184. številka.
Ljubljana, v soboto 11. avgusta 1900.
XXXIII. leto.
jahaja vsak dan zveč«r, isrimfti nedelje in praznike, ter velja po p o iti prejeman sa avstro-ogrske delete a« vae leto 96 K, aa pol teta 13 K, aa fletrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K BO h, aa jeden meeeo 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom radona se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številk« po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila pladnje se od Btiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, ge se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvole" trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlitvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnlitvu naj se bla» govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v nrednifitvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravniatvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod- telefon št 34. — »Narodna TIskarna" telefon st. 85.
Zadnja imenovanja v pravosodju.
Vojna za svetniški mesti pri okrožnem sodišča v Celju je končana. Njen izid je za nas skrajno neugoden, še več, njen izid je za nas skrajno poniževalen ter nam kaže, da je slovenski narod v očeh sedanje vlade element, katerega ni treba upoštevati, ki se sme po poljubnosti prezirati in teptati.
Slovenski poslanci so v tej vojni uča-kali tak poraz, da ga pač tudi največji pesimisti niso pričakovali. Izkazalo se je namreč, da nimajo čisto nič vpliva, in da se vlada niti tedaj ne ozira na njihove želje, kadar to zahtevata pravica in pravičnost.
Celjsko okrožje je slovensko okrožje, kajti preogromna večina prebivalstva je slovenske narodnosti, in ni nemški element v celjskem okrožju nič bolje zastopan, nego slovenski element v graškem okrožju. A vzlic temu se postopa tako, kakor da je slovensko prebivalstvo v celjskem okrožju helotski živelj, Nemci pa da so tisti faktor, na katerega se je jedino ozirati. Najnovejša imenovanja svedočijo, da se je vlada postavila na stališče, da Slovenec sploh nima pravice do važnejže službe v pravosodju ta Štajerskem, da morajo načeloma vse te službe zavzemati Nemci.
Za razpisani svetniški mesti v Celju sia imenovana Ekl in pl. Sokol; prvi dobil je naslov višjega svetnika. Vsled tega postalo je bilo prazno mesto državnega pravdnika, katero se pa niti razpisalo ni, temveč imenovan je bil za to mesto dosedanji namestnik državnega pravdnika dr. Bayer in na istega mesto Boschek, ki je bil nedavno imenovan kot namestnik državnega pravdnika pri okrožnem sodišču v Ljubnem, pa nikdar ni tam služil, tem več je ostal v Ptuju, kamor je bil malo poprej prišel kot pristav, in o katerem se je že takrat govorilo, da ne bode nikdar prišel v Ljubno, temveč ga je bilo treba imenovati za Ljubno, da ga je potem bilo ložje mogoče pri prvi priliki v isti lastnosti poslati v Celje.
Odveč bi bilo, dosti govoriti o teh imenovanjih ; namen vlade, v prvi vrati pa namen predsednika Gleispacha, je jasen, namen, da naj ostanejo vse važnejše službe v oblasti Nemcev. Ekl, Sokol, dr. Bayer, Boschek — vsi so politični nasprotniki slovenskega naroda ; razun prvoimenovanega so vsi le ne-dostatno zmožni slovenskega jezika, posebno v pisavi, in nikakor ne naklonjeni slovenskemu uradovanju, katero jim dela sitnosti in težave. Tudi Nemci se med seboj povprašujejo, kakšne zasluge sta si pridobila Ekl in dr. Bayer, zakaj da je Ekl preskočil starejše sodnike pri okrožnem sodišču, posebno svetnika pl. Fladunga, pravičnega sodnika in izvrstnega delavca, ki je tudi v narodnem oziru bil še jeden izmed naj pravičnejših, in ali res ni bilo pričakovati, da bi se bil našel vsled razpisa boljši državni pravdni k.
Tudi s stališča posestnega stanja, ki ga Nemci vedno naglašajo, se nam je zgodila krivica. Odstopivša svetnika bila sta Ulčer in pl. Langer; prvi veljal je kot Slovenec, drugi kot zmeren Nemec. Pričakovati je bilo, da bode vsaj jeden novih svetnikov Slovenec, rojen Slovenec. Prošnjikov Slovencev, dobro opisanih in še celo starejših, kakor je Sokol, bilo je več, pa niso našli milosti. Mesto državnega pravdnika se pa niti razpisalo ni; samo ob sebi se razume, da mora biti državni pravdnik v Celju Nemec, ker je 5% prebivalstva v njegovem področju nemške narodnosti in le 95°/o slovenske.
Posebno značilno pri teh imenovanjih je, to, da je bil Ekl imenovan nadsvetnikom. Padel je navzgor. Mož je bil postal kot državni pravdnik popolnoma nemogoč. Ne le vsled konfiskacijske prakse, katero je bil vpeljal, in kateri ni primere dobiti drugod kakor kvečjemu v Gališki, nego v prvi vrsti zaradi njegovih breztaktnih napadov na ves slovenski narod povodom znanih političnih obravnav. Ti napadi so bili tako žaljivi za ves narod, da je celo vlada sprevidela, da Ekl ne more ostati državni pravdnik. A mesto da bi ga primerno disciplinirala, pustila ga je še avanzirati!
Res, daleč smo prišli, takj daleč, da se vlada že več ne upa disciplinirati nem-
škega uradnika, nego mu v takih slučajih pomore do avancementa. Da se spozna to vladno postopanje v pravi luči, je treba samo pomisliti, kaj bi se zgodilo s slovenskim uradnikom, če bi storil kaj podobnega, kakor je storil Ekl! Premeščen bi bil ali še celo penzijoniran. Ekl pa je avanziral!
Ali si moremo misliti lepših razmer? Višji državni pravdnik Nemec, državni pravdnik Nemec, oba namestnika Nemca, nova dva svetnika Nemca. Ta pa naj še kdo pravi, da se nam Slovencem ne godi dobro, in da nimajo Nemci prav, če trdijo, da se brez slovenskih poslancev ne vrši nobeno imenovanje! Naši poslanci — če so možje — bi morali izvajati konsekvence iz takega nastopanja vlade; sicer smemo upati, da se bode ljudstvo samo zavedlo in si izvolilo poslance, ki se ne bodo bali, čuvati čast našega naroda, ki ne bodo samo javkali, kadar je prepozno, temveč se pri vsakem, tudi najmanjšem imenovanja pravočasno in složno potegovali za to, da ne sme nobene službe med Slovenci zasesti človek, ki ne zna pravilno govoriti in pisati slovenskega jezika, in da mora vedno pri jednakih okol-nostih imeti prednost domačin, ne tujec. Šli bodo ministri, šli bodo nam nasprotni uradniki, a vse nasprotstvo ne bode pomagalo nič; narod slovenski bode ostal in bode L/aležen onim, ki so mu bili naklonjeni in pravični, če so bili morda tudi Nemci, obžaloval pa one svoje rojake, ki bi mu bili lahko pomagali do boljših razmer, pa so to opustili iz boječnosti ali malomarnosti!
Revolucija na Kitajskem in boksarstvo.
Vest, da so kitajski kanibali med 6. in 7. julijem v Pekinu pomorili vse tuje poslanike, njihove rodbine in nedolžne otroke, je pretresla ves kulturni svet. Vse se je zgražalo nad takim nečuvenim barbarstvom in klicalo na maščevanje. P rvotna vest se sicer ni popolnem obistinila, a vendar sedanji dogodljaji v »nebeški državi« še vedno vznemirjajo druge kulturne države. Velesile se pripravljajo na vojno zoper Kitajce.  Kitajska vlada se je
nekoliko prestrašila posledic, ako prepust£ osodo tujih poslanikov fanatičnim boksarjem, kateri jih oblegajo. Danes je toliko gotovo, da je ubit nemški poslanik, japonski zastopnik in več vojakov in bra-niteljev v poslaniških palačah, med drugimi tudi avstrijski freg. kapitan Thomann. Pomorjenih je razun tega brez števila kristjanov in mnogo misijonarjev. Kar jo poslanikov in spremstva v Pekinu še živih, vise v vedni nevarnosti med življenjem in smrtjo. Ako premagajo boksarji, predno pride pomoč, so vsi izgubljeni. Tako se skruni mednarodno pravo na nečuven način, to je prava pravcata revolucija barbarstva zoper kulturno in civilizacijo.
Vzroki sedanje revolucije na Kitajskem so različni: nezadovoljnost s sedanjo Kitajcem preveč tolerantno Mandžursko dinastijo, poželjivost velesil do aneksije plodovitih kitajskih pokrajin, preobljudenost posameznih delov, slabe letine in lakote, katere lahkoverni Kitajci pripisujejo »belim hudičem«, kakor nazivljajo dru-goverce, zlasti Evropejce. Da igra tu verski fanatizem glavno ulogo, je jasno. Boksarji so postali družba nezadovoljnežev in verskih fanatikov, katerih lahkovernost zlorabljajo mandarini. Verska nestrpnost se je razvila v sovraštvo do tujcev sploh. Dober poznavalec Kitajskega, bivši kitajski carinski ravnatelj Fries, kateri je 21 let bival med Kitajci, pravi, da podpira to revolucionarno gibanje tudi prenapetost misijonarjev, kateri najboljšo stran kitajskega ljudstva, pieteto do najvišjega bitja in do umrlih njihovih prednikov, surovo napadajo.
Ko je »Slov. Narod« nedavno omenil, da se mej misijonarji, katoliškimi in protestantskimi, ne nahajajo ravno najboljši elementi, se je takoj razkoračil veliki slovenski boksar iz prisilne delavnice v »Slovenčevi« smetišnici rekoč, »da tolike neumnosti še nismo brali v Narodu«.
Mi radi priznavamo, da je mnogo misijonarjev, ki gredo iz poklica ali prepričanja oznanovat krščansko vero med nevernike in drugovernike, ali vendar so
LISTEK.
Dunaj poleti.
Debel pijan filister leži pod Golovcem v sami srajci; na Čelu potne kaplje, potne kaplje pod nosom; časih se izvije težek vzdih iz ožganih pljuč; oči so zaprte, samo trepalnica desnega očesa se je nekoliko vzdignila, in kalno oko gleda v spanju trudno in neumno. ... To je danes Dunaj.
Nebo je jasno ali nad Dunajem visi velik oblak, razprostira se od vzhoda do zahoda. Cestni prah in tovarnski dim se dviga in se gosti in plava nad mestom, m se dviga in pada, in lega na prsa, na obraz, na oči. In skozi ta svetli oblak šivajo milijarde kakor bodalca ostrih, žgočih in bleščečih sončnih žarkov. Kdor hodi po cesti, nosi težko breme. Hrbet je sključen, roke vise potne in zatekle navzdol, oči gledajo zaspano in brezizrazno.
Ali o mraku! — O mraku se odpre tisoč oken in pol že zaspani, pol še utrujeni, veselo sentimetalni obrazi se prikažejo ob oknih. Odpre se tisoč vrat, in ljudje prihajajo na cesto, v parfumiranih toaletah, v pisanih telovnikih, pisanih kravatah, pisanih bluzah. Samo še nekoliko utrujenosti
je v očeh; ta utrujenost je mehka, sanjava in vlažna; nekaj pregrešnega in pohotnega je v nji. Pohotnost in pregrešnost se polagoma širi, plazi se iz sladko lene krvi, iz sladko lenega srca v možgane, v roke, v uči in na ustnice. In ustnice se napenjajo in trepečejo.
V , Benetkah* igrajo „Krasotico iz Njujorka." Jaz sem gledal, ali „krasotice" nisem videl. Videl sem samo velikansko žival, ki je vzdihovala ter se tresla in kričala od poželjenja. Ta žival je imela 400 rok in 400 nog in vse roke in noge so bile polnage, duhteče in mlade. V taktu so se napenjali in zibali vroči, polni udje, in v starikave, splahnele obraze tam v parterju je stopala zadnja kaplja zastrupljene krvi. Vse te ljudi za odrom, na odru in pred odrom je vezala neka tajna vez; razumeli so se jako dobro. Lepo in ganljivo je, kadar vidi človek, kako se ljudje razumejo in ljubijo. ..
Strašen je ta žgoči oblak nad mestom. Zidovje je ožgano in od ožganega zidovja puhti suha, tiha vročina. Okna so zagrnjena ali tista tenka, ostra bodalca sifcajo skozi zid, skozi strop, skozi tisoč nevidnih luknjic. ... Na divanu leži do popka razgaljena usoda nemške umetnosti, gospodar in genij staroslavnega Dunajskega dvornega gledališča, leži zaspani doktor Schlenther.
„Grrrna—m—m. . ."
In za mizo sedi gospa Baudius njegova žena.
, Smešno je, kako gre vse navzdol, baš pod tvojim ravnateljstvom. Navadni Striese bi se v&del bolj pametno .. .
