reantm« pmillrui« teto II., fttev. 246 V Ljubljani, torek t&e 28. oktobre 1031 Posamezna *tev. SO POT * 2 K lalMl* •» « *Ntr*|» Stane celoletne .. 940 K BtwlM....... M( U aaaed ocemlj«. MO , a iMMmatv« .. 900 » Mul m vuk mm viUae ttolpea (M mm) . S K naH oglati do 80 mm atolpaa (58 mm). I a w*m.m •iti Opmvnlifevet •L* m. m. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko« Ljubljanski župan potrjen, i Beograd, 17. oktobra. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta ie notranji minister Pribičevič predložil •ikaz o potrditvi izvoljenega ljubljan- skega iupana drja. L. Periča. Ukaz je bil podpisan. Potrditev bo nemudoma sporočena pokrajinski upravi v Ljubljani. Beneški sporazum začetek novih konfliktov. svarilo male antante. — kako se bo izvršila predaja burgenlanda. - krvavi boji še trajajo. - mad-2arske grožnje. Praga, 17. oktobra. (Izv.) «Cas», kl ima ozke zveze z zunanjim ministrstvom. izraža odkrito nezadovoljstvo nad konferenco v Benetkah in piše: V resnih političnih krogih se naglaša, da pomeni beneški sporazum ne samo kršenje triatlonskega miru. ampak sploh napad na mirovne pogodbe. Mala antanta je v prvi vrsti mteresirana na tem, da se izpolnijo vse pogodbe, ki jamčijo obstoj držav, ki so njene članice. Do sporazuma v Benetkah je prišlo brez Male antante in preko nje in zamore zaradi tega nastati položaj, ki bi vseboval nevarnost novih konlliklov. List izraža na-do, da veleposlaniška konferenca beneškega sporazuma ne bo odobrila, ne da bi poprej vprašala za mne-nje malo antanto. Budimpešta, 17. oktobra. (Izv.) Zunanji minister grof Bcthlen je dal sledeča podrobnejša pojasnila o rezultatu sporazuma v Benetkah: Plebiscit se Ima vršiti najprej v Sopronju, nato šele v sosednjih občinah. Madžarsko volaštvo ostane pod poveljstvom Interaliiranlh oficirjev na svojih dosedanjih mestih. Na željo Av-- trije se pritegne Italllansko volaštvo. Proglasi se splošna amnestija za prebivalstvo zapadne Madžarske s strani Av- strije, katera prevzame tudi uradntštvo, ki se sme le v posameznih »lučajih odpuščati Iz službe. Tudi ne sme biti nihče zaradi svojega dosedanjega političnega delovanja preganjan. Madžarska vlada Ims s posebno proklamacilo pozvati vse upornike, olicirle ln visokošolce, da polo-že orožje. Kdor se tekom desetih dni temu ukazu ne bi odzval, zapade kazenskemu preganjanju. Ljudstvo se poživlja, da ne podpira upornikov ne s denarjem, ne z drugimi sredstvi. Nepokorščina se bo kaznovala kot veleizdaja. «Ako se tudi tako ne U doseglo Izčiščcnje zapadne Madžarske, odstopi vlada« — pravi grof Bethlen... Dunaj, 17. oktobra. Uradno se objavlja: Danes dopoldne so alpinci ln oroinlške patrule prepodili po dolgem boju madžarsko tolpo, kl Je vdrla v štajerski obmejni kraj Wartegg južnovzhodno od Fehringa. Praga, 16. oktobra. »Slovenska Politi-tlka> doznava, da so koncentrirali Madžari na slovaški me)! oddelke, obstoječe večinoma Iz častnikov, da bi povzročili na vzhodni meji Slovaške podoben konflikt, kakor v Burgenlando, ker pričakujejo, da bo dopustila antanta končno morda vsal za vrh. Slovaško podobno glasovanje, kakor za ozemlje Sopronta. Odpor Nemčije proti delitvi Gornje Slezije. delitev odobrena — pred aja ozemlja dne 21. t. m. Pariz, 16. oktobra. Poslanlška konferenca je na svoji današnji popoldanski seji po naročilu zavezmiških vlad sprejela rešitev glede določitve mej Gorenje Slezije in gospodarske ukrepe, ki veljajo za Nemčijo ln Poljsko. Poslanlška konferenca je spre-iela variante rešitve, katere ie priporočila 7,veza narodov. Nauen, 17. oktobra. «Vossische Zei-iung» poroča po «Matinu», da bo Poljska dobila vsled odločitve o razdelitvi Gorenje Slezije 81 odstotkov premogovne produkcije in vse rudnike cinka. Varšava, 17. oktobra. V četrtek dne 20. t. m. naj prevzamejo Poljaki in ženici prisojena jim ozemlja. Nauen, 17. oktobra. V vseh delih Nemčije se pojavlja gibanje proti odločitvi ;;lede razdelitve Gorenje Slezije. Iz Ha-uovra ie bila poslana državnemu kance-;irju brzojavka, v kateri se zahteva, naj država vsekakor odkloni versallleskl mirovni pogodbi nasprotuioči sklep. Država ne sme prel, dokler nc zasliši zastopnikov gorenješlezljskcga prebivalstva, za-, vzeti končnega stališča. Iz Stuttgarta je ' bila s protestne skupščine poslana brzojavka državni vladi, v kateri zahteva prebivalstvo VVflrtembcrške, da sc mora vztrajati z vsemi sredstvi proti sklepu in j v kateri sc zatrjuje, da jc narod pripravljen na vsakršno žrtev. Istočasno je bila • poslana brzojavka na državni svet, naj spravi sklep o Gorenji Šleziii v sklad z določili versailleske pogodile. Saški mini- j strski predsednik ie Izjavil na socijalno-j mokratskem zborovanju, ki sc je vršilo v Dresdnu, da je prizadeta Nemčiji ogromna izguba na industrijskem polju s sklepom o razdelitvi Gorenje Slezije, ki onemogoča Nemčiji izvršiti njene obveznosti, ker je sklep nasproten določilom mirovne pogodbe, vsled česar mora vla-j da vložiti najostrejši protest. seja ministrskega sveta. Beograd, 17. oktobra. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta sc je razpravljalo o projektu volilnega zakona in o ■ klicanju skupščine. Nato ie bilo prečitano poročilo ministrskega predsednika Pašiča iz Pariza o zunanjem položaju. Minister trgovine, Spaho, jc referiral 0 vprašanju konvencije z Italijo glede •■ibolova v zvezi s poslednjo zahtevo Itali-ie, da nai naša vlada podpiše to konvencijo. Trgovinski minister je predlagal, da vlada te konvcncije ne podpiše in da se sklene o ribolovu posebna trgovska po-sodba med našo državo in Italijo. Sklenjeno ie, da se ustanove posebni nddelki ministrstva trgovine v Zagrebu, 11'tbljani, Sarajevu in Splitu. kralj na potu v domovino Beograd, 17. oktobra. (Izv.) Po zadnjem poročilu iz Pariza je kralj Aleksander popolnoma okreval. Pred svojim povratom v domovino se bo par dni mudil s Pašičem v Švici, nakar se vrne v Beograd. Na povratku l"o kralj Aleksander po nasvetu svojih zdravnikov pot v svrho odmora parkrat prekinil. V Italiji se bo pri tej priliki sestal ministrski predsednik 1 'asid z italijanskim ministrom della forretto. razmejitev z avstrijo. Beograd, 17. oktobra. (Izv.) Oeneral Plivelič in prof. Pitamic, člana razmejitvene. komlslie z Avstrijo sta posetila danes zastopnika ministrskega predsednika !Jašiča, Trlfkoviča. in mu referirala o delovanja komlslie, ' NOVO KONSTITUIRANJU NAŠEGA j PARLAMENTA. Beograd, 17. oktobra. (Izv.) V javnosti j se zadnje dni Sirijo vesti, cla zahtevajo i radikali za sebe položaj predsednika, narodne skupščine. Ta vest je netočna in tendenciozua. V nobenem klubu o tem sploli ni bilo govora. Splošno so smatra, da bi> ponovno izvoljen dosedanji predsednik dr. Ribar, ker so bili vsi klubi zadovoljni z njegovim dosedanjem ne«pri-stranskim vodstvom parlamenta, minister spaho o politiki muslimanskega