Štajerski TEDNIK V središču Slovenija z Prvoborci Kuštrina delajo v zasebnih zdravstvenih ustanovah COLOR CMYK stran 1 Politika P Haloze z Ne kazni in subvencije, ampak drugačna prostorska politika  Strani 8 in 9 Ptuj, torek, k 11 11. oktobra k b 2022 torek, 11. 10. 2022  Strani 8 in 9 Letnik LXXV z št. 79 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,70 EUR Danes priloga Spodnje Podravje, Ptuj Danes priloga Še ena zaudarjajoča zgodba o odplakah z Neuspeli razpis za prevzemnika komunalnega blata Po odmevni medijski aferi s ptujskim komunalnim blatom, ki so ga odlagali kar v naravo, se to področje ponovno zapleta. Komunalno podjetje Ptuj je junija objavilo razpis za prevzemnika blata za obdobje štirih let, a je bil razveljavljen. Kdo bo po novem letu odvažal blato s čistilne naprave, še ni znano. Več na strani 2. Podravje Dornava z Proti županu ponovno ostre besedne puščice  Stran 5 Politika Ptuj z Čelan se po 20 letih poslavlja od (lokalne) politike  Stran 6 Kmetijstvo Podravje z V količini pridelanih bučnic izjemne razlike  Stran 7 Kronika Foto: Črtomir Goznik  Stran 32 Izobraževanje Ptuj z Žgečeva priznanja za najzaslužnejše šolske delavce 16 torkova izdaja  Stran Aktualno z Videm z Najvišja izplačana odškodnina v ptujski bolnišnici 205.000 evrov Od 5,3 milijona načrtovanih izvedenih le za 370.000evrov projektov  Stran 3  Stran 3 www ww w ww..t w .te tte edn dn niik k.s k. .ssi Ptuj z Bastija še vedno zanemarjena in brez vsebine Niste naročnik Štajerskega te ednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji. Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 11. oktobra 2022 Spodnje Podravje, Ptuj z Neuspeli razpis za prevzemnika komunalnega blata Še ena zaudarjajoča zgodba o komunalnih odplakah Po odmevni medijski aferi s ptujskim komunalnim blatom, ki so ga odlagali kar v naravo, se to področje ponovno zapleta. Komunalno podjetje (KP) Ptuj je junija objavilo razpis za prevzemnika blata za obdobje štirih let. Izbrali so Surovino, ki vozi že sedaj, a se je neizbrani ponudnik Kostak na odločitev pritožil. Državna revizijska komisija (DKOM) je dala prav pritožniku, ptujska komunala je Kostaku dolžna plačati tudi dobrih 27.000 evrov s pritožbo nastalih stroškov. Na razpis Komunale so ponudbo oddala štiri podjetja. S ceno 2,7 milijona evrov je bila najcenejša Surovina, Kostakova ponudba je bila za 1,3 milijona evrov dražja, ponudba Saubermacherja je bila 4,2 in ponudba podjetja CEP 4,5 milijona evrov. Izbrali so najugodnejšega, mariborsko Surovino. Kostak, ki je bil s ceno 4 milijone evrov drugi najugodnejši, se je pritožil na DKOM, ki je ugotovila kršitve. Če bi blato s Ptuja odvažala Surovina, bi to letno stalo 700 tisočakov, če bi bil prevzemnik Kostak, bi bil letni strošek 300.000 evrov višji, torej milijon evrov. Surovina naredila napako, ker ni priglasila podizvajalcev Razpis Komunale je predvideval prevzem in končno obdelavo blata, vendar izbrani ponudnik Surovina nekaterih dovoljenj za izvedbo celotnega posla, ki bi ga prevzela, nima, je ugotovil pritožbeni organ. Surovina bi ptujsko odpadno blato vozila v kompostarno v tujini in eno od slovenskih bioplinarn, navaja DKOM, pri čemer opozarja, da imena podjetij, ki bi ptujsko blato izvažala v tujino in predelovalo, v Načrtu ravnanja z dehidriranim blatom (ki je sestavni del ponudbe) niso navedena. Iz priloženih sklenjena za obdobje 14 mesecev. Verjetno ni nezanemarljivo, da mora KP Ptuj pritožniku plačati 27.000 evrov stroškov postopka, kar bomo ne nazadnje plačali uporabniki njihovih storitev oziroma občani. Vsa dokumentacija v zvezi z razpisom je javno objavljena na spletni strani DKOM in Portalu javnih naročil. Zmoti tudi dejstvo, da je KP Ptuj julija izvajalca izbrala, po prejetju revizijskega sklepa pa so izdali novo odločitev, v kateri so navedli, da nobena ponudba ni bila dopustna. Kako komentirati takšno odločitev, glede na to, da se v vmesnem času ni spremenilo nič, razen tega, da je pritožnik z revizijo uspel. Če do revizije ne bi prišlo, bi torej posel oddali ponudniku z nedopustno ponudbo? Me- KP Ptuj zadeve ne komentira Za komentar o sklepu revizijske komisije smo zaprosili vodstvo KP Ptuj. Zanimalo nas je, kako bo z nadaljnjim postopkom izbire prevzemnika blata in ali bodo v zvezi z odločitvijo DKOM morebiti sprožili upravni spor. Direktor Janko Širec je dejal, da je postopek javnega razpisa v teku in zato odgovorov na naša vprašanja ne more podati. Mojca Zemljarič Odplake – vsesplošen in ne le ptujski problem Foto: Črtomir Goznik Hipotetično lahko ugibamo, da če bi se ponudniki pri poslu s komunalnim blatom vse lepo dogovorili in do pritožbe ter revizije ne bi prišlo, bi ga gladko izpeljali (mimo pravnih predpisov), ker pravilnosti izvajanja posla naknadno verjetno ne bi nihče preverjal. dokumentov so lahko le razbrali, da naj bi bilo eno izmed trojice predvidenih podizvajalskih podjetij v tujini (kompostarna). Ker Surovina partnerjev, ki bi bili udeleženi v poslu, v ponudbi ni navedla, ob tem pa podpisala še obrazec, da s ponudbo nastopa brez podizvajalcev, je njena ponudba po oceni revizijske komisije nedopustna in bi jo morala KP Ptuj iz postopka izločiti. Po objavi odločitve revizijske komisije je KP Ptuj konec sep- Kostak bo najverjetneje novi lastnik CEP Zapisati velja še eno - ne tako nepomembno - informacijo. Podjetje Kostak, ki se je zoper odločitev KP Ptuj pritožilo na državno revizijsko komisijo, kupuje nekdanjega prevzemnika ptujskega komunalnega blata, podjetje CEP. Posel so priglasili na Agencijo za varstvo konkurence, ta odločitve še ni objavila. tembra odločitev o oddaji posla Surovini preklicala. „Javno naročilo za prevzem in končno obdelavo dehidriranega blata iz CČN Ptuj se ne odda nobenemu ponudniku, saj so vse prejete ponudbe nedopustne,“ je na portalu javnih naročil 29. septembra objavila Komunala Ptuj. Ponudbo Surovine so kot nedopustno ocenili zaradi sklepa DKOM, ponudbe ostalih treh ponudnikov pa so kot nedopustne označili zaradi previsokih cen. Skrajni čas, da poiščejo rešitev Ptujski mestni svetnik Milan Klemenc je pred letom dni ob izbruhu afere Pivola glasno opozarjal na domnevne nepravilnosti pri izvajanju odvoza in predelave blata, a se je Komunala na njegova opozorila zelo ostro odzvala ter zahtevala opravičilo. Klemenc se je na izredni seji mestnega sveta, ki je sredi lanskega poletja potekala izključno na temo problematike blata, opravičil. Aktualno situacijo v zvezi s prevzemom blata in odločitev revizijske komisije, ki je bodoči posel med KP Ptuj in Surovino ocenila kot nedopusten, pa komentira takole: „Glede na zaplete, ki so bili z odvozom dehidriranega blata na Ptuju v letu 2021, smo takrat s somišljeniki v mestnem svetu sklicali izredno sejo – v upanju, da se bodo te zadeve umirile. Kot kaže današnja situacija, se je ponovno zapletlo. Iz poročila DKOM izhaja, da razpis in izbira izvajalca za odvoz in predelavo odpadnega blata nista potekala v skladu z veljavno zakonodajo. Pred nami je vprašanje, kaj bomo naredili, glede na to, da v kratkem poteče pogodba, ki je bila s Surovino v minulem letu Treba je poudariti, da problem z odpadnim komunalnim blatom ni samo ptujski, temveč regijski, saj KP Ptuj upravlja večino čistilnih naprav v Spodnjem Podravju. Kako potekajo tokovi z odplakami okoliških čistilnih naprav, točno ne vemo, domnevamo pa, da se blato ter trdi delci, ki ostanejo pri čiščenju, vozijo na CČN Ptuj, kjer jih predajo prevzemniku. S čiščenjem odpadnih vod so v regiji nenehni križi in težave, o čemer pogosto poročamo tudi v našem časopisu. Ptujsko odpadno blato se tudi premalo posuši; če bi ga sušili na centralni čistilni napravi, bi to neverjetno smrdelo daleč naokoli. Ker je manj izsušeno, kot bi lahko bilo, ga je količinsko več in je treba prevzemniku več plačati tudi za prevoz in obdelavo. Po pričevanjih domačinov občasno zelo zasmrdi tudi iz forminske čistilne, videmska tako ali tako dela pogojno, enako juršinska in še katera. Medtem pa uporabniki za čiščenje redno mesečno plačujejo ne tako majhne zneske. Foto: BOBO Ptuj z Turizem se vrača v predkoronske čae Opažajo več individualnih gostov in manj skupin Na Ptuju so v prvih osmih mesecih ustvarili okoli 114.000 nočitev in 50.000 prihodov, kar je za 0,2 odstotka več kot v enakem obdobju predkoronskega leta 2019, je povedal Peter Vesenjak iz podjetja Hosting, ki pripravlja novo strategijo ptujskega turizma do leta 2028. Kot so na posvetu o ponovnem razmisleku o turizmu ob nedavnem svetovnem dnevu turizma, ki ga je pripravil Zavod za turizem Ptuj, ugotavljali sogovorniki, dosedanji potek leta kaže na rast nočitev in vračanje tujih gostov ter napoveduje doseganje rezultatov iz najuspešnejšega leta 2019, čeprav turistični ponudniki ostajajo zadržani zaradi prihajajoče jeseni in zime. Po besedah Petra Vesenjaka iz podjetja Hosting so v prvem polletju še prevladovali domači gostje, predvsem zaradi podaljšanja koriščenja turističnih bonov, medtem ko je bil poleti višji delež nočitev tujih gostov, ki je v celotnem nim, da je skrajni čas, da si nalijemo čistega vina, kaj bomo s tem dehidriranim blatom naredili. Imam občutek, da se vse skupaj vedno bolj zapleta. Velikokrat smo govorili o možnih rešitvah (sežigalnica, piroliza …), vse so bolj ali manj ostale v predalih, čeprav smo nekatere na mestnem svetu podprli. Vsekakor je treba priti do scenarija, ki bo učinkovito reševal vprašanje odpadnega blata in čim manj obremenjeval žepe uporabnikov.“ osemmesečnem obdobju dosegel že 48,8 odstotka. Da se je Ptuj uspešno vrnil na turistični zemljevid, po njegovem priča tudi dejstvo, da so se v najstarejše slovensko mesto v poletnih mesecih v velikem deležu vrnili gostje iz vseh petih v preteklosti najpomembnejših tujih trgov - Avstrije, Nemčije, Italije, Nizozemske in Češke. Med temi prevladuje predvsem visoka rast gostov iz Nemčije in Avstrije, ki bodo ključni tudi v prihodnjem obdobju, medtem ko je povprečna doba bivanja znašala 2,3 dneva. Sicer pa turistični delavci na Ptuju opažajo več individualnih gostov in manj skupin kot nekoč. Ob tem pa izpostavljajo predvsem problematiko odhoda kadrov v druge branže ter naraščajoče stroške surovin in energentov. Tudi zato se s strahom spogledujejo z negotovimi zimskimi meseci in upajo na ustrezne kratkoročne in tudi sistemske ukrepe države ter lokalne skupnosti za omilitev negativnih posledic kadrovskih in stroškovnih izzivov v turizmu. Sta, Ur Letni prihodek od turizma 24 milijonov evrov Po Vesenjakovih izračunih prihodki od turizma v normalnem letu znašajo okoli 24 milijonov evrov, v kar so všteti tako potrošnja turistov za nočitve, pa tudi ostala, dodatna in posredna potrošnja ter turistična taksa, ne pa tudi potrošnja domačega prebivalstva za gostinske storitve. Foto: Črtomir Goznik COLOR CMYK torek, 11. 10. 2022 Štajerski TEDNIK stran 3 Aktualno torek z 11. oktobra 2022 3 Ptuj, Podravje z Napakam in zapletom v zdravstvu se ni možno izogniti, a jih je treba minimalizirati Najvišja odškodnina v ptujski bolnišnici 205.000 evrov Tako kot v vseh drugih panogah so tudi v zdravstvu napake in zapleti neizbežni, zaradi katastrofalnih posledic, Trenutno so v teku trije ki jih lahko imajo, pa je njihovo možnost nujno minimalizirati. V primerih, ko pacient ali svojci menijo, da je bila sodni postopki pri zdravljenju storjena strokovna napaka oziroma je prišlo do zapleta, lahko zadevo prijavijo Zdravniški zbornici Popolnoma se ne zapletom ne napakam v zdravstvu ni možno Slovenije ali vložijo odškodninsko tožbo. Najvišja izplačana odškodnina v ptujski bolnišnici znaša 205.000 evrov. V zadnjih petih letih je bilo zaradi napak ali zapletov, ki naj bi nastali pri zdravljenju v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, skupaj vloženih 13 zahtevkov. Glede na odločitve sodišč večina neupravičeno; le dva primera sta se za tožnike zaključila uspešno in so jima bile izplačane odškodnine. »V koronskem času se je trend odškodnin zmanjšal. Pravnomočno dosojena odškodnina v zadnjih petih letih je v dveh primerih, ne gre pa za krivdo, temveč utemeljenost do izplačila odškodnine. Obe odškodnini sta bili zelo nizki, kar kaže, da ni bila dokazana strokovna napaka, temveč zaplet,« pojasnjuje Aleksander Voda, v. d. direktorja ptujske bolnišnice. Višina odškodnine, izplačane leta 2020, znaša 28.000 evrov, zaradi zapleta v postopku zdravljenja pa so lani izplačali odškodnino v višini 18.523 evrov – gre za zneska brez upoštevanih obresti, ki pa so lahko v zamudnih sodnih postopkih precej visoke. Zdravstvene ustanove imajo poklicno odgovornost zdravnikov zavarovano pri zavarovalnici, kar pomeni, da je ta krila oba navedena zneska, ki torej nista predstavljala bremena za sam bolnišnični proračun. Najvišja dosojena odškodnina dosojena v primeru Splošne bolnišnice Ptuj je znašala 205.000 evrov, tudi v tem primeru je večino zneska poravnala zavarovalnica. Na vprašanje, kaj je razlog tako izogniti, jasno pa je, da jih je nujno minimizirati, da se izognemo grozljivemu scenariju, kot smo mu bili pred kratkim priča v celjski bolnišnici. Voda je prepričan, da so z raznimi ukrepi v Splošni bolnišnici Ptuj minimalizirali možnost ravnanj zaposlenih, ki bi lahko posledično privedla do odškodninskih tožb. V prid podatku, da so pri tem uspešni, po njegovem govorijo tudi nizki stroški izplačanih odškodnin in sodnih postopkov. Izpostavlja še, da za zastopanje bolnišnice vse od leta 2002 niso najemali odvetnikov, pač pa so sami vodili postopke, s čimer so dodatno zmanjšali sodne stroške. Trenutno pa so na sodišču v teku trije postopki. Dženana Kmetec Dolgotrajni sodni postopki Višina odškodnine je odvisna od posledic, ki jih ima strokovna napaka ali zaplet na stanje pacienta (invalidnost, smrt, poškodba ...). Rekordna odškodnina je bila izplačana v bolnišnici Postojna zaradi zapletov pri porodu, okrog 900.000 evrov. Sodni postopki so po navadi dolgotrajni, glede na prakso iz tujine pa so izplačani zneski v Sloveniji precej nizki. Foto: ČG V. d. direktorja SB Ptuj Aleksander Voda meni, da nizka skupna višina izplačanih odškodnin v zadnjih letih dokazuje, da so možnost napak in ravnanj zaposlenih, ki bi vodili do zapletov, minimalizirali. visoke odškodnine, sicer izplačane pred več leti, pa Voda dogovarja: »Šlo je za strokovno napako.« So zaposleni odškodninsko odgovorni, ko storijo napako? Zaposleni v zdravstvu so po zakonu odškodninsko odgovorni le, če se jim dokaže ravnanje iz malo- marnosti, kar do sedaj v primeru SB Ptuj še nikoli ni bilo dokazano. »Tudi strokovna napaka še ne pomeni, da je šlo za malomarnost. Pri zapletu pa o malomarnosti sploh ne moremo govoriti,« pojasnjuje Aleksander Voda v. d. direktorja ptujske bolnišnice. Opozarja še, da ni možno trditi, da so bile izplačane odškodnine posledica zdravniške napake in da je treba ločiti zaplet od strokovne napake: »Do zapleta pride, ko je bilo ravnanje zdravnika in ostalega osebja v skladu s pravili stroke in s potrebno skrbnostjo, pa je vseeno prišlo do zapleta, ki se ni mogel preprečiti in s tem tudi do upravičenosti do odškodnine. Odškodninske tožbe se vlagajo še iz naslova civilne odgovornosti. Strokovno napako lahko naredi tudi drugo zdravstveno osebje, ne samo zdravnik. Nikoli ne moremo uporabljati besedne zveze zdravniška napaka.« Foto: Pexels.com Videm z Kako v zadnjih tednih rešujejo občinsko barko pred volitvami Od 5,3 milijona načrtovanih izvedenih le za 370.000 evrov projektov Proračun občine Videm je v tem volilnem letu rekorden. Obsega 9,7 milijona evrov odhodkov, od tega 5,3 milijona evrov investicijskih. Toda polletni rezultat visokoletečih napovedi in obsežnega spiska projektov je realiziran le 23-odstotno, od tega je bil delež uresničenih projektov komaj sedemodstoten, kar v številkah namesto dobrih pet milijonov predstavlja le 372.000 evrov. »Sedaj občina hiti s projekti na vrat na nos in rešuje občinsko barko in podobo pred volitvami,« pravi svetnik Brane Kolednik. Proračun pripravi župan, potrdijo ga svetniki. Letošnji proračun je bil ambiciozno postavljen – zajemal je energetsko sanacijo občinske stavbe, vrtca Videm, OŠ Sela, OŠ Leskovec, dograditev vrtca Videm, izgradnjo kanalizacije v več krajih po občini, modernizacijo cestnih odsekov … Na ogled izvedenih investicij oz. investicij v teku je sredi septembra župan peljal svetnike in svetnice. Med drugim so si ogledali sanacije plazov in posedov v letošnjem letu, na območju Ljubstave del obnovljene ceste (Milošič), igrišče Leskovec, kjer je v izgradnji novo košarkarsko igrišče, izpostavljena so bila tudi nova postajališča v Doleni in sanacija dveh mostov, ki so ju s pomočjo občine opravili domačini, na voznem redu terenske seje je bil tudi državni projekt regulacije Polskave, izgradnja odbojkarskega igrišča v Tržcu in gradnja kanalizacije v Lancovi vasi in Šturmovcih. »Nisem ponosen na ta mandat ...« Morebitne gradnje novega vrtca na Selih, energetskih obnov ter širitev vrtca v Vidmu seveda ni bilo na dnevnem redu. Razočaranje med nekaterimi svetniki je zato po štirih letih precejšnje. »Nisem ponosen na ta mandat,« je iskreno priznal razočaran Brane Kolednik. Pravi, da svetniki niso imeli prave moči pri odločanju, tem- več so bili le potrjevalci poročil in občinskih predlogov. »Imeli smo zvezane roke, tudi pri potrjevanju proračuna, kajti če si v katero odločitev ali predlog podvomil, si bil označen kot nasprotnik vsem projektom, tudi vrtca.« Foto: Črtomir Goznik Politična jesen v Vidmu je že sedaj vroča Zelo uspešno realizirano plačilo dodatkov zaposlenim Realizacijo letošnjega proračuna pa je pokomentiral: »Proračunska realizacija je le 23-odstotna, realizacija investicijskih odhodkov pa borih 6,9 odstotka! Na drugi strani pa so si zaposleni izplačali dodatke za povečan obseg dela.« In res, gradivo razkriva, da je občina zaposlenim izplačala za 16.700 evrov dodatkov zaradi delovne uspešnosti oziroma 56 % celotnega zneska, ki je predviden za letošnje leto. Polletna realizacija te točke – več kot uspešna. Dolgoletni svetnik Andrej Rožman iz vrst SDS, kamor sodi tudi župan Branko Marinič, in ki ima izkušnje tako iz opozicijskih kot koalicijskih klopi, pa je pri komentiranju polletnih rezultatov – kljub svojemu znanemu ostremu jeziku – tokrat precej zadržan. »Vsekakor bomo morali narediti povzetek izvedenih projektov in poiskati vzroke, zakaj niso bili izpeljani, kajti vsi kandidati so in bodo na projektih lovili glasove. Nekaj pa je znano, da del krivde zagotovo nosi država, ki bi morala prevzeti izgradnjo doma Strah in (politična) kultura na najnižji ravni Iskanje odgovornosti za neizvedene projekte, na drugi strani postavljanje z nekaj (manjšimi) izvedenimi projekti in številne bolj ali manj upravičene kritike se bodo v zadnjih tednih pred lokalnimi volitvami le še stopnjevale, že sedaj pa so politične igre v Vidmu daleč od nedolžnih. Vrstijo se anonimke, ki blatijo, žalijo in obtožujejo vsepovprek, od aktualne politične strukture do morebitnih nasprotnikov, kandidatov. Kdo se koga boji oz. kako lahko lokalno politično dogajanje pade tako nizko, da osebno diskreditira posameznike?! Nekaj je zagotovo, politična jesen v Vidmu bo izjemno vroča in nekdo se bo zagotovo opekel. upokojencev, večji prispevek zagotoviti za izgradnjo vrtca, res pa je, da bo morala del odgovornosti prevzeti tudi lokalna oblast.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 Podravje z DEM ob 70-letnici s smelimi načrti Juršinci z Čistilna naprava premajhna Izkoristiti želijo še sonce, veter in geotermijo Potrebna bo nadgradnja Dravske elektrarne Maribor (DEM) so lani zaznamovale 70 let poslovanja. Zaradi epidemije je bilo praznovanje okrnjeno, osrednjo slovesnost so priredili konec letošnjega septembra. Ob tem so simbolično namenu predali novozgrajeno sončno elektrarno, ki so jo zgradili na odvodnem kanalu HE Zlatoličje. DEM imajo osem velikih hidroelektrarn na Dravi, pet malih in pet sončnih. Družba predstavlja enega izmed ključnih stebrov slovenske energetike, saj pridela skoraj četrtino v Sloveniji proizvedene električne energije. Zadnjo v verigi dravskih elektrarn (Formin) so namenu predali 1978. Prve elektrarne so delovale kot samostojne poslovne enote, ideja o združitvi v enotno podjetje se je prvič pojavila leta 1950, kot uradni datum nastanka družbe je zapisan 1. oktober 1951. Zadnji dve desetletji so DEM del skupine Holdinga slovenskih elektrarn (HSE). Krepijo proizvodnjo iz obnovljivih virov »DEM krepi svoje proizvodne kapacitete in s povprečno letno proizvodnjo zagotavlja 80 % slovenske električne energije iz obnovljivih virov, kar nas navdaja z upanjem in ponosom, da smo kljub kriznim časom vendarle na poti, ki nam bo pomagala pri doseganju učinkovite in zanesljive oskrbe z energijo,“ je na slovesnosti ob 70-letnici podjetja izpostavil slavnostni govornik, minister za infrastrukturo Bojan Kumer. stran 4 torek z 11. oktobra 2022 Ena od prvih nalog nove občinske garniture v Juršincih bo nadgradnja čistilne naprave, saj je obstoječa glede na sedanje potrebe preobremenjena. Na čistilno napravo je med drugimi priključen dom upokojencev, ki so ga lani razširili, kar pomeni dodatno obremenitev naprave. Situacijo je svetnikom na septembrski seji razložil Jernej Šoemen iz Komunalnega podjetja Ptuj, ki napravo upravlja. V sistem naj bi se domnevno stekale tudi meteorne vode, saj je v času padavin količina odpadne vode na čistilni napravi večja. Šoemen je dejal, da bi bilo možno obstoječo napravo tehnično izboljšati, kar tudi finančno ne bi bilo tako zahtevno, vsekakor pa predlaga njeno celovito nadgradnjo. „S priključitvijo prizidka doma upokojencev je obremenitev na napravi močno narasla. Sedanja omogoča priključitev 500 oseb, ocenjujem, da bi jo bilo smotrno povečati za enako kapaciteto, torej dodatnih 500 enot.“ „Ko smo napravo gradili, smo se dogovorili, da jo bo možno nadgrajevati, v tem je njena prednost. Pa tudi prostora je dovolj. Ob izgradnji nismo vedeli, da bo v domu bivalo 150 ljudi, hkrati je treba prišteti še zaposlene, dela se v treh izmenah,“ je pojasnil župan Alojz Kaučič. Foto: ČG Juršinska čistilna naprava omogoča priključitev 500 oseb, ta kapaciteta je že zapolnjena. Svetnik Robert Horvat je vprašal, ali upravljavec sumi, da občani v javno kanalizacijo morebiti odvajajo meteorno vodo. „V času padavin se pretok skozi čistilno napravo poveča. Možno je, da bi bila kje netesna kanalizacija in bi vdirala narasla podtalna voda, zelo verjetno so kje v sistem speljani tudi žlebovi,“ je odgovoril Šoemen ter povedal, da se to lahko preveri. Horvat je dodal, da je glede na strukturo tal zelo malo verjetnosti, da bi v sistem prihajala podtalna voda, tudi s cest se meteorna voda v kanalizacijo ne steka. Podžupan Alojz Hrga Sp. Podravje z Septembra registriranih najmanj brezposelnih doslej Foto: Mediaspeed/DEM Utrinek s prireditve Generalni direktor HSE Viktor Vračar je na svečanem dogodku povedal, da je častitljivi jubilej, ki ga obeležujejo DEM, dokaz, da se tradicija, znanje in izkušnje ne starajo. 70 let obstoja ter 21 let v skupini HSE je doprineslo k varni in zanesljivi oskrbi slovenskega gospodarstva, industrije in gospodinjstev z najčistejšo energijo – energijo vode reke Drave. Vsem zaposlenim, ki so k temu prispevali svoj čas, voljo in zavzetost, ob tej priložnosti iskreno čestitam. Verjamem, da bo tudi naslednjih 70 let vsaj tako uspešnih kot doslej.« V štirih letih povečanje moči elektrarn za 150 MW Generalni direktor DEM Aleksander Brunčko je dodal, da so polni energije in načrtov za prihodnost. Ker pa je Drava energetsko izkoriščena, snujejo nove projekte za izkoriščanje drugih obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije. „Naši cilji so visoko postavljeni, verjamemo, da so uresničljivi.“ DEM imajo v prihodnje med drugim v načrtu gradnjo sončne elektrarne Zlatoličje–Formin skupne moči dobrih 30 MW, ki bo stala na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov. Elektrarna bi lahko pokrila potrebo po električni energiji za 10.000 gospodinjstev. „S strani države načrtovana solarizacija Slovenije nam omogoča, da vodimo pogovore z različnimi lokalnimi skupnostmi, ki razpolagajo z degradiranimi območji, idealnimi za postavitev večjih sončnih elektrarn. Nedavno smo oddali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev baterijskega hranilnika, ki bo stal na lokaciji Mariborskega otoka. Obudili smo projekt črpalne HE Kozjak, med strateškimi projekti so postavitve treh vetrnih parkov (Ojstrica, Rogatec, Paški Kozjak). Za VE Ojstrica smo pred dnevi od ministrstva za okolje prejeli mnenje, ki omogoča postopek presoje vplivov na okolje in se lahko javno razgrne, kar pomeni nov pomemben korak na poti do postavitve elektrarne. Izvajamo raziskave izkoriščanja potenciala geotermične energije,“ so načrte za naslednje obdobje opisali v DEM. Direktor Damjan Seme je poudaril, da nameravajo do leta 2026 s postavitvijo novih proizvodnih enot skupno moč DEM s trenutnih 600 MW dvigniti na 750 MW ter tako tudi pomembno povečati delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov na ravni države. Lanska proizvodnja DEM (2.910 GWh) bi lahko pokrila letno porabo električne energije za 80 odstotkov slovenskih gospodinjstev. Mojca Zemljarič Na Ptujskem najmanj ljudi brez službe Konec septembra je bilo pri Zavodu RS za zaposlovanje registriranih 52.043 brezposelnih, kar je 3,5 odstotka manj kot avgusta in 21,3 odstotka manj kot septembra lani ter hkrati najmanj v samostojni Sloveniji. Septembra se je na novo prijavilo 4.962 oseb, 25,6 odstotka več kot avgusta in 7,5 odstotka več kot septembra lani. Med novoprijavljenimi je bilo največ brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas, 2.326, sledili so iskalci prve zaposlitve (786) ter presežni delavci in stečajniki (597). Zavod je iz evidence odjavil 6.854 oseb, od katerih se jih je zaposlilo oz. samozaposlilo 4567. Med tistimi, ki so se zaposlili, je bilo največ tajnikov, prodajalcev, delavcev za preprosta dela, vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok, predmetnih učiteljev v osnovni šoli, učiteljev razrednega pouka, Lenart z Do prihodnjega poletja prepredeni s kolesarskimi povezavami S kolesom po 23 kilometrih novih poti Zaradi obsežnosti projekta, zahtevnosti postopkov in časovnih omejitev za pridobitev in koriščenje evropskih sredstev za izgradnjo kolesarskih povezav na območju Slovenskih goric, ki povezuje 11 občin, so se slednje odločile projekt razdeliti na štiri dele. Gre za štiri glavne trase: Lenart–Cerkvenjak–Trnovska vas, Lenart–Sv. Ana–Trate MP, Lenart– Benedikt in Jarenina–Lenart–Zg. Senarska, ki skupaj prinašajo okoli 60 kilometrov lokalnih kolesarskih povezav in dodatnih 23 kilometrov v okviru državne kolesarske mreže. Gradnja, ki naj bi bila zaključena poleti 2023, je ocenjena na 15 milijonov evrov, ki so s približno 11,2 milijona evrov sofinancirani s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, in državnega proračuna, ki prispeva 20 % sredstev, za preostanek pa so zadolženi občinski proračuni. Ker je Lenart povezovalna občina za omenjene trase, je jasno, da sodeluje pri vsaki od njih. Trasa Lenart–Cerkvenjak–Trnovska vas je na območju občine Lenart dolga dober kilometer. Dela so v teku, za dobrih 291.000 evrov pa jih izvaja mariborsko podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo. Nekoliko daljši bo lenarški del trase Lenart– Sv. Ana–Trate MP, in sicer 3,9 kilometra do meje občine z občino Sveta Ana. Javno naročilo je izvedeno, povezavo pa bo gradila Direkcija za infrastrukturo (DRSI) v okviru državne kolesarske mreže Trate–Lenart–Ptuj. Lenarške poti vredne 3,3 milijona evrov Tretja trasa je na relaciji Lenart– Benedikt, na območju Lenarta bo dolga 3,5 km. Kolesarko bo gradilo podjetje Pomgrad, vrednost lenarškega dela gradnje znaša skoraj 1,4 milijona evrov. V okviru trase Ja- pa je opozoril, da delovanje čistilne naprave naj ne bi bilo v redu, saj da iz nje priteče na videz neprečiščena voda, ki se tudi peni. Šoemen tem navedbam ni oporekal, saj je že v uvodu razprave naštel ukrepe, ki bi jih bilo treba izvesti. MZ čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov, komercialnih zastopnikov za prodajo, delavcev za pomoč pri pouku ter skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo. Septembra se je brezposelnost na mesečni ravni zmanjšala v vseh območnih službah zavoda, najbolj v Trbovljah (-5,6%), Novi Gorici (-5,3%), Mariboru (-5,0%) in na Ptuju (-4,4 %). Na letni ravni je brezposelnost najbolj upadla v službah Ptuj (-28,5%) in Kranj (-25,5%), najmanj v službah Novo mesto (-10,4%) in Velenje (-13,3%). Sta renina–Lenart–Zg. Senarska so na območju Lenarta načrtovani štirje odseki. 2,6 km dolg odsek Lenart– Jurovski Dol bo za 415.000 evrov prav tako gradil Pomgrad, dobre štiri kilometre dolg odsek Lormanje–Sp. Voličina pa za slabega 1,2 milijona evrov zadruga Lipa. DRSI bo v sklopu izgradnje državne kolesarske povezave Pernica–Lenart–Radehova–Trojiško jezero zgradila preostala dva odseka. Za odsek slabega dva kilometra dolge povezave Lenart–Radehova–Trojiško jezero je izdelana razpisna dokumentacija za objavo javnega naročila, v pripravi pa je še razpisana dokumentacija za dobrih 6 km dolg odsek Pernica–Lenart. Senka Dreu Foto: SD Občina Lenart bo prepredena z mrežo kolesarskih poti. torek, 11. 10. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Podravje torek z 11. oktobra 2022 5 Dornava z Zadnja seja občinskega sveta v tem mandatu Proti županu Mercu ponovno ostre besedne puščice Župan občine Dornava Janko Merc se je tudi na zadnji seji v tem mandatu branil pred očitki svetnika Marka Mernika »Flikanje« cest o domnevno slabo izvedenih investicijah. Tokrat je bila ponovno „na sporedu“ cesta Slomi–Polenšak, ki jim jo je letos – kot da bi se igrali le uspelo na novo asfaltirati, a so menda bankine urejene neustrezno. Tako je izpostavil svetnik Mernik. otroci v vrtcu Jožeta Brumna je zanimalo, zakaj niso sprejeli proračuna za 2023, tako kot je to storila večina okoliških občin. Vprašal je, ali drži, da je občina društvu ED Cigani plačala avtobusni prevoz v srbski Šabac, in zakaj potem prevozov ne plačuje tudi drugim društvom. „Mi si težko privoščimo prevoze po okoliških krajih, kaj šele daljše relacije,“ je dejal svetnik in negodoval nad vzdrževanjem bankin ter krpanjem cest. „To flikanje je katastrofa, kot da bi se otroci igrali v vrtcu.“ Dotaknil se je še vprašanja polenškega pokopališča: „Križ pri vežici, ki je delo krajanov, bi bilo treba oprati in prebarvati. Pritožuje se Foto: MZ Svetniki županu Janku Mercu niso prizanesli z ostrimi kritikami in vprašanji. 1,3 kilometra ceste med Slomi in Polenšakom je občina Dornava nameravala obnoviti že lani, vendar ni bilo urejeno lastništvo, zato je župan Merc pravilno vztrajal, da občina najprej postane lastnica ceste, nato pa jo obnovi. Ker ceste lani niso asfaltirali, so zanjo predvideni denar prenesli v letošnje leto, kar je svetnika Jožeta Brumna in Marka Mernika zmotilo. Župana sta grajala, da bi lahko lani denar potrošili za katero izmed drugih naložb, za cesto bi namenili letošnja tekoča proračunska sredstva. Spomladi je občina objavila razpis za izbiro izvajalca del, seveda s popisom predvidenih del. Ko je bil postopek tik pred oddajo naročila, so se svetniki spomnili, da bi cesto lahko razširili, saj da je tri metre široka cesta za širino današnjih vozil absolutno preozka. Direktorica občinske uprave Nada Kolednik je takrat pojasnila, da predloga glede na postopek izbire izvajalca, ki se je končeval, ni moč upoštevati, saj so ponudbe dane glede na predloženi popis del. Če bi želeli cesto razširiti, bi morali razpis ponoviti. Obveljala je širina ceste tri metre z majhnimi razširitvami na ovinkih. Bankine ob novi cesti res nevozne? Sedaj je cesta modernizirana, a po mnenju Mernika ponovno ne štima. „Ker je cesta obnovljena, se je povečal promet, vozimo se po bankinah. Zakaj smo bankine širili v jamo in ne v klanec? Navoz iz bankin je že zdrsel v gozd in spet imamo problem. Tam, kjer so mulde, je navoženo blato, nastajajo kolomije, z avtom se ugrezneš. Ko se je delala cesta, smo gramoz vozili v Sveti Tomaž, ob muldah pa imamo sedaj blato. Kdo je opravljal nadzor in kje je bil ta nadzornik? Dva avtomobila se na cesti ne moreta srečati, na kar smo opozarjali že pred prenovo. Bankine niso utrjene in ne vozne. Za nas je očitno dobro, kot je,“ je poudaril svetnik ter predlagal, da se denar, ki je ostal na postavki (cesto so namreč obnovili za 174.000 od predvidenih 187.000 evrov), nameni za ureditev bankin. S tem predlogom se ni strinjal Rok Strižič, ki je dejal, da če delo ni bilo dobro opravljeno, naj se zahteva garancija, ne pa da bi občina za to zapravljala še dodatni denar. Župan Merc je na očitke odgovoril, da bodo poklicali nadzornika in naj svetniki, ki vidijo problem, pridejo na sestanek ter mu to povedo. „Lahko gremo tudi na teren in si tam situacijo neposredno pogledamo.“ Pogrešajo obrtno cono, šola v slabem stanju Dominik Kukovec je predlagal, naj se oblikuje strategija razvoja, da se ve, kateri cilji so prioritetni, denimo obrtna cona, stanovanjski del, športni center, trgovsko središče … „Če bi to želeli, bi bilo treba v upravi zaposliti več ljudi, nas je eno- stavno premalo. Za obrtno cono se bojim, da smo zamudili priložnost, naši podjetniki so našli prostor v drugih conah. Bojim se, da bi interes iskali takšni, ki zaradi svojih dejavnosti drugje niso zaželeni, teh pa pri nas verjetno tudi ne bi želeli imeti. Trgovin je pa že tudi povsod vse polno,“ je pojasnil župan. Tudi Rok Strižič je menil, da bi v občini bila potrebna obrtna cona, po investicijskih vlaganjih kliče tudi šola, ki je „v relativno slabem do katastrofalnem stanju“. Po Strižičevih besedah v telovadnici več ni moč niti trenirati. S to oceno se je prvi mož dornavske občine strinjal, kot tudi s predlogom več svetnikov, da so pravilniki o financiranju dejavnosti društev potrebni prevetritve. „Absolutno se strinjam, da se finančno podpre društva, ki imajo projekte in aktivno delajo. Nisem pa pristaš tega, da se denar namenja tudi za tiste, ki dejavnosti ne izvajajo, a ker so razpisni pogoji takšni, kot so, prav tako dobijo občinsko dotacijo.“ Več svetniških vprašanj, oglasili so se Mernik, Brumen in Kukovec, se je nanašalo na snemanje lokalne televizije SIP TV, ki nekaterih dogodkov med poletjem ni posnela, saj občina ni odobrila plačila. Tako niso snemali in predvajali junijskega občinskega praznika ter odprtja novega gasilsko-vaškega doma v Mezgovcih, snemanje žetve na Polenšaku so plačali organizatorji (Turistično društvo) sami, medtem ko je snemanje Lükarskega praznika konec avgusta naročila in plačala občina. „Tako se to ne dela,“ je bil ponovno glasen Mernik. Župan Merc je pojasnil, da je bilo s snemanjem „vmes malo nesporazuma“ in da tega niso naročali. „Žetev bi res lahko posneli ...,“ je še skomignil ter dodal, da se mandat končuje, v prihodnje bo o snemanju treba razmisliti kako in kaj. Foto: MZ Zahteven večmilijonski gradbeni poseg Z ureditvijo severnega vhoda v Sveto Trojico, ki se dviguje visoko nad Trojiško jezero, se je ukvarjalo že prejšnje občinsko vodstvo, slednjič pa bo država le ugriznila v kislo jabolko tega plazečega se terena in prometno nevarnega cestnega odseka. 12-metrski oporni zid Foto: SD Župan David Klobasa je občinskim svetnikom predstavil simulacijo bodočega krožišča Na griču. lastnik gozda ob pokopališču, ker v njegov gozd odlagajo odpadke s pokopališča, tudi nagrobnike, križe in vse drugo z grobov, kar se odstranjuje oziroma zamenjuje z novim.“ Župan je dejal, da bo proračun 2023 sprejemal novi občinski svet, na pokopališču Polenšak je občina samo najemnica in ne lastnica, zato se mora o vseh posegih posvetovati z župnijo. „Sicer pa je zgovoren podatek, da smo pobrali 1.993 evrov grobnine, vzdrževalnih stroškov s pokopališčem smo imeli 5.358 evrov, pa še ni konec leta. Kar se tiče odlaganja odpada v gozdu, tega ne vozi občina tja, naj to reši lastnik. Mi smo izvajalce, ki opravljajo dela na pokopališču, že opozorili, upam, da bo zaleglo.“ Za plačilo avtobusnega prevoza v Šabac je župan povedal, da je bilo to društvo na vrsti že leta 2019, pa takrat tega niso izkoristili. O krpanju cest pa je pripomnil: „Če bi pustili luknje, bi pa še bolj skakali v zrak. Za vas ni dobro ne tako in ne drugače!“ Mojca Zemljarič Zakaj lokalna televizija ni snemala Sveta Trojica z Razpis za sanacijo plazu in ureditev krožišča Na griču 26. septembra je Direkcija za infrastrukturo (DRSI) objavila razpis za sanacijo plazu in ureditev krožišča v naselju Sveta Trojica. Gre za križišče cest tik ob nekdanji gostilni Na griču, ki so jo pred kratkim znova odprli pod imenom Pri babici Marici na griču. Gradbeni projekt bo izvedbeno in tehnološko zelo zahteven, zato so ga na DRSI razdelili v dve fazi. V prvi bo treba na novo lokacijo prestaviti obstoječo transformatorsko postajo, saj brez tega ne bo mogoče sanirati plazu oziroma bo treba postaviti ogromen oporni zid, kar je predvideno v drugi fazi, skupaj z rekonstrukcijo sedanjega večkrakega križišča v novo obliko – krožišče. stran 5 Potrebna bo res mogočna oporna konstrukcija, da bo hrib zdržal novo krožišče: zid bo namreč dolg kar dobrih 64 metrov, visok bo od 10 do 12 metrov, piloti, ki ga bodo podpirali, pa bodo premera 1,2 metra, in sicer bodo ponekod stali celo v dveh vrstah. Poleg elektrike bo treba urediti še odvodnjavanje in optiko ter zgraditi pločnik in kolesarsko stezo. »Zagotovo bo to največja investicija v zgodovini naše občine, ki bo po popisu del izpred nekaj mesecev stala vsaj pet, če ne še več milijonov evrov,« pravi župan David Klobasa, navdušen, da je država omenjeni projekt uvrstila med svoje investicije za prihodnje leto. »To je res izjemna novica, za katero smo se borili skoraj ves mandat. Kot je znano, so občine državne investicije v lokalne skupnosti dolžne sofinancirati v vrednosti od 15 do 25 odstotkov celotne vrednosti, kar bi bilo v tem primeru velikansko breme za občinske finance. Za nami je nešteto sestankov, pogajanj in dokazovanj; na koncu nam je uspelo, da namreč iz trojiške blagajne za sanacijo plazu in izgradnjo krožišča ne bomo plačali nič, saj smo DRSI prepričali, da smo doslej v omenjeno lokacijo vložili že dovolj lastnih sredstev.« Sanacija plazu in izgradnja krožišča s kraki ceste naj bi trajala leto dni, v tem času bo tam promet seveda oviran, pogoste bodo tudi zapore, česar pa so Trojičani zadnje mesece že vajeni. Na drugi strani, pri izvozu z avtoceste na regionalni cesti Ptuj–Lenart, DRSI trenutno gradi še eno krožišče, tako da bo glavna vpadnica v središče občine, ki se nadaljuje v Trojiško promenado mimo Trojiškega jezera, kmalu dokončana. SD Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 Politika 6 Sv. Andraž z Občina veliko manj zadolžena COLOR CMYK stran 6 torek z 11. oktobra 2022 Ptuj z Nekdanji župan, danes mestni svetnik, sprejel dokončno odločitev Brez večjih investicij Občinske nadzornice so vzele pod drobnogled stanje zadolženosti Občine Sveti Andraž v obeh mandatih županje Darje Vudler Berlak. Za presečna datuma so si izbrale 31. december 2014 in 31. december 2021 in ugotovile, da je Vudler Berlakova z nastopom županske funkcije prevzela tudi dobrih 724.500 evrov občinskega dolga. Konec leta 2021 pa je bila občina zadolžena le še za nekaj več kot 391.000 evrov, torej je dolg skoraj prepolovila. »Dolg na prebivalca je leta 2014 znašal 599 evrov, kar je bilo več od takratnega slovenskega povprečja s 437 evri na prebivalca, medtem ko se je slika do konca leta 2021 obrnila, saj je bil takrat dolg na prebivalca 326 evrov oziroma manj od slovenskega povprečja, ki je bilo takrat 510 evrov,« razlaga predsednica nadzornega odbora (NO) Jožica Hanžel. »NO glede na navedene podatke ocenjuje, Foto: SD Predsednica nadzornega odbora Jožica Hanžel je vodstvu občine predlagala, da v nove kreditne pogodbe vključi možnost predčasnega odplačila. da je Občina v obdobju od leta 2014 do leta 2021 uspešno zmanjševala zadolženost in ob koncu leta 2021 ni bila prekomerno zadolžena. Je pa res, da je to tudi posledica dejstva, da v zadnjih letih v občini niso izvajali velikih novih investicij, dolgovi za stare investicije pa se počasi odplačujejo.« Sedanje vodstvo občine je sicer od gospodarskega ministrstva najelo osem dolgoročnih kreditov v skupni vrednosti 214.375 evrov za ureditev komunalne infrastrukture, zlasti cest. Po vseh osmih pogodbah krediti še niso zapadli, saj doba odplačevanja še vedno traja. Pri najemanju novih kreditov pa NO predlaga previdnost. SD Starši z Svetniki soglašali s kreditom Občinsko podjetje se bo zadolžilo za 321.000 evrov V podjetju Gradnje Starše, ki v prvi vrsti skrbi za opravljanje javnih gospodarskih služb, so letos sprejeli več novih izzivov. Eden izmed njih je tudi izgradnja petih stanovanjskih hiš, dve v Loki in tri v Marjeti na Dravskem polju. Ker pa objektov ne bodo samo postavili, ampak tudi financirali, za realizacijo potrebujejo dodaten denar oz. kredit. Svetnik Miran Zorin, sicer tudi predsednik NO Gradenj Starše, je na zadnji seji zbranim pojasnil, da podjetje v osnovi nima kapitala, s katerim bi lahko zgradilo dve hiši v Loki, zato je vodstvo javnega podjetja na občino že naslovilo vlogo za najem kredita v višini 321.000 evrov. »To obdobje je treba nekako prebroditi, zato bo podjetje zastavilo obe parceli, da bo lahko pridobilo kredit. Doba odplačevanja je 12 mesecev. Ko pa bomo obe stanovanjski hiši prodali, bomo kredit tudi v celoti povrnili,« je povedal Zorin. Javno podjetje se seveda lahko Štefan Čelan se po 20 letih poslavlja od (lokalne) politike Po 12 letih županovanja in osmih letih v vlogi mestnega svetnika se Štefan Čelan dokončno umika iz lokalne politike. Na naslednjih volitvah ne bo kandidiral ne za župana ne za svetnika, kar pomeni tudi razpad njegove liste, ki je v tem mandatu imela šest članov mestnega sveta. Do dela svojih naslednikov v zadnjih osmih letih, odkar je predal vajeti vodenja mesta, je kritičen. Pravi, da Ptuj postaja »razpadajoče vaško mesto.« Kar tri mandate je bil Čelan na čelu ptujske občine. Pred osmimi leti ga je na volitvah premagal Miran Senčar, podporo občanov je preveril tudi na zadnjih volitvah, a je bila Nuška Gajšek veliko bolj prepričljiva. Mnogi so bili mnenja, da bo vnovič nastopil na novembrskih volitvah in se skušal vrniti v Mestno hišo, a je to možnost zavrnil. S svojo zapuščino zadovoljen, z delom obeh naslednikov ne najbolj Čelan je prepričan, da je v času županovanja s svojo ekipo za mesto naredil veliko, kar po njegovem dokazujejo tudi statistični podatki in rezultati: »Praktično ni področja, na katerem ne bi dosegli zavidljivih rezultatov. Na področju predšolske vzgoje smo prvi v Sloveniji zgradili nizkoenergetski vrtec, ki je služil za zgled vsem ostalim občinam. Ob tem smo postavili še novi vrtec na Bregu in energetsko prenovili vse ostale enote. Na področju osnovnega in srednjega šolstva smo z izgradnjo dodatnih površin omogočili prehod z dvoizmenskega na enoizmenski pouk. Ptuj je dobil tri nove višješolske programe in enega visokošolskega. Prenovili smo mestni štadion in igrišče z umetno travo na način, da se lahko izvajajo vsa domača in mednarodna športna tekmovanja. V vseh četrtnih skupnostih smo dogradili in prenovili športne parke, gasilske domove in kulturne dvorane. Minilo je mnogo neprespanih noči, preden nam je uspelo umestiti avtocesto od Slivnice proti Ptuju in ob tem izgraditi navezovalne ceste in Puhov most. Upam, da se spomnite, kako so bile videti vse vpadnice v naše mesto in kakšni prometni zastoji so bili ob konicah. Z investicijami v trgovsko in cestno infrastrukturo je danes pogled na vpadnice veliko bolj prijazen, promet pa tekoč.« Pozitivne učinke teh odločitev vidi tudi v odpiranju skoraj 800 novih delovnih mest v trgovski dejavnosti. Ponosen je na izvedbo rekonstrukcije centralne čistilne naprave, vlaganja v kanalizacijsko omrežje in dejstvo, Foto: ČG da so v finančni perspektivi 2017 do 2013 prejeli največ EU-sredstev na prebivalca med vsemi mestnimi občinami v državi. Izpostavlja še energetsko prenovo številnih objektov, pa projekt Evropske prestolnice kulture 2012, ki je omogočil sanacijo dominikanskega samostana in stavbe vojašnice za potrebe Zgodovinskega arhiva Ptuj. V njegovih mandatih je bila zaključena prenova minoritskega samostana, Mestnega gledališča in Mestnega trga, stavbo Zdravstvenega doma Ptuj pa so nadgradili. Med svoje uspehe šteje tudi dejstvo, da je mesto v času, ko je županoval, kot prvo dobilo plovni režim in kopensko pristanišče na Dravi, odprli pa so tudi prvi štirizvezdični hotel. »Na področju ravnanja s komunalnimi odpadki smo bili vodilni v Slovenji po načelu – povzročitelj naj plačuje. Iz tega naslova je bilo v četrtnih skupnostih Jezero in Spuhlja izvedenih za skoraj 12 milijonov evrov investicij v cestno, kanalizacijsko, telekomunikacijsko, športno in kulturno infrastrukturo,« še nekaj rezultatov svojih treh mandatov izpostavlja nekdanji ptujski župan. Foto: arhiv ŠT V zadnjem mandatu ni bilo zaznati kakšnih velikih trenj med svetniki Liste dr. Štefana Čelana in aktualnim vodstvom občine na čelu z županjo Nuško Gajšek. Kljub temu pa je jasno, da Čelan z njenim vodenjem ni najbolj zadovoljen: »Ptuj je po svojem potencialu popolnoma enakovreden številnim razvitim evropskim mestom. Žal pa v mestno politiko na odgovorne položaje vstopa vedno več ljudi, ki tega potenciala ne razumejo, nimajo ustreznih znanj in kompetenc, da bi ta potencial znali izkoristiti. Pričakovati, da bomo zgolj z lastnimi človeškimi in finančnimi viri ta potencial znali izkoristiti in Ptuj pozicionirati na svetovni zemljevid razvojno in investicijsko zanimivih mest, je izolirno početje. Trenutni način razmišljanja in dela, kot smo mu priča v zadnjih letih, naše mesto spreminja v sicer arhitekturno izjemno lepo, a hkrati razpadajoče vaško mesto. Osebno bom zelo vesel, če se bo z letošnjimi lokalnimi volitvami kaj spremenilo in bo na ključne položaje pripeljalo ljudi s smelimi vizionarskimi razmišljani in predvsem znanji in pogumom, da se bodo smelo odpravili v svet z namenom po zagotavljanju boljših pogojev za življenje in delo naših občank in občanov.« Z delom, opravljenim v zadnjem mandatu, ni najbolj zadovoljen Čelan priznava, da ga osem let v vlogi mestnega svetnika ni preveč Razlogi za odhod iz lokalne politike zadolži le s soglasjem ustanovitelja, vendar so svetniki že s sprejemom proračuna določili, da občina v letu 2022 ne načrtuje dajanja soglasij za zadolževanje oz. poroštva. Zato so na tokratni seji z dvigom rok potrdili spremembo te določbe, prav tako so dali Gradnjam Starše zeleno luč za najem kredita. Po besedah Zorina bodo kredit sprva plačevali mesečno z manjšimi obroki, takoj po prodaji obeh nepremičnin pa v celoti v enem obroku. Svetnik Pišek je pozdravil velike načrte javnega podjetja Gradnje: »Vsi smo želeli, da bi se začelo na tem področju nekaj dogajati. Veseli nas, da je že precej interesa za nakup.« Njegovemu razmišljanju se je pridružil svetnik Boštjan Munda, ki je izjemno vesel, da so se projekti končno začeli realizirati: »Želimo si in upamo, da bo naše občinsko podjetje iz leta v leto uspešnejše.« Estera Korošec Lepo, a razpadajoče vaško mesto ... Po 20 letih se torej Čelan v naslednjih tednih dokončno umika iz lokalne politike. Razlog za to, da ne želi več sodelovati v lokalni politiki, je opisal zelo nazorno: »Ne želim sodelovati v politiki, kjer župan in njegova najožja ekipa več časa preživijo na občnih zborih posameznih društev in rezanju trakov ob preplastitvi pločnikov in cestnih odsekov kakor v kabinetih resornih ministrstev in v evropskih pisarnah. Ptuj ni Ljubljana, kjer županu vsaki dan potrka deset investitorjev, ki želijo investirati v glavnem mestu. Na Ptuju je treba smelo in ambiciozno načrtovati pomembne, nekateri so jih poimenovali megalomanske investicije in za njih močno garati ter iskati investitorje na državnem in evropskem nivoju.« Foto: ČG osrečevalo. Čeprav se je po njegovi oceni zadnja štiri leta stanje na področju komunikacije izboljšalo v primerjavi s časom, ko je občino vodil Senčar, tudi z zadnjim mandatom ni preveč zadovoljen: »V mandatu prejšnjega župana je veljalo načelo, da se noben projekt Čelana ne sme nadaljevati. Oni so namreč šli na volitve proti in ne za sodelovanje z našo ekipo. Delati pod takšnimi pogoji in takšnim vzdušjem je seveda vse prej kot lahko. Zadnja štiri leta so bila iz tega vidika veliko bolj mirna. Žal pa razvojno izjemno neambiciozna, kar pa nikakor ne odgovarja moji naravi.« Odhaja Čelan morda v državno politiko? Dalj časa so glasne špekulacije, da ima Čelan ambicije po sodelovanju v državni politiki. Pravi, da v državnem zboru zagotovo ne bo, bi pa bil pripravljen prevzeti kakšno operativno izvršilno funkcijo na področju reforme lokalne samouprave in izgradnje modela pospeševanja razvojne odličnosti mestnih občin kot generatorjev gospodarskega razvoja. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek z 11. oktobra 2022 torek, 11. 10. 2022 COLOR CMYK stran 7 Kmetijstvo in podeželje 7 Podravje z Spravilo oljnih buč je končano, odkupna cena je dobra V količini pridelanih bučnic izjemne razlike Letošnjo letino buč je enako kot druge poljščine zaznamovala suša. »Kdor je letos imel srečno roko z njivami, je lahko zadovoljen, spet drugi so močno razočarani,« je dejal izkušeni pridelovalec buč Franc Planinšek iz Pleterja pri Kidričevem. Planinšek je med letošnjimi »srečneži« in je pridelal okrog 700 kilogramov suhih bučnic na hektar, Boris Svenšek iz Sel letino 2022 ocenjuje kot eno slabših, Sonja Krabonja iz Jeruzalem Sat – oljarna in mešalnica Središče ob Dravi pa pravi, da je bila letina odlična, saj so njihovi pogodbeniki pridelali tudi do 1.000 in več kilogramov suhih bučnic na hektar. Na kmetiji je letošnji pridelek s 700 kilogrami suhih bučnic po hektarju je sicer krepko pod lanskim, ko je ta tehtal okrog 900 kilogramov na hektar, glede na vremenske razmere pa so vseeno zadovoljni. »Naša kmetija opravlja tudi strojne storitve spravila buč in videli smo, da je bil marsikje pridelek izjemno skromen. Bojim se, da marsikdo zaradi povišanja vseh ostalih stroškov, od strojnih uslug na njivi do sušenja, ter ob skromnih pridelkih ne bo pokril stroškov, čeprav je letošnja odkupna cena suhih bučnic, ravno zaradi bornih pridelkov, dobre štiri evre za kilogram,« je ocenil Planinšek, ki suhe bučnice prodaja v Oljarno Fram. Podražilo se je seme, pridelava, cene strojnih storitev so zaradi višje cene nafte poskočile tudi do 50 %, dražje je tudi sušenje semen, za 100 % in več se je zvišala cena embalaže. Ne glede na podražitve pa so vsaj za zdaj na kmetiji Planinšek odločeni, da bučnega olja ne bodo dražili. »Rešujejo nas še ostale dejavnosti kmetije, tako da za zdaj ostajamo na 18 evrih za liter čistega bučnega olja,« je dejal Franc Planinšek, čigar oče je bil med prvimi na širšem Dravskem polju, ki je pred 45 leti zasadil buče kot samostojen posevek. Pred tem so namreč buče sadili na njive skupaj s krompirjem in koruzo. buče na izredno prodnatih tleh, saj je tako nanesel kolobar, to pa pomeni, da je bil letošnji pridelek okrog 500 kilogramov suhih bučnic na hektar, ponekod pa okrog 300 kilogramov, medtem ko so bili rekordni pridelki pred leti tudi okrog tone in več na hektar,« je povedal Boris Svenšek. Ob obdelavi svoje zemlje nudi tudi strojne usluge ter ima v lasti še oljarno. »Od zemljice do polnilnice,« pravi Svenšek, ki poudarja, da ravno vse te dodatne dejavnosti prinesejo ključen dohodek na kmetijo. Svenškovi so oljarno vzpostavili pred petimi leti, v tem razmeroma kratkem času pa vzpostavili širok nabor strank. »Predelujemo bučnice na primer za stranke iz Dolenjske, vse do Primorske pa sežemo tudi z bučnim oljem,« je o dometu oljarne dejal Borsi Svenšek. In medtem ko se je za kmete delo z bučami končalo, se bo za oljarje šele začelo. »Suha bučna semena morajo pred stiskanjem vsaj en mesec odležati, tako da bomo morali še nekoliko počakati, preden bomo izvedeli, kakšna bo kakovost bučnega olja iz letošnjih bučnic,« je zaključil Svenšek. Mojca Vtič Njiv z bučami manj, dodatno udarila še suša Statistični urad je zbral podatke o posejanih površinah v letu 2022. Ugotovili so, da so se površine, posejane s sojo, povečale za 24 %, sončnice so kmetje posejali na za 33 % večji površini, največji upad površine med oljnicami pa so zaznali pri bučah za olje (za 17 %), letos so uspevale na 3.714 hektarjih. Letos je bilo tako posejanih za 780 hektarjev manj buč za olje v primerjavi z lani, ob tem pa je pridelek zdesetkala še suša. Foto: Oljarna Svenšek Izjemna suša in visoke temperature so močno vplivale na letošnji pridelek buč. V Jeruzalem Sat z letino izjemno zadovoljni Z letino pri pogodbenih partnerjih pa so več kot zadovoljni v Jeruzalem Sat – oljarni in mešalnici Središče ob Dravi, enako kot kmetovalec z Dravskega polja pa je tudi direktorica podjetja Sonja Krabonja povedala, da je bil pridelek močno odvisen od tal, na katerih so bile buče posajene. Kmetje, ki so letos sadili buče na srednje težkih tleh, so pridelali tudi 1000 kilogramov suhih bučnic in več na hektar, pa tudi sicer je bila letošnja letina pri pogodbenikih mnogo boljša od zadnjih dveh, je zaupala direktorica. Odkupno ceno mokrih bučnic so postavili pri okrog 1,75 evra, suhe odkupujejo po 3,8 evra na kilogram, k ceni pa je treba prišteti še DDV. Krabonja je ocenila, da je letos slovenskih bučnic dovolj, ob tem pa upa, da se bodo kmetje tudi v prihodnje odločali za setev buč. »Od naših pogodbenikov je odvisna naša proizvodnja,« je priznala. Svenšek: »Ena slabših letin« Letina 2022 pa se je med slabše letine vpisala na kmetiji Svenšek iz Sel, ki je letos buče gojila na 11 hektarjih zemljišč. »Letos smo imeli Foto: Oljarna Svenšek Pridelki bučnic so se močno razlikovali od njive do njive, večji pridelek so imeli letos tisti kmetje, ki so buče sadili na težjih tleh. Podravje z Slavnostna trgatev potomke stare trte Starše z Izletniško-turistična kmetija Golob Natrgali 80 kilogramov žlahtnih jagod Poznani po dobrih klobasah Stara trta oz. njeni cepiči poganjajo korenine domala po vsem svetu, največ jih je seveda v domovini. Med slovenskimi kraji, kjer uspevajo potomke najstarejše trte na svetu, je tudi Ptujska Gora, kjer trta že devet let raste pod zavetjem bazilike ob starotrški hiši na očeh skrbnika in vinogradnika Rada Rodoška. Na prireditvi Pozdrav jeseni v občini Starše smo med ponudniki srečali kmetijo Golob iz Zlatoličja, ki je imela posebej lepo okrašeno stojnico. Foto: Lidija Bezjak Letošnjo že šesto trgatev so priredili Turistično društvo Ptujska Gora, Društvo žena Tisa ter Društvo sadjarjev in vinogradnikov Majšperk. Stara trta je postala simbol prijateljstva, saj se ob njej domačini in drugi zberejo nekajkrat letno: ob rezi, ob postavitvi klopotca in nazadnje še pri trgatvi. Letošnja je bila še posebej vesela, saj so jo s kulturnim programom obogatili učenci podružnične OŠ Ptujska Gora ter člani KUD Majšperk, ki so pripravili šaljivo igro Franček in sosedje na trgatvi. »Lepo je bilo, vreme nam je služilo, manjkala pa ni niti dobra postrežba,« je jesenski veseli dogodek povzel skrbnik Rado Rodošek. Prvi rez ža- metne črnine oz. modre kavčine je pripadel županji Darinki Fakin, ki je ob pomoči trgačev nabrala okrog 80 kilogramov žlahtnih grozdnih jagod. »Letošnja bera je nekoliko skromnejša kot minulo leto, tudi zaradi rumenice, s katero se je trta borila, sicer pa je kakovost in sladkoba grozdja dobra,« je dejal skrbnik, ki sta mu pri delu med letom pomagala soseda Vito in Gabrijel, na pomoč pa so priskočili tudi tako imenovani Gamsi. Trgatev je torej pod streho, skrb za mošt in vino pa se je šele začela. Ko bo mošt dozo- rel in bo vino zrelo za ustekleničenje, bodo skrb zanj prevzeli člani Sadjarskega in vinogradniškega društva Majšperk. »Pričakujemo, da bomo letos pridelali okrog 50 litrov vina modre kavčine, ki je protokolarno vino Občine Majšperk,« je zaupal predsednik društva Zvonko Maričič. O vinu modre kavčine oz. žametne črnine je še povedal, da je dobrega okusa, vrhunskost pa mu dajeta predvsem sloves in zgodovina najstarejše trte na svetu. Mojca Vtič Kot je povedal starejši gospodar kmetije Janez Golob, se ukvarjajo s prašičerejo, njihova dopolnilna dejavnost sta predelava mesa in izletniško-turistična ponudba. Na kmetiji lahko pogostijo do 50 gostov. „Ponujamo vso kulinariko, od suhomesnih izdelkov do hamburgerjev, kot smo jih pekli tudi na današnji prireditvi. Za skupine gostov pripravimo celovite obroke, kosila, večerje … Smo družinska kmetija s tradicijo od leta 1864, ena najstarejših na Dravskem polju. Kmetijo upravlja četrta generacija, delamo vsi člani družine, čeprav se hčerka in sin ukvarjata še vsak s svojo dejavnostjo. Obdelujemo 40 hektarjev površin, zato je kar treba poprijeti za delo. Za predelavo mesa in nadgradnjo dejavnosti v turistično-izletniško kmetijo smo se odločili, ker je bila gola dejavnost prašičereje za preživetje premalo donosna. Vsi naši mesni proizvodi so zelo kakovostni, držimo se načela, da je vse pridelano pri nas na kmetiji, torej od zrna do žlice. Za predelavo suhomesnih izdelkov ne uporabljamo nobenih umetnih konzervansov, barvil in drugih aditivov. To so prepoznali tudi kupci iz širšega dela Slovenije, vse od Avstrije do Hrvaške, ki so nam zvesti že leta in leta.“ Kmetija Golob je imela na prireditvi zelo lično okrašeno stojnico, za kar je poskrbela hči Gordana, ki je po poklicu cvetličarka. Nekaj let je delala v cvetličarni, potem pa službo zamenjala za delo na domači kmetiji. „Vsi v družini smo povezani, sodelujemo, vsak poskrbi za svoj del in tako sestavimo celotno ponudbo, ki je na voljo gostom oz. kupcem,“ je povedala Gordana, oče Janez pa dodal, da so pri hiši vedno sveže rože. „Žena Janja ima velik cvetlični vrt, vzgaja več kot 300 različnih vrst cvetlic in grmov. Gostje si z zanimanjem ogledajo kmetijo, tudi strojno opremo in vrtove.