Političen list za slovenski národ.
P» poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 »6. uri popoludne.
i^tev.

V Ljubljani, v petek 25. septembra 1885.
Letnilc XIII.
Vabilo na naročbo. „SLOVENEC",
edini slovenski dnevnik na katoliško - konservativni podlagi,
nastopil bo s 1. oktobrom zadnjo četrtletje XIII. leta svojega obstanka. Ob tej priliki vabimo najvljudneje vse prijatelje našega lista, da bi se kolikor toliko podvizali z do p oš il j a t v ij o naročnine, kterim je taista že potekla, kakor tudi z razširjanjem našega lista, za kar se našim dosedanjim gg. na-naročnikom še prav posebno priporočamo.
„Slovenec" velja za Ljubljano pri oprav-ništvu prejeman:
Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „
Opravništvo „Slovenca".
Denar — sveta vladar.
ii
Denar in delo.
Kapitalizem se pobija od mnogih strani, z mnogih stališč. Pri nekterih nasprotnikih kapitalizmu pa zasledujemo neko pomoto, in ta je, da ne ločijo kapitala od kapitalizma ali oderuštva. Mi smo nasprotniki le onih kapitalistov, ki ločijo kapital od dela, uče, da je kapital toliko vreden v narodnem gospodarstvu, kolikor delo ter trdijo, da kapitalistu ni treba delati. To je napačno, in zato se bojujemo proti modernemu židovskemu gospodarstvu. Delo je prvo, kapital je le zaslužek za delo. Toraj želimo,
da se zopet povrne naravna razmera med delom in kapitalom, da ostane kapital delu ohranjen. Ali ravno nasprotno je na svetu. Ne le, da se delo vedno slabeje plačuje in je vedno večji prepad med delom in kapitalom, marveč kapital se množi brez dela. Moderni svet imenuje kapital le denar, akoravno bi slednji moral biti le merilo in prometno sredstvo kapitalu. Vsled tega je sedanji kapitalizem le denarno gospodarstvo, denarna kupčija, s kratka: goljufija in oderuštvo.
Svetopisemske besede: „Kdor ne dela, naj tudi ne je", vjemajo se popolnem z naravnim pravam. Tudi stari paganski modroslovci (Aristotel) so učili kot prvo načelo v državnem življenji: „Kdor hoče vživati darove zemlje, mora take tudi pridelovati", ali z drugo besedo: „Kdor ne seje, naj tudi ne žanje." Ta jasna resnice je tečaj, ua kterem visi narodno gospodarstvo, pogoj pravemu, zdravemu redu v narodnem gospodarstvu.
Mislimo si življenje narodovo, kakor je v resnici, ali se ne suče in vrti vse le okoli — želodca. Ljudje hočejo in morajo jesti, imeti streho in obleko. Te prve potrebe ima vsak človek, divjak in učenjak. Da se obvaruje viharja in dežja, mora zidati, graditi: bodisi pod zemljo, ali nad njo. Treba mu je k temu pridnih rok, gradiva, orodja itd. Za obleko mora zopet delati. Da se preživi, pečati se mora z živinorejo in kmetijstvom. Brez teh virov bi mu potekla voda življenja. In da se zadostuje vsem potrebam in tirjatvam, mora se delo deliti. Eni preobračajo brazde in ob enem pasejo živino, ker kmetijstvo brez živinoreje je nemogoče. Drugi izdelujejo obleko, tretji različna orodja, četrti zidajo hiše, stavijo krove itd. Da se pa to človeško življenje ohrani v pravem redu, treba je tudi javne uprave, pravoznanstva, čuvarjev narodnega imetja. Živa potreba so dakle narodu tudi možje, ki skrbč za višje, duševne interese, ti so učitelji in duhovniki.
Vsak stan ima toraj svoje delo, ker delo je
pogoj življenju. Kaj je toraj zlato dno človeškemu blagostanju? Ne hiše, ne polja, ne kuponi, ne bankovci, marveč le — delo.
Da bi pa naši čitatelji nas krivo ne razumeli ter celo mislili, da se strinjamo popolnem z Angležem Adamom Shmithom, ki je postavil svoje poslopje socijalizma na stavek: „Edino delo ima pravico do premoženja", primorani smo pristaviti še eno vprašanj. Iu to slove: Kaj pa je delo? Še boljše je, če vprašanje prevržemo ter rečemo: Kaj n i delo ?
(Je govorimo o delu, navadno ne delamo razločka med delom z rokami in delom z glavo. Ne vprašamo, ali materijalno delujoče, ali idejalno snujoče? Pravimo le „delo". Anarhisti pa, ti poznajo le delo z rokami, akoravno njihovi agenti in prvoboritelji ne primejo za kladivo, lopato ali sekiro. Ti znajo le jezike brusiti, petarde metati, dražiti narod.
„Delo ima pravico do premoženja", uči socija-lizem. Kaj pa, če kdo ne more delati? Bolniki, hromi, slepi, ponesrečeni itd., ali tudi ti ne smejo imeti premoženja, ker ne delajo ? In če ti je žena prinesla k hiši toliko premoženja, da ob njem lahko živiš, ali se ti sme vzeti, ker ne delaš? In če spodiš hlapca iz službe, ker ga več ne potrebuješ, mora li lakote umreti, ker ne dobi druzega dela? Ce si delavec s pridnimi rokami pridobi par stotin ter jih pošlje v hranilnico, mu smemo li obresti odvzeti, ker si te ni pridobil z delom? Ce si podedoval po očetu hišo in hlev, vržeš li to socijalizmu v žrelo? Adam Shmit trdi, da ne pozna dednega prava. „Vse premoženje, zemlja in denar, premakljivo in nepremakljivo blago so občna lastnina človeštva, in le kolikor si pridobiš z delom, toliko smeš imeti."
Kje na celem svetu veljajo taka načela? To bi bil lep red! Vsi naravni čuti bi se zamorili v človeku, propala bi družina in država. Mnogo cenimo in čislamo delo, a vendar nima edine pravice
LISTEK.
Iz življenja grofa Henrika Chambord-skega (Henrika V.).
(Daljo.)
Redno je hodil vsako nedeljo in vsak praznik k svetemu obhajilu. Ako ne morem biti ob omenjenih dnevih pri sv. obhajilu, rekel je enkrat grof k svečeniku, zdi se mi, da mi nekaj manjka in prazno je pri srci. V bolezni je še večkrat prejel sv. zakramente, in žal mu jo bilo, da ni mogel vsak dan prejoti sv. Rešnjega Telesa. V pogostem prejemanji sv. zakramentov je najdel grof Chambordski to, kar mu je njegov ded Karol X. naprej povedal dno njegovega prvega sv. obhajiloa o Svečnici 1832. I.: „Velika bode znabiti tvoja osoda in težko tvoje dolžnosti. Ako bi te kedaj težilo breme nadlog in tožav sklenjenih s tvojim stanom, bode ti moč dajal spomin na 2. svečana." Dneva prvega sv. obhajila pri otrocih se je vselej veselil. V Frohsdorfu pri Dunaji je bil ta dan pri vseh pobožnih vajah z otroci, srečo jim jo vošil, ko so prišli iz cerkve, pripravil jim jo v gradu zajuterk, tudi sam je bil navzoč.