„Grrrm—m—m. . . ."
„Priđe par neznanih berolinskih igralcev z golobrsdim direktorjem, in ob najhujši vročini napolnijo gledališče. Naše je prazno celo v svečanu.. . ."
„Grrrm—m—m. . . ."
„Igrajo Kleista, ki je na dragih repertoarjih že blizu sto let in dosežejo kolo-salen uspeh; igrajo Hamsuna, ki dremlje že pet let v tvoji miznici, in ljudje te zasmehujejo. Nisi za nobeno rabo; prišel si na Dunaj ter v par letih srečno miniral najimenitnejše nemško gledališče. ..."
„Grrrm—m—m. . . ."
Ali o mraku! — O mraku vstane doktor Schlenther, usoda nemške umetnosti, ter se napoti s premišljenimi koraki proti prijetno zidani hiši s prijetnim napisom: >vLowenbrau"!....
Strašen je Dunaj, kadar dežujejo iz oblaka razbeljene kaplje. In vjednomer dežujejo razbeljene kaplje, padajo v prah in prah vstaja in polni usta in oči in ušesa, seda na lica in na lica leže težka siva
krinka. Tako je padal razbeljen dež na Sodomo in Gomoro, in kolikor je bilo poštenih ljudi v Sodomi in Gomori so otresli prah od svojih podplatov. Bilo pa je poštenih ljudi samo pet. Na Dunaju jih je bilo več in po vseh stoterih cestah, ki vodijo iz Dunaja, so se vile dolge procesije ob tisti strašni uri, ko so padale v cestni prah prve kaplje razbeljenega dežja. Sredi dolge procesije pod posvečenim baldahinom je romal pošteni Lot, kozavi ljubljenec krščanske gospe" Ružičke, dunajski župan dr. Lueger.
Na Dunaju pa je ostal nepošteni podžupan, debeli kramar Jožef Strobach. O mraku sedi ob oknu, v lepem okraju Mar-garetinem, in gleda na cesto. Po cesti prih a jajo čudni ljudje\ Obrazi temni, surovo klesani, oglodani od znoja; roke žuljave in umazane, umazane in zakrpane obleke. V dolgih trumah prihajajo iz tistih neizmernih poslopij iz katerih se vali neprestano črn dim, — kletve izsesanih in prevaranih ljudi. Prihajajo s težkimi, trudnimi koraki, in debeli kramar Jožef Strobach sedi ob oknu in mrmra:
„Oes G'sind'l!u . . .
Življenje je umrlo. Kolikor jih je ostalo sredi tega gorečega kamenja, spe" in sanjajo in v sanjah govore in kolebajo neumni in
ne more tajiti, da se med njimi nahajajo tudi ljudje, katere vse drugi motivi in nagoni ženo med svet, kateri nimajo ničesar izgubiti. Res je, da pri tem riskirajo svoje življenje, a to store vsaj v toliki meri tudi vojaki, ki gredo prostovoljno v vojsko. Vzemimo, v kako nevarnost so se podali prostovoljci, ki so se šli borit v roparski angleški vojski proti Burom in sedaj proti Kitajcem. Vsakdo riskira svoje življenje, vsekako ga pa pričakuje življenje, polno trpljenja in nevarnosti. Pri nobeni vojski in revoluciji ne manjka takih ljudi, pustolovcev, o katerih se ne more trditi, da se bore za svojo domovino ali za kako drugo sveto stvar. Ako se tedaj pravi, da se med misijonarji nahajajo tudi slabši elementi, se s tem ne dela krivica dobrim, Posebno na Kranjskem imamo v sedanjem času dovolj povoda, soditi pesimistično, ako vidimo, kako se pri nas prakticira katoliška vera in oznanuje krščanska ljubezen. (Dalje prih)
* S.iuhl.lHiil, 11. avgusta.
Različni glasovi.
»Arbeiter Zeitung" poroča, da se skliče parlament ali koncem septembra ali početkom oktobra. Koncem novembra bodo zborovali že dtželni zbori ali spočetka de cembra. Deželni zbori se bodo torej zbrali takoj za drž. zborom. Koliko časa bo torej imel drž. zbor in z njim dr. Koerber? Skoraj čisto nič. To kaže, da vlada že danes ve, da parlament ne bo delal, dasi se dela, kakor bi pričakovala čudežev. Dež. zborov zasedanje bo imelo namen, da sklenejo dež. zbori zakon o dež. prebitku davka za žganje. Nižjeavstrijski in češki dež. zbor pa imata sklepati še o deželnem proračunu. „Gazeta Narodowaa je prinesla predlog poslanca Merunowicza, ki pred laga, naj bi se najodličnejši parlamentarni klubi zjedmili za kompromis, da se izločijo iz dnevnega reda vse stvari, ki bi mogle izzvati obstrukcijo, torej pro račun in investicije. Zunaj teh zadev naj bi imele stranke zlasti v političnih in narodnih vprašanjih, dalje radi inicijativnih predlogov, interpelacij in peticij popolnoma svobodno roko. Kompromis bi se pa mogel od slučaja do slučaja omejiti. Predlagal pa naj bi ta kompromis n. pr. sedanji pred sednik zbornice. Češki drž. posl. dr. Herold se je izjavil dopisniku franc. lista „La Pa trie", da Avstriji ne preostaja nič druzega, kot da se njena ustava izpremenf v fede ralističnem smislu in zagotovi narodom razvoj narodnosti in neodvisnosti. Potem bo imela Avstrija v Slovanih največjo oporo. Vojna na Kitajskem.
Nemčija je prevzela vodstvo v vojni proti Pekinu in vodstvo mednarodnega la dijevja. Poveljnik mednarodnih čet, ki bodo operirale na suhem, je general grof Wal-dersee in vodja mednarodnega, v luki Taku zasidranega ladijevja podadmiral B e n-demann, njegov generalni štab pa vodi generalni major pl. G ros s. Ljubosumnost med Anglijo in Rusijo ter diplomatska spretnost grofa Biilovva je dosegla ta sijajni uspeh Nemčije, ki igra v sedajni vojni prvo ulogo ter jo bo nedvomno igrala tudi po vojni, ko
polpijani po smradljivem tlaku. Nekateri izmed njih sanjajo za zagrnjenimi okni, komolce na mizi, glavo na komolcih. V veliki sobi, krog zelene mize, sanja na komolcih častita družba častitih ljudi, sanja pod predsedstvom ministra Koerberja. To je ministrski svet. Slovesna ura v slovesnem ćrnem okviru tiktaka ob steni; samotna muha tre peče nad sedmerimi glavami, za-trepeče ter sede nalahko, oprezno in udano na nedolžno plešo Koerberjevo. In eksce-lenca se strese v mučnih sanjah. . .
Ali o mraka! — O mraku se dvigne pobožni Call, v polsanjah odpre zamišljene oči ter čita:
„Ministrski svet je sklenil v svoji zadnji seji, da hoče prej ko slej posvečevati vso skrb in pazljivost svojo razmišljanju in premotrivanju zamotanega položaja. . . .
In v sanjah prikima šestero častitih glav----
Ceste so prazne; žive duše ni daleč naokrog po teh prostranih trgih. Po tistem bulevardu, ki se razprostira nad pokopano Dunajčico, hodi en sam človek. Z vročega neba dežuje, kot ni deževalo še nikoli; razbeljene solčne kaplje mu padajo na obraz; tista tenka bodalca ga zbadajo v trepalnice, v ustna, naravnost v oči. Ali on se za take neumnosti ne meni, zakaj
se bođo delile — .odškodnine". Nemčija pošlje še 5000 mož, tako da bode imela največji kontingent v južni in osrednji Kitajski. Na severju, ob Amuru, v Mandžuriji so Rusi navezani sami nase. Grof Waldersee se vkrca v Genovi Sele 21. avgusta ter dospe v Šanghaj 22. septembra. Več kakor mesec dnij bo torej Se preteklo, preden se začne prava vojna s Kitajci. No že sedaj so dosegle mednarodne čete in ladje par lepih uspehov, a seveda ne brez velikih žrtev. Vzele so luko Taku, mesto Tientsin, Pejtsang in Yangtsun Zadnje mesto je branilo kar 15.000 Kitajcev, a vendar so bili premagani, kar vsekakor dokazuje, da Kitajci niso dobri vojaki, nego da so nevarni le radi svoje ogromne množice. Sicer pa se niti poslednjih dveh uspehov ni posebno veseliti, ako je resnična vest „Daily Ex pressa", da se je 48 km južnovshodno Tientsina pojavila močna kitajska armada, ki se pripravlja, da zgrabi in osvoji Tientsin iznova. Ako je to res, potem bodo morale mednarodne čete od Pejtsanga in Yang tsunga zopet nazaj Iz Barolina in Londona je sicer došla vest, da ponuja kitajska vlada že mir, a ta vest je kaj malo verjetna. Če pa je resnična, nima za sedanje revoluci onarne razmere na Kitajskem nobene vred nosti. Morda je cesar Kwangsu res vnet za mir ter se trese za pekinško zidovje, ka tero bi mednarodno vojaštvo podrlo, toda cesar itak nima danes nobenega vpliva. Vojno bodo princ Tuan, general Tungfuaiang ter razni, z boksarji zvezani podkralji na daljevali, dokler ne bodo korenito poraženi. Zato je stališče nemške vlade docela pravo: o miru je možno razpravljati šele v Pekinu, ko bodo razen glavnega mesta tudi vsa druga kitajska središča v oblasti mednarodnih čet.
Vojna v Južni Afriki.
Angleška kraljica je v prestolnem govoru proglasila, da je republika Oranje že angleška, a hkratu so došle z bojišča prav čudne vesti. V Pretoriji, kjer rezidira lord Roberts, so zasledili baje veliko zaroto, ki je nameravala mesto za?gati ter v splošni zmešnjavi pomoriti vse ondotne angleške častnike ter ujeti in odvesti Ro-bertsa. Deset zarotnikov so že zaprli. Hkratu se poroča, da se je pojavilo blizu Pretorije 500 Burov, in končno se javlja, da vlada med Angleži velik strah, ker napadajo Buri vsak vlak z živili in je potreba prav energičnih odredeb, sicer zaide Pretorija in angleška armada radi živil v največjo stisko. Angleži se tudi boje, da so Buri v Pretoriji z drugimi, v vojni stoječimi rojaki v zvezi, ter da se mejsebojno podpirajo. Lord Kitchener lovi zopet De-\veta, a ga ne more ujeti, general Hunter pa lovi generala Olivierja, a ga ne more dobiti. Angleži se potemtakem v republiki Oranje še vedno v veliki nevarnosti in o pacifikaciji tega ozemlja ni vzlic kraljičinemu prestolnemu govoru niti govora. A tudi Rober'su se ne godi dobro v Trans-vaalu. Komaj se je upal nekaj milj proti severju, že ga je pognal Botha s pestjo vojakov nazaj v Pretorijo. Angleški vojaki trpe strašno in bolezni se širijo rapidno. Zato pa ni čudno, da  se očitanja angle-
ta človek sem jaz. Prišla je na Dunaj Minka, ta čudovita ženska ta ženska vseh žensk, in v meni samem je toliko gorkote, da bi se jako prehladi!, če bi ne deževale z neba razbeljene kaplje. Mnogoterim častivrednim Slovencem se bo zdelo čudno, da pripovedujem take stvari. Ali Če pripovedujejo z ginjenimi očmi in resnimi nosovi, da se je obrnil doktor Koerber z desnega komolca na levi komolec in da je ekscelenca Call premišljeval o položaju, — zakaj bi ne pripovedoval jaz i sto tako ginjen in resen, da je prišla Minka na Dunaj? Moja nevesta in jaz sva storila za slovenski narod na vsak način več nego minister Koerber ali pobožni Call. . . .
Jaz hodim po gorečem tlaku, ali ona stoji ob tem času v salonu pred ogledalom okrenila je glavo na levo, nagnila se čisto blizu k gladkemu steklu, da bi videla, če je Se ostala na vratu tista velika rdeča lisa od mojega zadnjega poljuba. Pot ni več dolga in moje roke hrepene" in moje ustnice trepečejo. Jaz hodim po gorečem tlaku, pod gorečim nebom, ali v tistih zapuščenih sobah je mrak in o mraku--
0 mraku sedi ob oknu debeli kramar Jožef Strobach in mrmra:
„0es G'sind'1!"____
Ivan Cankar.