“ MZ Foto: MZ Janja, Gordana in Janez Golob Štajerski TEDNIK 8 COLOR CMYK Slovenija z Zdravstvo: problema ne predstavljajo le plače, temveč tudi Milijon razlogov za enake pravice Letošnji svetovni dan cerebralne paralize, 6. oktober, je zaznamovalo geslo Milijon razlogov. Po vsem svetu so na ta dan zbirali predloge za dostopne tehnološke rešitve za osebe s cerebralno paralizo. Večina predlogov se navezuje na odpravo arhitektonskih ovir. Že bežen sprehod po Ptuju pokaže, da jih je veliko. Foto: Črtomir Goznik Uporabniki VDC Sonček Ptuj so svetovni dan paralize preživeli na prostem. Sprehodili so se po mestu in obiskali tudi ptujski grad. S svojimi aktivnostmi so ozaveščali javnost in s tem prispevali k boljšemu sprejemanju drugačnosti. Med sprehodom so se srečali tudi s ptujsko županjo Nuško Gajšek. Za neodvisno in samostojno življenje V Zvezi Sonček se zavzemajo za to, da bi bile vse družine z otroki s cerebralno paralizo in drugimi ovirami deležne ustrezne podpore in pomoči, da bi vsi otroci imeli možnost obiskovati isti vrtec, vsi učenci hoditi v skupno osnovno šolo v domačem kraju in da bi odrasli lahko svoje potenciale uresničevali v poklicnem življenju ter živeli neodvisno in samostojno po lastni izbiri. Prav tako je treba zagotoviti polnopravno vključenost odraslih z vsemi državljanskimi pravicami, vključno z volilno pravico. Čas pa je tudi že, da se Slovenija začne preusmerjati od zastarelega medicinskega k socialnemu modelu invalidnosti, ki poudarja odnos družbe do oseb z invalidnostjo in posameznika postavlja v središče odločanja pri sprejemanju odločitev, ki ga zadevajo, so še izpostavili v Zvezi Sonček ob svetovnem dnevu cerebralne paralize. Foto: Črtomir Goznik V podporo osebam s cerebralno paralizo se je ptujska tržnica obarvala v zeleno. Letošnji dan je potekal v duhu gesla Milijon razlogov. stran 8 torek z 11. oktobra 2022 V središču Ptuj, Podravje z Svetovni dan cerebralne paralize Predvsem pa je bil to dan v letu, ki je ozaveščal o tem, da je treba ljudem s cerebralno paralizo zagotoviti enake pravice, dostopnost in enake možnosti, kot jih imajo drugi. Ob svetovnem dnevu cerebralne paralize so v VDC Sonček Ptuj sicer odprli svoja vrata, namesto v svojih prostorih pa so dan preživeli aktivno na mestnih ulicah in trgih Ptuja ter na ptujskem gradu, saj nekateri njihovi uporabniki še niso bili na ptujskem gradu. Za grad pa so se odločili tudi zato, da vidijo, ali lahko njihovi uporabniki z vozički dostopajo na grad. Dvigalo je bilo v preteklosti sicer kupljeno, a ne deluje. Tudi na železniški postaji je bilo montirano, a moraš biti pravi mojster, da ga spraviš v pogon, če sploh. Med svojim sprehodom po mestu so javnost ozaveščali o tem, da oviranost ne zmanjšuje vrednosti osebe in da lahko prav vsak izmed njih nekaj prispeva v družbi, ki bi morala biti do ljudi s cerebralno paralizo kot eno izmed oblik invalidnosti bolj vključujoča. Četudi so nekateri na vozičkih, so sposobni več, kot si marsikdo sploh lahko predstavlja. torek, 11. 10. 2022 V VDC Ptuj je vključenih 15 uporabnikov »S cerebralno paralizo se večina ljudi rodi; gre za stanje, ki se ga ni treba bati. Cerebralna paraliza je telesna oviranost, ki prizadene gibanje in držo,« je ob svetovnem dnevu cerebralne paralize poudarila vodja VDC Sonček Ptuj Jerneja Čeh. Če bi bili vsi uporabniki v službi ta dan, bi jih bilo 15, toliko jih je namreč vključenih v ptujski VDC, saj je to najpogostejša oblika vključevanja v delo odraslih z invalidnostjo oz. paralizo. Zaposlenih je pet, štirje redno, eden v okviru javnih del. Njihov proizvodni program je raznolik, izdelujejo najrazličnejše izdelke, največ za božično stojnico, tudi izdelke po naročilu za različne slovesnosti (poroke, rojstne dneve ...), za ptujsko tiskarno sestavljajo škatle, za gospoda Pernata objemke. Zbirajo pa tudi stari papir. Večina uporabnikov še živi pri starših, le ena uporabnica med tednom živi v stanovanjski skupnosti, ob koncu tedna pa se vrača k družini. Uporabnikom nudijo tudi prevoze. Največja želja vseh iz VDC Ptuj ob letošnjem svetovnem dnevu cerebralne paralize je, da bi bili v družbi sprejeti, da bi se izboljšala dostopnost, da bi se v vseh okoljih potrudili, da bi gibalno ovirani imeli čim manj ovir in da bi bila družba sploh bolj vključujoča do invalidnih oseb. V VDC Ptuj si tudi želijo novi kombi, da bi bila vožnja za uporabnike udobnejša, in tudi skupno trgovino, kot je že bila, kjer bi lahko uporabniki tudi delali, prodajali, kar bi zagotovo prispevalo k njihovi večji samostojnosti. V Ljubljani jo imajo in je zelo uspešna. MG Prvoborci Konrada Kuštrina V zdravniškem sindikatu Fides, ki za 19. oktober napoveduje splošno stavko, vedno poudarjajo, da so največji zagovorniki dostopnega in učinkovitega javnega zdravs ker to ne more obstajati brez zdravnikov, zanje zahtevajo višje plače. Toda sindikat vodi Konrad Kuštrin, v prve vrste ne pošilja zdravnikov, ki delajo le v javnih zdravs ustanovah, zaradi česar bi lažje razumeli položaj svojih kolegov. Ravno nasprotno. pogajalci zdravniškega sindikata Fides, ki zahteva višje plače v javnem zdravstvu, ž ga leta delajo tudi v zasebnih zdravstvenih ustanovah. Ko se bo vlada pogajala o zahtevah zdravniškega sindikata, bodo na drugi strani mize sedeli zdravniki, ki večinoma delajo v zasebnih klinikah ali pa imajo ob redni zaposlitvi v javnih bolnišnicah še več soglasij za delo drugje. To je razvidno iz sestave pogajalske skupine, ki jo je Fides konec prejšnjega meseca razkril v sporočilu svojim članom o poteku stavke in pripravah nanjo. Njeni člani so: – Konrad Kuštrin, dolgoletni predsednik sindikata; – Milenko Stanković, podpredsednik sindikata, urgentni radiolog v UKC Ljubljana, ki ima že dvanajst let odprt s. p. za radiološko diagnostiko in terapijo; po naših podatkih ima soglasja za delo še v štirih drugih ustanovah; – Damjan Polh, podpredsednik sindikata, anesteziolog, zaposlen v Splošni bolnišnici Izola; tudi on ima že vrsto let s. p. za specialistično zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost; Foto: Sašo Švigelj Konrad Kuštrin, predsednik sindikata Fides, v pogajanja z vlado pošilja zdravnike, ki večinoma delajo pri zasebnikih. – Janusz Klim, podpredsednik sindikata, šolski zdravnik, zaposlen v Zdravstvenem domu Ljubljana, edini, ki ne dela zunaj javnega zdravstva; – Gregor Zemljič, kardiolog v UKC Ljubljana, ki hkrati dela v zasebnem centru Barsos-MC; – Anita Dobrovolec, radiologinja v Splošni bolnišnici Celje, ki dela še v medicinskem centru Paracelzus, odprt pa ima s. p.; – Goran Buser iz ginekološke ambulante celjske bolnišnice; poleg tega opravlja samoplačniške preglede v Dvorcu Lanovž in dela v zasebnem centru Aristotel iz Krškega ter ima odprt s. p.; – Katjuša Bizjak, glavna tajnica Fidesa in Kuštrinova nekdanja Vzajemna Haloze z Že destletja zaraščajo hektarji kmetijskih zemljišč, gradbenih Ne kazni in subvencije, rešitev je d Haloze zaraščajo že desetletja. Tega trenda ne bodo odpravile niti dodatne subven odpravljanje zaraščanja, niti kazni za neobdelana zemljišča. Rešitev je sprememb storske politike, ki ne bo preprečevala gradnje, temveč jo pospeševala, je prepriča goletni žetalski župan Anton Butolen. »Dokler nas je bilo v Žetalah 2800, zemljišč zaraščala,« je dejal. Po podatkih statističnega urada se je površina kmetijskih zemljišč (njiv in travnikov) v haloških občinah od leta 2000 do 2020 letih zmanjšala za 549 hektarjev, oziroma v zadnjem primerjalnem desetletnem obdobju za 281 hektarjev, zaraščanje oz. zmanjšanje površin za kmetijsko rabo pa je posledica opuščanja kmetovanja. Še pred dobrimi 20 leti je v haloških občinah v kmetijstvu videlo priložnost za preživetje dobrih 2.000 kmetij, predlani le še dobrih 1.600. Trend upadanja števila kmetij se bo še nadaljeval oz. bodo ostajale zgolj večje kmetije. Takšen primer je kmetija Žunkovič iz Stoperc, ki gospodari na zemlji, od katere je prej živelo več kot deset kmetij, a so to panogo opustile. Toda pogled na bujno razraščene oz. zaraščene vinograde in ponekod z grmički, drugod že z drevesi poraščene travnike razkriva, da je takšnih zanesenjakov, ki vidijo prihodnost kmetijstva na strmih haloških bregovih, malo. Interesa za brezplačen zakup Skladove zemlje ni bilo Na ptujski območni enoti KGZS je eden izmed članov predlagal, da bi se lahko v Halozah vsaj najemnina zemljišč, ki so v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč, znižala. Iz sklada so odgovorili, da imajo na območju Haloz v upravljanju zgolj 818 ha kmetijskih zemljišč, kar predstavlja le 7,3 % od vseh kmetijskih zemljišč na območju Haloz. »Torej za dogajanje na 92,7 Število pregledov kmetijskih zemljišč in izrečenih glob Leto 2021 2022 Število pregledov 1214 1075 Število odločb 280 121 Izrečene globe v evrih 4.540 12.000 Vir: MKGP % kmetijskih zemljišč na območju Haloz, ki so v lasti drugih fizičnih in pravnih oseb, ni odgovoren Sklad.« Dodatno so pojasnili, da že sedaj obstaja možnost znižanja zakupnine za 30 %, če se na prvotno ponudbo nihče ne odzove, razkrili pa so tudi bolečo resnico, da so leta 2020 kmetom ponudili možnost 10-letnega brezplačnega zakupa zemljišč v zaraščanju, ob pogoju, da zakupnik odpravi zaraščanje v roku enega leta, »na območju Haloz ni bilo interesa za tovrsten zakup«. Kazen za lastnika zaraščenega zemljišča je 500 evrov V Sloveniji je po zadnjih podatkih 24.319 ha zaraščenih kmetijskih zemljišč, to pomeni, kmetijska zemljišča, ki niso bila obdelana vsaj enkrat letno, in zemljišča, na katerih raste mlado olesenelo ali trnasto rastje ter drevesa in grmičevje. Če je pokrivnost tega rastja večja od 75 % zemljišča, je to označeno kot območje, kjer rastejo drevesa in grmičevje, takšnih površin je pri nas 34.203 hektarjev. Skupno je Načrtoval torek, 11. 10. 2022 Štajerski TEDNIK torek z 11. oktobra 2022 COLOR CMYK V središču 9 i delo v zasebnih klinikah delajo v zasebnih zdravstvenih ustanovah znova stva, in t, ki ga tvenih Glavni že dol- partnerica; pred tem je bila vodja nabave oziroma službe za javna naročila v šempetrski bolnišnici; – Bojan Popovič, generalni sekretar sindikata, dermatolog, ki hkrati deluje v najmanj treh različnih ustanovah, tudi v lastnem medicinskem centru Dermadent. To so torej večinoma zdravniki, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas v javnem zdravstvenem zavodu, ob tem pa delajo v zasebnih klinikah, s čimer ustvarijo bistveno večji dohodek kot kolegi. Za koga se zares borijo? Vse to postavlja v drugačno luč njihove javne pozive in opozorila, da se borijo za mnoge zdravnike, stran 9 ki delajo tudi 70 ali 80 ur na teden, družinske zdravnike, ki zaradi preobremenjenosti odhajajo iz javnega sistema, in mlade kolege, ki prejemajo (pre)nizke plače glede na dolgotrajnost šolanja. V pogajalski skupini Fidesa tako ni najti niti enega družinskega zdravnika, ki bi iz prve roke poznal njihove težave zaradi preobreme- njenosti – v Sloveniji je namreč brez osebnega zdravnika že najmanj 131 tisoč ljudi – in razloge, zakaj se mladi ne odločajo tudi za to specializacijo. »V kratkem času se morajo rešiti stvari, na katere smo čakali leta,« je pred dnevi poudaril Janusz Klim ter dodal, da so opazili, da vse več zaposlenih v zdravstvu odhaja na druga delovna mesta ali celo v tujino. V Fidesu tako pričakujejo, da bo vlada sprejela odgovornost ter zdravniške delavce izvzela iz sistema plač javnih uslužbencev, saj se v obstoječem sistemu ne da nagraditi ljudi, ki delajo čezmerno in posledično izgorevajo. Toda pozabljajo na številne, že znane primere, ko so zdravniki Foto: Sta/M24 Foto: Primož Lavre a je v zadnjih letih postala lastnica več zasebnih zdravstvenih centrov, v katerih delajo tudi zdravniki iz vodstva Fidesa. Milenko Stanković dela v UKC Ljubljana, poleg tega ima še štiri soglasja za delo v drugih ustanovah. izkoriščali dolge čakalne vrste v javnem zdravstvu – in jih celo sami daljšali – za dodatni zaslužek v zasebnem zdravstvu. Že pred časom smo razkrili primer mariborskega kirurga, ki je pacienta namesto v UKC Maribor raje sam operiral v zasebni kliniki na Hrvaškem. V največji bolnišnici v državi, UKC Ljubljana, pa so se vodilni ortopedi med epidemijo evidentirali za delo, čeprav so v resnici delali drugod. Nadzor je ugotovil, da je šlo za sistematične zlorabe. Eden ima svoj center, drugi delajo v klinikah Vzajemne O tem, kaj pomeni vztrajno zamegljevanje meja med javnim in zasebnim zdravstvom, nazorno priča primer iz leta 2016. »Zdravnik je pogledal izrastek in sklenil, da ga moram tri tedne mazati s kremo, ga opazovati in mu potem poročati o spremembah. Šok! Za pregled, ki je trajal deset minut, od tega je najmanj dve minuti pisal izvid, sem odštela 80 evrov,« je takrat svojo izkušnjo opisala bralka Maja. Dermatologija že dolgo časa velja za eno najbolj akutnih področij, na katerih se čakalne dobe podaljšujejo in kjer je delež tistih, ki čakajo nedopustno dolgo, največji. Zato najdemo tudi veliko zasebnih centrov, v katerih delajo prav der- matologi iz javnih ustanov. Bojan Popovič, generalni sekretar Fidesa, je tako solastnik in direktor zasebne klinike Dermadent, ki ima tri zaposlene in je lani ustvarila 222 tisoč evrov prihodkov. V Zdravstvenem domu Trbovlje ima ordinacijski čas v ponedeljek popoldne in petek dopoldne, v Zdravstvenem domu Postojna pa v sredo dopoldne. V preteklosti se je javno zavzemal za večjo vlogo zasebnih zavarovalnic v zdravstvu. Najmanj dva zdravnika, ki sta člana Fidesove skupine za pogajanje z vlado, delata tudi v zasebnih klinikah, ki sta v lasti zdravstvene zavarovalnice Vzajemna. Ta je v začetku lanskega leta prevzela zasebno kliniko Aristotel, ki na Dolenjskem zaposluje več deset zdravnikov, še enkrat toliko ima honorarnih sodelavcev. Letos spomladi je Vzajemna postala še lastnica ljubljanske klinike Barsos-MC, ki je lani ustvarila rekordnih več kot dva milijona evrov prometa. Primož Cirman, Tomaž Modic Foto: Sta/M24 Dermatolog Bojan Popovič dela v najmanj treh zdravstvenih ustanovah. h parcel pa ni drugačna prostorska politika ncije za ba proan dolča niso torej zaraščenih 58.522 hektarjev kmetijskih zemljišč. Zakon o kmetijskih zemljiščih med drugim določa, da mora lastnik oz. zakupnik z zemljiščem ravnati kot dober gospodar, ob tem zakon predvideva tudi globo za lastnika zaraščenega zemljišča, in sicer 500 evrov. Inšpektorji so lani opravili 1.214 pregledov, izrekli 280 ureditvenih odločb in izrekli za 4.540 evrov kazni, medtem ko so že letos izrekli za 12.000 evrov glob. Najboljša rešitev: razpršena gradnja Toda ne kazni in ne druge spodbude ne bodo odpravile zaraščanja, meni žetalski župan Anton Butolen. V Žetalah imajo več pri- Foto: Črtomir Goznik Številna zemljišča v Halozah zaraščajo, saj ni ljudi, ki bi strma pobočja obdelovali. Foto: Črtomir Goznik ci prostora v prestolnici države ne razumejo težav podeželskih občin in njihove želje, da se omogoči razpršena gradnja. merov, ko so se lastniki izselili, dediči pa živijo po vsej Sloveniji, tudi v tujini. V primerih, ko izvedbe ukrepov ni mogoče naložiti lastniku zemljišča, če ta nima znanega bivališča ali določenega zastopnika, se zemljišče prenese v začasno upravljanje sklada, ko pa za zaraščene parcele teče zapuščinski postopek, je treba počakati na zaključek sodnega postopka dedovanja, razen, če se potencialni dediči med seboj dogovorijo o skupnem zastopniku, ki začasno prevzame v upravljanje to površino, so odgovorili na ministrstvu. Toda najboljša rešitev bi bila sprememba prostorske politike, ki bi omočila razpršeno gradnjo v Halozah, meni Butolen. »Prostorsko planiranje je največja cokla podeželskim občinam. Stroka je poglavitni krivec, politika pa ji slepo sledi. Kmetijci namreč zahtevajo, V 10 letih ob 281 hektarjev njiv in travnikov 2000 2010 Površina Število [ha] kmetij 2020 Površina Število [ha] kmetij Površina Število [ha] kmetij Majšperk 2073 398 2010 313 1864 260 Videm 2589 566 2638 495 2556 471 Zavrč 539 138 446 128 455 110 Podlehnik 900 240 864 218 943 204 1113 239 1084 214 997 192 Cirkulane 848 267 758 243 731 224 Makole 897 219 891 192 864 165 Skupaj 8959 2067 8691 1803 8410 1626 Žetale Vir: Surs da vsako parcelo, ki jo spremenimo v gradbeno, nadomestimo s kmetijsko, ravno sedaj iščemo pet hektarjev gradbenih zemljišč, ki bi jih spremenili v kmetijska, na drugi strani pa imamo hektarje zaraščenih zemljišč,« je eno izmed težav izpostavil žetalski župan, druga težava so dolgotrajni oz. večletni postopki sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, saj se državni organi in inštitucije ne držijo rokov, čeprav so ti jasno predpisani. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 COLOR CMYK Na sceni 10 stran 10 torek z 11. oktobra 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Potep Nova polka Ne bom te več prosil Člani ansambla Potep so na narodno-zabavni sceni od leta 2010, prihajajo pa iz okolice Sevnice. Pravijo, da je teh 12 let minilo zelo hitro. V tem času so doživeli veliko lepega, še več lepih spominov pa želijo ustvariti tudi v naslednjih dvanajstih letih. Ansambel sestavljajo: Benjamin Drolc (pevec, kitarist, harmonikar in bobnar), Robi Novšak (pevec), Boštjan Povše (harmonikar, klaviaturist, basist in pevec), Denis Kozinc (basist, harmonikar in pevec) in Damjan Povše (vodja ansambla, kitarist in pevec). Po premoru se jim je ponovno pridružil pevec Robi Novšak, tako da jih je po novem pet. Pred kratkim so se predstavili tudi z novo polko Ne bom te več prosil, za katero je besedilo napisal Igor Pirkovič, melodijo in aranžma pa Marjan Turk. Vsi člani so zaposleni, imajo svoje redne službe, razen Boštjana, ki se preživlja z glasbo. Ima namreč zasebno glasbeno šolo, poučuje diatonično harmoniko, bas kitaro in bariton. Zraven pa se še ukvarja z glasbeno produkcijo v svojem snemalnem studiu. „Z imeni je zelo težko. V prvi vrsti zato, ker je zelo veliko ansamblov in vsak razmišlja o tem, kako izbrati ime, da si ga bodo poslušalci najlažje zapomnili ime. Pri nas je bilo čisto spontano, vsak je imel Foto: zasebni arhiv Ansambel Potep nekaj predlogov. Na koncu je zmagal Potep, ker se vsi radi potepamo po naši lepi Sloveniji in razveseljujemo ljudi,“ so izbor svojega imena predstavili člani. Njihov repertoar pretežno sestavljajo hiti vseh žanrov, saj poskušajo igrati vse najbolj znane hite, ki navdušujejo poslušalce. Igrajo slovensko narodno-zabavno glasbo in tudi zabavno glasbo, saj je tudi ta nepogrešljiva na vseh nastopih. Najbolj prepoznavni so postali po skladbi Le ona, ki je tudi naslovna skladba njihove prve zgoščenke, ki je izšla leta 2016. Avtorja te skladbe sta Aleksander Mrvič, ki je prispeval besedilo, poznan je kot idejni vodja portala Narodnjak, pod glasbo in priredbo pa se je podpisal Rok Žlindra, znan kot odličen avtor melodij in vodja ansambla Roka Žlindre. Od drugih svojih prepoznavnih skladb pa člani ansambla Potep izpostavljajo še skladbe: Vandrovček (Rok Žlindra, Majda Rebernik, Rok Žlindra), Princesa cvička (Marjan Turk, Matej Kocjančič, Marjan Turk), V tri krasne (Gregor Gramc, Matej Kocjančič, Gregor Gramc), Najboljša leta (Rok Žlindra, Matej Kocjančič, Rok Žlindra) in Pravi trenutek (Jože Umek, Igor Pirko- vič, Boštjan Povše). Doslej so izdali eno zgoščenko. V pripravi je druga, nekaj novih skladb zanjo so že posneli. Kovidno obdobje je bilo zanje res posebno obdobje, saj so bili vsi doma v krogu družine. Medsebojne stike so ohranjali preko socialnih omrežij in prek telefona. Precej nenavadno jim je bilo, da se v živo niso videli toliko časa. Stike so poskušali ohranjati tudi tako, da so se posneli vsak s svojega kavča, to zmontirali in objavili na spletu. Tako, da so poslušalci dobili malo glasbene poslastice direktno na dom. „Narodno zabavna glasba nam pomeni zelo veliko, predvsem zato, ker je naša slovenska, nas razvedri, požene na ples, zvabi skupaj prijatelje in vse ljudi dobre volje. To je naša kulturna dediščina, ki jo moramo ohranjati, negovati in predajati našim zanamcem. Je zelo čustvena, izpovedna, iskrena. V zadnjem obdobju se je sicer precej spremenila. Po vsej verjetnosti tudi zato, ker se je zelo spremenil naš življenjski ritem, kar po našem mnenju zelo vpliva tudi na glasbo, saj jo delamo ljudje. Tiste, ki menijo, da ima naša narodno-zabavna glasba fašistični prizvok, imajo za Gorišnica z Druženje upokojencev Slovenija, Podravje z Na jesenskem Tednu restavracij 107 sodelujočih Lepo preživet dan Samo dve ptujski in ena trojiška Septembra je v Zagojičih potekalo šesto srečanje domačega upokojenskega društva z društvom upokojencev Škocjan iz Dolenjske. Foto: AŽ Udeleženci srečanja Prijateljski stiki potekajo vedno v sproščenem vzdušju. Poln avtobus iz Dolenjske je dokaz, da si ljudje v današnjem času, sploh po obdobju epidemije, zelo želijo takšnih druženj in srečanj. Po predaji protokolarnih daril je vse prisotne pozdravil predsednik domačega društva upokojencev Janez Horvat in gostom zaželel prisrčno dobrodošlico. Nato je vse prisotne nagovoril predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja Viktor Kokol. Podžupan občine Gorišnice Jože Petek je v kratkem nagovoru orisal občino Gorišnica ter poudaril pomen druženja, ki je v današnjem času še kako pomemben. Po jutranji kavi so se vsi odpravili na kratek izlet v Muretince, kjer jih je sprejel predsednik KUD Baron Janez Golc. Popeljal jih je skozi grajske sobane, med eksponati, ki so v prostorih gradu našli svoje mesto. Drugi del druženja se je začel v popoldanskem času ob prihodu članov kegljaške sekcije DU Zavrč. Zapeli so tudi člani domačega pevskega zbora pod vodstvom Marije Bezjak. Po kratkem tekmovanju v visečem kegljanju so razdelili pokale za prvo, drugo in tretje mesto. Druženje v novem vaško-gasilskem domu Zagojiči je ob dobri kapljici in prigrizku potekalo vse do večernih ur. Glede na število udeležencev, bilo jih je več kot 150, je doseglo svoj namen. Alojz Župec takšno svoje mnenje verjetno neke svoje razloge, ki pa jih bodo zelo težko utemeljili. Glasba naj ne bi poznala meja ne v narodnosti, kulturi in jeziku. Glasba nas povezuje po celem svetu tako ali drugače,“ so o narodno-zabavni glasbi, ki so ji predani s srcem in jo igrajo z največjim veseljem, povedali člani ansambla Potep, ki s svojim igranjem in novimi skladbami želijo še naprej razveseljevati ljudi. Pa tudi na festivale niso pozabili, morda jim bomo lahko že kmalu zaploskali na katerem od prepoznavnih festivalov narodno-zabavne glasbe. MG Med 14. in 23. oktobrom se nam obeta vseslovenska kulinarična poslastica – tradicionalni Teden restavracij, na katerem nam svoje mojstrovine kuhajo vrhunske chefinje in chefi. Tokrat je mogoče izbirati med 107 restavracijami po Sloveniji, v katerih pa si lahko svojo mizo in želeni termin rezervirate že od ponedeljka. Ker mnogi z rezervacijami pohitijo, so polni že marsikateri termini, v nekaterih najbolj znanih restavracijah pa sploh nimajo več prostora. Osnova cena menijev, ki jih odlikujejo sveži, lokalni okusi in izbrana vina, je 21 evrov, restavracije pa se same odločijo, ali bodo na to ceno uveljavile dodatek na kakovost. Glede na kakovost ponudbe so namreč ocenjene s srčki. Meni v restavraciji z dvema srčkoma tako lahko stane dva evra več, torej 23 evrov, v najbolje ocenjenih resta- vracijah s tremi in štirimi srčki pa še dodatnih šest, torej 27 evrov. Velike izbire med restavracijami v Spodnjem Podravju, ki bi jih na kulinaričnem tednu lahko obiskali, ni; dvema, ki sta se s svojimi krožniki predstavili tudi na spomladanskem dogodku, se je na jesenskem pridružila le še ena. Tako imamo na voljo tri: ptujski gostilni Ribič na obali Drave in Grabar v Rabelčji vasi ter novo trojiško Pri babici Marici na griču. Meni v vseh treh, tudi pri Grabarju, ki se ponaša z dvema srčkoma, stane 21 evrov, rezervacije pa so obvezne. Med restavracijami s štirimi srčki je tudi šest takih, ki so uvrščene v Foto: SD Na Tednu restavracij sodeluje tudi nova trojiška gostilna Pri babici Marici na griču. Foto: arhiv Na Ptuju se v Teden restavracij vključujeta Gostilna Ribič (na posnetku) in Grabar. Michelin Guide 2022 in Gault&Millau 2022. To so Gostilna Repovž iz Šentjanža, Hiša Linhart iz Radovljice, Ošterija Debeluh iz Brežic, Pavus – Grad Laško iz Laškega ter ljubljanski restavraciji JB in Strelec. Na jesenskem Tednu restavracij sodeluje tudi 19 od skupno 44 restavracij, nosilk znaka Slovenia Green Cuisine, ki so podpisale Zavezo za trajnostno gastronomijo Slovenije. Poleg promocije vrhunske kulinarike, izpostavljanja pomena kakovosti, ocenjevanja in srčkov so med cilji Tedna restavracij odpravljanje uravnilovke pri gostinskih cenah pa tudi boljša primerjava med kakovostjo menijev. SD Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki torek z 11. oktobra 2022 11 Starše z Nova in sodobna štirirazrednica v Marjeti odpira vrata Svečano odprtje petmilijonske investicije V občini Starše so minulo soboto, tik pred začetkom tedna otroka, namenu predali novo podružnično šolo v Marjeti na Dravskem polju. Odprtja so se udeležili številni gostje ter občani in občanke, predvsem iz Marjete, Trnič, Prepolj in Brunšvika. Iz teh naselij je namreč doma večina učencev marješke šole. Slednji so z izvirnimi nastopi obarvali sobotno svečanost, zbrane pa spomnili predvsem na to, kako je bilo pri pouku v času naših dedov in babic. Zbrane je v uvodu nagovoril župan Stanislav Greifoner, ki je izpostavil pomen organiziranega osnovnega šolstva, ki je temelj razvoja vsake občine. Poudaril je, da bo ta pomembna pridobitev zadržala mlade v kraju, prispevala k izboljšanju demografske slike in sorazmernemu razvoju občine. Spomnil je tudi na polemike glede izgradnje telovadnice. »Telovadnica, v obsegu, kot smo jo zgradili, ni pogoj za organizacijo pouka od prvega do četrtega razreda osnovne šole, je pa pogoj za razvoj tako amaterskega kot profesionalnega športa v lokalni skupnosti,« je povedal Greifoner in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izgradnji objekta. Ena izmed številnih gostij na svečanem dogodku je bila tudi Nada Nedeljko, predstavnica Zavoda za šolstvo, območne enote Maribor. Ob tej priložnosti je čestitala vsem, predvsem pa učencem, staršem in delavcem šole. »Nova stavba zagotavlja varno fizično učno okolje in nudi priložnosti za dvig kakovosti znanja, vseživljenjskega učenja, medgeneracijskega sodelovanja ter povezovanja z lokalno skupnostjo. To nikakor ni vstran vržen denar, ampak velika naložba za vse občane in občanke,« je dejala Nedeljkova. Tik pred svečanim prerezom traku se je vsem, ki so si prizadevali za izgradnjo podružnične šole, zahvalil Franc Kekec, ravnatelj OŠ Starše. Med drugim je povedal, da so že takoj po izgradnji vrtca Pikapolonica v Marjeti, pred 11 leti, začeli razmišljati o novi šolski zgradbi. Ob odprtju so zaposleni POŠ Marjeta skupaj z učenci pripravili bogat kulturni programi, sodelovali so tudi otroci vrtca Pikapolonica. Otvoritveni trak so svečano prerezali župan Stanislav Greifoner, ravnatelj Franc Kekec in Daša Jakol, vodja POŠ Marjeta. razvito brezplačno mrežo prevozov Prostofer. Pohvalijo se lahko tudi z visokim številom krvodajalk in krvodajalcev, ki so bili prav tako povabljeni v prostore občinske uprave. Na dogodku se jim je Gabrovec, ki je tudi sam krvodajalec, zahvalil za njihovo pripravljenost pomagati in humano dejavnost. »Krvodajalci z dajanjem krvi zagotavljajo in omogočajo nemoteno delovanje zdravstva, zato je prav, da opozorimo na pomen njihove odločitve za naše občanke in občane pa tudi za širšo skupnost,« je dejal. ba ohranjati, saj so starejši ljudje pomemben člen naše skupnosti. Vsako leto znova se jim na tak način zahvalimo za vse, kar so naredili za vse nas,« je povedal župan. Občina je poskrbela tudi za pogostitev in nastop glasbene skupine. Dogodka se je udeležilo okoli 150 starostnikov in starostnic, kar je okoli 30 odstotkov vseh občanov v tej starostni skupini. »Pričakovali smo sicer še več ljudi, vendar je očitno korona naredila svoje, nekatere je še vedno strah, drugi pa so raje doma.« EK Foto: EK Zahvala za trud in zagnanost V občini Markovci se v teh dneh vrstijo tradicionalni sprejemi pri županu Milanu Gabrovcu. Po dolgih dveh letih, ko organizacija takih dogodkov ni bila mogoča, so bila srečanja še toliko bolj prijetna in težko pričakovana. Župan jih je izkoristil predvsem za zahvalo vsem tistim, ki so prispevali k razvoju in uspešnemu delovanju občine. jeli denarni prispevek občine, ki za prvega otroka znaša 250 evrov, za drugega 450 evrov, tretjega pa 500 evrov. Še isti dan je župan na- govoril prostovoljce. Kot je znano, je markovska občina znana po solidarnosti, po prostovoljstvu in prostovoljcih. V občini imajo dobro V prostorih občinske mansarde je v minulih dneh odmevala zborovska pesem, saj so pripravili sprejem tudi za markovske zbore. V Bukovcih srečanje starejših Najbolj množični dogodek je bil v Večnamenski dvorani v Bukovcih, kjer so pripravili tradicionalno srečanje starejših občanov, starih nad 70 let. Slednji so uživali ob nastopih učenk in učencev OŠ Markovci, ki so deklamirali, prepevali, pa tudi plesali. »To tradicijo je tre- Foto: EK Srečanje starostnikov v dvorani v Bukovcih Foto: EK Župan Gabrovec in markovski pevci Slovenija z Uvrstitev med sto najbolj trajnostnih destinacij sveta Nagrajenih sedem turističnih zgodb Na konferenci Global Green Destinations Days, ki je konec septembra potekala v Atenah, je bilo sedem slovenskih destinacij nagrajenih za svoje trajnostne prakse, in sicer Jeruzalem, Ljubljana, Maribor, Miren Kras, Rogaška Slatina, Rogla Pohorje in Vipava. Gre za sedem zgodb slovenskega turizma, ki se ponašajo z znakom kakovosti Slovenia Green, po novem pa so uvrščene še na svetovni seznam stotih najboljših trajnostnih praks. Miren Kras je to uspel z znamko Krasna kuhinja, ki gostom v destinaciji pomaga prepoznavati vrhunsko lokalno gastronomijo, Maribor z novo VR-izkušnjo v Hiši Stare trte. Ljubljana pa prav tako s projektom digitalizacije, in sicer Plečnikove kulturne dediščine. Destinacija Rogla Pohorje se je na prestižni seznam uvrstila s prenovo Žičke kartuzije, Jeruzalem Slovenija pa z izgradnjo novih počivališč za avtodome, ki jih je tam primanjkovalo. Rogaška Slatina je bila nagrajena za izgradnjo novega nadhoda Sonce, Vipava pa za projekt Postani vinar za en dan, ki obiskovalcem omogoča pristno doživetje vinarske dediščine kraja. Zelena država sveta Na konferenci v grški prestolnici so se zbrali številni strokovnjaki, destinacijski menedžerji in turistične organizacije, s čimer želijo Vrednost izgradnje nove POŠ Marjeta znaša pet milijonov evrov, od tega so skoraj 1,3 milijona evrov prejeli od države. Projekta ne bi mogli izpeljati brez pomoči kredita v višini 2,7 milijona evrov. »V tem obdobju se je zvrstilo kar nekaj idejnih zasnov, spreminjali so se načrti, pojavile so se težave z zemljišči. Izjemno hvaležen sem, da nam je s skupnimi močmi uspelo zgraditi novo šolo. Velika hvala vsem krajanom, staršem, predstavnikom sveta staršev, zaposlenim, občinskim svetnikom, pa tudi angažiranosti aktualnega župana in njegove ekipe.