Močno je bil užaljen, ko je videl, da se zanemarja tak lep dan. V velikem mestu, pravili so mu nekdaj, bode v cerkvi, kjer je on navadno pri sv. maši, prvo sv. obhajilo za otroke. Tega se je veselil in ob določeni uri je bil v cerkvi. A namesto pobožnih dečkov je videl druhal dečakov, še-petaje prišedši v cerkev gnjetili so se ua prvi prostor, med sv. mašo so se suvali in s svojim obnašanjem so pokazali da ne vedo, kaj delajo. To je grofa močno bolelo, in prvo kar je storil, povruivši se v Frohsdorf, da je daroval sv. obhajilo za nečast, ki se je tam zgodila presv. Rešnjemu Telesu.
V tako pobožnem srcu tudi pregreha ni najdla prostora. Njegov učenik, o. Druilhet, mu je dal v darilo vezenje, na kterem bil jezveženj lilij, nanj so padalo kapljo iz presv. Srca Jezusovega ; spodaj je stalo ime princa in besede: „Serva lilija." Ali razumete, vpraša ga učenik. Da, reče princ, to jo molitev k presv. Srcu: „Varuj bourbouovce." „Ali bi besedo ne pomenile tudi kaj druzega, ker stoje pod Vašim imenom? Ali bi jih ne mogli obrniti tudi na-se?" „Da, da, reče grof, potem se to reče: Bourbonovec, obvaruj nedolžno srce . . . Častiti, bodite zarad tega brez skrbi!", Kar je tačas obljubil, držal je zvesto. Več let pozneje je mogel pobožni mašnik o njem pričati. Dunaj, Berolin, London, Benetke so ga videle v svoji sredi, a povsod si je pridobil spošto-
vanje s svojim brezmadežnim življenjem. Z ženo je živel 37 let v srečnem zakonu. Skupaj sta delala, sprejemala zaslišanja, hodila v cerkev, skupaj na razvedrilo. Ako jo bil grof sam na potovanji, pisal je vsak dan svoji soprogi; a ona tudi ni zapustila bolniške postelje, dokler ju je smrt po sili ločila. „Potrpi", tolažil jo je soprog, „kmalo se bodemo v nebesih zopet videli iu tam za zmirom."
Pobožnost in čistost! More li biti kaj boljšega, da se vera ohrani zoper vse sovražne napade. Ali more luč svete vere imeti boljše hrane, da jasno in svitlo gori? Oboje je iinel groi Chambordski in zato je ostal trden v veri. Nikdar ne bodem oma-haval v veri. S tem naprejvzetjem je sklenil 12-letni princ svoje zapisavanje iz let prvega sv. obhajila, kterim je napis: Spomini na najlepši čas mojega življenja. Vse njegovo življenje je grof Chambordski ohranil ta sklep iz svojih otroških let.
„Nil sine numine!" (Nič brez Božje previdnosti.) To je stalo nad vhodom v grad Luhvorth, v kterem je Karol X. najdel zevetje, ko je Francosko zapustil 1. 1830. Pravijo, da je ta izrek zanimal njegovega lOletnega vnuka, poznojega grofa Chamborda in se je njegov otroški duh mnogo pečal s tem. Noj je to, kakor more biti, vera na Božjo previdnost jo bila grofu Chambordu na vsem njegovem truda-polnem življenji zvezda vodnica, ki ga je vodila iu
do premoženja. Poznamo tudi dedno pravo, pravico do darila, prve posesti itd.
Ako ie kdo len, delomrzen, pa vendar le živi od svojega imetja, ne moreš ga siliti k delu. Ce te pa nadleguje z beračenjem, tatvino itd.: ii la bonne heure, reci mu: Delaj!	H-t-b-r.
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. septembra. Notranje dežele.
Kako Rieger sodi o Nemcih, ki iz Avstrije na Prusko škilijo, služijo naj te-le vrstice: „Nemec je v zavesti svojega velikega števila silen in neprizanesljiv. Nemec ve, da ima za seboj veliko nemško državo, na ktero se opira in narod, kterega je na milijone. Le-ti milijoni jako pogub-Ijivo vplivajo na naše nemške Pemce. Ko so Prusi leta 1866 po Češkem razsajali, pričeli so z nemškimi Pemci takoj razprave, ki niso bile na korist Avstrije in njeni jednoti in Bog ve, kako bi bilo danes z našo kraljevino, če bi se tedaj ne bili Cehi Nemcem vstavili. Kakega duha da je ta stranka dandanes, kaže nam Schönerer in kazai je Knotz v Draždanih. V marsikaki gostilni med nemškimi Pemci našli bote podobo nemškega cesarja na steni. Da se jim sline cede po združeni Nemčiji, rad verujem, kajti že pred 15 leti je bilo očividno, da mora tako priti. V očigled tega sem jih tudi že tedaj svaril, da naj se odločijo, kaj hočejo biti, ali Nemci ali Avstrijani. Povedal sem jim tudi že tedaj, da mi Slovani ne bomo nikdar pripustili, da bi bil naš cesar vazal nemškega cesarja. Zarad tega je naša borba z Nemci ob enem borba za ohranenje jed note in celote Avstrije." Rieger je pač pravo pogodil o nemški „irredenti", kar pa pri njenih delih ni posebno težavno, ker so tako očitna, da, ko bi se jih bili kterikoli Slovani vdeležili, bi bili že zdavnej pod ključem sedeli.
Lienbacher, vidoč, da mu na svojo roko ni mogoče napraviti lastnega kluba, povrnil se je zopet v naročje desničarjev, kjer je napravil veliko izpoved glede svojega postopanja. Hujskali so ga nemški Pemci, da naj napravi lastno stranko. Lienbacher sicer trdi, da bi ostal desnici zvest, če bi se mu bila lastna stranka tudi posrečila, kajti z levičarji se ne mara bratiti. Tudi danes je še vedno teh misli, da se morajo opravičene zahteve nenemškim rodovom dovoliti in pravičnost skazovati. Pri vsem tem pa Lienbacher pripoznil, da se nemštvuv poslednjih šestih letih ni nikjer krivica godila. To le trdijo nemško-liberalci, da s tem ljudstvo po planinskih deželah hujskajo. Pri vsem tem pa Lienbacher še vedno misli, da bi bilo bolje, ko bi se nemški konservativci zunanje od desničarjev ločili, da bi se jim ne moglo očitati, da so se Čehom in Poljakom prodali. Sicer je pa moj program danes še vedno tisti, kakor je bil lansko leto in prej; rad bi napravil iz desničarjev mogočno politično stranko na konservativni podlagi. Mi se hočemo pred vsem potezati za zboljšanje žalostnega stanja delavcev in kmetskega stami. Dalje hočemo postavo, ki bode zabranjevala zadolževanje veliko-posestva. Dalje pravi Lienbacher, da če si hoče desnica v bodočnosti kaj zdatnega priboriti, mora 1. imeti skupni program; 2. ne sme stranka vsega zahtevati in prav nič privoliti; 3. mora si napraviti pravila, ki bodo za vse njene klube enakoveljavna > morali bi se Poljaki v svojih tirjatvah omejiti, da ne bi otežkočili stališča Nemcem nasproti njihovim
tolažila. Z njegovim vernim duhom je premišljeval življenje. Tako beremo n. pr. v pismu do grofa Brissae dne 26. junija 1844 naslednje zanimive vrstice: „Vaše pismo je pismo prijatelja in sicer krščanskega prijatelja, ki prinaša srcu globoko užaljenemu edino tolažbo, ki je v veri. Da, moj stric je po tugapolnem življenji po smrtni bolezni šestih mesecev trnjevo krono, ktero je tukaj na zemlji nosil, zamenjal z nevenljivo krono, ktero mu nihče ne more odvzeti. V nebesih prosi s sv. Ludovikom in z drugimi svetniki naše obitelji za tistega, ki je ostal tukaj sam na zemlji, ki tako zelo potrebuje duha in moči, da bode mogel zvrševati svoje dolžnosti."