Skemu vojnemu uradu množe kakor v deževju glive. Nedavno so bili angleški listi polni graj radi zanikernosti in nedostatnosti angleških lazaretov in bolnišnic, sedaj pa se piše mnogo radi zanikernega preživljanja det. Vojaki uprav stradajo. Zlasti se godi slabo četam generala Rundla, ki ima nalogo stražiti za Robertsom ozemlje med Winburgom in mejo dežele Basutov. Onemogočiti morajo oranjskim Burom, da bi vdrli za Robertsom. V „Daily News" je opisal vojni dopisnik Hales položaj Rund love vojske takole: Moštvo trpi najhujše pomanjkanje. Mnogo pešcev je toli slabih, da se morejo komaj premikati pod težko vojno opravo. Suhi in bledi, trudni in apatični lezejo dalje. Njihova kolena se tresejo, njihova roka trepeče in omahuje, kadar devajo puško na ramo. A ne tresejo se iz bojazni ali radi bolečih ran, nego radi slabosti, oslabljenja in malokrvnosti, kar vse je povzročila neprestana lakota. Tako opisuje angleški žurnalist stanje angleških vojakov, zato mu je verjeti. Dopisnik pa trdi, da je v Capstadtu, Port-Elizabethu in East-Londonu mnogo živil nakupičenih, a da se jih Angleži ne upajo poslati za stradajočimi četami, ker bi vlake nedvomno polovili Buri. Roberts namerava baje prodirati proti Machadadorpu, kjer je sedaj središče burske vlade. A zopet ima smolo. Buri „beže" pred njim, a ga zgrab-Ijajo od zadej, spravljajo v nevarnost njegove zveze s Pretorijo in napadajo vlake. Tudi okorni Buller lovi Bure, a tudi pred njim — kdo bi to mislil! — nbežeB Buri. No, predno izginejo, mu pa vendarle puste" za spomin kup mrtvih in ranjenih angleških vojakov. Tako imajo »bežeči" Buri vedno dobiček. Kako dolgo še?:
XII. skupščina „Zaveže avstrijskih jugoslov. učiteljskih društev" v Mariboru.
(Izvirno poročilo.) (Konec.)
Jubilejska samopomoč.
V četrtek zjutraj ob 8. uri je zborovala „Jubilejska samopomoč". Predsednik g. Jak. Dimnik pozdravi navzoče, kon-štatuje sklepčnost in otvori zborovanje ter obžaluje, da se učiteljstvo ne zanima za to prekoristno društvo tako, kakor bi zaslužilo. Društvo je izplačalo letos v treh smrtnih slučajih 1062 K, a svojega imetka ima 1030 K, ki so naložene v mestni hranilnici ljubljanski.
Na predlog gosp. Mejovška se bo uvedel v prihodnje čekovni račun. Isti govornik tudi predlaga, naj se imenujejo v posameznih krajih poverjeniki, ki bodo skrbeli, da se število članov pomnoži.
Gosp. Črnagoj stavi nekatere nasvete, ki se naj uvažujejo pri prenaredbi pravil, in kar bo razvitku društva v korist. O istem predmetu je govoril tudi gospod S t r m š e k.
O nekem smrtnem slučaju se je razvila daljša debata, v katero so posegli gg. Petriček, Strmšek, Gradišnik, Knaf-lič, Mejovšek, Jelene, Trošt, Jarc in predsednik.
V odbor so bili izvoljeni: Gosp. Fr. Ks. Trošt, predsednikom in gg. Jak. Dimnik, E. Gangl, J. Rezek in A. Sitsch odbornikom ter gg. M. Jo s in, L. Armič in J. C e p u d e r pregledovalcem računov.
Sprejme se končno predlog g. Trošt a, da naj odbor premišlja, kako bi se odpravili nekateri nedostatki pravil, in da naj se skliče po predlogu g. Dimnika ob prihodnjem zborovanju izredni občni zbor. Na predlog g. Gradišnika izreče občni zbor dosedanjemu odboru in zlasti njega predsedniku Dimniku zahvalo.
Glavno zborovanje.
Kmalu po deseti uri se je začelo v lepi dvorani „Nar. doma" glavno zborovanje, katero je vodil predsednik gosp. Luka Jelene.
Pričakovati je bilo, da bode vsaj štajerska Šolska oblast odposlala svojega zastopnika na ta najslove?nejši del cele skupščine, pričakovati je bilo to tembolj, ker so se letošnje skupščine seveda v prvi vrsti vdeležili Štajerski učitelji, toda to pričakovanje se ni izpolnilo. Ta ali oni bi utegnil reči. Šolska oblast je s tem pokazala, da se ne zanima za učiteljstvo, da se ne zanima za Šolstvo. Mi tega ne rečemo,
ker vemo, da Šolska oblast zategadelj ni bila zastopana, ker so zborovali slovenski učitelji. Pričakovati je tudi bilo, da pozdravi tudi kak zastopnik legitimiranih zastopnikov Štajerskih Slovencev, kak po-slanec, saj je vendar učiteljstvo najvažnejši faktor na polju narodne omike. A tudi zastopnika poslancev ni bilo, kolikor nam jq znano nobenega, vsaj oglasil se ni nobeden. --
Zborovanje je otvoril zaslužni pred sednik „Zaveže učiteljskih društev", gosp Jelene s krepkim govorom, v katerem j-povdarjal. da sta učiteljstvo pripeljala na zborovanje živa ljubezen do slovenske min dine in do slovenskega naroda in stanovska zavest. Ako motri učiteljstvo obstoječe razmere, postaja mu časih pač tesno pri aro saj vidi, da se posamezni učitelji odcep Ijajo od svojih tovarišev in korakajo ob strani ljudi, ki narod hujskajo zoper šol in zoper učiteljstvo ter silijo nazaj v jarem katerega se je učiteljstvo komaj znebilo (Klici: Sramota!) Tolažilo pa je, da je ve lika večina vsega učiteljstva v taboru „Za veze", in da stoji nepremično na braniku svobodne šole in učiteljske svobode. Le če bo učiteljstvo zvesto ostalo svojim idealom, zasijali bodo njemu in šoli boljši časi. Ako bi se slovensko učiteljstvo izneverilo tem idealom, postala bi suha veja na ze lenem drevesu avstrijskega učiteljstva (Klici: Tako je !) Časi so resni, in zato naj pokaže učiteljstvo , da vlada mej njim sloga, in da veže vse napredno učiteljstvo ljubezen do svobodne šole in stanovska zavest. Zavezino vodstvo upa, da bo to vplivalo tudi na razkol, ki je zavladal na Štajerskem med učitelji. Nastala so nasprotja mej takoimenovanimi mladimi in mej drugimi. „Zaveza" doslej v to nasprotje ni posegla sama, pač pa je odprla svoja glasila tako tistim, ki so pisali za mlade kakor tistim, ki so pisali proti njim, vod stvo pa si šteje v dolžnost izjaviti, da se bo uprla ravno tako vsem, ki bi kakor koli hoteli omogočiti napravo nemškega mostu do Adrije (živahno pritrjevanje) kakor ti stim, ki bi se vezali z nasprotniki učiteljstva in šole, s klerikalci. (Živahno pritrjevanje)
Predsednik je potem pozdravil vs^ nčiteljstvo, ki se je zbralo na skupščini, vse prijatelje šolstva, ki so bili navzočni, prav posebno zastopnike akademičnih društe „Slovenije" in „Triglava" in navzočnega zastopnika češkega učiteljstva, ter se spo minjal, da se letos praznuje stoletnica pes nika Prešerna in pedagoga Slomšeka. Zbo-rovalci so Prešernu in Slomšeku zaklicali „Slava".
Končno je predsednik s toplimi besedami omenil, da stopi cesar dne 18. avgusta v svoje 70. leto ter pozval navzočnike, naj zakličejo cesarju kot ustanovitelju svobodne in napredne šole trikrat „Slava".
Zborovalci so se temu pozivu z navdu šenjem odzvali in zaklicali stoje cesarju trikrat „Slava".
V imenu mariborskih Slovencev pozdravil je zborovalce čitalnični predsednik g. dr. Firbas, ki je izrekel željo, da bi zborovanje obrodilo obilo sadu učiteljstvu in narodu ter zaklical zborovalcem: Dobro došli!
Predsednik g. Jelene je potem po-sebe pozdravil župana Hribarja in deželnega odbornika dr. Tavčarja, rekši, da je učiteljstvo posebno veselo, da sta prišla na skupščino častna člena „Zaveže", ki sta ne le z besedami, nego z dejanji pokazala, da sta resnična prijatelja šole in učiteljstva. (Burni „Živio'-klici).
V imenu mariborskega učiteljskega društva je zborovalce pozdravil g. Lasba-cher, v imenu slovenskih akademikov pa se je za pozdrav zahvalil g. Kukovec, ki je povdarjal spoštovanje akademične mladine za novo šolo in napredno učiteljstvo ter simpatije akademične mladine za učiteljska stremljenja. Povdarjaje pomen učiteljstva za slovenski narod, je izrekel željo, naj bi kdaj slovensko učiteljstvo moglo tako kakor Bjdrnstjerne Bornson o svojem narodu reči: da je naš slovenski narod naj izobražene j li na svetu. (Živahno odobravanje).
Na to je bil z navdušenimi Slava-klici sprejet predlog nadučitelja g Jarca, naj se cesarju brzojavno izrazi udanost zbranega učiteljstva.
Sledili sta potem dve jako zanimivi razpravi.
PŽS- Dalja v prilogi. T£U
Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 184, dn6 11. avgusta 1900.
Ravnatelj g. Schreinerje govoril o Slorošekn kot pedagogu. Podavši interesantno sliko o nekdanjih šolskih razmerah na Slovenskem, je označil Slomšekove zasluga za narodno šolstvo in podal znan stveno kritiko o Slomšekovih pedagogičnih nazorih. Zbrano učiteljstvo je z velikim zanimanjem sledilo razpravi ter predavatelju na živahen način izrazilo svojo zahvalo za to razpravo.
Nadučitelj g. Strmšek je govoril o vprašanju „Kako naj se javi naša stanovska zavest". Podalje na to vprašanje vsestranski odgovor. Slovensko učiteljstvo bo to predavanje gotovo z velikim zanimanjem čitalo. Govornik se je tu in tam dotaknil tudi jako aktuvalnih zadev, mej drugimi tudi duhovnih vaj ter dokazal, da stanovska zavest brani zavednemu učitelju, da bi se teh vaj udeležil.
Poročilu g. StrmŠka je sledila kratka debata, v katero so posegli gg. Kosi, Pe-triček in Če sni k. Prvi teh govornikov se je postavil na stališče, da učitelj ne greši zoper stanovsko zavest, če se udeleži duhovnih vaj. Poročevalec g. Strmšek je ob viharnem pritrjevanju zborovalcev odločno zavrnil to stališče, povdarjaje, da so duhovne vaje za učiteljstvo žaljive, ker se prirejajo samo za učitelje, a za noben drugi stan.
Gosp. Češnik je odbijal mnenje, ka kor da bi moralo učiteljstvo stati nad strankami. Učiteljstvo zahteva, naj se šola uravna tako, da bo v korist narodu in učiteljstvu. Učiteljske zahteve je na Kranjskem sprejela narodna napredna stranka, in zato so učitelji vstopili tudi v njen tabor.
Gosp. Gradišnik je odločno zasto pal stališče, da ljudstvo nikdar nima do-velj pouka. Nahajajo se ljudje, ki nasprotujejo ljudski omiki; da, celo nekateri poslanci se ogrevajo za šestletno šolo.
Končno je bila sprejeta daljša vrsta resolucij, ki podajajo nekako sliko, kako naj se javi stanovska zavest, učiteljstva. Mej drugimi se zahteva spoštovanje verskega mišljenja naroda, skrb za nadaljno izobrazbo učiteljstva in višjo strokovno in splošno naobrazbo učiteljiščnikov ; potezanje za dostoj-nejše plače, za odpravo krajevnega plačilnega sistema, za odpravo tajne kvalifikacije, za premembo disciplinarnega reda. kakor tudi za spremembo šolskih oblastnij tako, da bodo o notranjih šolskih stvareh odločilni pedagogiško izobraženi členi; potezanje za to, da prevzame država velik del šolskih stroškov, krajni šolski sveti pa preskrbe vsem otrokom potrebna učila; učiteljstvo naj brani svoje državljanske in stanovske pravice, naj vestno izvršuje svoje državljanske dolžnosti in dolžnosti do bližnjega, in naj tudi izven šole pospešuje gospodarski in kulturni napredek našega naroda; učiteljstvo naj popolnjuje in podpira svojo organizacijo, naj dela nasložno delovanje vsega slovenskega, po možnosti tudi vsega avstrijskega učiteljstva, in naj se protivi nastavljanju ne dovolj izobraženih in primerno iz-prašanih učiteljskih močij.
S sprejetjem teh resolucij je bil dnevni red končan in je predsednik zaključil glavno zborovanje.
Banket.