« Njegovim zahvalam se je pridružila tudi Daša Jakol, vodja POŠ Marjeta, ki je novi šolski zgradbi namenila nekaj spodbudnih besed: »Draga nova šola, želimo ti veliko zdravega šolskega živ žava, modrih misli, nešteto rešenih problemov in ugank, veliko gibanja, plesa in smeha. Ponosni smo nate, dobrodošla med nami.« Estera Korošec Markovci z Tradicionalni sprejemi pri županu Prvi, ki so se udeležili sprejema pri županu, so bili najmlajši prebivalci občine, ki so se rodili v lanskem letu. Teh je 33, vsi pa so pre- stran 11 Foto: SD Maribor se je med sto najbolj trajnostnih destinacij sveta uvrstil z novo VR-izkušnjo v Hiši Stare trte na Lentu. podpreti vzajemno učenje ter odkriti praktična orodja in rešitve za bolj trajnostni turizem. K temu je že dolgo zavezana tudi Slovenija. Destinacije, ki pridobijo znak Slovenia Green v sklopu Zelene sheme slovenskega turizma, pa letno poročajo o svojem napredku in opravijo ponovno certifikacijo na vsake tri leta. »V Zeleno shemo je vključenih 214 turističnih destinacij. Je resnično primer dobre prakse, kako v trajnostni razvoj vključevati vse ravni v turizmu in jim ponuditi orodje za nenehno izboljševanje. Poleg tega je Zelena shema mednarodno primerljiva in temelji na več kot sto kriterijih Green Destinations Standard,« je dejala Maja Pak, direktorica STO. Marsikdo ne ve, da je bila Slovenija prva država na svetu, ki je leta 2016 pridobila naziv Zelena država sveta. SD Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 11. 10. 2022 Ljudje in dogodki 12 torek z 11. oktobra 2022 Lenart z V SVZ Hrastovec tri velike naložbe Hajdina z Bogatejši za info center Pogodbe za več kot pet milijonov evrov Obnovljena stara kašča z novo vsebino Direktor našega največjega socialno varstvenega zavoda SVZ Hrastovec z nekaj več kot 600 stanovalci Aleksander Gungl je v Viteški dvorani hrastovškega gradu podpisal pogodbe z izvajalci za tri investicije. Njihova skupna vrednost znaša kar dobrih 5,2 milijona evrov, od katerih bo šla večina, nekaj čez pet milijonov, za gradnjo sedmih dislociranih bivalnih enot in dveh pomožnih objektov v Lenartu. Ta se bo začela že v prihodnjih dneh, izvajalec del pa bo podjetje Gradnje Lenart. Izboljšanje bivalnega standarda V novih bivalnih enotah, ki merijo nekaj čez 1.800 kvadratnih metrov površine, bo 70 postelj v eno- in dvoposteljnih sobah, kar je glede na sedanje pogoje bivanja velik korak k izboljšanju standarda. »Vsi se zavedamo, da je v obstoječih enotah, kjer si več stanovalcev deli eno kopalnico in bivalne prostore, okužbe novega koronavirusa zelo težko zajeziti. S to pridobitvijo se bodo te razmere izboljšale. Vse naše investicije, ki jih letos ni malo, peljejo po poti izpraznitve graščine, v kateri stanovalci bivajo že dobrih 70 let. Skrajni čas je, da se ljudje izselijo iz teh prostorov in zaživijo v primernem okolju. V samem gradu je trenutno 90 stanovalcev, v Lenart se jih bo preselilo 70. Za naslednje selitve že pripravljamo dokumentacijo in opravljamo nekatere nakupe, tako da verjamem, da bomo grad dokončno izpraznili v treh do štirih letih, da ga bo mogoče končno urediti za turistične namene, kar si tudi zasluži. Ko bodo enote v Lenartu zgrajene, se bodo stanovalci varovanega oddelka iz gradu preselili v depandanse A in B v Hrastovcu,« je dejal Gungl. stran 12 Hajdinčani so ob letošnjem svetovnem dnevu turizma prerezali otvoritveni trak turistično-informacijskega centra na Mariničevi domačiji. V centru bo moč dobiti informacije o občini in njenih znamenitostih, pa tudi kupiti kakšen lokalno značilen spominek. Info center je v obnovljeni kašči, ki stoji na dvorišču domačije, urejali so ga v sklopu projekta Info Hajdina, v katerem sodelujejo občina, turistično društvo, društvo žena, deklet in gospodinj ter osnovna šola. Projekt so začeli lansko leto, z njim želijo promovirati okolje hajdinske občine, pospeševati turistični obisk in spodbujati prodajo lokalnih produktov. V prvi fazi so objekt obnovili, v njem uredili informacijski center in prodajalno domačih izdelkov. V nadaljevanju bo sledilo oblikovanje vsebin in turistične ponudbe. Projekt je sofinanciran s sredstvi LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. Zaradi slabega vremena so spremljevalni program slavnostnega odprtja preselili v telovadnico osnovne šole. Navzočim je dobrodošlico zaželel podžupan Franc Krajnc. Vsem, ki so pri projektu in dogodku sodelovali, se je zahvalil. „Vsi se spomnimo izgleda kašče, ki je danes čudovito obnovljena in lepo opremljena. Verjamem, da bomo z urejanjem turistične infrastrukture na nekdanjem Mariničevem nadaljevali. Izdelan imamo namreč projekt za novogradnjo večnamenskega turističnega objekta na gabaritih sedanje domačije. Seveda računamo, da bi bili s prijavo projekta uspešni na razpisu,“ je med drugim povedal hajdinski podžupan Krajnc. Foto: MZ Slavnostni prerez vrvice novega hajdinskega info centra sta opravila podžupan Franc Krajnc in podpredsednica TD Mitra Magda Intihar. Zaradi nujne službene poti v tujino je bila predsednica TD Mitra Hajdina Sonja Brlek Krajnc odsotna. A se je kljub temu vsem zbranim na prireditvi oglasila s pismom: „Pred 11 leti so bili najpomembnejši razlogi, da smo se združili v društvo, povezovanje, promocija in pospeševanje vsega, kar ustvarjamo in ponujamo na območju hajdinske občine. Kljub geografski majhnosti je občina zelo bogata z gostinsko in nastanitveno ponudbo, ponujajo se številne možnosti rekreacije, vabimo na različne prireditve. Vrh ponudbe so nedvomno lahko kulturno-zgodovinske znamenitosti, kot sta I. mitrej in cerkev sv. Mar- tina, pa tudi naravne danosti. Ob podpori občine smo izvedli vrsto projektov in dejavnosti, nadejamo se, da bo tako tudi v prihodnje. Pred leti smo oblikovali idejo, da bi na Mariničevi domačiji, ki je v lasti občine, oblikovali infrastrukturo, ki bi služila promocijski ter društveni dejavnosti. Posest ima dve izraziti prednosti: leži ob glavni cesti, je lahko dostopna in v bližini I. mitreja, izjemnega kulturno-zgodovinskega spomenika. Idejo smo že začeli udejanjati.“ Zapis predsednice društva Brlek Krajnčeve je prebrala podpredsednica TD Mitra Hajdina Magda Intihar. Mojca Vomer Gojkovič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, sicer Hajdinčanka in članica TD Mitra, je govorila o zgodovini Hajdine v rimskem času in pomembnosti I. mitreja v mednarodnem merilu danes. Pred 2.000 leti so namreč območje naselili Rimljani in zgradili tabor, sicer pa zgodovina kraja sega v prazgodovinsko obdobje. Filozof, teolog, pater Branko Cestnik je ob tej priložnosti Hajdinčanom predstavil svoj drugi roman z naslovom Šesti pečat, za glasbeni utrinek so poskrbeli osnovnošolci, za kulinarične dobrote in dobro kaplico pa gospodinje ter kletarji. MZ Foto: SD Direktorja SVZ Hrastovec Aleksander Gungl in podjetja Gradnje Lenart Marjan Bračko sta podpisala dobrih pet milijonov evrov vredno pogodbo za gradnjo bivalnih enot v Lenartu. Razporeditev prostorov je načrtovana tako, da bodo lahko v primeru epidemij nalezljivih bolezni takoj vzpostavili sive in rdeče cone, prilagojeni bodo invalidom in gibalno oviranim, objekti bodo energetsko samooskrbni, uporabljeni materiali pa naravni. Obnova stopnišča in mostu Drugo pogodbo je direktor SVZ Hrastovec podpisal s podjetjem Gnom iz Šentvida pri Stični, ki bo pod budnim očesom Zavoda za kulturno dediščino Maribor v naslednjih dveh letih obnovilo zunanje baročno stopnišče hrastovškega gradu. Zaradi dotrajanosti in nevarnosti uporabe je zaprto že dolgi dve desetletji, zavodu pa je slednjič od ministrstva za kulturo preko ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti uspelo pridobiti 100.000 evrov za sofinanciranje obnove. Nekaj denarja naj bi za obnovo, s katero se bosta izboljšala tako videz gradu kot njegova uporabnost, prispevala tudi kulturnovarstvena stroka. Tretja investicija je namenjena gradu Cmurek na Tratah. V njem sicer že od leta 2004 ni stanovalcev SVZ Hrastovec, vendar zavod še vedno upravlja grad. Ker je bil več let prazen, tudi ni bilo večjih vlaganj, zato so v Muzeju norosti, ki v njem domuje od leta 2013 in se ukvarja z raziskovanjem, ohranjanjem in predstavljanjem zgodovine gradu, opravili veliko prostovoljnega dela, da so ga po svojih močeh vzdrževali in obnavljali ter tako ustavili njegovo propadanje. Upravljavcu, torej SVZ Hrastovec, so predlagali, da se prijavi na državni razpis za nujno obnovo mostu, preko katerega se pride do gradu, kar je tudi storil. Zdaj imajo na voljo 50.000 evrov, most pa bo obnovilo podjetje KGS Krajnc iz Lenarta. Senka Dreu Vssee d V dosedaan nje jee odd o d daje ajjee ssii laaah hko oggleda l date naa & ĐĞĞŬŝŝŝŶ &ĂĐ &Ă Ŷ zzŽ Ž ŽƵ ƵddƵďĞ ďĞƉƌŽĮůŝŚ ŽĮůŝ ĮůŝŚ Į ůŝŝŚ Ś ZĂĚŝĂWƚƵũ ŚZĂ W ũ Ormož z Projekt Prostofer zaživel tudi na Ormoškem Odslej na voljo brezplačni prevozi za starejše V občini Ormož je zaživel projekt Prostofer. Pred grajsko pristavo v Ormožu so namreč pred nekaj dnevi namenu predali električno vozilo za izvajanje prevozov starejših občanov. Ti bodo namenjeni vsem, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nizke mesečne dohodke ter slabe povezave z javnim prevozom. Prostovoljni vozniki jih bodo odpeljali po nujnih opravkih – do zdravnika, banke, pošte, lekarne ali trgovine. V osnovi bodo prevozi potekali po območju občine Ormož, ob izrednih situacijah bodo uporabnike odpeljali tudi do bolnišnic v Mariboru, Ptuju ali Murski Soboti. Prijave za prevoze so mogoče od 5. oktobra, prvi prevozi bodo opravljeni 10. oktobra. „Na to, da začenjamo projekt Prostofer, smo izjemno ponosni. Časi se spreminjajo in medsebojna pomoč je vedno pomembnejša. Kar nekaj časa so tekli pogovori z društvi upokojencev in drugimi starejšimi, ki so takšne prevoze pogrešali. Veseli smo, da so se javili tudi prostovoljci, ki bodo te storitve opravljali. Glede na številne pozive, naj starejšim omogočimo brezplačne prevoze, pa sem prepričan, da bo projekt v občini Ormož uspešen,“ je dejal župan Danijel Vrbnjak. Projekt bo občino Ormož stal okoli 800 evrov mesečno, to vključuje najem električnega vozila Renault Zoe ter strošek centrale, kamor lahko uporabniki pokličejo in naročijo prevoz. Naročilo za prevoz potrebno tri dni prej Prebivalci občine Ormož, ki potrebujejo prevoz, ga lahko naročijo s klicem na brezplačno številko 080 10 10, najmanj tri dni prej. Tako bo moč vnaprej oblikovati linije prevozov in kakšne prevoze morda tudi združiti. Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. Vozniki, ki želijo postati prostoferji, to sporočijo na občino, v kateri živijo in je priključena projektu Prostofer, ali pa zavodu Zlata mreža. Kot pravi župan, so želeli k sodelovanju privabiti šoferje, ki imajo prebivališče na območju občine Ormož, kar pomeni, da poznajo teren, k projektu Foto: NŠ Župan občine Ormož Danijel Vrbnjak je izročil ključe električnega vozila, s katerim bodo prostovoljci opravljali prevoze. pa je pristopil tudi Rokometni klub Jeruzalem Ormož, tako da je med prostovoljnimi šoferji tudi nekaj njihovih igralcev. Miha Bogataj, direktor zavoda Zlata mreža, je pojasnil, da projekt Prostofer deluje tretje leto, občina Ormož pa je 90. po vrsti, ki se mu je pridružila. Nad številom prostovoljnih šoferjev v Ormožu je bil navdušen: „Brez prostovoljcev seveda projekt ne more živeti in vesel sem, da se jih je v Ormožu že v začetku pridružilo trinajst, tako da ne bodo preobremenjeni, saj bodo v povprečju opravili enega ali dva prevoza mesečno. Prostovoljci so pred začetkom projekta opravili teoretični in praktični del usposabljanja, saj je vozilo, namenjeno prevozom, električno, kar pomeni tudi nekoliko drugačno vožnjo, naučili so jih tudi pravilnega polnjenja baterije. Kot pravi Bogataj, je projekt v treh letih obstoja po vsej Sloveniji spletel tudi lepa prijateljstva – nekateri starejši so se tako navezali na svoje prostovoljne šoferje, da so pripravljeni spremeniti tudi termin pregleda pri zdravniku, samo da jih do tja pripelje voznik, ki so ga navajeni. nš Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 COLOR CMYK stran 13 Ljudje in dogodki torek z 11. oktobra 2022 Sp. Podravje z Teden otroka v znamenju številnih aktivnosti 13 DUBROVNIK in OBIRANJE MANDARIN »Skupaj se imamo dobro« V vrtcih in šolah Spodnjega Podravja so z najrazličnejšimi dogodki in aktivnostmi obeležili Teden otroka, ki je letos potekal pod osrednjo temo »Skupaj se imamo dobro«. Največji poudarek je bil v druženju sovrstnikov s čim manj uporabe pametnih naprav. Z>//EWK^>h a> WƌŝĚƌƵǎŝƚĞƐĞŶĂ /ZĂĚŝĂͲdĞĚŶŝŬĂWƚƵũ ŵŝŶ ŽĚϮϭ͘ϭϬ͘ͲϮϯ͘ϭ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞϯĚŶŝ Ϭ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵǎďŝ Foto: ČG Pikina zabava v ptujski enoti Marjetica Že v vrtcu otroci skupaj s svojimi sovrstniki kaj zanimivega počnejo, pa tudi doživijo. Druženje ob različnih, malo drugačnih dogodkih, pa je še toliko bolj zaželeno. Prav zato so v Vrtcu Ptuj ob letošnjem tednu otroka pripravili številne aktivnosti za otroke, predvsem z namenom, da bi se imeli lepo, pa tudi, da bi čim več kratkohlačnikom pričarali nasmeh na obraz. Kot je izpostavila Mateja Lobenwein, ravnateljica Vrtca Ptuj, je že tradicionalno prvi teden v oktobru namenjen izključno najmlajšim. Za otroke vseh enot so letos organizirali jesenski kros, lutkovne prestave, dramatizacije, cici kino, učenje pesmi, disko, pravljični dan, pohode v naravo, na obisk pa so prišli najrazličnejši gostje od plesalcev, cirkusantov do mladih glasbenikov (pravljičarka Lilijana Klemenčič, Plesna šola Moreno, Arbadakarba …). »Vse te aktiv- nosti so izjemno pomembne za celosten razvoj naših otrok. Tudi vzgojiteljice, ki imajo ob takih trenutkih nekoliko več dela s pripravami in organizacijo, čutijo neizmerno zadovoljstvo ob pogledih na vse te srečne in vesele malčke. Vključimo pa seveda tudi starše, ki se vsako leto zelo radi odzovejo. Letos smo se skupaj z njimi družili ob kostanjih in pečenih jabolkih,« je povedala Lobenweinova. V Marjetici o Piki Nogavički Še posebej veselo je bilo v ptujski enoti Marjetica, ki so jo za teden dni preimenovali v »Čira čara«. V tem času so se družili s Piko Nogavičko, spoznavali njene dogodivščine, pa tudi vse njene prijatelje. Zadnji dan, v petek, je bila čisto prava Pikina zabava, deklice so imele prav take kite in pike na ob- razih kot Pika Nogavička, z žongliranjem, čaranjem in vožnjo s triciklom pa jih je razveselil klovn (Tomi Gomilšek). Kuharice so poskrbele še za sladke palačinke in zabava je bila popolna. »Vse to počnemo za otroke, da se imajo lepo in prijetno,« je dejala Suzana Fajfarič, vodja aktivnosti ob tednu otroka. Z njihovih veselih in srečnih obrazkov je lahko prav vsak razbral, da je res tako. Tudi županja Nuška Gajšek se je z veseljem odzvala povabilu na Pikino zabavo, predvsem zato, ker je med otroki vedno veselo in prijetno. Vsem zaposlenim v ptujskih vrtcih in šolah pa je ob tednu otroka zaželela čim več srčnosti in razumevanja. »Nikakor ne smemo pozabiti, da smo bili tudi vsi mi nekoč otroci in da so nam v spominu najbolj ostali vsi tisti trenutki, ko so nam vzgojitelji oz. učitelji prisluhnili in nas razumeli.« Estera Korošec RNWREUDVH]QDPLRGSUDYLWHYVHGRELVHUDMXĜQH Dalmacije - DUBROVNIKA, v dolini edinstvene delte NERETVE ]QDPL2%,5$-7(0$1'$5,1(LQRGNULYDMWHËDUHPHVWD ŠIBENIK, s skrivnostnim pridihom srednjeveške pravljice. 9'XEURYQLNXVLERPRRJOHGDOLPHVWQH]QDPHQLWRVWLNRWVRSDODþD6SRQ]DFHUNHYVY9ODK ]DãþLWQLNDPHVWDFHUNHYVY%ODåDVWDUROHNDUQRREUDPEQLVWROSPHVWQROXNRVWUGQMDYR6Y ,YDQDYHOLNLYRGQMDNLQGRPLQLNDQVNLVDPRVWDQ2EþXGRYDOLERPRWUGQMDYL0LQþHWDLQ%RNDUVH VSUHKRGLOLSRXOLFL3ODFDDOL6WUDGXQXLQVHSRY]SHOLQDRE]LGMHRGNRGHUVHSRQXMDOHSUD]JOHG 91HXPXVHERPR]YHþHUGUXåLOLREJODVELLQGREULYHþHUML 1DSODQWDåLYGROLQR'HOWH1HUHWYHKUYDãNL.DOLIRUQLMLERPRRELUDOLPDQGDULQH9VORJXQH UHWYDQVNLKGRPDþLQRYVHERPRYR]LOLSRãWHYLOQLKUHþQLKURNDYLKVWUDGLFLRQDOQLPLSORYLOL± WUXSLFDPLYVHGRMH]HUD.XWL3RVWUHJOLQDVERGR]GRPDþROR]RLQVVPRNYDPLWHUULEMLPL VSHFLDOLWHWDPLREGDOPDWLQVNLJODVELSDERPRYVHVNXSDMSRSODNQLOLVNR]DUFHPGRPDþHJD 9PHVWXâLEHQLNVLERPRSROHJVUHGQMHYHãNLKWUGQMDYLQNQHåMHJDGYRUDRJOHGDOLL]MHPHQ SULPHUVWDYEDUVWYD.DWHGUDORVY-DNRYDNLMHYFHORWL]JUDMHQDL]NDPQDLQNDPQLWLKSORãþ EUH]XSRUDEHYH]LYQLKPDWHULDORY Ptuj z Vlaganja v kulturno dvorano Grajena Novo podobo dobiva še ena stavba Dom krajanov na Bregu je pred kratkim dobil lepšo podobo, obenem pa so delno poskrbeli tudi za energetsko sanacijo objekta. Te dni se je začela še ena investicija v občinske objekte, namenjene druženju krajanov, in sicer na drugem koncu mesta, v Grajeni. Na stavbi kulturne dvorane urejajo toplotnoizolacijsko fasado. Prenova doma krajanov Ivana Spolenaka na Bregu, ki se je končala pred kratkim, je stala 36.000 evrov. Izvedli so toplotno izolacijo fasade na celotnem zunanjem obodu objekta, zamenjali staro stavbno pohištvo in okenske police, prepleskali leseni napušč in pomožne prostore. Izbrani izvajalec SM-TEAM, Safet Mahmutović, s. p., je dela opravil dobro in pravočasno. Najugodnejšo ponudbo je oddal še za eno investicijo, ki se je začela prejšnji teden, obnovo kulturnega doma v Grajeni. „Dvorana dobiva novo podobo in funkcionalnost, s čimer bo dejansko služila svojemu namenu, izvajanju javnih kulturnih in s kulturo povezanih dejavnosti ter druženju. Po končani prvi fazi, ki je obsegala vgradnjo toplotne črpalke za ogrevanje in hlajenje objekta in obnovo prostorov za namene delovanja društev, smo začeli drugo fazo. V sklopu te bomo izvedli toplotno izolacijsko fasado na celotnem ovoju stavbe,“ so pojasnili na ptujski občini. Vrednost vseh del znaša 66.000 evrov (brez davka), od tega bo občina za svoj delež prispevala dobrih 53.500 evrov. Dela so v polnem teku, zaključek je predviden konec naslednjega meseca. Glede na naraščajoče stroške ogrevanja so tovrstne naložbe zagotovo smiselne in smele. Dženana Kmetec Foto: ČG Dela naj bi končali novembra. CENA: 259 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚǀ ŚŽƚĞůƵΎΎΎ͕ϭdžƉŽůƉĞŶnjŝŽŶ͕ϭdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕ ϭdžǀĞēĞƌũĂnjŐůĂƐďŽ͕ǀƐĞŽŐůĞĚĞnjƵŶĂŶũŽƐƟ ƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ŽďŝƌĂŶũĞŵĂŶĚĂƌŝŶƐƉŝŬŶŝŬŽŵ͕ ǀŽǎŶũŽƐͩƚƌƵƉŝĐĂŵŝ͕ͨϮŬŐŵĂŶĚĂƌŝŶ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũĂŝnjůĞƚĂ͕ůŽŬĂůŶĞŐĂǀŽĚŶŝŬĂ͕ƚĞƌŶĞnjŐŽĚŶŽ njĂǀĂƌŽǀĂŶũĞ͘ =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 14 stran 14 torek z 11. oktobra 2022 Aljoša Toplak z Iz zime do pomladi Na pekinškem letališču (1) Nekaj dni po novem letu, premražen in smrkav od praznovanja na prostem, sem letel iz zasneženega Dunaja. Na hrbet sedeža pred mano je bila vgrajena tablica, na kateri sem pogledal dva filma, potem sem brskal po igrah, odprl poker in spremljal partijo med drugimi potniki na letalu. Igralec (ali igralka?) z imenom MrFishy je pobiral/a ves denar, BigMama je pisal/a jezne komentarje, ki sem jih vse manj razumel, ker se je vanje postopoma prikradlo vse več kitajskih pismenk. Na eni točki se mi je začelo dozdevati, da vem, kdo je BigMama – ko sem namreč stegnil vrat in pogledal nekaj sedežev naprej, sem videl suhljatega Azijca z belim klobukom, katerega kretnje so sovpadale z jeznimi komentarji, ki so se mi prikazovali na ekranu. Potem sem zaspal, ne da bi videl razplet drame pri pokru – dremajoč vse do Pekinga, tistih preostalih pet ali šest ur našega leta. Ko smo pristali, so se vrata odprla v megleno jutro, kljub megli nas je bičal ledeni veter, kar mi ni šlo skupaj, veter in megla. Drug za drugim smo se spuščali iz letala, trdno držeč se ograje zaradi sunkov vetra, potem so nas strpali na letališki avtobus do terminala. Stlačen med potnike sem iz gneče potegnil roko s telefonom, pogledal na uro in naredil izračun, da mi je zaradi zamude preostalo natanko 50 minut do naslednjega leta. 50 minut, da opravim check-in in Foto: Mateja Toplak Pekinško letališče premore tudi podzemno železnico, ki povezuje terminale. Foto: Mateja Toplak Vsak potnik je v svojem svetu. najdem prava vrata na letališču, za katerega sem nekje prebral, da je največje na svetu. Ali pa je najbolj prometno na svetu? Nisem bil prepričan, ampak sem si rekel, da bom preveril na spletu, če bom kdaj o tem pisal (zdaj sem preveril, pekinško letališče je drugo najbolj prometno letališče na svetu, takoj za atlantskim v ZDA). 44 minut do naslednjega leta: šofer je ustavil in iz avtobusa smo se usipali kot sardele iz pločevinke. Napol sem tekel do dela, kjer me je pričakala dolga vrsta, tako da sem šel kar mimo vseh ljudi in uradniku pomolil potni list, rekoč, da zamujam let. Pogledal sem vrsto za sabo in postalo mi je nerodno, ker nisem bil prepričan, da je bilo to zares po- trebno, sploh pa menda nisem bil edini, ki je zamujal svoj let. Morda si je v tistem trenutku kdo iz vrste mislil, češ da bi raje zamudil let, kot da bi bil takšen kreten, ki prehiteva. Ker so za mano stali sami Kitajci, sem si mislil, da si zagotovo mislijo, češ glej to belo opico, zahodnjaški egoizem, egocentrizem, egomanijo, virus individualizma, ali pa kaj takega. Mislil sem si, da si morda to mislijo, in se sramoval, ker sem se strinjal z njihovimi mislimi, oziroma s tem, kar sem mislil, da so mislili, potem pa me je njihovih pogledov rešil uradnik, ki mi je v potni list potisnil štampiljko in me spustil naprej. 32 minut: tekel sem po terminalu, videl sem napis, ki usmerja do sektorja 1, jaz pa sem moral nekako priti do sektorja 16. Gledal sem naokoli, zadihal, sprejel možnost, da bom zamudil letalo, nisem bil prepričan, kaj se v tem primeru stori, ampak sem si mislil, da se bo zagotovo dalo nekaj zmeniti. No, morda pa se ne bo dalo in je to začetek katastrofe, sem razmišljal, morda bom ostal ujet na letališču in slej ko prej me bodo vrgli z letališča, ven v hlad mesta, in bom prepuščen na nemilost ulicam, vprašal sem se, ali tukaj sploh sprejemajo Mastercard, ker če ne, potem bo po meni, ker nisem prinesel jenov, v denarnici pa sem imel samo 20 evrov. Rekel sem si, da moram za vsako ceno najti vhod do svojega leta, a vse bolj sem se bal, da jih ne bom pravočasno našel. 29 minut: našel sem vrata svojega leta, iz nekega razloga je sektor 16 zraven sektorja 1. Spustil sem se na sedež pred vrati, zmajeval z glavo, si rekel hvala bogu, kako neumno, jaz in moji strahovi. 26 minut: začutil sem, da sem lačen. In pomislil, da se zagotovo dobi kaj za prigrizniti na letališču, ki je največje na svetu. Ali pa je najbolj prometno na svetu? Zagotovo ne bo nič narobe, če skočim do najbližje trgovinice ali restavracije? 26 minut imam, to bo zagotovo dovolj, si rečem. Zagotovo ne bo nič narobe. Se nadaljuje … Foto: obe Profimedia balerinke Foto: Mateja Toplak Moderno pekinško letališče. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner So nizki satenasti copati brez pet, z mehkim usnjenim podplatom in ojačano konico, kar omogoča plesanje na konicah prstov. Pri nekaterih slogih imajo vrvico, ki se zategne, da se copati spredaj nagubajo. Pogosto so nanje prišiti trakovi, ki se križno zavežejo okoli gležnjev. Brez trakov in ojačanega prstnega dela so bili zelo priljubljeni kot domači copati v 40. letih 20. stoletja, po letu 2010 pa so iz usnja in trpežnih materialov ena izmed najbolj priljubljenih in modnih ženskih obutev, ki jih imenujemo balerinke. ETHAN Hawke - ameriški filmski igralec (Pred polnočjo), RESEDA - nizka rastlina z majhnimi zelenkasto rumenimi dišečimi cvetovi, ZELOT - gorečnež, zagrizenec Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 torek z 11. oktobra 2022 COLOR CMYK stran 15 Za kratek čas 15 Spodnje Podravje z Iz studia Radia Ptuj Kuharski podvigi Radia Ptuj in Štajerskega tednika V redakcijah Radia Ptuj in Štajerskega tednika smo v tem tednu pripravili zanimiv kuharski izziv. Novinarka Štajerskega tednika Mojca Zemljarič in voditelj Radia Ptuj Marjan Nahberger namreč vsako jutro v Štajerski budilki kuhata dobrote na električnem žaru, njune mojstrovine pa lahko poleg radia spremljate tudi na Facebook profilu Radia Ptuj in Štajerskega tednika. Razlog za takšen kuharski podvig je naročniška akcija Štajerskega tednika, v kateri vsi novi naročniki, ki bodo naročniško razmerje sklenili za najmanj dvanajst mesecev, prejmejo električni žar GRP 100 podjetja Inplan. Gre za enkratno nagrado, saj žar omogoča pečenje dobrot z zelo enostavno in praktično uporabo, okusne jedi pa boste pripravili v zelo kratkem času. Uporaba žara je mogoča povsod, brez težav ga vzamete s seboj na počitnice ali pa ga uporabljate doma – žar ne zavzame veliko prostora, zato je primeren tudi za uporabo v majhnih stanovanjih in kampih. Seveda v družbi Radio-Tednik Ptuj nismo pozabili na naše že obstoječe naročnike, saj bomo med tistimi, ki ste že naročniki Štajerskega tednika, izžrebali pet dobitnikov električnega žara, prav takšnega, kot ga prejmejo tudi naši novi naročniki. Mojca in Marjan sta sicer skupnih kuharskih podvigov že vajena, saj sta v preteklosti že družno pekla palačinke, kuhala golaž in pripravljala druge dobrote. Marjan ima tudi že precej izkušenj s Foto: NŠ Sudoku z Sudoku 5 4 7 2 6 9 3 4 5 8 Lepi spomini ne bledijo! Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 2 4 3 5 2 9 1 5 8 4 9 6 9 4 6 5 3 Tadejev znakoskop Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel < <<< < << <<< < << <<< << < << <<< -------------- Denar €€€ €€ € €€€ €€€ €€ € €€ € €€€ € €€€ kuhanjem v radijskem studiu, kajti v družbi radijskih kolegov je kuhal že v električnem saču iz Inplana in takrat je svoje delo opravil odlično. Mojca Zemljarič pa v studiu še ni kuhala. „Po devetih letih se vrniti pred radijski mikrofon je velik izziv. Z Marjanom sva vedno dober tim in se sodelovanja zelo veselim. Predstavila bova delo časopisnega uredništva, vse od A do Ž, kako nastaja naš časopis Štajerski tednik. Ob tem pa bova za našo ekipo vsak dan pripravila še okusno malico. Kuhala bova na električnem žaru, ki ga lahko kot nagrado ob sklenitvi naročniškega razmerja prejmejo novi naročniki. Upam, da česa ne prismodiva in zasmodiva in da bova ravno dovolj pikantna, tako kot znamo biti v uredništvu Štajerskega tednika,“ je povedala. Spremljajte Štajersko budilko, kjer boste torej še vsak dan do konca tega tedna spoznavali kuharsko znanje sodelavcev Štajerskega tednika in Radia Ptuj, če postanete novi naročniki Štajerskega tednika, pa boste lahko dobrote na električnem žaru ustvarjali tudi sami. Nš œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Zdravje ››› ››› ›› › ›› › ››› › ›› › ››› › Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (Velja za teden od 11. do 17. oktobra 2022.) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Tednikova nagradna razrezanka z Z dodatno nagrado za vse! Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 17. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju.Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Janežič Petra (za Saro), 1240 Kamnik. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 COLOR CMYK Izobraževanje 16 stran 16 torek z 11. oktobra 2022 Ptuj z Na šolskem centru 18 tehnikov oblikovanja Ptuj z Priznanja za najzaslužnejše šolske delavce Perspektiven in zanimiv poklic Učitelji opravljajo izjemno pomembno poslanstvo Na ptujskem šolskem centru je v letošnjem šolskem letu zaživel novi izobraževalni program Tehnik oblikovanja. Mladim, ki jih veseli umetnost, se tako ni treba več voziti v Maribor ali Ljubljano. V prvi letnik je vpisanih 18 dijakov in dijakinj. Kot so povedali, so ta program izbrali predvsem zato, ker želijo pridobiti znanje s področij risanja, grafičnega oblikovanja in oblikovanja raznih predmetov. Eden izmed njihovih najljubših predmetov je Risanje, ki ga poučuje profesorica likovne umetnosti Valerija Kuhar. Ure risanja se najprej začnejo s pripravo učilnice – risalne mize postavijo v krog, profesorica Valerija pa je tokrat na sredo postavila dve steklenici, košaro in še nek predmet. Pojasnila je, da je njihov prvi izziv risanje po opazovanju. »Ta naloga nekaterim posameznikom predstavlja kar zahteven zalogaj, vendar gre za eno izmed osnov risanja. Ker je število dijakov ravno pravšnje, se lahko vsakemu posvetim, mu pomagam z napotki, tudi svetujem izboljšave. Pri strokovnih predmetih je namreč zelo pomemben individualni pristop,« je izpostavila Kuharjeva in dodala, da so vsi v razredu umetniško nadarjeni, saj so morali pred sprejemom opraviti preizkus znanja iz risanja. Ker je njihovo predznanje zelo različno, so začeli z osnovami risanja. Do konca šolskega leta se bodo med drugim učili risati predmete raznih oblik, risali bodo v naravi, pa na temen papir z belimi barvicami, uporabljali različne formate in teksture papirja. »V prihodnjih letih bodo risarsko znanje še nadgrajevali in trenirali natančnost, osredotočenost, estetiko, kar je pri oblikovalcih izjemno pomembno,« je nekaj vsebin naštela profesorica risanja. Šola ima na voljo vse potrebne pripomočke, dijaki pa morajo sami poskrbeti za različne vrste risarskih potrebščin, kot so barvice, svinčniki, oglje. »Moja naloga je, da jih usmerjam, predvsem pa v vsakem prepoznam tista področja, ki jih lahko še dodatno razvija in izpopolnjuje.