GLASIL O OBCINE PIVK A LETNIK 10 / JANUAR 2020 / ŠT. 68 Andreja Penko je za župnišce v Pivki radodarno sešila unikatne blazine Pogled na Pivko in strugo za stole, da bodo srecanja molitvene Naslov uredništva: Obcina Pivka, Drage obcanke in obcani, v imenu celotnega uredništva, ki skrbno pripravlja vsako številko našega skupnega glasila, vam tudi s tokratno, prvo letošnjo izdajo, izrekam dobrodošlico v novem letu. Naj bo prijazno, ustvarjalno in mirno. Prehod v novo leto je pogosto razlog mnogih obljub in sprememb. Ce smo iskreni, gre povecini zgolj za simboliko, kajti pomembno je vse, kar smo že ustvarili in poceli korak za korakom. Vsako nadaljnje leto pa je zgolj priložnost za nadgradnjo, utrjevanje oziroma suvereno pot naprej. Tudi mi zacenjamo malce spremenjeni. Pivškemu listu, ki je v obstojeci podobi izhajal od leta 2011, smo v desetem letu izida nekoliko spremenili podobo in dodali nekaj novih rubrik. Ker si resnicno prizadevamo in želimo, da obcinsko glasilo radi vzamete v roke in ga z veseljem prebirate ali vsaj prelistate, upamo, da vam bo tudi v novi preobleki všec. Pivški list je naš skupni izdelek, zato še vedno velja povabilo, da se nam oglasite, nas pohvalite oziroma opomnite in predlagate. Radi imamo vaše odzive, ki so glavni motiv za naše ustvarjanje. Doris Komen Horvat odgovorna urednica kontakt: pivski.list@pivka.si, 031/824-631 Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Telefon: 05/72 10 100 Spletna stran: www.pivka.si Elektronski naslov: pivski.list@pivka.si ISSN št. 2536-4367 Naklada: 2450 izvodov Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredniški odbor: Danijel Kovacic Grmek, Evgen Primožic, Irena Margon, Nataša Bišcak, Silvo Celhar Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat Fotografija na naslovnici: Katarina Bogataj Fotografije na ovitku: Andrej Godina, Danijel Kovacic Grmek, Doris Komen Horvat, Tibor Pranjic, Ernest Margon, Katarina Bogataj, Laura Posega Jezikovni pregled: Irena Margon Oblikovanje: Kreaktiva Tisk: Abakos, d. o. o. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. VABLJENI K SOUSTVARJANJU OBCINSKEGA GLASILA Prispevki iz obcinske hiše 25 LET OBCINE PIVKA Velika pricakovanja, nadobudna leta, uresnicitev pomembnih pridobitev… Lokalna samouprava v Sloveniji beleži 25 let. Za vzpostavitev nove lokalne samouprave je bil po ustavi odlocilen korak sprejem krovnega Zakona o lokalni samoupravi decembra 1993, sledila je izpeljava reforme lokalne samouprave in sprejem zakona o referendumu za ustanovitev obcin leta 1994. Obcina Pivka, ki je ime dobila po edinem mestnem naselju v obcini, je nastala konec leta 1994, in sicer z razdelitvijo postojnske obcine. Republika Slovenija je namrec v oktobru 1994 po evropskem zgledu uresnicila nacelo o »zagotovljeni lokalni samoupravi« in ustanovila 146 novih, predvsem manjših obcin, ki so bile nadomestek za prejšnje stare družbenopoliticne skupnosti in ozemeljsko vecje obcine. OBCINA PIVKA SKOZI LETA… Foto: Ernest Margon Foto: Branko Cesnik Prispevki iz obcinske hiše Prispevki iz obcinske hiše VODENJE OBCINE V OBDOBJU 1994 - 2019 Mandatno obdobje Župan Podžupan Direktor obcinske uprave Obcinski svetniki 1994 - 1998 Branko Posega Iztok N. Cancula (predsednik obcinskega sveta) Robert Smrdelj (od januarja 1998) Ernest Margon (od februarja 1995) Srecko Križmancic, Srecko Vadnjal. Marijan Vodopivec, Iztok Kokošar, Marko Zadel, Iztok Nikolaj Cancula, Marko Adam, Cvetko Lenarcic, Robert Smrdelj, Jožef Štradjot, Dušan Kristan, Irena Hrešcak, Silvij Cantarutti, Franc Morelj, Sonja Vodopivec, Milan Mozetic 1998 - 2002 Robert Smrdelj Janez Cucek Ernest Margon (do konca leta 2001) Milena Žele, Jože Želko, Marko Adam, Alojz Cesnik, Janez Cucek, Marko Doles, Marica Kaluža, Iztok Kokošar, Miloslav Kranjc, Damjana Morel, Janez Marincic, Franc Morelj, Milan Mozetic, Anton Požar, Edmund Julijan Srebot, Srecko Vadnjal 2002 - 2006 Robert Smrdelj Ervin Smerdelj (imenovan novembra 2005) Janko Boštjancic (od februarja 2002) Janez Cucek, Milan Mozetic, Marjan Knafelc, Andrej Godina, Mojca Požar-Štunf, Boris Rebec, Miloslav Kranjc, Jadranka Morelj, Martin Volk, Janez Marincic, Jože Žele, Andrej Žele, Ervin Smerdelj, Marica Kaluža, Aleš Cantarutti, Vital Turnšek, Marjan Korent 2006 - 2010 Robert Smrdelj Janez Cucek Boris Rebec Janko Boštjancic (do konca leta 2007) Mihaela Smrdel (od novembra 2008 ter pred tem v letu 2008 v. d. pooblastilo) Aleš Cantarutti, Jadran Brožic, Ervin Smerdelj, Janez Marincic, Robert Sever, Luka Kaluža, Danica Štrukelj Stanonik, Miha Kapelj, Stojan Sušelj, Ernest Margon, Boris Rebec, Miloslav Kranjc, Minka Sušelj, Mateja Želko, Andrej Godina, Janez Cucek, Drago Štunf 2010 - 2014 Robert Smrdelj Andrej Godina (do novembra 2013) Boris Rebec Mihaela Smrdel Andrej Godina, Irena Sušelj Šajn, Andrej Sedmak, Edvard Štavar, Julka Dekleva, Boris Rebec, Siniša Celigoj, Alojz Šabec, Luka Kaluža, Robert Sever, Danica Štrukelj Stanonik, Janez Marincic, Stojan Sušelj, Drago Štunf, Aleš Cantarutti, Jadran Brožic, Ernest Margon 2014 - 2018 Robert Smrdelj Boris Rebec Mihaela Smrdel Irena Sušelj Šajn, Andrej Sedmak, Edvard Štavar, Ester Maver, Stanko Kapelj, Jožica Šuštaršic, Pavel Sedmak, Luka Kaluža, Majda Radivo, Boris Rebec, Tjaša Smrdel, Jadran Brožic, Katarina Zafran, Ernest Margon, Majda Žužek, Miha Smrdelj 2018 – Robert Smrdelj Boris Rebec Jana Gržinic (od julija 2019) Mihaela Smrdel Teodor Bencic, Jadran Brožic, Silvo Celhar, Majda Godina, Jana Gržinic, Damijan Kapelj, Zdenka Kapelj, Andrej Kristan, Jože Morel, Blaženka Pahor, Evgen Primožic, Boris Rebec, Drago Štunf, Katarina Temkova, Suzana Vodopivec, Darko Zadel, Iztok Zadnik Prispevki iz obcinske hiše SRECANJE TISTIH, KI SO SNOVALI OBCINO PIVKA Prve lokalne volitve v Pivki so potekale 4. decembra leta 1994, 23. decembra 1994 pa je na svoji prvi seji zasedal prvi obcinski svet Obcine Pivka. In prav ob izteku leta 2019, ravno 23. decembra, na simbolicnih 25 let od prve obcinske seje, so se gradniki Obcine Pivka znova zbrali v sejni sobi. Šlo je za prvo tovrstno srecanje v vseh letih obstoja naše obcine, ki je bilo zato še posebej prijetno, zanimivo in nenazadnje tudi ganljivo, saj gre za pomembne zacetke vsega v kraju, kjer danes živimo in kar imamo. Župan Robert Smrdelj, ki Obcino Pivka vodi že 21 let, je v svojo družbo povabil prvega župana, ki se srecanja žal ni mogel udeležiti, svetnike v prvem mandatu obcinskega sveta Obcine Pivka, prve sodelavce obcinske uprave in podžupane. Srecanje je bilo namenjeno pregledu razvoja obcine v preteklem obdobju. Spomnili so se prvih lokalnih volitev, prve seje obcinskega sveta, nekaterih projektov, nestrinjanj, zanimivih pripetljajev… Vsi prisotni so se strinjali, da je bila ustanovitev nove obcine kljucna in da je obcini v tem obdobju uspel izjemen razvoj. Soglasni so bili tudi glede tega, da je ustanovitev nove obcine dala zagon predvsem okoliškim vasem, saj vse niso imele niti osnovne infrastrukture, kot je npr. vodovod. Svetniki sestave obcinskega sveta so spregovorili tudi o tem, kako se je bilo potrebno na lokalni ravni uciti demokracije in novega politicnega obnašanja. Na koncu so strnili, da so se odlocitve ne glede na politicno pripadnost sprejemale vedno v korist ljudi, vasi in celotne obcine. Obcina Pivka nacrtuje v letu 2020 izdajo Monografije Obcine Pivka od njenega zacetka do danes, v tej bodo odstrti razlicni vidiki delovanja obcine. Srecko Vadnjal: »Obcina Pivka je zgodba o uspehu.« Iztok Kokošar: »Vesel sem, da so se leta vrnila danes nazaj.« Prispevki iz obcinske hiše SPOMINI NA ZACETKE … BRANKO POSEGA, župan Obcine Pivka v obdobju 1994 - 1998 »Kljub zacetni neizkušenosti na podrocju lokalne samouprave in majhnemu številu zaposlenih smo naredili nekaj uspešnih in dobrih korakov za obcane. Razpršenost in veliko število naselij v obcini sta zahtevala obilo komunikacij. Strokovno pomoc smo iskali v prejšnji skupni obcini. Veliko nam je pomagala vodja financ v Postojni Ivanka Rovan. V obcinskem svetu je bilo vec strank, vsak je vlekel na svoj mlin, a smo se le uskladili. Glavna investicija prvega mandata je bila izgradnja vodovoda od Klenika do Palcja in naprej do Juršc. Asfaltirali smo ali preplastili ceste do Trnja, Klenika, Velike Pristave, pa cesto do Gradca, popravili most pri Stari Sušici. V Pivki smo dokoncno splanirali nogometno igrišce, pri pokopališcu pa asfaltirali pokopališko pot in napravili podporni zid. Lep je spomin na sprejem obcinskih simbolov, kar je tajnik Margon speljal z Valdtom Jurecicem iz Heraldike Slovenike, res lep dogodek. Spomnim se anekdote, ki je bila moje prvo »župansko delo«, da sem rešil zamakanje dimnika v nekdanjem karabinjerskem bloku. Teklo je že na posteljo, mojster Peter je rešil zadevo z obrobo dimnika. Seveda smo tekom mandata delali vedno bolj operativno, postopoma krepili obcinsko upravo, sodelovali z novima obcinama Divaca in Loška dolina in vladno Službo za lokalno samoupravo. Ce zakljucim, so bile prve poteze Obcine Pivka koraki v pravo smer. Veliko je bilo storjenega v tega cetrt stoletja. Cestitam županu, obcinski upravi, vsem trem direktorjem obcinske uprave, svetnikom za velik napredek in skrb za obcane. Naredili smo veliko vec kot naši sosedje in pokazalo se je, da je bila ustanovitev Obcine Pivka prava poteza. Velik korak smo naredili na podrocju turizma, to moram izpostaviti. Vesel sem, da smo kot skupina entuziastov z Jankom Kruhom zaceli s prvim prospektom Pivke in ustanovitvijo Turisticnega društva. Ne smem pozabiti na Galerijo Pivka, pravi kulturni biser in središce ne le kraja, temvec širše. Veliko je bilo tega v petindvajsetih letih. Spremljam napredek obcine in se veselim njenega razvoja. Želim pa, da ostane blizu obcanom, kot je bila tista moja, sicer bolj malo županska, a cloveško topla poteza, ko sem reševal zamakanje enega navadnega dimnika.« ERNEST MARGON, direktor obcinske uprave Obcine Pivka v obdobju 1995 – 2001, obcinski svetnik v obdobju 2006 – 2018 »Zacetki so bili težki, saj je bilo delo obcinske uprave za vse nas povsem novo podrocje. Spominjam se pridobivanja prvih kadrov, Vanda Smrdel, Jožica Šuštaršic, Ivan Celigoj, Mihaela Smrdel, pozneje še Andreja Penko Novak in nazadnje še Barbara Lenarcic. Pa sodelovanja z obcinsko upravo nekdanje maticne obcine, posebno z Ivanko Rovan, pa Ingrid Glažar Pendarovo, ki sta nam pomagali pri obvladovanju financ in dela z obcinskim svetom. Sodelovali smo z obcinama, ki sta tudi »komaj shodili«, Loško dolino in Divaco. Pomembno je bilo strokovno sodelovanje s Službo za lokalno samoupravo in zlasti mag. Stanetom Vlajem. Na financnem podrocju nam je vedno prisluhnil državni sekretar Slavko Tekavcic. Novoustanovljeno Združenje tajnikov slovenskih obcin, bil sem soustanovitelj in clan upravnega odbora, je veliko pomagalo pri uveljavitvi lokalne samouprave in strokovnem delu obcinskih uprav. Vsekakor moram pohvaliti vse svoje sodelavke in sodelavca iz casov, ko smo skupaj uspešno orali ledino nove obcine. Prizadevali smo si za delo za obcane, kar je bistvo lokalne samouprave. Vedno seveda ravnanje v okviru predpisov in materialnih možnosti, te pa so bile na zacetku dokaj skromne. Udejanjiti smo hoteli strokovno, a obcanom prijazno, odprto obcinsko upravo, ki sicer ne more rešiti vseh problemov, ker je pac omejena po pristojnostih in materialnih možnostih, a mora vedno prisluhniti obcanom. Spominjam se tudi ustanovitve vaških in trške skupnosti, ki so nadomestile dotedanje krajevne skupnosti. Osnovna ideja je bila, da se vzpodbudi aktivnosti v vseh naseljih obcine. Ugotovimo lahko, da je to tudi uspelo. Tudi za prihodnji razvoj naše obcine menim, da je najpomembnejša naša usmerjenost k cloveku, pa naj bo k sosedu, popotniku ali tujcu. Vsi skupaj moramo skrbeti za varovanje okolja, saj to ne oprosti napak, omogoca pa življenje in razvoj posameznika in družbe, pa tudi panoge bodocnosti – turizma. V tej smeri obcina ubira prave korake, caka pa nas še veliko dela.« IRENA HREŠCAK, obcinska svetnica prvega obcinskega sveta Obcine Pivka v obdobju 1994 - 1998 »Zelo sem vesela, da sem po tem lepem in že kar dolgem obdobju, odkar smo svetniki skupaj sedeli v prvem obcinskem svetu, srecala vse akterje, s katerimi smo skupaj beležili zacetke naše obcine. To priložnostno srecanje je v meni vzbudilo obilo lepih spominov na dogodke, ki so se takrat vrstili. Zelo vesela in ponosna sem, da je Pivka, po vseh zacetnih, morda ne vseh najuspešnejših in suverenih korakih, uspešna in lepa. Imamo tudi krasnega župana, ki je zaslužen za to.« IZTOK N. CANCULA, prvi predsednik obcinskega sveta v obdobju 1994 - 1997 »Imeli smo pravzaprav sreco, da nas je nekaj clanov novega obcinskega sveta delovalo v takratni skupšcini obcine Postojna in da smo vsaj formalno do neke mere poznali podrocja in nacin delovanja sistema. Seje šestnajstih svetnikov, ki so potekale mesecno in je bila udeležba na njih res številcna oziroma res izjemoma je kdo manjkal, so se odvijale gladko, Prispevki iz obcinske hiše zanos je bil precejšen. Pomladanske stranke smo imele deset clanov in smo se vecino stvari dogovorili vnaprej. Kljub temu, da je bil takratni, naš prvi župan, naklonjen drugi politicni strani, smo bili za skupne projekte vedno navdušeni vsi. Na vseh sejah sta bila prisotna župan Branko Posega in tajnik obcine Ernest Margon, obicajno pa tudi oba predstavnika takratne obcinske uprave (gospod Ivan Celigoj in Jožica Šuštaršic). Razlika predhodne skupne in sedanje samostojne obcine je ocitna, torej je bila odlocitev za svojo samoupravo nedvomno pravilna. Cetudi me je življenjska in poklicna pot po letu 1997 zapeljala v Postojno in se s politiko nisem nikoli vec ukvarjal, sem ponosen Pivcan. Kar zadeva kakovost življenja in urejenosti ter nenazadnje vse povezave, je napredek obcine Pivka v zadnjih 25­ih letih izjemen. Pri tem ima zasluge nedvomno naš dolgoletni in tudi sedanji župan. Vedno se mi je prijetno vracati in prihajati v Pivko.« IVAN CELIGOJ, sodelavec v prvi obcinski upravi v obdobju 1996 - 2003 »Pred formiranjem Obcine Pivka sem bil predsednik Krajevne skupnosti Pivka, zraven so sodila še naselja Petelinje, Klenik, Trnje in Kal. Pisarno smo imeli v sedanji obcinski stavbi – v prostoru, kjer je danes racunovodstvo. Odlocitev za novo, samostojno obcino je v našem krajevnem svetu vzbujala mešane obcutke. No, leta 1994 smo vendarle dobili svojo obcino in prvega župana. Spominjam se predvsem prihoda gospoda Branka Posega v prostore, kjer smo dotedaj imeli krajevno skupnost. Prostor, ki naj bi bil županova pisarna, je bil popolnoma zaprašen, zapušcen in zastarel, a v nekaj dneh smo vse uredili in je dobil g. Posega svoj prostor. Na pobudo župana, s katerim sva tudi prijatelja in soseda, sem se maloštevilcni ekipi obcinske uprave (bilo nas je pet) pridružil v letu 1996 in deloval na podrocju komunale. Najbolj pomembna v prvem mandatu sta bila projekta vodovoda Juršce - Palcje in pa Volce - Cepno ter zacetek obnove obcinske stavbe. Spomini na zacetke so sedaj res malce smešni, bili smo brez opreme ali tehnologije, formirati smo morali vse službe, si sami pripraviti prostore, se znajti kako delovati, ampak vse smo uspeli z veliko mero delovne vneme urediti in vzpostaviti. Tisti, ki se vsaj malo ozre po obcini Pivka, nedvomno vidi napredek in razvoj naše obcine v vseh teh 25-ih letih. Vsakršen trud in prispevek vseh nas, ki smo kdaj delovali ali sodelovali z obcino, se je vsekakor izplacal. Prav je, da ima vsak svoje videnje in mnenje, saj nenazadnje je življenje sestavljeno iz deleža obeh plati. Glede na kraje po Sloveniji smo res lahko zadovoljni s svojo obcino in nenazadnje vodstvom, ki vse to usmerja in uspešno vodi.« JOŽICA ŠUŠTARŠIC, sodelavka v prvi obcinski upravi, vodja proracuna v obdobju 1995 – 2001 »Ko sem prvic prišla na Obcino, je bila v pisarni dolga miza z vec stoli. Za njo so sedeli tajnik obcine Ernest Margon, prva sodelavka obcinske uprave Vanda Smrdel, predsednik krajevne skupnosti Marko Zadel in pa župan Branko Posega, ki je imel pred seboj popisan blok z vsemi delovnimi nalogami, željami in potrebami obcanov. Župan mi je podal navodilo, naj se seznanim z vsoto, ki jo ima obcina na voljo ter že drugi dan odidem na obcino Postojna z namenom, da se seznanim in naucim ter uredim vse formalnosti. Naš proracun je bil sestavljen zgolj iz sredstev nadomestil za uporabo stavbnih zemljišc. Ta znesek je bil namenjen za investicije in vzdrževanje. Kljub temu, da so bili naši koraki povsem zacetniški, brez sedanje tehnologije, smo imeli vse lepo sistematicno urejeno. Eno uro sem na primer pripravljala virmane, naslednjo uro smo imeli za družbene dejavnosti… Tisto prvo leto smo še place urejevali za ucitelje obeh osnovnih šol. Racunovodje osnovnih šol so k nam prinesli vsa dokazila in dokumentacijo ter porocilo dela za tekoci mesec, mi smo to preverili, poslali na ministrstvo, ministrstvo nam je poslalo denar, mi pa nato naprej šoli / uciteljem dodelili ta denar. Veliko dela je bilo tudi na podrocju kmetijstva, malega gospodarstva, družbenih dejavnosti, sociale… Imeli smo že zelo dobro razdelana in zastopana vsa podrocja delovanja. Leta 1997 smo kupili celo prvi mobitel, to je bil res velik telefon, ki smo ga imeli v avtu. Bil je tako drag, da smo ga sprva morali voditi pod osnovna sredstva. Kupili smo potem tudi novo vozilo, zanj smo sicer imeli dovolj denarja, ampak se je župan odlocil za kredit. Lepo in predvsem zanimivo se je spominjati vseh dobrih in slabih korakov. Pivka je nedvomno obcina, ki je v obdobju svoje samostojnosti ogromno naredila, to nam marsikdo pritrjuje. Mi obcani, ki tu vsakodnevno prebivamo, jemljemo morda ves napredek samoumevno, vendar je bilo v vse, kar imamo, vloženega ogromno truda in dela.« JANEZ CUCEK, podžupan v obdobju 1998 – 2002 in 2006 – 2010, clan obcinskega sveta v obdobju 1998 – 2010 »Bil sem clan stranke SLS, županove stranke in tudi najštevilcnejše zastopane stranke. Bili smo zelo homogeni in predvsem ustvarjalni. Z županom, s katerim sva se dobro razumela in bila zaveznika, sva pogosto preko dolgih pogovorov izmenjevala predloge in produktivno nacrtovala stvari, ki jih je bilo potrebno uresniciti ali urediti. Obcina Pivka se je v vsem tem obdobju neverjetno spreminjala. Vse pridobitve so bile težko prigarane. Spomnim se marsikaterega primera, ko so nam svetniki nasprotnih strank metali polena pod noge (npr. glede Krpanovega doma, krožišca in fontane, skulpture Martina Krpana, zamenjave oken na šoli…), ampak tudi to je del razvoja. Najbolj me je zanimalo oziroma sem se zavzemal za podrocje gospodarstva. Prispevki iz obcinske hiše V spominu mi je ostal projekt vzpostavitve hladilnice za sadjarsko zadrugo. Le-ta je bila z veliko prizadevanji postavljena, vendar nekaterim sadjarjem, ki so imeli vecji vpliv, se je sovlaganje, kljub temu, da je bila zadruga lastništvo sadjarjev in ne države, zdelo nesmiselno. Prevlada stališc nekaterih je pripeljala do tega, da sem bil umaknjen in so s svojim ravnanjem onemogocili ta projekt, ki bi za našo obcino lahko res pomenil velik napredek. Danes bi bili lahko v samem slovenskem vrhu, kar se tice sadjarske panoge. Ne glede na vse, se mi zdi zelo lepo, da se obcina spomni ob tovrstnih priložnostih na vse svoje zacetke in zacetnike. Ponosen sem na del svojega aktivnega sodelovanja z obcino Pivka.« VANDA SMRDEL, sodelavka v obcinski upravi od leta 1995 »Zaposlitev na Obcini Pivka sem dobila po prijavi na razpis. Takrat smo bili na obcini jaz kot tajnica, župan Branko Posega in tajnik obcinske uprave Ernest Margon. Delovne naloge je odrejal župan, pri svojem delu, ki je do prihoda Jožice Šuštaršic obsegalo tudi nekaj racunovodstva, sem si pomagala s pisalnim strojem. Kasneje sem dobila priložnost, s tega podrocja sem tudi imela najvec izkušenj, in vsa leta nato delovala v racunovodstvu. Z leti se je celotno delovanje obcine uspešno razvijalo. Širila se je obcinska uprava, vzpostavilo se je vsa podrocja, uresnicevalo projekte in uredilo marsikaj. Politicno nisem bila nikoli opredeljena, vsekakor pa si kot oseba morda bolj naklonjen dolocenim pogledom in stališcem. Na svoje delovanje na Obcini Pivka, ki se bo v letošnjem letu zame tudi zakljucilo, imam izjemno lepe spomine. Z nostalgijo se spominjam dogodkov, napredkov, tudi manj prijetnih preizkušenj, ampak vesela sem za to poklicno pot, da sem bila del uspešne ekipe, s posamezniki katere se vedno rada srecujem.« BARBARA LENARCIC, sodelavka v obcinski upravi od leta 1998 »Po koncanem študiju sem se zaposlila na obcini Postojna kot strokovna delavka za stavbna zemljišca, kjer sem svoje znanje vseskozi gradila med strokovnimi in izkušenimi sodelavci. Z razdružitvijo obcin sem še vedno na obcini Postojna za novonastalo obcino Pivka opravljala dolocene naloge, ki so prešle v njeno odlocanje in pristojnost. Obcina Pivka te službe namrec ni imela. Leta 1998 pa sem se zaposlila na obcini Pivka. Pokrivala sem podrocje za stavbna zemljišca in stanovanjske zadeve. Zdaj opravljam dela in naloge svetovalke za civilno zašcito in splošne zadeve. Svojo prvo pisarno v Pivki sem imela kar v Krpanovem domu. Še danes se rada spominjam prijetnih »pripetljajev« in trenutkov, ki sem jih preživela s prvimi »pivškimi« sodelavci. Zelo dobro smo se razumeli in medsebojno odlicno sodelovali. Kot vsi ostali sem tudi jaz delala na vec podrocjih dela, saj je bila obcinska uprava »majhna«. Delo sem pa vedno opravljala z veseljem, spoštovanjem in odgovorno. Ko se ozrem na svoja zgodnja »delovna« leta pa vse do danes, ugotovim, da je obcina Pivka uspešna obcina. S svojim predanim delom tako vsak prispeva svoj kamencek v mozaik napredka.« ANDREJA PENKO NOVAK, sodelavka v obcinski upravi od leta 1998 »Na obcino sem prišla januarja 1998 v zadnjem letu mandata župana Branke Posega. Zacela sem v racunovodstvu - nadomešcanje porodniške in na obcini tudi ostala kot strokovna sodelavka za finance in informatiko. Med zaposlenimi (takrat 5 zaposlenih) sem bila zelo lepo sprejeta. Kar me je v zacetku najbolj presenetilo, je bilo to, s kakšnimi razlogi vse so obcani prihajali na obcino. Biti zaposlen na obcini pred 22-imi leti je bilo veliko lažje, predvsem z vidika spoštljivosti in odnosov ter nacina medsebojne komunikacije. Danes smo namrec s strani obcanov in tudi raznoraznih socialnih omrežij zaposleni na obcini pogosto vrednoteni kot nicvredni in nesposobni ter krivci marsicesa. Manjka nam konstruktivnosti, spoštljivih odnosov in razumevanja, ki je bilo vcasih zelo prisotno. Tudi moje delo se je v vseh teh letih zelo spremenilo. Na zacetku je vecina dela še potekala papirno, danes je vse informatizirano. Za razvoj slednjega podrocja sem se zavzela tudi sama in s pomocjo strokovnjakov smo vzpostavili med obcinami eno prvih spletnih strani. Obcina je v teh 25-ih letih veliko naredila za obcane in za razpoznavnost navzven, vendar vsi ne bodo nikoli zadovoljni. Ponosna sem, da sem del ekipe še danes.« ERVIN SMERDELJ, podžupan v obdobju 2002 – 2006, obcinski svetnik v obdobju 2002 – 2010 »Spomini na obdobje, ki je minilo, so zelo lepi. Sam sem se zavzemal predvsem za podrocje kulture in vzgoje in izobraževanja. Dobro se spominjam takratne vzpostavitve našega muzeja – Parka vojaške zgodovine ter ureditve vpisa v vrtec, za kar sem si resnicno prizadeval. 