Glavnemu zborovanju je sledil v pri jaznih, dasi nekoliko tesnih restavracijskih prostorih banket, ki je bil jako animiran, in pri katerem je bila izrečena marsikaka krepka beseda. Mej posameznimi govori so se pridno oglašali učitelji pevci.
Vrsto napitnic je otvoril predsednik g Jelene, ki je napil cesarju, na kar so zborovalci stoje zapeli cesarsko pesem.
Vsem gostom, ki so prišli pokazat učiteljstvu svojo naklonjenost in pripoznali s svojo udeležbo važnost učiteljskega stanu, je napil g. Lasbacher, v tem ko je g- Strmšek specialno napil županu Hribarju in drju. Tavčarju.
Istrski učitelj g. Dubrovid je v dalj sera govoru pojasnil, kako je „Zaveza" počasi pritegnila pod svoje okrilje tudi hrvatsko učiteljstvo ter se potem jako ostro izrazil proti tistim učiteljem iz Istre, ki niso zadovoljni s sedanjimi razmerami Očital jim je, da so hoteli storiti „crno djelo", ker so se sedanji nadvladi duhov ščine nad učitelj st v om v Istri uprli, ter napy slogi mej slovenskim in hrvatskim učite^stvom.
^astopnik čeških učiteljev, g. Papa-ček, » naglašal jedinstvo mej češkim in slovenskim narodom ter napil slovanski vzajera&ati.
Živahno aklamiran je povzel potem besedo g. župan Hribar, ki je rekel, da je danes, ko je slišal referate in debate, spoznal, da ima pred seboj resničen uči teljski; parlament, in izrazil svoje veselje, da je zborovanje tako mnogoštevilno obiskano, in da se je tako znamenito obneslo. Povdarjalo se je na zborovanju, da je potrebno gojiti učiteljsko samozavest. To je v istini potrebno. Bili so časi, ko učitelj ni vžival ugleda mej narodom, ko se ga ni cenilo, in Še danes so ljudje, ki bi tiste čase radi nazaj poklicali in bi radi preprečili, da bi prišel učitelj do ugleda. (Živahno pritrjevanje.) Učitelj je prvoboritelj za narodno prosveto, mora pa biti tudi prvoboritelj za narodno misel. (Živahno odobravanje.) Učiteljstvo je vedno delovalo za povzdigo narodne zavesti, zlasti važno je tako delo tu (v Mariboru), na zemlji, ki se nam je odtujila, katero pa moramo zopet nazaj pridobiti. (Viharno pritrjevanje.) Uči tel stvo naj deluje za omiko in za probujo narodne zavesti, s tem dokaže, da je v na rodni organizaciji jed6n najvažnejših sta nov. Mi, ki smo vedno v vas videli pro-svetitelje naroda, vdani vam bomo, vdani tudi zanaprej. Boljše gmotno stanje si pri borite le v taki organizaciji, kakršna je „Zaveza". Pravi se, da bi se morala imenovati „Zveza", a po moji sodbi je pravi izraz, ker kaže, da ste se zavezali, delovati za svoj stan, za prosveto, za narod. Govornik je zaklical „Zaveži": vivat, floreat, crescat! (Burno pritrjevanje in klicanje ,Živio Hribar!")
Gosp. nadučitelj Če sni k je naglašal, da so Čehi najboljši zavezniki Slovencev ter najnaprednejši in najomikanejši mej avstrijskimi narodi ter je napil Čehom in češkemu učiteljstvu.
Z viharnimi klici „Živio dr. Tavčar, pozdravljen, oglasil se je potem gospod dr. Tavčar, ki je dejal, da od njega ne more nihče pričakovati, da bi se v Mariboru kazal drugačnega, kakor je v Ljubljani. Nečem — je rekel govornik — nikogar žaliti, naj bo katerega prepričanja koli, a kakor jaz ne zahtevam, naj kdo meni žrtvuje svoja načela, tako se tudi od mene ne more zahtevati, naj žrtvujem jaz svoja načela. Jaz imam glede šolstva svoje nazore, ki se z lepimi, a v tem oziru praznimi besedami o slogi ne dajo omajati. Jaz stojim na stališči, da mora naš mali narod imeti dobro šolo, in da nas mali narod ne sme imeti slabšega šolstva, kakor ga imajo naši mogočni narodni nasprotniki. (Živahno pritrjevanje) Da je učiteljstvo važen faktor v narodnem življenju, ta vera je še mlada, in še dandanes se ima učiteljstvo boriti s tistimi strašnimi predsodki, ki so se prenesli iz stare šole v naše čaše. (Živahno pritrjevanje.) Še sam se spominjam, ko je učitelj nosil koš in hodil z njim na polje in vse je bilo s 'em zadovoljno. Ti časi tiče našemu lju '.stvu še v kosteh in naša naloga je, delati z vso silo na to, da se iztisnejo ti pred30 <i ljudstvo iz kosti. To je težko delo, saj d ije država najbolj klavrn izgled. Učiteljstvo se časih pritožuje, proti deželnim poslancem pa ti ne morejo delati čudežev, kakor dandanes sploh nihče ne more čudežev delati. Država se je polastila vsega šolstva, ona gospodari ž njim, ne da pa zanj niti groša. (Burno pritrjevanje.) To je barbarizem, proti kateremu se moramo boriti z vso silo. Moje prepričanje je, da slovenski učitelj mora biti napreden. (Živahno pritrjevanje.) Pri znam, da imate na Štajerskem jako mnogo simpatičnih duhovnikov. Naši niso taki. Pri nas se hoče duhovščina polastiti vsega javnega življenja. Temu se ne smemo udati in zato se ne morem strinjati s stališčem, ki ga je zavzel menda kot govornik mojega prijatelja SpinČida gosp. Dubrovid Moje prepričanje je, da moramo učiteljstvo emancipirati od duhovščine. Ta se mora privaditi, da sta duhovnik in učitelj enakopravna in enakovredna faktorja, in da učitelj ni manj vreden kakor duhovnik. (Živahno pritrjevanje). Še druga fraza je, ki je učiteljstvu jako nevarna. To je fraza o slogi mej duhovniki in učitelji. Nihče ni proti temu, da vlada sloga, a ne taka, da bi bil učitelj podvržen duhovniku. Prijatelj Dubrovid je točil le sladko vodo. Pri tej slogi se gre navadno za ljubezen, pri kateri bi duhovnik vladal nad učiteljstvom. Dokaz tega je frazu o verski šoli, s katero se hoče učiteljstvo podjarmiti. Naše učiteljstvo pa, ako naj bo res faktor o narodo-
vem življenju, mora biti neodvisno in napredno sicer pridemo v nevarnost, da bo naše šolstvo slabše od šolstva naših narodnih nasprotnikov. Govornik je napil neodvisnemu naprednemu učiteljstvu. (Dolgo trajno viharno klicanje „Živio Tavčar" in ploskanje.)
Ko sta še govorila ravnatelj gospod Lapajne in nadučitelj gospod Ferluga, ki je imel humoristično predavanje o številki 3, se je zaključil banket.
Koncert in ples.
Zvečer je bil v „Narodnem domu" najprej koncert, pri katerom je pel učiteljski zbor potem pa ples, katerega se je udeležilo nad 100 parov, in ki je trajal do jutra. S tem se je veselo zaključilo impozantno zborovanje .Zaveze".
Dnevne vesti
V Ljubljani, 11 avgusta.
— Osebne vesti. Profesor na državni gimnaziji v Pazinu g. Fran Matej čič je imenovan   ravnateljem   tega zavoda.
— Cesarjeva sedemdesetletnica. Župan Hribar je izdal naslednji razglas: Dne 18. t. m. praznovalo bode Njega Apostolsko Veličanstvo cesar Franc Jožef I. skromnim načinom v krogu Svoje prejasne rodbine Svoj sedemdeseti rojstni dan; narodi avstrijski pa si ne bodo dali vzeti pri like, da ta dan zopet pokažejo Svojemu vladarju, kako iskrene vezi ljubezni in uda-nosti jih vežejo z Njim. Deželno! stolno mesto Ljubljana je sicer predvlanskem jako slovesno proslavilo vladarsko petdesetletnico cesarjevo; vendar sem pa, ker želim, da se dostojno proslavi tudi sedemdesetletnica rojstva Njegovega, naročil, naj se v predvečer dne 17. t. m. razsvetle, slavnostni dan 18. t. m. pa z zastavami okrase vsa mestna poslopja. Poznavajoč ljubljanskega prebivalstva prirojeno udanost in zvestobo do posvečene osebe vladarjeve, prepričan sem, da se bode tudi ono primernim načinom udeleže valo proslave sedemdesetletnice Njegove.
— Občinske volitve v Vipavi. Danes se vrši v Vipavi ža četrtič volitev v občinski zastop. Vlada je volitev že trikrat ovrgla. Trikrat zapored! Kaj takega na Kranjskem še nismo doživeli in reči moramo, da se nam to zdi že več kakor čudno, ker se dejanjski v Vipavi ni prav nič takega zgodilo, kar bi opravičevalo to nenavadno ovr-gavanje. Vladno postopanje napravlja utis, kakor bi postojinski okrajni glavar, ki ni — kakor znano — uzor vseh uzorov, hotel po vsi sili spraviti v Vipavi klerikalce na krmilo in ž njimi župana, ki bo rad tako plesal, kakor bo godel glavar. Upamo, da bodo naši somišljeniki tudi pri današnji četrti volitvi zmagali.
— ,.Slovenec" in Slomšekova slav-nost. Dva štajerska rodoljuba pišeta nam iz Savinjske doline: Potujoč križem domovine udeležila sva se samo ob sebi umevno tudi stoletnice, prirejene v spomin našega ožjega rojaka na Ponikvi. Popis prelepe te slavnosti v Vašem listu je objektiven, oni v „Slovencu" pa skrajno pristranski. Na tej slavnosti ni prišlo klerikalstvo v nobeni točki na površje. Bila je zgolj narodna si a v no s t. Prosto ljudstvo zanimalo seje za „Sokola" in njega odlične zastopnike, za ljubljanske krščanske socialiste pa le malo. Potrjujeva istinitost Vašega poročila, da so krščanski socialisti iz L j ubijane „ samevali". Sedela sva prav blizu njih in imela priliko jih opazovati. Niti enega inteligentnega obraza nisva mej njimi našla. Bila sva že večkrat mej delavci, pa tako slabega materiala še nisva videla. Neko mlado fante dalo si je posebno mnogo opravka. Skakalo je kakor „frtavka" sem in tja. Bilo ga je povsod najti. Vsiljevalo se je zlasti blizo sedeči duhovščini. Videti bilo je, da ji fante" preseda, in da se njega in njegovih tovarišev sramuje. Vprašala sva nekega delavca, kdo je ta pobič. Dobila sva odgovor: „To so gospod Štefe." — Mislila sva si svoje. — Zanimala naju je tudi istinito lepa kranjska narodna noša. Pa kaj koristi tak material v nji! Naši priprosti kmetje rekli so: „Le pih deklin pa Kranjci nimajo, vsaj tote niso lepe, naše so lepše!" To čula sva na slavnostnem prostoru, pred cerkvijo in mej potjo od kolodvora. — Tako nam pišeta, kakor rečeno, dva štajerska rojaka. Konstatirati moramo pri tej priliki, da .Slovencev"   poročevalec   pri   tej slav-
nosti ni samo slabo videl, nego da je tudi slabo slišal. Nekaterih zanimivih stvarij ni slišal, pač pa je slišal medklice, katerih sploh nihče zaklical ni. .Slovenec" je poročal, da je mej govorom dr. Tavčarja nekdo zaklical jedenkrat „Švegelj", drugič pa „na Kranjskem se pa veže z Nemci". To je od konca dokraja popolnoma izmišljeno. „Slovenec" se je čisto navadno zlagal. Menda je hotel s tem pokazati, kako umeje Slomšekovega duha. Mej govorom dr. Tavčarja se je res primeril neki intermezzo in se je mislilo, da je nekdo ugovarjal dr. Tavčarju. A t e m u ni bilo tako. Poizvedovali smo natančno kako je bilo, in danes imamo nad dvajset prič na razpolago, ki so pripravljene priseči, da tistih besed, ki jih je „Slovenec" navedel, ni nihče zaklical. Rečeni intermezzo je provzročil neki kmetski možiček, ki se je mej govorom dr. Tavčarja z nekim drugim kmetom spri in začel nanj vpiti. „Slovenca" pozivljemo, naj nas toži. To lahko stori, saj smo mu očitali, da se je zlagal. Dokazali mu bomo s pričami, ki so ugledni štajerski Slovenci, da je res lagal, ter z očitno lažjo proslavil Slomšekovo stoletnico. — Končno še nekaj besed o našem poročilu glede Slomšekove slavnosti. „Slovenec" je sila jezen, ker smo naglašali, da je imela slavnost izključno slovensko narodno lice, in da je klerikalstvo ostalo na strani. To je tudi gola istina. Štajerski Slovenci so koj od začetka zahtevali, da mora slavnost biti narodna, in da ne sme biti ne klerikalna ne liberalna. To se je vpo-števalo že pri sestavi slavnostnega odbora. Radi tega sta bila tudi dva slavnostna govora, prvi v cerkvi, kjer je, kakor ob sebi umevno, govoril duhovnik in drugi pri razkritju spominske ploče, kjer je govoril svobodomiseln učitelj, dasi se je bilo zahtevalo, naj tudi tu govori duhovnik, in radi tega tudi ni bilo ne posebne napitnice na škofa, ne posebne napitnice na navzočne kanonike in sploh na duhovščino. Sploh kaže ne toliko to, kar se je zgodilo, nego to, kar se je nalašč opustilo, da je bil namen, potisniti na stran vse, kar bi dalo slavnosti strankarsko klerikalno lice Ta namen se je tudi dosegel v polni meri, slavnost je imela samo naroden značaj, in tega tudi „Slovenec" ne bo utajil, pa naj se trudi kolikor hoče.