« Ob svetovnem dnevu učiteljev so Društvo ravnateljev ptujskega območja, OO Sviz Ptuj in OO VIR Zveze svobodnih sindikatov Spodnje Podravje organizirali tradicionalno srečanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Najzaslužnejšim strokovnim sodelavcem so se zahvalili s plaketami in priznanji dr. Franja Žgeča. V uvodu je zbrane v dominikanskem samostanu na Ptuju nagovorila Ivanka Korez, predsednica Društva ravnateljev ptujskega območja, ki se je zahvalila vsem za opravljeno delo in za nadvse pomembno poslanstvo: »Življenje vsakega od nas spremlja spomin na učitelja. Našo osebnost oblikujejo sporočila in vrednote, ki so nam jih posredovali. Ta dediščina učiteljskega dela je v vsakem od nas neprecenljiva vrednost za naše delo. Dobri učitelji in učiteljice se morajo truditi, da v vsaki stvari poiščejo tisto, kar je pozitivno, koristno in kako iz tega narediti kaj novega, še boljšega. Ko bomo znali to naučiti tudi naše učence, ni ovire, ki je ne bi mogli premagati kot odrasli.« Karmen Ivančič, predsednica OO Sviz Ptuj, je spregovorila predvsem o pomenu učiteljskega poklica in prenosu znanja na mlade rodove. Srečanje so izkoristili tudi za druženje in izmenjavo dobrih praks Letošnji slavnostni govornik je bil Edvard Protner, redni profesor Filozofske fakultete Maribor, ki Foto: ČG 29 prejemnic in prejemnikov Žgečevih priznanj je v daljšem nagovoru izpostavil predvsem številne izzive zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, pa tudi sistemske težave. Program je obogatil zbor Dolcezza Glasbene šole sv. Petra in Pavla Ptuj. Dijaki Srednje šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj pa so poskrbeli za okrasitev odra in pogostitev ob koncu prireditve, ki so jo številni izkoristili za druženje, pogovor ter izmenja- Prejemniki Žgečevih priznanj v letu 2022 Foto: ČG Dijaki in dijakinje programa Tehnik oblikovanja rišejo tihožitje. Tehniki oblikovanja imajo radi ure risanja Dijak Rok Gojčič iz Ptuja je svoje tihožitje že skoraj dokončal, risanje pa je tisto, ki ga najbolj veseli. Njegova želja je, da nekoč postane umetnik in doda: »Svetovno znan!« To, da se je lahko vpisala na srednješolski program oblikovanja, je bila že od nekdaj želja dijakinje Lili Potrč iz Turnišča. V šoli najraje obiskuje ure angleščine in vse strokovne predmete, tudi doma pa veliko časa posveča risanju. Na vprašanje, ali že ve, kaj bi v življenju rada počela, zelo samozavestno in odločno odgovori: »Tetoverka.« Dijakinja Amra Ramić ima že od nekdaj rada risanje. Z izbiro programa je zadovoljna, prav tako pa tudi s predmetnikom. Vsak teden komaj čaka četrtek in kar tri dolge ure risanja ob prijetni glasbi. Tudi Melani Ritonja iz Središča ob Dravi ima rada vse, kar je povezano z umetnostjo. Prav tako je zelo vesela novih sošolcev in sošolk, s katerimi so se povezali že prvi teden pouka. Najbolj blizu ji je grafično oblikovanje, ali je to tudi poklic, ki bi ga rada opravljala, pa še ne ve. Po besedah Kuharjeve bodo prav gotovo vsi ti dijaki in dijakinje brez težav našli zaposlitev, seveda pa lahko svoje znanje še nadgradijo na raznih fakultetah oz. akademijah umetniških smeri, kot so slikarstvo, grafika, kiparstvo, podajo se lahko tudi v pedagoške vode ali pa nekoč odprejo svoje podjetje. Veliko možnosti je tudi na področju grafičnega in modnega oblikovanja. Estera Korošec Vesna Mesarič (OŠ Hajdina), Dušanka Kaučevič (OŠ Hajdina), Vanja Hotko (Vrtec Ptuj), Maja Prosenjak (Vrtec Ptuj), Tatjana Jankovič (Vrtec Ptuj), Nada Veselič (Vrtec Ptuj), Nevenka Tikvič (Vrtec Ptuj), Andreja Masten (OŠ Gorišnica), Klementina Lindič (OŠ Gorišnica), Valerija Vnuk Tušak (OŠ Gorišnica), Suzana Ciglarič (OŠ dr. Ljudevita Pivka), Vesna Čerček (OŠ Dornava), Nataša Ropič (OŠ Dornava), Maja B. Kralj (OŠ Videm), Petra Fošnarič (OŠ Videm), Karmen Auer (OŠ Videm), Darja Tement (OŠ Kidričevo), Mateja Očko (OŠ Kidričevo), Gregor Zmazek (OŠ Markovci), Sabina Založnik (OŠ Markovci), Ludvik Medic (OŠ Mladika), Vida Lačen (OŠ Olge Meglič), Marjeta Urbanič Rudolf (Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj), Zdenko Kolarič (ŠETK Ptuj), Elka Mlakar (OŠ Ljudski vrt), Lidija Šoter (OŠ Ljudski vrt), Petra Bohinec (OŠ Ljudski vrt), Monika Šešo (OŠ Cirkovce), Lidija Tement (OŠ Cirkulane-Zavrč) Foto: Sašo Urih Prejemnice Žgečevih plaket v letu 2022 Zdenka Kokol (OŠ Ljudevita Pivka), Jelka Trafela (OŠ Majšperk), Suzana Strelec (OŠ Majšperk), Marjanca Kušar (OŠ Mladika), Diana Bohak Sabath (OŠ Olge Meglič), Tanja Kozar Stošič (Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj), Milena Mali (OŠ Podlehnik), Ivana Vidovič (OŠ Breg), Edita Kmetec (OŠ Ljudski vrt), Marija Petrovič (OŠ Cirkulane-Zavrč) vo dobrih praks. Šolskim delavcem se je za njihov doprinos širši lokalni skupnosti zahvalila tudi ptujska županja Nuška Gajšek. Svetovni dan učiteljev je sicer na mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi razgla- Ivanjkovci z Šola in vrtec ob tednu otroka V gledališče in zavetišče Teden otroka so z vrsto aktivnostmi zaznamovali v OŠ Ivanjkovci, pod okriljem katere deluje tudi vrtec. Udejstvovali so se na področju kulture in izkazali skrb za male živali. „V sklopu kulturnega abonmaja, ki ga v OŠ Ivanjkovci in vrtcu Ivanjkovci izvajamo že peto leto zapovrstjo, so si učenci prve triade in najstarejša skupina otrok vrtca v Lutkovnem gledališču Maribor ogledali predstavo z naslovom Želodova skrivnost. Abonma vključuje oglede vsaj treh predstav. Za prevoz so učenci poskrbeli sami, in sicer z akcijo Peš v šolo in iz šole, ter tako izkoristili brezplačni prevoz v gledališče,“ je povedala ravnateljica vrtca in šole Ivanjkovci Nada Pignar ter dodala, da so letošnji obisk Maribora združili z dodatno aktivnostjo, obiskom zavetišča zapuščenih živali. „Do 8. oktobra smo v šoli in vrtcu zbirali hrano ter pripomočke za zapušče- ne muce in pse, nato pa jo odpeljali v zavetišče zapuščenih živali. V akcijo smo vključili vse učence šole sil Unesco. Dan zaznamujemo kot spomin na 5. oktober 1966, ko sta v Parizu leta 1966 Unesco in Mednarodna organizacija za delo sprejeli priporočila o položaju učiteljev, ki veljajo še danes. Estera Korošec in otroke vrtca. Na ta način smo simbolično obeležili svetovni dan živali 4. oktober. Otrokom želimo privzgojiti zavest odgovornega ravnanja z živalmi, hkrati nagovarjamo učence, da smo ljudje odgovorni za zaščito živali, njihovega življenja, zdravja. Radi bi vplivali na učence, da bodo znali odgovorno ravnati z živalmi ter spodbujali k temu tudi vse ostale.“ MZ Foto: OŠ Ivanjkovci Zbrano hrano in pripomočke za male živali so Ivanjkovčani donirali mariborskemu zavetišču za male živali. Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 COLOR CMYK Rokomet Boginja Fortuna obiskala Hardek Stran 18 Nogomet Stresen zaključek tekme v Mariboru Stran 18 stran 17 Tenis Tami na črni celini do drugega najboljšega izida sezone Stran 19 Rokomet Drava s srečnim koncem v Gorišnici Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 2. SNL, 11. krog Jadran jo je še dobro odnesel … Aluminij – Jadran Dekani 4:1 (2:1) STRELCI: 0:1 Meštrić (6.), 1:1 Martić (37.), 2:1 Frešer (42.), 3:1 Marinšek (63.), 4:1 Skiba (75.). ALUMINIJ: Banić, Jovan, Martić, Koblar, Frešer (od 66. Gorenak), Jagić, Borovnik (od 79. Baskera), Katuša (od 66. Crnčec), Brest, Marinšek (od 85. Ciganović), Skiba (od 79. Kmetec). Trener: Robert Pevnik. JADRAN DEKANI: Gabrić, Stepančič (od 66. F. Cukjati), Vranješ, Meštrić (od 66. Demiri), Babič, Florenin Klavora (od 66. Iličić), Zonta, Bah, Fortuna (od 73. Žagar), Ljutić, J. Cukjati (od 83. Rudonja). Trener: Alen Ščulac. Nogometaši Aluminija so v petkovem popoldnevu pričakali Jadran, ki je doslej v sezoni nase opozoril s trdno obrambo – v desetih tekmah so prejeli le deset golov. Šumarji so to njihovo statistiko močno pokvarili … Pri gostih trener Alen Ščulac ni smel sedeti na klopi ob igrišču (dva Fridl ustavil Lendavčane, Zildžović Novomeščane Po 11. odigranih je Aluminij sam na vrhu lestvice. »Doslej smo mi vedno lovili druge, sedaj pa je prišel čas, da morajo drugi loviti nas. Mi pa se s tem ne smemo obremenjevati, ampak moramo uživati v igri in 'delati' naše mlade igralce. Z vsemi moramo biti potrpežljivi, z Brestom, Borovnikom, Gorenakom …. Izmed vodilne četvorke imamo najmlajšo ekipo, a kljub temu kažemo zrelost in dobre igre,« je dejal trener Aluminija Robert Pevnik. Do vodstva sta šumarjem »pomagala« tudi Franci Fridl in Adnan Zildžović. Prvi se je z Bistrico veselil prestižne zmage v Lendavi, kjer je pred leti sam sedel na trenerski klopi Nafte. Zmage pri bivših klubih so vedno sladke … Zildžović, ki je pred leti v 1. ligi vodil tudi Dravo (pa tudi Krko!), je med tednom pri Rudarju na trenerskem mestu zamenjal Simona Dvoršaka (v zadnjih štirih tekmah je Rudar zabeležil tri poraze in en remi). Že v uvodni preizkušnji je z novim moštvom z remijem pripravil presenečenje v Novem mestu. V pozitivni seriji vztraja Rogaška, ki je proti Dobu vpisala šesto zaporedno zmago. Oskar Drobne ima v svojih vrstah falango igralcev iz Hrvaške in BiH (Baždarić, Pavlović, Matošević, Majcenič, Tomašković, Mihalić, Musolin …) ter nekaj zelo dobrih klubskih igralcev iz domovine (Pirtovšek, Hajrić, Majcen …). Je to že prava kombinacija za naskok rumena kartona), ampak je svojemu moštvu napotke delil s tribune. Med njegovi varovanci je bilo moč opaziti dve zanimivi imeni, ena je znanec iz ptujske Drave, Gambijec Malik Bah (za modre je nastopal v sezoni 2020/21), druga pa Aldin Demiri, dosedanji član mladinske ekipe Aluminija. Pri domačih je imel povezavo z Jadranom Rok Frešer, ki je za klub iz Dekanov nastopal v sezoni 2020/21. Po spremenjeni smeri žoge je domači vratar klonil že v 6. minuti, zadel je nekdanji Koprčan Kristjan Meštrić. Gostje so imeli naslednjo odlično priložnost v 21. minuti, a se je z izjemno obrambo izkazal domači čuvaj mreže Tibor Banić. To je bil verjetno celo ključni trenutek dvoboja, saj je v nadaljevanju na igrišču obstajala zgolj ena ekipa – Aluminij. Pobudo so domačini materializirali v 37. minuti, ko je po podaji iz prostega strela in podaljšani žogi na drugi vratnici z glavo zadel Tin Martić – 1:1. Pet minut kasneje so bili šumarji že v vodstvu: po dolgi akciji je žoga prišla do Frešerja, ki jo je z roba kazenskega prostora z natančnim na prvo ligo? V tem trenutku se že zdi, da so celo najbolje popolnjena ekipa lige, ob dobri podpori ostalih klubskih struktur pa so nedvomno kandidat za najvišja mesta. Dobro kaže tudi ambicioznemu projektu iz Ilirije, Ljubljančani so neporaženi v zadnjih štirih krogih (po dva remija in zmagi). Prvič v sezoni je dve zmagi povezal Triglav, po Rudarju je ugnal še Fužinar. REZULTATI 11. KROGA: Aluminij – Jadran Dekani 4:1 (2:1); Nafta 1903 – Kety Emmi&Impol Bistrica 0:2 (0:2); Triglav Kranj – Fužinar Vzajemci 2:1 (0:1); strelci: strelci: 0:1 Cener (19.), 1:1 Kopač (76.), 2:1 Kregar (81.); Krško – Primorje 2:2 (1:1); strelci: 0:1 Nunić (20.), 1:1 Gordić (26.), 1:2 Gulič (63.), 2:2 Gordić (79.); Rogaška – Roltek Dob 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Pirtovšek (27.), 2:0 Pavlović (32.), 3:0 Hajrić (66.); Brinje Grosuplje – Beltinci Klima Tratnjek 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Grobelnik (34., z 11 m); Ilirija 1911 – Vitanest Bilje 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Poplatnik (36.), 2:0 Piskule (63.), 2:1 Susso (65.); Krka – Rudar Velenje 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Bedek (43.), 1:1 Bićanić (65.). 1. ALUMINIJ 11 2. KRKA 11 3. ROGAŠKA 11 4. NAFTA 1903 11 5. ILIRIJA 1911 11 6. K. E. BISTRICA 11 7. VITANEST BILJE 11 8. BELTINCI TRATNJEK 11 9. KRŠKO 10 10. FUŽINAR VZAJEMCI 11 11. PRIMORJE 11 12. RUDAR VELENJE 11 13. ROLTEK DOB 10 14. TRIGLAV KRANJ 11 15. JADRAN DEKANI 11 16. BRINJE GROSUPLJE 11 8 7 7 6 4 5 5 4 3 4 2 2 2 3 2 1 2 3 3 2 5 2 1 3 3 0 6 4 4 1 3 2 1 1 1 3 2 4 5 4 4 7 3 5 4 7 6 8 19:7 19:8 18:7 22:12 18:9 12:12 22:27 17:16 17:19 18:23 13:18 14:17 12:20 8:19 9:14 9:19 26 24 24 20 17 17 16 15 12 12 12 10 10 10 9 5 JM strelom poslal v mrežo – 2:1. Rok se gola kot nekdanji igralec Jadrana iz spoštovanja do nekdanjega kluba ni veselil … Kljub vodstvu je bil domači trener ob polčasu v slačilnici precej glasen, »po igrišču se premikate kot balerine«, je bilo slišati med drugim … Besede so zalegle, drugi polčas je bil še bolj enosmeren, vse niti igre so v svojih rokah držali domačini. Ti so najprej zapravili tri 100 % priložnosti – Skiba v 48., Brest v 50. in Katuša v 60. minuti –, nato pa so tekmo vendarle pripeljali v mirne vode. V 63. minuti so Kidričani izpeljali izjemen protinapad, v katerem so sodelovali Brest (odvzeta žoga), Katuša (tranzicija), Frešer (podajalec) in Marinšek (strelec) – 3:1. Za kapetana Aluminija je bil to že deveti gol v sezoni, na lestvici strelcev zaostaja le za članom ekipe Vitanest Bilje Bamba Sussom (12). Piko na i visoki zmagi je postavil Mikolaj Skiba, ki je unovčil natančno podajo Marinška – 4:1. »Štirje goli, štirje strelci – to je odlično za razbremenitev Nika Marinška, ki mu tekmeci dajejo posebne čuvaje. Vesel sem za vse, tudi za Nika, da je znova dosegel gol in ob tem tudi razigraval ekipo. Drugi morajo izkoristiti prostor, ki nastane in to se je tokrat dogajalo,« je dejal trener Pevnik. V naslednjem krogu bodo šumarji gostovali pri Roltek Dobu. Foto: Stanko Kozel Nogometaši Aluminija so proti Jadranu iz Dekanov vknjižili najvišjo zmago v dosedanjem delu sezone. Na fotografiji sta Tin Martić (Aluminij, rdeči dres) in Malik Bah. Gašper Jovan, Aluminij: »Začetek tekme ni potekal po naših željah, premalo smo bili odločni in agresivni. Zgodnji prejeti gol nas je šokiral, podobno kot proti Beltincem pred tednom, pomembno pa je, da se znamo pobrati, da drug drugega motiviramo. Tako smo že do polčasa obrnili rezultat v naš prid. Postalo je že kar navada, da drugi polčas odigramo bolje, k čemur ve- Nogomet z 2. SNL, 11. krog liko pripomore naša odlična fizična pripravljenost – garanje poleti se je obrestovalo. Sam se v Kidričevem odlično počutim, vsi so me lepo sprejeli, zato vsak dan z veseljem pridem na trening ali tekmo. Želim si, da skupaj uresničimo cilj, vrnitev v 1. ligo.« Robert Pevnik, trener Aluminija: »Zmaga je zaslužena, ponosen sem na fante in njihovo igro, izvzel bi le nekaj začetnih minut, ko so začeli medlo in nebojevito. Opažam, da so se začeli obremenjevati z lestvico in 1. mestom, zato prihaja do določenega krča v igri. Ko se sprostijo, je vse boljše: igra postane tekoča, priigrajo si veliko priložnosti, zapirajo prostor v obrambi … Veseli me, da smo ekipi, ki igra zelo dobro obrambo, zabili kar štiri gole, pa še nekaj bi jih lahko.« Jože Mohorič Strelstvo z Pred SP v Egiptu Izjemno presenečenje Vrhunec sezone tudi za Bistričanov, ključna strelce s puško in pištolo je bila obramba Nafta 1903 – Kety Emmi&Impol Bistrica 0:2 (0:2) STRELCA: 0:1 Bračko (6.), 0:2 Martinčič (22.). NAFTA 1903: Ágoston Almos, Dinnyés (od 46. Florjanc), Oštrek, Szabo (od 80. Drk), Kumer, Papp, Feher Barnabas (od 46. Igrec), Urh (od 63. Novinič), Gergo, Stare (od 28. Brkić), Haljeta. Trener: Gabor Boer. KETY EMMI&IMPOL BISTRICA: Dabanovič, Šlamberger, Ploj, Rozman, Vidmar, Klašnja, Bračko (od 90. Dvoršak), Martinčič (od 71. Koprivc), Havelka, T. M. Panić (od 65. Ferčič), Maher (od 90. Kujović). Trener: Anže Stegne. Nogometaši Bistrice so v 11. krogu pripravili enega večjih presenečenj dosedanjega dela sezone v 2. ligi, saj so kot novinci v gosteh ugnali Nafto, enega od favoritov za napredovanje. Priborjeno prednost iz začetka tekme so Bistričani – tokrat jih je ob igrišču vodil Anže Stegne, Franci Fridl je imel zaradi dveh rumenih kartonov prepoved vodenja – zadržali vse do konca srečanja. Domači zasedbi ni pomagalo niti šest Madžarov v začetni postavi … Nejc Bračko, Bistrica: »Zavedali smo se, da Nafta igra zelo napadalno in odprto, zato smo jih poskušali presenetiti s hitrimi protinapadi. To nam je izjemno uspelo, najprej sem sam zadel po odbiti žogi od prečke – z glavo je poskusil Tai Mateo Panić –, nato pa je Jaša Martinčič po protinapadu z natančnim strelom zadel iz velike razdalje. Sicer so Lendavčani konstantno pritiskali skozi vseh 90 minut, imeli kar nekaj priložnosti, a smo se z disciplinirano in odlično organizirano obrambo ter z nekaj odličnimi posredovanju našega kapetana Dabanoviča uspeli ubraniti. Ključna je bila igra v obrambi, kjer smo res dali vse od sebe. Igralci Nafte so v prvem polčasu enkrat zadeli prečko, v drugem pa si t. i. 100 % priložnosti niti niso pripravili. V drugem smo le redko prešli na polovico domačinov, a sva imela s Franom Šlambergerjem celo lepši priložnosti od domačinov. Zelo smo lahko ponosni na ta dosežek.« JM Po končanem svetovnem prvenstvu s puško šibrenico, ki je potekalo v Osijeku, se vrhunec sezone približuje tudi za strelce s puško in pištolo. V Kairu v Egiptu bo od 12. do 25. oktobra potekalo svetovno prvenstvo s puško in pištolo v disciplinah na 10, 25, 50 in 300 metrov. Svetovno prvenstvo prinaša tudi po štiri olimpijske kvote v vseh olimpijskih disciplinah. V slovenski reprezentanci bo nastopilo osem strelcev: - članice puška 10 in 50 m: Živa Dvoršak, Urška Kuharič in Klavdija Jerovšek - članice puška 300 m: Urška Kuharič - člani puška 50 in 300 m: Rajmond Debevec in Robert Markoja - člani pištola: 10 in 25 m: Jože Čeper - članice pištola 25 m: Denis Bola Ujčič - mladinci puška 10 m: Luka Lukić Največ nastopov na SP bo opravila Ormožanka Urška Kuharič, ki bo skupaj z Rajmondom Debevcem nastopila tudi na tekmi mešanih parov 300 m leže, z Robertom Markojo pa tudi v trojnem položaju na 300 m. V izredno zgoščeni svetovni konkurenci se največ pričakuje od naše trenutno najboljše strelke Žive Dvor- šak, ki je z malokalibrsko puško nastopila tudi v finalu pred mesecem končanega evropskega prvenstva in trenutno zaseda 3. mesto na svetovni rang lestvici. Živa je žal v zaključni fazi priprav na svetovno prvenstvo zbolela za covidom, vendar v zadnjih dneh skuša uloviti in utrditi pravo formo. Naš najboljši strelec vseh časov in legenda slovenskega športa ter svetovnega strelstva, Rajmond Debevec je v zadnjih letih že večkrat dokazal, da je ravno v disciplinah na 300 m še vedno konkurenčen, zato bo zanimivo pogledati njegove nastope. Članice s puško bodo nastopile tudi na ekipni tekmi tako na 10 kot na 50 m, kjer so že zabeležile nekaj velikih uspehov. Na ekipni tekmi z zračno puško so tako na EP v Osijeku leta 2021 osvojile srebrno medaljo, prav na prizorišču svetovnega prvenstva v Kairu pa so letos februarja na ekipni tekmi v svetovnem pokalu zmagale. Pod vodstvom vodje reprezentance Andreje Vlah bosta strelce spremljala tudi trenerja Andrej Brunšek (pištola) in Damijan Klopčič (puška mladinec). Slovenske nastope bodo 14. 10. odprle članice z zračno puško. UR Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 11. 10. 2022 Šport, šport mladih 18 torek z 11. oktobra 2022 Rokomet z Liga NLB, 5. krog Rokomet z 1. DRL (ž) - modra skupina Ključno pomanjkanje tekem Boginja Fortuna obiskala Hardek Jeruzalem Ormož – Krško 31:30 (13:14) Krka Novo mesto – ŽRK 1. DRL (ž) - modra skupina REZULTATI 4. KROGA: Krka – Ptuj Žiher hiše Ptuj-Ormož 33:22 (15:10), Krim Mercator – Z'de33:22 (15:10) žele 37:22 (16:12), Velenje – Mlinotest JERUZALEM: Skledar (1 obramba), Balent, Zemljič (5 obramb); Munda, Bogadi 7, Vincek, Žuran 3, Fergola, Hebar 2, Šulek 1, Pandev, Krabonja 1, Čirović 13 (2), Cirar 2, Kolmančič 2, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. KRŠKO: Logar, Žitković, Kozole, Škafar 1, Sintič 9 (1), Sobotič 4, Romih 3, Grobelnik, Baznik 1, Resnik, Košir, Novak 5, Glaser 3 (3), Švalj 2, Dosedla 2, Šibanc. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/3; Krško 4/4. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Krško 10 minut. IGRALEC TEKME: David Bogadi (Jeruzalem Ormož). Liga NLB REZULTATI 5. KROGA: Jeruzalem Ormož – Krško 31:30 (13:14), Trimo Trebnje – Riko Ribnica 23:25 (9:11), Gorenje Velenje – Krka 28:24 (10:12), Koper – Slovenj Gradec 28:30 (13:15), Urbanscape Loka – Sviš Ivančna Gorica 32:32 (13:15), LL Grosist Slovan – Celje Pivovarna Laško 29:34 (15:19). Tekma Dobova – Maribor Branik je bila prestavljena. 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 2. TRIMO TREBNJE 3. RIKO RIBNICA 4. GORENJE VELENJE 5. URBANSCAPE LOKA 6. JERUZALEM ORMOŽ 7. SLOVENJ GRADEC 8. KRKA 9. MARIBOR 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 11. DOBOVA 12. LL GROSIST SLOVAN 13. KOPER 14. KRŠKO 5 5 5 5 5 5 4 4 4 5 4 5 5 5 5 4 4 3 2 3 2 2 1 0 1 0 0 0 0 0 0 1 2 0 1 0 1 3 0 2 1 1 0 10 1 8 1 8 1 7 1 6 2 6 1 5 2 4 2 3 2 3 3 2 3 2 4 1 4 1 Foto: Črtomir Goznik David Bogadi (Jeruzalem Ormož) Rokometaši Jeruzalema so s pomočjo športne sreče ugnali Krško, novinca v ligi, ki je eden največjih kandidatov za izpad iz lige. Gostitelji so v 1. polčasu vodili le dvakrat (1:0, 4:3), ves preostali del so vodili gostje. V šestih primerih so Krčani vodili tudi za dva zadetka. V uvodu 2. polčasa je Ormožanom uspelo doseči tri zadetke zapored in povesti za dva zadetka (16:14). Tudi v 54. minuti je prednost Jeruzalema znašala +2 (28:26). Sledil je dramatičen zaključek tekme, kjer so Ormožani najprej povedli 30:29, gostje so s sedmim igralcem v polju izenačili na 30:30, domačini pa 4 sekunde pred koncem izpeljali hitri center, kjer je Nogomet z Prva liga Telemach Stresen zaključek tekme v Mariboru, poražena tudi Olimpija in Celje Mariborski Ljudski vrt je bil v soboto prizorišče najbolj razburljive tekme 12. kroga v 1. ligi. Blizu 5000 gledalcev je najprej pozdravilo Josipa Iličića (ni bil v kadru za tekmo), nato pa pred začetkom tekme še svetovnega prvaka v metu diska Kristjana Čeha. Zaključek tekme je bil za privržence vijoličastih manj vesel … Do 80. minute je vse potekalo v mejah normale, potem pa je sledila izključitev domačega vratarja Sama Pridgarja, ki je ob nepotrebnem posredovanju izven kazenskega prostora oplazil Daria Kolobariča in posledično prejel rdeči karton. Sodnik Matej Jug in Ljudski vrt sta že sama po sebi »vnetljiva kombinacija«, s kakšno sporno situacijo hitro pride do »požara«. Tudi tokrat je bilo na žalost pravih ljubiteljev nogometa tako in tekma se je nadaljevala šele po daljši prekinitvi. V njej so bili uspešnejši gostje iz Kopra, za katere je pravi evrogol s polvolejem z 20 metrov pod prečko zabil Žan Benedičič. Redko se zgodi, da sta v istem krogu poražena naša največja rivala, Maribor in Olimpija, tokrat se je zgodilo prav to. Olimpija je namreč v ljubljanskem derbiju v Spodnji Šiški doživela pravo blamažo, Bravo ji je namreč zabil pol ducata zadetkov, polovico jih je prispeval Martin Kramarič. Trenerji vedno radi povedo, stran 18 da raje enkrat izgubijo z visoko razliko kot večkrat z minimalno, prav ta rek pa je lahko tokrat edina tolažba strategu Olimpije Albertu Rieri … Drugačna pa je zgodba pri trenerju Brava Dejanu Grabiču, saj so njegovi varovanci svojo nesporno napadalno kakovost (Martin Kramarič, Luka Štor, David Flakus Bosilj, Loren Maružin, Gal Kurež …) doslej v polni meri pokazali le na dveh tekmah, proti Taboru (zmaga 4:0) in sedaj Olimpiji (6:1). Od 14 golov v sezoni so jih tako kar 10 (več kot 70 %) dosegli na dveh tekmah … David Bogadi, Jeruzalem Ormož: „Po pričakovanjih nas je čakala težka tekma. Krško ni naivna ekipa, kar so dokazali v Ormožu. Nismo bili pravi, predvsem ne v obrambi in znašli smo se v težavah, ki smo jih s pomočjo športne sreče rešili. Za nas ta zmaga pomeni štiri in ne dve točki. Je pa dejstvo, da je najlepše zmagati takrat, ko igraš slabo.“ Marko Sintič, Krško: „Glede na prikazano smo si zaslužili vsaj točko, če ne še več. Na koncu smo odigrali res nespametno in ostali brez vsaj točke. Dokazali smo si, da zmoremo in na tem moramo graditi naprej.“ Jure Švalj tik pred iztekom igralnega časa brcnil žogo „na volej“ v tribuno in sledila je kazen – sedemmetrovka za Ormož. To je s svojim trinajstim, enajstim v 2. polčasu, v gol in v lepo zmago preusmeril Nik Čirović. Veselje na Hardeku se je lahko začelo ... V naslednjem krogu na Hardek v goste Ormožanov prihaja ekipa Gorenje iz Velenja. Tekma je na sporedu v soboto, 22. oktobra. V nedeljo se je na Fazaneriji končala zmagovalna serija Celja, ki je trajala pet krogov. Matjaž Rozman in soigralci so bili sicer na dobri poti do šeste zaporedne zmage ali vsaj remija, nato pa si je njihov najboljši strelec Ikwuemesi nakopal srd sodnika Slavka Vinčiča, ki mu je za ciničen aplavz ob prejetem rumenem kartonu za nagrado pokazal še drugega … Mura je »darilo« sprejela z odprtimi rokami in z goloma Anarja Beganovića in Martina Šrolerja prišla do četrte zmage v sezoni. Končnice tekem v letošnji sezoni so za Domžalčane prava nočna mora. Če bi zadržali vsaj polovico prednosti, ki si jih priigrajo v prvih polčasih, potem bi bili povsem pri vrhu lestvice. Stanje je povsem drugačno, saj v zadnjih dvajsetih minutah tekem serijsko prejemajo gole. Že videno se je ponovilo tudi v Sežani … REZULTATI 12. KROGA: Maribor – Koper 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Benedičič (88.). Rdeči karton: Pridgar (80., Maribor); CB24 Tabor Sežana – Domžale 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Barišić (45.), 1:1 El Afghani (82.); Bravo – Olimpija 6:1 (2:0); strelci: 1:0 Svetlin (39.), 2:0 Kramarič (45.), 3:0 Kramarič (49.), 3:1 Jakšić (51., ag.), 4:1 Kurtović (65.), 5:1 Kramarič (69.), 6:1 Nsana (70.); Mura – Celje 3:1 (0:1); strelci: 0:1 Popović (16.), 1:1 Daku (51.), 2:1 Beganović (71.), 3:1 Šroler (93.). Rdeči karton: Ikwuemesi (66., Celje). Tekma Kalcer Radomlje – Gorica je bila odigrana v ponedeljek. UK 1. OLIMPIJA 2. KOPER 3. CELJE 4. MARIBOR 5. MURA 6. DOMŽALE 7. BRAVO 8. KALCER RADOMLJE 9. GORICA 10. TABOR SEŽANA 12 12 12 12 12 12 12 11 11 12 10 8 6 5 4 3 4 2 2 1 0 0 4 2 5 5 1 4 2 5 2 4 2 5 3 4 7 5 7 6 24:15 19:10 19:15 21:18 20:19 17:18 14:11 10:20 9:16 9:20 30 24 22 17 17 14 13 10 8 8 JM Foto: m24.si Nogometaši Mure so se z zmago proti Celju na lestvici točkovno izenačili z Mariborčani. ŽRK ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: T. Tripkovič (14 obramb, 2 x 7-m), Korpar; Kolenko 11(2), Planinc 4(1), Frangež 2, Puž 2, Kreft 1, Luknjar 1, Rukelj 1, Šemrl, Zel, Krasnič, Paradiž, Rotovnik, Petrovič, Štelcer. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: Krka Novo mesto 3/5; ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož 3/3. IZKLJUČITVE: Krka Novo mesto 6 minut; ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož 18 minut. Čeprav so rokometašice v 1. državni ligi s svojimi nastopi začele že pred mesecem, natančno 8. septembra, pa je ekipa ŽRK Ptuj svojo uvodno tekmo sezone odigrala šele v soboto, mesec dni kasneje! Vzrok so bile bolezenske težave in okužbe s koronavirusom, ki so iz tedna v teden prestavljale njihov začetek … Prav pomanjkanje tekem in tekmovalnega ritma je trener Matej Bračič označil za ključno pri uvodnem porazu v Novem mestu: »Krka je nedvomno kakovostna ekipa, a mi smo bili v veliko slabšem položaju predvsem zaradi tega, ker nismo odigrali še nobene 'resne' tekme v tej sezoni, nekaj prijateljskih obračunov in treningi seveda ne prinašajo takšnega tekmovalnega naboja kot prvenstvene tekme.« Začetek je bil za gostje sicer dober, v uvodnih šestih minutah niso prejele gola (0:3), še v 10. minuti Ajdovščina 20:37 (11:18), Litija – Trgo ABC Izola 29:21 (17:10). 