16. julija 2003 smo recimo sprejeli nov pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, ki ga do tedaj ni bilo in vkljucenost otrok v vrtec ni bila sistematicno selekcionirana, zato so nekateri neupraviceno ostajali brez možnosti obiskovanja vrtca. Kljub temu, da sem leta 2010 zakljucil formalno sodelovanje z Obcino, sem ponosen Pivcan, spremljam dogajanje v naši obcini in rad ohranjam stike z vsemi. Obcina Pivka se razvija, obcinska uprava dela dobro in je uspešna. Vsekakor bi se dalo kakšno stvar še izboljšati, ampak ravno to je motiv za nadaljnje dobro delo.« DKH Foto: Simon Avsec Prispevki iz obcinske hiše VODSTVO, KI DANES VODI NAŠO OBCINO ROBERT SMRDELJ . župan Obcine Pivka od leta 1998 . obcinski svetnik v obdobju 1994 – 1998 . predsednik obcinskega sveta v obdobju 1997 – 1998 23. decembra 2019, prav na isti dan, le 25 let nazaj, ko je potekala konstitutivna seja obcinskega sveta Obcine Pivka, ste v svojo družbo prvic povabili vse prve gradnike Obcine Pivka. Kako se je bilo srecati? Vesel sem srecanja in snidenja z vsemi posamezniki, ki so pred cetrt stoletja pravzaprav 'zagnali' delovanje naše obcine. Cetudi se zdi morda to obdobje še blizu in so spomini nanj še zelo živi, gre vendarle za neko zgodovino, obdobje 25-ih let, v katerem se je zgodilo marsikaj pomembnega. Zelo zanimivo je bilo ob tej priložnosti slišati, kako so naši prvi svetniki in sodelavci obcinske uprave doživljali te prve korake naše samostojne obcine in kakšne spomine imajo na to obdobje. Posebej dober je obcutek, da so vsi ti posamezniki še vedno del lokalne skupnosti, zavzeto spremljajo dogajanje v obcini ter nenazadnje tudi radi izkažejo pripadnost naši obcini. Mar jim je, kaj se dela, na kakšen nacin in kakšni so odzivi, kar kaže na to, da jim je pomembno dobro delo in razvoj obcine ter so ponosen del le-te. Kot dolgoletni župan imate najbrž zelo dober vpogled na razvoj obcine. Kako ocenjujete delo Obcine Pivka v zadnjih 21-ih letih, odkar jo vodite in kateri so tisti dejavniki/povodi/nacin dela, ki so v vseh preteklih letih narekovali razvoj in uspešnost Obcine Pivka? V vseh teh letih smo predvsem vedno skušali iskati neko ravnotežje znotraj same politike, ki vendarle pride do nekega lokalnega izraza. Med razlicnimi potrebami, interesi in pogledi, tudi politicnimi, smo vedno iskali neko razumno in smiselno rešitev, predvsem v smislu konstruktivnega sodelovanja, brez prepirov in nasprotovanj. Cetudi je imel kdo drugacen predlog ali nasprotno stališce, smo zagovarjali nacin, da se to ne ovrže oziroma temu takoj nasprotuje, temvec se razišce in utemelji tudi dodatne možnosti in druge predloge, ki so se morda kdaj res izkazali kot smiselni in upraviceni. Medsebojna komunikacija, konstruktivni pogovori, razumevajoca izmenjava mnenj, predvsem pa spoštljivi odnosi so se v vseh teh letih zagotovo obrestovali. Pri tem je nedvomno pomembno, da smo izhajali iz potreb, ki so pomembne obcanom na eni strani ter se posvecali prioritetam, ki jih je bilo nujno potrebno izvesti z vidika samega vzdrževanja, kakovosti življenja… Ob tem smo nenehno iskali nacine in vire za uresnicitev vsega tega. Ves cas se trudimo sredstva smiselno razporejati glede na vse, kar je potrebno urediti in kar izkazujejo želje. Sprejet je bil en širši konsenz, da je potrebno del prioritet sicer oddelati, po drugi strani pa en del tega obcinskega denarja poskušati izrabiti tudi za vecje obcinske projekte, ki morda niso prioriteta, je bila pa možnost izkoristiti dana sredstva za uresnicitev le-teh. V Obcini Pivka je bilo izvedenih že nepregledno število projektov, ki so izboljšali kakovost bivanja in potreb vseh obcanov. Pa vendar, bi morebiti izpostavili projekte, ki so bili doslej med najpomembnejšimi? Že po obsegu in financni vrednosti bi tu najprej izpostavil najvecji infrastrukturni projekt – obnovo in dograditev vodovodnega sistema Postojna – Pivka, ki je res sodoben, varen in kakovosten. Zdravstveno ustrezna pitna voda je namrec ena od osnovnih dobrin in nov sistem nam omogoca njeno brezhibno dobavo. Obcina je pri tem dolžna zagotoviti ustrezno infrastrukturo in kljub izjemnemu obsegu tega projekta nam je uspelo, vecji del z evropskimi sredstvi ter lastno udeležbo, in sicer na nacin, da smo uporabili koncesijo Postojnske jame. Pri tem je potrebno poudariti, da je prav slednja ena pomembnejših in uspešnih stvari, ki se nam je zgodila. Brez pridobitve dela koncesije s strani Postojnske jame, brez tega dela sredstev bi namrec vse vecje kohezijske projekte (vodovod, kanalizacija) težko uresnicili oziroma lastne udeležbe za njih ne bi imeli. Nadalje je bila zelo pomembna tudi izvedba fekalne kanalizacije in cistilne naprave v Pivki in Zagorju, predvsem z vidika razvoja infrastrukture in skrbnega ravnanja do okolja. Uspešen razvojni projekt je tudi Park vojaške zgodovine. Nenazadnje smo ponosni tudi na ustanovitev Krajinskega parka pivška presihajoca jezera. Pri tem gre za projekta, ki predstavljata nadaljnji izziv in imata še veliko potencialov za razvoj številnih možnosti. Potrebna je le dobra volja, sodelovanje pomembnejših akterjev in predvsem veliko energije vseh, ki smo v to vpleteni. V katera podrocja bo Obcina usmerjala v prihodnosti najvec pozornosti? Kakšni so cilji? Kaj bi radi dosegli? Ena pomembnih prioritet nam je v prvi vrsti razvoj gospodarstva oziroma ustvarjanje cim boljših pogojev za njegov razvoj. V ta namen tudi že širimo Industrijsko cono Neverke in nacrtujemo oziroma pripravljamo velik inkubator. Ambicija nam je, da skupaj z lastniki v bivši javorški gospodarski coni vzpostavimo nek nov zagon oziroma dejavnosti na tem obmocju. Nacrtovano zaenkrat dobro kaže, vsekakor se bomo trudili za napredek, ne more se pa vse zgoditi cez noc. Premišljene, dobro zastavljene in predvsem razvojno naravnane dejavnosti so kljucna osnova. Precej prizadevanj je ob tem usmerjenih tudi v športno dvorano v Šmihelu ter na podrocje mladih. Želimo si ustvariti podlage in infrastrukturo ter se nenazadnje nacrtno ukvarjati z mladino, da se po eni strani prepreci njihov morebitni prehod na stranska pota ter se jim na drugi ponudi vzdušje in možnosti, na podlagi katerih bi svojo obcino videli kot okolje za priložnosti (druženje, podjetništvo, študij, poklic…), kar je bistveno tudi za to, da kasneje mladi v obcini tudi ostanejo. Na drugi strani Prispevki iz obcinske hiše uspešno snujemo celovit pristop k starejši populaciji. Vkljuceni smo v projekt Starosti prijazna obcina in po nacrtih poteka tudi uresnicitev doma za ostarele, ki naj bi zaživel do konca prihodnjega leta. Ciljev in želja, pa tudi energije za preštevilne projekte, je še veliko. Kolikor je le v naši moci, poskušamo pokriti MIHAELA SMRDEL . direktorica obcinske uprave od leta 2008 . sodelavka v obcinski upravi (tajništvo, racunovodstvo) v obdobju 1997 – 2008 Obcinsko upravo obcine Pivka predano vodite od leta 2008. Katere so tiste prioritete in nenazadnje vrednote, ki vas vodijo pri vašem delu? Vodenje obcinske uprave je zahtevno delo, predvsem je potrebno pri tem biti sistematicen, organiziran in premišljen, nenazadnje je dober vodja tisti, ki vodi z zgledom in je delaven ter predvsem pošten do sodelavk in sodelavcev. Menim, da je prednost pri vodenju naše obcine predvsem v tem, da smo relativno majhna obcinska uprava, zato smo lahko seznanjeni z nalogami vseh zaposlenih, s katerimi se tudi dnevno usklajujemo in rešujemo odprte zadeve. Posledicno si res veliko casa vzamem za sodelavce in sem jim lahko prakticno vsak dan na razpolago, zato se lahko skupaj hitro odlocamo ter ucinkovito rešujemo naloge. Obcina Pivka je v vseh letih svoje 'samostojnosti' naredila izjemno velik preskok, kar zadeva razvoj na vseh podrocjih delovanja. Kako sami ocenjujete in vidite razvoj naše obcine in možnosti, ki jih le ta nudi svojim obcanom, pa tudi obiskovalcem? V zadnjih letih so delo v obcinski upravi zaznamovale predvsem možnosti pridobivanja evropskih sredstev za sofinanciranje lokalnih projektov, ki smo jih v obcini Pivka zelo dobro izkoristili. Od leta 2008 dalje je bilo tako pridobljenih preko 30 mio evropskih in državnih nepovratnih sredstev, ki so bila uporabljena za obnovo lokalnih cest, izgradnjo infrastrukture v industrijski coni Neverke, športne dvorane Skala, novega vrtca Vetrnica, Parka vojaške zgodovine, obnovo Krpanovega doma, starih vaških šol, izgradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, opticnega TK omrežja, energetske sanacije javnih objektov in še mnogo drugih manjših projektov. Z izgradnjo in obnovo osnovne infrastrukture se je tako bistveno povecal standard javnih storitev za obcane, predvsem to velja za podrocje zagotavljanja kakovostne pitne vode, cišcenja potrebe naših obcanov. Imamo pripravljenih res ogromno projektov, vendar se velja ob tem spomniti na eno življenjskih pravil, ki veleva, da je tako priložnosti kot tudi samo življenje potrebno zajemati s pravo žlico. odpadnih vod in ravnanja z odpadki. Izjemno veliko pozornosti posvecamo tudi razvoju gospodarstva in turizma, v takrat novo nastali obcini je zaživela nova industrijska cona v Neverkah, kjer je v podjetjih z visoko tehnologijo delo dobilo že preko 400 zaposlenih, ravno v tem casu pa intenzivno pripravljamo vse potrebno za širitev kapacitet industrijske cone. Na podrocju turizma imamo poleg dobro prepoznavnega Parka vojaške zgodovine tudi Ekomuzej v Slovenski vasi, kreiramo pa tudi drugo ponudbo na podrocju Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera. Vse navedeno je dalo zagon tudi zasebnemu sektorju, saj se turisticne nastanitvene kapacitete na našem obmocju precej povecujejo, turisti pa se posledicno pri nas zadržijo dlje casa. Mnogi oznacujejo Pivko kot majhno, a izjemno prodorno obcino. Kje tici bistvo in skrivnost za priljubljenost in uspešnost obcine oziroma sloves, ki ji ga mnogi pripisujejo? Zagotovo imajo najvec zaslug za uspešno delovanje obcine njeni zaposleni, ki skupaj z obcinsko upravo in županom tvorijo tim, ki predano sledi zastavljenim ciljem. Naša obcinska uprava je dokaj majhna, zato je izredno pomembno, da vsak zaposleni odgovorno, samostojno in strokovno opravlja svoje delo, kar je kljuc, da dosežemo cilje, ki smo si jih zadali. Pomembno je, da se ustvari zaupanje in pripadnost kolektivu, saj je le tako mogoce dosegati in tudi preseci zastavljene cilje. Potrebno je poudariti, da imajo izjemno velike zasluge za dosego vseh zastavljenih ciljev tudi vse clanice in clani obcinskega sveta, ki so vodstvu obcine v vseh teh letih zaupali in podpirali prioritete ter zastavljene naloge, saj je bilo potrebno njihovo financiranje vsakokrat uvrstiti v proracun obcine. Glede na to, da svojo funkcijo opravljate vec kot desetletje, je danes verjetno zaznati nekatere razlike v samem nacinu delovanja, uresnicevanju ciljev, doseženih projektih in ostalih aktivnosti Obcine, v primerjavi desetih let nazaj? Nacin dela v obcini se je v tem obdobju zelo spreminjal, tako glede obsega dela kot tudi organizacijsko. Na zacetku delovanja obcine je bila obcinska uprava maloštevilna, upravni postopki enostavni, izvajanje projektov je bilo omejeno le na lastna sredstva obcine in sofinanciranja v okviru državnih razpisov. Vecino evidenc in postopkov je bilo vodenih rocno, saj je bilo informacijske podpore zelo malo. Z razvojem elektronske tehnologije in komunikacij se je poslovanje v obcinski upravi izjemno posodobilo, obenem pa se je zelo povecal tudi obseg dela. Izjemno se je povecal obseg dokumentacije, potrebne za izvajanje vseh nalog, obcine smo podvržene številnim nadzorom in revizijam, zato poskušamo svoje delo vsakodnevno še optimizirati in izboljšati. Prispevki iz obcinske hiše Pri svojem delu uporabljamo številne informacijske sisteme, tako za pisarniško poslovanje, racunovodsko poslovanje in pripravo proracuna, oddajo zahtevkov za sofinanciranje projektov, razlicna porocanja pristojnim organom, prostorsko nacrtovanje ipd. Delo je torej danes v primerjavi s preteklim delovanjem precej dobro informacijsko podprto, žal pa je postalo neprimerno bolj kompleksno. Obseg dela in projektov je tako bistveno vecji kot v preteklih letih, zato je primerjava s tistim obdobjem prakticno nemogoca. Vsako leto si zadamo nove cilje in pripravljamo nove projekte, saj je prav v projektnem delu mogoc nadaljnji razvoj in napredek obcine. Vaše delo obsega nenehen stik z lokalno skupnostjo, torej obcani, ki so najboljši vir informacij, potreb, mnenj in tudi kritik. Kakšno vzdušje, sodelovanje in komunikacija je vzpostavljena z obcani? Vsako leto ima Obcina jasno zastavljene nacrte. Kakšen je proces oziroma nacin izbora projektov, ki pridejo do realizacije? Naše naloge in prioritete v proracunu so v cim vecji meri odraz potreb obcanov in seveda zakonsko predpisanih nalog. Sodelavci v upravi so vsakodnevno na terenu in v stiku z obcani, njihove potrebe pa uvršcamo v proracunu v skladu s financnimi možnostmi in možnostmi pridobitve nepovratnih sredstev. Z javnimi zavodi na podrocju osnovnega šolstva, sociale in kulture dobro sodelujemo, saj jim prisluhnemo in namenimo v proracunu potrebna sredstva za izvedbo njihovih programov. Sama menim, da je obcinska uprava zelo dostopna vsem obcanom, da se odzivamo na njihove pobude, kolikor je to le mogoce, seveda v okviru danih možnosti in omejenih proracunskih sredstev. Obcanom želimo zagotavljati karseda velik standard bivanja, in sicer v obliki že omenjene sodobno urejene infrastrukture, urejenega okolja, zagotavljanja delovnih mest ter razlicnih vsebin s podrocja kulture, zabave in športa. Kot že veckrat izpostavljeno, tudi v tem pogovoru, so bistvo obcine ljudje. Kaj bi na tem mestu sporocili obcanom ob 25. obletnici naše obcine? Menim, da je bila odlocitev za samostojno obcino pred 25 leti pomemben mejnik za napredek h kakovosti bivanja naših obcanov, na kar smo vsi skupaj lahko zelo ponosni. Ocenjujem, da so vsa vodstva obcine s svojimi zaposlenimi v tem obdobju svoje delo dobro opravila, saj je bilo v teh letih res veliko narejenega na vseh podrocjih dela in življenja ljudi v obcini. Poleg vsega naštetega pa je izjemno pomembno tudi dejstvo, da nam je uspelo ohraniti cudovito naravo, kakršno želimo prav z ustanovitvijo Krajinskega parka ohraniti tudi za naslednje rodove. Vsekakor nam izzivov in delovne vneme v prihodnje ne bo zmanjkalo. DKH OBCINSKI SVET OBCINE PIVKA NA SVOJI 8. REDNI SEJI Zadnja obcinska seja v letu 2019 je potekala v Parku vojaške zgodovine. Obcinski svetniki so potrdili Proracun obcine Pivka za leto 2020, pri cemer so nacrtovani prihodki v višini 13.607.124,58 €, odhodki pa v višini 13.673.705,04 €. Med vecje investicije, ki so nacrtovane v proracunu za letošnje leto, sodi nadaljevanje operacije »Oskrba s pitno vodo v porecju Ljubljanice -1.sklop« (ureditev vodovoda v Selcah, v Radohovi vasi in v Slovenski vasi). Dokoncana bo sanacija ceste na Suhorje in obnova mostu, nadaljevalo se bo s preplastitvami nujno potrebnih odsekov obcinskih cest. S sredstvi iz dogovora za Razvoj regij se bo v letih 2020 in 2021 uredilo kolesarske poti v obcini Pivka, poslovno infrastrukturo in inkubator v IOC Neverke. Nadaljevala se bo izvedba projektov, sofinanciranih iz programov Interreg, in sicer; Carnivora Dinarica, Nature&Wildlive, Culturecovery in MerlinCV ter s projekta Interaktivni turizem za vse, ki je sofinanciran v sklopu programa CLLD. V letih 2020 in 2021 se bo s sredstvi iz programa Interreg energetsko saniralo Krpanov dom (projekt Secap to Seap). Pridobilo se bo tudi vso potrebno dokumentacijo za pricetek izgradnje vecnamenskega prizidka k OŠ Šmihel ter ob tem zavzelo tudi za sofinancerska sredstva. Projekta Samostojni balinarski nadstrešek v Košani in projekt Oprema za nogometno igrišce v Pivki se je prijavilo na razpis za sofinanciranje s strani Fundacije za šport. Nacrtuje se tudi financiranje nakupa novega kombija za potrebe Osnovne šole Pivka. Kot do sedaj so tudi za leto 2020 v proracunu nacrtovana sredstva po razpisih za programe športa, kulturne dedišcine in ljubiteljske kulturne dejavnosti, objavljen bo razpis za subvencije v kmetijstvu, nacrtuje se sredstva za podporne aktivnosti podjetništvu, kot tudi za sofinanciranje programov turisticnih društev in drugih prireditev. Obcinski svet je v drugem branju obravnaval Odlok o mladini v obcini Pivka, ki daje pravno podlago za ureditev položaja in delovanje mladih. Njegov cilj je celovito urediti položaj mladih v obcini in v tem okviru predvsem opredeliti strukturo in podporno okolje mladinskega organiziranja in mladinskega dela v obcini, zagotoviti pogoje za sodelovanje mladih pri odlocanju o odlocitvah, ki vplivajo na življenje in delo mladih v lokalni skupnosti ter pospešiti razvoj lokalne mladinske politike z namenom zagotavljanja pogojev za uspešno doseganje avtonomije mladih v lokalni skupnosti. Poleg odloka je obcinski svet sprejel tudi Pravilnik o sofinanciranju mladinskih programov in organizacij, ki bo urejal pogoje in postopek dodelitve sredstev na javnem razpisu. Z razpisom, ki bo prvic izveden v letu 2020, želi obcina mlade spodbuditi k dodatni aktivnosti in angažiranosti, k organiziranju na lokalni ravni, ob tem pa spodbujati nacela demokraticnosti, pluralnosti, medgeneracijske solidarnosti in enakopravnosti ter razvoj prostovoljstva. Obcinski svet je med drugim sprejel še Sklep o dopolnitvi sklepa o dolocitvi cen programa predšolske vzgoje v Vrtcu Košana in Vrtcu Pivka, Sklep o oprostitvi placila vstopnine za ogled Ekomuzeja Pivških presihajocih jezer in muzejskih zbirk Parka vojaške zgodovine za obcane obcine Pivka ter Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra. Foto: Simon Avsec Prispevki iz obcinske hiše Konec lanskega novembra je podjetje VGP Drava Ptuj d.o.o. zacelo z urejanjem potoka v Gornji Košani. Izvaja se odpiranje in širjenje pretocnega profila ter oblaganje struge potoka s kamnom v betonu. Dela, ki so se zakljucila v sredini decembra, se bodo nadaljevala v letošnjem letu, etapno do sotocja s potokom Farjevec. Obcina Pivka OBNOVLJEN MOST V NARINU Delavci podjetja GRAFIST d.o.o. iz Kopra so v decembru zakljucili z deli na lokalni cesti pred naseljem Narin, kjer se je star dotrajani most cez potok Stržen porušil in na istem mestu izvedel nov most - prepust, izdelan iz armirano betonskih škatlastih elementov dimenzije 300 x 150 cm. Obcina Pivka je za obnovo propusta prejela sofinanciranje Ministrstva za okolje in prostor iz Programa odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi neurij s poplavami v letu 2018. Na podlagi 14. clena Odloka o priznanjih Obcine Pivka (Ur. l. RS št. 116/2008, 95/2009 in 39/2018) Komisija za podelitev priznanj Obcine Pivka objavlja R A Z P I S za podelitev priznanj Obcine Pivka Obcina Pivka praznuje obcinski praznik 9. maja. Ob tej priložnosti bodo podeljena priznanja Obcine Pivka. Podeljena bodo naslednja priznanja: castni obcan Obcine Pivka, plaketa Obcine Pivka in priznanje Obcine Pivka. 1.) Castni obcan Obcine Pivka Naziv castnega obcana obcine Pivka se podeli posamezniku, ki je s svojim dolgoletnim delom pomembno prispeval k razvoju družbe, utrjevanju miru, razvoju in dosežkom na raznih podrocjih clovekove ustvarjalnosti, oziroma k ugledu in razvoju obcine. Naziv castnega obcana obcine Pivka se lahko podeli tudi inovatorjem, izumiteljem, znanstvenim in drugim delavcem, ki so s svojim dolgoletnim delom prispevali k napredku, razvoju ter ugledu obcine Pivka. Priznanje se podeljuje izjemoma. 2.) Plaketa Obcine Pivka Plaketa obcine Pivka se podeljuje: - posameznikom za življenjsko delo in izjemne uspehe na posameznih podrocjih življenja in dela, s katerim so pomembno prispevali k razvoju in ugledu obcine Pivka, - podjetjem, zavodom, organizacijam, skupnostim, skupinam ter društvom za izredne uspehe in dosežene rezultate, ki so bistveno prispevali k razvoju, ugledu in prepoznavnosti obcine Pivka. 3.) Priznanje Obcine Pivka: Priznanje obcine Pivka se lahko podeli posameznikom, združenjem obcanov, skupinam, organizacijam, skupnostim, podjetjem, društvom, zavodom in drugim pravnim osebam. Vsa priznanja (castni obcan, plaketa, priznanje) obcine Pivka se podeljuje obcanom obcine Pivka in tudi posameznikom, ki niso obcani obcine Pivka, vendar so s svojim delovanjem in dosežki bistveno prispevali k ugledu obcine Pivka. Pobude za podelitev priznanj Obcine Pivka lahko komisiji predložijo obcani, podjetja, zavodi, organizacije, skupnosti, politicne stranke ter društva z obmocja obcine Pivka. Pobuda mora biti pisno utemeljena na obrazcu »Predlog za podelitev priznanj Obcine Pivka za leto 2019« in mora vsebovati: - ime in priimek oz. naziv in tocen naslov predlagatelja, - ime in priimek oz. naziv in tocen naslov kandidata za priznanje, - navedbo vrste priznanja, - podrobno utemeljitev pobude ter morebitna mnenja organov in organizacij, ki pobudo podpirajo. Obrazec je na voljo na spletni strani Obcine Pivka in v sprejemni pisarni Obcine Pivka. Predloge za podelitev priznanj Obcine Pivka posredujte do 16. marca 2020 do 15. ure na naslov Obcina Pivka, Komisija za podelitev priznanj Obcine Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka z oznako: »ZA RAZPIS – PRIZNANJA OBCINE PIVKA – NE ODPIRAJ«. Sklep o podelitvi priznanj bo sprejel Obcinski svet Obcine Pivka. Dodatne informacije lahko v casu uradnih ur dobite na tel. št. 05 72 10 100 ali po elektronski pošti erika.kovacic@pivka.si. Komisija za podelitev priznanj Obcine Pivka Koticek naših predstavnikov ZBOR PREDSEDNIKOV VAŠKIH IN TRŠKE SKUPNOSTI Zacetek leta so se zbrali predsedniki vaških in trške skupnosti. Župan Robert Smrdelj je s sodelavci predstavil aktualne obcinske prostorske nacrte (za izgradnjo doma za ostarele, za izgradnjo vetrnih polij med Osojnico in Vremšcico ter lokacijo kamnoloma Cepno) ter trenutne projekti v obcini: izgradnja komunalne infrastrukture Radohova vas, Slovenska vas, Trnje, Klenik, izgradnja mostu Suhorje, infrastruktura Selce, kolesarske poti ter izgradnja ceste Zagorje – Bac. Predstavljene so bile predvidene preplastitve obcinskih cest v letu 2020, projekt širitve industrijske cone v Neverkah, fasadni ovoj Krpanovega doma… Srecanje je bilo namenjeno tudi pogovoru o aktualnih problemih in potrebah v naseljih, ki jih bo obcina v prihodnosti morala urediti. Obcina Pivka Poslovili smo se od leta, v katerem se je zgodilo veliko stvari. Ob zakljucku leta smo o njem poslušali same presežke. Bilo je gospodarsko uspešno leto z nizko brezposelnostjo in dosežki na številnih podrocjih. Kljub tem lepim novicam, pa smo bili prica številnim žalostnim zgodbam. Še vedno je prevec ljudi v naši državi, ki se komaj prebijejo iz meseca v mesec. Med njimi je najvec tistih, ki so celo življenje trdo delali, da bi lahko na jesen življenja normalno živeli. Pa jim prenizke pokojnine tega ne omogocajo. To je potrebno popraviti. Z novim letom se sicer pricenja postopno dvigovati odmerni odstotek za nove upokojence, ki pa bo povzrocil tudi nove nepotrebne razlike v primerjavi s tistimi, ki so se upokojili pred kratkim. Kljub desetinam milijonov , ki so bili porabljeni za razlicne študije za domsko oskrbo, ni bil v zadnjih petih letih v Sloveniji zgrajen niti en nov dom za starejše. Predolgo se tudi vlecejo postopki za pridobitev koncesij, kot je to v primeru obcine Pivka, ki bi vsaj delno uredili problem. Tudi to podrocje je potrebno cimprej urediti. Poseben problem predstavlja zdravstvo. Ob rekordnih prilivih v zdravstveno blagajno, so zdravstvene storitve vedno slabše dostopne. Mladi