— „Sokol", „Danica" in „Sv. Mi-helj". Piše se nam: Neko posebno veselje imam na narodnih slavnostih šteti med korakanjem število Članov raznih zastopanih družtev. Pri Slomšekovi slavnosti naštel sem dopoludne 18 ljubljanskih in 29 celjskih Sokolov, 2 Daničarja in 29 krščanskih socialistov. Kaj menite, koliko jih je pa „Slovencev" poročevalec v svoji objektivnosti videl? „Okolu" (!) 10 Sokolov, 8 (!) Daničarjev in »okolu" 60 krščanskih socialistov. Da je pa tudi bilo zares okolu 60 Triglavanov, Slovenijanov in Savanov pod zastavo „Triglava" zbranih, pozabil je navesti. In vsi ti, kakor Sokoli potovali so na lastne stroške, ker niso tako srečni, da bi jim bil znani škofi j s k i p o t r e s n i fond na razpolago.
— Kaplana Rudolfa sreča in konec.
Ze teden dnij je tega, kar smo omenili, da je vsled neprevidnega in lahkomiselnega Ru-dolfovega gospodarjenja pri klerikalni posojilnici in pri klerikalnem konsumnem društvu v Trnovem pri Ilirski Bistrici nastala nekaka nesreča. Povedali smo, da so uradniki „Gospodarske zveze" več tednov spravljali knjige teh dveh društev „v red" in prišli do spoznanja, da je izgubljenih kakih 30000 gld. Vsakdo je pričakoval, da se to pojasni, vsakdo je mislil, da bodo klerikalci hiteli javnemu mnenju povedati, kako je s to zadevo. Toda nič takega! Klerikalci molče kakor grob, misld, da se stvar tako najhitreje pozabi. Toda pri tem računu se utegnejo zmotiti, zakaj ta zadeva ni taka, da bi se pozabila. In naravno je tudi, da ta zadeva nas močno zanima, in da jej bomo tudi še v naprej posvečevali ono pozornost, ki jo zasluži. Toda pač — nekaj je dr. Šu-steršič vendar odgovoril na naš članek, ali ne nam in ne direktno, ampak pri sodniji, in to kaže, da so dnovi slave in sreče kaplana Rudolfa potekli, in da se bliža koneo. Dr. Šusteršič se nagloma vknjižuje na ka-plana Rudolfa posestva in grozi temu svojemu zvestemu in neizmerno udanemu pristašu, da ga spravi na boben. Rudolf ima sedaj priliko, da na razvalinah svoje
eksistence premišljuje o pregoreči svoji delavnosti za slavo in korist dr. Šusteršiča. Kako slepo se je Rudolf poganjal za dr. Šusteršiča! Lovil je zanj klijentov, koder je mogel in tudi sam si ga je izbral pri raznih kazenskih zadevah za svojega zastopnika In dasi je dr. Šusteršič imel navadno smolo in je navadno propadel, in dasi je Rudolf plačeval silne ekspenzare, se le ni omajalo njegovo zaupanje. Morda je mislil, da se bodo dr. Šusteršič in njegovi tovariši držali nauka: „Ljubi svojega bližnjika, kakor samega sebe". Rudolf je danes v položaju, da mora dr. ŠuSteršiča spominjati na ta nauk, a vse njegovo apeliranje ne zaleže ničesar. Šusteršič pridno vknjižuje in pri tem mu pomaga čudaški tercijal kaplan Oranič. Škoda, da ga niso fotografirali, tega kaplana tedaj, ko je z očitnim veseljem prinesel zadolžnico svojega stanovskega tovariša, da se vknjiži. Rudolf bo zdaj lahko razsodil, če bi kak oderuh ž njim ne postopal milejše, kakor postopajo klerikalci, dasi je za njihove namene, zabil tudi svoje in svojih bližnjih sorodnikov zasebno premoženje. Rudolf, naš stari sovražnik, se nam danes, ko je materijalno za vse življenje ruiniran, resnično smili in privoščili bi mu, da bi njegovi somišljeniki v teh težkih dnevih ž njim nekoliko bolj človeško postopali. Bržčas izvira ta krutost iz želje, vsaj navidezno ohraniti ravnotežje pri posojilnici in pri konsumnem društvu v Trnovem, bržčas se misli, da je že preprečena katastrofa, če se izkaže, da je Rudolf toliko in toliko dolžan tema društvoma, dasi mož že davno ni več solventen, toda v resnici ne bo s tem nič pomagano. Katastrofa se da na umeten način zavleči, poravnati pa se več ne da. Tisti tisočaki so izgubljeni in se ne bodo nikdar več nazaj dobili. Kaplan Rudolf pa bo pozab ljen v kaki samotni vasi filozofiral o minljivosti sreče in zanesljivosti klerikalnih prijateljev.
— Zopet neizogibni bohinjski „kaplari z birtahom". Iz Bohinja se nam poroča: Nismo se varali, ko smo vam pred tednom dni pisali, da nam bo mogoče morda zopet v kratkem kaj o vele o mik a nem borjulskem rojaku poročati, »črni oblaki" ne zbirajo se nad maziljeno glavo konzulskega predsednika samo radi izgube pri siru, zbirajo se v tem večji meri nad ljubljencem škofa Antona Bonaventure vsled preiskave, v kateri tiči radi obrekovanja c. kr. orožništva. Gospod državni pravdnik utegne Ljubljančanom prav zanimivo obravnavo preskrbeti, če kdo, si lahko naš „ka-plan z birtahom" reče: „Nalla dies sine linea".
— Poskusen samomor. Župnik Tomšič iz Dekanov, ki se nahaja zdaj v preiskovalnem zaporu, se je baje poskusil usmrtiti. Raztrgal je svojo srajco, spletel iz nje nekako vrv in se hotel obesiti, a jet-niški stražar ga je pri tem zasačil in preprečil nameravani samomor. Tomšičeva fara je že oddana drugemu župniku.
— „Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". V upravni odbor „Zaveže" so bili izvoljeni: Za Kranjsko gg. Ivan Šega, AntonPorekar in Josip Bačič, za Štajersko gg. Fran Kocbekt Vekoslav Strmšek in Ant Petriček, za Primorsko gg. Božo Dubrovič, Ign. Križman in Anton Berginec.
— Potrjen zakon. Cesar je potrdil v deželnem zboru kranjskem sprejeti zakon, s katerim so se premenile nekatere določbe zakona o pravnih razmerah kranjskega učiteljskega osebja.
_ Tenorist g. Bučar, ki je, kakor
smo že davno poročali, angažiran na dunajsko dvorno opero, nastopi danes prvič kot član opere in sicer v „Aidi".
— Cerkev v šmartnem pri Litiji. Na naše opozorjenje, da se je zid pri novi cerkvi v Šmartnem pri Litiji nagnil, je vlada, zavedajoč se svoje dolžnosti, kot stavbinska oblast poslala tehniškega izvedenca na lice mesta. Ta je konstatiral, da se zid ni niti sesedel, niti odtrgal, nego da je le vsled slabe zidave nagnjen, da pa se ni bati nesreče.
_ I. društvo hišnih posestnikov v
Ljubljani. Za odmero hišne najemarine za leti 1901 in 1902 naj vlože hišni posestniki ljubljanski popise hiš in napovedi o najemninskih dohodkih najkasneje do konca augusta 1900 pri c. kr. davčni administraciji v Ljubljani, in sicer se morajo navesti denarni zneski izključno le v kron-
ski veljavi.   V napovedi  o najemniki
se morajo navesti najemninski dohodki leta 1888 in 1899 in sicer zneski kateri so bili pogojeni od 1. novembra 1898 do 31. oktobra 1899, in od 1. novembra 1899 do 31. oktobra 1900; zraven naj se na vedo tudi vse eventuelne postranske dajatve kakor n. pr: doneski k davkom, k dokla-dam, prispevki za popravo. Najemniski zneski se morajo navesti za vsa prazna neoddana stanovanja. Za taka stanovanja se razmerno davek odpiše, ako se tekom 14 dnij, odkar se je stanovanje izpraznilo, to c. kr. davčni administraciji naznani. V ravno tistem obroku se mora pa zopet naznaniti, ako se je stanovanje oddalo. Za davčno dobo 1901 in 1902 se torej vzame kot podlaga hišnj najemninski znesek od let 1898 1. novembra do 31. oktobra 1899 in od 1. novembra 1889 do 31. oktobra 1900 in polovica teh obeh zneskov je predpisana kot hišni najemninski davek za leta 1901 in 1902, po katerem se potem zračunijo tudi cbčinske in deželne doki ade. Če se v letih 1901 in 1902 najemnina kakorkoli spremeni, nima to nobenega vpliva na predpisani hišni najemninski davek v tej davčni dobi, ozira se na to najemninsko spremembo še-le v naslednji davčni dobi 1. 1903 in 1904. Priporočljivo je, da v te napovedi o najemninskem dohodku enotno vlože, da se olajša delo hišnemu posestniku in davčni oblasti. V ta namen naj se navede čisti znesek, katerega dobi hišni posestnik od stranke za stanovanje, potem naj se pa posebej v „opombi" omeni, koliko se ne obdavči. N. pr.; stranka plača najemnine 400 gld., torej 5% (20 gld.) vodovodne in 4% (16 gld.) najemninske pri-klade. Vrh tega plača za razsvitljavo 10 gld., za snaženje stopnic 10 gld, torej skupaj 456 gld. Prispevki se morajo posebi omeniti, da presodi davčna oblast, naj se li obdavčijo ali ne. Na ta način se prihrani veliko časa in truda, davčna oblast pa dobi jasno sliko o vseh dohodkih. Sledeče navodilo naj služi za pravilo: I. Brezpogojno prosti hišnega najemnin skega davkasoprihodki: (vendar se morajo navesti). 1. Najemninska in vodna priklada, ako se oddaja mestnemu magistratu. 2. Doneski za razsvetljavo stopnic in veže, ako ne presegajo resničnega po-troška. 3. Doneski hišnim posestnikom za kurjavo kakor n. pr. za centralne kurjave.
4. Odškodnine za   postrežbo in pranje.
5. Odškodnine za osebno in tovorno prevažanje. II. Pogojno oproščeni hišnga najemninskegadavka so prihodki:
1. Odškodnine za uporabo hišne oprave in sicer: a) se odškodnine obdavčijo, če se plačujejo za tako opravo, ki stalno pripada k hiši (§ 294 obč. orž. zak.), n. pr. kopališčne naprave itd. b) se te odškodnine ne obdavčijo, ako se plačujejo za drugo opravo, pohištvo, dalje za stroje pri obrtni opravi, za pregrinjala na hodnikih in stopnjicah, za perilo, postrežbo (n pr. pri poletnih stanovanjih). 2. Plačila za snaženje (za čister.je stopnjic in hodnikov), a) so prosta davkov, če se plačujejo direktno hišniku, in če ne presegajo običajnih zneskov, b) se obdavčijo, če se plačujejo naravnost hišnemu posestniku. III. Brezpogojno se obdavčijo: 1. Odškodnine za uporabo vodnjaka na hišnem dvorišču.
2. Prispevki za popravo poslopja in preno vitve. 3. Prispevki za čiščenje dimnikov. 4. Prispevki za odstranjenje smetij in za snaženje stranišč. 5. Prispevki za uporabo električnih, plinarnih in vodovodnih naprav. Iz poveedanega je razvidno, da se napovedi o hišnih najemninskih dohodkih iz-gotove najbolje na ta način, da se navede čisti znesek, katerega oddajajo stranke hišnemu posestniku za stanovanje. Naloga davčne oblasti je pa, da odloči, ali naj se ti posebni navedeni prispevki in pristojbine obdavčijo ali ne. Na ta način se doseže jednotno in jasno postopanje v obojestransko korist. Pojasnila dobe Člani v društveni pisarni Dvorni trg št. 1, vsaki dan izimši nedelje in praznike od 51/« do 7 ure zvečer.