Ko se mu je prigodila nezgoda, da bi bil kmalo življenje zgubil, pisal je dva dni pozneje mls. Frayssinous-u: „Zelo sem trpel, in še sedaj trpim, a Gospod je trpel veliko več." Pri tej priliki je pisal generalu Clouet-u na njegovo sožalno pismo: „Bog mi je to poslal za poskušnjo v potrpežljivosti, da zvrši na meni vzgojo." Ni čuda tedaj, da je pri taki živi veri ostal grof Chambord vesel pri vseh okoliščinah v življenji in da je pri največih obiskovanjih obvaroval krščansko vdanost in mir.
(Konec prih.)
volilcem; 5. bi morali vsi oddelki desnice biti popolnoma ravnopravni, ne glede na to, koliko da je kterih. Vlada morala bi biti strogo parlamentarna in v dnu srca prepričana, da je odvisna od večine. Lienbacher tudi priznava, da bi bili slovanski napisi na bankovcih popolnoma opravičeni. Končal je pa : „Jaz in moji prijatelji smo Slovanom pravični, toda ne le njim samim, temuč tudi njihovim prijateljem." No, za danes mu tega še ne verjamemo, in bomo počakali, da nam mož dokaže svojo trditev.
Šolslee razmere so tudi na čeho-slovanski zemlji jako žalostne za Slovane, kjer jih imajo nemški mestni zastopi v rokah, kakor je ravno sedaj v Budejovicah na Češkem. češka deška in dekliška ljudska šola je tako prenapolnjena po vseh razredih, da po nekterih razredih do 40 otrok na tleh sedi, ker za-nje ni v klopeh prostora in vendar Budčjo-viški mestni zastop noče nič storiti, da bi se ta nedostatnost odpravila. Zvedelo se je pa to še le sedaj, ko je komisija prostore pregledavala. Da je razdraženost med ljudmi velika, si pač lahko mislimo. Čudno je vsekako, da se ta zadeva ni še javila c. kr. deželnemu šolskemu svetu, če ne drugače, pa vsaj po privatnem potu. Nemci bi kaj tacega ne trpeli iu tudi mestni zastop bi jim bil že sam od sebe ponudil drugo šolo; a Nemci ne storijo za Slovane ničesa. Je-li narodnost zdrava, ktera v svoji slepi vnemi za-se, z nogo tepta vse naravne in krščanske zapovedi do bližnjega? Kam bomo s takim postopanjem dospeli?
Ko bi bil Andrassy še na krmilu v Avstriji, joj, koliko bi imel mož sedaj dela! Koliko noči belila bi se mu glava zarad hudih skrbi kaj bo, kaj bo! Andrassy se je vedno bal, da bi se na jugu kedaj ne vstanovila velika slovanska država, s ktero bi morala Avstrija računiti. Sedaj, ko se je Bolgarija zjedinila z iztočno Rumelijo je morda začetek storjen za tisto jugoslovansko veliko državo, pred ktero Madjare vedno smrtna groza navdaja, kedar se na-njo zmislijo. Slovanom neprijazni politikarji trdijo, da bi bila taka država skala, ob ktero bi se lahko Avstrija razbila in je zatoraj dolžnost državnikov za to skrbeti, da se taka država ne vstanovi ter bi bilo treba tudi že kali zatreti, iz kterih bi nastati utegnila. Naravna posledica tega bi bila toraj ta, da se mora Avstrija združeni Bolgariji po robu postaviti, da mora — mobilizirati in to tem več, ker tudi Srbija mobili-zuje. Mobilizacijo avstrijske vojske zahtev?, varnost Bosne in Hercegovine. Kljubu temu Avstrija sedaj še ne bo tega storila, če ne bo hujega. Srbska mobilizacija ji ni nevarna, kajti obrnjena je na obrambo mejil proti Bolgariji. Bosna in Hercegovina ste pa za prvo potrebo zadosti z vojaki preskrbljeni, ki bodo ondi za javni mir in red skrbeli, če bi se vstaja dalje širila; če bi se taista razprostrla tudi po Macedoniji, kar je vrjetno, in skoraj gotovo, ter po Albaniji, kjer že tako ni nikdar brez nje, tedaj bode morala pa tudi Avstrija več polkov postaviti v Bosno in Hercegovino in jim število vojakov zdatno pomnožiti. Vse to je pa odvisno od tega, kako da so Balkanski Slovani pripravljeni na vstajo. Ravno tako je negotovo, ali bi Avstrija v tem slučaju le meje Bosne in Hercegovine stražila, ali pa bi se tudi ob enem proti jugu pomaknila. Bosanski minister Kallay je sicer rekel, da ne mislijo dalje iti in sedaj že celo ne; toda to se lahko čez noč presuče, kar v diplomaciji ni nič novega. Kako so se branili nekteri naših državnikov Bosne in Hercegovine in vendar smo ji zasedli.
Višanje države.
Kaj bo z Macedonijo? Ona hoče oproščena biti! „Glas Makedonski" pravi: „Skoraj se nam ni nadjati, da bi nam evropske velesile v sedanjih okoliščinah polajšale neznosni položaj in tudi na Rusijo se nam ni preveč zanašati, ker je predobra prijateljica drugih velesil. Rusija bi imela najprvo nalogo za zboljšanje neznosnega našega stanja trpeti; ona pa tega ni storila, temveč se je zopet iz novega v Kromeriži zavezala v vseh važnih zunanjih vprašanjih popolnoma vzajemno z ostalimi velesilami postopati, posebno pa z Avstrijo in Nemčijo. Kar je pa še najbolj žalostno, je to, da je ob enem tudi prijateljica Turčiji. V očigled tega nam pač druzega ne preostaja, kakor da se sami pričnemo oproščevati turškega nasilstva. Macedoniji se mora priboriti samouprava, Macedonija se mora otresti turškega jarma, ki jo do krvi žuli. Dve poti vodite nas do tega. Prva je mirna, druga pa pot ustaje. Po mirnem je dosežemo, ako nas podprč bolgarska vlada s tem, da se bode v Carigradu za nas potegnila, pri razgovoru, ko se bode določeval nov tribut. Odločno pričakujemo, da se bode oproščena Bolgarija tudi za nas, ki smo njeni sinovi, potegnila, da do-bomo samoupravo, kakoršne krvavo potrebujemo, če bi pa Bolgarija tega za nas no hotela storiti, potem moramo kreniti na drugo pot; na to pot mora pa z nami vsak, kdor se imenuje Bolgar in je tega imena vreden. Naj si bo rojen v kneževini, Rumeliji ali Macedoniji, z nami mora se dvigniti na oproščenje domovine." Kakor je iz tega razvidno, je vse to še le začetek vsega tega, kar se ima na Balkanu sedaj goditi.