zdravniki in medicinsko osebje odhaja v tujino, namesto, da bi jim nudili primerno delo in razvoj doma. Tisti, ki vztrajajo, so vedno bolj nezadovoljni, ker je sistem prevec zbirokratiziran. Slaba volja pacientov se lomi na njihovih plecih, namesto, da bi se na plecih tistih, ki so za razmere v zdravstvu najbolj odgovorni. Tudi tu caka vlado veliko dela. Posebno težavo predstavlja pravosodje, kjer se zdi, da sistem odlicno deluje pri majhnih in nepomembnih prekrških, popolnoma pa zataji pri »velikih ribah«. Tudi na podrocjih, kjer ne bi smelo biti težav, se zatika: evropska sredstva, razvoj prometne in ostale infrastrukture, stanovanjska politika, prostorska politika, šolstvo. Slovenija razpolaga s številnimi resursi. Najvecji kapital pa predstavljajo ljudje, ki so izobraženi, podjetni in znajo delati. Vlada bi morala torej skrbeti samo za to, da se preko normativne ureditve ta potencial izkoristi v najvecji možni meri. Spodbujati, ne zavirati. Omogocati ljudem, da vsak na svojem podrocju lahko delajo in ustvarjajo. Brez nepotrebnih birokratskih ovir in brez številnih nesmislov, ki jim otežujejo in grenijo življenje. Tega žal nismo docakali v preteklem letu, delim upanje z vami, da bo vec srece v letu 2020. Krepko smo že zakoracili v novo leto. Želim vam veliko lepih trenutkov, veselja, zdravja in srece. Vseh 366 dni v letu. Srecno. Zvone Cernac, poslanec Praznik svetih treh kraljev je zakljucek božicno-novoletnega dogajanja. Skupaj s koledniki nas simbolicno poziva k obdarovanju. Z upanjem, dejanji in pozitivnim razmišljanjem. Vzemimo si cas zase, svoje bližnje in vse ljudi dobre volje. Zato vam v novem letu 2020 želim vse dobro, predvsem pa zdravja, osebne srece in medsebojnega razumevanja. Želim si, da bi se tudi v novem letu slišali, si pomagali in sodelovali, saj bomo le tako dosegli skupne cilje in kot skupnost postali še bolj enotni. Hvala za dobre ideje in podporo tudi v tem letu. Vse dobro. Robert Pavšic, poslanec IZ OBCINSKEGA SVETA… Slovenija je izšla iz gospodarske krize, ni pa izšla iz krize vrednot. Osnovno poslanstvo, ki ga zagovarjam, je ohraniti socialno državo - državo blaginje, ki je odgovorna za premagovanje tveganj. Kar pomeni prerazporejanje družbenega produkta tako, da se zagotovi primeren socialni položaj vsem državljanom - mladim, delovno aktivnim in upokojencem. Zagotavljanje socialnih pravic je nujno pogojeno s prihodki in obsegom proracuna tako države kot obcin. Že Ustava Republike Slovenije v svojem 50. clenu izrecno zagotavlja generalno pravico do socialne varnosti. Doloca, da pod zakonsko dolocenimi pogoji država ureja »obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje«. Nacelna izhodišca in vsebinski okvir koncepta socialne varnosti smo kot nacija dolocili v letih po osamosvojitvi. To ustavno dolocilo nalaga dolžnost državi za skrb, da državljani ne živijo v revšcini. Posvetil se bom mladim in starejšim, ker to sta najbolj ranljivi skupini tako na obcinski kot državni ravni. V obcini Pivka ni zaskrbljujoce stanje v smislu revšcine. So pa zaskrbljujoca nekatera kljucna dejstva na podrocju obeh ranljivih skupin (mladi, starejši). Vecina starejših ima nizke pokojnine. V obcini ni ustanove za izvajanje institucionalnega varstva za starejše z možnostjo nastanitve ali dnevnega varstva v njej. Slednje bi jim nudilo druženje z vrstniki in vkljucitev v organizirane dejavnosti, kar pripomore h krepitvi zdravja ter razbremenitvi za svojce. Upamo, da se bo uredilo z zgraditvijo doma starejših obcanov v bližnji prihodnosti. Obcini pa bosta vseeno ostala še dva problema. Prvi problem je zagotoviti možnost dnevne oskrbe starejših na domu. To varstvo se rešuje z usposobljenimi prostovoljci, ki že sedaj pomagajo starejšim na domu, kar je zelo pohvalno. Ta nacin pomoci na domu s prostovoljci je lahko le dopolnilna, ne more pa biti sistemska rešitev. Drugi problem za starejše pa ostaja glede oskrbovanih stanovanj in izgradnja le­teh. V nadaljevanju vidim tudi problem v izseljevanju mladih in mladih družin, ker se ne zagotavljajo njihove potrebe, ne s stanovanji, ne z delovnimi mesti, kaj šele da bi skrbeli za njihov osebnostni razvoj. Mlade ljudi se bo zadržalo v obcini z njenim razvojem in s skrbjo za delovna mesta ter za njihove stanovanjske potrebe. Ustava v 78. clenu zagotavlja, da mora država ustvarjati možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Že Maslow ameriški socialni psiholog je postavil potrebo po bivanju oziroma po zavetju že med osnovne potrebe na prvem nivoju, zaposlenost spada v drugi nivo piramide, osebnostni razvoj pa je šele na petem nivoju hierarhicne piramide. Da bi mladi in mlade družine lahko ostale v obcini, se mora izpolniti vecino potreb iz Maslowe piramide. Mora se povecati ugodnosti za mlade in mlade družine za izpolnitev njihovih potreb, kot na primer zagotoviti prostore za koristno izrabljanje prostega casa, povecanje sklada najemnih neprofitnih stanovanj in izgradnja le­teh ter zagotovitev delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Povecati bi se morala tudi sredstva za kadrovske štipendije za deficitarne poklice. Ta dva problema sta se me najbolj dotaknila v tem letu clanstva, ki bi jih po mojem mnenju morali zaceti reševati prioritetno. Saj v tem primeru bi se prvi ucinki videli šele cez 5 ali 10 let. Mag. Evgen Primožic, obcinski svetnik, predsednik OO DeSUS Pivka PODJETNIŠKO SVETOVANJE V kolikor imate zanimivo podjetniško idejo, vam na RRA Zeleni kras ponujamo kakovostno podjetniško svetovanje. Strokovni sodelavci vas vodimo skozi celoten proces od idejnih zametkov do uresnicitve vaše poslovne ideje: • kako oblikovati uresnicljivo poslovno idejo, • kako jo realizirati, • kako se ustrezno registrirati za izvajanje dejavnosti, • pomagamo vam najti vire financiranja (povratna in nepovratna sredstva). Osnovna podjetniška svetovanja so brezplacna za vse prebivalce Primorsko-notranjske regije, v sodelovanju z Obcinami Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Pivka pa izvajamo tudi nadaljnja brezplacna podjetniška svetovanja ter nudimo pripravo poslovnih nacrtov in/ali vlog na javne razpise z razlicnih podrocjih po subvencionirani ceni do 70 % cene. Za podjetniško svetovanje je obvezna predhodna uskladitev termina, na naslednjih kontaktih: • dr. Jana Nadoh Bergoc, jana@rra-zk.si, 05 721 22 48 • Marinka Petrc, marinka@rra-zk.si, 05 721 22 33 RRA Zeleni kras OD IDEJE DO PODJETJA Vsi posamezniki, ki imajo zgolj željo ali idejo oziroma resno moških med 20 in 40 let in nekaj žensk podobne starosti ter razmišljajo o svoji samostojni podjetniški poti, so imeli konec leta maloštevilni srednješolci. Vsak izmed njih je prišel z zanimivo, možnost prisostvovati izjemno zanimivi podjetniški delavnici inovativno in dobro idejo, ki bi s pomocjo podpornih zavodov »Od ideje do podjetja«, ki sta jo v Pivki izvedla izkušena Tina in institucij (Inkubator, RRA Zeleni Kras, Spot …) lahko zelo Hrabar in Tibor Pranjic, v organizaciji Podjetniškega inkubatorja lepo zacvetele. Perspektiva Postojna. Prisotni so si zaželeli vec podpore in vec podobnih priložnostnih Zanimanje za podjetništvo nedvomno narašca in je vedno bolj srecanj in informacij v smeri svežega podjetništva, zato bi prisotno tako med še nezaposlenimi mladimi kakor tudi med bilo v prihodnje nedvomno smiselno pripraviti vec tovrstnih mladimi, ki že imajo zaposlitev, vendar iz svojega znanja in idej podjetniških dogodkov. želijo narediti vec. To so potrdili tudi udeleženci, najvec je bilo DKH Tibor se že vsaj desetletje ukvarja z razlicnimi idejami, ki so uspele, nekatere vmes pa se niso prijele. Pravi, da brez poskušanja, vlaganja, vstajanja, padanja in nenehne aktivnosti skoraj nimaš možnosti za uspeh. Skupaj s Tino Hrabar in ekipo sta zadnji dve leti posvetila razvoju projekta Razvoj otroka, ki je v prvi fazi namenjen staršem dojenckov do enega leta. Ker se je ekipa v zadnjih dveh letih srecevala z vzponi in padci in ker je pocela napake, ki so jo drago stale, so se na pobudo podjetniškega inkubatorja Perspektiva Postojna odlocili, da vse svoje izkušnje delijo z ostalimi potencialnimi podjetniki iz pivške regije in jim tako pomagajo prepoznati nekatere nespametne odlocitve in pa primere dobrih praks, ki so preverjeno uspešne. Predstavitev obrti: AVTOKOZMETIKA REBEC Bralcem Pivškega lista tokrat predstavljamo Avtokozmetiko Rebec s. p. iz Palcja. Ker to v naših krajih predstavlja pravo popestritev ponudbe, oziroma bolje receno novo ponudbo, ki smo jo do sedaj pogrešali, je bil trenutek vec kot primeren, da jih povabimo k temu pogovoru. Nataša, lepo pozdravljena. Nam boš povedala nekaj besed o vas, kako je prišlo do odlocitve za to dejavnost, od kot ideja pravzaprav za takšno dejavnost? Sva Nataša in Damjan in od letošnjega leta sva ustanovitelja Avtokozmetike Rebec. Skupni interesi, želja po tem, da bi lahko tudi tistim, ki si ne morejo privošciti nakupa »novega« avtomobila, omogocili, da bi lahko njihov jekleni konjicek zasijal v obnovljeni luci, naju je pripeljala do tega, da sva se odlocila stopiti na samostojno pot in tako sva odprla popoldanski s. p. Avtokozmetiko Rebec. Za tiste, ki naju ne poznajo, naj se na kratko opiševa: Damjanovo znanje, poznavanje avtomobilov in materialov, Natašina volja in želja po tem, da skupaj stopita na to pot, je Pivki in okolici tako prinesla novo podjetje. Kaj pa pravzaprav ponujate, nudite pri vas? Pri nas nudimo zunanje in notranje cišcenje vozil, notranje cišcenje tovornih vozil, poliranje žarometov, cišcenje alu platišc in stekel in odstranjevanje zracne rje. Najini cilji in želje so osreciti uporabnika, in sicer z dostopnimi cenami in hitrim ter kakovostnim delom. Po cemu pa bi lahko rekli, da se razlikujete od ostalih ponudnikov takšnih storitev? Najbolje bi to povedale najine stranke, ki so nedvomno najin najvecji motiv za dobro delo in so bile prav stranke tudi izziv, da sva najino ponudbo celovito razširila na vec storitev. Strankam se skušava cim bolj prilagoditi, saj se zavedava, da je ljudem, ki cel dan hitijo, vsaka minuta dragocena. Želiva si, da bi predvsem naša okolica cim vec spremljala ponudbe, ki jih imamo in redno objavljamo na FB strani, obenem pa vabimo tudi ostale, da svojim jeklenim konjickom privošcijo razvajanje pri nas. Verjamemo, da bodo tudi naše bralke in bralci prepoznali vašo kvaliteto in se oglasili pri vama s podobnimi potrebami in željami. Da jim to malce olajšamo, kako se vas najlažje poišce? Najbolj enostavno je poklicati na številko 069/612-200 in se vse dogovorimo. Lahko nas pa seveda tudi poišcete in všeckate na facebooku pod »Avtokozmetika Rebec« in tudi tam spremljate naše delo, storitve in nas kontaktirate tudi tam. Silvo Celhar PRIPRAVLJENA IZHODIŠCA ZA RAZVOJ PRIMORSKO­NOTRANJSKE REGIJE V 2021-2027 Z letom 2020 se zakljucuje aktualni vecletni financni okvir, vstopamo v novo programsko obdobje od leta 2021 do 2027. Skladno z dolocili Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je to hkrati tudi obdobje, ko na ravni statisticnih regij poteka priprava regionalnih razvojnih programov. V Primorsko-notranjski regiji smo k temu izzivu pristopili odlocno: • aktivno smo sodelovali pri pripravi Strateških izhodišc za razvoj Kohezijske regije V Slovenija, • ohranjamo tesno povezavo s pristojnimi institucijami na nacionalni ravni, t. j. z MGRT, Direktoratom za regionalni razvoj ter s predstavniki SVRK, • za namene opredelitve razvojnih izzivov in potencialov Primorsko-notranjske regije smo organizirali regijski posvet, kjer smo skupaj s 40-imi posamezniki, predstavniki vseh relevantnih institucij oblikovali izhodišca za pripravo Osnutka strateškega dela RRP Primorsko-notranjske regije 2021-2027 (predložen v vpogled MGRT, dne 30.12.2019). A to je šele zacetek. V letu 2020 bomo nadaljevali z oblikovanjem jasnih programov in ukrepov, s katerimi bomo uresnicevali zastavljene strateške cilje. Prav tako bo leto 2020 v znamenju priprave regijskih razvojnih projektov, ki bodo predstavljali t. i. programski del RRP in s katerimi želimo spodbuditi znaten razvoj Primorsko-notranjske regije na vseh podrocjih. NASVETI FINANCNE UPRAVE Ali oglašujete preko Airbnb ali Bookinga? V tem primeru ste zavezanec za DDV Ce oddajate sobe preko posrednikov oziroma ponudnikov oglaševanja na spletnih straneh (Airbnb, Booking.com…), ki imajo sedež izven Slovenije, morate kot prejemniki storitev posredovanja oziroma nudenja oglasnega prostora od prejete storitve placati 22 % DDV v Sloveniji. Zato se morate zaradi prejema teh storitev predhodno identificirati za namene DDV (tudi ce niste identificirani za namene DDV, ker je obseg vašega opravljenega prometa pod limitom za obvezno identifikacijo za namene DDV 50.000 eurov). Davcnim zavezancem, ki »pozabijo« oddati mesecni obracun DDV, je osebno elektronsko vroceno opozorilo o ne-oddaji le-tega v osebni predal na eDavkih. Ce se na opozorilo ne odzovejo, sledi globa, ki znaša od 2.000 EUR dalje. Financni urad Postojna Regionalni razvojni program predstavlja temeljni programski dokument, ki odraža razvojne interese in pricakovanja vseh deležnikov v regiji. Zato vas vljudno vabimo, da svoje komentarje na obravnavane dokumente oz. morebitna vprašanja naslovite na RRA Zeleni kras. Dosegljivi smo na info@rra-zk.si ali prek telefonske številke, na 05 721 22 48. RRA Zeleni kras BREZPLACNO ENERGETSKO SVETOVANJE ZA OBCANE Mreža ENSVET nudi individualno, brezplacno, neodvisno energetsko svetovanje ter informacijske izobraževalne in ozavešcevalne aktivnosti za promocijo ukrepov ucinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije obcanom v lokalnem okolju. IZOBRAŽEVALNI LIK – ŠKRAT VODKO PRAZNUJE SVOJIH PET LET Podjetje Kovod Postojna, d.o.o. si že nekaj let prizadeva izvajati razlicne, vsebinsko poucne in zanimive aktivnosti, ki bi odrasle, predvsem pa najmlajše uporabnike opominjale na to, kako pomembna je skrb za cisto okolje in kakšen pomen in vlogo ima voda v našem življenju. Rezultati in pretekle izkušnje so pokazali, da so izobraževanje, ozavešcanje in promocija nacini, s katerimi je možno vzbuditi zanimanje za tovrstne teme, predvsem pa krepiti zavedanje in znanja otrok, zato se kot družbeno odgovorno podjetje, podjetje trudi utrjevati sodelovanje z lokalno skupnostjo. V preteklih letih je Dogodek ob zakljucku leta sta vodila direktor David Penko in vodja projekta Vodko, podjetje v okviru projekta Vodko že izdalo Irena Sušelj Šajn, vodja službe za zdravstveni nadzor in analize. poucno knjigo o vodnem škratu, pripravilo gradivo za šole in vrtce, izvajalo naravoslovna za najmlajše, v izobraževalne in druge ustanove ter organizacije namestilo tablice, srecanja, pripravilo vec izobraževalnih ki opominjajo na pitje vode iz pipe ter figure škrata Vodka… Ob rojstnem dnevu dogodkov in se predstavljalo na lokalnih škrata Vodka (10. decembra), ki praznuje že svojih pet let, so se srecali udeleženci, s sejmih, vzpostavilo poucno spletno stran katerimi podjetje sodeluje na podrocju izobraževanja in ozavešcanja. Vodstvo podjetja je ob tej priložnosti izpostavilo uspešno poslovanje, kar dokazujejo uresniceni projekti ter vnovic pridobljen zlat certifikat bonitetne odlicnosti. »Podjetje posluje dobro, z minimalnim dobickom, ki ga dovoljuje Podjetje je kot partner v preteklem letu sodelovalo v kar nekaj zakon. Promet smo v petih letih povecali iz 2,4 na 4,5 milijona, projektih, in sicer Ohranjanje naravnih virov za lepši jutri, in sicer na racun tržnega dela. Prav tako se je z reorganizacijo Predelava bioloških odpadkov v ogljikovo fosforno gnojilo in povecala ucinkovitost dela. Z obcinama se dogovarjamo, da biooglje s pomocjo pirolize Pyreg. Iskanje dodatnega vodnega bi v prihodnje prevzeli upravljanje in vzdrževanje stanovanj, vira na obmocju obcin Postojna in Pivka in Oskrba s pitno vodo dolgorocno bi ustanovili tudi gradbeno ekipo in se bolj tržno v porecju Ljubljanice – 1. sklop. prijavljali na javne razpise ter v prihodnosti še razširili svojo dejavnost.« David Penko, direktor Foto: Domen Zidar Praznicni mesec december je mesec pricakovanj, radosti in veselja, a na žalost za mnoge tudi mesec stiske in žalosti. Tega se dobro zavedajo clani športnega društva HAS Team, ki so v želji, da praznicno razpoloženje omogocijo tudi najbolj ogroženim, v Parku vojaške zgodovine pripravili dobrodelni dogodek. Športne prireditve se je udeležilo vec kot 80 sodelujocih iz raznih airsoft društev, manjkali niso niti clani društev iz sosednje Hrvaške. Udeleženci so v zameno za sodelovanje na airsoft tekmovanju društvu HAS Team podarili sladkarije in sladke dobrote, s katerimi bodo prek Rdecega križa Postojna osrecili otroke iz ogroženih družin. Predsednik društva HAS Team Sebastjan Dužnik je bil nad izvedbo vec kot navdušen. »Odziv je bil nad pricakovanji in s tem smo tudi pokazali, da znamo sodelovati na drugih podrocjih. Ob tem gre velika zahvala Parku vojaške zgodovine za izkazano pomoc. S Parkom smo že veckrat uspešno sodelovali in verjamem, da tudi v prihodnje takšnih dogodkov ne bo manjkalo.« Petra Japelj V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE SKLENILI ŠE ENO USPEŠNO LETO V Parku vojaške zgodovine so turisticno leto sklenili z novim rekordom obiskanosti. Po uspešnem zakljucku predlanske turisticne sezone, ko je obisk prvic presegel mejnik 50.000 obiskovalcev na letni ravni, se je letno število obiskovalcev v letu 2019 že mocno približalo novemu muzejskemu mejniku – skupno 60.000 obiskovalcem. Zadnji dan v letu je z ogledom zaokrožil 58.652.-ti obiskovalec, s cimer je delež obiska v primerjavi s predlanskim letom porasel za skoraj 15 %. Uspehom Parka vojaške zgodovine, ki že skoraj petnajst let s svojim poslanstvom doprinaša k razvoju lokalne skupnosti, botrujejo zlasti vsakoletne nove pridobitve in dopolnitve muzejske ponudbe. V lanskem letu je bil ob stoletnici slovenskega vojaškega letalstva poseben poudarek dan širitvi letalske zbirke, v okviru katere so bili v muzejsko postavitev umešceni letalo UTVA Aero 3, helikopter Mil Mi-8 in ostanki znamenitega britanskega letala Spitfire F.IX MJ116, sestreljenega med II. svetovno vojno. Eden odmevnejših dogodkov, ki so poleg Festivala vojaške zgodovine in spomladanskega sklopa prireditev k obisku pritegnili številcno množico, je bil poletni spektakel s tovornjaki Europa Truck-Trial; na novo pa je bilo postavljenih tudi vec stalnih in gostujocih razstav. Obiskovalce še vedno navdušujejo tudi eksponati, ki muzejsko izkušnjo dopolnjujejo z doživetjem. Podmornico si po skoraj desetletju od njenega prihoda odznotraj ogleda vsako leto vec obiskovalcev, pri cemer so v letu 2019 zabeležili že vec kot 16.000 ogledov njene notranjosti. Po poldrugem letu se še vedno veca tudi zanimanje za preizkus na simulatorju letenja z letalom MiG-21, na katerem se je lani preizkusilo blizu 2.400 uporabnikov. Krono uspehom minulega leta predstavlja vpis Parka vojaške zgodovine v razvid muzejev, s katerim so maja lani tudi državne institucije muzejskim zbirkam priznale status s posebnim pomenom za nacionalno zgodovino. PREDPREMIERA FILMA O DOMACINU JURIJU KRAIGHERJU V Parku vojaške zgodovine so si konec novembra povabljeni gostje ogledali ekskluzivno predpremiero filma »Slovenec, ki je preletel stoletje«. Najnovejši dokumentarec na filmskem platnu upodablja izjemno življenjsko zgodbo domacina Jurija/Georgea Kraigherja - Žoreta (1891–1984), ki se je kot veteran prve in druge svetovne vojne v razgibanem 20. stoletju pogosto znašel v samem vozlišcu zgodovinskega dogajanja. Njegovo življenjsko pot je krojilo neomajno navdušenje nad letalstvom, zaradi katerega je iz rodnih Hrašc pri Postojni že kmalu po prvi svetovni vojni emigriral v Združene države Amerike in se tu odlikoval s številnimi dosežki. Kot vodja enote za reševanje sestreljenih ameriških letalcev na Balkanu je bil odgovoren za uspešen povratek skoraj 2.500 mož. V zgodovino se je zapisal tudi kot izkušen vojaški pilot, polkovnik vojnega letalstva ZDA, testni pilot, letalski inovator in eden od direktorjev podjetja Pan American Airways. Razgibano življenjsko zgodbo Jurija Kraigherja je v filmskem zapisu zajelo Društvo Kolut v sodelovanju s Parkom vojaške zgodovine, Veleposlaništvom Združenih držav Amerike v Sloveniji, Studiom Proteus, Obcino Postojna in Zavarovalnico ODPRTJE RAZSTAVE “PISATELJSKA CETA” Park vojaške zgodovine je na Ta veseli dan kulture skupaj z Ruskim centrom znanosti in kulture pripravil odprtje nove razstave »Pisateljska ceta«. Razstava na zanimiv nacin združuje kulturno in vojaško zgodovino ter kaže prepletenost dogajanja, do katerega je prišlo ob totalni vojni, kakršna je bila druga svetovna vojna. Sovjetski pisatelji ob tem niso mogli stati križem rok. Med vojno so bili pripravljeni odložiti peresa in se oprijeti orožja, a je kmalu postalo jasno, da domovina prav tako kakor njihovo kri potrebuje tudi njihovo crnilo. Potrebni so bili kot vojni dopisniki, ki so znali s kvalitetnimi porocili s fronte obvešcati sodržavljane in soborce o stanju na frontah in hkrati dvigati borbenega duha ter preganjati vsako malodušje in pesimizem. Razstavo »Pisateljska ceta« je slovesno odprla odpravnica poslov Veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji ga. Galina Zamjatina. Na kratki slovesnosti ob otvoritvi je zbrane nagovoril tudi direktor Parka vojaške zgodovine mag. Triglav. Pod scenarij in režijo celournega dokumentarca sta se podpisala Drago Mislej - Mef in Dušan Milavec. Slovesnosti ob predpremiernem predvajanju novega dokumentarnega filma se je kot slavnostna gostja udeležila tudi veleposlanica Združenih držav Amerike v Sloveniji Lynda C. Blanchard, ki je pozdravila skupna prizadevanja po ohranjanju spomina na pomembne dosežke izjemnih osebnosti. ZBIRKA »XXL« EKSPONATOV BOGATEJŠA ZA HELIKOPTER MiL Mi-8 V Parku vojaške zgodovine se je zbirki »XXL« eksponatov pridružil vojaški helikopter Mil Mi­ 8. Njegova umestitev v muzejsko postavitev je rezultat mednarodne izmenjave eksponatov, ki sta jo v sklopu zglednega sodelovanja izvedla Vojaški muzej Slovenske vojske in Muzej Poljske vojske (Muzeum Wojska Polskiego). Helikopter je po logisticno zahtevnem prevozu iz Poljske s svojim prihodom v Park pomembno dopolnil serijo muzejskih težkokategornikov, v katero sodi skupaj z lokomotivo in podmornico. Najnovejša muzejska pridobitev se ponaša z izjemnimi dimenzijami, saj meri v dolžino skupaj z rotorjem vec kot 25 metrov in dosega dobrih 5 metrov višine. Med operativno rabo je helikopter navduševal tudi zaradi svojih zmogljivosti, v okviru katerih je lahko pri letu razvil hitrost do 250 km/h in letel na višinah do 4.500 metrov. Odlicna zasnova helikopterja, prvic zasnovanega v Sovjetski zvezi v 60. letih prejšnjega stoletja za jurišno-transportne namene, je v naslednjih desetletjih botrovala množicni proizvodnji, ki še vedno traja. Najnovejši »mega« eksponat Parka vojaške zgodovine je obiskovalcem že na ogled na zunanji razstavni plošcadi, kjer osuplja s svojim impozantnim videzom. GOSTILI SMO SEJO DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE V Parku vojaške zgodovine je v sredo, 11. decembra 2019, zakljucku seje podali na ogled zbirk in razstav, pri cemer so se potekala 24. seja Državnega sveta Republike Slovenije. Državni seznanili z nekaterimi najbolj atraktivnimi muzejskimi primerki svetniki na celu s predsednikom Državnega sveta Republike in najnovejšimi razstavami, vecina