1. MLINOTEST AJDOVŠČINA 2. KRIM MERCATOR 3. Z'DEŽELE 4. KRKA 5. LITIJA 6. PTUJ 7. TRGO ABC IZOLA 8. VELENJE 3 2 3 3 2 1 3 3 3 2 2 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 3 3 6 4 4 4 2 0 0 0 je na semaforju pisalo 2:4. Temu je sledil mrk in domačinke so z delnim izidom 8:0 zagospodarile na igrišču (10:4). »Sodnika sta imela strog kriterij in sta kaznovala vsako naše posredovanje v obrambi, z igralko ali dvema manj na igrišču smo preživeli kar veliko časa. Posledično so se v igri pojavljale številne napake, tako v obrambi kot napadu. Domačinke so na drugi strani igrale konstantno skozi vseh 60 minut, z malo nihanji, tako da so brez težav prišle do zmage. Nas vsekakor čaka še veliko dela,« je dejal Bračič. Ptujsko zasedbo, ki je pred kratkim podpisala sponzorsko pogodbo s podjetjem Žiher hiše, čaka v naslednjih dveh tednih naporen ritem, saj bodo igrale po dve tekmi na teden. Že v sredo jih čaka zaostala tekma 1. kroga proti Krimu v gosteh, v nedeljo pa bodo v 4. krogu v Ormožu ob 18.00 gostile zasedbo ŽRK Velenje. JM Šah z Balkansko mladinsko prvenstvo Ptujčan Maksim Kaiser do bronaste medalje V Črnogorskem mestu Cetinje je potekalo balkansko mladinsko prvenstvo za starostne kategorije do 8, 10, 12, 14, 16 in 18 let. Odlično se je odrezal edini slovenski predstavnik, član Šahovskega društva Ptuj Maksim Kaiser, ki je osvojil bronasto medaljo. Mladi šahisti in šahistke imajo v zadnjem času vse več možnosti dokazovanja tudi v mednarodnem prostoru. Tako se je na balkanskem mladinskem prvenstvu pomerilo 106 šahistov in šahistk iz 11 držav v šestih starostnih kategorijah. Edini udeleženec iz Slovenije je bil član Šahovskega društva Ptuj Maksim Kaiser. Maksim je nase opozoril že na državnih prvenstvih do 8 in 10 let, tokrat pa je v enotni konkurenci šahistk in šahistov do 10 let med 18 udeleženci osvojil bronasto medaljo. To je njegov največji uspeh in prva mednarodna medalja, ki prav gotovo še zdaleč ni zadnja. Začel je odlično in v prvih petih krogih trikrat zmagal in dvakrat remiziral. Posebej velik uspeh sta oba remija, ki ju je dosegel proti prvemu in četrtemu nosilcu skupine. V nadaljevanju je dosegel še dve zmagi in doživel dva poraza ter s šestimi točkami osvojil odlično tretje mesto. Glede na začetni rating, ki je Maksima uvrščal na deveto mesto, je bil njegov skok za kar šest mest največji med vsemi v tej skupini. Kot sam pravi, je imel pred nastopom malo treme, ki pa je po odličnem začetku hitro skopnela in mu v nadaljevanju dala samozavesti. Končni vrstni red (U-10): 1. (1.) Vladimir Sofronie (Romunija) 8 točk, 2. (2.) Bozhidar Mihaylov (Bolgarija) 7, 3. (9.) Maksim Kaiser (Slovenija, ŠD Ptuj) 6, 4. (6.) Vladislav Chendigilen (Moldavija), 5. (7.) Toman Perić (Črna gora), oba po 5,5 točke … Silva Razlag Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 COLOR CMYK Šport torek z 11. oktobra 2022 stran 19 19 Tenis z Tamara Zidanšek Na črni celini do drugega najboljšega izida sezone Tamara Zidanšek je prejšnji teden z izpadom izven TOP 100 igralk sveta (101.) dosegla najslabšo uvrstitev na WTA-lestvici v zadnjih štirih letih, a se je v elitno stoterico ekspresno vrnila. To ji je uspelo z dobrimi predstavami na turnirju v Tuniziji, v Monastirju (turistično središče na obali Sredozemskega morja s približno 95.000 prebivalci, le kakšnih 200 km oddaljeno od Sicilije). Tami je v 1. krog čakala kvalifikantka Marina Bassols Ribera (172.). 22-letna Španka trenutno beleži najboljšo uvrstitev kariere, do nje pa je prišla predvsem z uspešnimi predstavami na ITF-turnirjih z nagradnim skladom 60.000 dolarjev. Tudi za našo igralko je bila zahtevna tekmica, tako je v odločilnem nizu dvakrat vodila z breakom prednosti (0:1, 4:5). Pri rezultatu 4:5 je dve leti mlajša Španka že servirala za zmago, a je Tami izvedla rebreak (5:5), nato pa v naslednjih dveh igrah zaključila dvoboj. Od zad- njih 13 točk v dvoboju jih je osvojila kar 11. Dvoboj je trajal kar 2 uri in 41 minut, skupno razmerje točk je bilo 115:108 v korist Zidanškove. Njena naslednja tekmica je bila še zahtevnejša, Rusinja Anastasija Potapova (51.). S šesto nosilko turnirja v Tuniziji je imela Tami neporavnana računa, v obeh prejšnjih medsebojnih dvobojih, leta 2018 v Moskvi in leta 2020 v Monterreyu, je namreč izgubila. V tretje je vendarle šlo … Tudi ta dvoboj je bil odločen v tretjem nizu, ki pa ga je Tamara odprla izjemno odločno in uspešno: s kar tremi odvzetimi servisi je ekspresno povedla 5:0! Zaključek je bil vendarle nekoliko stresen, saj je Rusinja z dvema igrama prišla do znižanja 5:2, nato pa je imela še break žogico za 5:3. Ni ji je uspelo izkoristiti in po slabih dveh urah je zmago slavila Slovenka. Že uvrstitev v četrtfinale je za Tamaro pomenila drugi najboljši dose- Turnir WTA 250 v Monastirju (Tunizija), nagradni sklad 250.000 dolarjev: 1. krog: Zidanšek – Bassols Ribera (Španija) 5:7, 6:3, 7:5; 2. krog: Zidanšek – Potapova (Rusija, 6.) 6:3, 3:6, 6:2; četrtfinale: Zidanšek – Cornet (Francija, 3.) 5:7, 6:7(7); finale: Cornet (3.) – Mertens (Belgija, 5.) 2:6, 0:6. žek v sezoni, dlje je prišla le še januarja v Avstraliji na turnirju v Adelaidu (polfinale). Tekmica za uvrstitev med najboljšo četverico je bila Francozinja Alize Cornet (37.). Ljubitelji tenisa se še zagotovo spomnijo njunega edinega dosedanjega medsebojnega dvoboja, letos na grand slam turnirju v Melbournu. Takrat je imela Tami v 3. krogu Francozinjo »na kolenih« (vodila je 6:4, 4:1), a je Cornetova v veliki vročini izvedla izjemen preobrat in Rokomet z 1. B SRL (m), 5. krog Drama s srečnim koncem v Gorišnici, zdrs Velike Nedelje Moškanjci-Gorišnica – Škofljica 33:32 (12:14) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Kroflič, Brodnjak; Hrupič 10, Šandor 8(4), Tement 7, Zupanič 4, Lorenčič 1, Leben 1, Geč 1, Ozmec 1, Žnidarič, Belšak, N. Bedrač, T. Bedrač. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Gorišnica 4/4; Škofljica 4/7. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 18 minut; Škofljica 16 minut. RDEČI KARTON: Ozmec (42., Gorišnica). Rokometaši Gorišnice so šele v 5. krogu nove sezone prvič zaigrali v domači dvorani, saj je bila tekma 2. kroga prestavljena na željo gostov iz Izole. Če se po jutru dan pozna, potem bo sezona zelo dobra … »Najpomembnejše je, da fantje začenjajo verjeti v naše skupno delo, da napredujejo iz treninga v trening, iz tekme v tekmo in da postajajo prava ekipa. To je zame kot trenerja celo pomembnejše od tokratne zmage, ki je le posledica vsega naštetega,« je po tekmi dejal trener domače vrste Ivan Hrupič. V prvem polčasu je bil rezultat sedemkrat izenačen, domačini pa so odigrali slab zaključek. Tako je za 1. B SRL (m) REZULTATI 5. KROGA: Moškanjci-Gorišnica – Škofljica 33:32, Butan Plin Izola – Velika Nedelja 28:23, Ljubljana – Radovljica 37:29, Dol TKI Hrastnik – Jadran Hrpelje 38:30, Črnomelj – Mokerc Kig 30:38, Grosuplje – Sevnica 32:26, Alples Železniki – Herz Šmartno 27:27. 1. MOKERC - KIG 2. DOL TKI HRASTNIK 3. LJUBLJANA 4. VELIKA NEDELJA 5. GROSUPLJE 6. RADOVLJICA 7. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 8. BUTAN PLIN IZOLA 9. JADRAN HRPELJE 10. ČRNOMELJ 11. ŠKOFLJICA 12. HERZ ŠMARTNO 13. ALPLES ŽELEZNIKI 14. SEVNICA 5 5 5 5 4 5 4 3 5 5 4 5 5 4 4 4 3 3 3 3 3 2 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 1 1 2 2 1 0 1 1 1 1 1 2 1 0 3 3 2 3 4 4 8 8 7 7 6 6 6 5 3 3 2 2 1 0 vodstvo ob odmoru (12:14) v zadnji sekundi s strelom čez celotno igrišče na prazen gol zadel vratar Mark Šalamon … Drugi del je bil od samega začetka izredno razburljiv, velikokrat pa sta se v glavnih vlogah namesto igralcev znašla sodnika Žiga Burič in Anton Lovrič. Ta sta s svojimi odločitvami razburjala obe moštvi, enkrat domačine, drugič goste. Pomemben psihološki vidik so imeli za domačine kar trije doseženi zadetki s tremi igralci manj na igrišču (!!!), med 42. in 44. minuto so jih zabili Šandor, Hrupič in Tement. Kljub solidni igri v napadu Gorišničanom zaradi slabše obrambe – z nekaj obrambami se je izkazal rezervni vratar Tim Kroflič – ni uspelo preiti v vodstvo vse do 55. minute, ko je Šandor zadel za 29:28, Hrupič pa dve minuti kasneje za 30:28. V infarktni končnici je gostom uspelo zaustaviti dva omenjena najnevarnejša igralca domače zasedbe, a so na sceno stopili drugi: Matic Leben, Urban Tement in v zadnji minuti še Nejc Geč. Dolg aplavz po končani tekmi je povedal vse o zadovoljstvu gorišniških navijačev … Nejc Šandor, Moškanjci-Gorišnica: »Gostje s Škofljice so vedno trd tekmec, imajo zelo uigrano moštvo in vedno ciljajo na visoka mesta. Na drugi strani pa imamo mi mlado domačo ekipo z nekaj izkušenejšimi posamezniki, trdo treniramo, želimo pa biti enakovreden tekmec vsem v ligi. To nam za zdaj zelo dobro uspeva. Lani smo v končnicah tekem izgubili precej točk, zato me veseli, da smo letos ta trend obrnili.« Ivan Hrupič, trener Moškanjcev-Gorišnice: »To sezono pišemo čud- Tamara Zidanšek proti koncu sezone kaže razveseljujoč dvig forme. na koncu z uvrstitvijo v četrtfinale dosegla svojo najboljšo uvrstitev na grand slamih. V Tuniziji je bila tokrat vročina nekoliko nižja, a je 32-letnica iz Nice vseeno zmagala. Uspešnejša je bila v zaključkih obeh nizov, predvsem drugega pa bi lahko Tami z nekoliko več športne sreče obrnila v svo- jo smer. Tako je v podaljšani igri že imela dve žogi za izenačenje v nizih (pri prvi je Cornetova jezno zalučala lopar v reklamne panoje, a ji sodnik ni prisodil odvzema točke …), a se je Cornetova izvlekla in se na koncu celo uvrstila v finale. Z osvojenimi točkami iz Tunizije je Tami znova skočila v TOP 100 igralk sveta, od ponedeljka je na 88. mestu WTA-lestvice. Le mesto pred njo je najboljša Slovenka Kaja Juvan. Obe bosta predvidoma čez dober mesec nastopili v Velenju, kjer se bo slovenska ženska članska reprezentanca v dvoboju s Kitajsko borila za preboj v višji razred pokala Billie Jean King. no zgodbo: vsi so nas uvrščali v krog glavnih kandidatov za izpad, sedaj smo pa celo pri vrhu. Zavedam pa se, da še nismo naredili ničesar velikega, zato gremo tudi naprej tekmo po tekmo.« Čeprav končni rezultat kaže drugače, je Velika Nedelja na Primorskem zamudila lepo priložnost za novo zmago. Poraznih prvih petnajst minut 1. polčasa (8:3) in deset minut 2. polčasa pa sta Veliko Nedeljo oddaljila od uspeha. Vratarski del so Izolčani dobili s kar 18:6. Številni zapravljeni zicerji in tri zastreljene sedemmetrovke so goste iz Prlekije drago stali, če pa k temu dodamo še kup tehničnih napak, ki so jih Izolčani kaznovali z lahkimi zadetki iz protinapadov, potem je slika popolna. V soboto, 22. oktobra, k Veliki Nedelji prihaja Grosuplje, ki se resno spogleduje z uvrstitvijo v 1. A-ligo. Borut Hren, trener Izole: „Končni izid ni realen kazalnik dogajanj na parketu. Velika Nedelja je še enkrat več dokazala, da spada v 1. B-ligo. Igrajo odlično v obrambi, žal pa so kratki z igralskim kadrom v napadu. Tekmo so odločili naši vratarji – menim, da imamo najboljši vratarski trio v 1. B-ligi.“ Jan Mlač Černe, Velika Nedelja: „Škoda za zamujeno priložnost za nove točke. Zaostanek petih golov smo spreobrnili v vodstvo in imeli čisto priložnost za +2, nato pa smo v roku le petih minut zapravili še dve sedemmetrovki in dva odprta strela in tekma je šla v neželeno smer. Če bi zmanjšali nekaj od vseh teh napak, bi lahko v Izoli osvojili vsaj točko, če ne dve. Gremo naprej in verjamem, da lahko do konca prvega dela še marsikoga presenetimo.“ cev med člani debitiral Kuzma, medtem ko so na tekmi proti Pomurju svoje prve minute v članskem dresu Drave vpisali Voda, Srečkovič, Vidovič in Kramberger. Na obračunu med Dravo in Pomurjem so gostje držali rezultatski priključek le prvih nekaj minut. Ptujčani so nato hitro pokazali, kdo je gospodar na igrišču, saj so z uspešno obrambno postavitvijo 6-0 iz protinapadov (in tudi izigranih akcij) zabili nekaj zaporednih zadetkov. Po prehodu v vodstvu (4:3) se je prednost v nadaljevanju prvega polčasa samo višala in se je po koncu prvih tridesetih minut zaustavila na plus deset. Domači rokometaši so igrali v prvem delu zavzeto v obrambi in napadu, medtem ko gostje iz Murske Sobote niso našli pravih rešitev v napadu. V nadaljevanju je agresivnost dravašev v obrambi nekoliko upadla, a kljub temu so brez težav zaustavili številne napade rokometašev Pomurja in z »lahkimi zadetki« prišli do najvišje prednosti na tekmi 32:17. V končnici so gostje pod vodstvom starega ptujskega trenerskega znanca Alana Potočnjaka znižali zaostanek na končni rezultat 37:27. Pri Dravi sta strelsko izstopala rojstnodnevni slavljenec dneva Jan Maroh z 11 zadetki in letošnja močna okrepitev Matej Rojht, ki je igral na vseh zunanjih položajih ter je dosegel deset zadetkov. Trener Sebastjan Oblak je po tekmi dejal, da njegovi rokometaši pridno, redno in zavzeto trenirajo, kar ga veseli, prav tako pa ga veseli, da so dobro odigrali uvodni dve tekmi novega prvenstva. Ti nakazujeta kakovost ptujske ekipe, katere »tihi« cilj je napredovanje v ligo višje. Izola – Velika Nedelja 28:23 (14:13) VELIKA NEDELJA: Prejac, Firšt Šeruga (6 obramb), Mesarec; Zorec, Kosi, Notersberg 1, Kovačec 3, Niedorfer 1, Toplak 5, Voljč 2, Sovič 1, Borko 2, Mlač Černe 8 (4). Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: Izola 8/8; V. Nedelja 7/4. IZKLJUČITVE: Izola 10; V. Nedelja 8 minut. 2. SRL (m), 2. krog Drava Ptuj – Pomurje 37:27 (17:7) DRAVA PTUJ: Voda, Korez 1. Kuzma 2, Krasnič 2, Peklar 2, Maroh 11, Kocijančič S. 3, Škorc, Rojht 10, Kocijančič T. 1, Bezjak, Kramberger 2, Srečkovič 1, Krajnc Vasić 1, Vidovič, Čuš 1. Trener: Sebastjan Oblak. V ptujskem moškem rokometu je pred novo sezono prišlo do številnih sprememb in predvsem do prepotrebne igralske popolnitve. Novi trener članske ekipe Sebastjan Oblak lahko računa na nekaj izkušenih kakovostnih posameznikov in veliko mladih talentiranih rokometašev. Ti so v uvodnih dveh tekmah že dobili določeno minutažo in jo tudi dobro izkoristili. Na prvi tekmi je od mladin- JM Jože Mohorič David Breznik Foto: Črtomir Goznik Rokometaši iz Gorišnice (v rumenih dresih) so v dramatičnem obračunu z gosti s Škofljice odigrali odličen zaključek in se veselili tretje zmage v sezoni. Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so tudi v drugem srečanju sezone vpisali zmago. Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 11. 10. 2022 stran 20 Šport, rekreacija 20 torek z 11. oktobra 2022 Nogomet z 3. SNL - vzhod, 4. krog Trojček Kureža, nesreča Živiča, prvi poraz Drave STRELEC: 1:0 Zajko (79.). PODVINCI: Gorenjak, Ramšak, Marković, Svenšek, Oman, Kolenko (od 96. Kocbek), Prahić, Živič (od 49. Sprinčnik), Zamuda Horvat, Orovič, Zajko (od 108. Pihler). Trener: Robert Hojnik. Nogometaši Podvincev so proti gostom iz Celja odigrali najdaljšo tekmo sezone, podaljšana je bila za več kot 20 minut, razlog pa je poškodba Davida Živiča. Ta je v začetku drugega polčasa pri drsečem štartu tako nesrečno posredoval, da je utrpel težjo poškodbo gležnja. V ptujsko bolnišnico je bil prepeljal z rešilnim vozilom … Robert Hojnik, trener Podvincev: »Ta dogodek je res zaznamoval tekmo: to je najslabše, kar se mu je lahko zgodilo, seveda mu želimo čimprejšnje okrevanje. Prvi polčas je minil v anemični igri z obeh strani, priložnosti je bilo bolj malo, pod edino se je podpisal kapetan Orovič, ki je zadel stativo. Drugi del se je začel z omenjenim dogodkom in prekinitvijo, nato pa smo konstantno napadali. Po nekaj zaporednih prekinitvah je do strela izven kazenskega prostora prišel Zajko in s pravim evrogolom odločil tekmo. Tekmo bi lahko 'zaključili' že veliko pred zadnjim žvižgom sodnika, a iz nekaj 100 % priložnosti nismo zadeli. Dobro je vsaj to, da smo zdržali brez prejetega gola, tudi gostje pa niso imeli kakšnih resnih priložnosti.« 3. SNL - vzhod Zavrč – Rače 2:3 (1:2) Podvinci – Šampion 1:0 (0:0) REZULTATI 9. KROGA: Premium Dobrovce – Koroška Dravograd 3:2 (2:2), Podvinci – Šampion 1:0 (0:0), Zavrč – Rače 2:3 (1:1), Avto Rajh Ljutomer – Dravinja 0:2 (0:0), Brežice 1919 Terme Čatež – Posavje Krško 4:0 (2:0), Bosch Bračič Videm – Šmartno 1928 4:2 (1:1), Cirkulane – Drava Ptuj 2:1 (1:0). 1. DRAVINJA 2. DOBROVCE 3. ZAVRČ 4. RAČE 5. BREŽICE ČATEŽ 6. A. RAJH LJUTOMER 7. DRAVA PTUJ 8. B. BRAČIČ VIDEM 9. POSAVJE KRŠKO 10. PODVINCI 11. ŠAMPION 12. CIRKULANE 13. ŠMARTNO 1928 14. DRAVOGRAD 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 6 5 5 4 5 5 3 4 4 4 3 2 0 0 2 2 1 3 0 0 5 2 2 1 3 3 1 1 1 2 3 2 4 4 1 3 3 4 3 4 8 8 18:6 17:12 20:12 20:13 24:18 18:12 15:9 18:15 16:14 12:15 14:13 9:14 5:27 9:35 20 17 16 15 15 15 14 14 14 13 12 9 1 1 STRELCI: 0:1 Goljat (12.), 1:1 Ljuboje (37., ag.), 1:2 Knez (71.), 2:2 Šket (84.), 2:3 Pipenbaher (88.). ZAVRČ: Maroh, Pofuk (od 80. Slaček), Šket, Drevenšek, Koren, Romih, Vočanec, Potočnik, Lazar (od 46. Predikaka), Kajzer, Zorko. Trener: Gorazd Šket. Zavrč je s štirimi zaporednimi zmagami odlično začel letošnjo sezono, v zadnjih petih tekmah pa se je krivulja njihovih rezultatov obrnila navzdol. Prav obratno je z Račami, ki so vzpon forme potrdile tudi na vedno zahtevnem gostovanju v Zavrču. S tremi osvojenimi točkami so se Zavrču približali na zgolj točko zaostanka. Gorazd Šket, trener Zavrča: »Popolnoma zaslužena zmaga gostov iz Rač, kajti zadeli so trikrat. Če dobiš na svojem terenu tri zadetke, ne moreš računati na točke. Prvi polčas smo odigrali katastrofalno, v drugega pa smo krenili odločno in tudi bili boljši tekmec. Zadnji zadetek smo prejeli v izdihljaju tekme v trenutkih, ko smo mi pritiskali in izvajali kot. To se ekipi, ki ima 'glavo na pravem mestu', ne bi smelo zgoditi.« Bosch Bračič Videm – Šmartno 1928 4:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Danijel (6.), 1:1 Kurež (40.), 1:2 Danijel (55., z 11 m), 2:2 Kurež (69.), 3:2 Kurež (83.), 4:2 S. Rogina (92.). BOSCH BRAČIČ VIDEM: Klasinc, Mesarič, Zdovc, Čuš (od 78. Škrabl), Šegula (od 90. Plajnšek), Kelc, A. Rogina, Ovčar (od 62. Vidovič), Krajnc, S. Rogina, Kurež (od 90. Šeliga). Trener: Luka Gajšek. Videmčani so bili v dvoboju z nogometaši Šmartnega favoriti, kar pa so na igrišču potrdili težje od pričakovanj. Še enkrat se je izkazalo, da so vnaprej vpisane točke »igranje z ognjem« … Junak tekme je bil Robert Kurež, ki je s tremi zadetki na koncu potopil barko gostov. Luka Gajšek, trener Vidma: »Začetek je bil z naše strani medel, kar so gostje takoj izkoristili in povedli. Sledil je naš pritisk, po zamujenih treh priložnostih pa je Kurež izenačil pred odhodom na odmor. V drugem polčasu se je ponovila zgodba iz prvega, čeprav smo imeli dve lepi uvodni priložnosti, a ju na žalost zamudili. Nato je pri izbijanju našega vratarja sodnik ocenil to kot prekršek in dosodil penal, iz katerega so gostje znova povedli. Na srečo v tem trenutku nismo 'paničarili', ampak smo kontrolirano prevzeli pobudo. Kurež je še enkrat spretno Nogomet z Lige MNZ Ptuj Hajdina, Gerečja vas in Gorišnica bližje vodilnim, prvi poraz Stojncev Super liga Nogometaši Markovcev so v uvodnih petih krogih držali 100 % izkupiček (15 točk), v zadnjih dveh so temu dodali dva remija. Zadnjega so vpisali na domačem igrišču, kjer jim ni uspelo prebiti obrambnega zidu gostov iz Apač. Zanje dobra novica je, da ga tudi niso prejeli in da so še vedno na prvem mestu lestvice. So pa ta spodrsljaj dobro izkoristili zasledovalci, predvsem Hajdina in Gerečja vas. Ekipi iz občine Hajdina sta slavili na domačih zelenicah, pri čemer so bili zelo prepričljivi predvsem vijoličasti, ki so že do polčasa prišli do prednosti treh zadetkov. Dva od teh je dosegel Damjan Hertiš, ki mu je podoben dosežek uspel že v prejšnjem krogu. Tudi na Hajdini je igralec domače ekipe dosegel dva gola, to je bil tokrat Blaž Jazbec. Hajdinčani so tako po treh tekmah brez zmage znova vpisali komplet treh točk, ki jih ohra- nja pri vrhu. Še naprej pa do zmage niso prišli igralci iz Poljčan. Branilci naslova prvaka so še enkrat več dobro odprli tekmo (vodstvo 0:2 v Bukovcih), a se jim na koncu ni izšlo za popoln izkupiček. Za remi in delitev točk je v nadaljevanju z dvema goloma poskrbel Matjaž Medved. Podobno kot v Gerečji vasi, Hajdini in Bukovcih je tudi v Gorišnici en igralec dosegel dva zadetka. To je uspelo domačemu napadalcu Klemnu Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Cirkulan so precej presenetljivo ugnali Dravo in ji zadali prvi poraz v sezoni. sprejel žogo za njihovo zadnjo vrsto in izenačil. Z nekaj menjavami smo spremenili sistem igre v 4-3-3, kar se nam je na srečo v končnici obrestovalo z goloma Kureža in Simona Rogina – slednji je zadel iz velike razdalje na prazen gol. Zmaga je v tem trenutku res najpomembnejša, zadovoljni smo s tremi osvojenimi točkami, igro pa lahko hitro pozabimo. Na naslednjih tekmah bo za točke potreben zrelejši pristop.« Cirkulane – Drava Ptuj 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Cimerman (26., z 11m), 1:1 Blaj (73.), 2:1 Zazić (92.) CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Debelak, Travnikar, Zazić, Kukovec, U. Cesar, Majcen (od 74. Gajšek), Čater, Lipavšek, Cimerman. Trener: Damjan Vogrinec. DRAVA PTUJ: Janžekovič, Đuran (od 72. Letnik), Janežič, Kokić, Rudić, Erhatič (od 77. S. Čeh), Jadric, Mlakar (od 84. Markoli), Vogrinec (od 46. Šabeder), Sedej, Blaj. Trener: Aleš Čeh. Zlatniku, ki je v sedmih tekmah sezone zabil že osem golov. V odstotkih to pomeni več kot 60 % golov svoje ekipe … REZULTATI 7. KROGA: Gorišnica – Stojnci 2:1 (0:0); strelca: 0:1 Blažeković (48.), 1:1 Zlatnik (73.), 2:1 Zlatnik (79., z 11 m); Bukovci – Boč Poljčane 2:2 (0:2); strelci: 0:1 Hrušman (14.), 0:2 Bislimaj (23.), 1:2 Medved (48.), 2:2 Medved (58.); Hajdina – Središče 2:0 (1:0); strelec: 1:0 Jazbec (16., z 11 m), 2:0 Jazbec (82.); Markovci – Apače 0:0; Gerečja vas – Grajena ANpro 4:0 (3:0); strelci: 1:0 Hertiš (15.), 2:0 Hertiš (23.), 3:0 Drevenšek (42.), 4:0 Kolarič (54.). 1. MARKOVCI 2. HAJDINA 3. GEREČJA VAS 4. GORIŠNICA 5. STOJNCI 6. SREDIŠČE 7. GRAJENA ANPRO 8. APAČE 9. BUKOVCI 10. BOČ POLJČANE 7 7 6 7 6 6 7 6 6 6 5 4 4 3 2 2 2 1 1 0 2 2 0 2 3 1 0 2 1 3 0 1 2 2 1 3 5 3 4 3 12:3 12:6 17:12 13:12 10:9 9:12 9:15 9:13 7:12 7:11 17 14 12 11 9 7 6 5 4 3 1. liga MNZ Ptuj: Hajdoše do prve točke, Skorba zapravila lepo prednost Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Gerečje vasi so proti ekipi Grajene večino dela na poti do zmage opravili že v prvem polčasu. REZULTATI 7. KROGA: Makole Bar Miha – Hajdoše 0:0.; Podlehnik – Rogoznica 2:1 (1:1); strelca: 1:0 Jelen (20.), 1:1 Gonza (44.), 2:1 cafuta (78.); Skorba – Pragersko 4:4 (3:2); strelci: 1:0 Murat (3.), 2:0 Vogrinec (6.), 2:1 Hajnc (19.), 3:1 Gril (25.), 3:2 Hajnc (43.), 4:2 Šimenko (46.), 4:3 Rozman (79.), 4:4 Brumec (80.); Tržec – Ormož 0:7 (0:4); strelci: 0:1 Miklašič (10.), 0:2 Kirič (40.), 0:3 Kirič (43.), 0:4 Vočanec (45.), 0:5 Nogomet je igra, ki ti včasih kaj vzame, včasih pa te nagradi. Ta športni rek se je tokrat udejanjil na tekmi med Cirkulanami in Dravo. Domačini so do sedaj med prvenstvom po nesreči izgubili že kar nekaj točk, tokrat pa so z zadetkom Zazića v 92. minuti tekme presenetljivo prišli do treh točk. Prigarali so si jih s čvrsto, borbeno in požrtvovalno igro. Ptujčani so imeli skozi tekmo bistveno večjo posest žoge, medtem ko so Cirkulančani modro stali v defenzivni formaciji in so iskali svoje priložnosti iz hitrih prehodov v protinapade. Izrazitih priložnosti za zadetek je bilo v prvem delu bolj malo, tako da je približno 250 gledalcev videlo na obeh straneh le nekaj polpriložnosti. V uvodu tekme je za goste Erhatič poizkusil iz prostega strela in le za las zgrešil cilj. Na drugi strani so domačini po strelu Cimermana in nespretnem igranju obrambnega igralca Drave z roko v kazenskem prostoru prišli do enajstmetrovke, ki jo je suvereno realiziral Cimerman – 1:0. V drugem polčasu je bila mlada in hitra ptujska ekipa še aktivnejša in nevarnejša. Trikrat je tako iz prostih strelov poizkušal Erhatič, enkrat se je izkazal vratar Zajc, enkrat pa je Travnikar žogo izbil z golove črte. Cirkulančani, ki so se krčevito branili, so prišli v sredini drugega dela do treh lepih priložnosti, a se je pri strelih Cimermana ter Zazića s posredovanji zelo izkazal vratar Janžekovič. Obleganje domačih vrat je Ptujčanom po dolgi akciji prineslo izenačenje, ko je iz bližine žogo v mrežo pospravil Blaj – 1:1. Do konca tekme je Drava lovila popoln preobrat, najbližje temu so bili po izjemnem strelu Jadrica, z neverjetno parado pa se je izkazal domači vratar Zajc. Kar ni uspelo Dravi, je v zadnji sekundi uspelo domačinom: po kotu je z bližine zadel Zazić – 2:1. Tako so Cirkulančani prišli do pomembne zmage, ki bi lahko bila zanje prava spodbuda za nadaljevanje prvenstva. Drava se je na drugi strani morala soočiti s prvim porazom v sezoni, ki jo je precej oddaljil od vrha lestvice. Lesjak (47., ag.), 0:6 Šuen (60.), 0:7 Prapotnik (70.). Dornava Digitalpartner.si – Mladinec Lovrenc 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Zagoršek (46.), 1:1 Vek (72.); Slovenja vas SMS sanacija – Oplotnica Senčila Senica 1:6 (0:2); strelci: 0:1 Leskovar (35.), 0:2 Leskovar (37.), 1:2 Donko (64.), 1:3 Leskovar (65.), 1:4 Šraml (70.), 1:5 Čoh (71.), 1:6 Veber (89.). Prosta je bila ekipa Leskovca. 1. ORMOŽ 2. PRAGERSKO 3. SKORBA 4. MAKOLE BAR MIHA 5. PODLEHNIK 6. TRŽEC 7. ROGOZNICA 8. HAJDOŠE 7 7 7 7 7 6 6 7 7 4 4 3 2 1 1 0 0 2 1 2 2 2 0 1 0 1 2 2 3 3 5 6 32:3 32:14 21:13 13:11 12:19 9:20 9:26 7:29 21 14 13 11 8 5 3 1 2. liga MNZ Ptuj: lokalni derbi na Polskavi brez odločitve REZULTATI 7. KROGA: Polskava avtop. Grobelnik – Zgornja Polskava 0:0; Veteranske lige +35 zahod REZULTATI 6. KROGA: Podlehnik – Apače 4:1, Skorba – Pragersko 4:3, Hajdina – Gerečja vas Veterani 2:1. Prosta je bila ekipa Tržec. 1. PRAGERSKO 2. HAJDINA 3. SKORBA 4. GEREČJA VAS 5 5. APAČE 6. PODLEHNIK 7. TRŽEC 5 5 4 2 4 5 4 4 4 3 0 2 1 0 0 1 0 1 0 1 39:11 0 2 0 4 0 4 20:9 12 15:7 12 18:7 9 6 7:10 6 8:18 3 3:18 0 RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 16.30: Tržec – Podlehnik, Apače – Skorba. Tekma Pragersko – Hajdina je prestavljena na 21. 10. Prosta je ekipa Gerečja vas. +35 vzhod REZULTATI 6. KROGA: Cirkulane veterani – Dornava AAS 2:1, Markovci – Podvinci 2:2, Gorišnica – Borovci 9:2, Grajena – Središče 3:2. Prosta je bila ekipa Rogoznica. 1. PODVINCI 2. CIRKULANE 3. SREDIŠČE 4. MARKOVCI 4 4 4 4 3 3 3 2 1 1 0 1 0 14:2 10 0 7:3 10 1 12:4 9 1 10:7 7 JM, David Breznik 1. LESKOVEC 6 2. DORNAVA 6 3. OPLOTNICA SENICA 6 4. MLADINEC LOVRENC 6 5. POLSKAVA 6 6. ZG. POLSKAVA 6 7. SLOVENJA VAS 6 5 4 3 2 2 1 0 0 1 1 2 1 2 1 1 1 2 2 3 3 5 17:13 15 19:6 13 12:11 10 14:13 8 10:13 7 4:6 2 7:21 1 JM 5. GRAJENA 6. GORIŠNICA 7. DORNAVA AAS 8. ROGOZNICA 9. BOROVCI 4 4 5 4 5 2 2 2 0 0 1 0 0 0 0 1 2 3 4 5 10:8 17:9 7:9 2:17 4:24 7 6 6 0 0 RAZPORED 7. KROGA: V ČETRTEK OB 16.30: Cirkulane veterani – Rogoznica Gostilna Muršič; V PETEK OB 16.30: Borovci – Grajena, Podvinci – Gorišnica, Dornava AAS – Markovci. Prosta je ekipa NK Središče +45 REZULTATI 6. KROGA: Spodnja Polskava – Hajdoše veterani 2:0, Pohorje Oplotnica – Videm 1:1, Zgornja Polskava – Mladinec Lovrenc 1:2, Majšperk – Ormož 1:2. 1. VIDEM PRI PTUJU 5 2. SPODNJA POLSKAVA 4 3. MLADINEC LOVRENC 6 4. POHORJE OPLOTNICA 5 5. HAJDOŠE VETERANI 4 6. ORMOŽ 5 7. ZGORNJA POLSKAVA 5 8. MAJŠPERK 4 4 3 2 2 2 2 1 0 1 0 2 1 1 1 0 0 0 15:5 13 1 8:5 9 2 8:10 8 2 7:6 7 1 6:6 7 2 7:10 7 4 6:11 3 4 5:9 0 RAZPORED 7. KROGA: V ČETRTEK OB 16.30: Videm – Zgornja Polskava, Hajdoše – Pohorje Oplotnica; V PETEK OB 16.30: Ormož – Spodnja Polskava, Mladinec Lovrenc – Majšperk. Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 COLOR CMYK Starejših naj bi bilo čez 50 let skoraj desetino več Prebivalcev Slovenije, starih najmanj 65 let, je bilo januarja 444.743 oz. 21 odstotkov, otrok do 14 let pa je bilo 15 odstotkov. Otrok je bilo več kot starejših v 21 občinah. Projekcije ne nakazujejo sprememb trenda. Čez 50 let naj bi bilo 30,3 odstotka starejšega prebivalstva, ob mednarodnem dnevu starejših poudarja državni statistični urad. Delež starejših je bil najvišji v občini Osilnica, kjer je znašal 36 odstotkov, najnižji pa v občini Benedikt (14 odstotkov). Gospodinjski status prebivalcev se s starostjo spreminja. Medtem ko jih je v starostni skupini od 65 do 69 let lani skoraj dve tretjini živelo z zakoncem oz. partnerjem, je bilo pri starosti vsaj 85 let takih nekaj več kot petina. Po drugi strani jih je iz starostne skupine od 65 do 69 let v skupinskem gospodinjstvu živelo en odstotek, iz skupine starih vsaj 85 let pa 15 odstotkov. Število sklenjenih zakonskih zvez se pri starejših skozi čas rahlo povečuje. Največ jih je bilo leta 2018, ko je bilo vsaj 65 let starih 174 ženinov in 79 nevest. Toliko je bilo lani starih 135 že- stran 21 Kolofon Priloga Stotin oglasna priloga Štajerskega tednika 11. oktober 2022 Urednik priloge: Jože Mohorič Avtorji prispevkov: Natalija Škrlec in STA Fotografije: Črtomir Goznik Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Jože Mohorič Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj ninov ali dva odstotka vseh in 57 nevest ali en odstotek vseh. Tako kot gospodinjski status se s starostjo spreminja tudi zakonski stan prebivalcev. V starostni skupini od 65 do 69 let je bilo lani poročenih skoraj dve tretjini ljudi, v skupini starih vsaj sto let pa sedem odstotkov. Ob tem se povečuje delež ovdovelih, ki je med starimi od 85 do 89 let znašal 60 odstotkov, v skupini starih vsaj 90 let pa več kot 70 odstotkov. Uporaba interneta je pri starejših vse bolj razširjena. Delež starih 65 do 74 let, ki uporabljajo internet vsakodnevno ali skoraj vsak dan, se je lani povečal za 12 odstotnih točk na 48 odstotkov. Tudi delež ljudi te starosti, ki so v zadnjih treh me- secih nakupovali po spletu, se je zvišal, in sicer na 25 odstotkov, kar je devet odstotnih točk več kot leto prej. Med starejšimi je bilo v drugem četrtletju letos v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem ves čas ali večino časa srečnih 51 odstotkov moških in 45 odstotkov žensk, redkokdaj ali nikoli pa 14 odstotkov moških in 20 odstotkov žensk. Podobno je bilo z osamljenostjo ves čas ali večino časa, saj so bili starejši moški redkeje osamljeni kot njihove vrstnice. Ves čas ali večino časa je bilo osamljenih osem odstotkov žensk in šest odstotkov moških. Redkokdaj ali nikoli pa je bilo osamljenih 83 odstotkov moških in 70 odstotkov žensk. Gospodinjstva v prvi polovici leta občutno več potrošila Gospodinjstva so ob vztrajni rasti bruto razpoložljivega dohodka in sprostitvi omejitvenih ukrepov ob pojemanju epidemije covida-19 v prvem četrtletju potrošila za 27,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Posledično se je občutno zmanjšala stopnja varčevanja, so sporočili s statističnega urada. Ob ugodnih razmerah na trgu dela je bila rast bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev v prvi polovici leta 11,1-odstotna ter za 4,2 odstotne točke višja kot v enakem obdobju lani, so zapisali na statističnem uradu. Potrošnja gospodinjstev se je na letni ravni močno povečala, a je treba pri tem upoštevati nizko osnovo iz lanskega prvega polletja, so dodali. Ob večji potrošnji se je stopnja varčevanja gospodinjstev znižala za 10,6 odstotne točke in znašala 16 odstotkov. Nagnje- nost gospodinjstev k varčevanju je bila tako v letošnjem prvem polletju manjša kot pred izbruhom epidemije v prvi polovici leta 2019. Stopnja investiranja gospodinjstev je bila za 1,6 odstotne točke višja kot v enakem obdobju lani in je znašala 7,1 odstotka. Slovensko gospodarstvo je medtem s tujino v prvem polletju prvič po desetih letih ustvarilo primanjkljaj. Znašal je 205 milijonov evrov ali 0,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V enakem lanskem obdobju je presežek znašal 1,43 milijarde evrov ali 5,8 odstotka BDP. Ob nadaljnji rasti domačega povpraševanja (zlasti potrošnje gospodinjstev) in zaostrenih razmerah v mednarodnem okolju je rast izvoza blaga in storitev (25,2 odstotka) ponovno zaostajala za rastjo uvoza blaga in storitev (36 odstotkov), so zapisali na statističnem uradu. torek, 11 10. 