kluba. Beograd, 17. oktobra. (Izv.) Minister trgovine, Spaho, se Je izrazil o situaciji v muslimanski stranki sledeče: Prememba v načelstvu ne značl nezaupanja, kakor sc je često domnevalo, niti proti kaki osebi, niti grupi. Znano ie, da bazira stranka na avtonomističnem programu, a v parlamentarnem delu zadnjih mesecev s« ie izkazalo, da je uresničenje njenega programa za sedaj nemogoče. Tako je prišlo do sporazuma in do skupnega dela za ustavo. Teoretično pa Je ostal strankin program neizpremenjen. Le nJega praktična udejstltcv ic odložena na nedoločen čas. Muslimanski klub nima razlogov, da bi prekinil sporazum z demokrat! in radikale! !n bo nadaljeval svoje delo v zakonodajni skupščini na podlagi vidovdanske ustave. Beograd, 17. oktobra. (Izv.) Šef beograjskega dopisnega urada odpotuje za 14 dni, da se informira o možnosti centralizacije Izvestlteljskc službe y Ljubi j a- 1 nI, Zagrebu ln Sarajevu* Anarhija v Albaniji. Beograd, J7. oktobra. (I«v.) Po zadnjih poročilih iz Albanije se nahaja vlada v Tirani v skrajno mučnem položaju. Bivši albanski ministri, sedaj prvaki opozicije, netijo nezadovoljstvo med ljudstvom. Narod noče več dajati ne vojakov, ne živil in se tudi protivi plačati stroške vzdrževanja vojske ob naši mejL Velikanske stavka v Ameriki. London, 17. oktobra. (Izv.) Ameriške železniške dražbe ao znliale plače in mezde svojega osobja. Posredovanje predsednika Hardlnga dosedaj nI uspelo. Strokovne organizacije so izvršile glasovanje za štrajk. Za stavko je gla sovalo 90 odstotkov vseh železničarjev. Začetek štrajka Je 30. oktober. Železnice izjavljajo, da se ne bodo vdale. Pričakovati Je Izbruha ie drugih mezd nih gibanj. Splošna gospodarska kriza je jako občutna. BERLIN BREZ ČASOPISOV. Berila, 17. oktobra. (Izv.) Vil berlinski listi so daoss ustavljeni. Idajatelji listov so se solidarno Izjavili proti kršenju tarif s strani stavcev pri »Berlinor Tag-blattu«. Jutri ne izide r Berlinu nobeden list. BERLIN NI VBC SOCIALISTIČEN. Berlin, 17. oktobra. (Izv.) Dosedanja socialistično-komunlstična večina na berlinskem magistratu Je padla. Dosedaj je bilo v mestnem svetu 125 odbornikov socialistov ln komunistov iu samo 100 meščanskih, medtem ko Je sedaj 115 meščanskih in 110 socialističnih in komunističnih članov mestnega sveta. STRAHOVITA BEDA OTROK NA RUSKEM. Moskva, 17. oktobra. Ljudskemu kornl-sariatu za prosveto so doSa nastopna žalostna poročila o položaju otrok na ozemlju, kjer vlada lakota: V raznih mestih ob Volgi so skočili starši s svojimi otroki ▼ reko. Mnogo staršev je zadavilo svoje otroke, da bi jih rešilo trpljenja po gl&dovanju. Mnogo otrok je pobegnilo r gozdove, kjer se Žive o koreninah. Otroški domovi imajo že sedaj trikrat toliko otrok, kakor bi jih smeli po prvotnem načrtu sprejeti. Število otrok, zapuščonih od svojih starčev, raste od dne do dne. Za evakuacijo otrok z gladovnega ozemlja je ljudsko poverjeništvo za, prosveto odobrilo 28 milijonov rabljev. Četrtina te vsote je bila že vročena, .število strada-jočib otrok v tatarski republiki znaša nad on milijon. Od teh otrok se prehranjuje 200.000 7. ameriško pomožno akcijo, 70 tisoč pa jih preskrbuje država. Doslej je obolelo 200.000 ljudi zaradi lakote, med temi jih je 10.000 umrlo. MIROVNA POGAJANJA MED GRŠKO IN TURČIJO. Pariz, 17. oktobra. Iz Aten poročajo, da je parlament izrokel zaupnico Gunari-»ovi vladi t 218 glasovi izmed 312 glasov. Stranka, ki jo vodi ^trate«, je glasovala za vlado s pridržkom. Venizelosovi pristaši niso bili pri glasovanju navzoči. Antanta je privolila, da posreduje uied Grško in Turčijo. V ta uamen je Gunaris odpotoval danes z zunanjim ministrom Baltazzijeui v Pariz, Rim in London. NASA- VOJNA MORNARICA. Zagreb, 17. oktobra. «Riječ» poroči iz Beograda, da jo druga partija vojnih ladij, ki nam jih ima dati Nemčija kot vojno odškodnino, odplula v nase vode. Ladje vodijo nemški častniki, moštvo, zastava pa jc naša. Flotilja obstaja iz šostih edinic. ODOBRENE FINANČNE UREDBE. Beograd, 17. oktobra. (Izv.) Na današnji seji I. odseka zakonodajnega odbora ie rešeno, da ima važiti odslej samo začasni zakon o trošarinah, taksah in pristojbinah ter so vse prejšnje tozadevne naredbe neveljavne. Sprejet je bil tudi odlok ekouomsko-financljskega komiteja, kl določuje, da sc osvobode uradniške zadruge za gradnjo stanovanj vseh državnih in občinskih taks do zaključka leta 1925. RAZNE VESTI. Zagreb, 17. oktobra. »Riječ. poroča iz Beograda, da se je stanje ministra dr. Ita-ramehmedoviča zopet, poslabšalo. Beograd, 17. oktobra. Naredba finančnega ministrstva (generalnega inšpektorata) od 18. oktobra 1921 št, 11.017, s katero se pooblaščenim bankam prepoveduje arbitraža za Dunaj, je z današnjim dnem ukinjena. Beograd, 17. oktobra. Po sklepu ministrstva za pošte in brzojav se bo pri brzojavnih blagajnah od 1. novembra 1021 računal ekvivalent zlatega franka i 10 dinarji. Sijajni zbor zaupnikov JDS. manifestacija strankinega jedinstva. - zaupnica vodstvu. — volitev novega vodstva. — vsa hujska nja odklonjena. — na potu k razclščenju političnega položaja v sloveniji. Ljubljana, 17. oktobra. JDS, It kateremu se j; zbralo čl ar.? ■ o tega odbora v obilnem številu. Predsedoval je predalnik JDS minister '.r. Kukovec. Po r/-žice. dr. Gosak iz Ptuja, dr. Pest.otnH., dr. VI. Ravnihar. Jotap Turk, dr. Z r-jav, Josip Jelačhi, dr. K. Triller. tor Kodormari, Kasto Pustoriom. ■ >>. Ivan Prekoršek iz Celja, Anton I.ik« zar in dr. Albert Kramer. Nato je bil izvoljen odsek za. s«vtavo kandidu* ■':■. liste v novi izvršovalni odbor in i. -čelstvo stranke. Veliki sbor zaupnikov V nedeljo 16. t. m. je v dvorani Kazine ob 11. dopoldne začelo zborovanje zaupnikov JDS. Iz vseh Krajev Slovenije Je došlo nanj nad petsto strankinih zaupnikov, ki dvorano docela napolnili. Zbor jo otvoril, živahno poadrav1j"ii, predsednik JDS, minister za socljal. t " litiko dr. Kukovec. Nj«gov govor j" NI večkrat prekinjen z dolgotrajnim p> skanjem. Koncem govora so mu zbe■■•.