Ker je vedno govorjenje o iztočni Rumeliji bodo marsikoga mikali natančne ji podatki o tej pokrajini. Velika je 35.001 štirjaških kilometrov, ter
ima 815.946 prebivalcev, ki se sledeče razdelé; 573.560 je Bolgarov, 174.700 Turkov, 42.654 Grkov, 19.549 ciganov, 1.306 Armencev, in 4.177 Židov. Kneževina Bolgarska je pa nekaj veča in ima 63.972 štirjaških kilometrov in pa 2.007.919 prebivalcev. Obe pokrajini združeni v Veliko-Bolgarijo obsegali bi toraj 99.873 št. km. in bi imeli 2.823,865 prebivalcev. Ta država bi bila toraj še za 700 št. km. veča kakor pa češka, Moravska, Š1 e z i j a in D o 1 e-n j a Avstrija skupaj, kar se tiče prostora. Vojska ki je bila do sedaj pod ruskimi generali in štabnimi častniki, ima ruski jezik za komando; ravno tako so tudi vsi pravilniki v ruščini pisani. Sploh je pa na jako slabem glasu, da malo disciplino pozná, tako v boji kakor tudi na poti, kjer moštvo rado zad ostaja in po vozovih poseda, če je res temu in boljih nimajo, ne bodo sami kdo zna kaj proti Turku opravili.
Telegrami sporočajo, da je Turčija že svoje vojake v uporno iztočno Rumelijo poslala, ki so že državno mejo prekoračili; ob enem objavila je pa Turčija tudi evropejskim velesilam korak kneza Aleksandra, ki je tako rekoč ž njim za svoj prestol igral, ter pravi da ga nikakor ne trpi, in bo že pokazala, kdo je gospodar v iztočni Rumeliji. Vse to provzro-čilo je velik strah po upornih krajih, pa vendar ljudje zaupajo, da se bodo s hrabrostjo in božjo pomočjo otresli zakletega sovražnika kristjanskega in slovanskega imena, zato mladenči in možje od vseh krajev Bolgarije pod vodstvom svojih duhovnikov na bojišče hité. Vprašanje je, ali bodo Bolgari kos Turški vojski? Težavno vprašanje, ki bi se prej zanikati nego potrditi dalo, če ne dobé podpore iz sosednje Rusije in iz drugih slovanskih pokrajin. Turčija se čuti žaljeno na svojih posestnih pravicah, ter trdi da se bode znala zanje braniti. Po najnovejših novicah iz Carigrada to ni vrjetno; kajti ondi je vse pri stari navadni malomarnosti ostalo; nični videti prave odločnosti, nič resnega dela. Edino, kar • so storili, je pritožba na velesile, da jim je knez Aleksander v škodo všel. Ona sedaj čaka, kaj bodo velesile na to rekle. Velesile pa poprej ne morejo prav nič reči in nič svetovati, dokler same ne vedó, kaj misli Turčija storiti. Preden se bodo v Carigradu odločili ali za to ali za ono, stali bodo bolgarski batalijoui že za boj pripravljeni po Balkanu in voj-skini ples se bo pričel, po kterem bode zemljevid Balkanski najbrž drugače barvan kakor do sedaj.
Iz Retrograda se „Polit. Corr." brzojavlja, da je car Aleksander bolgarskega vojnega ministra opozoril, da naj se temu dostojanstvu odpové, ker je ruski podanik. Ravno tako telegram trdi, da je car prepovedal ruskim častnikom vsakojako podporo iztočne-rumunske ustaje. Ruska vlada je pa menda prepovedala, da ruski prostovoljci ne smejo več v Bolgarijo in iztočno Rumelijo.
Možje, ki se pečajo z veliko državno politiko, trdijo, da je bolgarska vstaja v iztočni Rumeliji tudi na Ruskem jako iznenadila vladne kroge, pač pa ne narodnih. Prvim je ta vstaja menda jako neljuba, saj prezgodna, ker se ne strinja z njihovo politiko. Rusija na Bolgarijo še vedno gleda, kakor na dete v povojih, za ktero bi rada po očetovski skrbela, Bolgariji jela jo pa ta očetovska skrb že zdavnej presedati, ter bi se je rada znebila, kakor se je to na Srbskem zgodilo. Narodnost tudi na Bolgarskem vedno več tal dobiva in so nekteri možje v politiki izvežbani, ki trdijo, da je bolgarska narodnost avstrijskemu vplivu bolj nagnjena in bolj pristopna, kakor pa ruskemu. Če je res tako, so Rusi to sami zakrivili, ker niso imeli pravega razuma za mlado kneževino in so jo hotli strojiti po načinu, kakor postopajo doma. To pa Bolgarom ni bilo všeč in so lansko leto dva ministra, ki sta bila Rusa, pognali čez mejo. Dalje se tudi trdi, da bo nova, t. j. povečana Bolgarija na to delala, da se bode bolj na Avstrijo, kakor pa na Rusijo naslanjala. Mogoče, saj se vladna Srbija in vladna Ru-munija tudi, toda narod o tem neče kaj prida vedeti. Prav lahko je toraj mogoče, če tudi neverjetno, da bi se vladna Bolgarija na avstrijsko stran nagnila; neverjetno zdi se nam to le zarad tega, ker je knez z rusko vladarsko družino v sorodu, z našo pa ne; a politika se mnogokrat za vladna sorodstva ne zmeni ter gré svojo pot. Rusija je dalje Bolgare s svojo krvijo rešila iz turške sužnosti; tudi tii mogoče, da se na to ne bodo preveč ozirali, kajti ne-hvaležnost je tudi še dandanes plača svetil. Sicer bi Rusija javalue pripustila, da bi Turčija Bolgare, oziroma Rumelijote za izvršeno prekucijo pokorila. Turške čete so se sicer že dvignile iz Adrijanopelja proti Filipopelju, toda zmoglo ga še niso in ga prej ko ne tudi ne bodo, kajti ruski prostovoljci jeli so že vreti v Bolgarijo, kakor so vreli pred desetimi leti. Kedar bode pa enkrat že narodna Rusija ondi, tedaj tudi vladna ne bo smela in ne bo hotla zaostajati.
Iz Bukarešta sta bila iztirnna med drugimi tudi Sacaseanu in Ocaseanu, vrednika irredentovskega lista „Unitatea Nationala"; izdala sta ona dva tudi irredentovski razglas, kterega so bili razširili po Erdeljskem. Iztiran je bil tudi Droc Banciulescu, tajnik irredentovskega kluba „Carpatzi". Sli so v Galacu na francoskem parniku preko Carigrada in Marselja v Pariz. Dali so jim na kolodvoru pot-nine, in rumunske potno liste. Ko se je vlak odmikal, zaklicali so jim okoli stoječi in izrazili srd nad Madjari. Irederitovci so se teraj umaknili, sedaj naj pa Madjari nikar ne dražijo in ne zatirajo RumunCev,
kajti sila silo rodi in kdor za meč prime, z mečem pogine.
Izvirni dopisi.