2022 Štajerski TEDNIK 2 COLOR CMYK stran 22 STOTIN, oglasna priloga Štajerskega tednika Zgodbe uspehov, povezane s tujimi jeziki Pri kreditiranju gospodinjstev na vrhu stanovanjska posojila 30-letnica družbe Ontario Banke v Sloveniji so julija še naprej beležile nadpovprečno rast kreditiranja. Po tistem, ko so do julija medletno beležile nižji skupni dobiček, je julija prišlo do preobrata. V sedmih mesecih skupaj je bil tako dobiček pred davki ob krepki rasti dohodkov z 298 milijoni evrov za 2,6 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Z velikim veseljem delim nekaj zgodb z vami in upam, da vas bodo prav tako navdušile kot mene. Morda vam bodo samo v prijetno branje, morda pa vas bodo inspirirale k učenju jezikov. Čeprav sama ne govorim veliko tujih jezikov, torej nisem poliglot v pravem pomenu besede, pa občudujem vse tiste ljudi, ki se jezik naučijo kar tako mimogrede. Po drugi strani pa občudujem tudi tiste ljudi, ki nimajo veliko znanja tujih jezikov, a se vendarle »vse zmenijo«. To so ljudje, ki govorijo brez predsodkov, ne da bi se nenehno spraševali »ali sem vse prav povedal/a«. Pred 30 leti sem ustanovila svoje podjetje, Ontario, d. o. o., z željo, da svoje znanje jezikov predajam naprej. Družba Ontario je bila najprej zasnovana kot šola jezikov, a čas in tudi povpraševanje je prineslo, da se je hkratno razvijala tudi naša druga veja – prevajanje. Tako je z leti rasel tudi naš prevajalski center in nabor jezikov ter seveda prevajalcev in sodnih tolmačev. Kljub vsem svojim poslovnim obveznostim še vedno rada osebno prevzamem kakšen jezikovni tečaj, bodisi individualni bodisi v podjetju, saj so jeziki in osebni stiki z ljudmi moja strast. V vseh teh letih sem bila deležna mnogih zgodb, ki so bile povezane z jeziki in ki so tako našim strankam, včasih pa tudi meni, spremenile življenje – seveda na pozitivno. Marjan K. je bil direktor mednarodnega transportnega podjetja v lasti tujih lastnikov, ki so prevzeli nekoč izključno slovensko podjetje. S prihodom tujih lastnikov se je bil primoran naučiti njihovega jezika in tako so ga tujci »počastili« s tečajem nemščine. Pristal je v moji skupini, skupaj z drugimi petimi tečajniki (že od nekdaj skrbimo za to, da so skupine zelo majhne). Marjan je sodil v tisto skupino ljudi, ki se vse zmenijo, četudi njihovo znanje jezika ni popolno. Na koncu ene izmed obravnavanih lekcij je bila melodično sicer zelo simpatična nemška pesem, a kot temu rečejo Nem- Direktorica družbe Ontario, mag. Ksenija Kozar ci, pravi Zungenbrecher ali lomilec jezika. Služila je temu, da se natrenirajo težko izgovorljive nemške besede in takrat si še v sanjah nisem drznila pomisliti, da bi v skupini odraslih to pesem tudi skupaj na glas zapeli. No, ampak na račun te pesmi smo si vsi res lomili jezike in na koncu veselo peli – po zaslugi Marjana, ki je na koncu rekel »Ali lahko probam še enkrat čisto sam?«. Bila sem ponosna na njegov pogum, na njegovo odprtost in mnogim, ki so bili spočetka bolj tihi in zadržani, je s svojo spontanostjo odvezal jezik. Še sedaj se ga pogostokrat spomnim in vsem, ki se učijo jezika, polagam na srce, da naj bodo kot Marjan – torej naj govorijo brez zavor, ne glede na to, ali je vse stoodstotno pravilno. Žiga B. je mlad zdravnik, ki se je odločil, da si bo našel delo v tujini. Že med najinimi pripravami na mednarodni izpit C1 je na spletu zasledil oglas, da v kliniki v Švici iščejo nove sodelavce. Odločil se je, da bo oddal prošnjo in res je kmalu zatem dobil odgovor, da želijo z njim opraviti najprej online razgovor (predizbor). In sva vadila: preigravala sva vse možne scenarije in konverzacije. Žiga je kmalu dobil vabilo, da naj se oglasi na kliniki v Švici na osebni razgovor. Spet sva trenirala (in to vse online, saj je bil Žiga namreč v Ljubljani, jaz pa na Ptuju) in Žiga je res bil sprejet. Še z vročim certifikatom C1, ki ga je med tem časom opravil, se je nato odpravil novi službi naproti. Še nekaj Foto: Marko Pigac časa sva nato imela online ure, Žiga v Švici, jaz v Sloveniji in mislim, da sem jaz bila bolj vesela njegovega napredka kot on sam, saj se ga sploh ni zavedal. K temu moram dodati, da je Žiga izreden perfekcionist, on daje več kot sto odstotkov in tudi od sebe zahteva več kot sto odstotkov. Ampak to je pravzaprav vrlina, ki bi jo moral imeti vsak od nas! En popoldan me pokliče Štefan R. in se predstavi kot direktor podjetja, ki zaposluje delavce, ki opravljajo dela v tujini. Tokrat bi moral 10 ljudi poslati na gradbišče v Francijo, zato me je vprašal, ali pri nas prevajamo tudi v francoščino in to uradno oz. sodno? Odgovorim mu, da imamo sodno tolmačko za francoski jezik in da ni nobena težava za nas, da mu dokumente prevedemo v francoski jezik (zdravniška spričevala, šolska spričevala, potrdila o nekaznovanosti ipd.). Nakar mi Štefan pove, da so številni dokumenti v bosanskem in srbskem jeziku, nekateri pa celo v nemškem jeziku. Povem mu, da moramo te dokumente – če potrebuje uradne ali sodne prevode – prevesti najprej v slovenski, nato pa v francoski jezik. Gospod Štefan se je strinjal s tem, v isti sapi pa mi je povedal, da bo večino dokumentov dobil šele v petek popoldan in da jih potrebuje do nedelje dopoldan, ko delavci odpotujejo v Francijo. Ups, torej to pomeni, da imamo samo slab dan in pol časa, da pripravimo prevode! In s ponosom lahko rečem, da nam je uspelo vse dokumente pravočasno prevesti. Veseli me, da smo del takšnih pozitivnih zgodb ne samo v podjetju gospoda Štefana, ampak tudi v številnih drugih. Z mnogimi podjetji rastemo skupaj že desetletja in vem, da tem podjetjem ravno to največ pomeni: da se lahko zanesejo na nas in da pokrivamo toliko jezikov pod eno streho. Ničkolikokrat smo prevajali nujne ali nenujne prevode potrdil iz varstva pri delu, medicinska izvedenska menja, zapisnike prometnih ali delovnih nesreč, najrazličnejša pravna besedila, kot so pogodbe o zaposlitvi, sodne sklepe o dedovanju, razvezi zakonske zveze, bili prisotni pri tolmačenju pri sestankih, notarjih ipd. Hvala vsem, ki nam zaupate in ki nam morda še boste zaupali. ONTARIO, d. o. o. www.ontario.si Kreditiranje nebančnega sektorja se je julija glede na mesečno povprečje prve polovice leta tako močno okrepilo, predvsem kreditiranje podjetij, v najnovejši informaciji o poslovanju bank ugotavlja Banka Slovenije. Tudi kreditiranje gospodinjstev je bilo julija z mesečnim prirastom 106 milijonov evrov glede na mesečno povprečje prve polovice leta še naprej nadpovprečno, večino pa so predstavljala stanovanjska posojila. Medletno je bil julijski prirast posojil gospodinjstvom večji za 8,2 odstotka. Pri stanovanjskih posojilih se je obseg novih poslov v zadnjih dveh mesecih glede na predhodne mesece sicer zmanjšal, medletna rast novih posojil pa se je z 11,9 odstotka ohranila na junijski ravni, so zapisali v Banki Slovenije. Prirast vlog gospodinjstev je bil medtem nižji kot v preteklih mesecih. Julijski priliv vlog gospodinjstev je bil s 84 milijoni evrov tako nekajkrat nižji kot v pomladnih mesecih, kar pa je po pojasnilih Banke Slovenije tudi posledica sezonskega vpliva. Zmanjševanje medletne rasti vlog gospodinjstev, ki se je začelo med letom 2021, se je sicer marca letos ustavilo, rast pa se je do julija okrepila na 5,4 odstotka. V sedmih mesecih skupaj so se vloge gospodinjstev povečale za 1,16 milijarde evrov na 25,11 milijarde evrov, vloge podjetij pa so se zmanjšale za skoraj 408 milijonov evrov na 8,59 milijarde evrov. Banke letos občutno povečujejo prihodke. Ustvarjen bru- to dohodek v sistemu je bil v sedmih mesecih medletno večji za desetino, dosegel je skoraj 745 milijonov evrov. Čiste obresti so bile s 384 milijoni evrov medletno višje za 5,9 odstotka, neto neobrestni prihodki pa so lanske presegli za 15 odstotkov in dosegli 361 milijonov evrov. Dobiček bank pred obdavčitvijo je do konca julija letos z 298 milijoni evrov za 2,6 odstotka presegel rezultat v enakem obdobju lani. V Banki Slovenije to pripisujejo predvsem povečanju dohodka bank in minimalnim neto oslabitvam in rezervacijam. Potem ko so jih banke do junija še povečevale, skupaj na 23 milijonov evrov, so se do julija zaradi neto sproščanja znižale na malenkost več kot sedem milijonov evrov. Kljub poslabšanim obetom zaradi zaostrenega mednarodnega okolja in znižanim napovedim gospodarske rasti banke trenutno še vedno zelo nizko ocenjujejo kreditno tveganje in le v manjšem obsegu neto oblikujejo oslabitve in rezervacije v minimalnem obsegu. To ob izboljšanih gibanjih pri ustvarjanju dohodka pomembno prispeva k višini dobičkonosnosti, so tako strnili v Banki Slovenije. Dodali so, da bančni sistem ob tem ostaja kapitalsko soliden in dobro likviden. Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 COLOR CMYK stran 23 3 STOTIN, oglasna priloga Štajerskega tednika 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 1DPHVWRSODŁLODGRKRGQLQHUDMHYODJDMWH]DVYRMRSRNRMQLQR 9DUŁHYDQMH Y SRNRMQLQVNHP VNODGX YDP SULQDɐD SRVHEQR GDYŁQR RODMɐDYR NL YDP ]QLʿXMH RVQRYR ]D RGPHUR GRKRGQLQH =DWR ERVWH SODŁDOL PDQM GRKRGQLQH KNUDWL SD YDUŁHYDOL]DSRNRMQLQR  Ž‘˜‡‹Œ‹ Œ‡ ƒ ˜‘ŽŒ‘ ˜‡Ž‹‘ ”ƒœŽ‹«‹Š ‘„Ž‹†‘Ž‰‘”‘«‡‰ƒ˜ƒ”«‡˜ƒŒƒœƒ«ƒ•’‘ —’‘‘Œ‹–˜‹ǡ‘„‘†‘ƒæ‹’”‹Š‘†‹‹āŒ‹‘† ’Žƒ«‡ǡ ‹ Œ‘ ’”‡Œ‡ƒ‘ †ƒ‡•Ǥ ‹•–‹ „‘ŽŒ †”œ‹ǡ ‹ Œ‹ –”‰‘˜ƒŒ‡ œ ˜”‡†‘•–‹‹ ’ƒ’‹”Œ‹‡’‘˜œ”‘«ƒ–‡āƒ˜ǡ˜Žƒ‰ƒŒ‘˜˜”‡†‘•–‡’ƒ’‹”Œ‡Ǥƒ‘•–ƒŽ‡•‘ƒ˜‘ŽŒ‘”ƒœŽ‹«‡‘„Ž‹‡˜œƒŒ‡‹Š•Žƒ†‘˜ǡ”‡–ƒ‹ ā‹˜ŽŒ‡Œ•ƒœƒ˜ƒ”‘˜ƒŒƒ ... ‘†ƒ–‘’‘‘Œ‹•‘ œƒ˜ƒ”‘˜ƒŒ‡Œ‡‘’–‹ƒŽƒ ‹œ„‹”ƒ†‘Ž‰‘”‘«‡‰ƒ ˜ƒ”«‡˜ƒŒƒœƒ’‘‘Œ‹‘ ‘†ƒ–‘ ’‘‘Œ‹•‘ œƒ˜ƒ”‘˜ƒŒ‡ ’”‡†•–ƒ˜ŽŒƒ ’‘•‡„‘ǡ •–”‘‰‘ ƒ‡•‘ ‘„Ž‹‘ †‘Ž‰‘”‘«‡‰ƒ ˜ƒ”«‡˜ƒŒƒǡ ‹ ˜ƒ œƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒ’”‹†‘„‹–‡˜”‡†‡‰ƒ†‘†ƒ–‡‰ƒ†‘Š‘†ƒ’‘—’‘‘Œ‹–˜‹Ǥ  «ƒ•— ƒ–‹˜‡ †‡Ž‘˜‡ †‘„‡ ˜ƒ”«—Œ‡–‡ǡ ’‘ —’‘‘Œ‹–˜‹ ’ƒ œƒ«‡–‡ «”’ƒ–‹ ’”‹hranke. ”‹Š”ƒ‹•‡‹œ’Žƒ«—Œ‡Œ‘ƒŒƒŒ †‘‘ ƒā‹˜ŽŒ‡Œƒ˜ƒ”«‡˜ƒŽ ƒǡ•ƒŒ’‘—’‘‘Œ‹–˜‹ŽƒŠ‘‹œ„‹”ƒ–‡–—†‹‡†”‡–ƒ‹œ œƒŒƒ«‡‹ ‘„†‘„Œ‡ ‹œ’Žƒ«‡˜ƒŒƒǤ œ’Žƒ«‡˜ƒŒ‡–‘”‡ŒŽƒŠ‘’”‹Žƒ‰‘†‹–‡•˜‘Œ‹ ƒ«”–‘–‡”’”‹˜ƒ”«‡˜ƒƒ•”‡†•–˜ƒ’‘”ƒ„‹–‡œƒ•–˜ƒ”‹ǡ‹Œ‹Š’‘–”‡„—Œ‡–‡‘œǤ˜ƒ ’‘‡‹Œ‘ƒŒ˜‡«Ǥ œ‘”‹•–‹–‡†ƒ˜«‘‘ŽƒŒæƒ˜‘ǡ ki vam pripada ˜ƒ”«‡˜ƒŒ‡˜’‘‘Œ‹•‡•Žƒ†— •‹„‘•–‡œ‹āƒŽ‹‘•‘˜‘œƒ‘†‡”‘†‘Š‘- †‹‡ǡœƒ–‘„‘•–‡’Žƒ«ƒŽ‹ƒŒ†‘Š‘†‹ne ȋŽƒŠ‘ ‡Ž‘ †‘„‹Ž‹ ’‘˜”Œ‡‘Ȍǡ Š”ƒ–‹ ’ƒ „‘•–‡ ƒ‡•‘ ˜ƒ”«‡˜ƒŽ‹ œƒ «ƒ• ’‘ —’‘‘Œ‹–˜‹Ǥ ƒŒ˜‹æŒ‹œ‡•‡˜’Žƒ«‹Žƒǡ‹Œ‡æ‡priznan kot †ƒ˜«ƒ ‘ŽƒŒæƒ˜ƒǡ ’”‡†•–ƒ˜ŽŒƒ ͙ǡ͘͘͜ ‘†•–‘–ƒ˜ƒæ‡„”—–‘’Žƒ«‡ǡ˜‡†ƒ”Ž‡–‘ œƒ ˜’Žƒ«‹Žƒ †‘ ͖Ǥ͕͜͝ǡ͔͝ ‡˜”ƒǤ ,‡ •–‡ ā‡ ˜ŽŒ—«‡‹˜‘Ž‡–‹˜‘‘„Ž‹‘†‘†ƒ–‡‰ƒ ’‘‘Œ‹•‡‰ƒœƒ˜ƒ”‘˜ƒŒƒǡŒ‡”˜ƒ‡•‡«‡ ’”‡‹Œ‡ ’Žƒ«—Œ‡ †‡Ž‘†ƒŒƒŽ‡ ǡ ‹ƒ †‡Ž‘†ƒŒƒŽ‡  ’”‡†‘•– ’”‹ —˜‡ŽŒƒ˜ŽŒƒŒ— †ƒ˜«‡ ‘ŽƒŒæƒ˜‡ǡ ˜‹ ’ƒ ŽƒŠ‘ œ Žƒ•–‹‹ †‘’Žƒ«‹Ž‹ —˜‡ŽŒƒ˜ŽŒƒ–‡ †ƒ˜«‘ ‘ŽƒŒæƒ˜‘ ˜ ˜‹æ‹‹ ”ƒœŽ‹‡ †‘ ’‘Ž‡ ‘ŽƒŒæƒ˜‡ ȋ’”‡‹Œƒ †‡Ž‘†ƒŒƒŽ ƒΪ‹†‹˜‹†—ƒŽƒ’”‡‹Œƒί’‘Žƒ †ƒ˜«ƒ ‘ŽƒŒæƒ˜ƒȌǤ ,‡ †‡Ž‘†ƒŒƒŽ‡  ‡ ’Žƒ«—Œ‡ ’”‡‹Œ‡ ˜ ˜‹æ‹‹ ͙ǡ͘͘͜ ‘†•–‘–ƒ ˜ƒæ‡„”—–‘’Žƒ«‡ǡŽƒŠ‘‘”‹•–‹–‡†ƒ˜«‘ ‘ŽƒŒæƒ˜‘˜˜‹æ‹‹”ƒœŽ‹‡†‘ƒŒ˜‹æŒ‡‘ā‡ ’”‡‹Œ‡‰Ž‡†‡ƒ˜ƒæ‘’Žƒ«‘Ǥ ‘•ƒ‡œ‹•’Žƒ«‘˜˜‹æ‹‹͕Ǥ͔͔͜‡˜”‘˜ „”—–‘ȋ͕Ǥ͕͔͛‡˜”‘˜‡–‘Ȍǡ„‹ŽƒŠ‘‡•‡«‘œƒ†‘†ƒ–‘’‘‘Œ‹•‘œƒ˜ƒ”‘˜ƒŒ‡ ƒ‡‹Ž†‘͕͔͙‡˜”‘˜ǡ‹„‹•‡—’”‹œƒŽ‹ ‘– †ƒ˜«ƒ ‘ŽƒŒæƒ˜ƒǤ ƒŠ‘ „‹ ˜’Žƒ«‡˜ƒŽ –—†‹˜‡«ǡƒ•‡—œƒ–‘†ƒ˜«ƒ‘ŽƒŒæƒ˜ƒ‡ „‹’‘˜‡«ƒŽƒǤ ‘•ƒ‡œ‹—•͙Ǥ͂͘͘͠ „”—–‘’Žƒ«‡‹œ˜’Žƒ«ƒ‹‹ ’”‡‹Œƒ‹˜˜‹æ‹‹’‘Ž‡ †ƒ˜«‡‘ŽƒŒæƒ˜‡„‹•‡ ‘†‡”ƒ†‘Š‘†‹‡œ‹āƒŽƒ œƒ͚͛͠‡˜”‘˜Ǥ ”‹˜ƒ”«‡˜ƒƒ•”‡†•–˜ƒ•‘ ’”‡†‡–†‡†‘˜ƒŒƒ ƒæ‹ prihranki ˜ •Žƒ†— †‘†ƒ–‡‰ƒ ’‘‘Œ‹•‡‰ƒ œƒ˜ƒ”‘˜ƒŒƒ •‘ predmet de†‘˜ƒŒƒǤ~‡‘„•Ž‡‹–˜‹œƒ˜ƒ”‘˜ƒŒƒŽƒŠ‘ †‘Ž‘«‹–‡—’”ƒ˜‹«‡ ‡œƒ’”‹‡”•”–‹ǡ‹„‹ ˜’”‹‡”—ƒŒŠ—Œæ‡‰ƒ†‘„‹Ž‹‹œ’Žƒ«ƒ‘‘†—’‘˜”‡†‘•–’”‹˜ƒ”«‡˜ƒ‹Š•”‡†•–‡˜Ǥ ‡«ƒƒŒ–‡ƒ‘‡  †‡ ‡„”ƒǡœƒ‰‘–‘˜‹–‡•‹ ‘ŽƒŒæƒ˜‘ā‡†ƒ‡•Ǩ Uporabite informativni izra«—‹’”‡˜‡”‹–‡•˜‘Œ prihranek †”ƒœƒ˜ƒ”‘˜ƒŽ‹ ƒ„‘‘˜ƒæ‹Š˜’Žƒ«‹Ž‹Šǡ‹ •‡ —’‘æ–‡˜ƒŒ‘ ‘„ ‘„”ƒ«—— †‘Š‘†‹‡ œƒ ’‘•ƒ‡œ‘ ‘Ž‡†ƒ”•‘ Ž‡–‘ǡ Ž‡–‘ ‘„˜‡æ«ƒŽƒƤƒ«‘—’”ƒ˜‘ȋ Ȍǡ‹„‘ ˜’Žƒ«‹Žƒ—’‘æ–‡˜ƒŽƒ’”‹‹œ”ƒ«——†‘Š‘†‹ne. Odprite ™™™Ǥ‘†”ƒǤ•‹‹•‹‹œ”ƒ«—ƒŒ–‡ǡ‘Ž‹‘ŽƒŠ‘’”‹Š”ƒ‹–‡’”‹’Žƒ«‹Ž—†‘Š‘†‹‡Ǥ  œƒ«‡–‘ ˜ƒ”«‡˜ƒŒƒ „‘•–‡ ‘•‡„ƒ—‰‘†‘•–œƒ –ƒ‘ā‡†ƒ‡•’‘•”„‡Ž‹œƒ’”‹Š”ƒ‡’”‹ †‘Š‘†‹‹ǡƒ†‘Ž‰‹”‘’ƒœƒ˜‹æŒ‘’‘‘Œ- œƒ’‘•Ž‡‡˜Œƒ˜‡•‡–‘”Œ— ‹‘‹Ž‡’æ‘’”‹Š‘†‘•–Ǥ Œƒ˜‡•‡–‘”Œ—•‡˜’Žƒ«‹Žƒ†‡Ž‘†ƒŒƒŽƒ«‡–‡˜ƒ”«‡˜ƒŒƒŒ‡Š‹–‡”‹’”‡’”‘•–Ǥ ƒ‡—’‘æ–‡˜ƒŒ‘’”‹‹œ”ƒ«——˜ƒæ‡†ƒ˜«†’”‡–‡”ƒ«—’”‹‘†”‹‹ƒŒœƒ«‡–‡ ‡ ‘ŽƒŒæƒ˜‡ǡ œƒ–‘ ŽƒŠ‘ œ ‹†‹˜‹†—ƒŽ‹‹ ˜’Žƒ«‡˜ƒ–‹ā‡Ž‡‡œ‡•‡Ȃ’”‡‹Œ‡Ǥ‘- ˜’Žƒ«‹Ž‹‘ŽƒŒæƒ˜‘‹œ‘”‹•–‹–‡˜ ‡Ž‘–‹Ǥ ”ƒŒ‹”‘œƒœ‹āƒŒ‡’Žƒ«‹Žƒ†‘Š‘†‹‡ œƒ –‡‘«‡ Ž‡–‘ Œ‡ œƒ†Œ‹ †‡Ž‘˜‹ †ƒ ˜†‡ ‡„”—Ǥƒ„‹˜ƒ —’‘æ–‡˜ƒŽ ‘ŽƒŒæƒ˜‘œƒ–‡‘«‡Ž‡–‘ǡ‘”ƒŒ‘„‹–‹˜’Žƒ«ƒ‡’”‡‹Œ‡†‘œƒ†Œ‡‰ƒ†‡˜†‡ ‡„”—ā‡ƒ˜ƒæ‡’‘‘Œ‹•‡”ƒ«——Ǥ ‡Ž‹‘ŽŒ—†‹«ƒƒƒ†‡ ‡„‡”‹œƒ†Œ‹ Š‹’˜’Žƒ«ƒŽ‡–‘’”‡‹Œ‘Ǥƒ˜«ƒ‘ŽƒŒæƒ˜ƒ•‡—’‘æ–‡˜ƒœƒ˜•‡’”‡‹Œ‡ǡ˜’Žƒ«ƒ‡ ˜ ‘Ž‡†ƒ”•‡ Ž‡–—ǡ œƒ–‘ ŽƒŠ‘ •˜‘Œ †‡‡„”•‹ ’”‘”ƒ«— ”ƒœ„”‡‡‹–‡ –ƒ‘ǡ †ƒ•‹—”‡†‹–‡’Žƒ«‡˜ƒŒ‡”‡†‹Š‡•‡«‹Š ’”‡‹ŒǤ ƒ †‘†ƒ–‡ ‹ˆ‘”ƒ ‹Œ‡ ‘ †‘†ƒ–‡ ’‘‘Œ‹•‡ œƒ˜ƒ”‘˜ƒŒ— ’‘Ž‹«‹–‡ ƒ 080 2345ƒŽ‹ƒ’‹æ‡–‡ƒinfo@modra. •‹Ǥ  ˜‡•‡ŽŒ‡ ˜ƒ „‘‘ ’‘ƒ‰ƒŽ‹ †‘ ƒŒ„‘ŽŒæ‡Ƥƒ«‡‘†Ž‘«‹–˜‡œƒ˜ƒ•Ǥ ƒ„ŽŒ‡‹ǡ†ƒ•‡’”‹†”—ā‹–‡•‘”ƒŒ ͛͘͘Ǥ͘͘͘’‘•ƒ‡œ‹‘ǡ‹ā‡ ˜ƒ”«—Œ‡Œ‘œƒ†‘†ƒ–‘’‘‘Œ‹‘ ’”‹‘†”‹œƒ˜ƒ”‘˜ƒŽ‹ ‹Ǥ Tako se smejijo tisti, ki bodo prihranili pri dohodnini in poskrbeli za lepšo prihodnost! Pridružite se jim! 080 2345 www.modra.si Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 COLOR CMYK Najprimernejši so kotli z uplinjevalno komoro Menjava peči na drva Menjava peči za centralno ogrevanje je eno večjih opravil, povezano pa je tudi s precejšnjimi stroški, zato je pomembno, da je opravljeno strokovno. Kot pravi Jure Rozman, vodja projektov v podjetju Instalacije Hauptman iz Lenarta, se stranke za menjavo peči najpogosteje odločijo zaradi želje po menjavi energenta ali pa zaradi dotrajanosti ogrevalnega sistema. Pri starejših sistemih namreč pogosto ni možna nastavitev in vzdrževanje prostorske temperature, polena pa je treba sproti dolagati. „Les je najstarejše gorivo na svetu, kdor ogreva s poleni, pa ogreva neodvisno in varno. Ogrevalni sistemi na polena so primerni za vse, ki imajo v lasti gozd ali dostop do lesa, gorivo je regionalno dostopno in je cenovno ugodno, poleg tega pa pri ogrevanju z lesom prihranimo velike količine CO2 v primerjavi s kurilnim oljem in plinom. Cena tovrstnih centralnih pe- či je dosegljiva za skoraj vsak žep. Cena centralne peči na drva srednjega cenovnega razreda je nižja tudi v primerjavi s toplotnimi črpalkami zrak–voda (upoštevajoč višjo subvencijo), Eko sklad pa ob tem omogoča še ugodne kredite, zato z zamenjavo, dokler so na voljo tako visoke subvencije, ni smiselno odlašati,“ izpostavi sogovornik. Pri starih kurilnicah se kot posledica preperelosti kotlovske pločevine velikokrat pojavi puščanje vode. Tovrstnih okvar v osnovi ni smiselno popravljati, saj se po navadi že čez kratek čas ista težava pojavi na drugem mestu. „Za vse, ki so naveličani pogostega nalaganja drv, so odlična izbira kotli na polena Atmos z uplinjevalno komoro, ki v primerjavi s klasičnimi dosegajo znatno višje izkoristke. Drva nalagamo enkrat dnevno, ostanek pepela je zanemarljiv, kurišča pa so znatno večja. Energetska stroka meni, da so kotli za centralno kurjavo na polena dobra izbira v slabše izoliranih hišah,“ izpostavi Jure Rozman in doda, da je poraba polen seveda odvisna od energetske potratnosti stavbe. „V primeru bolj potra- stran 24 Kolofon Pred kurilno sezono, oglasna priloga Štajerskega tednika 11. oktober 2022 Urednik priloge: Jože Mohorič Fotografije: Črtomir Goznik Avtorji prispevkov: Natalija Škrlec, IJS, LIFE IP CARE4CLIMATE Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Jože Mohorič Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj tnih hiš, ki jih ogrevamo z radiatorji, energetski svetovalci ob zamenjavi iztrošene peči svetujejo novo, sodobnejše ogrevanje na drva z uplinjevalno komoro. Četudi uporabniki nimajo lastnega gozda, pregled aktualnih cen polen pokaže, da so se le-ta v zadnjem letu, merjeno v avgustu 2022, sicer podražila za okoli 45 odstotkov. Lahko pa računamo, da bo cena polen z zmanjšanjem zanimanja že spomladi konkretno padla.“ Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 COLOR CMYK stran 25 2 PRED KURILNO SEZONO, oglasna priloga Štajerskega tednika Kot svetuje sogovornik, mora biti za optimalno delovanje ogrevanja sistem ustrezno dimenzioniran in zasnovan tako, da uporabnik samo dolaga polena takrat, ko je to potrebno; vremensko vodena regulacija z mešalnimi ventili tudi na radiatorskih krogih pa skrbi, da je temperatura radiatorjev optimalna glede na zunanjo temperaturo. To pomeni, da v prehodnih obdobjih sistem v radiatorje dovaja nižjo temperaturo, kar zagotavlja udobje bivanja, varčuje s toploto v zalogovniku in tako podaljšuje čas med kurjenji. Pozimi sistem z dovajanjem višje temperature ogrevalne vode poskrbi, da so prostori zadostno ogreti. Glede samega postopka zamenjave centralne peči sogovornik pove, da se po prvem kontaktu dogovorijo za ogled kurilnice, kjer pregledajo obstoječe stanje, opravijo izmere, pregledajo možnosti za vnos in montažo ter svetujejo pri izbiri novega sistema. Po opravljenem ogledu sledi priprava ponudbe, ki vključuje tudi prijavo za subvencijo EKO sklada. Sledi priprava pogodbe in do- ločitev termina izvedbe. Po plačilu avansa stranki do termina montaže dostavijo opremo. „Takoj po opravljeni montaži opravimo nastavitve in zagon sistema ter uporabnike podučimo o upravljanju kompletne regulacije ogrevanja. Z izkušnjami, ki smo jih pridobili v 27 letih obstoja podjetja, jamčimo za kakovostno izvedbo zamenjave kurilnice po sodobnih standardih ter nadaljnjo podporo pri vzdrževanju ogrevalnih sistemov,“ pove Rozman in doda, da po opravljeni montaži in plačanih obveznostih v strankinem imenu oddajo še vlogo na EKO sklad. Ta nato po približno osmih mesecih od oddane vloge izda odločbo glede upravičenosti in subvencijo tudi izplača. Eko sklad sicer ob zamenjavi dotrajane peči za centralno na drva z novejšo dodeljuje visoke spodbude, sofinancira tudi do 50 % investicije (ali do 4.000 ). V predpisih je določen tip ogrevalne naprave ter tudi velikost hranilnika toplote, ki je odvisna od moči kotla. Hranilnik toplote deluje kot blažilnik, ki toploto počasi oddaja v sistem tudi po tem, ko so polena že dogorela. 3URPRFLMVNRVSRURþLOR /'2%6!*-/3%6!2½./ Zbrali smo najpomembnejše informacije in napotke za odjemalce toplotne energije v ogrevalni sezoni 2022/2023. DELILNIKI Delilnik je naprava za merjenje dejanske porabe toplote, ki omogoča določitev stroškov za ogrevanje. Je v lasti odjemalca. Vgradnja delilnikov je obvezna in je v domeni lastnikov. Večina delilnikov v MO Ptuj je dotrajanih, zamenjava je nujno potrebna. Stanovanja iste stavbe morajo imeti nameščen enak tip delilnika. Lastnikom posameznih delov, ki ne želijo vgraditi delilnikov, se določi porabniški delež po ključu ogrevane površine in pomnoži s faktorjem 3. Novi delilniki omogočajo daljinsko odčitavanje – ni več ročnega popisa stanj ali popisa s kartico. Izvede se mesečni obračun, ni akontacij, ni poračuna. Za zamenjavo delilnikov se obrnite na svojega upravnika, v primeru napak na distribucijskem omrežju na JS Ptuj, v primeru napak na radiatorjih oz. delilnikih pa na uradnega serviserja. javne službe ptuj V primeru popolnoma zaprtih radiatorjev v stanovanju, kjer porabe ni oz. je minimalna, se obračuna 40 % ogrevane površine. na lesno biomaso, ki je cenejši energent. ENERGENTI Znižajmo temperaturo v prostorih na maksimalno 20 stopinj Celzija. Poskrbimo, da se prostori stalno ogrevajo. Naj se ponoči in v naši odsotnosti ne ohladijo preveč, s tem se lahko zmanjša poraba toplote in končni strošek. Pravilno prezračujmo prostore: ob kratkotrajnem intenzivnem prezračevanju bo bistveno manj izgub kot pri delno odprtih oknih. Zavedajmo se, da smo v večstanovanjski stavbi del skupnosti. Naše vedenje ima vpliv na sosede in obratno. Vsi skupaj smo odgovorni za varčno porabo in zagotavljanje pogojev za brezhibno delovanje sistema. Vlada je ceno zemeljskega plina regulirala z določitvijo najvišje dovoljene tarifne postavke za določene odjemalce. Kljub temu je to več kot 50 % podražitev glede na lansko leto. Z obnovo kotlovnice prehajamo na ogrevanje z lesno biomaso. To bo cenejše, kot bi bilo, če bi ostali na sedanjem ogrevanju izključno na zemeljski plin. Lesna biomasa je v tem trenutku cenejša od zemeljskega plina, dobava bo potekala iz lokalnih virov, zato računamo na ugodnejše cene. Daljinsko ogrevanje se bo izvajalo v smeri, da se v največji meri izkoristi nov kotel KAJ LAHKO STORIMO SAMI Telefon 051 651 244, e-mail: info@instalacije-hauptman.si Projekt DOLB Ptuj DALJINSKO OGREVANJE NA LESNO BIOMASO V NOSIM PTUJ UPORABLJAM ZELENO ENER G IJO /..!+ ûÈ$-( ,.-3$1 .&1$5 +-(' *.3+.5 3,.2 ,.-3 Đ 231.)-(' (-23 + "() 5.#.5.# .&1$5 -)$ /1$91 È$5 -)$ '+ )$-)$ #.! 5 (- ,.-3 Đ *.,/+$3-$ *41(+-("$ - /.+$+( /$+$3$ 2(23$,( 2. /1(,$1-( 9 24!5$-"(). $*. 2*+ # Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 3 COLOR CMYK stran 26 PRED KURILNO SEZONO, oglasna priloga Štajerskega tednika Z malimi dejanji do velikih prihrankov Na katerih področjih svojega življenja lahko z majhnimi ukrepi prihranimo največ energije in denarja? Na Inštitutu Jožef Stefan so pripravili prispevek, v katerem lahko preberete, kateri so ti ukrepi, kakšen prihranek nam prinesejo in koliko nas stanejo. V začetku julija me je za energetski nasvet poklical dober prijatelj iz otroških let, ki je pred kratkim kupil staro enostanovanjsko hišo v Ljubljani. Denarja za energetsko prenovo ni ostalo kaj dosti. Trenutno se ogreva z zemeljskim plinom in za piko na »i« naj povem, da je prejel že drugi opomin dimnikarja o dotrajanem plinskem kotlu, ki ga je treba nemudoma zamenjati. Razlagal sem mu, kako zelo pomembno je najprej izvesti vse ukrepe učinkovite rabe energije (URE) in šele nato menjati ogrevalni sistem. Od tu naprej si najinega pogovora »o kuri ali jajcu« ni težko predstavljati. Ocenjena letna raba energije v tipičnem slovenskem gospodinjstvu: rumena – poraba zemeljskega plina, rdeča – poraba dizelskega goriva, modra – poraba električne energije Posebna reč, ki mi je ostala v spominu, je, da je poznal praktično vse ukrepe URE, le prave teže jim ni pripisoval. Ko smo glede ukrepov bombardirani s tisoč in enim nasvetom, se na- 1DLWRUVGRRMHSRGMHWMHNL VHXNYDUMDVSURGDMRLQPRQWDåR VWDYEQHJDSRKLãWYD mreč kaj hitro zgodi, da postanemo nekritični do njihovih učinkov, ali povedano z drugimi besedami, enako pozornost namenimo varčevanju pri uporabi telefona kot pri uporabi tople sa- nitarne vode. Ne zavedamo se, da pri ogrevanju sanitarne vode porabimo nekaj redov velikosti (nekaj 10-krat) več energije. Za polnjenje telefona namreč porabimo le toliko električne energi- 3(5*2/( = =,,3, je, kot če smo se pri odmerjanju vode za pripravo testenin ušteli za manj kot en deciliter. Prav zato danes za vsakega od treh tipično največjih porabnikov energije doma posebej omenjamo pet verjetno najpomembnejših malih dejanj. To so tista dejanja, lahko bi jih imenovali mali ukrepi URE, ki ne stanejo veliko, zahtevajo pa spremembe naših navad in imajo sorazmerno velik učinek. Da bi jih lahko identificirali, si moramo najprej pogledati statistiko rabe energije v slovenskih gospodinjstvih in jo ustrezno »preslikati« v lastno življenje, ali povedano drugače: če ne uporabljamo sušilnega stroja, z njim pač ne moremo prihraniti energije. Ne gre za iskanje grešnega kozla, gre za iskanje načina, kako lahko čisto vsak od nas na svoj način prispeva delež k zmanjšanju rabe energije in vzdržni prihodnosti. In kolikšen je ta delež? 3HUJROH=LLSLLQ]XQDQMLURORML  2 9 2 1 *RULãQLFD*25,â1,&$ ZZZQDLWRUVVL Številke si je najlažje predstavljati na tipičnem slovenskem gospodinjstvu, ki ga za potrebe tokratnega pisanja predstavlja štiričlanska družina. Živijo v srednje varčnem stanovanju velikosti 100 m2. Ogrevajo se z zemeljskim plinom. V prostoru vzdržujejo pozimi 22 °C, poleti pa klimatsko napravo uporabljajo po potrebi le kak mesec. Člani družine porabijo v povprečju 70 litrov vode na osebo na dan, od tega 18 litrov vroče vode, ogrete na 55 °C. Imajo en družinski avto, ki v povprečju porabi 5,6 litra dizelskega goriva na 100 km, na njegovem števcu pa se letno odvrti 20.000 km. V družini imajo vse velike gospodinjske aparate, vsak dan kuhajo na steklokeramični plošči, imajo pa tudi računalnik in klimatsko napravo. Pričakovana poraba energentov v opisani družini je 26 MWh po porabnikih, kot jih prikazuje graf. Z grafa lahko hitro razumemo, zakaj pozornost v tem članku usmerjamo zlasti na tri ključne porabnike: ogrevanje prostorov, mobilnost in pripravo tople sanitarne vode, vendar pa bi bilo zelo narobe kar posplošiti, da so drugi porabniki zanemarljivo majhni. Vrstni red priporočil za naše tipično slovensko gospodinjstvo je naslednji. 1. Ogrevanje prostorov (pričakovan prihranek 15–20%) - Eden najpreprostejših in najpomembnejših ukrepov pri ogrevanju prostorov je znižanje temperature ogrevanih prostorov za 1 ali 2 °C. Seveda tega ne moremo storiti vedno in povsod, a nam takšen ukrep v osrednji Sloveniji lahko zniža rabo energije za približno 8 % za vsako stopinjo, ki jo znižamo. - Ogrevamo le tiste prostore, ki jih uporabljamo. - Ogrevalni sistem nastavimo na najnižjo temperaturo ogrevalnega medija, ki še ogreje prostore na nastavljeno temperaturo. Da bi to lahko dosegli, moramo uporabiti vse radiatorje ogrevalnega sistema, na katere namestimo termostatske ventile in glave z nastavljeno temperaturo prostora. S tem ko imamo večjo površino za oddajo toplote v prostor (več radiatorjev), se namreč lahko zniža temperatura ogrevalnega medija/sistema, kar poveča izkoristek ogrevalne naprave, še posebno če imamo kondenzacijsko plinsko peč ali toplotno črpalko. Intuitivni ukrep »varčevanja«, da v prostoru, ki ga ogrevamo, zapremo čim več radiatorjev, je napačen. - Če imamo klimatsko napravo, preverimo, ali omogoča način ogrevanja. Naprava je namreč prav tako toplotna črpalka, ki je zelo učinkovita, kadar je temperaturna razlika med ogrevanim prostorom in okolico majhna, zato je zlasti v prehodnem (pomladnem, jesenskem) obdobju lahko zelo ugodna rešitev za ogrevanje ali dogrevanje. - Stanovanje prezračimo nekajkrat dnevno: hitro, v nekaj minutah, in to »na prepih«. Če uporabljamo prezračevalno napravo, prostore prezračujemo z minimalno potrebno izmenjavo zraka. 2. Mobilnost (pričakovan prihranek 15–20%) - Podobno kot ogrevanje prostorov je tudi uporaba osebnega avtomobila povezana z eno najintenzivnejših rab energije v tipičnem slovenskem gospodinjstvu, zato je COLOR CMYK torek, 11. 10. 2022 Štajerski TEDNIK stran 27 4 PRED KURILNO SEZONO, oglasna priloga Štajerskega tednika prvi ukrep – zmanjšati število nepotrebno prevoženih kilometrov. V to je usmerjena tudi danes vse bolj uveljavljena možnost dela od doma. Na tem mestu posebej omenjamo tudi službene poti ali turistična potovanja z letalom, ki v tipičnem slovenskem gospodinjstvu (slika 1) niso upoštevana. Ta potovanja je prav tako treba zmanjšati na minimalno potrebno. - Kadar je le mogoče in smiselno, namesto osebnega avtomobila uporabljamo javni prevoz ali druge načine prevoza (kolo, pešačenje). Pomenljiv je že podatek, da okoli 50 % poti v mestih opravimo z avtom na razdaljah, manjših od 5 km. - Na avtocesti znižamo hitrost vožnje na 110 km/h oziroma tako, da je varno, skladno s predpisi in da ne oviramo prometa. To za tisti čas vožnje lahko pomeni do približno 20 % manjšo porabo goriva. - Če res ni nujno, klimatsko napravo v avtomobilu ugasnemo. Toliko bolj pomembno je to storiti pri starejših avtomobilih, saj tam vključena naprava ves čas deluje pri nazivni moči ne glede na nastavitev temperature v potniški kabini. Ugasnjena naprava lahko prihrani do 0,5 litra goriva na 100 km. - Strešne nosilce odstranimo takoj, ko jih nehamo uporabljati za prevoz tovora (koles, strešnega kovčka, smuči …). 