■ valci pritrjevali s viharnim ploskanjem in klicanjem, ki se je ponavljalo vedno iznova. Ovacija je trajal« več ko pet minut. govor predsednika jds. ministra kukovca. v t. u , i ., „ , i Uvodoma ie predsednik Kukovec ima- loga: zadržan klenkalizem. da ue po-! u J „ da vjdi na jbo. ' 1 J«<5<»lavijo tn ne raz,tre jezove ru jako števllo zauptlilco, iz vseh delov naše ožje domovine. To k dokaz naše življenjske sile, najboljši d# mentl vseli nasprotnlških trditev, da demokratska ideja pri slovenskem delu natega naroda pada. (Dumo pritrjevanje). Minister Kukovec Je ua to podal Včeraj so se ztirali t Ljubljani zaupniki demokratsko stranke. Z veseljem in globokim zadoičwii«*ni poročamo o poteku in rezultatih zbora naših zaupnikov. Iz vseh krajev naše slovenske pokrajine so prihiteli predsta-vitelji demokratske ideje, zastopniki inteligence in priprot-toga naroda, odlični delavci na vseh i »oljih našega gospodarskega življenju, stari in mladi borci za napredek slovenskega dela našega naroda. Poleg kmeta iu delavca, profesor, odvetnik, učitelj, poleg obrtnika trgovec in industrijalec — zbran je bil res cvet slovenske pokrajine — 4'jfi zaupniških legitimacij je bilo oddano pri vhodu v dvorano rediteljem! Zbor je potekel v naravnost krasnem razpoloženju. Poročila uaJih poslancev so bila sprejeta s viharnim navdusonjeni iu ponovnimi ovacijaml. Do Izraza je prišla zavest-, da je demokratska stranka prva sodelavka pri iz-gradbi naše države in da je izvršila ogromno pozitivno delo v korist celo-ku|inemu narodu in posebej njega slovenskemu delu. V koncentričnem napadu, v katerem se valijo vse opozioi-jonalne stranke in strančlue na .Slovenskem proti nam, navdaja našo JDS samozavest močnega. Silni tmo ro ido-ji ln po štavilu, silni kot nositelji in prvoboritelji na^ijooalnega jedinstva. harmoničnega go«i>odarskega in soeijalnega razvoja in kulturnega napredka v Jugoslaviji. Slovenski demokrati povrh globoko čutimo, da nam je po ver jena še posebno važna historična na verske strpnosti v našem mnogover-skem narodu. NI čuda, da je včerajšnji ! zbor predvsem posvetil svojo pozornost ! organizacijskemu vprašan ju. Pred nje-igovo mogočno voljo bi v prahu oble-! i žali vsi. ki bi bili skušali razdirati jc-, Ulinstvo stranke. Z izvolitvijo novega! .„ . . , . . Inačelništva in izvraevalnega odbora > s"/:<> »asega zunanjepoldiciiega polozm j zbor zaupnikov še posebno tnanife&tant-!. Kadar gre za to. da dem.- vaUl;cm skl"u'° »a» sovražnik. Izkon- 1 kratska stranka pokaže svojo moč, starina Tavčar ravno tako med inia-, dimi, kakor jc najmlajši NJ prezreti ogromnega pomenu k-I demokratske stranke v Beogradu. \ , dejstva. Daje nam vse pravico dr5.- -I okviru enotno stranke bo zasigurana | uesa naroda. pa nalaga tudi dolznoMi, : slovenski demokraciji so jacjs opora.) da 5iri)tl0 politično izobrazbo, da po-i-:Na«i poslanci sniojo biti > priznanjem' I za njihovo požrtvovalno d%Io zadovolj-' ni. Referat ministra Kukovca. ki je propričevalno pokazal razliko med treznim iu uspešnim delom demokratov ter puhlimi frazami nasprotnikov, je bil sprejet, z največjim odobravanjem. S posebnim zadoščenjem beležimo, da, je zlasti socijalno - politično delo ministra Kukovc.i, ki bo nago dr- demo ljudstvo iz goščave demagogije irazc, sa ozdravimo od strupa hujskačih besed ter ga usposobimo, da bo zdravo iu trezno gledal ua sebe in svojo državo in zanjo in za sebe delal. (Živahno pritrjevanje.) To ie naloga naše Strankf težka in ne pupularua. Naša država jc dobila moderno parlamentarno ustava. žavo postavilo v prve v: - e evrnp«kih I Velikanski pomen tega dejstva more pre- dem okraci j, želo toliko raziini' vauj. no d:io. da ae fla takoj lzvefln Imeno- vanje legalno predlaganih profesorjev. Vse te resolucije so bile sprejete z velikim odobravanjem in soglasno. Nato je poročal dr. Žerjav o potret>-nih skhplh z ozirom na Reorganizacijo stranke. 8klenilo se je izreči, da je vskd stopljen ja demokratske stranke v edinstveno preko vse države segajočo organizacijo prestal statut JDS kot posebno strank?. NaČelstvu se naroča, naj pošlje čim številnejšo delegacijo v Beograd na veliki strankin kongres. Na podlagi definitivuega strankinega statuta naj načelstvo Izdela pravilnik kot navodilo za organizacijo demokratske stranke v Sloveniji Do izvedbe to reorganizacije na temelju občega statuta se danee voli iz zbora zaupnikov neposredno nov Izvrševaln! odbor in načelstvo. Načslstvu ee naroča. naj poživi strankino organizacijo na deželi s tem, da osnuje v vsaki občini krajevno organizacijo ali vsaj po-vorjeništvo. Posebna pozornost naj se posveti strokovnim organizacijam, ki so organizirane od pristašev stranke. . . . zlasti pa trgovstvn iu obrtništvu, pri- stvarnostjo razpravljajo o ulunjeuju - - — - ■»--•-«—-«-- ■--------medicinsk PRVA SEJA NOVEGA NAČELSTVA. Prva seja novoizvoljenega načelstva se vrši v tarok dne 18. t. m. v strun-kini pisarni ob 15. uri. Vpraianje ljubljanske madicinske fakultete. To vprašanje je stopilo v nov stadij. V diskusijo, katero so prenapeteži naivneži in hujskači poskusili spraviti na politični tir, so vstopili sedaj slovenski dijaki, ki študirajo v Zagrebu. 0-giasili so so z izjavo, ki jo podpisan, od slovenskih zagrebških akademikov brez razlike političnega naznanja in \ kateri z veliko odkritosrčnostjo in za s vole volilce ne. Ni res, kakor govore listi opozlciionalnih strank, da smo morda Slovenci prikrajšani nasproti drugim v državi. Tako govorjenje In pisanje samo promittra Slovence. Če primerjate revščino v marsikaterih delih naše državo razmerami pri nas v Sloveniji, bost vso moč, je lo gotovo naš Svetozar Pribičevič. Naravno je, da vpijejo nasprot-Jniki proti enemu najiačjih naših mož. Mi ' pa moramo reči, da ga ni kmalu človeka, ki bi bil toliko storil za Slovence, kakor 1 ie storil Pribičevič. (Živahno ploskanje iu kom-[klici: Živel Pribičevič!) Oraje vredno je tudi vpitje proti finančnemu ministru Ku-manudiju. Čc je pri proračunu prišel do tega, da je moral črtati nekatere izdatke, j polnega kritja. Za proučavanja tega ";') vprašanja in za sestavo predlogo? vatninTin drfavnim nameščencem ka-1 ljubljanske in beograjske kor tndi delavstvu. Stranka apelira | fakultete, na vse demokratsko misleče, naj se po-1 Zagrebf primejo dela brez ozira na osebnosti iri j njo ljubljansko to medicinsko fa naj pobijajo vsak poizkus cepljenja in Tu ne bodomo raziskovali, ali notranjega slabljenja. —* —1—! --.....41 našli, da taktično po naključju živi slo- •Ja izravna primanjkljaj, si je izrazil svo venski človek če ne boljše, pa čisto go- j >e pomisleke proli centralni stranki se je izbral odsok, ki ga tvorijo gg. Josip Lenarčič, Ivan Jc-; lačni. dr. Steska, J. Tykač iti Ivan Mo-' horič. Predlog je bil r prejet. Po predlogu g. urednika Spitidlerj.il su bile soglasno sprejete risdeče resolucije: 1. Zbor zaupnikov z ozirom na finan- novim izdatkom, je i Položaj države, na veliko draginjo !ovo ne -.labse kot žive liudjc kjerkoli državi. lega smo se Sani demokratskega kluba v polni meri zavedali, ker vemo, da bi ne bilo ne prav in ne koristno, če b! vpili demagoško, kakor to delajo naši nasprotniki, da nas Srbi izkoriščajo in podobno. Z dobroto moremo vse doseči, s hudobno kritiko pa Ie podiramo. Pred vsem wun škoduje klerikalizem, U hoče zavreti konsolidacijo v državi iz razlogov, kl jih z njegovega stališča razumemo. Zato pa mora ua drugI strani prispevati vsak naš človek po vseh svo-iih močeh h konsolidaciji države. (Odobravanje.) Naše trezno slovensko liud-stvo, kl ie v marsikaterem oziru poklicano v državi za voditelja, mora priti do ravnotežja, katerega sedaj pogreša. S stvarno kritiko našega dela smo demokratski