pa si je z zanimanjem Slovenije Alojzom Kovšco so se na zadnji redni seji pred ogledala tudi notranjost nekdanje vojaške podmornice in se zakljuckom leta sešli z namenom obravnave aktualnih vprašanj v tako pobliže spoznala z bogato tradicijo podmornicarstva. Ob okviru svojih pristojnosti in letnega programa dela. Udeležence tej priložnosti so Parku vojaške zgodovine izrazili vse pohvale za seje sta pred zacetkom obravnave posameznih tock dnevnega dosedanje dosežke in obsežno delo na podrocju predstavljanja reda pozdravila župan Obcine Pivka Robert Smrdelj in direktor in promocije vojaškozgodovinske in tehnicne dedišcine. Obisk Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjancic, ki je clanom so sklenili še z ogledom depojskega kompleksa treh nacionalnih sveta predstavil tudi projekt razvoja Parka vojaške zgodovine muzejev – Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Tehniškega v sodobno muzejsko središce, aktualno muzejsko ponudbo muzeja Slovenije in Narodnega muzeja Slovenije. ter nacrte in vizijo za nadaljnji razvoj. Visoki gostje so se po ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE IN NOVOLETNI SPREJEM VELEPOSLANIKA LJUDSKE REPUBLIKE KITAJSKE V decembru je bila v Parku vojaške zgodovine s krajšo slovesnostjo odprta fotografska razstava, ki jo je ob sedemdeseti obletnici ustanovitve Ljudske republike Kitajske pripravilo Veleposlaništvo Ljudske republike Kitajske v Sloveniji. Direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjancic je v uvodnem nagovoru Kitajsko opredelil kot deželo presežnikov – gre za tretjo najvecjo državo na svetu, državo z najvec prebivalci in drugim najbolj razvitim gospodarstvom. Poudaril je, da kljub neprimerljivosti s Slovenijo državi povezuje pristno prijateljstvo in hitro razvijajoce se sodelovanje na vseh podrocjih. Kitajska postaja za Slovenijo vse pomembnejši partner, saj se samo blagovna menjava med državama povecuje za 15 odstotkov na leto. Dogodka se je kot castni gost udeležil tudi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca in razstavo uradno odprl s slavnostnim nagovorom. Z otvoritvijo razstave se po njegovih besedah Slovenija simbolno pridružuje praznovanju sedemdesetletnice državnosti Ljudske republike Kitajske, države, ki jo zaznamujejo izjemna gospodarska rast in vsestranski vzpon, a prav tako tudi bogata kultura in tisocletna tradicija. Slovesnost je zaokrožil novoletni sprejem veleposlanika Ljudske republike Kitajske v Sloveniji Njegove Ekscelence Wang Shunqinga, s katerim se je povabljenim visokim gostom, sodelavcem in poslovnim partnerjem ob izteku leta zahvalil za skupno in vsestransko prizadevanje po krepitvi kitajsko-slovenskih odnosov. V svojem nagovoru navzocim je mednarodno sodelovanje in iskanje novih možnosti za povezovanje na politicnem, gospodarskem, kulturnem pa tudi vojaškem podrocju izpostavil kot nujna predpogoja v prizadevanju za ohranjanje miru in blagostanja na svetu. Slavnostno noto kulturnemu programu je pridodal operni nastop domacina Jureta Pockaja. Ob spremljavi Mete Fajdiga na klaviaturi je mednarodno priznani baritonist z izjemnim vokalom publiki pricaral posebno glasbeno doživetje. Park vojaške zgodovine CERTIFIKAT O CLANSTVU JE PREJEL TUDI NAŠ KRAJINSKI PARK Parki Dinaridov Skupnost zašcitenih obmocij Dinaridov je konec leta 2019 obeležila mali jubilej, peto obletnico obstoja. Mrežo Dinaridov sestavlja 95 zašcitenih obmocij v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Crni gori, Hrvaški, na Kosovu, v Makedoniji, Sloveniji in Srbiji. Sedež te nevladne organizacije je v Crni gori v Podgorici. Na izredni skupšcini v Bihacu 5. in 6. decembra lani, na kateri so predstavniki parkov potrdili spremembe statuta organizacije, je tudi Krajinski park Pivška presihajoca jezera, clan mreže, prejel certifikat o clanstvu. Vec o Parkih Dinaridov na povezavi https://parksdinarides.org/me/o_nama/. TURIZEM ZA VSE TUDI V EKOMUZEJU PIVŠKIH PRESIHAJOCIH JEZER V lanskem letu smo k razvoju in promociji dostopnega turizma nekaj malega prispevali v projektu Vzpostavitev trajnostnega šotorišca za gibalno ovirane. V projektu smo v sodelovanju s partnerji projekta ter zunanjimi sodelavci pri šotorišcu in youth hostlu Proteus zasnovali in postavili interaktivno tocko, s katero predstavljamo Pivška presihajoca jezera. V poletnem casu smo za goste šotorišca ter druge obiskovalce, predvsem za ranljive skupine, skupaj z zunanjimi sodelavci, v Ekomuzeju Pivških presihajocih jezer izpeljali 10 vodenj, izpeljali smo tudi kulinaricne delavnice. V skladu s konceptom turizma za vse smo v projektu zasnovali še dvourne, poldnevne ter celodnevne programe. Sredstva za izvedbo projekta smo pridobili na 2. javnem pozivu za izbor operacij SLR LAS med Snežnikom in Nanosom iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Partnerji projekta so še Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Tamara Urbancic s. p. in Rihard Baša s. p. PODELITEV CERTIFIKATOV INTERPRETOM DEDIŠCINE V lanskem oktobru je v Ribnici v organizaciji Red Tree Heritage in pod vodstvom trenerke Interpret Europe potekalo petdnevno izobraževanje in usposabljanje vodnikov za naziv interpret snovne in nesnovne dedišcine. Izobraževanja in usposabljanja se je udeležila pisana in vedoželjna skupina iz Ribniškega, Cerkniškega, Il. Bistrice in Pivke. Podelitev certifikatov Evropskega združenja za interpretacijo dedišcine je potekala konec leta v Ekomuzeju Pivških presihajocih jezer. Med novimi interpretatorji, ki so zakljucili zahtevno usposabljanje, je tudi naš turisticni vodnik, impersonator Martina Krpana in sedaj tudi interpretator dedišcine Andrej Godina. Za obiskovalce, ki so v Pivko prišli sicer po svoj formalni certifikat, je bilo ob tej priložnosti na Pivškem znova lepo poskrbljeno. Navdušeni in ocarani so bili nad ogledom Ekomuzeja, Parka vojaške zgodovine in Petelinjskim jezerom. Dober vtis in zagotovilo po vrnitvi pa nedvomno vsakic pustijo pivške lokalne dobrote – tokrat s Štefetove kmetije. DKH Foto: Andrej Godina Krajinski park Pivška presihajoca jezera DELCKI NAŠE NESNOVNE KULTURNE DEDIŠCINE ODSLEJ ZAJETI V RAZSTAVI Z decembrom je na Stari Sušici vzpostavljena interaktivna razstava Delcki nesnovne kulturne dedišcine na Pivškem, namen katere je na izviren in kreativen ter interaktiven nacin prikazati delo pivške nesnovne dedišcine. Interaktivna razstava, ki se bo selila tudi v druge kraje obcine, je nastala v okviru projekta Culturecovery. Vsebine razstave smo pripravili v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom, etnologom Markom Dolesom, VASCOM Zavodom za informiranje in videoprodukcijo, STUDIO PROTEUS, d.o.o., Zavodom TV Galeja Ilirska Bistrica in fotografom Simonom Avscem. Za vodenje in organizacijo sta skrbeli Božo in Otmarjem Peckom iz Stare Sušice, saj je razstava svoj prostor dobila v Etnološki Katarina Cesnik in Polona Vadnjal, zbirki pri Zgonarjevih. V naši predstavitvi smo skušali predstaviti še žive obicaje na obe vodji projekta na Obcini Pivka, ob Pivškem, torej razlicne prakse, vedenja in znanja, ki smo jih predstavili po letnih casih sodelovanju Tanje Avsec iz Lokalnega - zima (obhodniške prakse: tepežkanje, koledovanje, pustovanje, …), pomlad (Brkinske pospeševalnega centra Pivka. Vsebine praskanke, Velika peka), poletje (zdravilne rastline – navezava na kresni cas, shodi) razstave je oblikovala Barbara Kogoj, za in jesen (pripovedovanje zgodb, pravljic in pripovedk). V kulturnem programu so izvedbo in postavitev je poskrbelo podjetje nastopile Vaške klepetulje iz Osnovne šole Košana in pevci Košanskega okteta. GEAART, d.o.o. Nadvse pomembno pa je poudariti tudi sodelovanje Obcine Pivka z Katarina Cesnik CARNIVORA DINARICA: DELAVNICE, SNOVANJE CENTRA DINA IN KOTICKOV ZA VELIKE ZVERI NA ŠOLAH Jeseni 2019 smo v okviru projekta pripravili pet delavnic, oktobra za ucitelje slovenskih osnovnih šol v Pivki in za ucitelje gozdarstva v Postojni, novembra v Zagorju, decembra za cebelarje v Ilirski Bistrici in za splošno lokalno javnost v Slovenski vasi. Vsebino predavanj in predstavitev smo s predavatelji z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani seveda prilagajali ciljnim skupinam oziroma poslušalstvu, ki smo ga na delavnicah pricakovali. V Zagorju smo udeleženci in predstavnika ZGS živahno razpravljali predvsem o hišo in ucno pot na Mašunu, pa tudi kmetijo dobrih praks, Kmetijo Volk na Suhorju, vzrokih za nastanek škod na pašnikih, torej vse tri tocke zanimive tudi za uciteljsko delo s podrocja naravoslovja in biologije. predstavili pa smo tudi nacine za preprecevanje konfliktov. Na delavnici v Oblikovanje razstave v centru Dina še vedno nismo zakljucili. Tematika je tako obširna Ekomuzeju v Slovenski vasi je strokovnjak in zahtevna, da zahteva res poglobljeni razmislek. Obenem pa je »zahteven« tudi naš predstavil, kje so se in kje se gibljejo cilj, da bi s postavitvijo v centru prispevali h konstruktivnosti dialoga o velikih zvereh medvedi, risi in volki, ki so opremljeni z v naši družbi, obenem pa da bi bila razstava kar se da privlacna tudi za obiskovalce-GPS ovratnicami, na delavnicah za ucitelje turiste. Ko bomo idejno zasnovo zakljucili, vsekakor v naslednjih nekaj tednih, jo bomo pa smo zlasti uciteljem iz drugih koncev predstavili odborom obcinskega sveta pa seveda tudi širši javnosti. Slovenije med drugim (npr. biologijo velikih zveri) temeljiteje predstavili cilje V januarju in februarju bomo pripravili delavnici za splošno javnost na Blokah in v Ilirski in rezultate projekta, zlasti Center velikih Bistrici, za lovce (verjetno v Ilirski Bistrici) ter za prostorske nacrtovalce v Cerknici. V zveri DINA v Pivki, nadgrajeni Gozdno tem casu bomo uredili tudi koticka za velike zveri na osnovnih šolah v Pivki in Košani. Krajinski park Pivška presihajoca jezera Na podlagi ocen gostov kampov je spletna stran www.camping. info, gre za enega vodilnih evropskih kamp vodicev, izmed 23.000 kampov v 44 evropskih državah izbrala najboljše kampe v Evropi leta 2020. Kot najboljši kamp v Sloveniji so gostje izbrali Camping Plana & Bar 66 iz Selc, ki se je kot edini ponudnik iz ene od manjših evropskih držav, uvrstil v konkurenco v vseevropskem prostoru in zasedel 87. mesto. Nagrado je prejel že MEDVEDU PRIJAZNI IZDELKI ALI STORITVE TUDI NA PIVŠKEM Z oznako Medvedu prijazno, razvito v projektu LIFE DINALP BEAR, lahko svoje izdelke ali storitve promovira in prodaja že pet rejcev pašnih živali, cebelarjev ali ponudnikov prenocitev iz Obcine Pivka: Kmetija Zorman iz Trnja, Pri Andrejevih iz Narina, Gregor Penko iz Nadanjega sela, Farm house Na meji, tem pa se je pridružila še Ekološka kmetija Cesnik iz Pivke. Oznake Medvedu prijazno so namenjene rejcem pašnih živali, cebelarjem, sadjarjem in drugim kmetijcem, kot tudi ponudnikom turisticnih namestitev, podjetjem in obrtnikom, ki prispevajo k sobivanju cloveka z medvedom bodisi skozi uporabo medvedu prijaznih praks bodisi skozi aktivno promocijo ohranjanja medveda v lokalnem okolju. Obcina Pivka drugo leto zapored. Dodana vrednost, ki jo gostje cenijo v kampu, je poleg cudovite narave, gotovo Bar 66, v katerem gostom ponujajo zajtrk in vecerjo iz lokalnih pridelkov, na posestvu pa imajo tudi islandske konje. DKH POSVET TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAŠCITENIH OBMOCJIH Konec leta je v Krpanovem domu v Pivki potekal posvet, namenjen turisticnim ponudnikom destinacije Zeleni kras. Dogodka se je udeležilo preko 50 zainteresiranih ponudnikov turisticnih storitev iz celotnega obmocja, prišli pa so tudi predstavniki organizacij iz neposredne bližine. Glavna tematika je bila predstavitev primerov dobrih praks, ki so jih na svojih ogledih v tujini pridobili predstavniki LAS Med Snežnikom in Nanosom ter LAS Notranjska. Skozi predstavitve uspešnih trajnostnih zgodb in predstavitvijo rezultatov na primerih Portugalske, Estonije, Litve in Irske smo iskali sinergije, s katerimi bi lahko podobne zgodbe prenesli tudi v naše lokalno okolje. Udeleženci so se strinjali, da je v prihodnje potrebno vec pozornosti nameniti trajnostnemu vidiku turizma, e-mobilnosti, razvoju kulinaricne ponudbe, istocasno pa ne smemo zanemariti skrbi za gosta ter trajnostnega upravljanja destinacije ter uporabe trajnostne infrastrukture. Cilj srecanja je bil tudi seznaniti sodelujoce z aktivnostmi, ki jih na nivoju destinacije izvajamo v sklopu Zelene sheme slovenskega turizma ter preveriti interes pri zasebnih ponudnikih za sodelovanje pri skupnih projektih na podrocju razvoja trajnostnega turizma. Na slednjem podrocju je bilo med udeleženci precej zanimanja, predvsem v smislu nadgradnje obstojecih produktov z vidiki trajnosti – npr. nakupom elektricnega kombi vozila za prevoz turistov, razvojem lokalne kulinarike, vzpostavitvijo trajnostnih modelov upravljanja z nastanitvami… RRA Zeleni kras KUPUJMO LOKALNE IZDELKE RRA Zeleni kras je v sodelovanju z uporabniki znamke Zeleni kras tudi letos pripravila posodobljeno izdajo kataloga regijskih izdelkov. V njem je zbranih 17 raznolikih ponudnikov. Namen vsakoletnega kataloga regijskih izdelkov je podpora domacim ponudnikom, ki skrbijo za ohranjanje in prepoznavanje naše identitete. Katalog je dostopen na povezavi: https://bit.ly/3487FCk DKH 120 LET STAR ZAPIS O ŽLEDOLOMU V PIVKI V roke mi je pred casom prišla revija DOM in SVET (Ilustrovani list za umetnost in za znanstvo) iz leta 1900 (štev. 2, v Ljubljani, 15. prosinca (op. a., januarja), kjer je pisec A. D. napisal clanek z naslovom Huda nesreca na Notranjskem. »Ne pomni sedanji cloveški rod take nesrece na drevju, kakor je zadela v noci 14. na 15. grudna prošlega leta (op. a., decembra 1899) Pivko in Vremsko dolino na Notranjskem. To je katastrofa, ki se ne pripeti v toliki meri niti vsako stoletje. Ta katastrofa je t. zv. »žled«, kateri je pokoncal v tej noci 95 % dreves v omenjeni pokrajini. Ta redki prirodni dogodek se je zgodil na ta-le nacin. 14. grudna je snežilo celi dan; o mraku pa je zacel veti jug in sneg se je spremenil v dež. A po noci je pribril v spodnjih plasteh sever in deževna voda je zacela kar sproti zmrzovati. Lahko je torej umeti, da se je vse lomilo: lomile so se veje od debel, lomila so se drevesa kar cez sredo debla, druga je zopet ovilo, semtertje je celo drevo vzdignilo od tal. Lahko umevno je tudi, da je škoda velikanska.« (povzetek zapisa iz objave) Kratica pisca A. D. najbrž pomeni Alojz Dimicelj, za katerega znani prof. Silvo Fatur v svoji knjigi »Oce in sin in zagorski zvonovi« navaja, da je ugleden posestnik iz Zagorja, kratica za fotografijo R. Šeber, pa je znani postojnski fotograf Rihard Šeber (1857 -1904). Spomnimo se, da je podobna katastrofa – žledolom, a veliko hujši, prizadel naše kraje pred natanko šestimi leti. Zacelo se je v noci iz 29. na 30. januar leta 2014 in pod težo ledu se je lomilo še februarja. Brane Fatur ATRAKTIVNOST PODZEMNIH BUNKERJEV RRA Zeleni kras v okviru projekta Undegroun4Value (COST) s tujimi raziskovalci podzemne grajene dedišcine išce najboljše nacine za ponovno uporabo in revalorizacijo tovrstne dedišcine na našem obmocju. Fokus raziskav v Sloveniji se nanaša na ostanke Utrdbe Alpskega zidu, ki so prisotne na celotni destinaciji Zeleni kras. V novembru so potekali terenski obiski lokacij z ostanki bunkerjev (Milanja, Primož v Pivki ter Unška koliševka) ter poglobljeni intervjuji s kljucnimi deležniki iz tega podrocja. Zakljucni dogodek je bil t.i. »Living Lab«, ki predstavlja prvi korak na poti k revalorizaciji in ponovni uporabi podzemne grajene dedišcine pri nas. Na pogovoru smo se osredotocili na identifikacijo najbolj perecih problematik te dedišcine ter si zacrtali pot, ki bi jo radi v prihodnjih letih naredili na tem podrocju. Ta vkljucuje mapiranje in pripravo registra oz. katastra dedišcine Alpskega zidu. S tem dokumentom bomo dobili osnovo za vse nadaljnje delo, saj do današnjih dni vojaški ostanki bunkerjev niso bili sistematicno obdelani. Podzemni bunkerji tako predstavljajo izjemen potencial za razlicne dejavnosti, med temi so seveda v prvi vrsti muzejske predstavitve pomena utrdbenih struktur, atraktivna doživetja za domace in tuje obiskovalce, lokalni ponudniki pa bi lahko podzemne sisteme uporabljali za razne inovativne nacine pridelave lastnih izdelkov. RRA Zeleni kras MED NAJMLAJŠIMI MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE Na obisk so prišle clanice skupine Kvackane nitke, ki deluje v okviru Vecgeneracijskega centra Krpanov dom Pivka. Po medsebojnem dogovoru v prostorih VGC-ja za najmlajše izdelujejo prekrasne kvackane igrace. Za uvod v veseli december so zbrale izdelke in z njimi obdarile vse otroke v našem vrtcu. V košarah so bile živali, žoge, “ninice” za najmlajše ter Sneguljcica z vsemi sedmimi palcki. Otroci so bili igrac zelo veseli in so v zahvalo gospem zapeli. Vrtec Košana CAROBNA NOC Pricetek carobnih praznikov smo otrokom vrtca Pivka pricarale strokovne delavke z igrico “Vesel božic, Mandi”. V igrici so otroci na preprost in zabaven nacin spoznali, da je v življenju potrebno deliti in si pomagati. Otroci so predstavo spremljali z zanimanjem, na koncu so nekateri tudi zaplesali z živalmi. Ob koncu predstave smo se vsi skupaj pogostili s keksi, katere so otroci spekli s pomocjo babic. Obenem so lahko starši z otroki na bazarju izdelkov izbirali med praznicnimi okraski, keksi, vazicami, svecniki, katere so ustvarjali otroci pod mentorstvom vzgojiteljic. Vrtec Pivka Skupni vpis v vrtec Pivka in Košana za šolsko leto 2020/2021 Vabimo vas k vpisu otrok v prvo in drugo starostno obdobje v celodnevni (9-urni) program. Sprejeti otroci bodo vkljuceni v vrtec s 1. 9. 2020, o cemer bomo starše pisno obvestili do konca junija. KDAJ? OD 02.03.2020 KJE? V pisarni enote Vetrnica OSNOVNA ŠOLA KOŠANA NAŠA ŠOLA JE POSTALA VODNA ŠOLA Primerna oskrba z vodo je nujna za optimalno zdravje in delovanje možganov. Ljudje obicajno pijejo, ko zacutijo žejo. Toda v okolju, kjer se veliko dogaja, tako kot v šoli, lahko ucenci zlahka pozabijo na žejo. Zato so razvili mednarodni projekt Erasmus+ projekt Vodna šola, ki poteka v sedmih evropskih državah: Avstrija, Bolgarija, Ceška, Nemcija, Italija, Združeno kraljestvo in v Sloveniji. Naša vodna šola pomeni, da ucenci pijejo vodo iz pipe (zjutraj, pri malici, pri kosilu in popoldan), ucenci imajo dostop do sveže pitne vode iz pipe (imajo tudi svoje steklenice, kozarce ali loncke), v šoli ni mogoce dobiti sladkih pijac in otroci jih ne prinesejo od doma, ucitelji v razredu pijejo vodo (so vzorniki) in ucence spodbujajo, da pijejo dovolj (imajo pravila pitja vode, opomnike). Cilj projekta Vodna šola je vkljuciti številne kljucne deležnike in jim pomagati, da bi znali ozavestiti ucence o pomembnosti pitne vode iz pipe za zdravje, dobro pocutje in ohranjanje okolja. Kako lep uvod v praznicne dni sta nama pripravili predstavnici in vodji Mreže šol Parka Škocjanske jame Vanja Debevec in Darja Kranjc! Za nagrado ob vkljucitvi v projekt Vodna šola so namrec naši ucenci in vsi zaposleni prejeli v dar kvalitetno steklenicko z logotipom Mreže šol Parka Škocjanske jame in projekta Vodne šole. V Sloveniji imata naziv Vodne šole samo dve šoli: naša šola ter podružnica OŠ Divaca - Vreme. Veseli smo, da smo se skupaj potrudili in na šoli niso vec na voljo sladke pijace, zdaj - z novo steklenicko - pa bo uživanje vode iz pipe še lažje. MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE IN PRIREDITEV TOPLA DLAN Topla dlan je bil naslov prireditve, ki so jo ucenci naše šole z uciteljico Marijo Mršnik pripravili v domu za ostarele v Postojni. Koliko svetlih iskric je zasvetilo v oceh oskrbovancev, ko so ucenci z besedami in instrumenti prikazali svoj nastop. Nic koliko nasmehov in stiskov rok je bilo ta dan podarjenih v jedilnici doma, koliko misli in lepih besed je bilo izrecenih. Ob vsem povedanem in zaigranem sta starejši ucenki naše šole stanovalcem doma razdelili še piškote, ki so jih starejši ucenci šole spekli pri pouku. Razdelili pa sta jim tudi darilne vrecke z bonboni, ki so jih gubali in porisali mlajši ucenci. Res, kako malo je treba, da narišemo socloveku nasmeh na usta. Želimo si, da bi bilo takšnih in podobnih nasmehov še veliko. DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA Decembrsko vzdušje in staro leto smo na naši šoli sklenili s prireditvijo z naslovom Dobra volja je najbolja. Res smo se potrudili in nastopali prav vsi od najmlajših otrok v vrtcu, do najstarejših ucencev v šoli, pridružile pa smo se tudi uciteljice. Rdeca nit je bila pesem, s katero smo zaceli in koncali prireditev, ki pa smo jo obogatili tudi z recitacijo. S prodajo izdelkov smo zbirali prostovoljne prispevke za šolski sklad ter podaljšano bivanje. S prireditvijo smo želeli obeležiti tudi obnovljen naziv Kulturna šola ter pocastiti Vaške klepetulje vseh generacij in njihovo nenadomestljivo mentorico Marijo Mršnik, ki so prejele posebno priznanje za doprinos k ohranjanju kulturne dedišcine. Izobraževanje OSNOVNA ŠOLA PIVKA PRAZNICNI CAS, PRAVLJICNI CAS Praznicni cas je carobni cas. V nas vzbudi tiho pricakovanje in nežno vznemirjenje. Hrepenece se rojevajo nove sanje, v mislih odzvanjajo božicne melodije. Topli stiski rok vzbujajo toplino in domacnost, iskrice v naših oceh še bolj zažarijo, plamen ljubezni pogreje naša srca. To je pravi pravljicni cas. Tudi na naši šoli smo si pricarali praznicno vzdušje s prireditvijo Praznicni cas, pravljicni cas. Z njo smo obeležili tudi dan samostojnosti in enotnosti. Nastopajoci ucenci so razmišljali o radostih praznicnega casa in vrednotah, na katere pogosto pozabljamo. Svoje misli so izrazili s petjem, plesom, deklamacijami in dramsko igro ter tako odprli vrata carobnim praznikom. Življenje je samo po sebi najbolj cudovita pravljica – naj bo tako tudi v novem letu. Srecno! UVRSTILI SMO SE NA DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADINA IN GORE 31. regijskega tekmovanja Mladina in gore za Primorsko, Notranjsko in Posocje se je udeležilo 19. ekip. Tekmovanje Mladina in gore je ekipno tekmovanje, namenjeno osnovnošolcem zadnje triade. Mladi tekmujejo v znanju, vešcinah in izkušnjah z vseh podrocij in oblik planinskega delovanja. Mladi tekmovalci so odgovarjali na vprašanja v pisnih testih in pokazali svoje gorniško znanje. Najboljše ekipe so se uvrstile na državno tekmovanje, ki bo 25. januarja 2020 v Spodnji Idriji. Med njimi bo tudi ekipa naše šole – Skuštrani planinci. V ekipi so tekmovali: Štefan Brožic, Adrian Gal Del Piero, Tim Keckeš in Lara Vadnjal. Uvrstili so se na 4. mesto. Osnovna šola Pivka ZA BOLJŠO DRUŽBENO VKLJUCENOST IN SPODBUDO MLADIM PUM-O (Projektno ucenje mlajših odraslih) je program, namenjen mlajšim odraslim med 15. in 26. letom starosti. Gre za mlade z manj priložnostmi, ki zaradi razlicnih razlogov niso dokoncali izobraževanja ali so brezposelni. Mladi so v program vkljuceni 10 mesecev in ga obiskujejo vsak dan od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. Skozi program želimo mlade spodbuditi k aktivnemu vkljucevanju v družbeno življenje, raziskati njihove interese in mocna podrocja ter skozi raznovrstne aktivnosti krepiti samopodobo in samozavest mladih. Program udeležencem omogoca, da s pomocjo mentorjev ustvarjalno in dejavno vstopajo v družbeno življenje, jih spodbuja, da se po zakljucku ponovno vkljucijo v proces rednega izobraževanja in se usposobijo za vecjo konkurencnost