3. Ogrevanje vode (pričakovan prihranek 15–20%) - Tretji tipično največji porabnik energije doma je priprava tople sanitarne vode. Da bi razumeli, kako zelo energetsko intenzivno je ogrevanje vode, naj povemo, da za pripravo 1 litra čaja porabimo približno toliko električne energije, kot bi jo potrebovali, če bi avto omenjene družine dvignili na vrh 30 m visoke stolpnice. Kdo bi si mislil, 1 liter čaja. Tukaj so naslednja mala dejanja najpomembnejša: - Redkeje se kopajmo, namesto tega se prhajmo z navadno prho. Oprhamo se hitro, brez namakanja. Skozi ročko prhe takrat dobesedno odteka 20 kW, kar je veliko več, kot so nazivne toplotne izgube velike stanovanjske hiše. Minuta prhanja v povprečju pomeni porabo 10 litrov vode in 0,3 kWh akumulirane energije. Prha ni ravno primeren kraj za iskanje navdihov ... - Za spiranje in splošno uporabo pazimo, da namesto tople vode uporabljamo hladno vodo. - Odpravimo morebitno puščanje. Čeprav se dandanes opazi redkeje, pa je pol ure puščanja na strani tople vode, ki se s kapljico na sekundo zdi zanemarljivo majhno, primerljivo s porabo električne energije za enkratno polnjenje telefona. - Na pipe namestimo perlatorje. To so tiste mrežice na izstopu iz pipe, kjer se rad nabira vodni kamen. Nič posebnega ne počno, razen tega da vodi primešajo zrak v homogeno zmes, zaradi česar si lahko umijemo roke in učinkovito splakujemo posodo z občutno manjšim pretokom. Pa saj to je njihov glavni namen – zmanjšati porabo (tople) vode. Porabo pa zmanjšamo tudi, kadar pipo zapremo, če vode ne potrebujemo, na primer med ščetkanjem zob ali kuhanjem. - Znižamo temperaturo akumulirane tople vode v zalogovniku. Z nižjo temperaturo je učinkovitost grelne naprave za pripravo tople sanitarne vode višja, hkrati pa se zmanjšajo tudi toplotne izgube zalogovnika in celotnega sistema. Od vseh naštetih malih dejanj sta namestitev termostatskih ventilov in glav na radiatorje in namestitev perlatorjev na pipe finančno najdražja. Okvirni strošek prvega je pribl. 30 evrov/radiator, strošek drugega pa pribl. 1 evro/pipo. Zanimivo je, da ta dva ukrepa ne zahtevata spremembe naših navad, vsi drugi ukrepi, ki ne stanejo nič, pa od nas terjajo vsaj malo muje. Pa saj tako je v življenju – brez muje se še čevelj ne obuje. V projektu LIFE IP CARE4CLIMATE se med drugim ubadamo tudi s tem, kako se najbolj učinkovito približati različnim ciljnim skupinam. Zavedati se moramo, da k ukrepom URE posameznika ženejo različni vzroki – med njimi so najpomembnejši finančni motivi, energetska revščina, zavest in odgovornost do podnebja in okolja. Nekaterih razpoložlji- to ne tiče in ob tem navajajo različne argumente. Njim zgornje pisanje ni bilo namenjeno, vsem drugim pa, upamo, v veliko korist in sprostitev ob kakšni hudomušnici. In če sklenem s prijateljem iz vi argumenti še niso prepričali in čakajo na boljša pojasnila, še vedno pa je nerazumljivo velik del takih, ki se jih zniževanje emisij in rabe energije prepros- " !! !  ( &! &  ALLMATIC HYPER 400 in HYPER PER 600 ALLMATIC PLUS L 735 € 510 € 415 € do 350 kg / 3 m ALLMATIC MAXIARTK 670 € 480 € do 250 kg / 2,5 m in takrat bomo iskali najboljšo mogočo rešitev. A vse to prihranimo za naslednje pisanje, do takrat pa le pogumno »Z MALIMI DEJANJI DO VELIKIH PRIHRANKOV«. IJS, LIFE IP CARE4CLIMATE    &$ $ !  ,  $  (!$ (!$mý ($& ALLMATIC SO400 379 € otroštva: odločil se je za zamenjavo ogrevalnega sistema s toplotno črpalko, ki pokrije toplotne izgube neobnovljene hiše. Čez kakšno leto ali dve bo ta naprava bistveno prevelika, da bi lahko delovala optimalno, do 300 kg / 3 m do 300 kg / 4,5 m do 3,5 m do 500 kg / 5 m prodaja@kipkop.si / prodaja1@kipkop.si / prodaja2@kipkop.si / prodaja3@kipkop.si / prodaja4@kipkop.si "! ! !  ( &! ! & &    JOYTECH AC 600   & $! !    ,   $%   ALLMATIC MOVEO 600 BENINCA BULL 5M BFT DEIMOS 400 359 € 289 € 309 € 229 € do 650 65 kg %! !% (!$mý ($& do 600 kg do 500 kg ALLMATIC BIG ALLMATIC KALOS TURBO 550 € do 400 kg d 430 € do 2200 kg d do 600 kg do "  uý !$ %&$ 4m mm m 5 mm mm 21 ,70 € 24 ,20 € ,60 € ,20 € 103 x 250 cm 123 x 250 cm 153 x 250 cm 200 x 250 cm infoline: 29 ,30 33 ,70 42 ,80 53 ,40 103 x 250 cm 123 x 250 0 cm 153 x 250 cm 200 x 250 cm 040 974 470 / 030 479 955 / 030 464 480 / € € € € 18 ,40 € ,00 € ,40 € 27 ,70 € VWHE VWH W EHU EHU Y Y    FP FP VWHE VWH W EHU EHU Y Y    FP FP VWHEHU VWH EHU Y   FP F FP VWHEHUYFP 030 360 630 www.kipkopshop.si &!"!,$ý   "&,'! !!$(  ..7KHOPD .. 7KHOPD 72%<+HOHQD 779 € 5DGH.RQÎDU7(3 949 € PRÎN: Î   N: N PRÎN: Î  N: 72%<+HOHQD 72%< +HOHQD  1149 € 62/(&URDWLFD 1099 € PRÎN: Î  N: 62/(,QVHUWRYORĿHN 1299 € PRÎN: PRÎ Î  N: 1149 € PRÎN: Î  N: PRÎN: &!"!(! &!"! &! ! !( !(! !( (! (!      "&,"$!"  &$ !!$(  ww ww.ki kiipk k kop.s .si si www.kipkopshop.si TOBY H 15 NA ZALOGI PRI NAS TUDI DIMNIŠKE CEVI, ROZETE, KOLENA, TESNILA, SPOJKE, 126,/&, ( (  u  $ !! ! MODEL KIPROL55 TOBY H 20 1699 € TOBY H 24 1799 € PR RÎN: : 1999 € PRÎN: : PRÎN: (!  ( $& MODEL KIPROL77 INDUSTRIJSKA ROLO KKBIO +,7527(.2Í$ u! 739 € u! u! 839 € u! 1990 € 1990 € %    %    $ $ u  ( $ & 6(.&,-6.$'9,ľ1$ swiss made SEKCIJSKA INDUSTRIJSKA 6(.&,-6.$'9,ľ1$= VGRAJENIM OSEBNIM PREHODOM SEKCIJSKA STRANSKA www.dvizna-vrata.si u! 839 € u! ENOKRILNA VHODNA DRSNA VRATA u! 839 € 1414 € u! 640 € (&252Í1$ 300 x 300 (&252Í1$ 300 x 400 2399 € 2749 € u! DVOKRILNA KK ECONOMIC 40 u! 999 € Ź u! u! PRåQR]PRQWDåR GRSODþLOR PRåQR]=,3 ]DYHVDPLGRSODþLOR 1414 € AKCIJA DVOKRILNA KK CLASSIC 44 !&% PERGOLE Ź 1495 € Bela, srebrna in rjava barva vrat za isto ceno! 1220 € www.dvizna-vrata.si 9,//$$97/(' 300 x 300 4549 € 9,//$$97/(' 300 x 400 5249 € Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 5 COLOR CMYK stran 28 PRED KURILNO SEZONO, oglasna priloga Štajerskega tednika Vgradnja novih oken naj bo izvedena strokovno Menjava oken je eden večjih in pomembnejših projektov, zato mora biti dobro načrtovana, predvsem pa kakovostno izvedena. O menjavi oken je treba začeti razmišljati, ko opazimo, da naša obstoječa okna ne tesnijo več dobro in čutimo prepih, ko jih težje odpiramo, kljub temu da smo okovja na novo nastavili, zagotovo pa takrat, ko zaradi slabega tesnjenja v prostor začne pritekati voda. Idealno je, če menjavo oken lahko opravimo istočasno kot celovito energetsko sanacijo objekta, saj bo takrat najlažje načrtovati posege, investicija pa bo tudi ugodnejša. Z novimi okni do zmanjšanja stroškov ogrevanja Okna izberemo na podlagi več dejavnikov. Mednje sodijo lokacija objekta, namembnost prostorov, pa tudi v katero smer so okna usmerjena. Ob nakupu novih oken upoštevajmo, kakšne so vodotesnost, prepustnost zraka na stiku med okenskim krilom in okvirjem, pa tudi toplotna prehodnost, odpornost proti vetru, zvočna izoliranost in prepu- stnost svetlobe. Običajno se za zamenjavo oken odločimo z namenom zmanjšanja stroškov ogrevanja, zato je pomembno, da upoštevamo toplotno prehodnost oken, ki jo označujemo z velikim U (enote W/m2K). Pomembno je tudi, koliko energije sončnega sevanja in svetlobe skozi okno prehaja v prostore. Za stanovanja v višjih nadstropjih je razmislek o vodotesnosti še toliko pomembnejši, saj morajo imeti okna, ki niso zaščitena z nadstreškom, boljšo vodotesnost, enako velja za izpostavljenost vetru. Prepustnost zraka na pripirah v veliki meri vpliva na energetsko učinkovitost, odvisna pa je predvsem od vrste tesnil, okovja in izdelave. Dvojna ali trojna zasteklitev, lesena ali PVC ... njaki priporočajo kombinacijo obeh variant, torej les ali PVC v kombinaciji z oblogo iz aluminija. Najpomembnejši del menjave oken je seveda montaža, oziroma pravilna izvedba del. Vgradnja mora biti skladna z gradbenofizikalnimi načeli in načeli dobre gradbene prakse. Če dela ne bodo izvedena strokovno, tudi kakovostna in ener- getsko varčna okna ne bodo dobro služila svojemu namenu. Pomembno je, da so okna mehansko dobro vgrajena, nič manj pomembno pa ni tesnjenje v stikih med konstrukcijo in okvirji stavbnega pohištva. Zato je pomembno, da vgradnjo oken zaupamo strokovnjakom, ki se redno izobražujejo in usposabljajo in imajo pridobljene tudi ustrezne certifikate. Zvočna izolacija oken bo pomembna predvsem na območjih, ki so bolj izpostavljena hrupu, torej v bližini cest, gradbišč ali proizvodnih obratov. Večina sodobnih oken ima trojno zasteklitev, vendar tudi variante z dvojno zasteklitvijo lahko dosegajo primerljive lastnosti. Pomembno vprašanje je tudi lesena ali PVC-okna. Pri stanovanjskih objektih strokov- ODPRAVA ODVEČNE VLAGE IN PLESNI Razmislek o načinu zračenja Ker nova okna seveda tesnijo veliko bolje kot stara, je ob vgradnji novih oken treba razmisliti tudi o načinu zračenja. Izberemo lahko naravno zračenje z odpiranjem oken ali pa zračenje z ventilatorji ali rekuperacijo. Smiselno je v stanovanje namestiti merilnike temperature in vlage v zraku. Temperatura zraka v stanovanju ne sme biti prenizka, vlaga pa ne višja od 60 odstotkov – v nasprotnem primeru se bo na hladnih površinah začel nabirati kondenzat, kasneje pa tudi plesen. Pomembno je, da prostore prezračimo zjutraj in zvečer pred spanjem, pa tudi med opravili, pri katerih nastaja para, torej kuhanjem ali likanjem. Ko so zunanje temperature ze- VARČEVANJE Z ENERGIJO lo nizke, je dovolj, če prostore zračimo le nekaj minut, ko je notranje temperatura podobna zunanji, pa lahko zračimo tudi dlje časa. Okna naj bodo med zračenjem odprta na stežaj, saj med zračenjem na nagib mrzel zrak ohladi konstrukcijo nad oknom in tam se bo začel nabirati kondenzat. Tudi nova okna je treba redno vzdrževati. Vsako leto nastavimo in naoljimo okovja in preverimo tesnila. Lesena okna je dobro na vsakih nekaj let prebarvati, s čimer jih površinsko zaščitimo. Če se odločimo za namestitev dodatnih senčil, je bolje izbrati zunanja senčila – notranja senčila namreč ne nudijo primerne zaščite, saj se v vročini šipe pregrejejo in oddajajo toploto v prostor, pozimi pa ohladijo in se zato na njih nabira vlaga, kar vodi v nastanek plesni. PREPROSTO IN POCENI VZDRŽEVANJE DRUŽI NSKI PA KE T do 2.000 € PRIHRANKA Specialisti za prezračevanje www.lunos.si PE Ljubljana PE Maribor 080 73 13 080 71 86 torek, 11. 10. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Nasveti torek z 11. oktobra 2022 stran 29 29 Zeleni nasveti Pravni nasvet Gnojenje predstavlja še vedno velike težave na vrtu Jesen je dokaj na hitro, a zanesljivo prišla tudi v naše kraje. Letošnje leto je bilo za našo zemljo res naporno, začelo se je že z zgodnjespomladansko sušo, nadaljevalo z dokaj hladnim, deževnim majem in potem smo v bistvu čez noč preskočili v vročino in kasneje tudi hudo sušo. Nismo se imeli prilike pripraviti na tako visoke temperature. Zato se ne čudite, da je potem prvi dež pobral paradižnike. Kljub vsemu pa je bilo na vrtu letos veliko pridelka. Mislim, da ste prav vsi zadovoljni. A s pridelkom zemlji odnesemo tudi hranila. Zato je gnojenje nujno in potrebno. Mišljenje, da v naravi nihče ne gnoji, pa vendar vse raste, je napačno. Saj z narave tudi zelo malo zelene mase odnesemo. Še vedno se pojavlja vprašanje samo kdaj in s čim gnojiti. Za naše bralke in bralce z letošnjim letom uvajamo novo rubriko, v kateri vam bo odvetniška pisarna Mayr odgovarjala na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Vaša vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj) s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih, saj odgovor na kratko vprašanje ne more nadomestiti mnenja strokovnjaka, ki je seznanjen z vsemi podrobnostmi konkretnega primera. Odgovori so brezplačni. Organska ali umetna gnojila? Gnojila delimo na organska in mineralna, lahkotopna gnojila, ki jim najpogosteje rečemo umetna gnojila. Organska gnojila so vsa tista, ki nastanejo v naravi, umetna oziroma bolj pravilno mineralna gnojila pa je naredil človek v želji, da bi bil močnejši od narave. Organska snov v tleh je tista osnovna sestavina, ki naredi tla živa in rodovitna. Zato se na vrtu vedno odločamo samo za organska gnojila. Mineralna, lahkotopna gnojila dodajamo samo v primeru, da v analizi zemlje ugotovimo, da nekaterih hranil v naši zemlji primanjkuje. Katera organska gnojila poznamo Najpogosteje še vedno uporabljamo hlevski gnoj. Vendar lahko na vrtu brez skrbi uporabimo tudi gnoj drugih hlevskih živali. Vedeti je treba samo, koliko posameznih hranil vsebuje, tako potem ustrezno odmerimo količino. Sama odsvetujem le uporabo gnoja perutnine, saj je res izredno močan in se z njim pognoji preveč. Prav posebej odsvetujem uporabo gnoja perjadi v rastlinjakih. Vendar med organska hranila ne uvrščamo samo gnoja, organska gnojila so tudi kompost, rastline, ki jih zadelamo v tla (rastline za ze- Foto: Miša Pušenjak Organska gnojila so sol in kvas za naš vrt, najpogosteje uporabljamo hlevski gnoj. leni podor), prevrelke iz rastlin (rastline namočimo v določeno količino vode in pustimo na toplem, da se speni), pepel,organske zastirke, ovčja volna, kavna usedlina in seveda kupljena organska gnojila. Po večini pa zdaj, v jeseni, gnojimo z gnojem, ostala organska gnojila pa uporabimo spomladi ali med rastno sezono. Gnojenje z gnojem Živalski iztrebki – gnoj – so najpogosteje uporabljeni kot organsko gnojilo. Pri njihovi uporabi moramo vedeti dvoje, koliko jih uporabiti in to, da vse zelenjadnice ne reagirajo enako na neposredno gnojenje z gnojem. Nekaterim tako gnojenje celo škoduje. Najbolje je, da vrt razdelimo na tri dele. Vsako leto pognojimo samo tretjino vrta, a vsako leto Foto: Miša Pušenjak Sladko koruzo in buče sadimo na gredice, gnojene s hlevskim gnojem. drugi. Ta del vrta imenujemo 1. poljina. Nanjo potem v naslednjem letu posadimo tiste vrtnine, ki potrebujejo največ hranil. To so na prvem mestu kapusnice, predvsem zelje, cvetača, brokoli, brstični in drugi ohrovti, kitajski kapus in še kaj bi se našlo. Tudi bučnice, kumarice, kapusnice in paradižnik, paprika in jajčevec so hvaležne za gnojenje z gnojem. Na ta del vrta sodi tudi krompir, a samo, če vrt še ni pregnojen. Sem lahko posadimo še blitvo in sladko koruzo. Gnojenja s hlevskim gnojem nikakor ne marajo čebulnice: čebula, šalotka in česen, ni pa potrebno tudi stročnicam: fižolu, grahu, leči, soji in čičeriki. Te sadimo na tisti del, ki je bil gnojen pred dvema, tremi leti, to je 3. poljina. Solato, korenček, peteršilj, zeleno, nadzemno kolerabo, črno redkev, rdečo peso, špinačo in por sadimo na 2. poljino, ki je bila gnojena v lanskem letu. Radič in endivija, pa tudi letne solate in motovilec lahko sadimo na 1. poljino, vendar naj sledijo kateri izmed vrtnin, na primer zgodnjemu krompirju ali zgodnjemu zelju ali cvetači. Čisto dobro bodo uspevali tudi na drugi poljini. Predvsem korenček, rdeča pesa in peteršilj sta velikokrat na vrtovih na gredicah, gnojenih z gnojem, a zaradi tega je več pokanja korenov, krastavosti, korenček, pastinak in korenasti peteršilj imajo veliko bradavic, veliko manjših korenin, so razvejani, krastavi in tudi skladiščenje je pogosto vprašljivo. Zato korenovk NIKOLI ne sadimo tja, kjer smo gnojili z gnojem. Hranila iz hlevskega goja so rastlinam na razpolago tri leta, zato naj vas ne skrbi, da bodo vaše rastline v naslednjih dveh letih, ko ne boste pognojili gredic, lačne. Spomladi ni treba dodajati še kupljenih gnojil, da bo bolje raslo. Pomembna prednost gnojenja z organskimi gnojili pred mineralnimi je namreč ravno ta, da so hranila v organski snovi še vezana in so rastlinam na razpolago postopoma, celo rastno dobo. Ne izperejo se z vsakim močnejšim dežjem, kakor se to zgodi pri mineralnih gnojilih. Seveda pa je za dober izkoristek organskih gnojil potrebna ves čas rahla, zračna zemlja, vlažna zemlja in seveda toplota. Gnojiti spomladi ali jeseni Naj takoj povem, da z gnojem, ne glede na to, kateri je, vedno brez izjeme gnojimo jeseni. V gnoju so drugi mikroorganizmi, ki so potrebni, da gnoj razpade. Ko ga damo v zemljo, potrebuje vsaj dva meseca, da začne rastlinam pomagati. Pred tem jim celo škodi. Zato je nujno gnojenje v jeseni. Mogoče samo en nasvet. V zadnjih letih se je razpaslo, da vrt na zimo pripravljamo izredno pozno. Zato gre tudi gnoj v zemljo prepozno. Najbolj uspešni boste, pa tudi za zemljo bo najbolje, če gre gnoj v zemljo najkasneje do sredine novembra, bolje pa je prej. Če vam to ne uspe, potem dajte raje gnoj nekam v senco in na odcedno mesto, ga prekrijte s smrečjem ali koruznico in kompostirajte. Kompostiran gnoj nima več vonja in videza gnoja. Vsekakor pa tudi jeseni v zemljo zadelamo najmanj 6 mesecev odležan gnoj. Še nekaj, gnoj vedno zakopljemo v zemljo, ne puščamo ga na površini, kjer onesnažuje naše ozračje tudi s toplogrednimi plini. S kompostom lahko gnojimo jeseni ali spomladi. Prav tako ga zadelamo v zemljo vsaj teden dni pred setvijo ali sajenjem in pomešamo z zemljo v globino nekje do največ 15 cm. Kompost ima že isti mikrobni sestav kakor naša zemlja in zato je njegov vpliv na zemljo samo koristen. Ne ustavlja rasti in ne škodi koreninam. Seveda če je že popolnoma razpadel in spremenjen v humus. Kupljena organska gnojila uporabimo jeseni ali spomladi, sama sem bolj pristaš spomladanskega gnojenja. V tla jih zakopljemo vsaj teden dni pred setvijo ali presajanjem, če se odločite za spomladansko gnojenje. Jesensko gnojenje lahko pri zgodnji pomladi namreč povzroči prehitro razpadanje organskih gnojil (briketov), s tem izgubo njihovih hranil, če so gredice še prazne. Miša Pušenjak Foto: Pravni nasvet Prepoved odtujitve Hčerki bom podarila stanovanje. Ne mislim si izgovoriti pravic, ne želim pa, da bi hčerka to stanovanje v času mojega življenja prodala. Ali lahko preprečim prodajo? Vprašanje se nanaša na možnost, kako učinkovito preprečiti odtujitev podarjenega stanovanja, torej na možnost učinkovitega pogodbenega dogovora, da obdarjenka kot nova lastnica stanovanja le-tega ne bo prodala ali drugače odtujila. Prepoved odtujitve je vedno mogoče dogovoriti v pogodbi, je pa njena učinkovitost veliko večja, če se vpiše v zemljiško knjigo. Če gre le za pogodbeno določbo, prepoved seveda zavezuje pogodbeni stranki, tretje osebe pa s to prepovedjo praviloma niso seznanjene. To pomeni, da v primeru, če lastnik prepovedi ne upošteva in stanovanje kljub temu proda, podari ali drugače odtuji s pravnim poslom, lastnik sicer prekrši pogodbeno prepoved, tretja oseba, ki s prepovedjo ni seznanjena, pa kljub temu veljavno pridobi lastninsko pravico. V primeru, ko je prepoved odtujitve vpisana v zemljiško knjigo, pa se v skladu s publicitetnim učinkom vpisa v zemljiško knjigo šteje, da za to prepoved vedo vsi. Zato ni mogoča odtujitev s pravnim poslom, na primer s prodajno pogodbo, razen če z odtujitvijo soglaša oseba, v korist katere je prepoved vpisana. Pogodbeno dogovorjena prepoved odtujitve se lahko vpiše v zemljiško knjigo, če je določena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, starši in otroki, posvojenci in posvojitelji ali če je nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali darilne pogodbe za primer smrti. Kot že navedeno, v tem primeru učinkuje tudi proti tretjim osebam. V darilno pogodbo, ki jo boste sklenili s hčerko, torej lahko vključite določbo o prepovedi odtujitve in zemljiškoknjižno dovolilo za vpis te prepovedi v zemljiško knjigo. Hkrati s predlogom za vpis lastninske pravice na ime hčerke je potem treba predlagati tudi vpis prepovedi odtujitve. V tem primeru bo lahko hčerka prodala ali drugače odtujila stanovanje le z vašim soglasjem. Prepoved odtujitve vas pa ne ščiti pred obremenitvijo nepremičnine, na primer s hipoteko, kar lahko v končni posledici vodi do izvršbe. Zato je smiselno hkrati s prepovedjo odtujitve dogovoriti in vpisati v zemljiško knjigo tudi prepoved obremenitve (seveda na podlagi ustrezno oblikovanega zemljiškoknjižnega dovolila). To ne pomeni, da hčerka stanovanja ne bo mogla obremeniti s hipoteko ali kakšno drugo stvarno pravico (na primer s služnostjo), temveč le, da bo lahko to storila samo z vašim soglasjem. Potrebno je še opozorilo, da vas dogovorjena in v zemljiško knjigo vpisana prepoved odtujitve in obremenitve ščiti pred odtujitvijo ali obremenitvijo stanovanja s pravnim poslom (na primer s prodajno, darilno, menjalno pogodbo ali na primer s hipoteko, dogovorjeno v kreditni pogodbi), ne pa tudi pred prisilno prodajo stanovanja v primeru izvršbe zoper lastnico stanovanja ali prodajo v primeru njenega osebnega stečaja. V takšnih primerih se nepremičnina ne glede na pogodbeno dogovorjeno in vpisano prepoved odtujitve proda. Hkrati z vknjižbo lastninske pravice na kupca se prepoved odtujitve izbriše iz zemljiške knjige. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK 30 torek, 11. 10. 2022 Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 30 torek z 11. oktobra 2022 Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 COLOR CMYK stran 31 Oglasi in objave torek z 11. oktobra 2022 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV 31 Umrli so Jožefa Cafuta, roj. Maroh, Dravinjski Vrh 18, roj. 1958 – umrla 29. septembra 2022; Aleš Kostanjevec, Kidričevo, Kajuhova ul. 11, roj. 1970 – umrl 29. septembra 2022; Anton Hliš, Jurovci 27b, roj. 1942 – umrl 29. septembra 2022; Marija Svenšek, roj. Sakelšek, Stanošina 38, roj. 1935 – umrl 30. septembra 2022; Martin Učakar, Ptuj, Ulica Lackove čete 38, roj. 1938 – umrl 1. oktobra 2022; Mirjana Učakar, roj. Radanov, Ptuj, Na tratah 13a, roj. 1953 – umrla 2. oktobra 2022; Ana Žnidarič, roj. Glodež, Borovci 43, roj. 1937 – umrla 3. oktobra 2022; Pavel Žnidarič, Dobrava 25, roj. 1945 – umrl 3. oktobra 2022. www.re www.reporter.si www .rrepor p ter.si si IZ NO ŠTEV VE ILKE INTERVJU Joc Pečečnik o razvoju elektrarn na vodik, o pitni vodi, lobijih in fantih iz Levice AFERA POSILSTVA Nova pričevanja deklet o spolnem predatorju na prostosti VOLITVE Kdo je skrivnostna ženska v kampanji Anžeta Logarja INTERVJU Dušan Keber: Vsako leto zaradi zdravniških napak v Sloveniji umre 500 ljudi Mali oglasi PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktorje in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnem koli stanju. Tel. 070 519 447. PRODAM ladijski pod in bruna. Tel. 051 890 761. Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ www.tednik.si STORITVE Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Štajerski TEDNIK torek, 11. 10. 2022 COLOR CMYK Ptuj z Občina naročila popravilo zlomljenega okna sredi mesta Cirkulane z Policijska statistika Več kaznivih dejanj Cirkulanski svetniki so se na septembrski seji seznanili s trendi varnostnih pojavov. Slednje jim je predstavil Zvonko Merc, komandir PP Gorišnica, ki si prizadeva za čim večje sodelovanje lokalne skupnosti in policije. Po njegovi oceni bi bilo njihovo delo brez pomoči občanov in lokalnih društev skoraj nemogoče. Lani so gorišniški policisti, ki skrbijo za varnost v občini Cirkulane, obravnavali 18 kaznivih dejanj, kar je za 50 odstotkov več kot leto prej. Dobra novica je, da je preiskanost zelo visoka in znaša 85,7 odstotka. Po besedah Merca na tem področju ne zaznavajo izstopajočih primerov oz. posebne problematike. Se pa je zmanjšalo število kršitev javnega reda in miru. Lani so jih obravnavali 41, leta 2020 pa kar 94. Največ je bilo kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru in Zakona o nalezljivih boleznih. Na cestah brez smrtnih žrtev Na področju prometne varnosti je statistika nekoliko manj ugodna, saj se je število prometnih nesreč povečalo z 12 v letu 2020 na 14 v letu 2021. V šestih prometni nesrečah so udeleženci utrpeli telesne poškodbe, osem jih je imelo za posledice samo materialno škodo, smrtnih žrtev pa ni bilo. Prometne nesreče so v večini primerov obravnavali na lokalnih oz. občinskih cestah. V letu 2021 so ugotovili 324 (297) kršitev cestno prometnih predpisov. Bastija prazna, zanemarjena in brez vsebine Dostop do kleti Bastija v Slomškovi ulici, ki je delno v občinski, delno pa v lasti nekdanjega župana Mirana Senčarja, so pred nekaj leti v sklopu prenove tržnice popolnoma preuredili. Kljub vlaganjem pa je vsa ta leta prostor prazen in brez vsebine. Vandali so poškodovali tudi okno, ki dalj časa ni bilo zastekljeno in je za mimoidoče (predvsem otroke) predstavljalo nevarnost. Na opozorilo so se na ptujski občini takoj odzvali in naročili popravilo. Čemu bodo klet sploh namenili, ostaja uganka. Poškodovano okno, ki so si ga očitno privoščili vandali, je bilo nevarno zaradi zelo nizkega nivoja, na katerem je postavljeno. K sreči se ni poškodoval nihče, na občini pa so zadeve že uredili in poskrbeli, da je hoja po tem delu mesta bolj varna: „Zadeva je z naše strani sanirana, novo steklo je že nameščeno.“ Gre sicer za klet, o kateri smo leta 2019 veliko poročali. V oči je takrat zbodlo dejstvo, da je bil dostop popolnoma preurejen v sklopu sanacije mestne tržnice. Prvi del kleti je v lasti Mestne občine Ptuj, drugi v lasti nekdanjega župana Mirana Senčarja. Površina njegove lastnine meri 160 m², dostop do nje pa je možen le mimo občinskih prostorov. Medtem ko je občinska klet na naslovu Slomškova 9, je Senčarjeva na številki 7a. Da bi sploh lahko Zakaj so dostop do kleti sploh obnavljali? Foto: ČG Iz občine so dejansko takoj po opozorilu urgirali in naročili popravilo stekla. uporabljal svoj prostor ali ga oddal, bi moral od občine dobiti služnost, s čimer pa bi občinski del praktično postal neuporaben. Zakaj klet v lasti nekdanjega ptujskega župana, ki je pod drugo stavbo in na drugem naslovu, nima lastnega dostopa, ni znano. Jasno pa je, da tako tudi občinska lastnina nima vrednosti, kot bi jo imela, če bi bili dostopi urejeni drugače. Vstop v oba prostora so v prejšnjem mandatu uredili na novo, vhod so prestavili nižje, namestili nova vrata in uredili stopnišče. Kljub prenovi in vlaganjem pa sta obe kleti ves čas prazni, čeprav sta na odlični lokaciji, v središču Podravje z Magna Hoče zaprla vrata do konca leta Foto: ČG Zvonko Merc je predstavil varnostno situacijo v občini Cirkulane, kjer policisti nadzorujejo tudi južno mejo. Na mejnem prehodu občine Gorišnica so obravnavali 82 odstotkov vseh nedovoljenih prehodov državne meje oz. 776 oseb. Kot je pojasnil Merc, so v letu 2021 na celotnem območju PP Gorišnica obravnavali 921 oseb, ki so nedovoljeno prestopile zunanjo državno mejo. To pomeni, da gre na tem področju za izrazito povečanje obravnavane problematike glede na desetletno povprečje. V poletnih mesecih v letu 2021 se je število ilegalnih prehodov meje povečalo zaradi spremembe ukrepov po državah EU v zvezi z razglašeno epidemijo in turistično sezono, zaradi česar se je prav tako povečala frekvenca prometa. Več je bilo tudi primerov ilegalnih prehodov turistov, ki so se s pomočjo navigacij izogibali zastojem na mejnih prehodih. EK Rojstva: Teja Mlinarič– deček Lan; Suzana Hasaj Hajrizi – deček Nik; Aleksandra Bobik – deklica Timea; Valentina Toplak – deklica Viktorija; Vesna Popović – deklica Staša; Patricija Šmigoc – deklica Maruša; Karmen Žaler – deček Tias; Anja Bela – deklica Hana. stran 32 V hoški Magni ponovno na čakanju Okoli 160 zaposlenih v hoški Magni je od začetka septembra znova na čakanju, lakirnice te avtomobilske skupine pa do konca leta ne bodo več zagnali. Podjetje bi sicer moralo po pogodbi z državo, sklenjeni leta 2017, zaposlovati vsaj 404 ljudi, a tega cilja doslej niso izpolnili niti polovično. Zaposleni so konec septembra prejeli obvestilo, da bodo na delo čakali do konca leta, do takrat pa bodo prejemali 80 odstotkov nadomestila plače. Za vožnjo na delo v graško tovarno so se po njihovih informacijah odločili le posamezniki. Vzdušje v kolektivu naj bi bilo po besedah predstavnika Konfederacije slovenskih sindikatov Gvida Novaka vseeno dobro, prav tako tudi socialni dialog z vodstvom Magne. »Pogajanja so sicer naporna, a zelo poštena in profesionalna. Vodstva slovenskih podjetij bi se lahko prišla sem učit. 1. julija smo sklenili dogovor, na podlagi katerega so zaposlenim dvignili plače, do novega leta bodo sprejeli tudi nov plačni sistem,« je dejal Novak. Avtomobilska multinacionalka je bila za svojo investicijo v novo sloven- sko tovarno s strani države deležna skoraj 17 milijonov evrov finančne spodbude, v skladu s pogodbo pa Foto: Magna Magna Hoče je pred nekaj dnevi spet prekinila proizvodnjo; le peščica delavcev se je odločila za delo v Avstriji, ostali so na čakanju z 80-odstotnim mesečnim nadomestilom. Leta 2019 je Senčar pojasnil, da so se za ureditev dostopa do kleti v sklopu prenove tržnice odločili zato, ker naj bi obstajal širši interes. Aktualna naj bi bila ideja, da se objekt na Slomškovi ulici 9 odkupi v celoti in v njem uredi hotel. V kletnih prostorih je bila načrtovana pivnica. Dogovarjali naj bi se z resnim potencialnim investitorjem. Vstop v občinsko in sočasno tudi do Senčarjeve zasebne kleti so uredili (iz občinskih in evropskih sredstev), nobena od možnih idej, ki so bile navedene kot razlogi za prenovo, pa ni bila realizirana. mesta. Na občini so povedali, da za namembnost tega prostora iščejo primerno rešitev in vsebino. Dženana Kmetec bi morala do konca tega meseca zaposlovati najmanj 404 ljudi. Zaradi težav z pandemijo covida-19 je proizvodnja v Hočah prvič obstala že marca 2020, večina zaposlenih pa je v drugi polovici leta 2020 odhajala na delo v graško tovarno. Potem ko je postalo jasno, da Magna letos ne bo uspela izpolniti zaposlitvenega pogoja v pogodbi o dodelitvi finančne spodbude države, je gospodarsko ministrstvo pod vodstvom prejšnjega ministra Zdravka Počivalška marca letos, izdalo sklep, s katerim je za dve leti, do 30. oktobra 2024, podaljšalo rok za izpolnitev pogodbenih zavez. Če bo Magna takrat imela manj kot 202 zaposlena, bo morala vrniti celotno subvencijo, če jih bo zaposlovala od 203 do 403, pa bo morala vrniti ustrezen delež. Proizvodnjo v Hočah so po dveh letih znova zagnali konec marca, a so se manj kot pol leta pozneje znova odločili za prekinitev. Prihodnje leto, ko naj bi proizvodnja vnovič stekla, naj bi zaposleni nadaljevali barvanje karoserij jaguarja e-pace. Sta, Ur Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo zjutraj zapihala šibka burja. Jutranje temperature bodo od 7 do 12, ob morju 15, najvišje dnevne od 17 do 20, na Primorskem do 23 °C. V sredo in v četrtek bo na Primorskem povečini sončno, predvsem v sredo bo še pihala šibka burja. 3-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO