m m ' ' m'
S| ■ ■
m

' * '


(Ho. 0B9J AUliUiHlP BY W Igf

n
Tori^ H. T. By Ortkr
X. B. BtTTfePBfl,
2 Največji slovanski S f
Vslja n tm Uu Za pol tete
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
rKLEFOH: 2876 CORTLANDT.
Entered ai Second Claw Matter. Seplembei 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 OORTLANDT.
WO 200 — ŠTEV. 200.
NEW YORK, TUESDAY. AUGUST 26. 1919. — TOREK, 28. AVGUSTA. 1919.
VOLUME XXVTL — LETNIK XX VIL
AVSTRIJA SE PRITOŽUJE
AVSTRIJA IMENUJE MIROVNE POGOJE KRIVIČNE. — OD. GOVOR, KATEREGA SKRBNO VARUJE ZAVEZNIŠKI SVET, JE ODLOČEN PROTEST PROTI DOLOČBAM POGODBE. — A V STRI J A BI RADA NAZAJ SVOJE JETNIKE. — PIŠE PAUL
8C0TT MOWRER.
ROMUNSKA. INVAZIJA BUDIMPEŠTE IN LIGA
SAMOSTOJNI NASTOP RUMUNSKE VSEBUJE KAJ SLABA ZNAMENJA ZA AVTORITETO NAMERAVANE LIGE NARODOV — USPEH RUMUNSKE INVAZIJE JE IMEL ZA POSLEDICO, DA JE ZASEDLA GRŠKA TRACIJO S SVOJIMI ČETAMI. — PRO BOLGARSKO STALIŠČE AMERIKE BO KORISTI- i LO NEMČIJI. — PIŠE F. CUNLIFFE-OWEN.
SRBI MOBILIZIRAJO ARMADO V BANATU
Tudi Romuni so začeli koncentrirati svoje čete in sicer ob črti, določeni po najvišjem svetu.
ZADREGE ITALIJE
j ITALIJA JE V VELIKI ZADREGI, A HOČE DELATI. — NITTf-JEVA PROKLAMACUA. — DEMOBILIZIRANE ARMADE BI DALE OBILO DELAVCEV ZA NOVE INDUSTRIJE. — V ITALIJI JE JAKO TEŽKO SKUHATI SI OBED ALI VEČERJO.
Par's, Francija. 25. avgusta. —
Paris, Franeija. 25. avgusta.—despotizma Bela Kuna. ki j*1 sku j (Porodilo Ass. Press.) V Pariz je
Parts, Franeija. 25. avgusta. — Najvišji svet bo razpravljal da-jf>lini„nska ni nikdar imela n obe- Sal i-elo preko-iti svojega mojstra i dospelo porodilo, da Srbi mohih |H>p< !<]ne o mirovni pogodbi z Avstrijo ter bo slednjo najl ržt i.ega namena, da trajno ol»držij\ Moskvi. Rumiinska je napravi- j zirajo svoje eete v Banatu. Pred-
itrofil avstrijski delegaciji še tekom jutrišnjega dflfva. Pet dni 'e diMftViiih r.a pregled. če n*- bodo Avstrijci naprosili za daljši rek.
Paris, Francija, 25. avgusta. — Celo besed U o avstrijskih pro*!-;>rf llog-»v, kater« zavezniški delegati »e veilno skrbno skrivajo in na katere IkkIo končno odgovorili v teku par <lni, je prišlo v mo
sednik jugoslovanske mirovne delegacije in bivši jugoslovanski
Budimpešto. katero je zasedla	1«» red in mir v »leželi. v kateri je
kljub izrecnim nasprotnim pove-	divjala anarhija in ne»-e»1 skozi
b'jm mirovne konferenee v Pari- 'več kot pol b*ta iu kjer je našel ministrski predsednik Nikola Pa-
zn. Kljub dejstvu, da je ravnala	boljševizem močno postojanko, si«' je izjavil, da Srbi ojačnjejo
;#J proti poveljem mirovne« konfe-	odkoder naj bi se širile njegove i svoje eete na srbski strani mejne
......	. , , . . „	. .	, Ireiiee. zasluži vendar Rumunska	pogubne teorije po eeuem za pa- krte. Iti jo je določila mirovna
roke. Avstrijski dokumenti so zelo obsežni. Karomvljajo o vsal cL".	j. _	_
|z;?hvalo celega sveta in eelo i.a	dn. —	konferenca, to pa vsledtega. ker
»..sne« rl.rf.ju in kosem prečit.l eelih 230 velikih stran,, n.so, n. q yM?Myoy „imjh katerP	Tekom	tck,p sp0mladi je tudi Rumuni utrjujejo ozemlje
I n.i r-jJi ni«"«-Har. eesar bi ameriško občinstvo ne smelo izvedeti aii	v ..»-a «-««■.. i» r>L-mtPin	, -.	-.-	- - i r 'oiwtrmi r-rt«»
*	oprostila Krvavega in okrutega	iM|0 opaziti na mirovni konfe-jonNTran 111 •
—------i«nei nagnenje. da se ignorira
zahteve Rumutiske. Mirovna kon
so ona Av
I. ar bi motilo pogajanja, če bi se izvedelo.
Naslednje »o glavne toke ugovorov in izvajinja Mrij.-ev, ne pa moja lastna:
— Pogodba kot je sestavljena, je absolutno nesprejemljiva. - -
Neu
bije in zakaj se postopa le z nji
mi kot sovražniki. Ali niso ostali »renea se ni brigala za uslugo. Hrvati. Slovene! in avstrijski Po katero je apravila Romunska za-liko. vstrijnka vlada bi le pod skrajnim pritiskom podpisala oo-'ljaki verni eentralnim silam do veznikom. ko je odklonila zvezo >e*n«.sti, katerih ne more izpolniti. Pogoji pomenjrtjo polom in uni--trenutka, ko je bilo sklenjeno!2 dvema cesarjema ter stopila na
premirje ter se nato obrnili na ! *tran zaveznikov. — vsled česar kjer je bilo priča- -i''	Romunska pregažena od
• ♦•nje Avstrije, a če bo treba, se bo seveda podvrgla
Nemško-avstrijska republika je nova država, ki nI bila še nik-
d rti go stran.
dar v vojni, katerimkoli ter ne more vsledtega skleniti miru. Seda- kovati več dobičkov? (Ta gospod j N«n~v. Avstrijeev in Bolgarov.
poročnik se grdo moti ali pa sku ! mvazija je glede svoje odkri-
li jo pogodbo bi bilo treba vsledtega smatrati za mednaroden do?', u.r. ki oreja status te nove države in vsledtega bi se je tudi ne sm.*1-lo imenovati mirovno pogodbo.
— Avstrija upa da ji bo dovoljeno pridružiti *c Ligi narodov f s k or hitro bo pogodba podpisana. Nove meje so krivične ter izr rajo veliko število nemških Avstrijeev drugim državam. Volitve so pokazale, da je 33 odstotkov volileev na i'eaketn. 20 na Moravskem in Mi v fileziji Neraeev. Zahteva se ljudsko glasovanj za gotove občine, ki so mključno nemške, da dobi prebivalstvo p>iliko odločiti se. če hoče predstavljati del nemške Avstrije. Te občine so potrcbi.c /.a prehrano Dunaja.
Avstrijska republika je hvaležna konferenei za vključitev za-pad ne Ogrske v ozemlje nemške Avstrije, vendar pa bi rajše imela judsko glasovanje v teh okrajih, da se narod sam odloči.
š.i slepiti javno mnenje po svetu, j tost i prekašala eelo ono Belgije. Slovenci, Hrvati in avstrijski kaiTi Rumunei se niso mogli u-Poljaki so ostali v avstrijski ar- *pešno ustavljati, ker jim je manj madi. ker se niso mogli ganiti in 1težke artilerije ter pred ker so bili obdani povsod od nem-|vsf'ni nmnieije.
škili polkov, ki bi uničili eele slo- Sedaj pa ima Rumunska orož-\anske polke, če bi se hoteli sled ; J*' »» munieijo, za kar se ima za nji upreti. Koga so obešali v pri- kaliti Franciji in Angliji in tega
orožja se je poslužila. da povdarj v Budimpešti svoje zahteve. To
četku vojne. avstrijske Nemee al: Slovane? Kdo je polnil ječe. avstrijski Nemci ali Slovani? No-
šo zahteve, katerih ni mogla pred
Avstrija
•to glasovanje v Mariboru. Celovcu in Radgoni, kjer je prebivsl-tvo skoro izključno nemško. Taka glasovanja naj bi se vršila te-otn vojaške okupacije kake neinteresirane sile.
« zahvaljuje konferenci za sklep, da se bo vršilo l.ud N>inei RO bili m so ^ danes naJ.
bolj zagrizeni pangermani, obože-
bennra dunajskega purgarja ni-jP*r	izvojevati v Parizu
so zaprli radi zarote proti mo-|»<'t»	"imunska kraljica Ma-
narhiji, a na tisoče Slovencev, i rija. niti najboljši mmunski dr-Hrvatov in Čehov. Avstrijski žavniki kot so Bratianu, Jones-
cu in Misu. Danes pa ne more konferenca še nadalje ignorirati
Namen Rumuiiov je čisto ja-■sen. Pograbiti hočejo namreč velik del ozemlja. ki je pa čisto -rbsko.
Srbi se popolnoma pokore odlokom mirovne konference. Zajedli so samo ono ozemlje, katero so jim prisodili v Parizu in ničesar drugega, dočim Rumuni niso v tem oziru tako pošteni.
Bačka je čisto srbska, in rožen Srbov nima nihče pravice v njej.
PROTI IZKORIŠČEVALCEM.
valei ravbarhavptmana Viljema in njegovih prusaških blazneže v.
Žrtvovanje južne Tirolske je popolnoma pepačilo avstrijski Sedaj pa vprašujejo avstrijski
železniški <-i*tem ter brezupno oalabilo južne meje Avstrije
Po omenit vi imrna Andreja Hoferja pravi odgovor, da br Juh Iloferja zopet \>tal ter otresel jarem, kojega teza ie sramota za beli narod teh gora. Soglasno z določbami pogodbe ^lede narodnosti Im.Io nekateri prejšnji Avstrijci pripadli različnim narodom nacn-
Nemci, zakaj smatrajo zavezniki
njih za sovražnike, druge pa za
prijatelje. Za počit, kaj ne?)
Avstrijci trdijo nadalje, da ne
more njih dežela sama obstajati.
. .	!čc bodo obveljale določbe kot so
krat ,n drug, drugemu. Razentega pa bi si lahko prejšnji avstrijski	vspbovane v prvem draftu
podanik zagotovi olajšanje težkih finančnih bremen, če se nostav- inirovne pogodbe. Najbolj rodo no preseli v soaedao državo.
. Avstrijci nasprotujejo militarizmu, a sistem p-ostovoljne slu/, be je zelo drag in Avstrija ne bo v stanu vzdržati čete na ta načii-.
Rumunske. Nahaja se namreč pred dovršenim dejstvom.
Rumunska je zadela na majhen, če sploh na kak odpor, ko so korakale njene armade skozi Ogrsko proti Budimpšeti. Ru munske vojake je pozdravil narod kot oprostitelje iu kakorhi-tro so vkorakali Rumunei v Budimpešto je bila ustanovljena provizorična vlada, kateri je na-vitna zemlja je prišla v roke Če- čfloval nadvojvoda Jožef in ki je
1 oni in Jugoslovanom. Pogoje je treba revidirati ali pa mora nem-
t.-
i>tern prostovoljcev je proti-demokratičen in Avstrija prosi vs.cd ika Avstrija iskati pomoči od zu-
g. zaveznike, da sme organizirati svoje čete na temelju milične-a u*j- V tem °2irn je najti le dva
sistema. Avstrija bo skrčila svojo armado na 30.000 mož če zavez"- lzhoiXa Dežela ** lahko PridnizI
ki obljubijo, da jo bode varovali pred napadi od strani sosedov.	f " P* lahko
n . t i ___.. ,	..	...	podonavske federacijo. Združitev
1 ul. l,. pro,, .k.por,u orozj, ,»r ».lelovanjn ,r«koplovov !,o 'AvstnJ, z N>mfijo so avstrijski
'	,"M>"m »"tn^kJ, delavcev po«-l ter pov.vala že obstoje. c NVnlei ie poskusili, a se je cela
bedo.	... ..
stvar razblinila v nic, vspneo o-
Avntrijska delegacija prosi nadalje hitrega »ovratka vojnia pozicije Francije in Anglije. Mož.
jetnikov, posebno onih v Sibiriji.	I ki je najbolj zagovarjal idejo
l>elegati protestirajo proti nedoločeni naravi plačevanj, katere aneksije k Nemčiji, Oton Bauer.
zahtevajo zavezniki kot vojno odak nlnino. IzJavljajo, da je izroči-'Je Pr<kd kratkim prisiljen sto-
tev gotovega števila glav goveje živine nemogoča, ker je Hoover se'P51* iz ministrstva.
sedaj primoran dobavljati Avstriji komlenzirano mleko, da ohrani otroke pri življenju.
Celo breme negotovega državnega dolga prejšnje monarhije, ki znaša nad «2.600,000,000 se nalaga nemški Avstriji. Denar je bil u- logov".' V 'sedanjem* času sovražijo porabljen ca železnice, živila, uvoz premoga ter za razvoj industrij C'ehi, Slovenci in Hrvati vse, kar
Drugi načrt, oni podonavske federacije, ima pred seboj velikanske zapreke, a je potreben in priporočljiv iz ekonomskih raz-
izven meja sedanje Avstrije ter v splošno dobro celega cesarstva Drugi narodi prejšnjega cesarstva bodo imeli dobiček, nemška Avstrija pa bo morala noaiti breme.
Nadalje protestira nemakoavstrijska delegacija proti gotovim določba«, glasom katerih bi morali državljani nemške Avstrije plačati svojim upnikom iaven Avstrije veliko več kot so jim dolžni.
T® ao glavni ugovori Avstrijcev proti predlagani pogodbi. _
Številni Amerikanci, ki so študirali vprašanje ali v zadnjem času
i h iskali Avstrijo, ao prepričani, da so pogoji v resnici pretrdi.__
Kljub temu pa kažejo vsa sedanja znamenja, da r.e bodo dali zn-vezniki nikakih koncesij v svojem odgovoru.
Pari«, Francija, 25. avgusta.— vojne odškodnine, katero mora (Posebno poročilo newyorakemu plačati in trgovina prav posebej *(llobe\ — Ravnokar sem se vr- ne more zopet poslovati, dokler iril semkaj po daljšem bivanju v i.c bo mogoče plačevati za impor-Avstriji. Napetost tam je zelo'tirane stvari. Nestrpnost radi \elika z osirom na podpisanje podaljšanja pogajanj je splošna.
Sbe, kajti od pogo-| Neki prejšnji poročnik v av-CMivisna cela bodoč no« t dr-' stro-ogrski armadi mi je zagoto-ne bo-j vil. da ljudje ne morejo razume ne bo t« zakaj naj bi bili nemški Av

je nemškega, bolj kot hudiča samega. (To si pa prav uganil!) Preveč dobro se namreč spominjajo utiranja z Dunaja ter več stoletne habsburške vlade. Prva potreba je vsled tega, da se to sovraštvo ohladi. Na drugi strani pa je vsak posamezni narod žela na slabem v ekonomskem oziru. Jugoslovani potrebujejo izdelkov u Čdfte. Avstrijci potrebujejo živil od vaepovsod in tako naprej. Da bodo v stanu voditi redna življenja, ae morajo naučiti izmenjave potrebščin in to izmenjavo je najlažje ustanoviti potom neke vrste ekonomske zveze. Ta ideja ni povsem zoprna Čeho-Slo-vakom, Avstrijcem in Ogrom, vendar pa je malo vrjetno, da bt bila taka podonavska federacij* ustvarjena ali vsaj ne, dokler ne
bo poteklo vee let ekonoaaakega
&
•a : _ H-'fH
stopila na mesto režima Bela Kuna. (Sedaj je Jožef že strmoglav-ljen^. Za svoje mesto se je imel Jožef zahvaliti ljudskemu gibanju od strani enega dela kmetov, btiržuazije in aristokratov na Ogrskem in prav posebno od strani poljedelcev, od kojih so ostali oeli naroda odvisni glede hrane.
O življenju nadvojvode Jožefa se je zadnje čase že dosti pisal«* ter ni vsled tega treba navajati tukaj posameznosti. 1
Že oče sedanjega nadvojvode in /njegov stari oče so stalno živeli na Ogrskem ter imeli le malo stikov s cesarsko družino na Dunaju. Oče sedanjega nadvojvode je bil znan pod imenom "ciganski nadvojvoda" in to radi njegovega presenetljivega upliva na ta skrivnostni in napol civilizirani narod.
To prijateljstvo s cigani mu je prav dobro služilo ob neki priliki tekom vojne s Prusijo, leta 1866. Na predvečer velike bitke pri Sadovi ali Kraljevem Gradcu je sredi noči prebudil nadvojvodo neki cigan, ki je rekel, da mora takoj govoriti z njim. Ko so cigana privedli pred nadvojvodo, je rekel cigan, da napredujejo Prusi v velikih množinah proti oddelkom nadvojvode, katere hočejo presenetiti.
Nadvojvoda je rekel nato, da niso prednje straže zapazile ničesar posebnega ali sumljivega, nakar je eigan odgovoril, da je sovražnik še daleč in da prednje straže ne morejo ničesar slišati.
Seattle, Wash., 25. avgusta. — Tukaj so zaprli deset trgovcev, ki so nagromadili v svojih skladiščih par stotisoč funtov krompirja v namenu, da povišajo cene. Štirje med njimi so Japonci.
svetijeno od mesečine ter rekel:1 — Ali vidite leteti one ptice nad gozdovi proti jugu?
—	Da vidim jih. In kaj za to»
—	Kaj za to! Ali ne spijo ptice prav tako kot ljudje? Gotovo bi ne letale naokrog poči, če bi jih kdo ne motil. Sovražnik koraka skozi gozdove v južni smeri ter je pognal ptice pred seboj.
Nadvojvoda je takoj odredil ojačenje prednjih postojank ter alarmiranje njegove divizije. Štiri ure pozneje so se borile pred-rje straže s Prusi in pokojni nadvojvoda je tako spoznal, da so b'le njegove čete rešene presenečenja in uničenja edinole vsled bistroumuosti in poznavanje narave tega hvaležnega cigana. * • *
To neupoštevanje mirovne konferenee od strani Rumunske bi nikdar ne postalo potrebno, če bi ne bilo neznosnega zavlačevanja, ki je bil glavni znak mirovne konference od prvega dne naprej. Skozi osem mesecev so na mirovni konferenci le govorili, a ničesar sklenili glede balkanskih dežel in narodov.