na trgu dela. Cilj programa je, da po koncu programa mladi lažje prehajajo na trg dela ali se odlocijo za nadaljevanje izobraževanja. Program je sestavljen iz individualnega in skupinskega dela ter interesnih dejavnosti, skozi katere mladi v PUM-O raziskujejo svoje interese ter krepijo in razvijajo razlicne kompetence. Eden od namenov PUM-O je tudi povezovanje in mreženje z lokalnim okoljem. Za kakovostnejše izvajanje programa si v programu prizadevamo za dolgorocno povezovanje in sodelovanje z organizacijami, institucijami, podjetji in posamezniki v lokalnem okolju, s cimer želimo mladim pomagati k aktivnemu vkljucevanju v okolje ter uresnicevanju zastavljenih ucnih ciljev. PUM-O Postojna, namenjen tudi Pivcanom, ki ima prostore v nekdanjem gasilskem domu v Postojni, je zacel delovati v lanskem aprilu. Trenutno je v program vkljucenih 15 udeležencev. Izvaja ga OE Ljudska univerza Postojna, ki deluje znotraj Zavoda Znanje Postojna. Program je financiran s strani Evropske unije (Evropski socialni sklad) in Ministrstva za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti. PUM-O Postojna TOCKA MOCI VGC KRPANOV DOM PIVKA VGC Krpanov dom Pivka se je v mesecu decembru pridružil trem dobrim možem in jim pomagal pri obdarovanju najmlajših. Tako smo pobrali na kup vse igrace in druga rocna dela, ki so nastala v jesenskem casu. Z njimi smo se najprej podale v vrtec Košana. Skupino starostno mešanih otrok smo obdarile z igracami iz živalskega in pravljicnega sveta, za najmlajše, ki se na življenje v vrtcu še prilagajo, pa smo pripravili nanice. Tudi v vrtcu Pivka smo na Miklavžev dan obiskali otroke v jaslih. Za vsakega od njih smo pripravili nanico. Vsak otrok si je sam izbral tisto, ki mu je bila najbolj všec. Otrokom, vzgojiteljicam in vodstvu obeh vrtcev se zahvaljujemo za topel sprejem in pogostitev. Ker v spretnih rokah naših prostovoljk že nastajajo novi, cudoviti izdelki, se nadaljnjih tovrstnih srecanj že vnaprej veselimo. Spodbujeni in polni novega elana bomo nadaljevali z našimi že utecenimi dejavnostmi. Pridružite se nam lahko ob torkovih in petkovih srecanjih. Ste ogroženi zaradi nacina življenja, torek od 16.00 – 18.00 stresa? Imate premalo energije in ste petek od 8.30 – 11.30 veckrat utrujeni? Vas mucijo prehladi, viroze? Ste v strahu, kdaj se bo pricela Lahko pa se nam pridružite samo pri klepetu in kavi in si popestrite dan. alergija spomladi, ko si ne upate v naravo? Spremljajte naša redna srecanja Spremljajte nas med dogodki na spletni strani obcine Pivka, na oglasnih deskah po pod mentorstvom Jožice Ramšak (041 mestu, spletni strani www.tockemoci.si in facebook strani Ljudske univerze Ilirska 289 632, spletna stran Prerojen.si), ki Bistrica. Dosegljivi smo na tel. št. 714 50 22 ali meil: vgc.ilbistrica@gmail.com se bodo v letu 2020 vrstila vsak mesec. O datumih vas bomo obvešcali preko Romana Morano spletne strani obcina Pivka, spletnih Strokovna delavka v VGC Tocka moci Krpanov dom Pivka strani in facebooka. ZACETNI TECAJ Kje: v prostorih Krajevne skupnosti Zagorje Kdaj: pricetek v mesecu aprilu Informacije in prijava: Ljudska univerza Postojna, lu-postojna@zavod-znanje.si, 05 721 12 80 (Obvezne so predhodne prijave.) Osvojite šiviljske in krojaške vešcine ter ustvarjajte svoje izdelke … Tecaj je primeren za zacetnike, torej tiste, ki še nikoli niso šivali s šivalnim strojem, pa tudi za tiste, ki imajo že nekaj izkušenj s šivanjem in bi svoje znanje radi nadgradili s krojenjem, prilagajanjem krojev svoji postavi, spoznali pravi vrstni red postopkov šivanja ... »Ni boljšega nacina za popolno sprostitev, kot se povsem potopiti v ustvarjalni proces in se veseliti koncnega dosežka, ki nastaja pod našimi rokami.« JEZIKOVNI KOTICEK Pozdravljeni! Kako vsem skupaj cas beži. Nedavno smo se ukvarjali s pisanjem in izrekanjem vošcil in lepih misli ob praznikih, ki so bili pred nami. Z velikim veseljem smo pricakovali božic in božicne praznike. Pisali in prejemali smo vošcila, tako po klasicni pošti kakor tudi po elektronskih medijih. Zaželeli smo si srecno novo leto ali vesele božicne in novoletne praznike, kar pogosto je bilo mogoce zaslediti, da so bili prazniki napacno zapisani. Še posebej veliko napak je mogoce zaslediti na »imenitnem mediju – facebooku«. Ne zdi se mi prav, da nam je vseeno za slovenšcino v javni rabi, da je PO DOBRIH ŠESTDESETIH LETIH V decembru smo se koncno prvic srecali sošolci, ki smo kot kratkohlacniki zaceli osnovno šolo v Pivki v šolskem letu 1958/59. Srecanje je bilo priložnost za obujanje spominov na prve šolske dni. V šolo smo hodili v prostore današnjega vrtca Mavrica. To so bili casi, ko nam je hišnik še nalival crnilo v tintnike, ko so nas grele visoke zelene kovinske peci in smo mirno sedeli z rokami na hrbtu. Tako sem od sošolk zvedel, da sem se skrival za vrati in jih pošteno ustrašil. Srecanje je bilo prvic, naslednje leto se gotovo ponovno dobimo. Na skupinski sliki od leve proti desni v prvi vrsti Milena Potocnik, Jože Požar, Martina Slejko, Marta Požar, Marta Brajdih Kovacic, Mira Zalar, Marjetka Štefancic, Majda Pervinšek, Zlatko Smrdelj, Ernest Margon, zadaj pa Majda Škrlj, Štefka Kristan, Stane Vidmar, Anton Penko, Zvonka Tušar, Marjan Kristan in Venceslav Japelj. Tako se nas je od 38 sošolcev zbralo 16, Staneta Vidmarja, pridružil se nam je v drugem razredu, pa smo povabili, ker je pomagal najti stike s sošolci. Ernest Margon vse dobro, kar se zapiše. Zato imamo priložnost, da se nekaj naucimo in pravilno uporabljamo, saj s tem pokažemo tudi spoštljiv odnos do naslovnika, kateremu vošcilo namenjamo. Po slovenskem pravopisu velja, da se imena praznikov piše z malo zacetnico, razen tistih, ki so izpeljana iz priimkov. Zato Prešernov dan zapisujemo z veliko zacetnico. Vecino praznikov pa pišemo z malo kot npr.: advent, božic, novo leto, silvestrovo, svecnica, velika noc, jurjevo, šmaren, jožefovo… Pa še naše vošcilo: Vzemite si šcepec kulture ob bližnjem slovenskem kulturnem prazniku – 8. februarju. Irena Margon Povejte, predlagajte, uresnicite MLADI IMAMO NA VOLJO SREDSTVA ZA SVOJE PROJEKTE Društvo Mladi za Pivko je v letu 2019 na Obcino Pivka podalo pobudo za možnost financiranja projektov, ki zadevajo zgolj mlade. Obcina Pivka, ki nacrtno ureja podrocje mladih in se zavzema za priložnosti in potrebe mladih, je v novem proracunu namenila vsoto (cca 9.000 €), namenjeno projektom, ki se navezujejo in zadevajo mlade v obcini Pivka. Ker je prav, da mladi izrazimo svoje potrebe in uresnicimo svoje zamisli, predvsem pa ker imamo radi pobude in stik s sovrstniki, vas ob tej priložnosti pozivamo k zbiranju predlogov in želja, kjer je možno financiranje projektov mladih. Možno je financiranje vseh projektov, ki so povezani z mladimi med 15. - 29. letom starosti. Projekti so lahko vezani na podrocja: športa, mobilnosti, preprecevanja odvisnosti, informiranja mladih, participacije mladih, prostovoljstva... Pomagali vam bomo pri pripravi vseh potrebnih zadev za uresnicitev vaših želja. Ker želimo, da bi bile vaše želje in ideje slišane, vas prosimo, da nam pišete na mladi@pivka.si! Mladi za Pivko išcemo nove clane MLADI, DRUŽIMO IN POVEŽIMO SE! Pridružite se nam, skupaj lahko dosežemo marsikaj, predvsem pa si lahko izmenjamo ideje, mnenja in izkušnje ter ustvarimo prijetno vzdušje in druženja. Tvoja starost ni pomembna, radi pa imamo dobre ideje in marljive roke ter pogum in voljo za uresnicitev želenega. NOVO GASILSKO VOZILO ZA PGD PIVKA Župan Obcine Pivka Robert Smrdelj, predsednik PGD Pivka Sandi Grzetic in prokuristka podjetja ROSENBAUER d.o.o. iz Gornje Radgone Brigita Velše so konec novembra podpisali pogodbo za dobavo in nadgradnjo gasilskega vozila GVC 16/15 za PGD Pivka. Slavnostnega podpisa pogodbe so se udeležili tudi drugi clani PGD Pivka, podpredsednik PGD Pivka Rok Sovdat, poveljnik PGD Pivka Miran Zalar, poveljnik obcinskega poveljstva obcine Pivka Klavdij Cepirlo, direktorica obcinske uprave Mihaela Smrdel in Barbara Lenarcic. Vrednost nabave vozila znaša 315.000 €, sredstva v višini 30.000 € bodo zagotovljena iz požarnega sklada, pretežni del sredstev v višini 285.000 € bo zagotovila Obcina Pivka. Gasilsko vozilo s cisterno (GVC 16/15) se uporablja za gašenje in reševanje pri požarih ter za srednje zahtevne tehnicne intervencije. Prav tako pa bo vozilo omogocalo posredovanje ob nesrecah v industriji. Vozilo bo dokoncno izdelano v februarju 2021. Obcina Pivka DEMENCI PRIJAZNA TOCKA ODSLEJ V POSTOJNSKEM ZDRAVSTVENEM DOMU Z decembrom so v Zdravstvenem domu Postojna vzpostavili demenci prijazno tocko, namenjeno osebam z demenco, svojcem in vsem zaposlenim (policisti, trgovci, bancni in poštni uslužbenci, farmacevti, gasilci…) kot tudi vsem drugim v lokalni skupnosti, saj je pomembno, da tudi sosedje prepoznajo osebe z demenco in jim pomagajo. Strokovni kader tocke uporabnikom nudi potrebne informacije, podporo in usmeritve glede te bolezni, pripravljajo pa tudi redna srecanja in družabne ter strokovne dogodke. DKH V MMC dvorani v Krpanovem domu je ob Mednarodnem dnevu invalidov potekalo predavanje, ki ga je organiziralo Društvo Delavnih invalidov Pivka z naslovom »Kako ostati zadovoljen sam s seboj po 65. letu?«. Predavala je predsednica strokovnega sveta ZDIS, mag. Andrejka Fatur Videtic. Kaj nam pomenijo leta? Starost je pojem, ki nastopi s trenutkom dojemanja minljivosti cesarkoli. Torej, starost je stvar razuma. To so besede, ki so se zbranim verjetno najbolj vtisnile v spomin. Pri staranju je tudi pomembno, da se vemo soociti s staranjem, navsezadnje je to neizbežen proces. Za obvladovanje staranja je po besedah predavateljice pomembno ohranjevati zdravo prehrano, telesno aktivnost in zdrav odnos do samega sebe. Na koncu predavanja je mag. Fatur Videntin predstavila še tehniko za pravilno dihanje in sedenje. Danijel Kovacic Grmek ZA LEPO STAROST Obcina Pivka kot starosti prijazna obcina, v sodelovanju s sodelavci Inštituta Antona Trstenjaka, v zadnjem obdobju izvaja številne aktivnosti, ki v lokalni skupnosti krepijo pomen zavedanja tega življenjskega obdobja ter pomenijo vzpostavitev razlicnih oblik pomoci, predvsem pa omogocajo razmere in vzdušje za dobro pocutje. V ta namen deluje tudi Akcijska skupina »Starosti prijazna Obcina Pivka«, ki se je konec minulega leta sestala na srecanju. Clani skupine, ki zastopajo socialne, kulturne, izobraževalne, humanitarne, zdravstvene in javne subjekte v obcini, so ob tej priložnosti prisluhnili izobraževalnim vsebinam, obenem pa snovali zbirko predlogov ter nacrtov za delovanje v tekocem letu. Do sedaj so bila izvedena štiri srecanja, na zadnjem pa so clani že zaceli pripravljati vsebine za strategijo starosti prijazne obcine, ki bo temelj za celovito obravnavo tega podrocja. V okviru projekta trenutno poteka izobraževanje usposabljanja prostovoljcev za zdravo staranje in lepo medgeneracijsko sožitje. V kolikor ste zainteresirani, se skupini lahko še pridružite, informacije o naslednjem srecanju lahko dobite na Obcini Pivka, tel. št. 05 72 10 100 ali 05 72 10 122. OB 130 –LETNICI DELOVANJA GASILSKI DOM ZAGORJE V NOVI PREOBLEKI Najstarejše prostovoljno gasilsko društvo v obcini Pivka je PGD Zagorje, ki z vec kot 200 clani v letošnjem letu obeležuje že 130-letnico delovanja. Gasilski dom, ki si ga gasilci delijo tudi z Vaško skupnostjo Zagorje in Lovsko družino Tabor Zagorje, je bil zgrajen leta 1900, ob 100-letnici društva. V zadnjih 30-ih letih so se potrebe in razmere spremenile, zato je bila smiselna celovita energetska sanacija obstojece stavbe. V letu 2016 so bila velika in mala garažna vrata zamenjana z dvižnimi vrati, leta 2018 je bila vzpostavljena kuhinja, v letu 2019 Poleg tega je bilo v obnovo vloženo zares veliko srcnosti, truda in prostovoljnih ur clanov pa se je pristopilo še k energetski društva. Z doseženim smo zelo zadovoljni, saj poleg lepega izgleda objekta opažamo precejšnjo sanaciji. Obcina Pivka je v letu energetsko ucinkovitost novega ovoja stavbe. V prihajajocih letih si želimo uresniciti še nekaj 2019 za obnovo gasilskih domov vecjih projektov, saj smo le dobro opremljeni in usposobljeni lahko v pomoc našim krajanom. namenila 30.000 €. Gasilska Iskrena hvala clanom društva, ki so si »utrgali« svoj prosti cas in priskocili na pomoc pri društva Palcje, Košana, Pivka obnovitvenih delih in Obcini Pivka za konstruktiven in konkreten dialog. in Zagorje smo se medsebojno Simon Žele, predsednik PGD Zagorje dogovorila, da 7.000 € prejme PGD Pivka, preostalih 23.000 € pa se nameni PGD Zagorje, ki je imelo najvecjo potrebo po obnovi. Po zagotovitvi sredstev so dela s pomocjo pridnih rok clanov hitro stekla. Napeljan je nov dovod Voda, ˜arobna teko˜ina našega vsakdana. vode, na južni strani objekta je bil odkopan del zemljine, urejena Center za krepitev zdravja Postojna in Kovod Postojna svetujeta drenaža tal, zašciteni temelji objekta in ponovno izdelan Z vodo proti Ste slabe volje, plocnik. Prebarvano in zašciteno gubam razdražljivi in je bilo tudi ostrešje stavbe, Zadostno pitje vodje napeti? vgrajeno novo stavbno pohištvo prispeva k bolj ˜vrsti Voda skrbi za boljše Ne držite se kislo in sijo˜i koži na po˜utje, energijo in Voda pomaga pri in obnovljena fasada. Investicija je obrazu. Želite boljše zakisanosti telesa, znašala približno 28.000 €, od tega izgledati mlajši – spoprijemanje s saj telo o˜isti je Obcina Pivka prispevala 23.000 pijte vodo! stresom. odpadnih snovi. €, društvo pa približno 5.000 €. Obcina Pivka in njeni clani akcijske skupine »Starosti prijazna obcina« se zavzemajo za povezovanje in solidarnost generacij, za stare ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo in tudi tiste, ki so še samostojni in aktivni ter sami lahko prispevajo k lepši starosti starejših generacij. Koordinatorka projekta za obcino Pivka višja svetovalka za družbene dejavnosti Jana Knafelc Strle nam je povedala, da so v projekt želeli vkljuciti cim širšo družbeno skupnost, saj bo obcina le tako prišla do strategije, ki ne bo sama sebi namen, temvec bo odgovor na potrebe ljudi in starejših v obcini Pivka. V projektni skupini tvorno sodelujejo: Majda Žužek (Kulturno društvo Juršce), Edmund Julijan Srebot (Kulturno društvo Pivka), Julka Dekleva (Župnijska Karitas Pivka), Ernest Margon (Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka in Trška skupnost Pivka), Irena Vukelic Lamper (Zdravstveni dom Postojna, Patronažna služba), Martina Stegel (CSD Primorsko-Notranjska, Enota Postojna in program Sopotniki), Evgen Primožic (Društvo upokojencev Pivka), Zinka Vadnjal (Medžupnijska Karitas Zagorje in Trnje), Majda Radivo (Krajevna organizacija Rdecega križa Pivka), Klara Gardelin (OŠ Pivka, Enota Vrtec Pivka), Jana Gržinic (Obcina Pivka), Marjan Škvarc (Župnijski urad Pivka) in Jožica Knafelc (Društvo upokojencev Pivka). DKH, Obcina Pivka DOBRODELNI KONCERT DOMA UPOKOJENCEV Dom upokojencev Postojna je organiziral dobrodelni koncert z namenom, da z izkupickom koncerta poskrbimo za aktivno in pestro jesen naših stanovalcev. V Domu prenavljamo podpritlicje, kjer bomo opremili sobe in dve gospodinjski skupnosti za najranljivejše stanovalce – to so stanovalci z demenco. Ob polni dvorani je bilo veselje vseh nas še toliko vecje, saj smo ugotovili, da je obcinstvo poleg številcnih donatorjev s svojo prisotnostjo in nakupom vstopnic želelo dodati piko na i in s tem pripomoglo, da bomo lažje uresnicili naše cilje. Imeli smo lepo paleto nastopajocih: od znanih pevcev, in sicer Vilija Resnika ter Slavka Ivancica, pa opernega pevca Jureta Pockaja. Zvrstilo pa se je kar nekaj ansamblov: ansambel Amaterji, Tik – Tak, Biseri, Akordi in Nalet. V naš mozaik dobrodelnega koncerta so dodali svoj delcek tudi Klapa Škvadra, skupina Malibu ter dva igralca in komika, to sta Primož Forte in Ranko Babic, ki sta nas dodobra nasmejala. Vse nastopajoce pa je v šopek povezal voditelj g. Andrej Bratož in ga z odra podaril poslušalcem. Vsem ROTARY TOKRAT DRUŽINI PRENOVIL DOM Rotary klub Postojna – Cerknica je še pred Božicnimi prazniki, uspešno zakljucil s prenovo stanovanja v Postojni, ki je bila namenjena socialno ogroženi družini. Financna sredstva za projekt so bila zbrana na dobrodelnem dogodku, na katerem je skupaj z ansambloma TIK-TAK in OŠ Rakek, nastopila pevka Alenka Godec. V akciji je sodelovalo tudi 75 razlicnih sponzorjev in donatorjev, skupaj pa je bilo zbrano 14.000 € financnih sredstev. Vsi sodelujoci pa so bili z doseženim rezultatom izjemno zadovoljni. Rotary klub Postojna – Cerknica se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k projektu, ki ga ne bi bilo mogoce realizirati brez sodelovanja donatorjev in nadvse prizadevnih clanov kluba. Rotary klub Postojna - Cerknica CENTER ZA DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK IN MLADOSTNIKOV Zdravstveni dom Postojna je bogatejši za še en program – Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki je dobrodošel za celotno regijo, saj vkljucuje uporabnike iz obcin Cerknica, Pivka, Il. Bistrica, Bloke in Loška dolina ter Sežana. Center pomeni izboljšano dostopnost do služb in storitev za osebe s težavami v duševnem zdravju na primarni ravni in v skupnosti, omogoca zgodnjo in ustrezno obravnavo oseb s težavami v duševnem zdravju z uvedbo triaže ter celostno interdisciplinarno in medinstitucionalno oskrbo oseb s težavami v duševnem zdravju. Pacientom in njihovim družinskim clanom je na voljo skupina strokovnjakov (pedopsihiatrinja, klinicna psihologinja, psihologinja, specialna pedagoginja, logopedinja, delovna terapevtka, socialna delavka, diplomirani zdravstvenik in srednja medicinska sestra), kar pomeni res strokovno in temeljito predvsem pa celovito obravnavo. »Pri Varuhu clovekovih pravic žal še vedno prepogosto ugotavljamo, da so ljudje z duševnimi motnjami preveckrat diskriminirani, stigmatizirani ali zatirani. Prepoznavanje in sprejemanje duševnih bolezni, pravilno ravnanje, zadostna strokovna pomoc – pa ne le obolelim, ampak tudi njihovim svojcem - ustrezne razmere za bivanje, predvsem pa preventiva, torej osvešcanje in informiranje, so zato naš Foto: ZD Postojna SODELAVCI KARITAS LETO ZAKLJUCILI Z OBILO POZORNOSTI Mesec november je za sodelavce Karitas še posebej prijeten. Tudi december bomo radi ohranili v srcih. Otroke ucne pomoci V okviru tedna Karitas smo imeli sveto mašo za sodelavce in je obiskal in obdaril prvi dobri mož, Miklavž. Ob božicnih sodelavke Karitas v Postojni, sledilo je druženje prostovoljcev praznikih smo obiskali vse oskrbovance v obeh domovih v in somišljenikov ob caju in dobrotah, bili smo na romanju na Postojni in jim s skromnim darilom in vošcilnico poskusili Ponikvi, v Krpanovem domu prisostvovali razstavi likovnih pricarati lepoto praznikov. Ravno tako smo obiskali vse naše del kolonije »Umetniki za Karitas« ter odprli vrata svojega starejše obcane. Ob prazniku sv. Štefana smo imeli mašo za skladišca. Ob tej priložnosti smo se z veseljem srecali s starejše in po maši pogostitev v župnišcu. številnimi obiskovalci, gostili pa tudi otroke iz pivškega vrtca. Hvala za darove. Bog naj vam povrne za vsa vaša dobra dela. Vse dobrotnike bi ob tej priložnosti prijazno opomnili, naj bodo oblacila, obutev in ortopedski pripomocki, ki jih prinesete, primerni za nadaljnjo uporabo (cisto in celo). Ker smo v zimskem casu, vas naprošamo, da vse, kar prinesete k nam, ne pušcate pred vrati, temvec nas obišcete v casu naše odprtosti skladišca, ker se zaradi slabega vremena darovano unici in ni primerno za nadaljnjo uporabo. Vsi, ki potrebujete kakršnokoli pomoc in izposojo ortopedskih pripomockov, se lahko obrnete na nas. Z veseljem vam bomo pomagali. Župnijska Karitas Pivka DAN ODPRTIH VRAT V TEDNU KARITAS Tudi v Karitas Pivka so bili prostovoljci v Tednu Karitas zelo dejavni. Letošnje geslo z naslovom »Dobro iz vsakega srca« je vse ljudi dobre volje nagovarjalo in vabilo k dobroti, socutju in solidarnosti do ljudi, ki se znajdejo v stiski. Vsak ima lahko dobro srce in lahko pomaga ali vsaj prisluhne socloveku. V Pivki se v Karitas zelo trudijo, da vsakomur pomagajo, ki pomoc potrebuje. Zelo so dejavni tudi na podrocju ucne pomoci otrokom, ki prihajajo v prostore Karitas, da se ucijo, družijo in v ustvarjalnih delavnicah izdelujejo kaj koristnega. To pomoc imenujejo »Popoldne v Pivko«, vodi jo Mihaela Kukolj, ki je zaposlena na tem mestu s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V okviru tedna Karitas je potekal tudi dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti so pripravili imenitno razstavo izdelkov, ki so nastali pod spretnimi rokami otrok, ki hodijo na ucno pomoc. Ob ogledu razstave so se obiskovalci lahko tudi seznanili s pestrim programom in delom, ki ga opravljajo prostovoljci in prostovoljke. Julka Dekleva, vodja pivške Karitas, je razkazala prostore, razložila, kakšne naloge opravljajo in povabila posameznike, da lahko kot prostovoljci pristopijo in s kakršnim koli dobrim delom prispevajo k boljši skupnosti. Irena Margon DRUŠTVO HIŠA KULTURE V PIVKI OSNOVNE INFORMACIJE Društvo Hiša kulture v Pivki Snežniška cesta 2 6257 Pivka E-pošta: hkpivka@gmail.com O DRUŠTVU Društvo je bilo ustanovljeno leta 1998 in že vseskozi deluje na podrocju sodobne urbane kulture. Po letu 2013 je v ospredje postavilo galerijski program in danes je Hiša kulture osrednja galerija za sodobno umetnost v prostoru med Ljubljano in Koprom. IZPOSTAVLJEN PROJEKT/DOGODEK Društvo svoje delovanje utemeljuje na šestih programih, ki se prepletajo v osrednjem projektu z naslovom PIVKA 45°40`49.63``N 14°11`46.98``E (2015-20121). Projekt se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju na ravni vsakdanjega življenja ljudi. Izvaja se enkrat letno v obliki delavnice, na kateri 6 umetnic in umetnikov ustvarja graficna dela na doloceno temo v izbrani tehniki. Vsa nastala dela so razstavljena v prostorih Hiše kulture kot del stalne zbirke, kjer so obiskovalcem na razpolago za ogled in nakup. DRUŠTVO UPOKOJENCEV PIVKA OSNOVNE INFORMACIJE Društvo upokojencev Pivka Kolodvorska cesta 3 6257 PIVKA E-pošta: drustvo.upokojencev.pivka@gmail.com O DRUŠTVU Društvo upokojencev Pivka uspešno deluje že 68. leto. Društvo izvaja aktivnosti na razlicnih podrocjih: na pravno-financnem, izletniško-družabnem, športno-rekreacijskem, na podrocju zdravja in socialnega varstva ter na kulturno-izobraževalnem podrocju. Zaradi širine delovanja je društvo v l. 2013 pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu na podrocju socialnega varstva, v letu 2018 pa priznanje ZDUS za najaktivnejše društvo v regiji. hisakulturepivka.com fb.com/galerijahisakulturepivka instagr.am/hisakulturepivka/ Mojca Grmek, predsednica društva, kuratorka razstavnega programa (031 286 528) Leon Zuodar, vodja ustvarjalnega programa https://www.dupivka.si/ tel. št. društva: 05 757 2290 mag. Evgen Primožic, predsednik društva Jožica Knafelc, podpredsednica društva IZPOSTAVLJEN PROJEKT/DOGODEK Ponosni smo, da že vrsto let uspešno vodimo projekt Starejši za starejše. Poleg razreševanja resnejših težav s pomocjo pristojnih institucij prostovoljci v okviru programa starejšim nudijo pomoc v obliki pogovorov na domu, zagotavljanja prevozov, opravljanja nakupov v trgovini, pomoci pri manjših opravilih v hiši in na vrtu ter podobno. S tem projektom omogocimo ljudem kakovostno staranje in to, da ostanejo cim dlje dejavni v domacem okolju ter kljub bolezni cim dlje v domaci oskrbi. DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE PIVKA OSNOVNE INFORMACIJE Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Pivka Kettejeva ulica 5 6257 Pivka E-pošta: u3pivka@gmail.com O DRUŠTVU DUTŽO je bilo ustanovljeno leta 2014 in je verjetno eno izmed mlajših društev v obcini. Ustanovljeno je bilo z namenom vzpodbujanja odraslih in starejših generacij k vseživljenjskemu izobraževanju v dobro njihove osebnostne rasti, k boljšemu in lažjemu vkljucevanju starejše populacije v širšo družbo, ohranjanju družbene aktivnosti in medgeneracijskemu povezovanju. IZPOSTAVLJEN PROJEKT/DOGODEK Kot najvecji uspeh si štejemo to, da se je v letu 2019, v 14­ih študijskih skupinah 7 mesecev permanentno izobraževalo 158 slušateljev v starosti od 28 do 85 let. Ponosni smo, da posamezniki že vrsto let zapored poleg svojih obveznosti, svoj prosti cas namenjajo ucenju, vztrajnosti, druženju in sprostitvi ter na tak nacin krepijo svoje telo in duha. BALINARSKI KLUB KOŠANA OSNOVNE INFORMACIJE Balinarski klub Košana Neverke 27 6256 Košana E-pošta: aljosa.morel@siol.net O DRUŠTVU Društvo je bilo ustanovljeno leta 1985 in vse od takrat združuje balinarje Košanske doline in tudi širše okolice. Pod okriljem kluba tekmujejo tri clanske ekipe (dve v državnih ligah) in ena kadetska. Vsa leta dajemo mocen poudarek medgeneracijskemu druženju, zato tudi vsako leto organiziramo tri turnirje, ki se udeležijo balinarji in balinarke iz Slovenije in tujine. www.u3pivka.si Mojca Šega Novak, predsednica društva (040 474 808) fb.com/bkkosana12 Marija Smrdel, predsednica društva Aljoša Morel, vodja 1. ekipe IZPOSTAVLJEN PROJEKT/DOGODEK Naša prva ekipa se je v letu 2018 uvrstila v najmocnejšo ligaško tekmovanje v Sloveniji, tako imenovano SUPER LIGO. Ekipa je to dosegla na zelo suveren nacin, saj v 14. odigranih krogih ni zabeležila niti enega poraza. Letos ekipa ravno tako nastopa v Super ligi in dvoboje si lahko ogledate od sredine januarja naprej v Balinarski dvorani Rešta. Foto: arhiv društva TANJA HREN – NAŠA PRIJAZNA POŠTARICA Konec leta je za vse ljudi zelo pomemben, saj vsi delamo nekakšne obracune in inventure, delo pa se pocasi umirja. Povsem nekaj drugega se godi v nekaterih poklicih, kot na primer pri poštnih delavcih, ki v tem obdobju raznesejo ogromno vošcil in pisem. K sreci ljudje še niso zanemarili klasicne pošte, ceprav ima e-pošta danes veliko vlogo. V Pivki imamo poleg poštarjev tudi zanimivo in živahno gospo, poštarico Tanjo Hren. V pogovoru nam je razkrila nekaj znacilnosti njenega poklica, pa seveda tudi osebnih zgodb in nezgod ter dogodivšcin, ki so ji ostale v spominu. Najprej vas vabim, da se na kratko predstavite. Lepo pozdravljeni, bralci Pivškega lista. Pa naj bo na zacetku kratek življenjepis. Otroška leta sem preživela pri starih starših na Uncu in bila pri njih do svojega 12. leta starosti. Zatem sem šla k staršem na Rakek. Imam še 6 let mlajšega brata Toneta, ki živi na Rakeku in 17 let mlajšo sestro, ki živi v Babnem Polju. Po koncani osnovni šoli sem se izucila za poklic frizerke. Nato me je ljubezen odpeljala na Verd. Poklic frizerke sem opravljala na Vrhniki osem let. Medtem sem postala mama hcerki in sinu. Mož je dobil stanovanje v Pivki, zato smo se preselili sem. V svojem poklicu sem zelo trpela, zato je bila tedaj priložnost, da kaj spremenim. Napisala sem prošnjo za cistilko in dobila delo. Cistila sem krajevni urad, policijo ter pošto. Tako sem imela priložnost spoznavati delo poštarja. Ko pa sem v Sežani videla žensko »pismonošinjo«, sem spoznala, kaj si želim delati. Zbrala sem pogum in oddala prošnjo. Po dveh letih sem postala »pismonošinja«. Kot nekoliko starejša sem dobila nekaj ugodnosti, tako ne delam nocnih in ob sobotah. Kakšen je vaš delovni okoliš? Katere kraje zajema? Moj delovni rajon obsega: Parje in Drskovce, kamor dostavim samo pakete, Juršce, Zagorje, Šilentabor, Šembije in Podtabor, tja pa raznosim vso pošto. Kakšen je vaš delovni dan? Moja služba se pricne ob 6.05 vsako jutro. Ce je potrebno, pomagam razdeliti pošto. Potem pošto odnesemo na doloceno mizo. Od tam pa jo zložimo v potovnik. Ko poštne uslužbenke vpišejo vsa priporocena pisma, še ta vstavimo v potovnik. Nato zložimo še reklame. Iz potovnika pošto vstavimo v pismarnico, ki jo naložim v avto. Vzamem še pakete in že sem pripravljena za dostavo. Nato odidem na teren. Moje delo naj bi se koncalo ob 14.05, vendar pa se zgodi, da je nemogoce zakljuciti ob tocni uri. Dostaviti je namrec treba vso pošto, vcasih se lahko zaradi vremena upocasni. Kako pa vpliva vreme na vaše delo? Dostava z avtom ima dobre in slabe strani. Dobra stran dostave z avtom je ta, da se ob slabem vremenu clovek ne zmoci tako hudo, kot ce se pelje na motorju. Slaba stran dostave z avtom je, da moram iti iz avta in nazaj vanj najmanj 250 krat. To je pa že kar intenzivna telovadba. Poleti je precej vroce, ce pa odpiram okno, lahko ujamem prepih. Vendar se preživi, ce imaš rad svoje delo. Kakšen odnos imate do strank? Koliko casa si lahko vzamete zanjo? Imam cudovite stranke. Vsako pozdravim in mogoce z njo spregovorim kakšno besedo. Imam tudi krasne male prijatelje, ki so zelo veseli, ko dobijo bonboncek od »poštarce Tanje«, saj so ti najbolj okusni. Pa tudi kakšna odrasla stranka se bonbona razveseli. Kako pa psi? Vemo, da so na poštarje zelo alergicni. Ali tudi na vas lajajo ali so bolj kulturni? Moram se pohvaliti, da so kužki moji posebni prijatelji. Mogoce me boste obsodili, da sem malo cudna, ker vsakega kužka pozdravim ali pobožam. Nekoc me je eden malo ugriznil, pa sem ga prijela za gobcek, z njim pomigala in mu rekla, sedaj ugrizni. Od takrat sva prijatelja. Kaj vam je pri vašem delu všec? Ali cesa ne marate? Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti, ker imam svoje delo zelo rada, zelo sem zadovoljna s svojim poklicem. Moram pa še povedati, da poštar ne more biti vsak, to znajo povedati tisti, ki so opravljali poklic poštarja, pa jim ni šlo. Kaj pa sodelavci? Se razumete med seboj? Imam enkratne sodelavce in sem srecna, da sem del kolektiva, vem pa tudi, da imajo tudi oni mene radi. Pivški poštarji smo »zakon«. Se spomnite kakšne posebne prigode? Veliko jih je bilo. Vsak dan me kakšna stranka nasmeji. Prišla sem v neko hišo s paketom. Pa pravi starejša gospa: »Ce hoceš denar, mi najprej pomagaj, da se zrihtam!« Ali pa, ko je pozimi ena gospa tekla bosa za mano, da mi je dala pošto za naprej. Nasmejal me je tudi dogodek, ko je pravil mladi ocka, da so prišli pogledat njegovo novorojeno hcerko. Nekdo je rekel, da ni nic njemu podobna, da je gotovo poštarjeva. Pa je ocka odvrnil, da to ne bo držalo, da je prijatelju povedal, da se je moral sam potruditi, ker pri njih nosi pošto ženska. Za zakljucek vas povabim, da z nekaj besedami oznacite sami sebe in nam predlagate kakšnega zanimivega cloveka, s katerim bi lahko naredili pogovor za naslednjo številko našega casopisa. Tako bomo lahko vzpostavili verigo dobrih in zanimivih ljudi. Sem cisto navadna ženska, ki se rada smeji, rada si tudi zapojem, ceprav nimam posluha, vendar je to za mojo dušo. Rada pomagam ljudem, ki sprejmejo mojo pomoc in rada govorim. Za naslednjega gosta Pivškega lista predlagam Grilj Bogdana, mesarja iz mesnice J&B, ki je zanimiv clovek. Irena Margon PRAZNICNI UTRIP MIKLAVŽEV VECER V PIVKI Na vecer pred godom sv. Miklavža je v Krpanovem domu v Pivki otroke spet obiskal sv. Miklavž. Miklavževanje je pripravilo Kulturno društvo Lipa Pivka. Kot že vrsto let so mladi igralci, letos tudi ob podpori odraslih clanov KD Lipa, pripravili zanimivo in poucno lutkovno igrico. Pripovedovala je o malem medvedku Pikiju, ki se je prav na Miklavžev vecer potepal po gozdu in izgubil. Srecali sta ga lisica in šoja, ki je na koncu pomagala Pikiju najti pot domov. Medvedek je staršema obljubil, da se ne bo vec potepal. Tako se je vse srecno izteklo, v dvorano pa so že prizvonckljali angelci, ki so z glasbenim nastopom na violino in flavto priklicali Miklavža. Seveda sta svoj del k predstavi dodala tudi dva crna parkeljna, ki sta strašila otroke. Miklavž je nagovoril otroke v dvorani in jih povabil, naj še kdo kaj zapoje ali zaigra. Nastopila je še deklica Fiona, ki je zaigrala prijetno skladbico na flavti. Miklavž je povedal še nekaj spodbudnih besed za življenje, nato pa s svojimi pomocniki – OBISK MIKLAVŽA V KOŠANI Otroci smo z nestrpnostjo pricakovali dan, ko nas bo obiskal Miklavž. Naše želje so bile razlicne. Želeli smo ga pricakati v veselem vzdušju in razigrano. Veliko število otrok se nas je zbralo pred kulturnim domom, kjer so nas na stojnici cakale razne dobrote in caj. Pred kulturnim domom smo veselo zapeli. Potem je sledilo prižiganje lampijonckov. Vsi otroci smo s prižganimi lampijoncki odšli proti cerkvi, kjer naj bi nas Miklavž obiskal. Bili smo tihi in nestrpni v pricakovanju njegovega obiska in seveda obdaritve. Pred cerkvijo smo lampijoncke ugasnili in odšli vanjo, kjer je otroški cerkveni zbor zapel pesmice. Nestrpnost je rasla. Vse pogosteje smo se ozirali proti vratom. In koncno je prišel mož, oblecen v dolgo škofovsko oblacilo, z dolgo sivo brado, škofovskim pokrivalom in škofovsko palico. Spremljali so ga angelcki. Bili smo tiho kot miške. Po pozdravu in nagovoru smo vsi skupaj z njim zmolili Sveti angel. Ko se je preprical, da smo res dobri otroci, je pricel deliti darila. Otroci smo veseli in vznemirjeni pogumno prihajali k njemu. Zacudeni smo gledali Miklavža in angelcke, ki so mu pomagali. Bili smo veseli. Po koncanem obdarovanju smo vzeli vsak svoj lampijoncek in z darili v rokah veselo odšli domov. Srecanje z Miklavžem je bilo za nas otroke cudovit dogodek. Veseli in zadovoljni otroci angelcki razdelil darila. KD Lipa je pripravilo obdarovanje ob prispevku staršev in pomoci Obcine Pivka. Obdarovanih je bilo preko 100 otrok in polna dvorana obiskovalcev je ponovno dokaz, kako dobrodošle so prireditve za otroke. Miklavževanje pa je tradicija, ki ne sme zamreti, saj je prav sv. Nikolaj taka osebnost, ki spodbuja k skromnosti in dobroti. Na ta nacin otroci kot tudi njihovi starši ter organizatorji skupaj ohranjajo tradicijo prijetnega pricakovanja in skromnega obdarovanja. Irena Margon Že nekaj let je navada, da v Šmihelu sv. Miklavž obiskuje otroke po vaseh po šmihelski dolini in tudi letos ni bilo nic drugace. Na predvecer godu sv. Nikolaja se je v župnišcu zbralo Miklavževo spremstvo z angeli in parklji in obiskalo otroke v vseh petih vaseh: Šmihelu, Nadanjem selu, Veliki in Mali Pristavi ter Narinu. Darila so dobili vsi otroci, za kar se zahvaljujemo župnijski Karitas Šmihel in Obcini Pivka. Kulturno društvo Šmihel Foto: Sandi Morel Foto: Ernest Margon PREDBOŽICNO DOGAJANJE V KRPANOVEM DOMU Praznicni december je v dneh pred božicem v središce Pivke stojnicah ponujali svoje licne izdelke in vse skupaj je bilo odeto privabil številne obiskovalce, željne praznicnega vzdušja. Obcina v praznicne lucke, božicno glasbo ter ognjene plamene. Posebej Pivka je namrec tudi letos pred in v Krpanovem domu pricarala navdušeni so bili otroci, saj je bila prav njim ob tej priložnosti prijetno dogajanje. Dišalo je po toplih napitkih, pekle so se slastne namenjena brezplacna praznicna risanka, obiskal in obdaroval palacinke, otroški prstki so ustvarjali edinstvene umetnije, pa jih je tudi Božicek. pevska skupina je ocarala z melodijami, lokalni ponudniki so na DKH SKAVTI PRINESLI LUC MIRU Tudi letos so postojnski skavti Luc miru iz Betlehema ponesli v vse javne ustanove v obcini Pivka in Postojna. Tokratna dobrodelna akcija s poslanico »Ne boj se goreti!«, ki opozarja na pomen širjenja ljubezni in sprejemanja socloveka ter širi sporocilo miru in skupno prizadevanje za strpnost in sodelovanje, je potekala že 29-ic zapored. Foto: Obcina Pivka, PVZ Foto: Katarina Bogataj Jerneja, Nejc, Veronika in Živa so Luc miru med drugim prinesli v obcinsko stavbo in Park vojaške zgodovine. KOŠANSKE JASLICE LETOS V DVEH NADSTROPJIH Ce smo se pred leti odpravljali na ogled lepih velikih jaslic v franciškansko cerkev v centru Ljubljane, si jih lahko zadnja leta ogledamo veliko bližje, in sicer v Dolnji Košani. Tam jaslice ob pomoci posameznikov ustvarja Milan Mozetic. Ljubezen do prikazovanja božicne zgodbe na pravljicen nacin mu je spodbudil župnik v domaci Fari pri Hrenovicah. Otroško ljubezen do jaslic je prinesel s seboj v Košano, kjer sta jih s sosedom dolga leta postavljala v stranski kapeli cerkve. Ker pa prostora v veliki košanski cerkvi ne primanjkuje, so se cez leta jaslice širile in sedaj zavzemajo velik del cerkvene površine. Prihod župnika Zdenka Štruklja v Košansko dolino pa je povzrocil, da so jaslice oživele in se povecale. Število figur na jaslicah se je znatno povecalo, prvim premikajocim se figuram so sledile še druge in sedaj lahko med drugim obcudujemo pravi delujoci mlin. Vsako leto na jaslicah najdemo nekaj novega, zadnja leta pa so to predvsem stari slovenski motivi. Ce je lani domovanje sveti družini predstavljala prava jamska votlina, te dni Jezušcek spi pod pravim slovenskim kozolcem. Motiv kozolca pa se na letošnjih jaslicah pojavlja v razlicnih velikostih. Košanske jaslice se letos raztezajo kar na dveh nadstropjih. Milan Mozetic ideje zbira celo leto. Ko so ene jaslice postavljene, že pricne misliti na prihodnje leto, pravi. »Vcasih vidiš kakšno vejo, skalo, drevesni štor, pa cetudi poleti na dopustu … in že razmišljaš, kam bi ga decembra v cerkvi postavil,« še dodaja. Vsekakor pa poudarja, da brez ekipe, ki pomaga, pri vseh težjih fizicnih opravilih - prenašanju elementov, okrasja, zelenja ... postavitev takšnih jaslic ne bi bila mogoca. Delo se v cerkvi pricne že takoj po miklavževanju in traja vse do svetega vecera, ko ob polnocnici jaslice razsvetlijo cerkev. Jaslice bodo tako kot vsako leto cerkev krasile do svecnice, 2. februarja in ste seveda lepo vabljeni, da si jih ogledate. Cerkev je ob nedeljah odprta do 18. ure, ostale dni pa po dogovoru na telefonski številki 031 307 931 v popoldanskem casu. Sidonija Zega Foto: Ernest Margon Foto: Jože Pavzin ZANIMIVE JASLICE V SKEDNJU PRI ŽUPNIŠCU V PIVKI V petek pred božicem so se zbrali devetošolci in ob pomoci ge. Klavdije in župnika naredili prav posebne, imenitne »kamnite« jaslice. G. župnik Marjan Škvarc je navozil veliko grobih vecjih kamnov, iz katerih so nastale prav licne jaslice, ko so bili kamni poslikani z motivi svetih oseb in drugih likov, ki spremljajo jaslice. Z župnikom so mladi ugotavljali, da smo tudi ljudje lahko hladni, trdi in grobi, zato rojstvo Jezusa pomeni tudi »omehcati« ljudi, jim dati novo podobo, novo poslanstvo, da živijo tudi za druge in ne samo zase. Irena Margon KD Šmihel že tretje leto zapored organizira Božicni koncert v domaci župnijski cerkvi. Koncert so oblikovale lokalne zasedbe: MoVS Zgun, VS Iskrice, OPZ Sonce in ŽeVS Šmihel, v goste pa so povabili tudi godalni kvartet Cellostrike iz društva NOVA iz Nove Gorice in solistko Ano Dežman. Vzdušje v do zadnjega koticka napolnjeni šmihelski cerkvi je bilo popolno, ko so se vsi glasovi združili v zadnji kitici skladbe Sveta noc. Po koncertu se je veselo druženje in prijazen klepet nadaljevalo pri Štrenarjevih, kjer ni manjkalo dobre hrane in rujne kapljice. Zahvala za pomoc pri izvedbi koncerta gre Obcini Pivka, župniji Šmihel in Štrenarjevim. Kulturno društvo Šmihel KONCERT »GLASBA RADOSTI« V kulturnem domu Zagorje je na prvo adventno nedeljo 1. decembra pred polno dvorano potekal koncert Ženskega pevskega zbora Jezerke, Kulturno prosvetnega društva Miroslav Vilhar Zagorje. Zbor, ki ga vodi Tatjana Lutar, se je na zacetku predstavil s slovensko ljudsko pesmijo, iz katere zbor tudi izhaja, in katerega poslanstvo je skozi pesem ohranjati slovensko kulturno dedišcino. Proti koncu nas je zbor popeljal še v zlato dobo slovenske popevke. Pred zacetkom vsake pesmi so clanice na kratko povedale, kaj za njih pomeni glasba in udejstvovanje v pevskem zboru. Danijel Kovacic Grmek BOŽICNO NOVOLETNI KONCERT V KOŠANI Zadnjo nedeljo v letu 2019 smo košanski pevci priredili božicno – novoletni koncert, na katerem so nastopili prav vsi sestavi, ki delujejo na Košanskem. Medse smo povabili tudi mlado pevko Evo Gorup, ki je zapela ob klavirski spremljavi Barbare Dolgan in s svojim lepim glasom dopolnila prijeten vecer. V goste pa smo povabili tudi prijetno družino Mavric iz Hrušice. Zapeli in zaigrali so nam brata Peter in Sebastjan ter Sebastjanovi hcerki Astrid in Ajda. Med nebom in zemljo DOBRODELNA BOŽICNICA Kulturno društvo Juršce in župnija Trnje in Zagorje sta v soboto, 4. januarja, v cerkvi sv. Jurija na Juršcah pripravila dobrodelno božicnico. Gospod župnik Niko Štrancar je vse prisotne pozdravil, zaželel srecno in blagoslovljeno novo leto ter predstavil potrebe katoliških duhovnikov v Srbiji. V božicno okrašeni cerkvi in ob jaslicah so zapeli koledniki iz obeh župnij. Koledniki prinašajo veselo sporocilo o rojstvu Odrešenika, zaželijo sreco in vse dobro v novem letu. V nadaljevanju programa so nastopili Eva in Veronika Knafelc s kitaro, moška vokalna skupina Zgun iz Šmihela, ženska pevska skupina Rožmarinke, sopranistka Ksenija Belcer Žnidaršic s spremljavo Marjane Lenarcic Kobal in harmonikar Blaž Strle. V povezovanju programa nas je nagovorila lepa božicna zgodba, ki jo je moderatorka Majda Žužek vpletla v dogajanje. Poslušalcem smo z veseljem odprli vrata naše stare šole, ti pa so njeno dvorano napolnili do zadnjega koticka. Kako lepo je peti tako številni publiki, ki nas nagradi z bucnim aplavzom in s tem pokaže, da številne ure, ki jih presedimo na pevskih vajah, niso zaman in da ceni naš trud. Vse pevce je z zlato nitko povezala Sidonija Zega, ki je še posebej poudarila, da petje na Košanskem obstaja že preko sto let. Med nastopi posameznih pevskih skupin smo prisluhnili verzom praznicnih pesmi, ki so jih recitirale pevke otroškega in mešanega pevskega zbora. Prvi je nastopil otroški zborcek župnije Košana, ki je pod vodstvom Damjane Morel ljubko in igrivo zapel nekaj božicnih pesmi. Na kitari jih je spremljala Helena Penko, ki se skupaj z Damjano trudi otrokom vzbujati veselje do petja in tako poskrbeti za pevski podmladek. Po lepem otroškem petju so se zvrstili še Moški oktet, ki ga vodi Ksenija Belcer Žnidaršic, Mešani pevski zbor in Klapa Škvadra, ki delujeta pod vodstvom Barbare Dolgan ter Cerkveni mešani pevski zbor, ki ga že vrsto let vodi Damjana Morel. Za instrumentalno spremljavo je skrbela Urša Krebelj. Vsi skupaj pa smo - kot se za božicni cas spodobi - zapeli še Gruberjevo pesem Sveta noc . Kulturno društvo Košana Foto: Marko Barle KOLEDNIKI PONESLI SPOROCILO MIRU NAJVIŠJIM PREDSTAVNIKOM NAŠE DRŽAVE Letošnji praznik Gospodovega razglašenja oz. praznik svetih treh kraljev je bil za skupino kolednikov iz župnij Trnje in Zagorje še posebej nepozaben. Prvic po 15-ih letih, ko smo v naših župnijah (ponovno) uvedli koledovanje kot Trikraljevsko akcijo, v kateri zbiramo sredstva za naše misijonarje po svetu, se nam je ponudila priložnost, da smo koledovali ne le po domacih vaseh, ampak tudi pri najvišnjih predstavnikih države in Cerkve v Ljubljani. Priprave na ta izjemen dogodek so se zacele že v mesecu novembru, ko smo zaceli vaditi pesmi, pripravljati obleke, vaditi besedilo … hvaležni smo g. župniku Niku Štrancarju, ki nam je omogocil to doživetje. Generalko našega nastopa smo premierno izvedli na božicnem koncertu na Juršcah. V ponedeljek, 6. januarja, pa je šlo zares. Sprejeli so nas na Misijonskem središcu Slovenije, ki so glavni organizatorji tega dogodka ter nas popeljali na pot. Obiskali smo predsednika vlade Marjana Šarca in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, nuncija (t.j. papeževega poslanca v Prepeval je združen otroški pevski zbor obeh župnij. Sloveniji) nadškofa msgr. Jean-Marie Speicha, nadškofa msgr. Stanislava Zoreta, predsednika državnega zbora Dejana Židana, katoliško založbo Družina ter sedež Slovenske Karitas. Vsi omenjeni so bili izredno veseli našega obiska, predvsem sporocila miru, ki ga širijo sv. trije kralji, saj je ravno v teh dneh v medijih veliko slišati o mednarodnem nemiru. Vsi so tudi z veseljem darovali za naše misijonarje. Dan je bil naporen, a nepozaben. Zbrali smo toliko lepih vtisov, da nas bodo razveseljevali še vse leto 2020. Obenem tudi vam vošcimo z besedemi iz našega koledovanja: “Mi pa prinašamo vam blagoslov, naj sreca napolni rodni vaš krov, zdravje, pogum naj vas se drži, to v novem vam letu želimo prav vsi.” Skupina kolednikov iz župnij Trnje in Zagorje TEPEŽKANJE NA SUHORJU Z božicnimi prazniki je povezan tudi poseben obicaj, tepežkanje, ki ga na Pivškem ohranjajo na Suhorju in v Parjah. Po ustnem izrocilu v Parjah neprekinjeno tepežkajo že vec kot 200 let. Tepežkanje je prastara šega, na tepežni dan obhajamo spomin na nedolžne otroke, ki jih je dal pomoriti judovski kralj Herod, ko je iskal novorojenega kralja Jezusa, tepežkanje je bilo del obredij in obicajev že v predkršcanskih casih, tepežkanje s šibo je na simbolni ravni pomenilo caranje življenja in zdravja. Tudi na Suhorju tepežkajo od vedno. Tako je bilo tudi 28. decembra dopoldne, ko so se po nekaj letih sredi vasi spet zbrali otroci, v vasi namrec nekaj let ni bilo majhnih otrok. S seboj so nosili torbe in se skupaj odpravili do vseh hiš v vasi. Otroci so v vsaki hiši pozdravili z glasnim TUDI LETOS JE NA SILVESTROVO PRI VAŠCANIH NADANJEGA SELA ODMEVALA KOLEDNICA „Dober vecer hišni gospodar„ se glasi stara kolednica, ki jo otroci iz Nadanjega sela z veseljem vsako leto na silvestrovo ponesejo v domove v svoji vasi. Kot je že v navadi, so koledniki svojo pot priceli v Šmihelu, kjer jih je pri zunaj postavljenih jaslicah nagovoril in blagoslovil domaci župnik Marjan Škvarc. Po opravljenem blagoslovu so se razdelili v dve skupini in se odpravili na pot. Koledniki so pri vsaki hiši zapeli, vašcanom stisnili dlan in jim zaželeli vse dobro v prihajajocem letu. V dar so jim poklonili koledar. Med vašcani so bili toplo sprejeti in obdarjeni s sladkimi dobrotami ter denarjem. Vsi skupaj so si bili enotni, da se prihodnje leto zopet dobijo in nadaljujejo tradicijo, ki so jo zaceli njihovi predniki. Ksenija Belcer Žnidaršic V Pivki je bil po vecerni sveti maši ob prazniku svetih treh kraljev krajši kulturni program. Zanj je poskrbelo Kulturno društvo Lipa Pivka. Pivški otroci so pripravili kulturni dogodek, s katerim so popestrili praznik. Zaigrali so na violino in kitaro nekaj božicnih pesmi in recitirali v spomin svetih treh kraljev. Tako kot so sveti trije kralji novorojenemu Jezusu prinesli v dar zlato, kadilo in miro, so pivški otroci prinesli svoje denarne darove za revne otroke v Braziliji, nastopajoci pa so podarili svoje umetniško ustvarjanje vsem, ki so tisti vecer napolnili cerkev sv. Petra v Pivki. Irena Margon PRAZNICNA DELAVNICA, POLNA TOPLINE Ob zakljucku leta je potekala delavnica novoletnih dekoracij in praznicna okrasitev skupnih prostorov Doma upokojencev Postojna - v sodelovanju stanovalcev, zaposlenih, prostovoljcev in svojcev, ki smo vedno pripravljeni sodelovati pri tovrstnih aktivnostih in s tem polepšamo mozaik dogajanj stanovalcem. Dragica Kaluža Praznicni pohod na Sveto Trojico ima zaradi svoje tradicionalnosti in nocnega pridiha poseben car. Bakle pohodnikov, ki osvetljujejo pot, obenem pa ustvarjajo posebno vzdušje in svetlobno sled vseh tistih, ki se v noci