Iz Cerine, 23. sept. Vem, gosp. vrednik, da še niste nikoli dopisa prejeli od tega kraja, zatoraj moram povedati, da je Cerina vas daleč doli na Dolenjskem že prav blizo Hrvaškega, pa to nič ne de, kje leži ta vas, le če bote hoteli dopise sprejemati iz tega kraja.*) Pisal Vam bom večkrat resnično in pravično, in sčasoma se bodo čč. bralci tudi natančneje seznanili z našim krajem, ko jim bom marsikaj povedal, popisal in razložil, spoznali bodo, daje pri nas marsikaj drugače kakor drugod. Novosti v tem kraji ravno sedaj ni; pač, te dni po noči ob '/gž. uri imeli smo požar in pogorela sta dva posestnika čisto do tal z vsem, kar sta imela. K sreči bila sta zavarovana, eden se je še le prav pred kratkim zavaroval iu to še le po prošnjah dotičnega agenta banke „Slavije" ; premije še sicer ni plačal ali vendar pravijo, da bo dobil zavarovalnino in tako se bo učil spoznavati korist zavarovanja.
Vreme imamo izvrstno, gorko solnce kuha grozdje, da se človeku kar srce smeje. (Je nas Bog še vse nesreče kakor dosedaj obvaruje, med tem, ko jim je v sosednjih farah toča toliko vničila in kvara napravila, imeli bomo izvrstno kapljico. Pri vas in sploh Gorenjci se smejo veseliti, da bodo pili enkrat dobro vino kljubu vsemu obrekovanju nekega potnega učitelja. Vedite, g. vrednik, le prepričati se je treba in potem govoriti, ne pa vino iz Radežkih goric primerjati z vinom naše Straže ali kterih drugih goric v okolici. Čuden tak patron, ki meni, da se oblastnemu govorjenju neskušenega mladenča mora že vse klanjati, ko h krati svojo sodbo čez vse Dolenjsko izreče. Najlepše pa je, da še to ni njegova lastnina, ampak le posnemanje obsodbe nekega Dolenjca čez Dolenjce iu dolenjska vina. Pri nas je vino poglaviten pridelek in sedaj pa, če se z obrekovanjem kupci odganjajo in strašijo, se li ne pravi to ljudstvu, ki je že tako silno revno in siromašno, naravnost škodovati?- Kam pa se hoče obrniti naš kmet v tolikih stiskah, če vina ne bo mogel prodajati? Letos vina sicer ne bo veliko ali to bo dobro, in tako bodo vsaj nekteri si nekoliko pomagali in nasitili svoje oderuhe. Da, da, oderuštvo je pri nas tista šiba in nesreča, ki je veča, kakor vsaka druga. Za danes naj Vam lo toliko povem, da dokler bode tako oderuštvo trajalo brez kazni, kakor je sedaj in do sedaj, zlasti unkraj Krke (se ve, da tudi po drugi nižji Dolenjski), toliko časa si tukajšni kmet ne bode opomogel, nasvetujte mu, kar koli hočete. Ce drago, Vam bom pozneje opisoval postopanje tukajšnih „na-moštnikov" — istinitih židov, če tudi so krščeni. Označil bom le „facta", resnične dogodke, da svet izve, zakaj je dolenjski kmet toliko reven, res pravi sužen v sredi krščanstva. Bote nam li pomagali ter prostorček v Vašem cenjenem „Slovencu" dovolili? Preverjeni smete biti, da dopisovala se Vam bode vselej le resnica, da le čista resnica. Za danes — z Bogom.	Istinovič.
Iz Celja, 24. sept. Za prvi slovenski koncert spodnje štajarskega „slorenskega pevskega društva", kteri se bo vršil v nedeljo 27. t. m. v Celji v gostilni pri „Slonu" ob 1/25. uri popoludne, se že delajo obširne priprave.
Kakor je znano, bodo sodelovali pri tem koncertu slovenski pevci in pevke od blizo in daleč ter bo svirala tudi cela vojaška godba iz Maribora komade iz slovenskih operet in druge skladbe.
Pri tej priliki se bomo prepričali, kako se slovensko občinstvo in inteligenca zanima za domačo umetnost in tako velevažno narodno podvzetje, kakor je bila vstanovitev tega pevskega društva, pri kteri so si postavili Ptujski Slovenci, bi rekli, večni spomin.
Zunanjim gostom pa naznanjamo, da se dobi v hotelu pri „Slonu", kjer se bo vršil koncert, izvrstna hrana iu pijača, ravno tako tudi v čitalnici in pričakujemo od njih, da ne bodo zahajali k našim na-protnikom in hinavcem, kteri režejo na dve strani.
Trgovinska in obrtnijska zbornica
imela je dno 28. avgusta 1885 svojo redno sejo, kteri je predsedoval njo predsednik gosp. Josip Kušar v navzočnosti vladnega komisarja g. c. kr. dvornega sovetnika grofa Rudolfa C h or i n sky-j a.
Seje vdeležili so se sledeči gg. sovetniki: Ivan Dogan, Oroslav Dolenec, Pongracij Eichhel-ter, Alojzij Jenko, Anton Klein, Makso Kren-ner, Franc Omersa, Mihael Pakič, Ivan Perdan, Vaso Petričič, Filip Zupančič in Jernej Žitnik.
Zbornični predsednik izjavi, da je za sklepčnost dovoljuo število članov navzočih, otvori sejo ter imenuje overovateljema današnjega zapisnika gg. Makso Krennerja in Mihaela Pakiča.
Potem naznani predsednik, da je prejel po g. c. kr. deželnem predsedniku baronu Winklerji sledeči dve pismi:
„Vaša blagorodnost! Vsled brzojava Nj. eksce-lence g. vrhovnega pobočnika Nj. Veličanstva cesarja, icm. barona Mondel-na, z dne 18. t. m. blagovolilo je najmilostneje Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo zahvaliti se za čestitanje na Nj. najviši rojstni dan, ktero je Vaša blagorodnost sporočila v imenu trgovinske in obrtnijske zbornice kranjske.
čast mi je, da Vaši blagorodnosti to sporočim v vljudno objavo na dalje."
„Vaša blagorodnost! Vsled meni poslanega brzojava Nj. vzvišenosti g. vrhovnega dvornega reditelja Nj. c. kr. visokosti cesarjeviča nadvojvode Rudolfa, blagovolili sta milostno Nj. c. kr. visokosti cesarjevič in cesaričinja zahvaliti se za čestitanje na Nju najviši rojstni, oziroma imendan, ktero je Vaša blagorodnost sporočila v imenu trgovinske in obrtnijske zbornice kranjske.
čast mi je, da Vaši blagorodnosti to sporočim v vljudno objavo nadalje."
Zbornica je sporočili radostno na znanje vzela.
I.	Gosp. sovetnik Vaso Petričič poroča po ukazu vis. ministerstva za trgovino z dne 29. junija 1885, št. 22.518, da se vsled necega posebnega slučaja želi, naj se vršitev podvzetij za pokopavanje mrličev po določitvi obrtnijskega reda uvrsti med dopuščene obrti in naj se zahteva za tako obrt poleg splošnih v § 23 zakona z dne 15. marcija 1883, drž. zak. štev. 39, navedenih pogojev še posebno pogoj splošne izobraženosti in vednost krajnih razmer, ker se taka podvzetja pečajo največ s posredovanjem za popolno ali vsaj nepopolno izvršitev pokopavanja mrličev potrebnega orodja, dela in pomoči osob, in ker se taka podvzetja z ozirom na nepogojno potrebno zaupanje podvzetnikov, kakor tudi z ozirom na njihovo nedvojno odvisnost od krajnih razmer, ne morejo prepustiti svobodni konkurenci.
Odsek ima ravno napominano željo popolno opravičeno. Podvzetniki imajo opravila, ki ne zahtevajo le zanesljivosti in zaupanja, ampak tudi občno izobraženost; oni ne občujejo le z domačimi mrliči, ampak tudi z duhovsko in posvetno gosposko; znati morajo tudi vse dotične naredbe. V izvrševanji tacih podvzetij potrebna je ne mala glavnica, želeti je toraj tudi, da se s svobodnim tekmovanjem ne oškodujejo že obstoječa podvzetja. Odsek toraj nasvetuje: zbornica naj se izreče za uvrstitev pogrebnih podvzetij med dopuščene obrti.
Predlog se vsprejme.
II.	Gosp. sovetnik Ivan Perdan poroča vsled dopisa vis. c. kr. deželne vlade z dne 6. julija 1885, štev. 4058, o vprašanji, je-li dovolitev v izvrševanje obrti kavarnarjev imela sama v sebi tudi pravico, po dotičnih obstoječih propisih točiti žgane pijače, kakor likere itd., preden je zakonito moč dobil obrtni red z dne 20. decembra 1859, oziroma so li imeli kavarnarji v istem času pravico točiti imenovane pijače, ne da bi jim bilo treba v to posebne dovolitve.
Odsek se je, opirajoč se na na dotična raziska-vanja, izrekel, da so kavarnarji imeli tudi pravico točiti žgane pijače, kakor: likere, rum itd., preden je zakonito moč dobil obrtni red z dne 20. dec. 1859 in da je bila ta pravica vedno zvezana z izvrševanjem kavaruarstva, ne da bi bila v obrtnem pismu posebej imenovana.
Odsek nasvetuje: zbornica naj se izreče v zmisli poročila.
Predlog se vsprejme.
(Dalje prih.)
Domače novice.
(Mestna seja.) (Konec.) Podžupan g. Petričič nasvetuje v imeuu finančnega odseka, da naj se pripoza detektivom pse zasledujočiin nagrada po 40 goldinarjev, kar so zgodi.
Ponudba g. Josipa S treh ar j a 228 goldinarjev za mestno zemljišče v Gradišči, parcela 42,
se ne sprejme in se bode razpisala očitna dražba tega zemljišča.
Za predpriprave pri vodovodu se sklene 3000 goldinarjev na posodo vzeti iz loterijskega posojila proti 5°/0-
M. o. prof. T o m. Zupan predlaga, da naj se vstanovi na barji, kjer je že sedaj šola, samostalna javna šola dvorazrednica, in naj se ondi pripravi učitelju stanovanje. Za to se dovoli 120 goldinarjev. C. kr. deželnemu šolskemu svetu naj se pa izroči prošnja za dovolenje te šole in za določitev postavne plače učitelju.
Služba laboranta in šolskega sluge na c. kr. veliki realki v Ljubljani se bo razpisala.
M. o. g. Potočnik nasvetuje prenovljenje pročelja mestne hiše, za kar naj se sostavi posebni odsek. Predlog se sprejme in se odbor „za to" sostavi iz gospodov: Potočnik, Tome k, Žužek; ob enem bodo pa zraven povabljeni gg.: stavbeni sovetnik Ziegler, arhitekt S vi ti 1, spiritual Fli s, slikar Jurij Šubic, slavbar Viljem Treo, mestni inženir Duffe in deželni inženir Hrasky.
Župan g. Grasselli vtemeljuje samostalni svoj predlog o napravi prošnje na c. kr. trgovinsko ministerstvo za napravo poštnih podružnic v Ljubljani. Potreba taistih občuti se živo v vseh trgovinskih in obrtniških krogih. Taka podružnica naj bi so napravila v središči mesta na Mestnem trgu; žal, da so bile vse dotične prošnje do sedaj bob v steno, čudno je, da se ravno na Ljubljano z mačehinimi očmi gleda; manjši in manj obljudeni Celovec ima poleg glavne pošte in podružnice na kolodvoru še dve podružnici v mestu, Ravno taka je v Mariboru. O Gradci pa niti govora ni! Trgovinsko ministerstvo bode konečno vendar-le nekaj vkreniti moralo v očigled tega, da je večina mesta od obeh sedanjih poštnih uradov preoddaljena.
V očigled tega prosili naj bi za napravo dveh podružnic in to ene v obližji sv. Jakoba, druge pa ali na Valvazorjevem ali pa na Cesarja Jožefa trgu. To bi bila ob enem kraja, kjer je veliko uraduij. Prošnji pridružila se bode tudi trgovinska zbornica. Predlog sprejel se je soglasno.
(Škofijski list št. 10) je ravnokar izšel. Prinaša pa najpred papežev dekret „Urbis et Orbis" in knezo-škofovo določilo, kako naj se spet letos in prihodnja leta, dokler namreč traja žalosten stan katoliške cerkve, sv. rožni venec opravlja meseca oktobra po vseh farnih cerkvah.
(Najviše sodišče) je o neki priliki določilo ter izreulo, da prostovoljna bira je čisto notranja cerkvena zadeva, ktero cerkvene oblasti same vrav-navajo, na ktero toraj državne oblastnije nimajo vplivati.
(Duliovske spremembe v Ljubljanski škofiji.)
Župnija Prežgan je je podeljena čast. g. Janezu Zdražbi. — Farna opravnika postaneta č. g. Mart. Mole k na Dolih in č. g. Jožef Močil ni kar na Koprivniku na Gorenjskem. — Prestavljeni so sledeči čč. gg. kaplani: Matej Ferčej v Predoslje; Ljudevit Jenko v Višnjo goro; Mihael Ter ček v Stari trg pri Poljanah in Mihael Ar ko v Hrenovice. — V novič nastavljeni so pa čč. gg.: Ant. Petrič v Šmartno pri Litiji; Avgust Ščinkovec v Mirno-peč; Boštjan Elbert v Škofjo Loko in Andr. Adamič v Dol. — Razpisani ste fari Kopanj in D o 1 e.
(Ljubljanska potldružnica „Družbe sv. Cirila Metoda") vstanovlja se v nedeljo 27. septembra t. L Poddružnični zbor bode ob 11. uri dopoludne v dvorani Ljubljanske Čitalnice s sledečim sporedom: 1. Nagovor. 2. Pretresovanje poddružničnih pravil. 3. Volitev poddružničnega načelstva. K pristopu vabi vse prijatelje slovenskega šolstva ustanovni odbor „Družbe sv. Cirila in Metoda".
(Prošnjo) mestnega odbora za opustitev mestne nemške ljudske šole v Ljubljani, ktera nima zadostnega števila učencev, je c. kr. deželni šolski svet zavrgel.
(Za spominek ranjkega Janeza Božiča) darovala sta nadalje: Čč. gg.: Primož P eter lin I gld. 52 kr. in Karba 1 gld.
(Družba sv. Mohorja) jela je razpošiljati svoje knjige. Včeraj došle so nam: 1. Življenje M. •D. in sv. Jožefa 4. snopič. 2. Slovenski Pravnik 3. snopič. 3. Zgodovina katoliško cerkve 2. snopič. 4. Sv. brata Ciril iu Metod. 5. Slovenske večernice in koledar za 1. 1886.
(Vina) bo letos po Dolenjskem menda še precej in jako dobrega, kakoršnega že več let ni
bilo, ker mu je bilo do sedaj vreme jako ugodno. Reveži, kterim jo toča vinograde pobila, ozirali se bodo pa s solznimi očmi po njih ob času trgatve.
(300 goldinarjev) podelil je kranjski deželni odbor Račanom v Krškem političnem okraju za podporo, ker jim je toča pobila.
(Iz Šmartna pri Litiji) se nam poroča: V nedeljo popoludne, pri krščanskem nauku, je č. gosp. Martin Molek, kaplan, od nas faranov vzel slovo. 22. t. m. so mu pa pevci zapeli več krasnih pesmi za slovo. V torek zjutraj ob osmih se je iz Šmartna, kjer je čez 4 leta bival, odpeljal na Dole. Bil je tukaj zelo priljubjen. Bog ga živi mnogo let!
F a ran i.
(Nova banka) napravila se bode v Trstu. „Liin-derbanki" in dvema njenima tovaršicama je posebno veliko na tem ležeče, da bi jo v življenje pripravili. Vodja ji bo srbski konzul Kabiglio.
Razne reči.
—	V Oseku v Slavoniji začne izhajati s 1. oktobrom nemško pisan list „Slavonische Presse" po trikrat na teden. Program se razpošilja, v njem se obeta, da se ne bode list oklenil ktere že obstoječih strank, njegovo stališče bode popolnoma objektivno. „Slavonische Presse" bode drug nemški list v Oseku, in bo veljal za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold. in za četrt leta 2 gld. 50 kr.
—	W i n d i s c h g a r s t e n, trg na gorenjim Avstrijskem, je pogorel od sobote na uedeljo. Dva človeka sta pri tem najdla nesrečno smrt. C. kr. namestnik, baron Weber, se je podal na kraj nesreče.
—	Potres, precej močan, je bil v torek zjutraj na spodnjem Avstrijskem. Poročila so prišla iz Neun-kirchen pri Dunajskem Novem mestu, kjer je bil potres ob 3. uri in 55 min. V Aspangu je bil ob
3.	uri in 40 min. V Hochvvolkersdorfu je bil ob
4.	uri silovit potres, ki je ponehal z močnim stresom, tako da so mislili, poslopja se morajo razsuti. Potres čutili so tudi po nekterih krajih Štajarskega in Oger-skega. Kolikor se more sedaj reči, se je potresal svet po Murišni dolini po stranskih dolih Semeringa, po Steinfeldu, po bližnjih Litavskih gorah in po Dunajskem lesu blizo Dunaja. Najbolj vzhodna točka je bila v Sopronu (Oedenburg). Tam je bil ob 4. uri zjutraj precej močan potres. Sunek (stresovanje) je bil od vzhoda na zahod. Po stanovanjih so se postelje zibale, ure so ostajale. V Trattenbachu v gorah se je ob 4. uri zjutraj zemlja močno stresla, bobnenje je šlo od jugo-zapada proti severo-vzbodu, četrt ure pozneje se je še enkrat pofreslo in 20 min. po 7. uri vnovič. Pri prvem sunku so bila poslopja nekoliko poškodovana. Veče škode vendar hvala Bogu ni bilo.
—	Starinska razstava, o kteri smo pred nekaj tedni pisali, odprla se je v Lvovu ni Gališkem pred 10 dnemi in je neki vrlo zanimiva. Posebno jo pa hvalijo starinarji in umetniški strokovnjaki. Vidi se neštevilna množica starih, zanimivih in nezmerno dragocenih proizvodov domače obrtnije in umetnije, silno dragocena cerkvena oblačila, poljski in rusinski cerkveni okraski, kelhi, monstrance in križi. Jako zanimiva je tudi zbirka orožja, ki jo je razstavil grof Drohojevski in pa zbirka starinskega lepotičja, kakor so agrafe, igle, prstani in jedna jako dragocena poljska sabla.
—	Barke trojčki. Anglež William Coppin je izumil načrt za barke, ki so sestavljene iz treh bark, na obeh konceh posebno ostrih. Srednja teh bark ima biti za tretjino krajša, ima v sebi dva stroja, enega spredaj, drugega zadej; stroja sta dvojnata cilindra („Gompound-Maschinen"), vsak ima zase kotel, da goni jeden vijak spredaj, jednega zadej. Ta dvojnata gonilna moč, nezavirna druga od druge, daje varnost zoper nevarnost na morji. Dno barke ni ploščnato, marveč na pol zavkroženo, kar zelo pospešuje hitrost. Izumitelj misli s tako Jadijo tako hitro voziti, kakor z brzovlakom po železnicah. Troje bark bi bilo sklenjenih po stanovitnih mostovih. Coppin misli, da bodo v bodočnost gradili le take ladije.
Telegrami.
Sofija, 25. sept. Ruski konzul ni hotel sprejeti bolgarske adreso na cara. Poslala se mu je brzojavno, ob enem odšla je pa deputacija k njemu, Sobranje dovolilo je 10 milijonov za vojsko.
Sofija, 25. sept. Vlada jo ukazala vsim tistem emigrantom, ki so sumljivi, da bi utegnili mir s Srbijo kaliti, preseliti se v notranje kraje.
Filipopelj, 25. sept. Muhamednci zbirajo so, v gručah, ki so vse oborožene. Zarad toga knez zastopnike velevlasti prosi, naj hi na Sultana pritiskalo, ali pri poz n ¡i zjedinenje ali
no. Knez bo dva dni še počakal, potem bo pa na svojo roko ukazal Turkom po iztočni Rumoliji orožje pobirati,
Carigrad, 25. sept. Kabinet se je pre-osnoval in je Kiamil paša za velikega vezirja, Berolinski poslanik Said paša za zunanjega ministra.
Bukarešt, 25. sept. Hud požar vpepelil je vojaško bolnišnico. Ljudi ni nič zgorelo, pač pa jo sicer škoda velika.
Madrid, 25. sept. Španjska sprejela jo namesto razsodbe, kakor jo je Nemčija predlagala, posredovanje.
London, 25. sept. „Standard" je zvedel iz Aten, da misli vlada kamore sklicati in mobilizirati, ker se na Kreti pripravljajo na oklic samostojnosti.
Umrli so:
21.	sept. Pavlina Jurša, železniškega vozovnega paznika hči, 4 mes., Cerkvene ulice št. 11, katar v črevesu.
22.	sept. Alojzija Pokora, branjevčeva hči, 5 mes., Resljeva cesta št. 1, vsled vodenice v glavi.
23.	sept. Janez Meše, posestnikov sin, 6 mes., Črna vas št. 46, driska. — Jožef Lampič, tesar, 05 let, Karlovška cesta št. 7, kap. — Reza Kos, zasebnica, 75 let, sv Petra cesta št. 41, srčna paralisa.
V bolnišnici:
22. sept. Peter Zajec, hlapec, 32 let, Gastritis.
Tuj c i.
23. septembra.
Pri Maliču: Emilija Karg, zasebnica, z družino, z Dunaja.
—	L. Schneider, fotograf, z družino, z Dunaja. — A. Iluber, kadet, z Dunaja. — Dr. Jan. Zindler, dež. šolski nadzornik, iz Gradca. — Ana Rainer, zasebnica, iz Kranjske gore.
Pri Slonu: liaron Kaulbar, zasebnik, z družino, z Dunaja.
—	Emil Sruli, trg. pot., z Dunaja. — A. Rosenbcrg in Z. Diamant, trgovca, iz Prage. — Ana Schvvachhofer, zasebnica, s hčerjo, iz Trsta. — A. pl. Hirsch, polkovnik, iz Trsta. — Kari Blažeg, nadporočiiik, iz Trsta. — Ema Tossiseh, grašča-kinja, s sinom, iz Trsta. — Guido pl. Porenta, vcletržec, z družino, iz Trsta.
Pri Južnem kolodvoru: Prane Htijsse, zasebnik, z Dunaja. — J. Smerdu, krčmar, iz Jaške. — Ant. Priksen, zasebnik, s Koroškega. — P. Rozman, zasebnik, iz Št. Vida.
Pri Avstrijskem caru: Marija Charles, operetna pevka, z Dunaja. — Oton Cattmanni, zasebnik, iz Trsta.
Pri Virantu: Petrič, posestnik, iz Logatca.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
25. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl. 80 kr.
Sreberna „ 5% , 100 „ (s 16% davka)	82	„	35 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	108	„	70 „
Papirna renta, davka prosta . .	98	,	80
Akcije avstr.-ogerske banke . .	S64	,	—
Kreditne akcije............283	„	—
London.......125	„	55
Srebro.........B	—
Prancoski napoleond......9	„	95 „
Ces. cekini . . . . . .	5	„	93 ,,
Nemške marke . . .	61	„	75 „
Od 24. septembra. Ogerska zlata renta 4%
„ papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.
„ Liinderbanke.....
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice .... ., Tramway-druitva velj. 170 gl. . 4% državne srečke iz 1. 1854
97 gl. 75 kr.
4%
Državne srečke iz
1860 1804 1864
Kreditne srečke Ljubljanske srečke .... Rudolfove srečke .... Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice
„ „ Perdinandove sev. „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac.
250	gl. ■500 „
100	„
50	„
100	„
20	„
10	„
90 97 96 559 288 189 127 139 169 167 175 21 18 115 106 104
05 75 50
75
25 25
75 20 20
Ivan Fiapajue v Krškem
jo izdal in ima v zalogi sledeče (31)
knjige in knjižice
za ljudske šole in učitelje:
cena
gl. 80	kr.
n «0	„
* 60	„
„ ">6	„
26	„ 9A
a)	Praktično metodiko
b)	Prvi poduk.......
c)	Fiziko in kemijo ....
c)	Prirodopis.......
d)	Zemljepis.......
e)	Geometrijo.......
f)	Malo li/.iko.......
ij) Domovinoslovje . . . .
h)	Pri povest i iz /.god. Štajerske
i)	Opis krSkega okraj. glav. . j) Zgodovina štaj. Slovencev .
Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pisniikc in risanke, mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin. cena 1 kr., tir slovensko-nem-ški zemljevid Avstrljsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid Krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr.
20 6 30 20
V „Katoliški Bukvami" v Ljubljani je
dobiti :
DUHOVNO
!>gj
Slovenskim bogoslovcem in masnikom
spisal	(12)
vV 111011 Zupančič,
profesor pastirstva.
I.	del (oseba pastir jeva, homiletika, katelietika) stane 1 gl. 20 kr., po pošti 1 gl. 30 kr.
II.	del (splošnja liturgika, ljudske pobožnosti, brevijar, sv. maša) veljd 95 kr., po pošti 1 gl. 5 kr.
III.	del (sv. zakramenti) velja 1 gl. o kr., po pošti 1 gl. 15 kr.
Dovršni zvezek še izide.
Za darila mladini
o raznih prilikah, pa tudi odraščenim, posebno priporočamo naslednje spise, kterim jo spisovatelj č. g.
Ant. Kržič in so zdaj naša lastnina:
Izgledi bogoljubnih otrok
iz vseh časov krščanstva.
I.	del, drugi natis 1882 str. VI, 151,
II.	„ „ „ 1885 „ V, 160.
III.	„ prvi „ 1883 „ IV, 172. Vsaki zvezek stane mehko vezan 30 ki'., kart. LO kr. krasno v platnu vezan (50 kr., vsi trije deli
skupaj krasno v platnu vezani veljajo le 1 gld. 50 kr.
V posebnih sešitkih se tudi dobi:
Sv. Germana, izgled krščanske potrpežljivosti.
Cena 5 kr.
Sv. Marije Magdalene Paciške mladostna leta.
Cena 5 kr.
To delo je že po „Zg. Danici" dovelj znano. Ko soje tudi v posebnih zvezkih izdalo, jo bilo z veseljem sprejeto, po raznih časnikih vgodno ocenjeno in jako priporočano. •— Posebne prednosti tem zvezkom so: 1. Zaniinljiva ¡11 raznovrstna tvarina iz raznih stanov in časov. O njej piše pisatelj v uvodu
1.	zvezka: „Menim, da prav sodim, če pravim, da mod drugim so zlasti lepe zgodbe in zgledi tisto oralo, ktero najglo-bočje seže v rahlo žemljico mladostnega srca in ob enem zasoje v njem seme, ki ne more ostati brez dobrega sadu. In sicer pred vsem take zgodbe, pri kterih ni treba mlademu čitatelju se vpraševati, so li resnične ali no V" Tvarina je tako razdeljena, da se v prvem zvezku opisujejo zgledi iz sedanjega veka; drugi zvezek sega že bolj v oddaljeno čase; slednji pa so čedalje bolj bliža začetku krščanstva. — Prldjalo bi se šo lahko mnogo, kakor pravi pisatelj v uvodu III. knjigo, a knjiga bi se morala podražiti in marsikaj bi se moralo ponavljati. Zdaj pa je zlasti poskrbljeno za različnost in mikavne prizore.
2.	Lahko umevna pisava. „Cvetje iz vrtov sv. Frančiška", ki so samo odlikuje po lepi slovenščini, piše (I. 1. 9. zv.): „Mi vsim našim bralcem, zlasti starišera, katehetom in učiteljem, ki imajo mladim za dobro, tečno berilo skrbeti, toplo priporočamo te lepo knjižice. Našli bodo v njih tisto prisrčno, detečje ljubeznjivo pisavo . . ." Posebno rab no dela knjigo to, da je vsak veči popis razdeljen v več oddelkov s primernimi napisi, uvodi itd. 3. Namen, v resnici koristiti mladini, ki tu lahko razvidi, kako so mladi svetniki in svetnico so morali vojskovati in premagovati, da so to postali, kar so. Zato tudi prof. A. Zupančič v „Pastirstvu" (I. del, str. 230J posebej priporoča gg. katehetom te knjige. 4. V primeri z druziini enakimi knjigami jako nizka cona! Zclcti je toraj, da se to koristno delo še pridniše razširja med Slovenci nego do zdaj.
(i4) Katoliška Bukvama.
Najboljši papir za cigarete
LE HOUBLON
Francoski izdelek CAVLEY-a & HEPiRY-a v Parizu.
Vred ponarejenim svarimo!
Ta papir priporočajo gg. dr. J. J. Polil, dr. E. L u d wi g. dr. E. L i p p 111 a n 11, profesorji kemije na Dunajski univerzi, jako toplo in to zarad tega, ker je jako lin, popolnoma "ist, in ker nima prav nobenih škodljivih snovi
• ; t	1	19.1
primešanih.
(2)
I AC-SIMII.K T)K 1. KTIQÏJKTTK
17, rua Bčranger, i PARIS