To zavlačevanje je imelo za posledico, da so se v različnih deželah razvile krize, ki postajajo vsak dan bolj akutne in ki pospešujejo vsakovrstne intrige. "V Evropi ga ni naroda, ki bi ne bil izpostavljen v zadnjem času vsakovrstnim nemirom, ki so direktna posledica tega zavlačevanja in tc neodločnosti mirovne konference.
č'e bo dosegel Tittoni sporazum z Jugoslovani glede Reke, ne bo tG zasluga mirovne konference, ki je le še bolj zmedla celo zadevo. Če se bo sporazumel Tittoni z Grško glede uplivnih sfer v Ma» li Aziji, se bo zgodilo popolnoma neodvisno od mirovne konferen ce. Če bo ostali del armenskega naroda izročen uničenju od stra-r.i Turkov, bo to krivda mirovni konference, ki ni hotela poveriti mandata nad eelim turškim ce-
sarstvom Grški, ki je vsled svo Pojdite k vratom, — je re-1 jega poznavanja turškega znača ter povedel nadvojvo-j ja in svoje bližine edin« upravi-
ta* 4« tec»	„ A
^jjjž
Rim, Italija, 24. avgusta. — Številni Amerikanci, ki so ravnokar prišli iz Združenih držav, da se prepričajo o možnostih razvoja •n izrabljanja naravnih virov dežele, so izjavili, da je njih namen dobaviti in dati na razpolago kapital, dočim naj bi Italija dala l»a razpolago svoje ročno delo. Kaj takega bi ne bilo težko za Italijo, kajti na tisoče mož je vsaki dan demobiliziranih in vsi ti iščejo drla. Ameriški izvedenci bi najprvo vodili delovanje različnih paneg industrije in trgovine, da zagotove tem potom uspešnost organizacije. Kakorhitro bi se I ta 1 j a n i privadili amerišketau načinu vodstva, bi se slednje pustilo izključno v njih rokah.
Ta način kooperacije ali sodelovanja je imel izvrsten uspeli v Daljnem Iztoku, kjer vodijo Amerikanci številne glavne industrijo in tvornice ter opravljajo domačini vsa ostala dela.
Prvo vprašanje, ki ga stavljajo Amerikanci, ko se izkrcajo v Ttaliji, je to. če še .vedno divja revolucija in če se je boljševizem /o močno razširil. Njih presenečenje je veliko, ko ne vidijo nobene«; i znamenja nemira aH boja, ko se peljejo skozi Genove ter vidijo povsod le delavnost in šum velikega zaposlenega mesta
Isti utis napravlja nanje tudi Rim. Ne morejo si kaj, C. bi i e rekli:	* v
— V Ameriki je splošno razširjeno mnenje, cbi stoji Italija na pragu velikega preobrata, ki ni daleč od boljševizma
Mogoče so zadnji živilski izgredi, ki so se dogodili v nekater h delih kraljestva, veliko pripomogli k ustvarjenju mnenja, ki prevladuje sedaj v Združenih državah.
Če pa bi bile znane nekatere neprilike ter številna trpljenja, katerim je še vedno podvržen italjanski narod, čeprav je poteklo rno leto, odkar so sovražnosti prenehale, potem bi se Amerikanci n, -ra> nost čudili, da je bila Italija v stanu obvarovati se skrajne anarhije. Razmere glede živil so slabe in omejitve so še vedno tako štr-vjlnein stroge kot so bile tekom vojne. Kruh in makaroni, ki predstavljajo glavno hrano revnejših slojev, so še vedno tako črni ni nc-nesavžitni kot so bili prej. Na določene dni je nemogoče dobiti meso Surovo maslo in sladkor sta naravnost nezaslišana predmeta luksus;«..
Plin dobivajo stranke le ob gotovih urah na dan in ubožnejši ljudje, ki ne morajo kuhati s plinom, imajo velike težkoče, ko si hočejo skuhati obed, kajti odkar se je pričela vojna, ni videla nobena privatna stranka ni videla premoga za domačo uporabo Oglje je težko dobiti ter je tudi zelo drago. Vsled stavke prereogarjev v Angliji je bila množina premoga, določena za Italijo, še nadalje omej na. Vsledtega so bili zopet odpravljeni številni vlaki, ki so pričeli zopet voziti ob času, ko je bilo sklenjeno premirje. Posledica te«ra j.. da morajo ljudje v tem vročem letnem času potovati natlačeni kot sardine in številni najdejo prostora le v hodnikih.
Vse to in še več drugega je italjanski narod voljno prenašal s*.c«-zi mesece ter vedno upal, da se bodo razmere izboljšale. Cene pa so neprestano rasle ter se dvignile do naravnost nevrjetnih višin. Vsled" tega si more človek le težko predstavljati kako so mogli gotovi slon naroda sploh ostati pri življenju. Ljudska potrpežljivost se je izrabila v gotovih mestih in ljudje so vzeli postavo v avoje lastne roke ter oplenili prodajalne, v katerih so prodajali različno blago, ki .it-neobhodno potrebno za življenje. Značilno je, da se izgredniki niso
(Nadaljevanje na 4. strani.)
NEMIRI V PITTSBURGH!!. - DENARNE POŠILJATVE V -
--- ISTRO, NA GORIŠKO IN -
Pittsburgh, Pa., 25. avgusta. — '-	NOTRANJSKO.
Uradniki Pittsburgh Railways Izvriujemo denarna izplačila Company so napeli vse sile, da bi popolnoma zanesljivo in sedanjim zlomili štrajk svojih uslužbencev, rarmeram primerno tudi hitro po Prišlo je do vročih dejanskih spo- ccli W ^ Goriškem in tudi na padov. Demonstranti so vrgli dve Notranjskem po ozemlju ki je za-
kari s tira, pri štirih razbili okna	2 .wf-L!™.!
ter napravili veliko druge ško-
de. Kakih štirideset oseb je bilo ranjenih, skoraj nih.
Kompanija zvrača vso krivdo na policijo, češ, da ni pravočasno posegla vmes.
Jamčimo ali garantimamo vsako po&ljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne morasto pa aretira- m0 prcVMti nikake obveznosti.
50 lir ........... $ 6.30
100 lir ........... $ 12.00
500 lir ........... $ 59.00
1000 lir ...........• $118.00
Denar nam poslati je najbolje
ROJAKI, NAROČATE SE NA P° Domestic Postal Money Order GLASNAROD A", NAJ- »H P» Po New York Bank Draft. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIKI TVRDKA PRANK SAKSER. V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. W HMImA ft.. N*w Vnrk W V.
Cena kronam vedno pada
PoCljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, ▼ Slavonijo. Bosno tal Hercegovino popolnoma zanesljivo in so lan jim razmeram primerno tudi hitro.
Jamttmo ali garantiramo sa vsako pošiljata v, toda za kake m*, toče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj polijemo v staro domovino, naprimer:
100 kron .... $ 3.25	1000 kron .... $ 3030
800 kron .... f 0.40	5000 kron .... $148.00
500 kron____% 15.15	10,000 kron____$295.00
Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order iHpa po New York Bank Draft
^.AiakaLA^atfat^MhA^'"^^-VirfifM-fr,'irjliT'liiMlllill IIIIffflfrlffillll
GLASNAafcODA"

BL0VU10
roBLZBHDIQ
d
nUNR IAKIMi
OOMFACT
LOUI« ■XNKDIIR.

pol Imtm. btit
:::::::::: £2 ...........um
K«w Icrk ft.M
Z* pol let* n BMto New T«*k M *
Z» tetrt m t* MM. BMtO
Zj POJ teti .......
Za Evropo
ta celo leto
Avstrijski Nemci ne morejo razumeti, da je v resnici prišlo do j velikega preobrata, da je zatenmela slava cesarstvu Dunaja, da je, konee fejaškega življenja na stroške drugih in da bo treba sedaj i pljuniti v roke ter pričeti z delom.
To jim ne gre v glavo — tem parasitom. zajedavcem. ki niso skozi neštevilne generacije ničesar delali.
Izjavljajo, da so jim storili zavezniki veliko krivico, da ne uio-i rejo izpolniti obveznosti, katere bodo morali sprejeti. ~~	lTra obračuna je prišla in nikdo na svetu ne uiore zahtevati. J-- Sre v one naše kraje, katera ima-1
^ t i trpeli slovanski narodi prejšnje Avstroogrske. ki so bili skozi jo zasedeui Italjani.
Seboj nosijo ideje in principe \elike republike, s katerimi bodo , prepojili svoje sorojake.
PETEI ZB1BH
Na stotine in stotine Slovencev se podaja v domovino. Pri tem je pa značilna ena stvar: Skoraj devetdeset odstotkov jih
Vmw iorfctTM več kot tisoč let plen in žrtev nemškega nasilja in nemške prepo
H V tence. •aooi-
tu
Jugoslovanska
a —:
49
Kaiol. Jednofi
ta
teta 1898 - Inl-jtrporiim Uta 1900. Glavni urad v SLY, MINNJ
• k a * naroda
i-vm >f P< ■»'■"■> kfMT dti tuM Buodm HI ItibMriMofl ymny •*.«.
D o p i s i
QLAVNI URAONIKIt
VT ,	. Prodsodnlk: MIHAEL. ROVANSek, box 281. Conamaarb. pt
.Narod, prepojen V novem du- PodpredMdnUt: LOUI8 BALANT bo* m PMri Av*. LonUa. Obla
liu in prepojen z resnično demo T*nik: joseph pishlkr. Ely. Minn.
kraeijo. se bo
AtfwtlMiiitiit igrttminl
Dopfd trm
In owbDoatt m h* prtoMn^
____ „ __ _____ roM po*Ujatf po Hon<>tar.
kraja oaroCnJkor prosimo, da nam tudi
"•LAt NAHODA"
Borcu«* of Manhattan, N«v Tfl it WT9 Cortlandt.
aw. m.
Pritožbe avstrijskih Nemcev
r
Russellton, Pa.
1/ le iicve si.»venske naselbine njjKi/.e še ni bilo nobenega dr pi-sa v f J lasu Naroda. Delavske razmere so še precej povoljne ker se dela s polno paro podnevi iu oo-noči, samo zaslužek je v spri T-o >;!-ne draginje precej m:ijhen. V splošu-m ;<; /aslnželi odvisen od delavea nt od prostora.
Tukaj sii štiri slovenske družine in par samcev. Soadamo k S\PJ. ; Vsi smo organizirani v delavski !organizaciji. Vsi nestrpno priea-l»uj«'mo časa. ko se ln« zc. moglo po-
Avstrijski Wmei niso zadovoljni z mirovno pogodbo. Pravijo,
zijati slvaii v stari kraj. Iz pisem. ki jili dobivamo i/ stare do-
da Avstrija ne more i/polniti pogojev in to tudi v slučaju, da bi bilij movi,„.f izprevidmo, da vlada tam-dclegati prisiljeni pripisati pogodbo, kot jo je sestavil zavezniški j kaj veliko pomanjkanje. Ilojaki j.vet v Parizu	veliko bolj potrebni blaga kot
M	j-	* * i i* i	• :	- , „ pa denarja. Upamo, da bo kmalu
i jim to radi vrjauiemo in to tembolj, ker smo mi sami	ne \e- 1	. 1
......	...	odprta pustna zveza
liko bolj nezadovoljni s pogodbo kot Avstrijci aarn«.	Zacnkiat naj bo dovolj. Po
Avstrijski Nemci bi radi imeli ljudsko glasovanje v Mariborou, zdrav vsem na ročni!'oni i '»-lovcu in drugih večjih krajih in mestih, kjer se je nekdanji av-;	Naročnik,
ftri.jski vladi posrečilo germanizirati domače prebivalstvo ter na-, polniti mesta z nemškimi privaudranci, katere je dobivala Sudinar- j ka pod patronaneo avstrijske pangermanske vlade eelo iz Prusije.
Za te kraje hočejo Nemci plebiscit, kajti oni dobro vedo, da bo-
Peoria. 111.
Malo je dopisov iz naše male
slovenske naselbine. Kar s.* tiče
delavskih razmer, so slabe in ne
do glasovali /a priklopljenjr k Avstriji ne le pravi Nemci, temveč svetujem, da bi hodili sem za i-?-
Udi ponemčeni Slovenci, ki so se v obmejnih krajih odtujili svoje- 1'»m. ali kar se pravzaprav reče
•!iU narodu ter postali oprode nemškega imperijalii.rLa ter petolizeijakebat. ker tukaj se vse organi-i	»-i. ir-ii ,	'žira. kar ni bilo organiziranega
pruskega malika \ lPema I.	...	' .
j Dosti tovarn v miru goriva in tiuti
rudno je. da ne zahtevajo plebiscita še za kočovarsko vojvod?-1 premogorovi, kea so baroni precej
no. Kočevarji bi gotovo glasovali za priklopljenje k nemški Avstri- trdovratni ter gledajo samo za se-
,ii in pariški modrijani bi bili bogatejši za eno skrb — kako namreč ! c- Ml* Pa /J) '-d'0?«*?" trpina. Ka-
pr, stav iti ljubke kočevarske šume z medvedi Aueršjjerga vred po- t,a'' s,%	kaj izboljšajo i>o-
, - j -	i	,	dem že naznanil.
to,„ nekega čudeža v pokrajine nemške Avstrije, k,er se bosta go- Vltuil,xylj&m vse t.,tatelje in či-
t..»o v najkrajšem času cedila med in mleko.	jiateljiee (Jlasa Nar«;da, tebi list
Avstrijci imajo v gotovem oziru prav.	»>a ž«*liui obilo novih naročnik«:T.
Kar je nemškega, naj ostane nemškega in vsak pošteno mislec	- 4aS"
22^ Livingston St
človek bo na njih strani, ko zahtevajo, da ostane nemška Tirolska
nemška. Nemški kraji in nemške pokrajine, kjer je nemški narod	Portland, Oregon,
i i vel že tisoč invečUt, pa so nekaj povsem drugega kot so no- v.^kwit sem si že misli!, da zc-nemčeni kraji, kjer.so se Nemci naselili šele v zadnjem času ter iz-; pot uckol'k > popišem in pošljem ti'zuli zemljo iz rok prvotnih prebivalcev.	v javnost noviee iz tcLra nif sta.
Med take kraje je treba šteti tudi Celovec, Maribor in drugr rAlnvoi	so Z0,"T
. ...	,	, .	.. , . ., .,.■,. i zanimati za organizacije \ krat-
lUhe obmejne sraje. za kaU're zahtevajo avstrijski Nemci ljudsko , t fj| j( vst.;il0viii 4iVt> nov|
glasovanje.	r-rgani/aciji Kna se imenuje Au-
Je pa še neka druga stvar, ki je značilna za razpoloženje in lomobil Union, druga pa Flour
duševno stanje avstrijskih Nemcev.	V to »»Sanizaeijo pa
. tsi>adaicn vsi d«-lav>i. kar nas dela
Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn -zlahka vstavljal Btocajnlk n«lsi>la£anlb smrtnln: LOUI« COSTKLLO.	OoM.
šete v organizacije, naj si bo te ali vsakemn ,iasilj" tor bo odločno | o,. JOS y_ grahkk u» £HS£o aL^N^ntuburta. Pa. one vrste. Vsaka organizacija je »stopil proti vsakemu, ki mu ho--|	t .	nadzorniku
dobra.	' ^ kratiti njegovo sveto in s krv-1 SSho^y^^'JS^^ m. Ba Chic^o. m
Omenim n.-.j tudi nekoliko radi J° posvečeno last.	varooa. sim Natrona au*> pitt.bur»k.
dela. I)e|.» >e sc do-sti lahko dobi. Ji'i plača je ;>«» po nekaterih kra-iili tako nesramno nizka da m-
, ki pijačo, nam iieejo čl«'vek kar v<*ra£i. Pomislimo, ka-, • .	i v* - i •
.	, .. , .	: . i in	tobak. Naeelnica
li<» more diu/.mski <■,
preživeti
Zatem, ko so nam vzeli fanati-iw'-Min vzeti pipo ter protito-
bj;čne lige, neka histerična Luev
diužiiu: s perimi, šestimi ali še ve. Ik . . , . otr.ei, ak.# zasluži ^r na Uro toj1«^ JP rekla' da h° "lU'U V ie { 04 Sni no delo Tako pla-l k, Mjšen' , asu v ^Iruženili drza-•"•ii.ie tukaj 7 tem mestu Portland vah ,Uiset miljonov pristašev.
Zakaj |>a ne? Svet je v zadnjih j
Li^ht and Power <'c svoje delavce za jovili »est im-«ecev. Ali ni podlo za družbo, ki iiua na tisoč.-dobička vsak dan In še več t:t-kin krajev ali delov je tukaj v te:« 1
ir.*vtn: pa t'> sem ž4i omenil, da se! ....	.,
. , • ,	....	(davni naslov nekega časnikar
si delavci tetra sami krm	.	^
skega bulet i na :
POROTNIKI:
3REGOR J. PORENTA. bos 1'«. Black Diamond. Wul LEONARD SLABODXIK. box WO, Ely Mian. JOHN RTJPNIK. 8. R. boa U. Export. Pa.
_	PRAVNI ODBOR:
Jr"	St Calumet Ml«*.
f?1^. GOVERN. 624-2nd Ave.. Duluth. Minn. »iATT POGOHELC. 7 W. Madison St Room «01 Chi cm*.
dvttuw wm	ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Bt CUlr Ave!/ NE Cl^veUnfl. UU« FRANK SKRABEC, Stk. T da. SU bo* 6$ Denver CW 1REGOR HREŠČAK. 407-81H Ave.. L ".tow a" ^
JednoUno slullo: GLAS NARODA.
let ill neštetokrat nepobitno dokazal. da je zrel za vsak še tako ne umen bumbuir.
l'o lad jed^ni'-ab so pa za en čas d« !o /i !■> vstavili, ker so naročila za državo do«-ela izgotovljeua Dosti innjo ladjedelnice družili naročil, ali meni ni znano, kaj jt- (zuvanJt*-wrok, da ne zapnejo obratovati.
Sedaj scin pisal samo o dflu in organizacijali, za dri.-jo mi ni bilo dosti, sedaj pa popišem ie neko-
Deklica se je hotela sleči v po heijski stražnici.
Policija jo je slavila pod opa
rmnJČ	»sadnih »adev kakor tudi denarne poftnjatve naj
Sdbil n. ž!^Jnika Jednote. v»e pritožbe pa na predalnika poroto« °«bna aH neuradna pisma od Btraiil čUhiot ae ne bode ualralo
liko u vreiucnu. Gor kote imam**
d'»sti, včasih še prevrč kar je j»e/nih pridelkov
tako
d:i
ne bodo
Avstrijski Nemci se namreč ne morejo prečuditi. da postopajo1
po parnih mlinih. Ker si pa nismo
V znamenju enakosti in bratstva.
V New Yorku se je vršilo vče raj zborovanje, katerega se je vedeležilo nad 10,000 zamorcev. Sprejeli so resolucijo, ki sikni obrodili. Sadja tudi ni veliko
takoi.-koč bolj srednji pridelek. ! ~ Kakorhitro bo kak zamorec je res suša, pa Ae kako ve !na J11 Ibičan, in če oblasti n«-lika, ker ni v«-č za 4lol>iti nol^nc j bodo mogle izslediti morilcev, dobit? pijače. Ena steklenica «lo bomo mi tukaj v New Yorku v biega whiskyja stane tule. j ^41»j zameno umorili enega belega modo	ki je včasih stala dr /a. —
K<'r j v vse tako drago, si pa j Xcwyorske oblasti bodo najbr-vsak sam pomaga kako: si zna se spravi včasih v Adamov
l-'viu paradiž.	.
.	i • i	, navali
Ker se je moj dopis zelo zavlc
l el bom za d:iu«'s končal. Bom . . i pa <irugo pot kaj bolj ve^elesa in t	*
dobrega poročal če ne bom šel /a ^ Amerikanci so lojalni — An-12. Tehnika in industrija, tako revnim in radodarnim Car- ^'Ji namreč.
n-giejem. H koncu mojega dopisa; Kako bi mogli drugače tak« želim vsem organiziranim delav-jnavdušeno pozdraviti prihod va cfiu tibiio uspeha.	leškega princa?!
Michael Stražnik. I	5 # *
--, Ya\ tri dolarje je mogoče dobiti j matematiko
sto kron. Pa naj bo že kakorln.lt j branila vaša
l«n dSSTJ!^ KatoUfka Jednota ae Priporoma v^m iugo^.anuo aa
i"> "National Frutrrnal Con*ra-e lr»tvUl V blaga™ anTii^i!^00?	dolarjev). Boln.ikih po^T^rpo*k^nln lu.mr
Je <li>"*li*l Jo I1.&OO.OW (an miljon In pol dolarjev).
B^intdka podpora J« centrallxlrann. Vaak opravičen ootnlk al le n«l d •tobl podporo, kadar Jo potrebuje.
Društva Jednote ae nahajajo po raznih aaprednlh aiovenaklb naaalblnal
! . .. n1, pr1l>oro^8Ino v«tanovlUv novih. UruAtvo ■« lahko vaU.novi ■ cla.nl ail Članicami.
Ka nadaljna pojaanlla ae Je obrala na (lavnega tajnika.
ne da bi izgubil le enega moža. | kanske množine l.Veent imetei Vi pa trdite sedaj, tla vas j,- pu skih granat, ker ni bilo nikakil stil nemški narod na cedilu in tla «-evi, ki bi izstrelili vam je revolucija ukradla konč CM pličetka 191« no zmago! Le norce bi mogel mi j bilo treba gromaditi 12 centime bliti, da je mogoče vprizoriti ju- terske granate, k.-r ni bilo nobe iiš proti topovom celega sveta.1 nih eevi za streljanje. Vsled t< Ali se niste uaučili niti male na-jga smo stali biv/ težke arlilerij Števanke, katero zna vsak tJlr»»k:\ ognju še tričetrt I "ta pred k( v prvem iuzmiii, <ia ji' lunnri-r i:e< iiitn polomom. (ilede groma tlesetkrat ena deset, in- pa nie. : <h nja *rr;iuat st«> bili vi in »rlav kot ste to 1 r<lili skozi pi t let t.« r i,: via neprestano poučeni. Vetlei govorili o volji do zmage, o ko li ste torej, kako so stale stvari, -nečni zmagi in jetnišnici?	a se kljub temu niste pogajali
Ne smeli bi torej prjčeti v<»j nasprotnikom, temveč hazai
te granat« naprej pa j«
|	......•<	| unn|nwii(iBU|U| i fin \ rr llil/.il t'tl 11','l
lUljže zaprle ljudi, ki so sestavili ton.e — in potem ko se je pričela j li naprej s tem, da ste brez pt 111 resolucijo, (ločim se po južnih fif j pora bit i vsako priliko, da se jolj.elie gnali ljudi naprej p rot morilci zamorcev nemote- j čimpreje konča, nakar bi lahko i vojnim strojem celega sveta Al IO izprehajajo po ulicah.	(prišli iz vsega le s črni očesom, hočete to zanikali" Ali hočet«
'	I
j"• i;k r;ii reči. da vas je nemški na I—---—--------j—	'roti oropal konečne zmage?
Bili ste zaprisežen sovražnik Kmečko oderaštvo, trgovina pr
ter velikanski zaničevale«- telmi- etapah in cenzura.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
k<* in industrije. Vse ste hoteli la pravit i z bajonetom! Kaznmeti številk, to vam j* neizmerna ošabnosi
kaj rojeni.
Odprto pismo Lndendorffa
zavezniki z njimi kot k sovražniki, dočiru postopajo s Ceho«lovakI. i,i|i S'Vt sti/.ma«»e od mlinskih mag-Sloveuei in Hrvati ter Poljaki kot — s svojimi zavezniki in prija-;n:,iov> smo profili glavne zasston-tclji.	nike pri oi jfanizaeiji za razklada-
Xemei v Avstriji niso tako neumni, da bi ne vedeli, zakaj sm«"-!,,JO železnišk h vo/rv ,u p.n .kov.
...	,	ako l-i nas hoteli vzeti p.-nl okri-
trn.io zavezniki te narode za prijateljske.	..	..	,
r	Ijc I rav z vesel jem so nam to do-
B;!i so slovanski polki v Srbiji in Rusiji, ki so »vdali nasprot- v< jjjj [Jer Sl že zgoraj omenjeni
niUii brez boja ter s tem oslabili vojaško moč Avstroogrske.	, možje sumi razmišljali o tem. ka-
Bili so Slovani iz prejšnje Avstrije, ki so ustanovili v Rasi ji* ko bi organizirali delavce pt> par-
svoje polke ter se borili proti Nemcem.	niJi mlinih. Sedaj pripadamo k M
koinicnovani Grain Handlers' Itdi so Jugoslovani na italjanski fronti, ki so zapustili zasta%e. i;nj0„
ter omogo-'ili s tem to. kar imenujejo Italjani "sv«»io veliko zmago I fje kateri Slovener dela v mlinu nb Piave reki".	tukaj v 1'ortlandu in še ni vpisrm
Zaveznikom je vse to dobro znano in raditega postopajo z nji ^	,,aj f" takoj sintl
. ,	_______... .	. ...	daj ne stane pristopnina v. c
mi kot s prijatelji, ki so jim pomagali zdrobiti verig* habsburškega ^m Kak«»rhi»ro b«. pa delavsivo
suženjstva z edino izjemo Italjanov, ki skušajo še sedaj črniti Slo-jp,, ndmili docela vse organizirano
vence in Hrvate c izjavo, da sta bila slednja dva naroda vedna slu- in organizacija ni ipo/nani od
/abnika Avstrije in da s<a se borila zanjo prav do konca.	' fc«mi»a!»ije. |H»tem bo na priston-,
. . . .	,. ... ,	oina Al'.00. Na zadnjem zborova-
( e bi bilo temu v resnici tako. potem b« ne bilo nobenega Kim-t	,-,	- i i - i
' 1	u ni jo bibt poroča no. <ta bo ze dru-
hkega kongresa in nobene — italjanske zmage ob Piave.	,.j ,IK.>Cc prist »pnina zvišana na,
Italjani bi oatali tam, kjer so bili in šele premirje z Nemčijo i>i|<}j0C. Toirj, delavci tipini. na no-	-
napravilo konee bojem.	tie. sedaj je čas, tla se zavarujem« y -Do,tmunder Generalanzei
Avstrijskim Nemcem se ni treba dosti pritoževati kajti zadeli P'"11 kapitalist.«. ZI*orovanje ri^r*-' je objavil glavni mnnicij
.. .	. .	....	. j...	vs;«ki torek ob S uri zvečer na Mlf ..
jih ie kazen, katero so v veliki meri zasluzili.	,, ,,	. .	. -ski
w	jKiisse!l S;. Ako pa kateri ne bol
Bdi so avstrijski Nemci na Dunaju in drugih mestih, ki so tuMiJ|U^., ^^ naj pridt. do mcne.
li od veselja, ko je napovedala, velika Avstroogrsk* vojno mali Sr
Bili mj dunajski Nemci, ki so v «Vojih umazanih in podlih ha-jnorističnih listih hl&jili vse, kar je bilo slovuukefra in prav poi«l*-no jugoslovanskega in ki so pisali o naših zaslužnih narodnih voditeljih kot o ovčjih tatovih, o ušivi golazni, ki ne zasluži drugega kri c!a se jo iztrebi i zemeljskega površja.
Bil je eesanki, nemikc-avatrijalri Dunaj, ki je živel kot v raje
od
pol nih srag neštetih milijonov slovanske raje, ki je plsčevab* ogromne davke, da to mogli razni nadvojvode, grofi in velikaši raz koano živeti v iaozemakih kopališčih ter zapravljati ljudski denrr
^ presestuieami in vUčugami najslabše vrste.
^ To je bi)
oni cesarski Dunaj, o katerem je pe! nemški pesni*: Schiller nekako takole:
* t
hoče, dejstvo je, da je mogoče v
'Jugoslaviji kupiti za sto kron več
A. Pike. — Ne v Ljubljani ni kot pa v Ameriki za tri dolarje.
aim riškega konzula. Ameriški za - ^ sTofimi kr„nalni v Ljubljani že
"topnik i<i v l»el«»ra«lu.	. - i • i i i -- -« » i •
,	.	... tri dni lahko zivis, v Ameriki se
L I., Lontm. Ohic — Ena milja	......	. . .
..... ' , -,	- , pa s tremi tlolarii komaj prirines
j.- pribluutt en kilometer in pel '	1
Fv ir . . --	• <lo večera.
. K. — Mir z Avstrijo »e m
* * *
sklenjen in vsledtessa še ni m«*ro-	*
če <iobiti svojih ljudi s Sloven-1 n»arles Mills pripoveduje o skcya v Ameriko. Zakon, ki p«., j nekem prijatelju, kateremu so po\t du;,e priseljevan je še ni spre- i računali 90 centov za eno uro ju iu najbrž" tudi ne bo. ker A-jieranja na biljardu. Ko se je pri-nKiika krvavo potrebuje tlela v- tožil, so mu pojasnili, tla je cena cev /a navadna dela iu je v tem poskočila, ker je kreda izvanred-oziru jako navezana na F.vropo. no draga.
J. J. — Da. če je oče državljan. ^ lepše pa je to. Neki naš pri-so državljani tudi otroci, ki so lu jate|j jp ]>ovjšal
K temu je prišlo nesramne kme«'-ko oileruštvo, katero ste tr peli. ker ste hoteli z otlcruškiii
| u vaše neizmerno poveličevanje denarjem prikleniti nase posest j samega sebe, ki jo potlačilo in p<> rike. svojo konservativno telesni teptalo vsako drugo mnenje. stražo, — dokler ni konečno po Ša pogubna misel je bila, je čil prenapeti lok ter je udaril v< Nemec v otip rt i bitki boljši kot i jek s pestjo po mizi: — Z;i tal vsak drugi in vsled tega sle sku- razmere s.- mj ni treba pustiti m šiil i zoper in zopef izsiliti predor j hit i. Imam jih lahko tudi brej skozi sovražno fronto s elovekom |v as * .
proti strojem, da izvojujete za | Ali mi hočete reci, da niste ni sovražno fronto veliko nemško j < «-sar vedeli o cenikih, katere
ceno majhnih sandwieliev iz govejega mesa od desetih centov na petnajst cen tov. Ko smo ga vprašali zakaj, je rekel, tla se je podražihi govejf meso za en cent pro funt.
nadzornik A. Fuehs odprto .jpismo na generala Ludendorffa, |.i.iz živim na lih Albina Ave Po-|k' ^ vredno Čitanja radi krepke-I mislile: delavri. ki «o dobro orga \&l	katerega rabi pisec,
ni'iraui, imajo plačo po na'Največjemu liazardnemu igralcu
1. Matematika številk.
Noben pameten človek ni ino gel biti od prvega pričetka v dvomu, da nas bo konečno masa zadušila in tla bolno morali nekega dne podleei, kajti zavezniki so vodili vojno s stroji, — do čim ste jo vodili vi z ljudmi. Oni
liro in mi. ki še nismo nrgat.i/ira !umora je povedal naslednje res imeli na ™z.polago velikanska
ni, pa moramo delati ravno tako delo za Co1^.*4 na «ro. Vstik. kdor si nekoliko {»omwli. bo prišel iu %;.isa! «v(»jo in.e. ( im hitreje se vpiše, len« hitreje bc na strani or-vantzirauih dclavcev.
Večkrat sem že slišal marsika-ifrr^a delsvex. ki jc izustil mse-J. : Zakaj *«» bom zapisnl v orgs-
nice:
Oospod Ltidendorff: —
— Vi dolžite nemški narod, da je zakrivil nesrečni izid vojne, ker je odpovedal pokorščino v zadnjem trenutku, ko ste imeli vi
koneeno zma^o že gotovo na ini-uizaeijo saj itiiatn ravno tjko ve-|z;. Odgovarjam vam. da vedoma Ukc p4ae« kakor oa tii4i, ki jeipa^i!e iavnn nin.ni4i n«« hoee.
Ulid nun fuerhrt una der Weg d uro h da« Ijmd dar Pheakgn liimier tat Hooutag immer iireht neb am Herde der Spies
(lo sada j naa vodi pot skozi deželo Fejakov
linijski delavec. Ali teifa si pa lic pomisli, če b: vsi tako rekli, še da-U^ l»i iut !< d**lavei plačo $1.50 do 4rj nn in zobe bi pa tiščali v golo steno. 0)ih otroci bi pa hodili nagi, I h »si in lačni po ccstah Kapitalisti bi si pa ae polj polnili žepe kakor jih pm —dmi. gvetajm tndi dru
jpacite javno mnenje, da naa hočete ae danes tako nalagati kot ste uas lagali skozi pet let. Dokaz zi. to hoeeni doprinesti prvič s pomočjo matematike številk, drugič s pomočjo tfbmke in industrije m tretjič a pomočjo oderu&tva in
tehuiena pomožna sredstva cele ga sveta, ki so se stalno večala in vi ste imeli le omejeno število mož. ki se je stalno krčilo.
100 strojnih pušk «vhla več strelov kot 10.
1000 težkih topov odda ve> strelov kot sto lahkih.
10,000 tankov iu neizmeriui število letalcev povzroči povsem drugačno škodo kot pa noben tank in nobeno letalo.
To je matematika Številk, katero vam je predložil že leta 1916 Francoz in katere niste razntne-1:. Takemu Številu bi moral pod-lcči v danem času vsak narod. V
l'!tko. ki je bila tmli izvojevatia. a proti nam. Leta 191.S. ko vam je segala voda že do grla. sta pošiljali iz glavnega stana nujne brzojavke vsem velikim napravam v Po renski in Vest fal ski: — (Gradite takoj tanke, vzamemo, vzamemo vsako šrcvPn r — Prav tako je bilo kot da brzojavi elo-vek peku, naj pošlje takoj sveže ž«imlje. — Odgovor industrije se je glasil; — Povsem nemogoče pred poldrugim letom. — Vi ste torej že takrat povsem natančno vedeli, da stvar ne gre naprej in trdite setlaj, «r.i sta vas nemški narod in revolucija oropala konečne za are; To največja nesramnost in največja neresnica, ki je prišla na «Ian v tej vfijni.
Vi ste v jeseni leta 1!M7 odpo vedali izdelovanje težkih eevi za! morili naprej, čeprav bi lahk« lopove pri tukajšnji industriji'imeli že ob treh različnih prili-t ena sama naprava jih je izdela-j I ali mir sveta, — čeprav ste vela tristo na mesec), ker ste mi-'deli, «la bomo nekega dne brez "lili pri marčni ofenzivi, ki najjobrambe in da se bomo morali mi bi prišla preti ono Amerikanea,' vsi pokoriti za to. Vi ste človek (iobiti dosti topov od zunaj. — kova Viljema, ki ni poznal nobe-ter izginili v flandrijski bitki le- r« avtoritete kot samegra seb»- ter ta l!ilS v enem dnevu celo utrd-, pruskega boga. Setlaj leži v Amebo, namreč osem tisoč najtežjih rongen preti svojim hišnim oltar-topov, ir», 18, 21 centimetrov ka. j tu jem ter očita svojemu hišnemu libra in še več. Za to izgubo ni bi- bogu. da ga je zapustil. Vi pa ste lo mogoče najti nadomestila, kaj- stopili na streho templja, da po ti stroji so bili na vaše povelje] t va rja te svetovno zgodovino ter
J«
eiapa ravno redno pošiljala v »b žele glede števil, ki so bila ukra <?cna bojnim četam? To trgovin« su trpeli, ker ste se hoteli pri!i/ Pit; visokim gospodom za fronto protektorjeni in matadorjem u strajanja do konca ter hura-krc čaiVm! Ker pa je koueeno sled nji ukradel so tudi najboljši zal ložili svoje domove. Ali je bih I«j le zmota f Ali s«» mogoče pred stavljali težki paketi iz etapnil postojank le darove f
V naslednjem pa hočem v krat kem povedati svoj«- mnenje gle u- vas. To mnenje je nekolik«, drugačno kot ste si mislili pri svojih "Spominih".
Imenujem vas največjega ba zsrd-aega igralca umora, katere^ k«'daj nosila zemlja, ker st«
demontirani. Mesto tega ste na-[t!olžit<
bil
ročili vodljive
r
desetih letih bi ae s tem pristreljal trenju. Od konca leta 1917 naprej
—li«
nemški narod poloma, ki poljske kuhinje ^ r i bil nič drugega kot majhen ter pustili oznanjati evangelij. račun, da je desetkrat ena deset, ljubezni s tem, da ste povabili te pa nič! Molčite za božjo voljo,
da vas ne doleti aaveta in prizanesite papirju s svojimi lažnjm^
pruskega boga kot gosta pri mo ju. Od kot
bilo treba nagromaditi velj,-


KXHODA. 2« AVO "join
■
nnnp!f ot
Ali so miinaiji izkoriščevalci
Pite: ALFRED McCAKN.
Pre* D*(>avnim fuo« me prioWilt rttnrt. ki J* ls*el r Norih. vtM«rn Wilier. In ▼ katerem i*vaj«. Ah. mor* .*tatl sod moke IIJ.M. tWf Uviien J* nat*n«*n rafun. ki Je videti prepričevalen. Kdor Mt»l dotitni Manek. ki lastopa. interese mlinarjev, naj «ta naaled-nja tsvajanja. r katerih pobija McCann svajaaja liata North* #-«u;i .1
V obupnem naporu, da vzdrži ceno muke na višini, je mlinarsV* obrt napovedala vojno politiki, katero je sprejela IT. S. Grain Cor poration, da »e namreč prodaja moko iz ozimske pšeniee po $10.23
pro tod.
V*zvezi t tem je Northwestern Miller, organ velemlinarjev, po vedal svetu, "da lahko ceno moke, če je pšenica po $2.26 bušlje, iz računa vsak šolski deček, ki se je naučil seštevati in množiti."
— Prva stvar je najti kozlja, — pravi Northwestern Miller, — iu za žrtev je bila izbrana moka. Farmerja, ki dobiva $2.26 za bu-šelj pšenice, se seveda ignorira. Nikdo v Washingtouu bi si ne upa! obdolžiti njea profitirstva. Mlinarji in peki pa niso cement in nanje mora pasti prva sila divjega napada.
Northwestern Miller dokazuje nadalje svojo trditev, da ni ni-kakega profitirstva v sedanjih visokih cenah za moko ter navaja naslednje številke:
Stroški bušlja pšenice.................-........$2.26
Število bušljev za sod moke..................4 in pol
Stroški pšenice v sodu moke .................. 10.17
Izdelovalni in prodajalni 6troški ................ 1.20
$1137
Stroški soda moke v mlinu......................9.02
Zaboj ali sod .................................. 0 60
Tovornina v New York .........._.............. 0.63
Prevoznina .................................... 0.7
Stroški nadrobne prodaje ...................... 1-2
Succeed
WYWS.S.
Ujetniki na Francoskem
Naši reveži ujetniki ne morejo ▼ domovino.
Na Francoskem se nahaja še približno 4.000 bivših a. o. ujetnikov jugoslovanske narodnosti, ki so bili že maja'meseca t. 1. zbran! pri Marselju ini pri Lionu, da se jih odpošlje v domovino.
Vsled velike krize v transport-nih sredstvih, ki je tudi na Francoskem zelo občutljiva, žalibog ni bilo do sedaj mogoče teh reve-žev odpraviti, akoravna sta naše poslanstvo in nasa vojaška misija v Parizu storila že vse mogoče korake.
Naša delegacija na mir. konfe-' renči je sklenila odposlati nekaj svojih članov v ta taborišča, da se na licu mesta obvestijo o tamoč-njih razmerah. Poročilo te misije žalibog ni bilo povsem zadovoljivo. Francoske vojne oblasti pa-stopajo z našimi ljudmi še vedno kakor z nevarnim5 vojnimi ujetniki in jih kot take najstrožje stražijo.
Hrana je slaba, a mrčesa mnogo. Posebno se pritožujejo, da; dobivajo le redkokdaj pisma domovine in da se jim ne dovolju-; je nikako svobodno gibanje.
In vendar so ti ljudje z velikim zadovoljstvom sprejemali informacije o preobratu v domovini.«
Na podlagi teea poročila se je delegacija brzojavno obrnila v! Ijondon, kjer se je ravno te dni bavila neka konferenca z vprašanjem začasne razdelitve razpoko-i žljivih ladij. TTnanje je torej, da se tudi ti nesrečniki v kratkem vrnejo v osvobojeno domovino.
Iz Jugoslavije
k———;
Ministrstvo za trgovino in industrijo.
ustanovil konstitutivni strokovni odsek pri tem ministrstvu in s:cer za krediti" ustanove in zavarovanje.
Zakon o vojnih dobičkih.
Belgrad. 31. julija. — Ko se zopet sestane narodno predstav-
nega prodajalca, s čemur hoče dokazati, da mora stati moka, katero noče vlada prodajati po $10*5 aod, pravzaprav $12 91.
Če od računamo skupne »krite stroške $2.42 za vsak sod ter pustimo vse nadaljne stroške in dobičke kot jih j enavedel Northwest-em Miller, bi moral plačati konsument natančno $10.49 za sod moke. ne pa $12.91.	t
Živilska administracija je določila primerno ceno za moko po Fedem centov in pol za funt ali $14.70 pro sod.
Prebivalci New Yorka, ki žive v natlačenih stanovanjih, nima-;o nobenega prostora, kamor bi lahko spravili sod moke. Vsi edtegJi n ora jo kupovati moko v vrečah po tri funte in pol, za katere jim računajo ceno $19.60 po sod. Isto velja tudi za vsa druga velika ameriška mesta.
Z drugimi besedami znaša razlika med $19.60. to je dejanska cena, katero plačuje narod za moko, ter $10.40, za katero ceno bi moral dobivati narod moko ob pokritju vseh mogočih stroškov, celih $9.60 pri aodu moke.
6« porabimo sedaj na leto 100,000,000 sodov moke, pomeni to, da mora ameriški narod plačati aa moko na leto celih $911,000,000 več kot j« treba*
Nekdo mora. dobiti ta denar ▼ obliki izkoriščanja in profitirstva. Z ozirom na to bi poml generalnega pravdnika Palmerja, tla preišče motive, ki dovajajo mlinarako industrijo do opozicije proti politiki U. 8. Grain Corporation, da se prodaja konsumentom moko po $10.25 za aod
fraadjs m fte vodno oborotuje. Izgon Madžarov iz Avstrijo.
"I
"Daily Mail" poroča, da je nan.- Nižjeavstrijska deželna vlada je čila francoska ?lada za več kot. izdala oglas, s katerim po navoui-
100 milijonov frankov vojnega ma terijala, kakor: okiopne vozove, topove in letala. Inieijativo k temu je dal baje maršal Foeh. ki da je treba venomer misliti! vojake.
lih državnega urada za zunanje za deve in pouk poziva vse madžarske državljane, kateri pred 1. mar eem t. L svojega rtalnega bivališča na NišjeavBtrijakem niso dok^za-(li, da najdalje do 5. avgusta sapu-
Stroški za konsumenta........................ $12.91
Brez dvoma bodo nekateri ljudje sprejeli te številke kot pristne. Da pa pričnemo, je že prvi podstavek stroškov, namreč $1.20 za izdelovanje in prodajo, zelo pretiran. Živilska administracija in.a številke, ki kažejo, da znašajo stroški mletja in kar Fpada zraven 30 centov za sod, ne pa $1.20.
Tukaj je vsled tega prvi skriti dobiček 90 centov pri vsakem, aodu.
Northwestern Miller odšteje $1.75 za otrobe, ki predstavljajo odpadke pri mletju. Ti otrobi so znani pod imenom "bran" ter sesedaj na prodaj po> $48 za tono. Takozvani "middlings" stanejo $62 tono in	oog" $74 tono.
Na podlagi štirih bušeljev pšenice in pol, katere je treba za vsa-v sod pšenice soglasno z Northwestern Miller, pride ra vsak sod n.o-ke 74 funtov otrobov vseh treh vrst.
Mlinar dobi mešanico vseh treh vrst otrobov in ta mešanica mu prinese ob sedaj veljavnih cenah $2.26, ne pa $1.75 kot pravi Northwestern Miller.	Belgrad. 31. jilija. — Mini-
S tem dobi mlinar nadaljni skriti dobiček 52c pri vsakem sodujster za trgovino :n industrijo je
moke. Skupni skriti dobiček znaša $1.42. Skupni stroški pa znašaj!«> «*»«■* narodbe o nstrojstvu
j^.urt	_	i imenovanega min.	1
jo *8.20, ne pa $9.62
Northwestern Miller izjavlja seveda, da dobi farmer v resni«'!
$2 26 za bušelj pšenice. Farmerji pa so sedaj predložili kongresu
dokaze, ki kaiejo, da se je njih pšenico porazdelilo v različne vrste
navzdol do $1.13 pro bušelj.
Ob tej ceni in tudi če bi se le za dvajset odsto*lov pšenice pla-i	, • .
»•«...-	1	y j nistvo. pride pre«! vsemi drugimi
~alo manj ter bi dobivali farmerji za 80 ostalih odstotkov polno cc |akoni v nzpnvo „kon o vojnih no $2.26 pro bušelj. mi imeli mlinarji nadaljni skriti dobiček ene- dobičkih, ga dolarja pro sodu moke, s čemur bi se stroški produkcije znižali ;
na $7.20 za sod.	Kriza v vladi.
To kaže skupni skriti dobiček $2.42 za sod.	, Belgrad. 1. a\gusta. — "Pr.iv-
Northwestern Miller dodaje $1.29 pri vsakem sodu za stroške *	— Skupina dr. Koroš.—
zaboja in tovornine v New York ter $2.00 za prekladalca ter podreb kakor tudi	radikalei in
predsedstvo parlamenta smatrajo, da je treba zopet sestaviti koalicijsko vlado. To pa je nemogoče, če bi ostal Prot-č še nadalje v vladi. Demokrati bi odšli v tem slučaju v opozicijo. Če bi bil« vlada radikalna, bi dr. Korošec delegiral v vlado samo enega el a na svojega kluba. <*e bi pa bila poverjena sestava vlade demokratom, bi tudi sam stopil v vlado. —
ZNAK ČASA!
Usmrtitev dveh vojakov ▼ Maribora radi — "pobune".
V Mariboru sta bila ustreljena vojaka Podubovšek in Toplak ra-zadi znane pobune.
Kakor naknadno poročajo iz Maribora, upor ni bil naperjen no "proti državi" in ni imel nikakršnega znaka "zarote", marveč je nastalo nezadovoljstvo izključno le zaradi obnošanje predstojnikov.'
Če ro ta poročila resnična, potem smo imeli popolnoma prav. ko smo trdili, da je šlo v tem primeru le za disciplinarno kazen zaradi kršitve pokorščine. Vse t: ste dolžitve glede veleizdaje in gede "boljševizma", ki so se očitale žrtvama in vojaštvu po slovenskem časopisju, ao žaljiva obred o vanja, ki označujejo moralno kvaliteto sfere v naši državi.
KOJAKt V AXOC AJTK O HA
Glas Naroda
najstar. slov. dnevnik v Ameriki
—■ %
Izhaja vsak dan razen nedelj in~ praznikov.
Priobča najzanimivejše novice iz celega sveta.
Priobča romane, povesti, šalo, raznoterosti.
Priobči vse, kar zamore zanimati povprečnega čitatelja.
Razširjen je po vseh slovenskih naselbinah od
Atlantika do Pacifika.
Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote, -in Zapadne Slovanske Zveze
Najboljše sredstvo za oglaševanje.
Stane za vse leto $4.00 Za celo leto za mesto
Za pol leta Za četrt leta
$2.50 $1.25
New York Za pol leta Za četrt leta
$5.50 $3.00 $2.00

Naročite ga zasvojce v starem kraju
Za Evropa za celo leto	$6.00
Za Evropo za pol leta	$3.50
Tehnično osobje je organizirano.
Slovenic Publishing Company
82 Gortlandt Street
New York City



BI

ni^AS NARODA. 26. XVO. 1M9
Slovanska Zveza
USTANOVLJENA
5. JULIJA 1906
DttORFOUKANA
27. OKTOBRA 1908
WESTXRH SLAVONIC ASSOCIATION
r, Gokndo,
Goto.
u
HL
JOHH FAJDIOA, Um. S3,
Olavmi tajnik: ntlNK SKRABEC, 4b64 Wash. 8U, Deo
: ROBCBT ROBLECK. Sta. S. Pueblo, Golo. Ulavai tila«.a>f> r JOlUP TIDRIČ, 44S5, I am* Zaapolk; VMAJCK ZAITZ. «14 W. Caatnot St., LaadvUa, OaUx.
NADZORNI ODBOB:
Predsednik : JOHN GERM, 734 Moffat Ara.
MIHAEL KAPSCH, SU8 N. Spruca St., Colo. SprlAfa. Cofe
4JKOBUK PAVLAJtOVICH, 4717 Grant St« Dearer, Oakx
POROTNIODBOB:
PredNednlk : ANTON EOCHEVAR. 1M Benrlnd Af«, Pueblo. Cola. JOHN KOCKAN. 1103 Makre« Ara. Poetla, Cofe r KANJI OANJAB, 000-S01 — 45 Ave, Dearar, Gol«.
ZDKltCTALNI ODBOB: ilk: FRANK BOTTT, ER. 2. Bor 132. Pneblo, Golo. LNK M AKTI N JAK. Bo* 230. Ely. Minn. PETER GRSBELU 444M Waab. St. Denver, Goto.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R S. BURKETT, 4487 Waablngton St., Denver, Golo.
O LAS NARODA K Cortlandt Street. If«« Tort, N. T. ▼aa a—aakaaalee La m aradaa stvari m poMljaJo aa gl. 0U
V.
r b*
JULU.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
TV m po« om ura« I no naznanja. <la je «»edaj razpisana kam-)»anja za pridobitev Rinili «-latiov iu elanie. tilavni odbor je tako nkJenil na Mvoji r»-dii» glavni »..-ji dne 27. iti 2*. julija 1919. S Teiu je daas pni tžiKHkt vs» i« društvom. malim iu velikim, ker nagrade ae bodo dajal«* jMi procentu rbnsiva društev. X. pr. druživo, ki šteje 200 elrnov in dolii za rasa te kampanja 20 novih elanov in liinie ut ririiMtvo, ki »teje xaino 50 elanov, da isto rtooi le 6 novih članov je em opravičeno do prve nagrade. Po številu članstva je dobilo 1 članu ve«- kot pa ono. katero iiua 200 elanov, pa je do-bfbi le 20 novih »-lattOV Natrnuif so sledeče: $20, $1.1, $10 iti $5. /neh nas je dolžno*!. da gremo tia tlelo iu dobimo kar največ mo jroec elanov u» elan i e
Dobro doali »o Uidi dnigonalei bele polti. 1'radniki krajevnih društev na noge. kakor tudi posamezni elan L Tudi vaša dolžnost je, «la dobite eim \ novih jinn"-i v orgauizaeijo. Pristopnina je samo $1.00 iu ;ise-siiieu« /a isti iiies«e ler 25e za vrhovnega zdravnika. T> j«* le /a ,'asa kampanj«*, Dalje tudi že sedaj prosim eenjeno elan-fl\t*, da -**1 :iaj n«* "azbitrja. Ka/pisau bo /.a smrtninaki iu poškod-Tnnski sklad dvojen asesmeut 2 me*eea. To mora biti zaradi tega, da bodemo /,i»pet ob letn 1919 Kolvenlni, kajti moramo biti, pa naj *e članstvo odloči zi združitev ali proti. Sol vent no«t moramo pridobiti da tako narvdimo svojo obveznost napram državnim post a-vam, katere »o zelo stroge v tem oziro in bodo še bolj. Nismo Kami. pn.* tudi «lr»if oarganizarije so ravno v teh škripcih, zatoraj n-jiisi, da lw> le elanst»o i ud i ae to breme vzelo hladnokrvno nase. 1'patu, tla potem bodemo dosegli 1U(| Oilst. solvent nosT i. kar je v ^ državah v jtostavi. Dr/aiva ("olorado zahteva samo 90 oilstot-!,uv. to<la v -koro wh drugih pa je 100 odt»t.
I>alje bnde tmli vršilo aploano glasovanje za združenje z v<mi slove*iskimi po«i|»ornimi orjjanizaeijaiui v Ameriki, katere ito bile zastopane na združevalni konferenei v Cleveland, Ohio 7., H m 9. juliju Tfikaj mo dana prilika članstvu, da se izreee za ali pr tj. Glavni odbor je sklenil na svoji glavni seji dati na splošno yitsovanje. Priobfenti Ixnle «-ela pogodba skleujena na zporaj o-menjeni kot-fer»*in-i Ver o tem bo<le v zapisniku glavne »eje, in ;o«li j«z iKxiem na <1 n^cm n»»*j.t:i vse potrebno razjasnil eelo zade-<» zilrn/enja m vzrok zakaj. «1;< s»» morajo .slovenake orgranizaeije
rdrniif i.
Apeliram pa še enkrat na \ so cenjeno elanst v o in uradnike krajevih driištev: na delo za pridobitev novih elanov in elauie. kajti eim ver nas bo tem lajrlje liomo prcmaj^ili vse ovire, katere nam morebiti s časoma pridejo nasproti. Nagovarjajte svojo mlatimo za pristop v uaio or^auizaeijo, posebno vam tukaj [>o zapa-li. to toplo pri]>oro<'-am. Vsi .Jugoslovani in <lru^i Slovani so nam dobro doali kakor tudi druprorodei bele p<4ti. ( pam, tla se l>ode ta kampanja prav dobro obnesla. Na delo. dokler je eas!
Dalje tudi prosim vse tajnike krajevnih društev, da naj vp"-atevajo Uedet-e:
Prvie: -iseameut naj poiljejo najkasneje do 30. tejra v mesecu. Drii>ri«*: vse b dniške nakazuiee tudi pošljite za zgoraj oiue-njeni ras, ker nakaznice se bodo nakazovale vsakega 30. ▼ mesecu. Vretjie: ako kak elan(iea) izgubi eertifikat, naj tajnik izpolni v to svrho narejene forme katere n* dobijo v glavnem uradu, in naj poalje v «;1h\ni urad, na kar bo izdelal eertifikat.
Dalje tudi prosim, da se spodaj omenjeno točko, katera je izpolnjena na glavni seji, vsestransko vpošteva. Razposlal sem slie-i>e točke na vse kraje\nie tajnik". Ako je kateri ni sprejel, prosim, d t mi to RAznani, da se mu odpošlje. Ppam, da se bode vse zgoraj navedeno vsestransko vpoitevalo.
Z bratskim pozdravom ostajem Vam vdani
Frank Skrabec, gl. tajnik.
TAJNIKI POZOR!
Tem po;om vara pošiljam dodatek pravil. kater; je bil, ko so t*" pravila sestavljala, izpuščen iz današnjih pravil. Spodaj spisani dodatek je bil sprejet na jrlavni seji dne 28. jnlija 1919. Naj bode tem potom tudi naznanjeno, da je bilo tudi sprejeto sledeče na zadnji konvenciji v Colorado Springs, Colo. Odstavek oziroma dodatek je na strani pravil točka b). In sicer se ta točka od setlaj naprej glasi takole:
Vsak pre«ilee(ka), ki je bil »prejet(a) pri druatvoi fee mora {.dvreii zdravniiki preiskavi pri društvenemu zdravniku, ki naa poetaTKo zdravniško dovoljenje istega društva. Doti&nik naj bade kolfkor raogofe veač angleščine. Preiskovalni sdravnik mora podpisati pro&njo za sprejem kandidata, in mora v tali oanaiafi ime šole in kedaj je dovršil svoje študije. To Zdravniško spričeva lo mora poalati društveni tajnik vrhovnemu zdravniku Zveze vsaj
! eni časom vrne vrhovni zdravnik tika. nakar ga šele sprejme vpiše t zvez i ne
m > b* m e •o £	S S iS S	■P 15 -ž &£	Pristop.	Tiskovine Znaki	i % £ M S P-	t u JB M m ti <** aa	S j i	...	£ j* co
1.	$ 93.00	$ 90.00		50		$ 12.20	$101.50	' $	297.20
•>	$132.57	$137.25				* 19-10		$	288.92
4.	$ 23 .19	$ 21.75				$ 2.90		$	47.84
5.	$120.30	$12f.7a	$ 8.00	$1.50	$1.00	$ 15.40		$	272.95
6.	$ 14.05	$ 17.25				$ 2.00		$	33.30
7.	$ 49.40	$ 51.75		75		6.90	$ 8.25	$	117.05
8.	$ 30.67	$ 31.50				¥ 4.20		$	66.37
fi	$ 39.30	$ 41.25		$1.0»		$ 5.10		$	86.55
10.	$ 2.06	$ 2.25				$ 30		$	4.61
n.	$ 20.58	$ 23.25				* 3.10		$	46.93
12.	$ 7.78	$ 9.75				$ 1.32	$ 50	$	19.35
13.	$ 17.66	$ 18.75				$ 2.5®		$	38.91
1-1 .	♦ 25.37	$ 30.00 #	* 2.00			$ 3.70		$	61.07
15.	$ 5.90	♦ 6.00'				$ 80		$	12.70
16.	$120L55	$129.75		50		$ 18.70	$ 50.00	$	319.51
17:	$ 19.85	$ 21.00				$ 2.90		$	43.75
ID	$ 8.70	$ 9.75				t 1.30		$	19.75
20.	$ 16.52	$ 21.00	$ 2.00	25	25	$ 2.60		$	42.62
21.	$ 45.10	$ 45.00		50		$ 6.91		$	96.51
22.	$ 42.37	$ 30.00				$ 4.00		$	76.37
23.	$ 19.53	$ 24.00			«	$ 2.50		$	46.03
24.	$ 17.41	$ 15.25				$ 2.00		$	34.66
Of.	$ 6.89	♦ 8.25				$ 90		$	16.04
	$878.66	$911.56	$12.00	$5.00	$1.25	$120.33	$160.25	$2088.99	
ZADREGE ITALIJE
H, t
i i i'
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Skupni izdatki za mesec julij r...........$2560.91

Primanjkljaj za isti čas ................$471.92
IZDATKI ZA MESEC JULU.
-t v. Bol. p otip. Poškodbe Smrtnina Dr. izdatki Skupaj
1.
3
5.
6. 8. 9
13.
14. IG. 17. 20. 21. 22
$175.00
$230.00 $150.00 $ 72.00 f 33.00 $ 47.00 $ 83.00 $ 60.00 $ 33.00 $ 30.00 $ 61.00 ♦ 20.00 $ 17.00 $ 45 .00 $ 31.00
John Germ, zamuda časa pri reviziji knjig in vožnja Robert Robleek, zapisnikar, zamuda časa na seji dne 27. (?) Kapaeh Mike, 2. nadz., zamuda časa
Pavlakovieh Geo., zamuda časa Skrabec Frank, vožnja in zamuda Časa na združeval, konvene. Glas Svobode, za članske karte Glas Svobode, za plašilo in tiskovine za šest meseeev Colo. Novelty Badge Co., za ženske znake Domu Slov. Društev, za rent pisarne
Frank Skrabec. plača, za mesec
jnlij
$1000.00
$ 50.00
$ 405.00 $1150.00
$ 72.00 $
RUMUNI MORAJO
DAT! RAČUNE
Najvišji rvet zahteva od Rumu-33.00 nov, da morajo p radi oži ti n&tan-
planili.
$ 15.76
$ 15.76
$ 12.86 $ 8.00
$ 81.03 $ 25 .00
$155.50
$ 28.50
$ 6.50
$ 75.00
$ 47.00'j^,, seznam viega kar so
$ 133.001	__
$ 60.00; • $ 33.00	Francija, 24. avgusta.—
$ 30.00 Najvišji svet je za povedal ru-$ 61.00 niunski vladi, naj votli natančen 20.00 seznam vsega, kar so zaplenili iu 17.00 še bodo zaplenili rtimunski 45.00'	Ogrskem. Na podlagi
31 oo tega seznama bo zmanjšana odškodnina, ki jo morajo plačati 15.76 Madžari Romunom.
Zavezniki so poslali ogrski vla-15.76 d- ostro noto, v kateri pravijo.
12.86 H.OO
81.03 25.00
$ 155.50 $ 28.50 $ 6.50 $ 75.00
$912.00 $175.00 $1050.00 Z bratskim pozdravom
$423.91
$2560.91
Prank ftkrabac, gl. tajnik.
Zvt zin urad. Poleg tega plača vsak novopristopli član(iea ) tudi $1.00 pristopnine v rezervni sklad. Ako se prosilee(ka) zavarnje za $1.00 dnevne podpore, mora plačati $1.50 v bolniški sklad kot pristopnino Ako se pa zavaruje za $2.00 dnevno bolniške podpore, mora plačat; $3.00 v bolniški sklad kot pristopnino.
Toraj tc je sedaj izpopolnjena točka, kakor bi se mogla v pravilih glasiti
Prosi se vse tajnike in uradnike krajevnih društev da se po tej točki natančno ravnajo, da ne bode potem kake sitnosti in ne-pr'lik med društvi in Zvezo.
Uradno potrjeno po glavnem odboru dne 28. julija 1919. 0y—ha: — Ta točka ja v val javi oi zadaj napraj. Izvzeta ja i* za časa kampanje a pridobitev novih članov in članic, ali kadar jo glavni odbor prekliče. Z bratskim pozdravom
Frank Skrabec, gL tajnik.
PKENEMBB ČLANOV IN ČLANIC MED DEUŠTVI IN ZAPAD-NO SLOVANSKO ZVEZO ZA MESEC JULY 1919
.v
»r i,
Zopet sprejet k dr. št. 1: Paul Kuminek, eert. 970. 1'mrl: ml dr. št. 3: Frank Mesojedec, eert. 1537. Vzrok smrti iegar.
Pristopili k dr. št. 5: Mark Jurieh, roj. 1883, eert. 2189 za £1000 in $100 bol. podpore; Harv Juricli, roj. 1888, eert. 2190 za fU 00 in $1.00 bolniške podpore; Anton Ivee, rojen. 1888, eert. 2191 za $1000 in $1.00 bolniške podpore; Anton Težak, roj. 1891, 2192 ca <1000 in $2.00 bolniške podpore.
Fajon Aatoo, eert. 1872; Papesh Antor eert.
U29.
adiji mesče pomotoma poročan sa^ediranhli Jamnik John. eert. 1069. Glasiti pa se mora, da se je vrnil od vojakov in zopet Kprejet za aktivnega člana za bolniško podporo vred. Suspedi#ana od dr. itv. 8: Neža Peehnik, eert. 844. Zvišali smrtni«« ie $800 «a <1000 od dr. Atr. 9: Prank Koe ja . eert. št «.
ftv.	<4rt. »tv/ 571 *
da nočejo imeti nobenega oprav ki z vlado, kateri naeeljiije Habs buržan.
dotaknili nobene prodajalne, v kateri prodajajo zlatnini ali pohištvo. Prizadete so bile le trgovine z najbolj potrebnimi stvarmi za življenje. Druga mesta, ki so videla uspeh takih poskusov, so sledila-vzgledu prvih.
* Italjanski narod pa je kmalu prišel do spoznanja, da se razmere Me morejo izboljšati potom plenjenja in ropanja in da pomenijo taki izgredi le še nadaljne dneve trpljenja in pomanjkanja To gibanje je bilo sporadično in neorganizirano med gotovim številom ljudi, ki so po letih in meseeih trpljenja izgubili potrpežljivost ter se uprli. Ra-dikalci in soeijalisti so upali, da jim bodo nezdrave rezmere jy>magale le pri strmoglavljenju obstoječega reda, a ta njih upanja so se izjalovila.
Če bo italjanski narod v stanu najti voditelja, ki bo vedel, kako voditi ga, bo dosegla dežela tako stopnjo prosperitete in bogastva kot se ni še nikdar nobenemu sanjalo, kajti italjanski nerod ima vse po trebne predpogoje, da doseže take rezultate. (Mi, ki bolje poznamo Italijo, smo pa mnenja, da je kaj takega nemogoče!)
Rim, Italija, 24. avgusta. — F. S. Nitti, ministrski predsednik ter minister za notranje zadeve, je izdal danes proklamacijo, naslovljeno na vse prefekte, v kateri poživlja slednje, naj sodelujejo pri kampanji za večjo produkcijo v deželi, za najbolj frugaVno ekonomijo in za preprečevanje stavk.
— Želim. — pravi signor Nitti. — da se izvede Vampanjo v vseii provincah, ki ima za svoj cilj pospešenje večje produkcije ter večjo \ arčnost med konsumenti. Nujno je potreba deželi programa, kojega glavna vsebina bo boljša ekonomija in več dela. Italija se nahaja se-Haj v položaju, ki nas sili da delamo hitreje in z vsemi svojimi silami.
Večina ljudi živi sedaj naprej tako kot je žive.-a do sedaj. Ka-zentega je najti veliko število ljudi, ki zahtevajo, da delajo manj ter dobivajo zato večje plače, mesto da bi delali na bolj intenziven način. Jasno je, da maramo imeti ravnotežje v trgovini, če hočen o prodajati svoje izdelke drugim deželam. Leta 1913 smo importirali /a $200.000,000 več blaga kot smo ga proizvedli, i lota 1918 smo i'u portirali za več kot $2,000,000,000 blaga kot pa smo ga eksportirali.
Kupovati moramo žito, maščobe, premog in druge življenske potrebščine. Dati moramo svojim zaveznikom zagotovilo naše dobre v*;-re s tem, da proizvedemo več^e bogastvo v notran.i isti Italije. V tn-l.ih razmerah je stavka orodje uničevanja. Vsaki čas, ko. preneha delo, pomen ja resen udarec za narod. Vsaka brezbrižnost od strani pre-izvajalcev je ogrožanje naroda.
Nitti je izjavil nadalje, da so prišli vsi dosedanji krediti Italije iz Anglije in Združenih držav. Anglija ni sedaj nič več v stanu dajati nadaljne kredite in edino upanje Italije so vsledtega Združenj države.
KONEC KRATKE
JOŽEFOVE VLADE
Pariz, Franeija. 2€. avgusta.—. V svoji popoldanski seji se je V noti je rečeno med drugim i niljvišji SVet na dolgo in široko
tudi sledeče:
buvil s stališčem »lede ogrske si
Zavezniške in združene sile bi.tuacije ter poslal Kumuiiski dru-
zelo rade sklenile mir z Ogrsko, toda tega ni mogoče storiti toliko časa, dokler bo na krmilu sedanja ogrslra vlada.
Ta vlada nI bila izbrana po volji narodov, pač pa po volji posameznikov. Sedanji vladi načeljujc član one družine, ki je pahnila ves svet v vojno in povzročila neizmerno zle.
Sedanja vlada mora resignirati tf-r se stvoriti nova čisto po volji naroda.
Budimpešta, Ogrsko, 24. avgusta. — Rumunski vrhovni poveljnik je danes izjavil, da nikakor nr more urediti razmer v ogrskem glavnem mestu, to pa zato ne, ker niso ogrske oblasti organizirane ter nimajo pri narodu popolnoma nobenega upliva.
AVSTRIJA
VSE PLA
Pariz, Francija, 26. avgusta. — Najvišji svet je danes razpravljal o avstrijski mirovni pogodm. r Berlin, Nemčija, 35. avgusta.
go prošnjo, naj takoj odgovori na noto, ki je bila odposlana soboto.
Najvišji svet je tudi dobil poročilo, tla je ogrska vlada poti vodstvom nadvojvode Ježefa re-signirala. Včeraj je namreč metl-zavezuiška komisija zahtevala od njega, naj tekom dveh ur re-signira, kar je po dolgem obotavljanju slednjič tudi storil.
Medzaveznniška misija je rekla, da se noče vtikati v notranje ogrske zadeve pristavila je pa. da bi se sestavila vlada, v kateri bi bile zastopane vse ogrske stranke.
Dokler ne bo stvorjen novi kabinet, naj še stara vlada urejuje vse posle.
Rumunske čete še vedno rekvi-rirajo razno blago po Budimpešti ter se popolnoma nič ne brigajo za opomine najvišjega sveta. —
izogibna. Princ Buelow opisuje svoja dolga leta kot kancelar ter pripoveduje, kako je bil v stanu izogniti se vojni. Priznava, da si j«- Bethniann-Ifolleweg želel miru. da pa um je manjkalo politične umetnosti.
— Tekom težkih tednov pred vojno. — piše von Buelow. — so bile storjene resne psihološke, diplomat ične in politične napake od političnih voditeljev Nemčije, katere napake so drugi po krivici pripisovali nemškemu narodu.
Ameriška mast.
V Mariboru jo prodaja aprovi-zi.cija revnejšim slojem po 28 K, v Ptuju pa, ki železniško ni nič tiosti bližji kakor Maribor, pa prodaja po 24 kron za vsakega. Odkod ta razlika? Če si je mariborska občinska aprovizacija tekom vojne nakopala dosti dolga (nad 1 miljon), potem naj ta dolg poravna na drug način, ne pa r. i.sastjo za revnejše sloje, kajti draginja je otl dne do dne večja.
KAJ ZBLITB
vouz/^F
BUELOW nt VOJNA KRIVDA.
vi
Nekaj bo sicer izpremenjenega v j Princ von Buelow, prejšnji nem. njej, toda v splošnem bodo pošto-' ski državni kancelar, je stopil pali zavezniki z Avstrijo kot s'čeprav pozno, v število onih, ki sovražno državo, kljub temu, da j spravijalo na dan razkritja, tika-ji načeljuje nova vlada. Avstrija | joča se izbruha vojne. Napisal je bo morala plačati vso od škod ni- ^ namreč pismo na 'Fremdenblatt' no, predvojni dolg bo pa sorai.- v Hamburgu glede ugotovila Betli memo razdeljen med prebivalec j mann-IIollwega leta 1914, da je bivšega avstrijskega oaemlja. I namreč bila napoved vojne ne-
in $2.00 bolaiške podpore; Frank Mahne, roj. 1883, eert. 2194 za £500 in $2.00 bol. podpore.
Suspendiran od dr. št 15: Niek Badovinac, eert. 1594.
Umrla od dr. št. 16: Jennie Kochevar, eert. 1332. Zavarovana je bila za $500.
Odstopila: Bose Pele, eert. 2041.
Zviial sntrtnino iz $500 na $1000 > Math Skubic, eert. 1084.
Suspendirana od dr. Itv. 17: Katy Fikosh, eert. 1071.
Pristopila k dr. štv. 20: Iv. Železnikar, roj. 1902, eert. 2195 za *500 in $lAX) bolniške podpore.
j£viSali smrtaino: Od dr. št. 4: Frank Keber, eert. 977 iz $500 trn $1000; Mary Keber. eert. 1307.
Zviial sibrtaiiio: 6d dr. it. 9: Prank Javornik, eert. 657, iz
Ali želite dobre noge, ki se ne bodo
NITI ZNOJILE. NITI UTRUJALE NITI BOLKHAtfE NITI VNEMALE NITI ZASMRAJALE IN NE IMELE KURJIH OČES? Rabit« teda)
RB&FTELJ NOfK Če nočete imeti dobrih nog, rabite kako drugo zdravilo, kajti PEDIBIN vam zamere dati samo dobre noge.
PEDIBIN uporabljajo samo pa metni ljudje, ki hočejo imeti do-bre noge.
Velika družinska ikatja, zado-ščujoža za toč m memri $5.00.
Rojaki!
Velik d-i naie mladine r Jutro- kaka žrtev. Ameriška or£rarif/aei
fluv.ji ji- v nevarnoMi* nafVja je zaračunala stroške za enega iaJiwuna j« ua^ bndUlnrrt. *a; otrrka na mcs"čnih tl.50. Da mo-t.u.i Im, jutri n«* narod Vonjati ->.- tak n-znami zneUk biti tako* Itela torej %*«• sile da m »brani- izdaten, je iu*"_ro»V vsled čudeža! iiM> t* [. iit -InWrto jr.ii nv na dovršene iti sis*ematičce oiganiza-laimj Kuj nam p* mahajo v ns-jeijc in radi dobrodelnega značaja >»pr«*l uetM slučaju na tudi najbolj »Me.
•uredite K	I»t nar.-d JOlikokra' uj mesec ae z*prwv-
Utli vprašanj.	ijcmo tak znesek bre^ petre!**!
Ur* hi voj.n* se »Km*o maščevali Pomislimo u daj. da bi bili s temi d< daljnih zar*>dov. Mladina n«»si ^^	rešili enega tdovensUega
na «elu	H«*|M>j»t>jifiiJ trp!je-j*"ki» /a iio-s.« dui.
I.JM tfki'M dolgih let vojn«-. V Tii'ki, da rti i sami pokažemo za-ydt. /jIiIm»*4. i h-» *M*»jfih n!u i. i hi mu j« ui sree za naio bedno • ajtU J' razlit jajo. a sila b« de in! mladino Od našega prispevanja pomanjkanja /»• povzročila ner<o j« odvisno tudi zaniinai.;e in de-pra* Ijiv* škod » na uilad'h biljkah. m u na p.nioe * strani anieriskc/a i-«.«tn*litft » »-"»su, t»o mladina po-f«»Winstva.
ir«lmj«- uujIn.Ij i tež t »•• skrb ko Apeliramo /lasti na naše onra-
» i
a j m
H.
Mja p!viri< »ek Mte<!n«
•»Oupti itpljni
1Mb
uza.ije, duhovščino in lokalna J'MIhe po*ledite /a	idillitva. naj v.nak v svojem drlo-
jkaU» je malone .v sega :.»««_'u stori uajl»ol.;še za čim večji
hran- /a mileče in 11 !e pomožne aki-.je. edrptil. oblačil ni pra- Slovenke? Morr-li piro popisali Kdor *«.r|e laiib »d »o* d. ma-'miti trpljenje vaših s^ei
Koke nedolžnih sirot vi -tee a jo svoje ročice pro pomoč. Vi >j|t iie z:i.,u
Nevarnost no?< ____
med zapadom k iztokom
' . • » «	' t » % - -	X
■ * P" ■< '■■» ■ —'	■
Piše: F. CUXLffR OWEN.
I:t
njihovem iieniemji. ti< kraju o je moralo hiti! vaše kr onili arHtmUnili o-,ti vam v vsb d vojne pitali stite
*dnejših mi d l>ed-
Kojaki J

I.« n
je !tda da je število A|«>li<ah* s.« je večkrat na "as ue verjet no padlo ;mkI I* 'nt. u- vojn.» Darovanje je noto raf.iii. rje. da je «-iHr» kam (».-lato jM.klii- atneriiiklii j-.t a \ »rs'i)! naraščaja iu da Jako* Ali (Muiiislite ne «,<| na> tli -M o Isabel iu Im.U- /aln.\a le mala denarna zrt»«\, ki
»o lanko	.ločim *io na-
je twUj ptešlo ali /te:š« » »jaKi v starem kraju žrtvovali e ie ••staoei«.. V.
<*el(t«»ma! * se
I HM!
terega se je produciralo na eelem svetu. Izza izbruha vojne pred kakor vi mote poj- petimi leti pa se obratovanje v sta-,teh rudnikih ni vršilo na sistematičen in reden način. Ti rovi bodo ostali nezanesljiv faktor na trjfu, dokler se v Rusiji no ustanovi zopet mla. kar se lahko zjrodi v šestih mesecih ali v četrt stoletja.-
Medtem pa so a m epski in angleški sindikati izrabljali južno ameriška polja v velikem obsegu ter s pomoejo uajnoveših metod. Ti sindikati imajo najboljše rudarske izvedenee in obratovanje
(»oprsv-.ti jib in obra UV«d Ali treba skrb eu.atu-neva negovanja
'IM.H |e
•re«-o j
Hni lam ne »al teva.u« ničesar ?a vrši s op močjo najboljših stro-
v>. " iiuo '.o, da ,'iiti ->*i • taladi iiaia^aj
*'>uia«i:ttiifi rc
n pnu.-me tirane	za n	.la	l#ar..vi naj se pošljejo na o*red
relaviji je -e laj	ZUtfc		UK' udi« i, naših jed no» in «-en-
		»stl	iialn--, ali |..h iia Ainerit-ati -liiuo-
%pk**o4i raki, al	i vi;	ida	sJav Kelte!, .11 Fifth Ave. N. u
pomanjkanje za	oti.i	r>»«	ji tik i it v. ki hodo izročili darove
brane, ki j.	i iu j	rua	m \«Kii an lielief Administra-
'bilje - v pr	vi vrst i		ti«.ii !;n:..j,. -in t'iiddiet' s ltelie:
itanjka airetiič. *	•trosi	i;iti	ali diiektuo na t<» poslednjo
j« v. Zadnja poročila iz ('olombi-j«- kažejo, da so polja veliko Ik>-palejša kol je svet splošno domneval in da bodo prinašala pod u.spešuim vodstvom skoro toliko kot so prinašali ruski rovi v svojih najboljših dneh.
Platin stane sedaj $10,"» za unčo.
■ manj m f*au:/ :-ijo na	11", ('.road
otvanizaei-ju a v. \u Vitrk t.'itv
•» i/vrse\alal
Tudt ji.tš lis! bo rove to jiU i/roeil
"prejemal da-Atuerii an Rc-Naj vsak na-nanienjeii z:i
I. j'l'tjem tlo\ i *il» < Likfrtu > li-iief „a Slovenskem
u Ai'ierika po^e-.'ia li» : A.iui > anon Herman Reliel Ad u le. da je tl^nai
Naredba glede ameriških potnikov
IJiei
di i
Am
prehranjevanja o*v«e
I V Kvrtiui, je Ml' t i v-m iia je nrt>iti./fl-1 skrajne |Hilh'U na
ilNivaiija udailitu' ii. v^nje ju^«isU«vau r tIldt deželne vla-•'hranil »rajo nr-
4#je JiiL*"-la\ijj.
ujtih d'/*vah, i'K'iii Ri lief \dniini-•ajiean Childteti's Ke v an-ka \ Lola
imena bodo objavljena v listu
Pismo iz domovine
M
mi
jil
Mary (»tavan je dobila tal sv t >tar".iev hl.-det'*e pisuuv
li
Lipovec pri Ribnici,
julija |*»1V.
I-j u ha beil
V /ačeiku u.ojesa pisni
'	DejK»ri..:r>nt of -it.ite 17,-
• l.il -I, »lečo nai-edbo »led«' jx.lova-
'ija državljanov Zdmžeiiih di/iiv v Kviopu;
s tem se jue'ili»vije dovHnnja « mcjit.-v i/dajanju potu'h l'.stov v evr>»)icjsk«* držav«-. O.I s,»f!a.j naprej hi tre'»a. d i oi one oseli«-. ki »/« !j.o piitcvati v Kvropo. izvzemši v s* via/.nišiie pokrajine in v Rusijo, navedle izjemne vzroke za a te li-	lut- »l°voljenje otne-
j. njej »'N-l.iat lejM. p »z«lravim i;t tvojo J1,J'" :,H l*fd« oletne. Vsaka oseba
n-ki bo^3-.di4ižiMie«* n
D
ik
MfHtaU. !
'Hi-mi dobrev,.
i waeij
vsej Jn^(^>!::viji •i vsled - \ »»je It
iik ra le n.iv»s;i. <la je vzrok potovanja zakonit in upravičen. V si cd navala na mr-koceanske
. i
•lairnauiui, da smo . velikim vetjem sj«rejeli, kai
U» mitu poslali. Iskat smo šli v	. -
U i/ip. v*!ed »vo l.juMj«n*» 27 julija L's bile i»a l«1""1^'	J:«i» v» oni,
le^a delovanja inj».i.š|* v iapovru !t. nt i z\ C-zaei> t,.o». |o ' «:» i I'jjje-lja* .i.-ni jih je fture i/.
s»or»ti v tem j<J.»re«ij.* vasi. Xe morem ti jK.pi-■ •-ati tcwlji, kat«»eev~a smo imeli *i-i.ka oi^ani/ari a v > i več. i Vse je šlo skupaj, staro ek.vanjn / ju^rsinvan-ko iu m .»dado, in vsi JeVlUttta
<trani Jt 0 <xm»
,	, .....uho nestrpno «"-a-
»iadaiui. |«iUpeva l- |kal., kd t j Im» kištn r djn ta. ker
a odprta. Ker tu
izmed uajh .Ij kaj >. - J v a mes«*ea prej lagali, potrebi!*!« oil nk v JVpaslaviji ter da j.- k.ik^u dobil kLšt.. napo I-ustanavlja posuj, /a matereai.i- tl eno s papirjem. jK-kom. kam idU.. ./a d'w n. U- u. /a /dn.vni- mm ;tli /i^.i.ifiu. V strahu »mu i sK.bovanje Otmk ter orpani-}hili do zadnjega večera, no m ko f.r« p..n..." za sirote	*mk? kiito odp.li, sme pa videli, da
le to »i*»eeiati*tMi ilek> »n*>ri* rv n nie res, kar govorijo. Mi smo S.li liri UJM* M-liMline raziroiena dobili vse poši-no in ni*d'»takujc !ie
I.......... i*'' kaplja v mol ju. Zlasti. ,,„ kakor ste vložili. Tisočkrat ow,ejilVo-
diija zima In, kritična dnba.,vi:m hvala za vse. Bla«j je veliko Ako h i e.^i.a Arranizaoij* Ih.	Lz Amerike. Dobili s-,
niiela zado^li	v, «la na ln kište t»«Ji v l>>lenjo vas, Pri«ori-
Ijuje »v..|. delovanje -ireko zime. .0 Rakitni o, \-mško vai in dnina jiiuj^a u iniuo*t ho iiiuiula gthm. Vsak iia je ^-l iskat v Ljuh-
n::iueravajo p«»U»va11 v i'vropo, u..j m najprej preskrbijo mesto n,: paruiku oil svo.ieua .iirenta. Oh enem svettije se da, predno za-
prosiju za potni !ist, \ prašajo k'.n/iile .'iiili držav.. po katerih hočejo pc tovati, ali jim bo potrdil tui list ali it v
Za s« d;« j ameriška vlada ne bo izdajala potnih listov onim ose-bam. Ui hje potovati le radi za-Uave, ali j.o 1. novembru s« licdo izdajali potni listi tudi tem oso-'».mi ako k«ik nepredvideni vzrok nadaljevanja sedanje
KOMISARIJAT ZA OORIŠKO
Za s« r«4k- te M^ni/trijc je «]a itUfo-lovanska \ la »ta ih AntetkaN Relief A.lmmistra
Tržaški uradni hst * Osserva-ore" z d.ne >:{. julija 1919 obiav
.'ano. no, saj je šel vsaki rad	_	_ ^
|.iisp-U jttf«»-loiaii*ka - i.*., da je dobil	U« o Uol; italjanskega vrhovnega 4	* / ""'
Ik.. . -- 1 ,-	'ihivrl»niitvi . -7	Armenske ter Jih rešiti uničenja od strani
l>i n^i.- !i {»opišemo v»<e bolj	na- i"'v 1 ijeist\a. s Kaiertia doleea	...
tkoii ter Amenean lutfoslav Rt-1'iefjtaii.-iM., za dane< pa sprejmite naj- * Komisarju za vodstvo samo-V \e* V .iku ki izr«»ča v-a s^na	p.^drave ..d tvojih zve-' upravnih poslov dežele (!oriši;o-
»re t-.tva Hoover je v i ore sni/ari ji	slatin-v.	Ci rad danske se poverja vodstvo
\!i ts h red siva bmlo kmalu iz--------de/.»lnih samoupravnih poslov za
eiliana »n je	lež.-če na sin.-j	one dele dežele Kranjske in f\o-
• ih Jut;'Mdovanih ter njihovih j^jjq K0HTE0LIEAL PLA r,,ilte» ^ *** »shajajo tost ran pre-i.uieriskih prijateljih, da pi .pomo-	TW?	| mirne črte."
i> jo n alili akciji v prid naši tt ;>e \	'	—,	.. ..■ ,	_—
či mladini t>reko fime.	_
i.'ojaki!	<Mkar se je koneala velika voj-
V«c naše or^oniza* Lt m biLe M-ipr. »e /0 .»»i^vaU-
Zdravljenje bolnih z
i- n« tn dclon.a j bodočo kontrolo platiua na *ve >nMtUTSKIIII KTVIlllTI da frt i^ejo k tej lovne« trmi v Columbiji. v .luž-!**1^	»
A ut» ri-
ti.« se vrii tiha majhna vojna za
jeunoini okeiji. * Vsck dar let &el|ni Ameriki. Vojna se vrši med Le	CJ^HD
Na
tli*
otrokom, kajti vsi oni, ki delajo'r-insohni, bogato rudarsko druži-;
v tem. delajo brezplačno	no \z ^drttžcni^ držav ter anple-
Denar, »ufan ga »Joveaske j:škimi kapitalisti. Poslediea te
f* ®4*j,v*nctrv.	M majhne vojne je bila, da so bila
oliV4WB9; »wriiw nabeatt tnert'i	- -	... ..
Autei ikanei, bo , ^rabljen » v.tl^T	» ™ M^p -eaviu. ^
Mi Ameriki, ki nas je ir.Ma ^	^"P"11-
obvarovala bere in trplje Rmi v Vrain v ^'J1 «> bili h kliett za po-jP^j« plavui vir dobave platina
svetu. Ti rovi so prino-piatina na ielo
, ,_^ ^ ^ _ ____i*
krvni*, ' p^vmiAfllHnMB festasiftlfi i<i
aro*J im »knvM.u. ter poeJ- s^>jalnega značaja, ki so naravna posledica rekonstrukcije po vo.i-^•jni. Ministrski predsednik Lloyd George ali katerikoli državnik, ki bi •JJjj1 mu sledil kot voditelj angleške države, bi gotovo le inranredno težko ■ m dobil zadovoljiv odgovor na kraljevi poziv k orožju, da prične z no-
Odgovornost za zmešnjavo je popolnoma na strani pariške mirovne konference, ki ni mogla v vseh meseeih posvetovanj priti do kakega sklepa, tikajočega se nameravanih mandatov za otomansVo cesarstvo. Očividna neodločnost mirovne konferenca je ohromila \sako inicijativo ter s tem tudi vsako akcijo, konstruktivno ali omejevalno, otl strani vojaških in civilnih zastopnikov v Turčiji, kjer so pričeli ljudje zasmehovati njih ovtoriteto. Ta neodločnost je tudi dala Mladoturkom priliko, da organizirajo močne odporne sile proti zahtevam zaveznikov.
Se preduo je imela pariška konferenca svojo prvo sejo v decembru preteklega leta. so se velesile, ki so obvla«lale konferenco. :zjavile za samovlado Armenske in za popolno zavarovanje milijonov Grkov v otomanskem cesarstvu, posebno v Mali Aziji, potom mandata, poverjenega enemu izmed zavezniških narodov.
i*e bi vzela konferenca zadevo takoj v roke ter poverila raand?/ Grški, ki je imela že takrat moralično in finančno pomoč Francije in Anglije, potem bi bilo opaziti proti temu v Turčiji le malo opo /icije. Grki so živeli v polnem prijateljstvu s svojimi mosliiuski: .i sosedi skozi stoletja ter si pridobili bogastvo, upliv in celo visol.r službe v eesarstvu, dočim so tisoči Turkov, ki so ostali na Kreti v •asu. ko je prišel otok pod grško oblast, popolnoma zadovoljni ir !-rečni pod helensko zastavo.
Orška je imela in ima še sedaj dobro opremlj -no ter na francoski način izvežbano armado nekako pol milijona mož in tudi na aiijrleški način organizirano mornarico. Ta sila je bil i pri roki ter bi lahko služila za to. da zavaruje samovlado Arme-ieev ter pravi-. i Irk o v v Turčiji.
Sultan v Carigradu pa naj bi užival še naprej svojo suverenost — seveda omejeno — nad Malo Azijo in Kuuiistaiiom. Položaj v Turčiji
Turki so bili pred osmimi meseci v takem stanju demoralizac*. ,:e, da bi voljno sprejeli katerekoli pogoje, naložene jim, seveda z i-: jemo popolnega izbrisanja z zemljevida. Na pariški konferenci pa je pričel prevladovati protihelenski upliv in vsledtega se je preprečilo sprejem te najbolj pametne rešitve problema, tikajočega se oto majskega cesarstva.
Niti Anglija, niti Francija nista želeli ta mandat iu tudi Italija ne. čeprav je imela slednja že precej obširne ekonomske interese » inžnozapadnih pokrajinah Male Azije.
Nekaj časa se je glasilo, naj Združene države prevzamejo t«, misijo in ta iw.-t so pospeševale nekatere interesirane stranke ta ko v Parizu kot tukaj v Ameriki. Združene države in mandat nad Turčijo.
Predsednik Wilson se je seveda obotavljal dotakniti se te za deve. Spoznal je, da so Združene države oddaljene več tisoč, milj od tega prav posebno vznemirljivega dela sveta, kjer naj bi njegov: vlada ohranila red ter preprečila plemenske in A-erske boje. Zave«cd je tudi dejstva, da bi bilo treba najmanj sile S0.000 mož. ki i»I opravljala polieijsko službo v tem ozemlju, ee bi bil mandat povor jen Združenim državam. Slednje pa bi morale tu« I i prevzeti odgovornost za zmedene turške finanee ter za velikanski državni dolj> Turčije prav kot je morala Anglija prevzeti državni dolg v Egiptu. I g je leta 18S2 zasedla to deželo ter jo upravljala od onega časa naprej.
Predsednik pa se je konečno popolnoma dobro zavedal dejstva, da ne bo kongres, ki je nasproten Ligi narodov, odobril takega mandata v Mali Aziji.
i
Vprašanje je vsledtega še danes — nerešeno! Anglija na — delu.
Francija, Anglija in Italija nočejo tega mandata. Združene dr zave ga istotako nočejo sprejeti iz povsem naravnih razlogov in konečno je pričela Anglija, ki je posvarila pred neki;j časa mirovno konferenco v tem oziru, umikati svoje čete od Kaspiškega morja v Annensko ter v pokrajine krog Erzeruma in Trapezunta v namenu da vzdrži tam red ter zavaruje Armence, dokler ne ukrenejo kai zavezniki za njih varnost in za njih samovlado.
V prvih tednih meseea septembra bo umaknenje angleških čet dovršeno in Turki, ki so postali izvanredno drzni in nesramni, in ko jih ponižnost, ki so jo kazali v času sklenjenja premirja, se je iz premenila v nesramno izzivalnost, prav nič ne prikrivajo dejstva, da hoko takoj po odhodu Angležev obnovili masakre Aimeneev z izrecni m namenom, da iztrebijo celo pleme.
Anglija je bila prisiljena umakniti svoje čete, katere je itnelr« v Mali Aziji za zavarovanje Armencev. Razmere v otomanski Mali Aziji so postale vsled zavlačevanja mirovne konference ter njen«; neodločnosti glede usode turškega cesarstva tako vznemirljive, ni preostajalo Angležem ničesar drugega kot umakniti svoje čete
novo organizirane turške armade, kateri poveljujeta Kemal paša ter Rauf paša, ki se je proslavil tekom balkanskih vojn kot poveljnik turške bojne ladje "Tia-midieh". —
Druga alternativa pa bi bila poslati armado več sto tisoč mož v Malo Azijo ter pričeti z zavojevanjem eele dežele. V takem slučaju pa bi se prav gotovo zapletli v vojno sosedni narodi in dalekosežni in vznemirjajoči nemiri bi gotovo izbruhnili vlndiii med tamošnji-tni devetdesetimi milijoni mohamedaneev, katere vodijo nacijonal:-stieni Indijci.
Anglija se gotovo nič ne veseli misli, da bi pričela z novo vojno takega obsega ravno v sedanjem trenutku, ko je bila ravnokar do. vršena demobilizacija njenih vojnih industrij in njenih od vojne i mučenih armad in ravno sedaj, ko se mora obener& z drugimi državami pečati z raznovrstnimi problemi ekonomskega, političnega iu
MATUA SKENDER
JAVNI NOTAR
Za Ambriko m Stari Kraj >
5227 ButUr St Pittsburgh, Pa*
Savani«, •areklai KrvnliwT'Sajaan.
•MU M w«»l
4m M ftbtna
vim bojem. —ne za zavarovanje angleških otokov. Francije ali Bel gije, temveč za zavarovanje Armencev, — to je naroda, ki ni nik-7 dar znal braniti samega sebe.
Pred nekako dvanajstimi ali štirinajstimi leti je bilo 7,000 Ar-
staniški delavci iu težaki, oboroženi le z noži in k^epeljci in niti eden teh napadaleev ni trpel niti najmanjše poškodbe. To je pripisovati dejstvu, da.se Armenci niso branili in da so se pustili pretepati in moriti brez vsakega odpora. Mafcinacije Mohameda Ali-ja.
Kljub umakneiijti svojih čet iz Armenske stojijo Anglija -in .Iritge zavezniške sile pred nevarnostjo nadalje vei-ke vojne.
To je glavna vsebina svarila Hiaga v Edinburghu ter tudi vzrok skrbi maršala Focha. Zmešnjava na "glavni poti med iztokom ui zapadom'' se hitro širi v smeri proti iztoku iu proti zapadu.
Perzija je že v plamenih in čeprav je mladi še.h pobegnil iz dežele ter si poiskal pribežališča v Švici je prišel oni ptič zlokobnega pomena, njegov oče. prejšnji šah Mohamed Ali. ki je igubil prestoi ieta 1909. že v razdaljo tridesetih milj ...I Teheraua in nezadovolj-uož; vsake vrste iu prav posebno oni. ki nasprotujejo zapadnim reformam ter sovražijo vse. kar tujega, hite pod njegove zastave.
Ob priliki ko je bil pahnjen s prestola, je dobil lepo letno pen-■djo pod pogojem, da ostane proč od dežele ter se nastani v Evropi. Par let pozneje pa se je zopet pojavil v Perziji ter v >dil ustajo proti -vojemu sinu. a bil je grdo poražen ter prisiljen bežati za svoje živ j« nje. Obenem pa je tiuli izgubil svojo letno rento.
V pričet k u svetovne vojne je našel pribežališča v Carigradu, kjer ;e postal tesen prijatelj ter zarotuik prejšnjega egipčanskega keui-vt Abbasa proti zaveznikom. V preteklem Božiču je izginil iz Carigrada ter se je glasilo, da se je mudil na različnih točkah v Kavkazu. v Mali Aziji ter eelo v Moskvi, predno je pred nedavnim če-som stopil na čelo ustaške čete. Štiri dni koda od Teherana. Boljševiki in Mohamed Ali.
Sedat je znano, da je dobival velike svote od bolj še viške vlade v Moskvi in da je on prav tako kot prejšnji kediv Abbas, ki je smel -stati v Carigradu, v tesnem stiku z Leninom. Prejšnji kediv Abbas /»vi v svoji palači f'ibukli, v nekem predmestju C'srlgrada.
En ver paša'je zelo zaposlen v Kavkazu. Kernel paša in Rauf »asa sta voditelja inladoturške armade v Mali Aziii in takozvaua •ttomanska stranka zveze in napredka obstaja še danes, kljub poročilom. da je bila zatrta.
Ta stranka im, svoje komiteje vsepovsod po Mali Aziji, posebno v Erzerumu, Ti. p'-zuntu, Koniji iu Sivas ter številnih drugih kra jih. kateri komiteji so stalno v zvezi z glavnoorganizaeijo v Carigradu, s katero sta tako tesno spojena zloglasna Talaat in Enver paša. Niti segajo tudi v palaeo prejšnjega kediva Anhasa, ki je jav-■'O dal izraza resni želji, da bi boljševizem zavladal v južnoiztočni Ivvropi in v Aziji.
Ta izjava pa je imela le namen, zagotoviti si še r.adaljno podpo-i*o Lenina, ki je pošiljal skozi zadnjih dvanajst .meseeih velike množine zlata iz holjševiške zakladnice v Moskvi.
Rnuf in Kemal paše ter drugi voditelji Mladoturkov n< ajo pridobiti svojih rojakov za boljševizem, temveč hočejo le braniti oto viansko cesarstvo pred razkosanjem iu uničenjem od strani evropskih zaveznikov. Nemška roka v celi tej igri.
Ni treba še posebej povdarjati, da je očividno roka Nemčije V .•oli tej igri in v vseh teh intrigah in gibanjih proti zaveznikom.
Namen tega gibanja je zanetiti požar po eel i centralni Aziji do zapadne Kitajske in to gibanje je tudi odgovorno za izzivalno stališče. katero je zavzel novi afganistanski emir proti Angliji.
Povsod je čuti o nemških agentih in najbolj nevarni in spretni m°d njniii je neki Wassmusj ki je bil pred vojno l.emški konzul v -Bušire. Organiziral je tam izvanreden in obsežen sistem nemške spi-jonaze in propagande ter postal s tem pravi trn v mesu Angležev, posebno pa angleške vlade v Indiji. Vsledtega so tutdi angleške obla šti v Indiji v pričetku vojne stavile na njegovo glavo nagrado 2~>Q tisoč dolarjev.
Ce je bilo nemogoče dobiti tega človeka, se je zgodilo to radi-tega, ker so bili Perzijei in prebivalci centralne Azije prepričani, da ai noben človek na svetu toliko vreden in da je vsled tega ponudba angleške vlade le šala, ne pa resna zadeva...
Wassmus je poročen z Perzicanko iz ene najboljših družin v deželi ter obvladuje vse jezike in vsa narečja tega dela sveta. Razen tega pa je skrajno prebirsan in poln virov in njegov upliv na domačine. s katerim pride v stik, je naravnost čudovit. Vsledtega ga smatrajo oblasti v Dehli in Simla za najbolj nevarnega človeka, a katerim ima Anglija posla v Aziji.
Eden njegovih najbolj prekanjenih načrtov je bil razširiti po čili Aziji in severni Afriki vest, da so bili Anglija in ostali zavezniki poraženi v veliki vojni mesto da so zmagali. V podporo te trditve je mogel navesti dejstvo, da armade Rauf in Kemal paš dejanski kontrolirajo Malo Azijo, da so bili zavezniki prisiljen* umakniti se is Rusije in da je sultan še vedno v Carigradu.
Novice v Orijentu se ne širijo potom časopisja ali brzojavnih ngentur. temveč od ust do ust in kako uspešna je bila ta oblika nemške aktivnosti, je razvidno iz angleških oficije^nih poročil glede resnih nemirov v dolenjem in gornjem Egiptu, katere izgrede je | bilo v glavnem pripisovati prepričanju domačinov, da «o bili Anglija in zavezniki poraženi in da je zmagal kajzer s svojim zaveznikom — turškim sultanom!
Če je to prepričanje prevladovalo v doljnem in gornjem Eg>#-iu, kjer se stezajo brzojavi in železnice v vsako smer in kjer pridejo angleške oblasti \ najbolj oddaljene in skrivne kote dežele, kako zelo se je moralo to prepričanje šele razširiti po azijskem konti čentu.
Največja želja Anglije in Francije, ki imata bogate in obširni kolonijalne posesti na Daljnem Iztoku ter številne milijone mohamc danskih podanikov v Afriki, je ta, da preprečita vojno med izt| kom in zapadom, koje vrjetnost postaja po mnenju maršala vedno večja. To željo goje tudi Združene države radi Filipinski! otokov ter obširnih ameriških trgovskih interesov na Kitajskem.
Nevarnost to vojne pa bi lsbko odpravila mirovna konferenca 11
pričetku tega leta,«« U se takoj lotila velike naloge' uravna
■

NARODA. AVa 191«»
GOZDNI ROMAR
ntAircoflxi spisal gabkiel ferry.
Za "Olai Naroda ' prevedel G F.
17
(Nadaljevanje.)
—	c.d rem poveriti, da sledi šakal jagvarjn, kadar je slednji na lovu, — rekel Tiburcij * istiui glasom.
—	Nekaj resničnega je na leni. — je odvrnil Benito, — a šu kal se tipa (»glasiti Pelt- tedaj, ko trga jagvar svojo žrtev. To je ponižna prošnja, naj mit nnsti •majhen delež. Kadar pa je jagvar ie na lovu, s- ne ogipsi kajti l>oji se, da bi postal sam plen.
—	To je res čudno. — je rekel stari pastir, kot da misli naglas. •— Pa člijte to je d i ugi šakal na tej strani.
In res je bilo čuti žalostno lulenje in sieer iz nasprotne smeri.
—	Ponavljam. - - je nadaljeval Benito, <la bi šakali ne bili tako drzni, da bi se izdali. To morajo biti bitja druge vrste, ki se ne Jtoje jagvar je v.
—	Katera mislite? — je vprašal Tiburcij z začudenjem.
—	Dve čloti-ški bitji, dva drzna ameriška lovca. Stavim kolikor hočete.
—	Dva lovca iz sevwra, pravite?
—	Da, kajti le taka dva sta tako pogumna, da vprizarjata po noči lov na tako nevarne zveri. Brez dvoma sta se ločila ter imata fM-daj posebna znamenja, ita se ?opet snideta.
HENRY J. SCHNITZER STATE BANK
ENA HAJST A RKJftTH BANK, KI STOJI POD STALNO
DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA V8X KRAJE 8 POLNO OA-
RANČU O
PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORIGL
__NALNI CENI
IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU
KI ftele potovati v staro domovine, ki Itte poslati denar ali kateri letalo opraviti katerokoli zadevo v atari domovini, naj se obrnejo na na. *o banko, ki sluti svojim rojakom te preko 25 :et v popolno zadivoU stvo. pošteno In alsurno.
VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNII.A dobi vaakdo takoj v materinskem Jeziku.
Henry J. Schnitzer State Bank
141 Wash in (ton Street	New York, N. Y.
Onim, ki so se borili za Jugoslavijo
VS;uIisI:iv Kabjančič v 4 Na prej u"
"COSULICH"
(RTA
DIREKTNA POT V PATRAS
IN TRST Potniki ie lahko izkrcajo v tem ali onem pristanišču.
Parnik ARGENTINA krog *. septernij. PRES. WILSON krog 20. sept. OELVEdERE krog 23. sepr.
Parniki odhajajo a pomola 7, 41. St., Brooklyn.
Z a ceno in drujt podrobnosti se )br-_ nlte ne:
PHELPS BROS. & co.
GENERALNI ZASTOPNIKI
17 Battery Place, New York.
_Telefon: &50 Whitehall
Ne*re<-m se prigodi — bodite priprav* Ijcni.
Pain-Eipeller
r>m»t» pri ap*h-
e*nju. utlarru ali ui« klinab.
Pazite na znak SIDRO. Po t»1i lekarnah po35c in ali pa, pMus ua
F. AD. R1CHTER * CO..
316-330 Bro.dw«y. New York
i-W^iii ISwft*'''
Iz Jugoslavije
naznanilo.
Sorodnikom in znancem se naznanja iz stare domovine da je umi la
marija MEZGEC
doma i/. .Marš pri Materiji na Pri-UHH-sKem. rojena dekleva na Pri-gariih Doma zapušča sv.-.ie^a s<»-jipiotfit in mlajšega sina Toneta ter h-:-.*r Marijo, omoženo Cctinj. tu-li;.j pa tri sine: Josipa iu Franceta. naoljena v Mabie. \Y Va.. in ■bi.na. ki stanuje v t'ollinwo.wlu.
Sedem let je preteklo, odkar sc|vpi;.;.d. *e bo ta entente vendar ji- /.a"*elo na-e gibanje. I5:lo > «e- že .-ukrat priznal* naše SllS kra-•b-iu »laikih l.-t tajiu «rn. ali ne- 11 jrstvo.
v»;„i .	.	, ,	-XV,	• •	""»'"^deta, preganjanja 1 rp- 1st »časno «o hiteli avstrijski mi-
hljub ».-mu pa sta -e morala oba lovea. ee sta bila v resnici.	\	-	„ V	•	.	- J, ! 1 .
. ... .	...	. .	......... ..........loiji m velik*. neupogljive vere iiMra. kontra- m vieeadmira i
<dižati z naj v e«-jo previdnostjo, kajti cut, n. bilo mti najmanjše^	v .JIlu< /a !;al smo ^^ syoJi. , on,|ii; j( nj.|(| p(tdit]mi y Paiiz
ttuina-	i.vlj. uj.t na tehtnico. Naši tova- zastopat naš? interese.
— He, tam pri ognju! — je zaklieal naenkrat neki glas. sli- j ■ i^i se napolnjevali ječe. druui so Torej, dopolnjeno je' ."••n onemu mornarjev, ki kličejo drug drugega poncw'-i. — Ne boj-	i« t«-!i v prostovoljske bataljone.; I*.ra;je legijonarji, jetniki. dete se in ne napravite ognja!	nc'ji >o doma desonranizirali av-' »ladiraiiei, m m i grant i, ka j sedaj?
Človek, ki je govoril je imel inozemski naglas, kar je tudi po	**'••■»»■ sko v .jsko. četMj sovino-1 < e^i SK | i ste na -es'i pozabljeni ali
trjevalo trditve pastirja, t'ud na zunanjost moža, ki se je nalo po	Z*",s-Vl1 zastopali s peresom pro- j)a Kvečj.mu zaničevani in pivzi-
Lii/al, pa Je zpr ine.'il« domnevanje v gotovost.	-riain. na katerega smo prilegli jnnii, m.dl.m ko oui. ki so s«. |><»-
Tu ni piimerno mesto, da bi opisovali velikansko postavo ter	T '	me,i	" «^anek avstrijskega e»
Najden utopljenec.
Dne i:i. jul. zjutraj so iz Ljub ,.	.
anief v MosMli p^tesrnili na k,.p- (	lahka domača
it" moško trupi,i utopljenca ki je
■zemlja !
čudno oblek«, novodošleea. V tej povesti bo igral tako odličuo ulo-go, da bomo imeli pozneje še dosti prilike naslikati ga. Za sedaj zadostuje re*i, da je bil v-likan, oborožen z dolgo, težko puško, z debelo »esterooglato eevjo.
Živahno uho ameriškega lovea je hitro preletelo eelo skupino ter počivalo nekaj trenutkov na Tibnreijevi postavi.
Vrag vzemi vaš oirenj — je rekel ostro, čeprav ne brez do. hroduunosti. — Že dve uri nam begate dva najlepša jagvarja, kar »v, jih kdaj videla v teh puščavah.
— Mi jili begamo! — je vprašal začudeno Baraba.
pr-^pevi U v krvi. Ktlikr. je našii.	S!va, sede okoli legato obb./c-
tt.variHov ini: vi h !	i)ih ulu in si polllijo iep,. St«,:it.-
Iii nastalo je kraljestvo	sredi e -s*e kot večni rrnnarji V<-kateri ste • 1 ugi se p
čaii i/, inozemstva, tretji ste pri-	eudit« , ali s*«« razoC-urani
ictj.-ili rsolunske fronte, iz Ru-	Nikar tako, ker vedite da naše
->i.-, i/ Italije. Va«ega križ.-vega	delo še ni koiič:*.no. Mi smo hoteli
bile po|»nlnom.< n.:go iu se ftklcpa. da S.- je ulopljenec ponesrečil pri J>' k.'panja ter moral l»iti že da'j ča-<;i v vodi. Dognati se je dalo le d i je bil ntoplj.»nee srednje velike bolj krepka postave ter da i in "l svitlo
Joe Mezgec,
Mabie. AV. Va
SLOVO.
Pr.-d odhodom nr pamii; **La
nn"l svitlo kostanjeve kratko r , • .......,
ostrižene la<e ; ok-', 20 dc 2.1 h ti l"tt?*,,w ..	vse znr.n-
st-r. Posebnih znakr.v ni imel. ^ 'J1	Amerike.
I posebno pa b rank a	linjt in vse
U^em svaka JOŽEFA KLANt AU iz vasi Hrustovo, pošta Velike l.asiče, Kranjsko. Tred tremi leti je šel iz Denver, Colo., v Cleveland, Ohio, in od tistega časa ne vein, kje se nahaja. Pri in* ni je pismo za njega, tikajoče njegovega imetja v stari domovini. Prosim eenjer.e rojake, akt kateri ve kaj o njem, da mi naznani ali ga opozori na ta o-ulsis. aivj pa sani bero te vrstice, prosim, da mi hitro pošlje svoj naslov. — 1 .ouis l.akner, P. (>. Kdwards, Colo. (25-27—S)
Iščem svojega moža ANTONA S1DMAK če k ko iznud roja kov ve za njega, naj ga opo/ori, da mi piše. ali naj se mi pa saui javi, ker sem znat i želj na, zakaj tu i nič ne piš- Skoio vsikd-i je že prejel pismo ck! svi jih iz A-mei ike, a moj mož se pa nič ne o^hi.si. — Terezija Sednutk, Za-bi ■"•c št. 11, Ilirska Uistrica, Ve-Uezia Giulia, via Italia.
Pobegnil iz hiralnice.
Pun.bolni J a n rtz Žmitelc. 41 l.o star, il.o'ia i/ Itohinjske Srednje \ i-i. je dne 17. juiija pohign.i iz hiralnice v Ljubljani.
ijt
<-lane 'društva štev. 265 SNP.f. v Kcutlivicw, Pa. Želim vam obilo napredka. — Jakob PeU-rnel i t ♦_etk:ia na Primorskem.
J v, IVi (U II .[Ml . TJJ.1 . \ ...	■ '	. ■ ...	^Vl	.11-1X1 j tllll.U
se Že vrnili iz ječ,j1,1 za vas ni počitka, ni pravice, nil »olagoma začeli vra-i bel. ^a krnha. Ali sle obup.ini, ..II
j POZOR, ROJAKINJE'
Rad bi se seznanil s Slovenko v starosti od :J0 do H3 let, dekle IVdi'!iski izkaz nalezljivih b.ilez- ali vdova brez otrok. Na bogastvo ni v o/cuilju deželne vlnd" za Slo- ,,. ,u. „jt.,|a ,;az scm VtloVoe? star v« ni jo od J.t. junija do :.. julija m Ut in imam 4 otroke ter svoj
«i"in. Lt* resno misleča in ki je do-"^kij.iiiea : Kranjski okraj: ob- J,ia gosj.odiuja, n»j se o»la.si na • rina Žminee 4 os -be obolele Krški ž-nio '<j. c „ (,i.-is
Nuezljive bolezni.
:>ota je kouee. kar ste h »t.di. ste j Ju »slavijo iu smo zanjo kri pre-i...............* * .......i-mn o. e o v.ias .\;uoiia.
dov»li za kar s*e se borili i:i pre-'lili Toda Jugoslavije. kakoršno|H;i;,J' »m - Križ •") oseb cbo-,«, oitlandt St., New York. N. Y 1 kri, se je končno rodila .. Mm. boleli, je še ni. Njo ie treba 1,1,0
Rada bi izvedela za naslov moje s.-strične MARIJE M1HKVC, setlaj omo'.ene Rl'PNIK. Doma je iz vasi Čevee pri Logatcu. Pro.sim, i? kdo ve za njen naslov. tla mi ga naznani, ali pa če sama čiti. naj se mi oglasi, ker ji imam nekaj zelo važnega sporojiti iz starega kitija. Moj naslov je: Katic I.eskovec. \Y Jcfterson St., Little Falls, N V.	(2^-26—S)
lš"em svoj.-^a moža FRANCA POK L Ali. ki se že ni javil nad tri leta Prosiin rojak**, k a * < • t i ga poznaj ». naj ga opozore na ta o-^ias, <| i so mi javi na naslov: Frančiška Poklar, Zabiče st 11, Ilirska IJistrica, Venez.a (iiitlia, via Italia. (23-26—S)
b
1'pai , da boste pogasili ogenj — je odvrnil lovec, ne da ' ,"n,'»vil|1» vas '"aka z «>««l'»timi ro	sivori'i. Kraljestvo s"iLS ka ' »ifterija: Kranjski okraj: obči-
e briy»l za vprašanje.	k polna ratz.umcvaii.ia. vaše kr^no j.* dan-s je tipična dež.da \u 'r/i<* 1	skoija
- Naš o^enj? - Ogenj, ki je naše edino varstvo? - je vzklik- V*'V j" l^la hvaležnosti za va jmlad^tnega ali neizprosnega ka-	1
nil senator. - Kaj ua pravzaprav mislit*?	^' /rl? ° d',,,l;,vlna ^aJkcga jota izma, kompromis med srbi-
.. . ,	t	...	,	iun:.. Una vas bo nagradila s jaiisknni in nekdanjimi avstro- ' "
\ase edino varstvo? _ je vpraftat Amenkanec začuden. svo;t ij,,.,,^,j j,,. . Vi ki so V;illl i s.dmi kupitaliati. To je tez!«1
1 rt tem je pnnaštevati navzoče ter rekel nato:	obljubil, zemljo, jo dobite Vi. kijb .Uv.en Cela na.Vjš država je !.ol-; T,<
Kaj. osem vas je in zapalili ste eelo ogenj v varstvo proti žel.iui dela, ga boste našli in'na «»d nje
dvema mačkama? Vi se hočete pač norčevati.
Kdo pa sle pravzaprav? — je vprašal ostro Don Stefan.
—	I^ovee kot vidite.
—	Kakšen lovee?
Tovariš iu jaz loviva bobre, volkove, jagvarje, Indijance, kar pač pride ua muho.
—	Samo nebo v«s je ]>Osla!o v naše odrešenje — je vzkliknil K ii«'il jo.
PRIPOROČILO.
Naznanjam cenj. odjem al o« m, ose na o-wvi, la Ptujski o- da s-m dobil pravkar jesenske in d ni Samož inci 1 oseba zimske vzorce za suknje in obleke, da. Sv Tr-ijiea II. 1 oseba o- n»|,M|ate si jih lahko'vsak čas v 1 inioji trgovini. Se priporočani. — bnAi.i t-tus: Maribor mest. :i And r. u Jaie, 1113 Kast 01. St., - o«el»i oboleli.	Cleveland. Ohio.	(26 8_2-9)
V stalno delo
sprejmem dva krojaška pomo'mi-S2 ka, iu si.-, r cuega za delati suknje, plača od k.isa $10, enega pa za dvlisti tnale kos? iu likati o'-leke. plača na leden od $24 do $:;ri — A Fori una, krojač, G7 Iron St .,
(21-27—S)
Johnstown, Pa t
z delom pošten zaslužek. Vi, ki V takem ka »italic tčiicns in bur-! '•'■«• Ljubljana mestol oseba -
! Oglasita n;.
ie žejni znanja, boste d.d ili j»od /.••a/nem SHS kvrd j.**'vu je čisto •••ne /a i:ad:d| vanje in dovršen je logične, da ni praviee u<niiljcnja, Koze:	okraj: obline Tr
v .jih študijev. Vi, ki ste izkušeni prodn a /a % a.s ki h >čcte prav ieo,I ^ 1	1 '»bolela. 1 umrla,
.-ste sprejeti z največjim vese- poiii nest, cnakisT. koristno delo jSv Vid pri Orohl 1 oseba obolela |
t
l..eoi od domovine v sodelovanj-, z t prospt li mlade države
Taho ste prihajali: iz ječ i>
/..'.	ki imaie čiste ideale, ka-
^Tedež 2^1 osel« obolelo, 'i umrle. —.
t« :e ste do! vs. dne razumevali i,. I K-r»n;ski okraj: občine: Zminee 1 za haiere s;e šli v sniit. Cisto lo-'°""ba obole,a. <^iea f> oseb o!io-| gično je iu normalno, da uživajolloKj- Trata 2 t,seh[	Stara
10'/.E MADFC in AN Ti »N IIILIČ. Prvi je doma i/. Mari.evca j>ri L«.ž.u. jiodoma-če Kugel. dingi pa iz Črnomlja. Ako kateri rojakov ve njen n.i-lov. prosim, na j mi ga naznani. ali pa naj se sama javita — A lo vsius Bizjak, Bo\ 277. Buli!.
-•O
v l i	• iii	ix	•, • ..i.,!; i/ liisii.. i- i'.liie ".v i,'m.i g^-iio je iu norniiuo, da uživaj« *	-	.-.i.«... .movsiils Jiizjak, Po\ 2.<. Huh
Nikakor	odvrnil lovce kateremu vidno n, ugajal	£ ^^	^ ' !HkI,v, ki so vzklili iz vaši- krvi,!;- - ^ -'!—bolele. 1 oseba umr-| Minn.	(20-28--
Kuedjo doj tovar«s m jaz sv:, «sletl,Ia dve milji od tukaj tudi • J ^ZTn^KoVl ki cinično služijo vsakemu si-i? ~ Krški okraj: občina Ce: k- --
pomo m dva jagvar;,. k. so se tepli med seboj za konjsko mrl,o	^ ^^.^moviin.-^^^jstemu in se rede. Čisto logično jej J,# 4 ose,'e	2	"»"'l l<W vo sv Jožefa št. Sf» JSKt
konstituirano * Vi ste orieako-«"» »"i- ^ ™ s i»»ško iiiS-J1- ~ M:irLbor nfsto 1 oseha	v (ionandi. N. Y.. išče sorodu
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
IŠČEM DOBRE DOGARJE.
Imam dober les v Texas, ki leži visoko, dobra studenena voda, brez močvirja ali povodnji. Plačam najboljše cene in imam dela za tri leta.
Max Fleischer, 258 Lewie St., Memphis, Tenn.
Mojega konja — pa je prekinil Tiburcij. Vaii'jr* ?
all Hi:
pricako- ...........^ =»	, -	- , •	r. ...
»let V vaš- izmučene obra- ^'anatami borili za osvoboditev 1,1 ^ *»i«««uc ->l-eme. — Ljublja-j
na mesto 4 osebe ob«»lelc ii zuna-i
Veseli
Cbopi človek — je odvrnil lovee prisrčno. _)jf(. pa je C:niško za reža In staro-	«b žele. bližji aretaeni jeci; . , ..	.
.•^'ii me videti Viis tukaj, kajti nis«-m mislil, da je gospodar ko -lavna Avstrija preol,W-enu vjin ohjlavljenju, nego oni. ki	J'	LJl|l,J'anskl
i.ja med v,mi. Nato pa je nadaljeval Amerikanee:	>!1S mont uro/pričakovali -tc |j„. | ljubili avstrijskega cesarji. Ali ni- OO^ni Tomiselj 4 osebe umrle, Xe
Pumo sva ubila, oba jagvarja pa zasledovala do sem, kajti,' v,i in razumevani^ iiaš'i ste st'' ^	tlečega iiteka: 1 Ti- uu ;,e	>u:ele'1 11,11 J"1«-
'-ti, .ti se bili Avstriji zvesti, so v ljutomerski osraj . obema Gornja
i- vi ste preprečili, da jagvarja nista mogla do vode. Če torej ho- P "»meh in prezir Pcpolnoma * oi-
da
vhs «iprost i\a teh zveri, morate pogasiti ogenj in sicer ta «*«»-*irana' "domovina
va" m i -
principu zvtsti. ti>r«-j bodo zvesti
Radgona 1 osi*!»a umrla. — Ptuj-
iCr.
Jni-,
ke umrlega JOHNA TKKA-VHf. C<- sc kdo iziiied njih nahaja v Ameriki, naj s..- javi na moj naslov. — Jernej KraŠcve<\! 25 Ureadivay. Oowanda. N. Y.
(2'J 2s—s)
koj ter pustiti, da delava po svoji volji.
v.č ral.ila. Vi ki si^ bili v avstrij-	kralj.-s*vu SlI^
ii.--	i- i	- .	>i voiski i> v ali t> u ost ili «t.» s" Avstriji bili nezvesti
In kje je vaa spremljevalce? — je vprašal Oon Stefan, vi. , J 1 . 11 - * 11 • »»^f11	.
"	iii p. u Vaši nek-l *l"
- tisti pa H;ski ok,"'j: občini Samožatici o- iisl,| izvedel za naslov J VNF-stiiusose je T"; ;,b"We» Hratoneeice 1 oseba ZA MILAVFC iu ANTONA
lotili s puškami m giana'aiiii, zvesti služabniki iv P>»>o-ipu nezvesii puiitarji
k a'e rem m» ie pojavda želja, da pridobi tako odlična lovea za svo-', llfu,:,i.ic l' v-■ . j ••	V M.51 tovarw,
JO, >peui.iif	. nosi a v ne Avstrije, so postali torei	"ezveiti tudi kralje
Takoj ho pr.se! _ ie r^el Amerikanee. _ Sedaj pa na	s„s orieirji, vi ubo^i -pun-l^v«. SHS.
d. . kajti drugaee Vas zapustiva takoj iu sami se boste morali t..rjrr ste ostali prostaki kaprol-J Ali m- vidite, da jo v««'to le do ' '	i	! večje uu podporočniki. Vi, ki ste	posledica neivr-ljive logi-
Lovee tako prepričevalno in tako sigurno govoril, ko je prosili za službe, ste našli "žali-!1*41;	ne kolnit"!
*,0pd za K o ru k naprej, da pogasi ogenj, da se mu ni upal nihče I vr" žc vse zasedeno od '.<ve-; tas našemu počitku še n: prišel, iioirat i. ml i Ikjii Stefan — Kinalo so razmetali žerjavico, nakar je Mih" elementov; vi, ki ste prosili!-*0 d«lgo ne. Seb- kadar bo us*var-Amenkanee rajavkal kot šakal, iu minuto pozneje je prišel spremljevalec tel utopil na stran Amerikanca.
No v od oš'i je bit sieer precej visoke postave, a prav pritlikave- v primeri s prvim. Bil je manj čudno oblečen, in njegovega li-*a ni bilo Kf>oznati v temi.
— Končno je jw>ffj»snjen ta peklenski ogenj — je rekel. — Najhrže vnled pomanjkanja lesa.
obolela. — Slovenjegraški okraj Mishnja 1 os.dia oliolela. — Veli-; kovški okraj- občini Žvabek 2 o-sei»i cl.icleli, Labud ."> osf-h obolelo
I'aratit'ns: Ljubljanski okraj:! obč Vrhniki 13 oisen obolelo.
• JKKGOlilC. Oba sta doma i/. Blok pri Cerknici. Prosim, da s-c' mi o«Ia«'ta. — Joseph Mazi,' Box M. Llo>dell. Pa.
(28-28—S)	i
ČRNOGORSKA VLADA PROTESTIRA.
IŠČEM DELAVCA
za na farmo. Dolo stalno celo h-to
zn..;iji;ena prava Jugoslavija, svobodna j,	vlada je pri mirovni Dobremu delaven plačam -4n
šlinen-Miig..s!avija, brez kapitalizma in	ofiei^lno protestirala< mesec za oseill mesecev, za A
: dijaški* podoor^, «te se pi« d 'že kompletno" listo • I jašev. Vi ki pa pravici zahteva-1-■»••l»«-r«jaIi/MMi, br. z parazitov, ona . z*mljo. ste izvedeli, da pri nasi Jngoslavija, v kateri bo veljalo, agrarno vprašanje ni pereče...! kai J«*	»»» sl^f ' * koristno
Nekatere pa so vas pograbili ter ,irln t^Hi bomo mogli reči: "To \ v jfčo kot boljše vike Jaz smo hottdi. iz to smo se borili za pa. ko sem se vrnil domov in izka- to	ptehli kri.*' In tedaj pride
» val ua TšIlS policiji svojo idvit- j tudi za nas čas ^».-itka, to j.? mir-
proti temu, da sc je vršile po*v.-jm(!iet.e pa po $10 na mefe-e. Na 1 o vanje o miru / Avstrijo, ne dajslov. Ant|lony Kerzich, R. F. D. 3, b; bili j miz van i k temu tndi črno- ^ Cherry Valley, N. Y.
gorski delegat je. Piidržijejo si. i	' {->,V>(j_g j '
<!ri b- do zahtevali izpolnitev vseh
"jih zahtev pozneje.
— Ne, — je odvrnil prvi Amerikanee. — Ta gospoda je skle .i /it nest i se na naju. ki naj hi jo oprostila obeh jagvarjev, kaj* ličnost, s. m naš,4 za pisalno mizo'11*?** kulturnega dela. t. runa ne pustiva, da bi priila k vodi.	tvtegs avstro-ogrskega detektiva/
— Ilm, — je mrmral senator, Kaj pa «-e ne bonta zadelat
ne vem, če smo storili prav C i nie je erajstkrat aretiral, naplavi! mi trikrat hišno preiskavo,
Smrtna kosa.
I'mrl je. kakor se poroča iz Raj-
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA
Rojakom ▼ Cleveland, in aplob "GLAS NARODA", NAJVEČJI r državi Ohio naznanjamo, da jih SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. bo v kratkem obiskal nai potnil . DRŽAVAH.
Dr. Koler
SLOVEMSKl ZDRAVNIK
138 Pena Aee^ Pitbbergk
Dr. Kol ar J« nm.i-■tarejtl ilovenakl idr&Tnlk. tptcjA-a«t v Plttaburaba, tt Ima M- totno prakao v BdravtJ*-aju TMk molklk
■•atrupl^enj« knrl saravl a rU-•o t! ti m iO«. ki f» J« Imun al dr. prot. Srtlch. Ce Imata mosolja ali mabur-Cka »k> talaau, t |rlu, Upadanja lu, bolačln« t kosteh, pridite In laOatU nm bom krt. N« fihjtt. kar ta kolesen aa nalea«.
Vae molka bolesnl adravtai po okraj •anl matodL Kakor hitro opašite, da vam prenehuja adravja, aa tekajte. temveC pridite ta |aa na ga ^os so pet pormlL
Hydroeale all votes kOe eedravt* T M urah la alcer braa oparadja.
Bolesnl moburja. ki povarodle ko
laOna v krita In hrbta ta vtealk tadl pri padfianja voda. asdravtsa a gotovostjo.
— Kaj f — Da bi ne zadela? _ Kako bi se moglo to zgoditi?*v z ost,? itil11	in navdu- h-nburga. Franc Stergnr v visoki
je * pralni drugi donlcc. — Enega izmed jagvarjev sem imel že rV"j,MU moj ttjlit" tekom v.-g-j starosti let. Ves čas svoje«a
v. krat pred cevjo in sicer pred par minutami, a sem se bal. da bi tem prepodil drugega. Ravno sem hotel atreljati, ko sem čul Hieanje svojega tovariša.
—	( pam, da bo mogoče pregovoriti te potnike, da sem te po klieal le raditega — ie rekel veliki lovee.
—	fort j w že vedeli, da smo tukaj f — je vprašal Baraha. fJotovo Že dve uri vas poslušava, n* da bi hotela. Poznam
p* dežele, kjer ao potniki, ki ako malo skrbe za svojo varnost, zelo hitro ftkalpirani. Torej hitro :;a delo, Dormilon.
—	Gotovo, zadovoljil se boni s enim, če nima.... Be n it o je bil mož. ki je namenoma hotel zamolčali nekaj
in tekom ene minute si ni nikdo upal vprašati ga. NaU je rekel Kučiljo, ki je poatal nestrpen:
—	Končajte vendar, za vraga! Hotel sem le reci, — je rekel stari pastir, — za slučaj, če
amiee, kajti v takem slučaju.... renčanje. ki je bilo bolj oddaljeno kot prvo, a bližje potrdilo trditve sUrega pastirja.
ne
Ko me je zagledal, mi je! ži\ Ijeiija je bil tako čvrst in krc-
unil prijateljsko roko ter me pak. da ni bil nikdat bolan.
rojiiviL«,
JHKO nited^.
ki je poeblattea pobirati naroe nine in isdajeti praveveljama po trdila. Reiake ciwtaM. 4a w
Ukttne. srbafllaa, Ikrofl« In drugo kotne bolesnl, ki naatanet« vsled sadiste krvi. oadravlm v kratkem teaa ni potrebno laUtL
Uradna ura: vMkdaa od a «ra ata-traj do ». avaear; v petkih od • a)a traj do C. popoldne, ah -""-'lib ad • alatraj do Z popoldne. O oofto no dolam. — Prima
— Na posaMta Ima ta
ssssa.
644 Peno
avenue
Pittsburgh, Pa.
-..MoJa stroka je adravljeaja akatalh la kronl&iU linlwl Jas ■am i« adravlm aad 28 let ter hsam skuto Ja v neb tiolnmilk ta kar um slovensko, aato vas morem popolnoma rasumetl In Mati vaJte bolsssn. da vas osdravlm In vrnem moč la adravH 28 tot srna pridobil posebno skntojo pri sdravljeaja HMf Zato ss moreta popolnoma aaocatl na ~i~ni, moja skrb fa K da vas inprtMi sadiavte. Hs odlašajte, enptk pridite mm-
Dr. L0RENZ
EDINI SLOVENSKO •OVORE^I ZDRAVNIC fePECUAUST
Ja« dHiatlm sastrapljns tri, 1 v ari«, tspsdsiijs las, boleAna ▼ kosteh, atera oslabelost bolesti v mehurja, ledlcah, jetrak ta ravmttea, kater, riato ttlo, naduho Itd. Uradne ima eat V ponedeljkih, sredah |n petki a ae a ara ea a papsldaa. V torkih. Uatrtklh bi aekulak ad a ort
■Jah'sJ de a. tare
Uak pa da a
Dr. L0RENZ, 644 Psu an, PWUfiirft, Pi