poslanci .vedno zadovoljni. Pomisliti pa je treba, 1 storil Ic svojo dolžnost kot finančni ml-1 i nlster. (Pritrjevanje.) Zavedajmo se sploh dejstva, da ic v naši demokratski stran-1 jajo, dokler so no izvrši izenačenj i ki razumevanje za vsako veliko in mo in stanjo našo valute, zahteva: a novi direktni davki naj so ne uva- st.v rili. V kolikor se vsled različnosti davč-j derno vprašanje. Za izenačenje uradni-; nih sistemov izenačenje ne da naglo klh plač in uvedbo službene pragmatike ' provesti, nuj se postavke sorodnih sta se predsednik demokratske stranke., Ljuba Davidovlč lu minister prosveto Pri-! bičevlč zavzela s l.tko gorečnostjo, da bl; želel, da so lo videli naši uradniki. (Bravo!) davkov izravnajo tako, da bodo brcni na povsod enaka, b) odpravi naj se plačarlna; c i v svrho štednjc naj so po strokov- Zagrebšk! akademiki »o za ukini?. fakultete, so njihovi razlogi odločilni, priznati moraniu le, da so stvarni. Dobrodelno sc razlikujejo argumenti zagrebških naših akademikov, od argumentacijo raznih ljubljanskih precoptorskih iz-.-aj.iuj. Razlo-^j, ki jih navajajo zagrebški akademiki proti |w,prajski in ljubljanski medicinski fakulteti, so sledeči: 1.) Pomanjkanje profesorjev- - strokovnjakov. Otvarjamo novo visoko šole, a pri tem ne mislimo, kje naj dobimo profesorji-in druga sredstva. Šo na zagrebški medicinski fakulteti, ki je najpopolnejša v Jugoslaviji in znana kot zelo dobra (vsaj prvih pet semestrov) manj ta profesorjev, posebno na kliniki. Umev no je. da je drugod v tem oziru slab-Pastoslemšck, Avgust Pctrič, Simon i Ne za tri. nego za eno raedleinsk 11'raprotnik, Josip Turk, dr. Josip Klepcc,' fakulteto imamo dobrih učnih moči n» ! Albin .1 dlcšlč. Jos. Breznik, Fran Mam, i razpolago. Ljubljanski iu beogradski Ivan Benltovii, Fran Golov, Ivan Zupan, I medicinski profesorji naj bi šli v Za-Ivan Mohorič, dr. Fr. Windisclwr, Miro- | o-reb, kjer raj bi bila res vzorna fakui- Na podlagi teli načel je zbor zaupnikov sprejel sledečo konstitucijo stranke: NOVO NAČELSTVO STRANKE. Predsednik dr. Vek. Kukovec, minister za soc. politiko, podpredsednik dr. VI. Ravnihar, odvetnik v Ljubljani, Engel-bort Franchettl, brivski mojster v Ljub-Janl, Ivan Jelačin, trgovec v Ljubljani, Lnka Jelene, šolski ravnatelj v Ljubljani. Člani: Josip Relsner, dr. Qr. Žerjav, po-slancc, Anton Jug, predsednik okrajne organizacije JDS. v Ljubljani, dr. Ivan Tavčar star. (Ljubljani), dr. Kare! Trii-Icr, Ing. Fran Tavčar, dr. Ivan Bole, ar. Dinko Pur. dr. Albert Kramer. Rasto Naša ....... totareeiranih organih izvrši revi- berilo Poljšak stranka ic disciplinirana in dobrota uradov vseh pokrajin, da se \igo-\Karba (Kamnik) Plltlnu,-! , !n,„.-it .. ....____!.„ ..... . * ..." \ slav Grcgorka, Igo Šlembov (vsi v Ljub-jani), Josip Lapajne (Cerklje), Anton Grmck (Krašnja), Ciril Pire (Kranj), (Zagorje), dr. Rihard teta, a tako se moči samo cepijo.. 2.) Preveliki stroški, ki jili država nc moro prenašati. Za medicinsko fakulteto uo zadostuje kot n. pr. za pravo da nismo detnokratje sami ua vladi. Tre-1 vec minut.) ureiena. Poslanci demokratske stranke so nudili nri glasovanju zu ustavo in pri vseli važnih prilikah prizor take solidarnosti in discipline, kot nobena druga stranka. Demokratizem je dokazal, da jc sposoben voditi državo. Postati mora v držav! večina: merodajna večina zlasti naj poslane tudi v Sloveniji. Naj postane kongres v- Beogradu temeljni kamen za bodoče širjenje demokratske stranke tudi v Slov 'cniji. (Veliko odobravanje iu burne ovacijc ministru Kukovcu, ki trajajo i tovi, Ivan Brlcslj (Štepanja j |,ar predavalnic in «basta». Tu treba ;o!iku jo v vseh panogah držav- vas), I. Tori (Ljubljana), Jos. Goropev- j najrazličnejših aparatov, zgradb, bolnin 1 ua uprave potreba uradnikov za redno i rt šcvanie poslov. č) zlasti velika pozornost naj se po-' lCe,!c)' Anton Kodcr (Murska Sobota), ... - .* _ * 1"» I ir\rx1rl l,--in L I Mariknrl ba nam ic včasih mnogo samozatajeva nja, da se dosežejo kompromisi, ki so vedno potrebni. Ili kompromisi tudi ne morejo vedno izpasti v našo korist. Cc bi hoteli iz vsakega vprašanja napraviti spor, bi vedno imeli prilike, da sc vlada razbije. Zato rajše trpimo neupravičeno napade nasprotnikov po shodili iu njlli novlnah. kakor da bi nepremišljeno raz- ; ,>„•-,,., - ■ . .„ bili sedanjo kombinacijo v vladi. Seveda P0*«1 ^organizaciji io nasprotnikom ui všeč in vedno IšCeJo, I f emoUratske stranke. Poročal j_e _o po-| Živahno pozdravljen z dolgotrajuim ploskanjeiB, ja nato podal svojo poročilo poslanec dr. Gregor Žerjav. Tudi njegova izvajanja so bila sprejeta z velikim odobravanjem. POROČILO POSLANCA ŽERJAVA. i Od zborovalccv pozdravljen z živah-i nimi pozdravi jo na to poslanec dr. i čim bl dvignili proti nam krik. Vsega, kar konui ni po volji, smo potem krivi mi. (Klic .:§c suše!* Živahna veselost.) V novejšem času se pojavljajo pri nas ljudje, ki mislijo, da je treba novih strank. ■Res so skusili ustanoviti nekako podružnico srbske radikalne stranke. Afera ni resna, vendar nam nudi priliko za vprašanje, ali ie pri nas mogoče, da se obrne naše pnliiilno življenje liataj v reakcijonarno smer? Imeli smo dobo prvakov. Toda ta faza | D a v i d o v i e a je v našem razvoju za nami, mi živimo v dobi demokracije in kriticizma in prevladuje prepričanje, da je boljši slab sveti štedenju in kontroli pri državnih, | posebno vojaških dobavah. d) na vso moč naj se pospešuje domača industrija, prepove naj se uvoz iuksttsa in oblači še posebsj. Uvozno carin,.' naj se v zaščito domače industrije dvignejo zlasti napram deželam s slabo valuto, v kolikor to ne zadeno konsinnenta preobčutno. e) na odločujoča mesta prometnega ministrstva naj so pozovejo izključno strokovnjaki, ki naj provedejo reorganizacijo železnic. Investicijski program naj s3 proširi. n. Zbor njemu stanu posveča večja pozornost Obrtnik in trgovec sta glavni davkoplačevalec in mora država storiti vse. dr. Fr. Lipold, Ivan Kejžar (Maribor), | dr. Tone Gosak (Ptuj). litienem delu, zlasti pa tudi o dolu ne- ; -• , • n, j političnih organizacij, kjer delajo pri-P-60 moreta razviJatl ovir. Glede slaši demokratske stranke. Poročilo dr. Žerjava je bilo sprejeto z dolgotrajnim odobravanjem. Govor poslanca dr. Žerjava objavimo jutri v celoti. POZDRAV STRANKINIM VODITELJEM. delovnega časa zbor zaupnikov zahteva. naj se ne otežuje delo onim, ki hočejo delati. Protestira proti zahtevi, da bi so pri bolniškem in nezgodnem zavarovanju iznova zanemarilo sodelovanje delodajalcev z delojemalci na upravi. Odobrava uspeh svojih poslancev, da bo v novi ur ?el i t.v i zastopstvo Prodno jo predsednik Kukovec odre-delojemalca in delodajalca enako raz- dil opoldanski odmor, se je oglasil heserli dr. P u c. Slavil sodnika demokratski' stranke Ljuba in ministra Svetozarals Pribičeviča. dveh državnikov, kij imata največje zasluge za naš narod. Z burnim pritrjevanjem jo bil sprejet ____ ]-[ deljeno. Taka uprava je v interesu vseh je zasluge pred-, prizadetih, zlasti tudi delavstva, ■ - • ■ ■ Vabi obrtništvo, da so organizira, v trokovnih organizacijah okrog stranke, ki bo na vso moč podpirala vsa upravičena stremljenja naše obrti. šek (Trbovlje), Lovro Petovar (Ivani-: y teh slabih časih, ko ni danarja kovci), Ivan Rebek, Vekoslov Spir.dler \ njt; z:l invalide, vpokojnike, vdove padlih itd., jo nespametno to brezumno razmetavati denar, ki se ga težko pridobi, a lahko potroši. Da bl dala nag« vlada samo del tistega denarja, ki bi ga dala za one institute, dijakom, d» bi jim bilo omogočeno študirati tudi v drugih centrih Jugoslavije to po potrebi tudi v inozemstvu, bodo, upamo vsaj, vsi zadovoljni. 3.) Utrditev narodnega jedinstva. Z žalostjo konšta-tiramo, da je vedno manj Slovencev vpisanih na zagrebški univerzi. Ljubljana, Zagreb in Beograd kar tekmujejo mod seboj, katero mesto bo imelo več visokih šol. Ali je treba tega? Končno obsojamo nastop in resolucijo ljubljanske akademične omladine na njeni zadnji skupščini. Svojih zahtev naši tovariši ne morejo utemeljiti s tehtnimi razlogi; oni pa, ki jih navajajo, so zelo naivni in naravnost smešili. Naj jili v- prat-kem ovržemo: Vpisi na drugih univerzah trajajo še vedno in ni treba radi tega leta izgubljati. Pri izvanrednih prilikah se lahko vpiše šo do Božiča. Smešna je trditev, da je 90% akademikov navezanih na Ljubljano. Gotovo so tu misli na gmotno stanje posameznikov. Koliko revnih slovanskih akademikov je v Zagrebu, pa le shajajo in ni jim treba radi tega hoditi v Ljubljano. Ubožnemu in marljivemu di- IZVRŠEVALNI ODBOR. Člani izvrševalnega odbora so 1. vsi člani načelstva, 2. pa še sledeči gg.: dr. Fr. Jerala (Skofja Loka), MIlan Jenčič (Mengeš), Ferdo Gradišnik (Jesenice), Ivan Kavčič (Zirl), Ivan Kuhar (Dob), Fr. Malavašič (Hobovec), Lovro Oblak (Trata). Alojzij Pegan (Radovljica), dr. | Beno Sabothy (Kranj), Anton Skok I (Domžale), Jakob Spicer (Radovljica, Idr. Josip Tlčar (Ljubljana), Jos. Boršt-| nlk (Krka), Anton Carli (Žužemberk), ! Jos. Flajšman (Metlika), Vek. Habjan zaupnikov zahteva, da se sred-! (Litija), Anton Kuder (Novo mesto), dr. Andr. Kuhar (Ljubljana), Maks lajovlc (Litija), Franc Može (Dvor), Karel Miil-ler (Črnomelj), Josip Oberstar (Sodra-žica), Ivan Rus (Breže), Ferd. Seidl (Novo mesto), dr. Ant. Schillrer (Ribnica), Jos. Zupančič (Trebnje), Mirko Kosin (iga vas), Vladislav Viiar ((Pudob), Ivan Bencina (Stari trg), Alojz Potočnik, dr. Jos. Lavrenčič, Jos. Dežman, Fran Remi c, Ivan Pavšck, Edvard Roš, Val. Po-rič, Ivan Frclilt, Mirko Urbas, Anton Zoreč, Ivan Zakotnik, I. Lombar, Franc Medic, Josip Kozak, Albert Sič, Ferd. liani, Anton Likozar, Tinko Urbančič, Ivan O j ud, Peter Šterk, Milan Cimer- uspeh pri skupnem delu kakor občudova- njegov predlog, da, se obema voditelje-nje posameznika. Zaradi tega ic radikal-j ma pošljejo z zbora pozdravne brzo-na stranka r-ri nas nemogoča." Radikali ni. Zbor zaupnikov naroča načelstvu, \ ijavke. Poslane-, dr. Žerjav se jo v da f" tudi JDS bavi r, organiziranjem imajo svojega Pašiča, ki ga jaz visoko prisrčnih besedah spominjal starine j kmečkega stanu. Mneja je, da vsi cenim. Sreča ic to za radikalno stranko, drja. Tavčarja in njegovih zaslug za i dosedanjega cepljenja moči rastejo iz-toda ako ga Izgube, — nimajo ua nje- demokratsko stranko in njene ideje. Sledi klerikaiizma na deželi. govo mesto nikogar postaviti. V Srbiji | njegov preellog. da se tudi drju. Ta v-' smo demokrati tned narodom boli trdnej-; čarju, ki vsled holehnosti ni mogel IV. .še usidrani nego rad-kali. Tudi tain je žc ; osebno priti na zbor. pošlje pozdrav j Zbor zaupnikov naroča načelstvu ic : ja bil istotako sprejet s! poslancem, naj nadaljujejo delo za čim-' man, Maks Hrovatin, Olo Jeruc, dr. Ant. . » » , . , „„ . ,,,, švigali, dr. Oton Fettich (vsi v Ljublja- Pku gre vlada Plodna roke in ne ni), dr. Mano Dereani (Celje), Jos. Ja- dola iazllko med P<^mezmini mest?' vomili (Ig), Vinko Ogorevc( Skofja Loka), Miloš Babic (Hrastnik), Ivan Bavkart (Ljutomer), Alojz Falež (Račje), Ivan Kitali (Rog. Slatina), Fran _____Kocbek (Gornji grad), Alojz Kukovec 'fpj j (Lešnjica), Ivan Prekoršck (Celje), Ivan Pleskovtč (Trbovlje), dr. Jos. Pučnik j (Slov. Bistrica), Ivan Ravšel (Obrež), j Vinko Sel (Konjice), Jakob Vrečko (Slov. ! Gradec), dr. Josip Zdolšek, dr. Ljud. ! ,Stlkcr (Brežice), dr. Fr. Ileštč (Zagreb), [11 Jakob Jcsih (Rudnik), Fr. Kavčič (Ljub-Ijaua-Privoz), dr. Ivan Lah, dr. Danilo prodrlo spoznanje, da demokracija obsto- zaupnikov. u . .... ..... ........ Ja kot ideja, ki ni vezana na posamezno prisrčnim pritrjevanjem. ' i prejšnje sprejetje službene pragmatike , „,, ,„.,, ,,„„„,„ osebo. Bila bi velika politična nerazum-: Popoldne ob 0. se jo zborovanje na-! državnih nameščencev v zvozi z enotno j 'moron tuuoijanaj, juiij mazzcie tura-nost, če bi med nami hoteli kaki ljudje j daljevalo. Živahno pozdravljen io naj- ureditvijo njihovih prejemkov. < Nujno j "i' w" Jf1'^! ustanavljati radikalno stranko potem, ko i prvo poročal poslanec Josip Reis-|je t.reba rsšiti vprašanje prejemkov i n so se združile v vsi državi različne napredne stranke v močno demokratsko stranko. (Tako jc!) Isto napako bi napravili s širjenjem takozvane narodne so-cijalne stranke. (Klici: Stranka fraz in demagogov!) Kmetijska stranka po mojem mnenju preživlja kritična fazo. Ostati nI mogla razredna stranka, kakor se uam Je predstavila, postati je morala narodna stranka kot je bila demokratska 2c poprej- Voditelji te stranke sedaj z raz- i noro uradniškem vprašanja. POROČILO POSL. REISNERJA O URADNIŠKEM VPRAŠANJU. Poslanec Josip Ro.isnor jo poročal o uradniškem vprašanju. V odboru za izdelavo uradniške, pragmatike .p 011 prvi poverjen Uradniška pragmatika jc v- največji meri to v prvi vrsti zasluga dnmokrat- riasih vpokojencev. V. sanja ne gre morda za korist kake ka- m <»»oiu.>t'» razširjen napačne ' ..S3 _ __xmi. 4-? in *>n r,«!, Tvinri»r.j1r/\ iwnhlioniA nlml eksperimenti spravljajo sebe in svo- ske stranke. Pri tem so pa'mora, nagla-j je pristaše na stranpota. Naša velika kul- |sati. da. pri ureditvi uradniškega vpra-l [urna naloga v državi nam ne dopušča, da še nadalje pustimo, da sc v oz, ki gre vzporedno z nami, zapelje na drugo stran. Preprečiti moramo, da b! 