— Vojaške vaje. Danes, v soboto dospe preko Ljubelja cela divizija vojakov s Koroškega v Tržič, kjer ostane preko nedelje. V ponedeljek se začno vaje proti Radovljici in Kranju, kjer so domobranci. Vse čete dospo 14. in 15. v Ljubljano, odkoder odrinejo preti Postojini. Divizijo spremljata dve vojaški godbi.
— Ljudska knjižica na Ponikvi. V proslavo Slomšekove stoletnice je ljubljanski
pol. svetnik g. Fran Podgoršek v svojem rojstnem kraju na Ponikvah na svoje stroške ustanovil javno ljudsko knjižico. Kolikor nam je znano, je ta prva knjižica te vrste na Slovenskem. V naprednejših državah imajo že davno malone v vsakem kraju take knjižice in se je povsod izkazalo, da so jako koristne, in da mogočno vplivajo na povzdigo ljudske omike. S to knjižnico si je gosp. svetnik Podgoršek v svojem rojstnem kraju postavil sam najlepši spomenik!
— Iz Ribnice nam pišejo: čitalnica v Ribnici priredi dne 12. t. m. veliko ljudsko veselico v proslavo cesarjeve sedemdesetletnice. Popoludanska veselica se vrši na „Ugarju" pri Ribnici in večerna s plesom v prostorih g. Antona Arka. Ob neugodnem vremenu se vrši vsa veselica v navedenih prostorih.
— Stekla mačka je dne 7. t. m. napadla 65 letnega Petra StaraŠinca iz Krasinca v črnomaljskem okraju in ga ogrizla. StaraŠinca so pripeljali v Ljubljano, od tod pa je šel danes popoldne v spremstvu dveh stražnikov v Pasteurjev zavod na Dunaj.
— Anarhisti na Reki ? Dne 9. t. m. je pod nekim vagonom električne železnice eksplodirala dinamitna patrona. Na relse je bil položen kar cel zveženj dinamita, a na srečo ga je bil dež premočil in je vsled tega eksplodirala samo patrona. Dežju se je torej zahvaliti, da se ni zgodila strašna nesreča.
— Sleparka. Z Viča se nam piše: Tista premetena sleparka, ki je nekaj časa kradla in goljufala po Ljubljani, se je preselila v ljubljansko okolico. Te dni je neki 71etni deklici vzela na cesti uhane iz ušes; v neki drugi hiši je ukradla 24 K. Okra dena ženska je ujela sleparko na polju, a ko je denar nazaj dobila, je tatico iz napačnega usmiljenja izpustila. Sleparka je bolj majhne postave in kakih 40 let stara. Ker je skrajno predrzna, naj bo občinstvo posebno pazljivo, da ne trpi škode.
— Prijeta vedeževalka. Včeraj je hodila neka Marija C po mestu in je na karte prerokovala raznim osebam srečo, kakoršne so si le same želele. Vse je bilo veselo lepih uspehov. Ker pa je neki ženski po vedala boljšo srečo, nego drugi, ovadila jo je ta slednja stražniku, kateri je konflsciral karte in jo odpeljal v zapor.
— Oskrumba. Včeraj popoludne je videl neki domobranski stotnik, da sta šla okrog 12 let stara deklica in 201etni mla denič za ograjo starega strelišča. Ker se mu je zdelo sumljivo, šel je za njima. Videl je dovolj ter hotel fanta prijeti. Opazivši stotnika je fant zbežal. Na stotnikovo naznanilo je začela policija poizvedovati po neznancu in ga je danes zjutraj aretovala. Zove se Fran Mekinda. Deklica je izpovedala, da jo je že dolgo napeljaval, da bi šla ž njim, ter jo naposled res pregovoril, da se je udala.
— Tatvina. Ivan Sterle je bil včeraj popoldne zaspal v »Zeleni jami?. Nekdo je bil to priliko porabil in mu iz žepa ukradel srebrno remontoir-uro na sidro z dvema pokrovoma, vredno 16 K.
— Ušel je od svojega mojstra pekovski vajenec J. Mihelič. Policija ga je prijela in ga zopet izročila njegovemu mojstru.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 4. do 10. avgusta je dela iskalo 8 moških delavcev in 44 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 15 moškim delavcem in 47 ženskim delavkam; 89 delavcem je bilo 63 odprtih mest nakazanih in v 39 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 6 moških in 33 ženskih. Od dne 4. januvarija do dne 10. avgusta je došlo 2031 prošenj za delo in 1849 delo-ponudeb 3179 delavcem je bilo 2037 odprtih mest nakazanih in v 1207 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 mizarski pomočnik, 2 trgovska hlapca, 19 konjskih hlapcev, 3 natakarice, 1 fina sobarica, 5 gostilniških kuharic, 2 kuharici k orožnikom, 3 navadne kuharice, 9 deklic za vsako delo, 5 deklic k otrokom, 6 kuhinjskih deklic, 7 dekel za kmetska dela, 1 pomožna delavka.
— Razpisane učit. služb«. Razpisane so te-le učiteljske službe: Na enorazrednici na Erzelju mesto ucitelja-voditelja. Prošnje je vlagati do 20. avgusta 11. okr. šol. svetu v Postojni. — Drugo učno mesto v Jezici in Preski, prošnje do 21. avgusta t 1. okr. šol sveto v Ljubljani — Na štirirazrednici
v Velenju služba z dohodki po II. krajevnem razredu, prošnje do 31. avg. t 1. okraj. Sol. svetu v Šoštanju. Na trirazrednioi na Vurpergu (\Vurmberg) služba učitelja g dohodki III. plač. vrste, prošnje do 20. avg t. 1. okr. šol. svetu v Ptuju.
* Knjižica za dopisnike v časopis«.
Varšavski žurnalist Stan. Koszutski je iz. dal knjižico: „0 čem naj se dopisuje časopisom s kmetov?" V uvodu pravi, da dnevniki prinašajo s kmetov popolnoma brezpomembne stvari; o važnih pa niti n« zinejo. Vzrok temu je v tem, ker dopisniki ne vedo, kaj naj poročajo. Nedostaja primernega navodila, ki bi jim kazal, kaj naj si izbero. Zato je Koszutski sam napisal tako navodilo, kateremu pa časopisi očitajo, da hoče preveč, kajti če bi se po njem do pisniki ravnali, bi dopisi ne bili več dopisi temveč monografije. Dopisovanje v časnike je važna stvar, zato je treba paziti, da se poroča vedno ono, kar ljudi v obče zanima, pa če bi bilo tudi momen talno le lokalnega pomena. Poročilo bodi vedno kratko, a jasno in zanesljivo, pa tudi naj se piše nemudoma. Tudi mi Slovenci bi potrebovali navodilo: kako in kaj naj se poroča časopisom
* Goethejev spomenik se postavi na Dunaju ter je magistrat že dal dovoljenje
* Vsi kadilci prokleti. Kakor poroča „čas", glasilo čeških realistov, so prinesli „Katoličke Listy", največji češki klerikalni list, vest, da se praški nadškof Skrben- . odlikuje po dveh lastnostih: da služi sv mašo jako pobožno, in da puši smodčice Prvo je jako zaslužno in lepo, drugo pa tako težek greh, da Skrbensk^ ne more biti rimski duhoven. Kajti papež Urban VIII. je proklel vse kadilce, in ker je papež ex cathedra se nezmotljiv, njegova buli ne more motiti, a ker se Rim ne menju-velja kletev še sedaj. Torej Skrbenak? in toliko drugih škofov prokletih! Toliko rimsko katoliških duhovnikov prokletih. Sled njič tudi toliko ovčic — prokletih! Tako daleč sega hudomušnost naše hierarhija.
* Samomor dveh zaročencev. Suurednik čeških .Radikal. Listov" g. Ivan Chadim se je usmrtil s svojo nevesto komptoaristinjo gdč. Marijo Barak - Heidler Cnadim je bil medicinec, a da bi priM prej do kruha, se je posvetil žurnalistiki. Bil je tudi pisatelj in slikar. Ker se s svojo nevesto ni mogel poročiti, se je zastrupil, nevesta pa se je tik njega obesila. Tisti dan, predno je odšel zadnjič iz uredništva, je dejal svojim kolegom smehlaje, da jim preskrbi za jutri velevažno notico. Nesrečnik je mislil na svoj samomor!
* Andree — živi? „Svenska Dagbla det" poroča: Stockholmski američanski generalni konzul je dobil iz Clevelanda obvestilo, da je neki Američan 13. junija naše! Andreejevo nemško pisano pismo, ki je bilo spisano 2. junija 1900. Pismo je ležalo na kraju, ki je pod 87° 35, Širine in 43° 27' dolžine. Pismo pravi, da Andree še živi, a prosi radi skrajne stiske, nujne pomoči. Doslej generalni konzul te vesti ni demontiral.
* Fani Janauschek. Dne 18. julija je zadela nekdaj tako slovečo nemško-angleško tragedinjo Fani Janauschek kap; sedaj je v Brooklvnu v bolnici St Marvja. Zdravniki upajo, da okreva v par tednih. Ker nima Fani Janauschek ničesar, skrbi zanjo družba „Actors Fund Benetit Association" iz Manhatana. Stara je sedaj 70 let, rojena je bila v Prag L Delovala je kot trage dinja blizu 50 let.
* Vse verujejo I Nekdo poroča naslednji , seveda izmišljeni pogovor mej VuanŠikaijem v Šantungu, ter Shen-g o m, taotajem ter brzojavnim ravnateljem v Šanghaju: Y.: „Si li razumel vse?* — S.: »Meniš H, da imaš pred seboj jedaega tistih slaboglavih belih hudičev, katere naj razdrobi sin neba?" — Y.: »O nikakor nisem hotel cvetice potujoče žice razzaliti No, kaj si včeraj povedal tujcem?" — S-»Naj se le zanesejo na te, gospod, in v Pekinu je vse veselo in zdravo." Y.: Ali so ti to verjeli?" — S.: Verujejo vse, gospod ; ako jim rečeš, da so bili vsi poklani, brzojavili bodo v Evropo takoj, naj se po-grezne zemlja". — Y.: »Jutri bodeš rekel, da ne živi noben mož več v Pekinu"- — S.: »Obupani bodo". — Y.: »Pojutrašnjeco pa jim bodeš rekel, da je ves Pekin raz
03T Dalje v prilogi. l5
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 184, dn6 11. avgusta 19P0.
dejan, le poslaništva stoje" Se*. — S.: .Kakor zapoveduješ, gospod. Jako se bodo jatradostili ter vse brzojavili*. Zares, Evropejce imajo Kitajci prav na ta način sa
— norce.
* Smodnik   raznesel   žensko. Iz
Gradca poročajo, da je Sla žena posestnika polža v Spielfeldu v klet. Tam je bil sodček smodnika. Ker je bila žena z lučjo neprevidna, se je smodnik vžgal in ženo v pravem pomenu besede raznesel. Tudi si-dovje se je porušilo nanjo.
* Bela lastovka. V Fasani je ustrelil dr. Henrik pl. Manerini v nedeljo docela belo lastovko ter jo poslal v Trst, da jo napažijo.
* Strašna nesreča.   8. t. m. zvečer
je v Hallu na Tirolskem stacionirani cea lovec Štefan Serritora med postajama Thaur in Loretto skočil z vlaka, ki je bil v pol nem diru. Serritora pa je padel pod vlak. Šest vagonov je Slo preko njega ter ga prerezalo na dva kosa.
* Novo italijansko zločinsko društvo. Iz Napolja poročajo: Pred sodiščem v Palmi v Calabriji je stalo nedavno 248 oseb, med temi dve ženski. Dvesto oseb je bilo že prej obsojenih. Vseh skupaj so ujeli 450 oseb, ki so tvorile zločinsko društvo s tremi odseki. Prvi odsek .La maggiore" tvorijo členi vodstva, ki dele" dobitek, drugi odsek ,La piccola", ki izvršuje ukaze prvega odseka ter se je izkazal s posebno drznimi deli. Tretji odsek tvori „mladina", t. j. oni, ki so vsaj enega človeka zabodli. Društvo ima svojo justico ter kaznuje ne-pokorneže ali izdajice z globo ali 8 smrtjo. Krvnik se določi z žrebom. Kdor je iz društva izključen, ostane brez časti do smrti ter ga preganjajo večno. Ako se kazen ne more izvršiti na kaznencu, trpe zato njegovi sorodniki. To so glavne določbe te tatinske in roparske družbe. Uboga Italija je polna takih društev. Mafija in anarhija sta dobili novo tovarišico.