povzpenjajo na vzpetino, so letos privabile v Pivko najvecje število pohodnikov. Bilo jih je kar 170, poleg domacinov so prijetno drušcino sestavljali tudi obiskovalci iz Krasa, Obale, Ljubljane… Tudi vreme je ustvarjalo idealne pogoje. Ni bilo hladno, bilo je brez burje, tako da so bakle gorele v svojem pravem sijaju. Kot ponavadi je tudi letos Turisticno društvo Pivka na osvojenem vrhu postreglo s cajem, kuhanim vinom, vrocim ginom in klobasami. Ogenj, ki je ob dnevu samostojnosti simbolicno zagorel na vrhu naše Trojice, pa je bil prijetno sticišce za toplo druženje. DKH ŽUPAN NA OBISKU V DOMU UPOKOJENCEV POSTOJNA Župan Obcine Pivka Robert Smrdelj je na dan pred božicem že 4. leto zapored ob novem letu obiskal stanovalce Doma upokojencev iz obcine Pivka. Župana je spremljal kvartet Soncek, pridružila sta se tudi župnik iz Pivke Marjan Škvarc in predstavnica Župnijske Karitas Pivka Julka Dekleva. Župan je namenil posebno vošcilo Štefaniji Kristan, ki je prav ta dan praznovala 101. rojstni dan. Stanovalci so se z županom pogovorili o njihovem zdravju, bivanju v domu upokojencev, zanimalo jih je tudi, kaj se novega dogaja v Pivki in okolici, z veseljem pa so SLUŠATELJI DRUŠTVA UTŽO OBISKALI DUNAJ Letos smo se v Društvu Univerze za tretje življenjsko obdobje Pivka (UTŽO) odlocili, da božicno novoletne praznike proslavimo malo drugace. Tako smo se namesto tradicionalnega predpraznicnega srecanja podali na izlet na Dunaj. S seboj smo povabili tudi svojce in znance. Na pot smo se podali zadnjo soboto v novembru, ko je bil ta avstrijski biser že adventno okrašen in je že vladalo praznicno vzdušje. Na Dunaju smo se najprej podali na ogled cudovite palace in posestva Schonbrunn. Nato smo si s krožno vožnjo po mestu ogledali tudi druge dunajske znamenitosti. Obiskali smo še katedralo svetega Štefana in grobnico Habzburžanov. Prosti cas v vecernih urah pa smo preživeli v cudovitem parku, kjer je potekal adventni sejem. Praznicna okrasitev, številne lucke ter vonj po praznicnih dobrotah nam je pricaralo res cudovito vzdušje. S potepanjem po adventnem sejmu smo tudi dodobra zacutili utrip mesta in bližajoce se praznike. Polni vtisov in priijetnega razpoloženja smo se v poznih vecernih urah vrnili nazaj na svoje domove z željo po še kakšnem podobnem izletu. Franka Ribnikar NOVOLETNO SRECANJE DRUŠTVA UPOKOJENCEV PIVKA V Društvu upokojencev Pivka se vsako leto dostojno poslovimo odgovore na zabavna vprašanja sta nagradili s simbolicnimi od starega in se zazremo v prihodnje leto. Tudi letos smo bili darilci. Vsak zakljucek pomeni nov zacetek. Na vožnji domov delovni, rezultati so vidni na vseh podrocjih. Športniki so smo v avtobusu že premlevali nacrte za novo leto. s tekmovanj prinesli obilo medalj in pokalov, na podrocju kulture smo brali, peli in plesali. Šli smo na izlet in letovanje, v Vecgeneracijskem centru smo sodelovali pri delavnicah rocnih del in z izdelki obdarili otroke v vrtcih pivške obcine. Na socialnem podrocju smo poskrbeli za številne starejše, v novoletnem casu smo jih obiskali in obdarili. Delavno leto smo letos zakljucili na srecanju v hotelu Delfin v Izoli. Dež nam je malce prekrižal nacrte, saj smo se želeli sprehoditi po okrašenem Kopru. Vseeno nismo bili prikrajšani za ogled, saj sta se šoferja avtobusov izredno potrudila in nas popeljala po Cudolandiji. V hotelu Delfin smo naleteli na društva upokojencev, ki so se udeležila vsakoletnih rokodelskih delavnic. Po okusni vecerji smo ob glasbi zaplesali in do poznega vecera klepetali o vsem mogocem. Alma in Lea sta poskrbeli za veseli kviz, pravilne Foto: Andrej Knafelc Foto: Jelka Celigoj IZ KUFRA STRICA ANTONA Tokrat dobesedno iz kufra mojega strica. V roke mi je prišla vošcilnica iz leta 1913, oddana na pošti Divaca – železniška postaja /Bahnhof/, vljudno naslovljena na naslov: »Velevrli gospod Anton Žele, posojilniški tajnik, Št. Peter na Krasu.« Podpisanih je in šest bratov in dve sestri iz družine Mlakar: Tone, Albin, Alojz, Franc, Ernest, Jernej, Marjeta in Mici, ki so vošcili stricu Antonu: »Vesele praznike in srecno novo leto želim tebi in vsem domacim.« Zanimiv je dotisk na tej strani: »Naša kolednica, mila besednica, Vam blagoslov, nam pa darov.« Na prvi strani je motiv kolednikov neznanega avtorja, na vošcilnici tudi ni podatkov o založniku. Tone Mlakar se je pozneje preselil v Št. Peter in leta 1930 zgradil Mlakarjevo hišo, v kateri je imel pod Italijo pekarno, o cemer prica še dandanes napis na fasadi v italijanšcini in slovenšcini, kar je za obdobje fašizma zelo zanimiva izjema. Hvala gospe Ani Mlakar in Petru Mlakarju za posredovane podatke. Zanimivo pisanje, ki nas opozarja na pomen osebnih vošcil, saj ponavadi v moderni družini en »odrajta« vošcila za vso družino, kaj šele, da bi se podpisali vsi družinski clani. Poleg tega so pisanje vošcilnic izrinile nove možnosti komuniciranja, ki obicajno s svojo brezosebnostjo prej siromašijo kot bogatijo posameznika. Ernest Margon 5. KAVARNIŠKA URICA V KAVARNI Kavarna je ponovno gostila društvo Šempeter 1300, ki se je predstavilo s 5. kavarniško urico z naslovom “Smeh od srca”. G. Srecko Likar nam je prebral skrajšane priredbe šaljivih zgodb g. Ivana Sivca, program pa je z lepimi in radoživimi pesmimi povezovala moška vokalna skupina ZGUN. Ob tej priložnosti ljubiteljem poezije in umetnosti sporocamo, da bo v torek, 28.1.2020, sledila 6. kavarniška urica, ki bo posvecena obletnici 5. uradnega obstoja društva Šempeter 1300. Kot vedno bo poezijo Srecka Likarja povezoval glasbeni gost, ki naj ostane zaenkrat presenecenje. 11. februarja, v mesecu kulture, bo sledila razstava mozaikov, ki jih je izdelal g. Srecko Likar in bo na ogled do 10. marca, naslednje, 7. kavarniške urice, posvecene dnevu žena. KETTE NAS POVEZUJE Dragotin Kette je bil rojen 19. januarja 1876 na Premu. Med cetverico modernih pesnikov je bil najbolj samostojen in svobodoumen. Navdih za svoje verze je dobil v slovenskem narodu, njegovi kulturni dedišcini ter v svojih osebnih izkušnjah in dozorevanjih. Glasbeno društvo Viola, s sedežem v Postojni, je k sodelovanju v programu »Kette nas povezuje« povabilo Turisticno informacijski center iz Ilirske Bistrice, Kavarno v Pivki ter Glasbeno šolo Postojna. Gre za uglasbitev 18 Kettejevih mojstrovin, ki je dobilo svojo glasbeno preobleko v ritmih popa, hip-hopa ter narodno zabavne glasbe (valcka in polke). Projekt je bil uspešen na razpisu LAS med Snežnikom in Nanosom in bo sofinanciran s strani Ministrstva za gospodarski razvoj VECERI VINA IN GLASBE V KAVARNI Kavarna je v sodelovanju s Kmetijo Cuk priredila v duhu Martinovanja dvodnevna dogodka »Veceri vina in glasbe«. Ob otvoritvi vecera so obiskovalci imeli priložnost degustirati razna vina, degustaciji pa je sledil glasbeni vecer, v katerega nas je popeljal ob prijetni akusticni spremljavi kitare nam znani domaci kantavtor Tone Škrlj. Pri tem nas je presenetila in popestrila s svojim pevskim nastopom tudi naša obiskovalka. Skupaj s Tonetom sta ustvarila prav prijetno vzdušje in nas popeljala v sprošceno obarvan vecer. in tehnologijo ter Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Partnerji v kratkem napovedujejo delavnice, ki bodo izvedene za otroke v vrtcih in šolah, nastope v domovih za ostarele v Postojni in Ilirski Bistrici ter razlicne druge programe in nastope, ki bodo pripovedovali o Dragotinu Ketteju in njegovem življenju. Z uglasbitvijo Kettejeve poezije v glasbeni preobleki sodobnega casa se bo pesnika približalo glasbeni govorici današnje mladine. Za vec informacij o projektu in programih se lahko pozanimate preko e-mailov na drustvo. viola@gmail.com ali kettenaspovezuje@gmail.com ali poklicete po telefonski številki 031810189. Sandi Grk, Kavarna Pivka IZDALI SMO KNJIGO »MIROSLAV VILHAR IN NJEGOV CAS« Na Ta veseli dan kulture, Prešernov rojstni dan, smo v dobri družbi številnih udeležencev v avli Osnovne šole Pivka predstavili knjigo Miroslav Vilhar in njegov cas, s katero zaokrožujemo praznovanji 200. obletnice rojstva Miroslava Vilharja ter 150. obletnice vseslovenskega tabora na Kalcu v letih 2018 in 2019. Prireditev so s svojimi zanimivimi govornimi nastopi obogatile avtorice dr. Mateja Jemec Tomazin, dr. Tanja Žigon in Alenka Cuk. Za knjigo so svoje razprave prispevali še avtor dr. Filip Cucek, dr. Mateja Pezdirc Bartol in dr. Dragica Cec, predgovor za knjigo pa je napisal Silvo Fatur. Avtorji so posegli na podrocja zgodovinskih politicnih razmer, ki so pogojevale nastanek taborskega gibanja (F. Cucek), Vilharjeve vloge v razvoju slovenskega jezika (M. J. Tomazin), njegovo poznavanje komedije z vidika gledališkega potenciala šaloiger in poznavanja komedijantskih »obrtnih« vešcin (M. P. Bartol). V knjigi s pomocjo analize njegovih pisem in korespondence odstranjujemo tudi tancico z Vilharja kot cloveka in razkrivamo vecplastnost procesa pred odkritjem spomenika Vilharju v Postojni ter samega odkritja kot performansa nacije (T. Žigon in D. Cec). V knjigi pa objavljamo tudi Vilharjevo bibliografijo (A. Cuk). Menimo, da knjiga pomeni pomembno dejanje tudi k znanstvenemu ovrednotenju Vilharjevega vsestranskega delovanja in ustvarjanja. Knjigo sta z veliko pozornostjo oblikovala Bojan Novak in Mojca Šega Novak. Na prireditvi je z Vilharjevimi pesmimi nastopila Pevska skupina Studenec, sooblikovalca vecera za mikrofonom sva bila Marko Vadnjal in Dragica Jaksetic. PRIHODNOST PRIPADA POGUMNIM Clani obcinskega združenja VSO so se udeležili slavnostne prireditve ob 29. obletnici prvega postroja Slovenske vojske z naslovom »Ko je prvic zadišalo po slovenski vojski«. Castna garda Slovenske vojske je uvodoma dvignila slovensko zastavo. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik VSO dr. Božo Predalic. Slavnostni govornik je bil notranji minister osamosvojitvene vlade Igor Bavcar. Med drugim je poudaril, da Demos v ospredje ni postavljal politicne pripadnosti, ampak so razumeli pomen slovenske državnosti. Po njegovih besedah je velicina naše vojne v tem, da smo delali manj napak kot JLA. Obcinsko združenje VSO OTVORITEV RAZSTAVE VIANNEYA LEFEBVRA V petek, 6. decembra, je bila v galeriji Krpanovega doma v Pivki otvoritev razstave slikarja Vianneya Lefebvra iz Francije. Razstavo s pomenljivim naslovom Tri leta v Sloveniji in avtorja je predstavil armenski umetnik Bagrat Arazyan, ki vodi Center sodobne umetnosti v Pivki. Turisticno društvo Pivka je razstavo pripravilo skupaj z avtorjem, Kristjan Cerlenec pa je ob kitari s pesmijo pripravil kratek kulturni program. Avtor razstave se je leta 2017 preselil v Slovenijo. Sedaj živi, dela in ustvarja v Pomjanu pri Kopru. Leta 2017 je na Ex-temporu v Piranu prejel Veliko odkupno nagrado, kasneje je imel vec samostojnih in skupinskih razstav v okviru Obala international Art v Kopru in na International Arts Colony v okviru Festivala Ljubljana. Njegova slikarska dela so abstraktna, tako omogocajo obiskovalcu, da si sam interpretira govorico slike, ki se mu ponuja. Pritegne pa zagotovo živobarvna slika, saj barve pri njem igrajo kljucno vlogo. Irena Margon OB 70. OBLETNICI RADIA KOPER Regionalna radijska programa Radio Koper in Radio Capodistria, ki ju odlikujejo hitre in verodostojne informacije in kakovosten program, sta praznovala 70 let delovanja. Prvi primorski radio se je prvic oglasil 24. maja 1949, takrat na skupnih frekvencah, že dan kasneje je stekel redni program. Od leta 1979 delujeta programa vsak s svojo oddajniško mrežo. Regionalni radijski program v slovenskem jeziku (Radio Koper) pripravlja informativne, kulturne, izobraževalne, otroške, glasbene, razvedrilne in športne vsebine in je pomemben ter nepogrešljiv spodbujevalec kulturnega in družbenega dogajanja v celotni primorski regiji. Je tudi kolektivni dopisnik za nacionalne radijske programe. Radio Koper je ob tej priložnosti pripravil vec dogodkov, s katerimi je vsebinsko in delovno obeležil pomembni jubilej. V okviru glasbeno plesne turneje, ki so jo organizirali ob praznovanju 70. obletnice oddajanja, se je zaplesalo tudi v Pivki. Za carobno vzdušje je poskrbela prva letošnja pošiljka snega. Vir: Radio Koper ANA MEZGEC – PREJEMNICA PREŠERNOVE NAGRADE AKADEMIJE ZA GLASBO Violinistka Ana Mezgec, doma iz Trnja, je ob zakljucku leta za svoje delo prejela izjemno priznanje. Za izvedbo Introdukcije in Rondoa capricciosa Camilla Saint-Saënsa s Simfonicnim orkestrom SNG Maribor ji je bila namrec podeljena Prešernova nagrada akademije za glasbo Univerze v Ljubljani za akademsko leto 2018/2019. Ana je glasbi predana že od otroških let. Po koncani nižji glasbeni šoli pri prof. Marinki Kukec Juric v Postojni je šolanje nadaljevala pri prof. Moniki Skalar na ljubljanski akademiji. Vsa leta kot solistka in clanica razlicnih komornih zasedb ter orkestrov sodeluje in nastopa na raznih tekmovanjih, festivalih, mojstrskih tecajih ter koncertih doma in v tujini (Hrvaška, Madžarska, Ceška, Avstrija, Nemcija, Italija, Francija, Belgija). V letu 2018 je kot koncertna mojstrica simfonicnega orkestra Akademije za glasbo nastopila v Cankarjevem domu ter Konzerthaus-u v Berlinu, marca 2019 pa kot solistka z orkestrom SNG Maribor. Kot substitutka je igrala v orkestru SNG Opere in baleta Ljubljana, v Mestnem gledališcu Ljubljanskem in v orkestru RTV Slovenija. Letos septembra je na Akademiji za glasbo magistrirala z odliko in bila predlagana za posebno pohvalo »Summa cum laude«. Poleg tega je opravila tudi avdicijo za clanico orkestra RTV Slovenija, kjer je dobila stalno zaposlitev. Poleg klasicne glasbe se navdušuje tudi nad ostalimi glasbenimi zvrstmi in je redna clanica etno zasedbe Brencl banda in blues skupine Jarc Gregorin Trio. Pivcanki, z izjemnim obcutkom za glasbo, iskreno cestitamo za vse uspehe ter ji želimo uigrano in harmonicno nadaljevanje glasbene kariere. DKH DOMACI GLASBENIKI VIT@VOX Kot kaže, so Petelinje v naši obcini med bolj muzikalicnimi vasmi. Poleg »slavnih« Ane Pupedan lahko med petelinjske zasedbe prištejemo tudi »Stendbaj« pa »Jst sm Forti«, pa skupino, ki je še v nastajanju, in bomo o njej še porocali, ko se »zložijo« skupaj in po novem tudi skupino vit@ vox. Band je nastal na tak lep »okrogel« datum, in sicer 18.8.18 in od takrat razveseljujejo svoje poslušalce ali na nastopih ali na radijskih valovih, kjer so tudi pridno prisotni. Clani sicer prihajajo iz vseh koncev Slovenije, sicer pa band sestavlja sedem clanov. Simon Kogovšek skrbi za klavirske tipke sintisajzerja, Jordan Škerjanc je tonski mojster, Željko Bajlovic – Bajlo dodaja podlago vsemu skupaj na basu, Ado Krpan pazi na tocnost, ritem in bobne, Silvo Celhar igra ritem kitaro, Mitja Loncarek izvablja melodije iz solo kitare, vsem šestim možakarjem skupaj pa dirigira in poje pevka Vita Jordan. Band se v svojih preigravanjih dotika predvsem izrocila rocka in popa, pa tudi bluesa, disco glasbe iz 80-tih in kombinacije vsega skupaj. Do sedaj so izdali dve lastni skladbi, in sicer »Malo nad oblaki« in pa zadnjo »Ravno obratno«, ki sta bili krasno sprejeti med poslušalci. Pravkar pridno ustvarjajo naprej in pripravljajo nove skladbe, video spote in seveda tudi glasbene dogodke, Foto: Valter Leban »Glasba mi je od nekdaj veliko pomenila. Vidim jo kot naravni fenomen, ki ima v povezavi s casom moc vpliva na vsa živa bitja, izzove custva in spomine, povezuje in razhaja, spreminja razpoloženja, odpira nova obzorja, nudi nešteto možnosti... Predstavlja mi izziv in podporo, v njej lahko rastem in se ucim življenja. Hkrati me zelo navdušuje dejstvo, da je tako preprosta v svoji kompleksnosti. Novica o Prešernovi nagradi me je resnicno razveselila, saj je bilo vloženega veliko truda in energije. Pocutim se vsekakor pocašceno, da je bilo moje delo tako lepo ocenjeno. Moji cilji v glasbi stremijo predvsem k nadgradnji znanja in dosedanjih izkušenj, tako pri igranju violine kot tudi poznavanju širšega glasbenega sveta. Sebi in vsem ostalim pa želim cim vec kvalitetnih koncertov in nepozabnih vtisov, odkrivanja novih skladb, inštrumentov in nasploh lepote v glasbi, saj te res ne manjka.« (Ana Mezgec) Foto: osebni arhiv LETNI KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA PIVKA Moški pevski zbor Pivka je v decembru z gosti pripravil svoj redni letni koncert. Zacetek zbora sega v leto 1972, ko so upokojenci ustanovili oktet, ki je v kratkem casu prerasel v moški zbor. Zvrstilo se je vec zborovodij. Od leta 2001 vodi zbor Marcel Štefancic, ki je leta 2017 prejel državno priznanje - SREBRNO PLAKETO JSKD. Zbor šteje 23 pevcev, prepevajo pa skladbe iz razlicnih stilnih obdobij – od renesanse do sodobnejših snovanj. Njihov repertoar zajema slovenske in tuje avtorje, pevce pa na svoj nacin pritegnejo priredbe slovenskih in tujih narodnih pesmi. Njihova pesem odmeva na Pivškem, po Sloveniji in tudi na tujem. Koncert so otvorile pevke Ženskega pevskega zbora DU Pivka. Zbor ima 15 clanic in deluje že pet let. Svoj krstni nastop pod vodstvom Marcela Štefancica so imele aprila 2015. Nepogrešljive so na vseh vecjih prireditvah in družabnih srecanjih Društva upokojencev Pivka. Tokrat so zapele štiri pesmi. Sledil je nastop gostiteljev, torej MoPZ Pivka, ki je pripravil pestro paleto skladb, kot solista pa sta se predstavila Oskar Bole in Stane Frelih. Na koncu prvega dela koncerta sta oba zbora združila moci in zapela pesmi Slovenska dežela in Tam sem jaz doma. Polona Škodic, ki je povezovala program, se je s svojim žametnim glasom zahvalila pevkam in pevcem za lepo in ubrano petje ter jim zaželela srecno na vseh poteh, predvsem pa pevskih. Gledalci so ji z mocnim aplavzom pritrdili. V drugem delu so se predstavili gosti iz Domžal - Folklorna skupina Cešminke in citrarska skupina. Gledalci smo se naucili marsikaj zanimivega, kajti nastop gostov nam je prinesel dober vpogled v tamkajšnje kulturno dogajanje. Ob zakljucku prireditve so se gosti iz Domžal zahvalili predsedniku MoPZ Pivka Dušanu Kafolu za vabilo in ga presenetili s sladkim adventnim venckom. Pevci in zborovodja MoPZ Pivka so hvaležni Obcini Pivka in Krpanovemu domu, ker sta jim omogocila, da so bili poslušalci deležni lepih pesmi, plesa in glasbe ter da smo se vsi skupaj lepo imeli. Jelka Celigoj V HIŠO KULTURE PRIHAJATA NOVI RAZSTAVI V Hiši kulture bomo februarja in marca predstavili umetnika in umetnico, ki jima je skupno, da svoje delo na podrocju vizualne umetnosti prepletata z ustvarjanjem na drugih umetniških podrocjih. Lucijan Prelog je slikar, ki se ukvarja tudi z glasbo, medtem ko Lela B. Njatin deluje na podrocju vizualne umetnosti in literature. Lucijan Prelog je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ukvarja se s slikarstvom in graficnim oblikovanjem ter glasbo v okviru projekta It's Everyone Else. Na razstavi v Hiši kulture bo predstavil svoja najnovejša dela, s katerimi želi prikazati, da razpad skriva lepoto, saj stvari šele skozi razkroj pokažejo svoje resnicno bistvo. Za osnovo teh del uporablja PVC plošce v aluminijevem okvirju, ki jih izreže v obliki piksaliziranih figur iz racunalniških iger 90-ih let. Na to podlago nanaša plasti barv, dokler ne doseže želene prekrivnosti, nato pa vanje intervenira z risbo, skritimi napisi in nalepkami, ki prispevajo h koncnemu prepletu pomenov. Lela B. Njatin je v slovenskem umetnostnem prostoru prisotna že vec kot 40 let. Po izobrazbi je univerzitetno diplomirana filozofinja in literarna komparativistka, kar se odraža tudi v njenem ustvarjanju. Njeno vodilo pri ustvarjanju je neomajna vera v univerzalno bistvo umetnosti, ki je v tem, da krepi cloveškost cloveka, se pravi njegovo zmožnost, da producira (s)misel. Na tokratni razstavi bo umetnica predstavila svoja novejša dela, ki najbolj izrazito zastopajo njen primarni konceptualizem. Umetnica analizira, dekomponira in reducira vizualno, da bi s preizkušanjem družbenega statusa koncepta in komunikativnosti tehnik aktivirala umetnost kot socialno dejanje. hisakulturepivka.com fb.com/galerijahisakulturepivka instagr.am/hisakulturepivka Mojca Grmek VESELO POPOLDNE NA JURŠCAH S »TONETOM KARJOLO« KD Juršce in TIGR OE Postojna in Pivka sta pripravila veselo popoldne z naslovom »Ni je šole brez karjole«. Knjigo »Ni je šole brez karjole« je predstavil avtor Andrej Jelacin. Pisatelj je vecino svojega življenja posvetil gledališko - kulturnemu življenju Primorske. Rodil se je v Senožecah kot deseti otrok. Je gledališki in radijski ustvarjalec ter humorist. Njegovi satiricni teksti nas opominjajo pa tudi vzgajajo k lastni kriticnosti. Bil je ravnatelj Goriškega gledališca v Novi Gorici. Gledališce je vodil v zelo težkih casih financne krize. Opravljal je pomembne kulturne funkcije. Ustanovil je Filmsko gledališce. Na Radiu Koper je v letih 1968-72 urejal in vodil oddajo Primorska in njeni ljudje. Bil je ravnatelj Ljudske in študijske knjižnice v Kopru. Skupaj s svojo ženo Marijo sta ustanovila Gledališce »Brez tretjega«. S tem gledališcem sta gostovala po vsej Sloveniji z velikim uspehom Piknik s svojo ženo. Za velike proslave je napisal scenarije in tudi režijo. S satiro nas je navdušil in spomnil, kako pomemben je zdrav humor v družbi in v osebnem življenju. Sam pravi: »Ni svobodnega obzorja brez nasmeha in humorja!