'doživeli še na kaki drugI strani to, kar smo doživeli s k!er!kall«mom. M! po svojem programu nismo stranka, kl je navezana na mesta. Ogromne množico Jusoslovan-i&egg tanetskega ljudstva SC glasovale Zbor zaupnikov naroča načelstvu, ,da posveti posebno pozornost zasebnim nameščencem. Njihove strokovne organizacije naj so na vso moč podpl-podprodsediiik in mu je i rajo, zlasti pa stremljenje tega prevaž-volik vpliv pri t.»m dolu. | naga stanu za zadovoljivim zavarovanjem za starost. VI. < Akademik K. j.; obrazložil to predlo- lentin Poljanšek (Žirl), Ivan Rus (Loški ; potok), Viktor Tumšek (Ljubljana), Au-; ton Gnus (Dol), dr. Ernst Kalan (Celje), i dr. Karel Koderman (Marbor), dr. Fr. Rozina, Fran Voglar, Jakob Žemljic (Gornja Radgona), Jakob Zadravec (Središče), Fran Koleno (Ljubno), Fran Pete- Reven dijak ima tudi v Zagrebu pogod-nosti pri hrani to stanovanju kakor v Ljubljani. Momentalno res tu vlada stanovanjska kriza, -ki bo pa v kratkem prestala, ko se dogradi novi akademski dom (v decembra). Osrčito ss to ne čepite vedno doma pri svojih mamicah. Pomnite, da je življenje največja šola., iz koje črpamo loka in bogatih izkustev za bodočnost. Apeliramo na vse slovenske tovariše. Njih dolžnost, je, da pridejo na naš jug. Cilj bomo dosegli, če bomo imeli močno in nerazdružljivo voljo. Zagrebški slovenski akademiki. ....... ............(Jjede podpisi.) -f Za ljubljanskega podžupana kandidirajo, kakor so čuje, narodni-soci-jalci bančnega uradnika Rika Juga: linšek (Oplotnlca), Ivan Verdnik (Meža),;G_ Babnik, ki je napel vse sile, da bi / funelo 1 Mnilln ... i ... v v * , ste na škodo drugih stanov. Dobra uprava v državi sloni na dobrem uradništvu. In tudi vsi drugi stanovi so interosirani na doliri rešitvi uradni-pragmatike. Poltenemu in dobremu uradniku se mora enalgurati njc-ov obstanek v času njegovega sluz- vesti in na njih demagoško izrabljanje od strani klerikalcev iu Brandnerja sledečo resolucijo: t Zbor zaupnikov DS se izreka za popolno vseučilišče SHS v Ljubljani z vsemi štirim fakultetami (namreč pravniško, filozofsko, medicin:l:o in teh- bov apja in umitovUenja, Govorpik Mišično 5 montftflfetjfnini .oddelksiaij Vla- Fran Presečnik (Vransko), Matija Ma-| rinčele (Šoštanj), Gvidon Kaiser (Dravograd), Anton Cvetko (Podčetrtek), A!oiz i Baša (Zidani most), Srečko Rajner (Raj-henburg), dr. Fran Roš (Laško), I. Bru-men (Murska Sobota), Kare! Mavric (Gornja Radgona), dr. F. Tavčar (Središče), dr. Ivan Fermevc (Ptuj), dr. Milan Gorišck (Št. Lenart), dr. Avgust Reisman, dr. Leopold tloštjančič, Karel Troha (Maribor), i. Zel (Zrkovcl), Kare! Cimperšck (Sevnica), I. Flcrt (Kranjska gora), Ivan Pctrlč (Bled), Herman Tome (Bled), dr, A. iitf&ee .(Vrhnika). Jos. Le-. bil prezentiran ia podžupana, češ, da. ima za NSS. v Ljubljani največ zaslu;-'-je torej propadel. -f Prijave za strankin zbor v Beogradu. Oni somišljeniki JDS, ki se nameravajo udeležiti glavnega zbora di -mokratske stranke dna BO. oktobra v Beogradu, naj nemudoma pošljejo svv-jo prijave tajništvu JDS v I.juRvmi, Narodni dom. U Fl Domače vesti * Jugoslovanska demokratska starešin- k ka organizacija v Llubllanl Starešinska organizacija demokratske stranke Ima (VOj redni letni občni zbor v četrtek dne 20. t. m. ob pol 6. url zvečer v tajniških prostorih demokratske stranke v Narodnem domu v Llubljanl. K številni udeležbi vabl odbor. ' » Protestni shod ob obletnici koroškega plebiscita v Mariboru. V nedoljo dopoldne ee je vršil na Glavnem trgu v Mariboru povodom obletnice plebiscita na koroškem velik protostni shod, katerega ee je udeležilo nad SOOO oseb. Shodu je predsedoval prof. Kibarli, ld je podal sliko, kako so godi našim ljudem pod nemškim režimom uu Koroškem. Dalje so govorili predsednik Gosposvetskega Zvona v Ljubljani, dr. Oblak, dr. Med- * Razširjenje mariborska bolnic«. Zbor piimarijev mariborske javne bolnloe je poslal članom občinskega sveta okrožnico, v kateri naglaSa potrebo, da se prepusti Dijaški dom zdravstvenemu odseku za Slovenijo v svrho razširjenja mariborsko javne bolnice. Zdravniški zbor izdeluje velikopotezen načrt za razširjenje bolnico. Proračun znaša okoli 50 milijonov kron. * Za Jugoslovensko Matico. Povodom sestanka učiteljskih 40- in 411etnih jubi-larjev mature mariborskega učiteljišča, ee je nabralo pri skupnem obedu v Grajski kleti v Mariboru na predlog tovariSa A. Porekarja za Jugoslovensko Matico znesek Slo K. * Pomladni pozdrav. Prijatelj list* nam je poslal danes lepo kitico aloča. red in ^^ Je^vnikova, ki je poživlja- razcvetelega na Veliki Planini. Sle«, ki . ______:__x...t .......... cvete v maju m juliju, so nikdar ni ove- tel na naših planinah v la ienBtvo, naj z vsorni močmi pomaga zasužnjenim bratom onstran Karavank. Končno je pevski zbor »Drevak zapel par uarodnih pesmi, nakar jc bilo zaključeno lepo uspelo zborovanje. • Vojaška vest. Ministrski svet ic skle-Bil, da nosi 6. pešpolk ♦Prestolonaslednika Aleksandra« odslej naziv: »6. peš-polk kralja Aleksandra«. * Upokojen |c Angel Hribar, nad-komlsar pri oddelku za soeijalno skrbstvo v Llubllanl. Granata preti novim kraljevskim » BnStfV mn je i(3roMfa,ddg«f. terene1 Ravnik, posestnik is Raka, ker ga v oblakih prahu, ki so jih nI pogašen. Do seda) |e pogorelo 50 do na tem me na Selu. Tam .jo dobil neko dokle in so začel z njo pomon-kovati, parkrat sta se tudi zasukala- Ko se je šel Turk prod gostilno hladit, prišel je za njim nek soplesalec ter mu prepovedal, da ne sme ne govoriti in no plesati s dekletom. Turk so za prepoved ni brigal, ter je šol vnovič z dekletom plesat. Fantje so ga sicer pustili pri miru. toda ko je odhajal, se jo zakadilo 6 fantov za njim in so ga začeli z noži obdelovati. Dobil je nevarne ubotUjaje po hrbtu ln glavi. * Tatvine ln vlomi. Pred par dnevi je bil izvršen vlom v Gasilski dom v Godo-šicah. Tat je bil toliko nepreviden, da je •/. vžigalico v rokah stikal v Skrinji za denarjem, ki ga pa ni dobil. Pač pa so te pri tej priliki vneli v škrinii se nahajajoči dokumenti, prt čomer jo zgorelo polom tudi 6 gasilskih čelad. Tatovi so odnesli s seboj voč slamnikov, nekaj usnja in mila, — V Doinjom Logatcu jc bil ukrndou posestniku Pavlu Stritarju 10 tisoč kron vreden gonilni jermen, perici Jerici Praznik iz Daljno vasi pri Rudniku za 2550 K perila in denarja, posestniku Francu Erjavcu v Vižmarjih pa za 2000 K perila. • Mlsterlozen zločin. V Sarajevu sc je te dni razširila vest, da ie v Han Pijesku od kačakov težko ranjen sarajevski veleposestnik Šomek. Policija je prejela dve brzojavki. V prvi poroča nekdo, da Je Šomek težko ranjen na desni nogi, v drugI pa sc poroča, da se |c ustrelil nad- pri društvu sodelovali. Društvo je podpiralo s svojimi skromnimi sredstvi po možnosti ves čas potrebno člano in njih zapuščence. V dosego svojega namena jo prirejalo večkrat veselico, zlasti pa so še v dobrem spominu nokdanje društvene božičnice. Slavnostni govornik so je spominjal uspešnega delovanja obeh najstarejših društvenih funkcionarjev, O Planinca in A. Streklja, katerih prvi jo predsednik društva izza ustanovitve, drugi pa društveni blagajnik od leta 1900. Oba gospoda so pozdravili zborovalci z živahnimi «živio»-klici. G. I. Mlinar je zahvalil ob koncu svojega govora vse, ki so društvo podpirali ali zanj delovali ter izrekel željo, da bi procvitalo društvo šo naprej tako, kot do sedaj in da bi članstvo tudi odslej z vso marljivostjo skrbelo za društven napredek. G. A. G u n d r u m je orisal nato uspešno delovanje g. predsednika Planinca, mu v imenu društvenikov čestital k redkemu jubileju ter mn poklonil lovorjev vonec. G. I. Matičič jo čestital predsedniku v imenu »Društva grafičnega delavstva za Slovenijo«, povdarja-joč njegovo veliko zasluge nele za »Dobrodelno društvo«, ampak za organizirano tiskarsko delavstvo sploh, za kar se mu je najtoplojo zahvalil. Nadaljo so je spominjal govornik s prisrčnimi besedami tudi nad Clletnega uspešnega in nesebičnega delovanja blagajnika A. Streklja. Ves govor so nav-zočni zborovalci spremljali z viharnimi ovacijamk Ko sta izrekla g. predsedniku oba zagrebška odposlanca svoje čestitke in ko Je bilo naročeno odboru, da pozdravi brzojavno ustanovitelja druStva g. A. Gregoroa, je zaključil predsednik slavnostno zborovanje. Zvečer se je vršil v dvorani hotola »Union« zabavni večer z izbranim vepore- stražnik Pajo Zarič potem, ko Ic težko dom In sodelovanjem prvih moči ljub-ranll Ljubico Škoro in Viktorja Someka. | Umsko opere in dramo. — Vočcr je po-Zadcva ie zelo misfcrlozna, vsled fesa Jejiekel jako zabavno in pokazal, da vživa odposlana posebna komisija v Han Pije- «črna umetnost* splošnih simpatij v vseh šali da ua licu mesta izvrši preiskavo, 'krogih ljubljanskega prebivalstva. STANJE ŽITNEGA TRGA. Zagreb, 16. oktobra. Slabo stanjo našo valute zelo slabo vpliva na ceno naših žitaric, ki narašča^ jo v isti mori, kakor pada naša krona v ZOrichu. Prejšnji teden so cene močno zrastle. Tega zla no morejo preprečiti nikake odredbo in je treba samo počakati, da Be naša krona zopet popravi Pšenica so je tržila prejšnji teden po 1000 do 1080 s tovornih postaj. Z donavskih postaj so je tržila celo po 1100 do 1120 K. Navzlic visokim cenam so ponndbe male, kar vzbuja sumnjo, da je blago že v trdnih rokah. Dovoze ovira deloma tudi delo na polju. Povpraševanje po ječmenu je majhno. Na trg je prihajalo večinoma blago srbskega in bosanskega izvora, ki se je kot manj vredno nakupovalo samo pri nujni potrebi. Cena ječmenu je bila okoli 800 K, pariteta Beograd. Trgovina z ovsom Je bila prejšnji teden živahna. Za lopše blago so je plačalo 800 do 830 K, pariteta Zagreb. Bosanski in srbski oves se je ponujal za 50 do 80 K cenejše, vendar se jo malo kupoval. Po koruzi, stari, )ln v 5pora,.unm , „cmi navzočnimi inženir Suklje in tajnik dr. C. Pavlin, za l0t„.im;rll!,s v naslednjih resolucijah: trgovsko zbornico predsednik Knez, pod predsednik I. Jelafin ml. in tajnika 1. Mo-liorič in dr. Pless, ta Kranjsko industrijsko družbo nn Jesifniniih slav. ravnatelj SToot. in tajnik dr. Pavllftek, načelnik Zvezo obrtnih zadri:;.' Eng. Kranohettl, ra Splošno gospod.i.vko zadrugo za Slovenijo nadzornik Iv. Zupan, za Gospodarsko poslovalnico ju/i u železnice, in-rpektor južne zele nice Fran PlanbiSek, predsednik trgovskega gremija v Mari-)m>iu Vilko Weixl, pro<"sodnik trgovske-n gremija v Radovljici L. Flirj.urer, predsednik trgovsl;o;r»v grem' i Ljuhljv via-okolica Fran Zehal, za Kmcti.eko družbo za Slovenijo predsednik GuBtav Pire, za Trgovsko zljornioo v Celju Rudolf Strmeoki, narodni poslanec prof. Josip Beisner, preisednik Osreilnjo Zveze javnih nameščeni e v in upokojencev » Slovenijo, ravnr.tulj dr. Pipeniiacher •/a Nabavlja i no zadrugo državnih lume- T. Resolucija, Id jo je predlagal meBtnl tržni nadzornik g. Slavko Pleme!), se glasi: • 1. Pokrajinska uprava na.j doseže sporazum mod slovenskimi ppslanri v svrho skupne domarše vseh strank v Beogradu za revizijo našo agrarne politike v sle-dočih točkah: a) izvoz naj se uredi z regulačno carino tako, da obdrži domači trg ptabiliteto cen najvažnejših življenskih potrebščin. Carina na živila naj služi kot najprimernejši davčni sistem produktivnih slo jo v; b) odpravi naj se predpis osiguranja tujo valute; izvoz naj so dovoli Izključno le proti plačilu v našom denarju; c) v preprečitev pomanjkanja posameznih življenjskih potrebščin na domačih trgih naj se določi na izvoz odstotna oddaja blaga za pasivno pokrajine; č) bankam naj se prepove diroktuo tr- nameSčentev g. ravnatelj dr. PlpesAa-cber, se gla% »Nabavljalmm zadrugam oa) se takoj Izplača potrebni začetai obratni kapital iz vsote, ki se steka v finančno ministrstvo iz vsakoletnih ilcsetodstotuih odtegljajev meseca januarja. Savez nabavlja Inib zadrug v Bcogrsdu se pa takoj odpravi, ker je njegov poslovni aparat tlaleko predrag*. IV. Resolucija, ki jo je predlagal občinski svetovalec- g. Fran Orehek, se glasi: «Ker Je ustanovitev občinskih aprori-zaclj tor redno njih poslovanje odvisno od delovanja občinskega sveta iu ker a-provizaclje razpolagajo z občinskim imetjem, se poživlja pokrajinska vlada, da u-krene potrebno, da bo zamogel ljubljanski občinski svet čimprej poslovati*. K sklepu ankete je bila še Izrečena želja, da bi pokrajinska vlada ustanovila poseben referat, kjer bi lahko razni interesenti imeli priliko predložiti svoje želje io nasvete z ozirom na pobijanje draginje življenskih potrebščin. ', ;;ccv, za i^oei." ..•dno gospodarsko in kul- govanje z živili. Država naj skrbi za ';:io žensko društvo njega predsednica •a. Alojzija Štebi. za Kolo jugoelovan-ih sester gospo Tilka dr. Zbašnlkova ln brezobzirno pobijanjo nelegitimno trgovi ue. 2. Uvoz v Jugoslavijo naj se nemudo- prof. Sa nt lova, za Krščansko žon- ma do skrajnosti omeji na najnujnejše !<.* .iruštvo gospe Mara dr. Brejčeva ln ! predmete s prepovedjo uvažanja luksuz- 1 :i .'iknardi, za Splošno žensko društvo : neg.t blaga ter z revizijo uvozne carine, -i.; ' - Antonija Gogala iti Natalija Ker-j Oddaja državnih dobav v inozemstvo je i 'lvrer, z:i Zvezo jugoslovanskih železni- ! dovoljena izključno le tedaj, če domača ■ • jev Fr-.ii Rupui'. in I. Medved, za j produkcija dokazano ne more takih do-1 >."'Stvo znrebnih nameščencev Fran bav izvršiti.* "tehek, za Naroduo socialno zvezo taj- jL Resoluuija, ki Jo j« predlagal g. Izjemne želez- -1- limir Kravos, za Slovensko kr- svetnik Robrannn, so glasi: ^l.o socialno zvozo tajnik Ivo l'er , vi.,.__i ... i , , , , . . 1 «1. Vlada naj nastavi lz.i za Jugoslovansko stro.iovno zvezo , „.., , .. .. . , , ■ , ,ii t— i *•« niško tanfe za krm la (nosebno za slamo) ;ust. Cvikl, nadaljo eg. Kienienčič. i . .. . . . ,, , , , ,' ■ - R 'za preskrbo kra.iev, ki danes vslod sušo trpo iiomanjkanja. 2. Vlada naj takoj potrebno ukrene, ' da se nanovo organizirajo mestne ln občinske aproviz.iclje za najpotrebnejša ži- j vila. Te organizacije naj so snujejo po načelu samopomoči.* III. Resolucija, ki jo je predlagal za- j stopnik Nabavljahio zadruge državnih j ivcc v Kamniku, C. Tekaučič, proku- ii tvidke I. C. Major, I.oo Souvan, šef i Iko Fran Ksaver Souvan. Konrad 1 ! baelier. trgovec v LaSkem, Janko T. čar, A. .4:irabon. trgovec v Ljubljani i" M. rsN-s!:. trgovec v Ptuju. Pokrajinski namestnik Ivan Ilribar je otvoril anketo s kratkim nagovorom, v katerem jo raztolmafil pomen in namen CLAUDE FARRERE: 7 Morski ropar (Le Flibustier des MersJ Roma«, •Mir sedaj!« zapove Trubiet precej ravnoduSno. Nekoliko zabavljlvo Izrazi Vincent Kcrdoncuff s\:>jc občudovanje: »Boter Trubiet, tebe pa zelo čislajo...» • • • Predno skoči Tomaž zopet čez mizo, da sledi »botru Vincentu*, si še prej opaše meč, meč ranjkega kapitana Morvana, z isto bojevito kretnjo, kakor jo je videl pred kratkim pri vitezu Danycanu.., 8 Tomaž Trubiet je stopil naprej, obstal na pragu gostilne itt se ozrl Ker-doncuffu v lice: 'No, kaj Je?» ga vpraša, pripravljen za razgovor. Toda Vincentu Kerdoncuffu se nI tako žurilo. Z roko pokaže na ovinek ulice in pravi: »Stopiva raje tja doli, tu je Se preveč ljudi okrog vrat ln preveč tsln h nfo. H m tioSeva raigovarjad.. > Res je Široka ulica bila pravo uo6-no zabavišče. Celo nočno življenje iz Saint-Mal6 se je vršilo tu in vedno so sc po zvonenju pričele v tej ulici zbirati tolpe obešenjakov in ponočnjakov na posel, da izvajajo svoje zabave, požrtije, vlačuganja in pretepe. Bili so strah in trepet mirnega mešCunstva in osoblta preglavica meščanske straže. Precej široka ln precej ravna, ulica ni izgledala baš zakotno in se tudi ni dala primerjati z raznimi zavitimi bezniškimi stezami, kakor jih najdeš v drugih mestih in kakor jih dobro nazivajo »Vroče ulice*. Toda kuta še ne dela meniha. Kakor je izgledala pošteno in purgarsko, Je Široka ulica štela od nasipa pa do samostana nič manj ko petnajst do dvajset vrat z rdečimi svetilkami, odprtih dan in noč in vsak čas pripravljenih, da pustijo čez prag omenjene obešenjake in ponočnjake, vlačugarje in pretepače, če se jim je le ljubilo, da izpraznijo čaše, da vržejo kocke, da sežejo vstrežlji-vim dekletom pod krilo ali da drug drugemu zavijejo vratove. »Stopiva dalje!* pravi Vincent Ker-doncuff. »Stopiva dalje!* sc odzove Tomaž Trubiet. Stopala sta torej po vsej Široki ulici doli do samostana, potem pa po Jovanovi ulici do zidu, ki obkroža tri pokopališča. Vincent je hotel korakati šc dalje, čisto do severnega obzidja, toda Tomažu se jc zazdelo, da sta že dovolj hodila. »Kaj hudiča,* pravi, »tu pa menda že ni več radovednih ušes in zvedavih oči?* Zares, sedaj sta prišla na čisto zapuščen kraj. Tu že ni več prebivalcev in hiš. Preko nizkih streh v ulici Za rdečim klobukom sta mogla pozna šetalca razbrati že strelne line v mestnem obzidju in onkraj je bučalo morje ob skalovje. »Zdaj pa govori, če hočeš govoriti!*, pravi Tomaž zajedljivo, »ali pa morda želiš, da skočiva poprej še čez zid, da se razgovarjava tam na (pokopališču med mrtv*ci?> Pri trij boaedah pokaže na nizki zid okro» jpokopalliča za samostanom. »Ne', (odgovori Viucsrt resr.o. »Tu je pr«. Ivo mesto, če me izvoliš poslušat).. »Govori!* pravi Tomaž Trubiet, Obstala sta si oči v oči, na tlaku. Povsodi drugod je vladala v senci starega zidovja črna tema. Na strana pokopališča pa, ki so se tu širila kakor trije širni vrti, je padaj!, i jasna mesečina, da sc je razločno v. dela vsaka vrba. Nizko zidovje te i svetlobe ni zadrževalo, tako da i-tudi ulica bila dovolj jasna. Tomaž hi Vincent, ki sta oba prihajala iz temnih ulic, sta se tu videla razločne, kakor podnevi. Sedaj pa spregovori Vincent Kci-doncuff: »Tomaž*, pravi brez uvoda. «Te. maž!... Moja sestra Anamarija... kaj si storil ž njo? In kaj hočeš storiti sedaj?* Olasll se je hripavo in glas se mii je razburjenja tresel. Vkljub temu je imel čudovit vpliv: Tomaž, nepričakovano naskočen, se umakne oslinjeno za korak nazaj ln vpraša: »Tvoja sestra? Tvoja sestra? Kso I pa je? Kaj pa imava midva...» I Toda Kerdoncuff stopi iarko n • njim in ga kakor s kleščami zgraH |za roko: »Molči, pri bogu!* zavpije v u«. nadnem napadu besnosti. »Molči, bolji molk ko laž! Vse vera! Vlačuga tri je vse prinzala... Ho, ta dan sem jej ustrojil ustrojil kožo! Zakaj Je ni. sem ubil, Ie to se sedaj vedno povprašujem! ...To ti povem sedaj: To uro gre za te, ne več za njo! Tomaž, ti si jo zapeljal, ko je bila šc dekle. In sedaj povej: Kaj misliš o<-jslej, da bo z vama?* Svojih rok ni spustil od Tom^ž», ki se mu niti ni skušal izviti. »Kaj jaz vetn?* odgovori Tonu? pol v zadregi, pol pa, kakor da g p°št- več let naprej. — Pismene ponudbe pod ..letno 18.000" na Anondnn družbo Aloma Company, Ljubljana, kongresni trg rt t. 3. 1732 na npravništro »Jutra*. 1714 uu Železne barele prsdoia I. Goreč. i tucata najmanje B' LIPTAVSKI SIR kg K 84 — ili Din. 8 50 poštom bu-rence 12 kg netto razašalje MLJEKARNA 8UNJA (Hrvatska). 1748 ilobi, kdor zamenja pritlično stanovanjo z dvema sobama ia kuhinjo z enakim ali večjim stanovanjem v sredini mrsta. Po-nadbo ua Grli, Ljubljana, Rimska oesta 16. 1710 Po nšzki ceni: 1692 nova dvokolesa, otroški voziSki, Šivalni stroji, tudi malo rabljeni. F, BATJEL, Ljubljana, Stari trp št. 8. Karlovška cesta št, 4, 1G63 Prazno in rabljene v vsaki množini po najnižji ceni pri SIRG, SC^SJ.rsij. Kupuje Dne 19. oktobra, event tndi naslednje dni ob treh popoldne, se bo v Kolizeju, pritličje, soba št 18, razprodaj alo razno pobištvo, kuhinjska posoda, perilo itd. Kupljeni predmeti se morajo takoj odstraniti. Dvoino žižženo leiko posteljno perje in puh C J. HAMANN Mestni trg 8. 16% Platini hobs (Stflcbbobs) Telefon et. (nemško blago) oddaja samo cele vagone Telefon $6, i64i A. Toneic in drug, Maribor. Lffli 'v niif^mmd pristno, medicinsko, je sveže došlo in se dobi na drobno in na debelo v drogerlji A. KANC, Ljubljana, Židovska ulloa 1. iurja grofa Thurnskega K jeklar na na Ravnah ^ GuStanj, Slovenija. proizvaja izdeluje 1681 kvalitetno jeklo za vsakovrstno uporabo, valjano ali kovano, v šibikah, drogih, ploščah Ltd.; v kalupih kovane predmete za železnice in avtomobilne tvornice, strojne osovine, osovine za tovorne vozove, nože za stroje, , poljedelsko orodje, nakovala. ( „ " lM±aS£ jSM Telefon int. št. 9. Kranj. izveiSsasnega ssldoftonfSsta sBsmns 5EE!E5Z13aHSBaHl 1719 f ^rajjma za takolšetji auasJop KaSnSžka pivovarna u laškem un se poti dobri plači lakaj sprejme 172f tvrdki I. Suttner v Ljubljani. Mariborska eskomptna banka centrala v Mariboru in njena podružnica v Murski Soboti ter ekspozitura v Gornji Radgoni . je pooblaščena od Ministrstva financ trgovati z devizami in valutami v zmislu novega pravilnika z dne 25. septembra 1921. rr. Kapital: K 20,000.000 | SLOV ESKOMPTNA BANKA PODRUŽNICE: NOVO MESTO IN RAKEK LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 5T.1 IZVRŽUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTHEJE DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR — AKREDITIVI — BORZA 248 26