* Strašna najdba. Dva mladeniča, ki sta šla blizu Lyona lovit ribe, sta našla v visoki travi trdo napolneno vrečo. Jeden je sunil vrečo z nogo, a pokazala se je kri Vreča je bila povezana z vrvico. Ko sta jo prerezala, so skočile iz vreče, kakor žive, človeške noge. Mladeniča sta bežala v Lyon na policijo. Ta je dognala, da je v vreči lSletno mrtvo dekle brez vsake obleke Obraz je imela čisto razrezan in tudi po životu je imela vse polno ran. Zaprli so nekega •iOletnega delavca Dulaca, ki je bil znan kot „don Juan". Videli so ga z lepo, čedno oblečeno deklico. Dekle je bila pri njem na stanovanju, a potem je izginila. Videli- so ga tudi, da je nesel neko vrečo. V njegovi peči pa so našH sežgan ženski slamnik.
* Milijonarka — samaritanka. Bivša igralka in poznejša milijonarjeva žena Ella May Ciemmons, ki se je že v Kaliforniji odlikovala kot samaritanka med kužnimi, je sklenila, da pojde v kraje, kjer so kužni in gobovi. Prod nekaj tedni je odpotovala na Kitajsko. Gospa Ciemmons je še mlada in izredna krasotica, no, sveta sita.
* Prebisan tat. Služabnik pri neki veliki trgovski blagajni v Parizu, kateri je že kakih 30 let v tej službi, je bil nedavno na jako prebrisan način opeharjen. Dobil je naročilo, da dvigne pri banki Chekindeux 7000 fr. To svoto je sprejel v velikih bankovcih po 1000 frankov, katere je spravil v listnico ter odšel. Še predno je prišel na cesto, začuje za seboj hojo. Ko se obrne, zapazi lepo opravljenega mladeniča s peresom za ušesom, ki ga je prosil, naj se vrne v banko, ker mu je blagajnik slučajno odštel bankovce, kateri niso bili prej po številkah registrovani. Služabnik se je res vrnil z mladeničem v banko, kjer se je mladenič vedel, kakor bi bil res ondi nameščen, šel je namreč za ograjo in prosil služabnika, naj mu izroči bankovce, da jih nese blagajniku, da mu jih zamenja. Služabnik je res mislil, da je mladenič blagajniku podrejen uradnik, in mu je dal bankovce. Skoro pol ure je čakal, a videl, da se uradniki z vsem drugim pečajo, le njega puste na miru. Zato je začel popraševati po svojem denarju, a nihče ni znal ničesar povedati, ne o denarjih in ne o mladeniču. Zdaj šela je izprevidel, da je bil opeharjen in hitel je na redarstvo, kjer pa je izvedel, da bo mladeniča težavno zasačiti, ker je v času, ko je čakal, napravil več poti in mnogo sprememb izvršil. Neoprezni sluga bode moral morda zdaj še nekal let služiti, da poplača na ta način izgubljeni denar.
Telefonska in brzojavna porodila.
Vipava 11. avgusta. Pri danes Četrtikrat vrfiivSi se občinski vo-litvi zmagala je četrtikrat na-rodnonapredna stranka in sicer soglasno, ker se je obupanim in zatiranim klerikalcem število volilcev tako skrčilo, da niso imeli poguma, pokazati se na volišče. Ako se bo klerikalcem in vladi zljubilo, pripravljeni smo tudi Se na peto zmagovito volitev.   Topovi grme, klerikalci ječe .. .
Budimpešta 11. avgusta. Danes je v Stolnem Belem Gradu umrl škof Stejner.
Reka 11. avgusta Tukajšnja policija je aretovala nekega laškega anarhista, na katerega jo je opozorila policija v Ankoni. Policija sodi, da so laški anarhisti položili dinamit na relse električnega tramvaja, da bi z velikim atentatom demonstrirali zoper žalovanje po Umbertu.
Rim 11. avgusta Kralj Viktor Emanuel je danes prisegel na ustavo. Potem so bili senatorji in poslanci zapriseženi.
Beligrad 11. avgusta Vest, daje bil bivši regent, general Beli marko vi ć radi žaljenja kraljice aretiran, je do cela izmišljena
Dunaj 11. avgusta. Avstrijsko bo v generalnem štabu združene inozemske armade na Kitajskem zastopal polkov nik Vojčik.
Bruselj 11. avgusta. Belgija pošlje 1200 mož s 30 častniki in 20 topovi na Kitajsko.
London 11. avgusta. Iz Kantona je odšlo 3000 črnopraporščakov na sever, da se združijo z glavno kitajsko armado.
London 11. avgusta. General Buller je s svojo armado včeraj prekoračil reko Vaal.
Narodno gospodarstvo.
— Dobavni razpis. C- kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da se bo dne 6. septembra t. 1. dopoludne ob 11. uri v poslopji kraljevega vojnega ministrstva v Bukarestu v svrho dobave 120.000 metrov platna za bluze in isti dan ob 10. uri dopoludne v svrho do bave 120.000 metrov platna za podlago pe pelnate barve vršila javna dražba. Dotični ponudbeni pogoji se lahko upogledajo vsak delavnik med 9.—12. uro dopoludne v na vedenem ministrstvu.
Darila.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospića Viđa „tam pod gord" 6 K 4 vin., katere so vsled njene inicijative položili na žrtvenik domovine Štirje „vandrovčki". — Živeli!
XXXIII. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
. 18870 K 95 vin.
Prenos . . .
Sarajevski Slovenci, skupilo za razglednice pri Šaljivi poŠti na zabavnem večeru.........
Mr John Sholar v Gates, Minesota Amerika...............
Tauzer Kristan nabral v veseli družbi pri „zlati ribi" v Ljubljani
Pahor Lavoslav pošlje zbirko nabrano od Dragotine ModiCeve, Ljud. Ševarja, P. Repiča.....
Merzel Ivan iz Vodmata po Avg. Drukarju...............
Pri Putrihu zbrani „radikalni Slovenci"...............
Lekšan Andrej na Reki nabral med tamoSnjimi Slovenci . . . . katere so darovali: D. Vilhar 5 K. And. Vidmar 4 K. A. Lekšan 3 K. A. Lekšan ml., Mirni Lekšan, Ant. Wolf, Fr. Bule, And. Mramor, Leop. Možina, Iv. ValenCič po 2 K. — Fr. Kobe, Mih. Papež, Jos. Rolih, Al. Hr-šCak, Jos. Steinfeld, Fr. Mozetič, M. Sovnik, Val. Ahčin, Fr. Se-pic po 1 K.............
Sterle Fr. naC. žel. postaje v Zagorju .................
Vernik Anica nabrala ob priliki izleta v Podlipo..........
Bežek Ema, notarjeva soproga v Zatičini nabrala ob priliki nove maše Potokarjeve........
Zirovnik J. naduC. v Št. Vidu nabral od učiteljev abiturijentov z leta 1873, praznujocih svojo 251etnico..............
13 „ 20
4 „ 88
6 „ 28
4 „ —
10 „ -
10 „ 32
35 „ -
3 „ -26 „ -
20 „-20 „ -
Skupaj . . 19022 K 63 vin.
Dr. Josip Stare,
blagajnik.
Slovenci in Slovenke I Ne zibite družbe sv. Cirila in Metoda I
	Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER v Ljubljani. (W3-42)
UkrJmtffSug* t/S* N*nSdkr-IU»n» voim trn /(/•*	
Fotografičnl aparati za diletanta. Priporočamo vsem, ki ae zanimajo sa fotografijo, ta za-nimajoC aport, ki ae ga vsakdo lahko nauči, od 1. 1864. oba to ječo specialno niso fotografičnih potrebščin firme A. MOLL, e. in kr. dvorni dobavitelj, DUNAJ, Tuchlauben 9, ter da pregledajo njen iluatrovani cenik, ki ae na željo pošilja brezplačno.
a (11—13)
Koatmn ustno vodo rabi zaradi njenega konservujočega učinka na zobe vsak dan najvišja gospoda, kar potrjujejo lastnoročni dopisi.  Steklenica za 1 gld. služi dolgo časa. Glavna zaloga: Anton Krisper v Ljubljani.
4 (1212—1)
Umrli so v Ljubljani:
Dne 9. avgusta: Fran Selan, delavec, 58 let, Karlovska cesta St. 7., j etika — Leopold Celarc, delavčev sin, 9 mea., StreliSke ulice St. 15., akutni črevesni katar.
Dne 10. avgusta: Helena Palter, zasebnega uradnika žena, 28 let, Tržaška cesta Bt. 12., vsled raka.
V deSelni bolnici:
Dne 7. avgusta: Matija Križnik, kajžar, 59 let, oslabljenje srca. — Marija Kdnig, delavka, 70 let, srčna hiba.
Dne 9. avgusta: Anton Pregel, strugar, 68 let, srčna hiba.
Meteorologično poročilo.
VUtaUk nad morjem 1061 m. gradnji mračni tlak 786 0 mm.
g,
10.
11
Caa opazovanja
9. zvečer
7. zjutraj 2. po pol.
Stanje barometra v mm.
§ s
Vetrovi
Nebo
«-2
"S S
7339
7372 738-6
18 9 al. jvzhod skoro jas
12*3 al. szahod 16 9 1 sr. jjvzh.
i
oblačno jp pol. oblač. eg
I »H
Srednja včerajšnja temperatura 18-5°, nor-raale: 193°.
-Ovua.ajslca. borza
dne 11. avgusta 1900.
Skupni državni dolg v notah .... 97 75
Skupni državni dolg v srebrn .... 9725
Avstrijska zlata renta....... 116 —
avstrijska kronska renta 4°/..... 9750
Ogrska zlata renta 4°/,....... 11525
Ogrska kronska renta 4"'0..... 9060
avstro-ogrske bančne delnice .... 1700 —
Kreditne delnica......... 664*50
London vis ta.......... 242-80
Nemfiki drž.bankovc sa 100 mark . . 11850
30 mark............ 2369
80 frankov........... 1933
Italijanski bankovci........ 90 35
C. kr. cekini........... 11-41
Zahvala.
Za sočutje ob smrti blagorodnega gospoda
Karola Obresa
c. kr. poštarja in posestnika na Vrh niki
ter za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku izrekajo najtoplejšo zahvalo
(1625) žalujoči ostali.
Vrhnika, dne lu. avgusta 1900.
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja o britki izgubi ljubljenega očeta, oziroma tasta, deda, brata in strica, gospoda
Ivana Demšar-ja
kakor tudi za obilo spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo slavni požarni branbi železniški, vsem prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo.
V Železnikih, 10. avgusta 1900.
(1618) Žalujoči ostali.
Ikalična kislina
najbolj&a zdravilna in osvežujoča pijača, ki se
je vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri boleznih ledic in mehurja,
in jo priporočajo najodličnejši zdravniki kot bistveno podpiralno sredstvo pri Kar-lovovarških in drugih kopalnih zdravljenjih, kakor tudi po rabi teh toplic in za nadaljno zdravljenje. (36—5)
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Spe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Prodajalnice
ena manjša se takoj, ena večja pa za
1. nov. t. I. odda. (1628—1)
Več se poizve pri hišnem gospodarju v Truber-jevih ulicah štv. 2, II. nadstropje.
Učenec
z dobrimi šolskimi spričevali, vsprejme se takoj v modni trgovini (1592—2)
J. S. Benedikt v Izubijani.
Poštna upraviteljica
vsprejme se takoj.
Ponudbe na c. kr. poštni urad v Srednji vasi v Bohinju. (1589—3)
Mesečna soba
s posebnim uhodom odda se takoj.
Kje? pove iz prijanosti trgovina na Sv. Jakoba trgu št. 5. (1627—1)
Lepo stanovanje
v II. nadstropju s 4 sobami in pritiklinaml se odda za novemberski termin.
Istotam se odda tudi (1620—1)
delavnica ali skladišče.
Natančneje pove Vodnik, kamnosek, v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 34.
Gostilna
(sedaj Vipavska zadruga) na Bregu L št 1
se odda z gostilniškimi prostori in stanovanjem za gostilničarja
s 1. novembrom t. 1. v najem.
Več se izve pri hišni tamkaj. (1564—4)
Holandsko- ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odplutbet
16. avgusta Rotterdam 4-so dopoldne. 23. avgusta Maasdam 12*30 popoldne. 30. avgusta Potsdam 400 popoldne. 6. sept.     Statendam ll-oo dopoldne.
Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (1291—7) Cene v prvi kajiti od 360 K naprej 1 izprista-drugi kajiti od 216 K f nišča
m. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne naDunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10;
za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Rodoljubi pozor!