« 15.POHOD PO POTEH KAMNITIH KRIŽEV OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Foto: Bruna Olenik Državni praznik dan samostojnosti in enotnosti je praznik, ki ga praznujemo takoj za božicem, tako da v nas odmeva nadvse slovesno. Pred 29 leti smo državljani Slovenije izkoristili »nasmeh zgodovine« in se izrekli za samostojno državo. Kulturno društvo Lipa Pivka je povabilo na tradicionalni pohod po poteh kamnite dedišcine, znacilnih pivških križev, ki se ga je udeležilo devetnajst pohodnikov vseh generacij od otrok do starejših, domacini iz okoliških krajev, pa tudi iz Postojne in Vrhnike. Pohodniki so se najprej ustavili pri Ciganski luži in Studencu, primeru kamnite dedišcine. Studenec iz leta 1750 je postavil župan Simon Celhar. Nato nas je pot vodila do župnijske cerkve sv. Petra, kjer smo si ogledali notranjost cerkve in njeno poslikavo s freskami Staneta Kregarja. Pritegnile pa so nas lepo izdelane jaslice v cerkvi, zunaj v lopi pred cerkvijo pa originalne jaslice mladih, ki so jih oblikovali s poslikavo velikih kamnov. Pot nas je vodila naprej mimo železniške proge in železniške postaje do Hrastja, kjer smo si ogledali zanimiv kamniti križ iz zacetka 19. stoletja. Nadaljevali smo pot do spomenika Stanetu Požarju, ki je bil žrtev vojne za Slovenijo. Tu smo prižgali svecko v spomin in zahvalo. Mimo vojašnice Staneta Požarja smo se spustili do vasice Velika Pristava, ki velja za zelo staro naselje. Sredi vasi nas je sprejela domacinka Miljana Butina Smrdel, ki je bila organizatorka obnove tamkajšnjega suhega zidu. Povedala nam je, kako so se lotili obnove zidu, ki velja za lep primer nesnovne kulturne dedišcine. To je vešcina in znanje, ki so ga naši predniki obvladali, v našem casu pa se je precej pozabilo. Sedaj se vešcina in z njo suhi zidovi obnavljajo v krajih, kjer je kamen doma. Je pa ta slovenska kraška znamenitost tudi vpisana na seznam Unescove nesnovne dedišcine. Nato nas je še pogostila z domacim žganjem in sokom ter zaželela dobro pot naprej. Naslednji postanek smo naredili v Šmihelu in si ogledali cerkev in jaslice, nato pa odšli do cerkve sv. Jakoba v Narinu, kjer smo obcudovali znamenite zlate oltarje. Naš cilj je bil Narin, še postanek pri dveh kamnitih križih in prispeli smo do turisticne kmetije pri Andrejevih, kjer so nas lepo sprejeli. Ker je bil državni praznik, smo pripravili tudi krajši kulturni program. Kot se za prireditev spodobi, smo jo zaceli z našo himno, ki jo je Zala zaigrala na violoncelo. Na vsej poti nas je spremljala naša slovenska zastava in Zala je recitirala Kuntnerjevo pesem Ta zastava. Sledile so še pesmi Slovenska pomlad in Družina, Lara pa je recitirala Zdravljico in Pavckovo pesem Ko hodiš za soncem. Pohodnica Jadranka Šinko je dodala še osebnoizpovedno pesem clana društva Vezi, ki je v pesmi izrazil vse tisto, kar clovek potrebuje za preprosto življenje in sreco. Cudovit dan smo zakljucili ob odlicni domaci obari in štrukljih ter prijetnem klepetu in pogovoru. Irena Margon TRADICIONALNO ŽEGNANJE KONJ 26. decembra, ko goduje sv. Štefan, zavetnik konjarjev, je v Šmihelu potekalo tradicionalno žegnanje konj in konjarjev. Star obicaj svojih prednikov vašcani radi ohranjajo. Gre za sprevod Foto: Robert Žele Foto: Simona Urh VZEMI KNJIGO NA »TA VESELI DAN KULTURE« 3. december je praznik kulture. Branje knjig tudi spada v kulturno udejstvovanje cloveka. V pocastitev praznika ob Prešernovem rojstnem dnevu na Ta veseli dan kulture smo clani Kulturnega društva Lipa Pivka ponovno izvedli akcijo »Podarimo knjigo«, ki iz leta v leto pritegne vec ljudi, ki pridejo po knjigo ali jih prinesejo za nadaljnje akcije. Avla trgovine Spar je spet postala kulturni hram za dve popoldanski uri. Ob stojnici knjig se je ustavilo precej obiskovalcev, nekateri med njimi so vzeli kakšno knjigo s seboj, drugi pa so samo poklepetali. KD Lipa Pivka skrbi, da je ta knjižni dogodek redno prisoten v Pivki. Tudi na ta nacin se širi bralna kultura in spodbuja veselje do knjige. Ob tem dogodku se moramo zahvaliti posameznikom, ki prispevajo k bogastvu izbire knjig s svojim darovanjem. Tokrat se moramo zahvaliti za podarjeno lepo število otroških knjig, ki smo jih do sedaj pogrešali. Še vabilo k sodelovanju za naprej: ce imate kakšno knjigo odvec, jo lahko prinesete tudi na društvo ali v knjigobežnico v pivškem Šparu. Prosimo vas, da ne nosite poškodovanih, unicenih in zapackanih knjig, kakršnih ne bi želeli imeti na svoji polici. Naj se knjige ne prašijo na knjižnih policah, temvec naj krožijo še naprej med bralci! Irena Margon ODRINIMO NA GLOBOKO – 1. PREDAVANJE PATRA KARLA GRŽANA V zimskem casu je nekako vec casa za ucenje in premišljevanje. Zato smo se v Kulturnem društvu Lipa Pivka odlocili, da pripravimo serijo predavanj znanih in znamenitih ljudi, ki bodo obiskovalce popeljali v neko življenjsko temo in posredovali svoje izkušnje, spoznanje ali znanje o doloceni problematiki. Serijo predavanj bomo povezali s skupno zlato nitjo, mislijo iz Svetega pisma »Odrinimo na globoko«. Clovek hoce ven iz plitvine lagodnega, zaprtega nacina življenja, ki nas utesnjuje. Predavanja smo zasnovali tako, da se bodo izpeljala vsakokrat v enem kraju od Postojne pa do Košane. Za prvi kraj je bila izbrana Slavina kot prafara v teh krajih. 17. decembra je bil kot prvi gost povabljen pater dr. Karel Gržan, ki je kot poznana osebnost privabil veliko število obiskovalcev iz vseh krajev postojnske dekanije, da so do konca napolnili dvorano kulturnega doma. V naslednjih mesecih bodo naši gostje predvidoma še dr. Jože Možina, dr. Verena Vidrih Perko in zgodovinar Renato Podberšic. Pater Gržan je svoje predavanje naslonil na idejo, kako je potrebno povrniti se k žlahtni, a preprosti clovecnosti, ki nas je še posebej v današnjem casu zapustila. Živimo sodobno, vendar se ljudje znajdejo v brezpravnem, suženjskem odnosu. Na žalost ljudje dopušcamo in dovolimo, da ekonomija z nami tako ravna. Ta koncept ekonomije je poimenoval hrematizem, ki z ljudmi manipulira, jih zasužnjuje in jim ubija lastno mišljenje. Pater se je dotaknil tudi posameznika in njegovega dostojanstva tako odraslih kot otrok. Pater Gržan je duhovnik, teolog, doktor literarnih ved, pisatelj, predavatelj, hkrati pa preprost in prisrcen clovek, ki za vsakogar najde toplo in cloveško besedo. Zanimivo predavanje je bilo posneto tudi za kabelsko TV VASCOM, kjer ga lahko spremljate. Irena Margon CAJANKA, POSVECENA MIKLAVŽU Kulturno društvo Lipa Pivka in knjižnica Pivka sta v cetrtek, 5. decembra, na predvecer sv. Miklavža v citalnici knjižnice Pivka pripravila cajanko, ki je bila posvecena spominu in tradiciji miklavževanja. Udeležilo se je 15 stalnih obiskovalcev cajanke. Na zacetku sta o praznovanju tega nadvse priljubljenega svetnika in o dogajanju ob njegovem godu spregovorila clana KD Lipa Irena in Ernest Margon. Najprej so se seznanili z življenjem škofa Nikolaja, ki je bil rojen v mestu Mira v Mali Aziji v kršcanski družini, ki je zelo skrbela za revne in zapušcene ljudi, in veljala za zelo dobrodelno družino. je po ljudskem izrocilu potekalo na predvecer svetnikovega godu. 5. decembra so na Tudi Nikolaj je skrbel za revne in ko okenske police otroci postavljali pehar ali krožnik, na katerem so naslednje jutro prejeli je postal škof, so ga vsi spoštovali in tradicionalno darilo: jabolka, orehe, sladkarije, kakšno igracko. castili. Zaradi svoje dobrote je postal simbol in legenda ljudem v vseh Ponekod pa so bili znani Miklavževi obhodi v spremstvu angelov in parkeljnov od hiše mogocih stiskah. Za svojega zavetnika do hiše. Sledil je drugi del cajanke, v katerem smo prebrali nekaj starih pisem, ki so jih so ga vzeli tudi mornarji, brodarji in nekoc pisali sv. Miklavžu. Ugotovili smo, da se prošnje otrok iz dobe v dobo razlikujejo. splavarji. Zato je precej cerkva bilo Pred mnogo leti so bile želje zelo skromne, danes pa so vcasih precej neuresnicljive, pa postavljenih ob vodah. V Sloveniji tudi otrokom darila ne pomenijo toliko, kot so pomenila nekoc. Lep vecer smo sklenili s je preko 200 cerkva, posvecenih sv. tradicionalno obdaritvijo s skromnim darilcem, ki smo ga našli v peharju. Nikolaju, v pivški obcini sta dve, v Irena Margon Palcju in na Suhorju. Miklavževanje »TA VESELI DAN KULTURE« Literarni krožek Društva poleg ostalih pesmi zapele novo pesem z naslovom Jaz pa vem. Besedilo zanjo je že pred upokojencev Pivka z imenom leti napisala clanica krožka Ana Stavanja, zdaj pa jo je uglasbila vodja Rožmarink Ernesta »Beremo skupaj« vsako leto ob Mevlja. Vecer je zaokrožil nastop Miloša Možine z orglicami. Številni obiskovalci, ki so kulturnem dnevu, posvecenem napolnili Multimedijsko dvorano Krpanovega doma v Pivki, so priznanje dobremu delu rojstvu našega Franceta Prešerna, v in usmeritvi literarnega krožka »Beremo skupaj«. Nov drevored, zasajen ob kolesarski stezi med Petelinjami in Selcami, spominja na znane drevorede ob cesti onstran Javornikov, po kateri so se clani rodbine Windischgrätz in druga gospoda vozili s kocijo v gostoljubni senci dreves proti gradu Snežnik. Vsekakor pohvalna in dobrodošla poteza. Scasoma bo drevored nudil kolesarjem prijetno senco. Ernest Margon ZGLEDNA TOCKA PIVKE Foto: Smucarski klub Pivka Cetudi letošnja zima ni bila še nic kaj izjemno radodarna s snegom, tisti najvecji smucarski navdušenci vedno najdejo priložnost za zimske radosti in užitke. Clani smucarskega kluba Pivka so zagotovo veliki ljubitelji zime. Po uspešno izpeljanem sejmu rabljene smucarske opreme, ki je bil številcen tako po številu obiskovalcev kot ponudbi opreme, so smucarji na smucišcih že zelo aktivni. Eno izmed bolj priljubljenih je nedvomno njihovo tradicionalno zimovanje na Kopah konec decembra. Kdo bi si lahko želel lepšega zakljucka leta. V idilicnem vremenu z dobro snežno podlago je bilo ucenje in utrjevanje smucarskih zavojev pravi užitek. DKH BOŽICNI KOŠARKARSKI TURNIR V MESTU PLZEÑ Decki Košarkarskega kluba Pivka Perutninarstvo so se udeležili mednarodnega božicnega turnirja v ceškem mestu Plzeñ, ki je potekal od 26. 12. do 29. 12.2019. Trinajst deckov je v mocni konkurenci ekip iz štirih držav (Nemcija, Belorusija, Ceška in Slovenija) v kategoriji U-13 osvojilo 5. mesto. Za ekipo sta skrbela dva trenerja, za dobro vzdušje pa tudi osem navijacev, katerim bi se na tem mestu zahvalil za vso podporo in pomoc, fantom pa cestital za borbenost, ki so jo prikazali na igrišcu. KK Pivka Perutninarstvo SONCKOV DAN 2019 V decembru so se mlade košarkarice in košarkarji udeležili mednarodnega turnirja v Novi Gorici. Turnirja so se udeležila dekleta letnik 2007 in mlajše, decki letnik 2009 in 2010 ter dve ekipi najmlajših letnik 2011 in mlajši. Vse ekipe so pokazale zelo borbeno igro in da se lahko kosajo tudi z ekipami iz drugih držav. Za prikazano igro vsem iskreno cestitamo. KK Pivka Perutninarstvo NADEBUDNI NOGOMETAŠI Aktivni mladi nogometaši iz nogometnega kluba Košana skupaj s svojimi trenerji pridno nabirajo svoja nogometna znanja, in sicer 3x tedensko v Pivki in Košani. Vzdušje v ekipi je vsekakor izredno pozitivno in zabavno, saj naši mladi junaki z veliko volje na treningih prinašajo pozitivne rezultate tako na domacih kot gostujocih tekmah in turnirjih. Selekciji U-9 in U-11 se v jesenskem in spomladanskem casu vsak teden udeležujeta tekem pod okriljem MNZ Koper. Ne smemo pa pozabiti tudi na naše najmlajše predstavnike kluba, selekcija U-7, ki se aktivno udeležuje turnirjev po celotni Primorski. Vsi skupaj bomo še naprej navijali in spodbujali naše nogometaše in jim zaželeli cim vec pozitivnih rezultatov. ŠD Košana KRIŠTOF FABJAN ZAKLJUCIL USPEŠNO ŠPORTNO POT Krištof Fabjan, izjemno uspešen pivški športnik, se je odlocil skleniti svojo športno pot. Svoje športne uspehe je zacel nizati že v otroštvu v okviru Smucarskega kluba Pivka, nadgradil in obogatil pa jih je v Smucarskem društvu Postojna pod vodstvom trenerja Andreja Lukežica. Bil je eden izmed najuspešnejših mladih alpskih smucarjev v Sloveniji, žel je uspehe tako v evropskem pokalu, na mednarodnih FIS tekmovanjih, bil clan reprezentance, v sezoni 2014/15 tudi državni prvak v veleslalomu. Sodeloval je na mladinskih olimpijskih igrah. Njegovi uspehi so bili plod izjemnega truda in požrtvovalnosti, saj je na snegu prebil preko 100 dni letno, ob tem pa opravljal po 150 dni kondicijskih priprav. Krištofa je na njegovi športni poti podpirala celotna družina, vsako leto pa so na pomoc priskocila tudi lokalna podjetja. Ob strani mu je stala tudi menedžerka Karmen Tomšic, ki se je trudila, da bi Krištof na svoji športni poti imel kar najboljše pogoje. Ob zakljucku športne poti je uspešnega športnika sprejel tudi župan Robert Smrdelj, ki mu je z mocnim stiskom roke dal NOVO POKRITO BALINIŠCE V KOŠANI Balinarski klub Košana že nekaj let nacrtuje novo pokrito balinišce in v letu 2019 smo naredili prve korake na poti do njega. Oktobra 2019 smo z Obcino Pivka podpisali pogodbo za financiranje 1. faze izkopa za telovadnico Osnovne šole Košana. Takoj smo šli v akcijo in našli izvajalca, ki je na zacetku novembra zacel z deli in po 1 mesecu je bil sad našega dela viden. V tem mesecu je bilo narejenih blizu 20 dni izkopa, bile so opravljene dodatne meritve terena in clani BK Košana so pripomogli, da sta bila okolica in teren primerno pripravljena za izkop. Sedaj je lepo viden obris, kje in kako bo stal naš novi objekt, ki bo omogocal veliko boljše in konstantne razmere za trening. vremenskim razmeram) odlicno in v casu opravila svoje delo, V letu 2020 gledamo naprej in upamo na prvi trening na novi kot tudi naš projektant Tomaž Bišcak. Kot vedno so za nami podlagi. Vse to pa ne bi bilo mogoce brez podpore vseh vpetih stala tudi lokalna društva in skupnost, za kar se jim lepo v naš projekt. Na prvem mestu bi se zahvalili županu in vsem zahvaljujemo. Ob tej priložnosti bi radi tudi zaželeli srecno, vkljucenim na Obcini Pivka za posluh pri naših potrebah in uspešno in veselo leto 2020 vsem clanom kluba, podpornikom, podporo v naših korakih. Potem sta tukaj naša izvajalca Aleš donatorjem in sploh vsem ljubiteljem balinanja. Iskra s. p. in Jožef Marc s. p., ki sta (kljub ne najbolj ugodnim Miran Matko MEDNARODNI BALINARSKI TURNIR DVOJK Balinarski klub Orlek ORO MET Pivka je ob Dnevu samostojnosti in enotnosti organiziral turnir dvojk. V balinarski dvorani Rešta v Pivki je nastopilo 16 dvojk. Nastopili so skoraj vsi najboljši slovenski balinarji, med njimi tudi svetovni in evropski prvaki. Turnir ima sloves najkakovostnejšega turnirja parov v Sloveniji. Veliko število gledalcev je uživalo v kakovostnih igrah in napetih dvobojih. Koncni vrstni red: 1. Robi Bašic in Martin Zdauc (Ilirska Bistrica) 2. Anton Kosar (Krim) in Gregor Sever (Agrochem Hrast) 3. Žan Sodec (Krim) in Anže Petric (Borgonese) Ante Bašic in Boris Borovina (Postojna) BALINARSKA PRVENSTVA Ob izteku leta sta Balinarski klub Orlek ORO MET Pivka in Ženski balinarski klub Pivka organizirala klubsko prvenstvo ONA - ON in klubsko prvenstvo ženskih in moških dvojk. Udeležba na vseh treh prvenstvih je bila polnoštevilna. Odigranih je bilo veliko število kvalitetnih tekem. Clani in clanice kluba smo se lepo družili. Zmagovalci klubskih tekmovanj so: ONA - ON 1. Mia Švara in Toni Trobec 2. Diana Ivancic in Zdauc Martin Moške dvojke: 3. Erna Kruh in Drago Štunf 1. Kavcic Borut in Kragelj Mitja 2. Toni Trobec in Erik Ceh Ženske dvojke:3. Zvone Ujcic in Drago Štunf 1. Mia Švara in Samanta Abram 2. Elvira Knafelc in Mira Zalar BK Orlek ORO MET Pivka 3. Daša Ribnikar in Tjaša Abram KINO PIVKA PAVAROTTI Dolžina: 1h 54min / 114min Leto: 2019 Država: ZDA, Velika Britanija Jezik: anglešcina Režija: Ron Howard Igrajo: Luciano Pavarotti, Spike Lee, Princese Diana, Bono, Stevie Wonder V filmu PAVAROTTI ustvarjalci nagrajenega filma The Beatles: Osem dni na teden, do potankosti razgalijo življenje, kariero in vecno zapušcino glasbenega idola. Pavarotti, ki so mu pravili tudi »tenor ljudstva«, je posedoval redko mešanico osebnosti, genija in zvezdništva, svoje darove pa je izrabil, da je po svetu širil evangelij opere kot obliko zabave, v kateri so uživali vsi ljubitelji glasbe. Bil je tako nadarjen, da je kraljeval na velikih odrih vsega sveta in povsod osvojil srca poslušalcev. Film, ki pri-kazuje tega cudovitega cloveka in velikana glasbe, je režiral oskarjevec Ron Howard, ki je redke in-tervjuje s Pavarottijevo družino in sodelavci, nikoli poprej videne posnetke in najnovejšo tehniko zvo-ka, zaokrožil v vrhunsko celoto. Film za glasbene sladokusce, ki ga ne smete zamuditi in ga v popolnosti lahko doživite le v kinu! Film bo na sporedu v Kinu Pivka v soboto, 25.01.2020 ob 19:00. VOHUNI POD KRINKO / SPIES IN DISGUISE Dolžina: 1h 41min / 101min Leto: 2019 Država: ZDA Jezik: sinhronizirano v slovenšcino Super detektiv Lance Sterling (Rok Kunaver) in znanstvenik Walter Beckett (Andrej Zalesjak) sta si popolnoma drugacna. Lance je zapeljiv, aroganten in šarmanten, Walter pa … ni nic od tega. Vendar pa mora po neplaniranih dogodkih ta cudaški par združiti svoje moci na najvecji vohunski misiji do sedaj, ki bo zahtevala najbolj drzno krinko – Lance se bo moral spremeniti v pogumnega, neustrašnega, mogocnega … GOLOBA. VOHUNI POD KRINKO je animirana družinska komedija, ki prinaša vohunsko akcijo, obilo ko-micnih vložkov in dialogov ter tudi sporocilo timskega duha, prijateljstva in sodelovanja. Risanka bo v Kinu Pivka v soboto, 25.01.2020 ob 17:00. V mesecu januarju in februarju bodo v Kinu Pivka na sporedu naslednji filmi: JUMANJI: NASLEDNJA STOPNJA (akcijska komicna pustolovšcina) VOHUNI POD KRINKO / SPIES IN DISGUISE (sinhronizirana animirana komicna pustolovšcina) 1917 (epski film o 1. svetovni vojni, z oskarjem nagrajenega režiserja Sama Mendesa – 2 zlata globusa) PLAYMOBIL (sinhronizirana animirana družinska pustolovšcina) AERONAVTA / THE AERONAUTS (biografska letalska pustolovšcina) PAT IN MAT: ZIMSKE RADOSTI (animirana družinska komedija) PODLI FANTJE ZA VEDNO / BAD BOYS FOR LIFE (akcijska komicna kriminalka) LEDENO KRALJESTVO 2 / FROZEN 2 (Disneyeva sinhronizirana animirana družinska pustolovšcina v 3D tehniki) GOSPODJE / THE GENTLEMEN (akcijski film, pod katerega se je podpisal Guy Ritchie) BACEK JON FILM: FARMAGEDON (sinhronizirana animirana družinska pustolovšcina) PAVAROTTI (biografska glasbena poslastica o nepozabnem tenoristu) DOLITTLE (sinhronizirana družinska pustolovšcina o Nagradno vprašanje… OSVOJITE LAHKO Iz katere države izhaja slavni tenorist Luciano Pavarotti? DVE KINO VSTOPNICI Odgovore nam do 5. marca sporocite na naslov pivski.list@pivka.si, nagrajenec bo obvešcen ter objavljen v naslednji številki Pivškega ZA FILM PO VAŠI IZBIRI lista. SPORED LAHKO SPREMLJATE: www.pivka.si (koticek Kino Pivka), FB Kino Pivka, www.gremovkino.si, Instagram PROTIVLOMNA VRATA VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA GARAŽNA VRATA PROTIVLOMNA OKNA OKNA Napovednik dogodkov v Obcini Postojna torek, 28. januar ob 18. uri, Citalnica knjižnice Postojna POTOPISNO IN PLANINSKO PREDAVANJE MARTINA LUZARJA (organizirata: Knjižnica Bena Zupancica Postojna in Planinsko društvo Postojna) torek, 28. januar ob 19.30 uri, Kulturni dom Postojna BAAL (KABARET) (organizira: Kulturni dom Postojna) cetrtek, 30. januar ob 19. uri, Kulturni dom Postojna MONOKOMEDIJA LARE JANKOVIC POREDNA VIVI (organizira: Obcina Postojna) petek, 31. januar ob 17. uri, Zelena dvorana v Postojni CAR DOTIKA – z masažo do zdravega razvoja dojencka in ljubecih družinskih vezi (organizira: Tocka moci Postojna) petek, 31. januar ob 21. uri, Hotel Kras KONCERT »MASCARA QUARTET: FADO & TANGO« (organizira: Jazz Hram) ponedeljek, 3. februar ob 10. uri, Zelena dvorana v Postojni PREDAVANJE O EPILEPTICNEM NAPADU, ZNAKIH MOŽGANSKE KAPI, HIPOGLIKEMIJI… (organizirata: Tocka moci Postojna in Center za krepitev zdravja) torek, 4. februar ob 19.30, Kulturni dom Postojna KOMEDIJA: PRI TITU V RAJU (organizira: Janežic Aleš s.p.) sreda, 5. februar ob 18. uri, Zelena dvorana v Postojni VODENE KVANTNE MEDITACIJE (organizira: Eva Pavlin) cetrtek, 6. februar ob 18. uri, Citalnica knjižnice Postojna O PRIDOBIVANJU, OBDELAVI IN UPORABI KAMNA NA PIVŠKEM IN POSTOJNSKEM (organizira: Knjižnica Bena Zupancica Postojna) cetrtek, 6. februar ob 20. uri, Kulturni dom Postojna KOMEDIJA: SEKS NASVETI OD A DO Ž (organizira: Špas Teater) petek, 7. februar ob 8.30, Kulturni dom Postojna PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU (organizira: OŠ Miroslava Vilharja Postojna) sobota, 8. februar ob 19. uri, Kulturni dom Postojna OSREDNJA OBCINSKA PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU (organizira: Obcina Postojna) ponedeljek, 10. februar ob 19.30, Kulturni dom Postojna DAVID IN UKRADENO PERO – Koncert v poklon Tomažu Pengovu petek, 14. februar ob 18. uri, Zelena dvorana v Postojni LJUBEZEN – DRUŽABNA MEDITACIJA (organizira: Tocka moci Postojna) petek, 14. februar ob 19. uri, Kulturni dom Postojna VALENTINOV KONCERT – TEDI SPALATO (organizira: Obcina Postojna) od 17. do 21. februarja, od 9. do 12. ure, Zelena dvorana v Postojni USTVARJALNE DELEAVNICE ZA OTROKE OD 7 DO 11 LET (organizira: Tocka moci Postojna) torek, 18. februar ob 19.30 uri, Kulturni dom Postojna ROKOVA MODRINA (predstava) (organizira: Kulturni dom Postojna) cetrtek, 20. februar ob 15. uri, Kulturni dom Postojna MOJ KINO (organizirata: Kulturni dom Postojna in Zavod Znanje Postojna) petek, 21. februar ob 17. uri, Zelena dvorana v Postojni PREDAVANJE: PREHRANA NA SEDECEM DELOVNEM MESTU (organizira: Tocka moci Postojna) sobota, 22. februar ob 10. uri, Zelena dvorana v Postojni PUSTNO RAJANJE ZA NAJMLAJŠE (organizira: Tocka moci Postojna) torek, 25. februar ob 18. uri, Restavracija Erasmus PUSTNI PLES (organizirata: Kulturni dom Postojna in Zavod Znanje Postojna) cetrtek, 27. februar ob 17.30 uri, Kulturni dom Postojna GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA OTROKE: ROBOTI IMAJO TALENT (organizira: Kulturni dom Postojna) petek, 28. februar ob 20. uri, Kulturni dom Postojna KRIZA SREDNJIH LET (komedija, Ranko Babic) (organizira: Jabka d.o.o.) vsak ponedeljek ob 10. uri, Zelena dvorana v Postojni ROCNA DELA – VEZENJE S KRIŽCI (organizira: Tocka moci Postojna) vsak ponedeljek ob 18. uri, Zelena dvorana v Postojni VADBA ZA VSE GENERACIJE (organizira: Tocka moci Postojna) vsak torek ob 8. uri, Zelena dvorana v Postojni JUTRANJA TELOVADBA IN MEDITACIJA (organizira: Tocka moci Postojna) vsak cetrtek ob 16. uri, Zelena dvorana v Postojni ROCNA DELA – PLETENJE IN KVACKANJE (organizira: Tocka moci Postojna) Ker se bo število dogodkov v obcini Postojna po izdaji Pivškega lista še spreminjalo, vljudno vabljeni, da spremljate tudi spletno stran obcine: www.postojna.si AKTUALEN NAPOVEDNIK DOGODKOV SPREMLJAJTE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA (www.pivka.si) petek, 24. januar ob 19. uri, gasilski dom Zagorje PREDAVANJE – ZGODOVINA JAVORNIŠKIH GOZDOV (organizira: KPD Miroslav Vilhar Zagorje) torek, 28. januar ob 18. uri, Kavarna Pivka 6. KAVARNIŠKA URICA – 5. OBLETNICA OBSTOJA DRUŠTVA ŠEMPETER 1300 (organizirata: Društvo Šempeter 1300 in Kavarna Pivka) petek, 31. januar ob 19. uri, gasilski dom Zagorje PREDAVANJE – O KRAJIH IN KRAJINAH, NJIHOVIH IMENIH IN POMENIH (organizira: KPD Miroslav Vilhar Zagorje) do konca januarja, Hiša kulture Pivka PROSTORSKA POSTAVITEV – JAKA VATOVEC: PLEVEL (organizira: Hiša kulture Pivka) sreda, 5. februar ob 17. uri, avla Osnovne šole Pivka OTROŠKI PEVSKO-PLESNI MIŠ MAŠ (organizira: Osnovna šola Pivka – enota Vrtec) petek, 7. februar od 14. do 16. ure, Trgovski center Špar v Pivki PODARJANJE KNJIG (organizira: KD Lipa Pivka) petek, 7. februar ob 19. uri, Krpanov dom Pivka OSREDNJA PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Gost kulturnega vecera bo gledališki in filmski igralec Pavle Ravnohrib. (organizirata: Kulturno društvo Lipa Pivka v sodelovanju z Obcino Pivka) petek, 7. februar ob 19. uri, Hiša kulture Pivka OTVORITEV RAZSTAVE SLIK – LUCIJAN PRELOG: GODS EN VOGUE Razstava bo na ogled do 28. februarja 2020. (organizira: Hiša kulture Pivka) sobota, 8. februar od 16. ure naprej, pred barom »Stari Tišlr« v Zagorju KURENTOVANJE V ZAGORJU torek, 11. februar ob 18. uri, Kavarna Pivka RAZSTAVA MOZAIKOV (AVTOR SRECKO LIKAR) (organizirata: Društvo Šempeter 1300 in Kavarna Pivka) petek, 6. marec ob 19. uri, Hiša kulture Pivka OTVORITEV RAZSTAVE – LELA B.NJATIN: ZDAJ JE CLOVEŠTVU DOVOLJENO CAKATI Razstava bo na ogled do 27. marca 2020. (organizira: Hiša kulture Pivka) torek, 10. marec ob 18. uri, Kavarna Pivka 7. KAVARNIŠKA URICA – OB DNEVU ŽENA (organizirata: Društvo Šempeter 1300 in Kavarna Pivka) nedelja, 29. marec ob 18. uri, Športna dvorana Skala MEDITERANSKI VECER (MANCA ŠPIK, EROSI, MARKO ŠKUGOR) pricetek v aprilu, v prostorih krajevne skupnosti Zagorje 24-URNI ZACETNI TECAJ ŠIVANJA IN KROJENJA Obvezne so predhodne prijave. (organizira: Ljudska univerza Postojna, lu-postojna@zavod­znanje.si, 05 721 12 80) vsak torek (od 16. do 18. ure) in petek (od 8.30 do 11.30 ure), VGC Krpanov dom Pivka DRUŽENJE OB KAVI ALI CAJU (organizira: VGC Krpanov dom Pivka) vsak mesec, VGC Krpanov dom Pivka REDNA SRECANJA POD MENTORSTVOM JOŽICE RAMŠAK (Prerojena.si) (organizira: VGC Krpanov dom Pivka) zacetek v februarju/ marcu • KOMUNIKACIJA NA DELOVNEM MESTU (brezplacni 40-urni program) • RACUNALNIŠKA PISMENOST ZA ODRASLE (javnoveljavni 60-urni zacetni racunalniški tecaj) • PROGRAM PRIPRAVE NA OPRAVLJANJE IZPITA IZ SLOVENSKEGA JEZIKA (30-urni brezplacni program) Informacije in vpisi: Ljudska univerza Postojna, lu-postojna@zavod-znanje.si, 05 721 12 80