Narodno-gospodarsko društvo v Staremtrgn pri Ložn
ustanovilo je
prvo parno mlekarno in sirarno
po najnovejšem sistemu in z najboljšimi stroji
ter priporoča vsakovrstne mlečne Izdelke, kakor sir, zlasti surovo maslo
po najnižjih cenah in v najboljše) kakovosti.
Rednim odjemalcem in odjemalkam večjih množin cene po dogovoru.
Torej, rodoljubi, podpirajte prvo parno zadružno slovensko podjetje.
Zam M«ela«voi £1179-9) Franjo Petsche, ravnatelj.
rTam"burice
npye^ §koro za popolen zIjqt, se takoj po primerni ceni prodajo.
Kupci naj se oglase* pri J. Tosti-ju, gostilna „pri Virantu" v Ljubljani. H93-3
Album slovanskih napevovza citre.
Skrbno odbrana zbirka najlepših narodnih in priljubljenih umetnih pesmij s podstavljenimi slovanskimi besedami in točnim nemškim prevodom istih. — Tretja kritiško pregledana, obča priznana kot najizvrstnejsa in najhvaležnejsa Izdaja slovanskih napevov za citre. Osebno efektni prirejeni dražestni napevi te zbirke pisani so vsi v kolikor mogoče lahkem slogu. Najpriklad-nejše darilo za vsacega plemeniti slovanski narodni svoji glasbi naklonjenega prijatelja citer pb kateri koli svečanostni priliki. Cena izdaje v zvezkih po 50 vinarjev, v broširani 100 stranij močni knjigi, obsegajoči 85 pesmij 5 kron, s poŠto 40 vinarjev več. Zaznamek vsebine pošilja brezplačno zaloga učil in muzkalij za citre: Jo«l|i Sorg, Dunaj, lil., Gerlgasse 18. (1610—1)
Gss, kr. avstrijski      državni železnic«.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod lz Izubijane yi. kol. Proga 6es Trbls. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frauzenafeste, Ljubno; čez Selzthal v Aob-ee. Ifil, Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend - Ga-stein, Inomost; Cez Klein - Reifiing v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zensfeste, Ljubno. Dunaj; 6ez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Keining v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Uastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Novovaesto ln v Kooevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri f>4 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 tu. zvečer. — Prihod ■■7 Izubijano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Soluograda, Linca, Steyra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. nri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. - Ob 11. uri Iti m. uopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ub jezeru, Lend-Gaste>iia, Ljubaa, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoladne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthal«, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z DuDaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga is Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob S. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob d. uri 4$ m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. nri dO m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob ti. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. doooludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (.1305;
V nedeljo, dne 12. avgusta t. I.
priredi
tamburaški zbor „Krim" viško-glinške čitalnice
na vrtu g. Trauna na Glineah
tamburaški * * # # # koncert
Ker so na vsporedu nove tamburaške točke, srečkanje, Šaljiva pošta in komičen prizor, pričakovati je mnogobrojne udeležbe.
flajf" Pri neugodnem vremenu vrši se koncert v prostornem salonu. ~W
Ne kupujte več
gotovega kisa!
Gotov kis je mnogokrat vsled ležanja pokvarjen ali iz slabega blaga izdelan, torej istotako neokusen kakor zdravju Škodljiv. Izdelujte svoj kis sami iz ki-sove esence „Vlnaeet" z navadnim zalitjem vode! Takov Vinacet-kis je bakterij prost in nepokvarljiv, ne trpi vsled kuhanja, ima jednako fin duh in okus in je navzlic tem prednostim ceneji od gotovega kupljenega kisa (po tem kakor
je močen 10—15 vin. liter). Vinacet se dobiva v trgovinah z delika-tesami in kolonijalnim blagom in v dro-gerijah po ceni K 1'— za '« litersko steklenico in K 3 — za ' , litersko steklenico.
Na prodaj ga imata v Ljubljani: J. Buz-(1387) zolini in J. C. Praunseiss. (1)
Stanovanje
.   h m*
vajufcer |. |, ©defc.
Veo se poizve pri hiieera gojDo^arju v *lom$ak ovih (P-araih) ulioa* stav. ^,
H. nadstropja.
(1629-1)
TJravdLn.© dovoljena
(1623)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
priporoča in namešča
službe iskajoče vsnke vrste
z« l.Jn»>IJhh«» In drugod.   Potnina tukaj. Natančneje v pisarni.
Proda se Is proste roke
jednonadstropna hiša
z lepim, ravno kupljenim vrtom; jako pripravna je za kakega upokojenega gospoda ali tudi trgovca, ker stoji hiša na križišču več cest, in je v nji trgovina z mešanim blagom in mala tobačna zaloga. (1621—l)
Več se poizve pri Andreju Leskovcu, posestniku v škofji Loki.
Mesne konserve juhine konserve prepečenec coynac (1228-13) za potnike, lovce in turiste
se dobivajo pri
_Ljubljana, Kongresni trg.
Llnser^olž zatnrisie.
Priznano najboljšo sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem Itd. itd. =====
Glavna zaloga:
Schwenk-ova lekarna
Dunaj-Meidling-.
Luser-je¥-9k?
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, C. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (485—21)
Zahtevajte
Zdravilišče v visokih Alpah.
(50U m)
(flaOO m)
Južno Tirolsko.
Arzenasti, železnati zdravilni vrelci priznano izbornoga uspeha proti krvnim, živčnim in ženskim boleznim. Levico-arzenasta voda se dobi v vseh lekarnah (.641—10)
Imeniten zdraviliški zavod Z. vrste.
(Po leti in po zimi odprt.)
Krasna lega, milo podnebje, najmodernejši komfort, zdravljenje s pitjem in kopanjem, druž-binske in Športne zabave.
Železniška postaja Valsuganske železnice jedno uro od Tridenta. Direktna zveza z brzo-vlaki na vse strani in od vseh strani. Prospekte itd. pri potovalnih pisarnah in v ravnateljski pisarni v Charlottenburgu (Berlinerstrasse 33) in v Levico (južno Tirolsko).
Brzojavna adresa: Polh/, Levico.
l*olly-l^olacnek
glavni ravnatelj.
Naznanilo.
Usojava si naznanjati p. n. občinstvu, prijateljem in znancem, da sva f. dne avguRta t. 1. prevzela staro, dobro znano v
v Vegovih ulicah št 9
kjer bodeva točila pristna dolenjska In draga naravna vina Iz drajžarjevlh kletlj ter vedno •veže pivo.
Ukusna mrzla In gorka jedila dobe" se vsak čas.
IKaroella na opolndanakl obed in večerjo se vsprejmb.
Za mnogobrojni obisk prosiva in vabiva z velespo&tovanjem (1588—2)
Francka in Anton IJovak.
ISO,
Iilev mm S konj, tri snpe, pod, veliko podstrešje, veliko dvo-*4*e*> 4ve njivi ln travnik se
4* v najem a. 1. januvarjem 1901 I.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega, Nareda*._ (I619-I)
Pekarija
na d.eželi "blizu. Oelja,
jako dobro poslujoča, se proda jako po ceni z zemljišči ali brez njih. (1507—5) Pojasnila   daje iz  prijaznosti gospod Ivan Strašek v Celju, Glavni trg št. 4.
Opeka vseh vrst!
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo
opekarno
uvedel delovanje
s parno silo
in da izdelujem vsakovrstno
opeko za stavbe,
zarezno  opeko (Strangfalzziegel),
stisnjeno strešno opeko (Dach-
pressziegel) itd. itd.
Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno Jamstvo.
Priporočuje svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo poMtrežtto in juko nizke eene.
Ludovik Herzmann
(1234-10)
opekarna s parno silo.
Mlad podobar
ki je zmožen ornamente rezlati in sploh pri cerkvenem delu pomagati, se takoj vsprejme pri (1576-3)
Alojziju Progar-ju v Celovcu.
Gospodje
se   voprejmejo   na. lira.za.o.
Istotarn je oddati
lepo mesečno sodo.
Natančneje se izve na Starem trgu št. 34, I. nadstropje. (1626)
Prodajalnica
s stanovanjem in delavnico v Židovski ulici št. 6 se takoj ali pa za 1. november t. I. odda. (1616—1)
Pismene  ponudbe sprejme g. Franc Jonke, sekvester, Kongresni trg št. 15.
Trgovski pomočnik
dobro izurjen v špecerijski in železninski stroki, sprejme se takoj.
Ponudbe z referencami na A. Casa-grande, Ajdovščina (Primorsko). (1587—3)
Dovršen šestošolec
sprejme se kot (1684—3j
praktikant
v lekarno A. Šušteršiča v Krškem.
Priden komi
dober prodajalec se sprejme takoj v večji trgovini na Dolenjskem. (1624—1) Ponudbe pod „št. 1901" upravništvu „Slov. Naroda".
Proda se
dobro vpeljana trgovina se mešanim  blagrom9 ki se nahaja v prav prijaznem mestu Spod. Štajerske. Dnevni promet 80—100 kron.  Proda se tudi veliko vina, pi premoga, špecerije,  vse po ugodni ceni, da lahko začne z malim premoženjem.
Naslov se izve pod 99asx*e^a*>6 pri upravništvu „Slov. Naroda". (1497 —l1
Št. 9218.
Naznanilo.
(1603)
Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna blagajna kranjska, Turjaški trg št. 3, od 16. do vštetega 18. avgusta t. 1. strankinemu prometu zaprta.
Deželni odbor vojvodine Kranjske v Ljubljani,
dne 2. avgusta 1900.
Št. 206 Pr.
Razpis služeb.
(1630—1)
*^a^aav#^aa#B#faaavava\a\aa»aaaa»»a
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je stalno popolniti službo mestne blagajne kontrolorja s prejemki IV. činovnega razreda, to je z letno plačo 2200 kron, z dejalnostno doklado 400 kron in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 kron; eventualno službi knjigovodskega ali pa blatenj-ničnega oficljala s prejemki V. činovnega razreda, to je z letno plačo 1760 K, z dejalnoatno doklado 360 kron in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 160 kron; eventualno tudi službi knjigovodskega ali pa blagoj it letnega asistenta s prejemki VI. Činovnega razreda, to je z letno plačo 1350 kron, z dejalnostno doklado 300 kron in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 150 kron; konečno eventuvalno tudi službo magistralnega pisarniškega praktikanta z letnim adjutom 960 kron.
Za podelitev služeb pri mestni blagajni in pri mestnem knjigovodstvu zahteva se v smislu § 8 službene pragmatike dokazilo o uspešno dovršenej nižjej gimnaziji ali pa nižjej realki in pa o uspešno napravljenem izpitu iz državnega računarstva Prednost se pa pri vsprejemu daje prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno višjo trgovsko šolo z dobrim uspehom.
Praktikantje se vsprejemajo tudi brez izpita iz državnega računarstva, morajo pa ta izpit najpozneje v teku enega leta po vsprejemu popolniti, sicer se jih sme iz službe odpustiti.
Zaprisežejo se šele potem, ko izpolnijo ta pogoj; o svojem vstopu pa obljubijo le molčljivost.
Povišba ali napredovanje sta pred uspešno prebitim izpitom nedopustna.
Blagajničinemu osobju je v smislu veljavnih določil oh imenovanji položiti kavcijo v znesku stalne letne plače.
Za namestitev v pisarniški službi se od prosilca zahteva, da je z dobrim uspehom dovršil nižjo gimnazijo, nižjo realko ali pa kak drug zavod iste vrste, in pa, da si je splošno usposobljenost za ta poklic zadobil z večletno prakso v kakej državni, deželni, občinski ali kaki zasebni pomožni pisarni, in da se o tem izkaže z ugodnimi izpričevali.
Prednost se daje prosilcem, ki se izkažejo s srednješolskim zrelostnim izpriče valom ali pa z zrelostnim izpričevalom kacega druzega zavoda iste vrste.
Prosilci za jedno zgoraj omenjenih služeb morajo svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje pri predsedstvu mestnega magistrata vlagati najpozneje do dna 31. avgusta t. I.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje ae pri oddaji služeb ne bodo vpoštevale
Ib^CeetnA aaa.sigristxsLt v 3L-3"U-"bl3a*riJU
dne" 9. avgusta 1900.
C. in kr. cfržavgo vgjno ministrstvo.
Oddelek 13., št. 1520 iz 1. 1900.
Državno vojno ministrstvo namerava v priloženem seznamu navedene oblačilne in opravne predmete iz usnja, ki reprezentujejo \4 avstrijski industriji pridržane kvote normalne potrebščine za 1. 1900., dobivati od malih obrtnikov.
Kot pravilo imajo veljati ponudnikom dotičnih dajatev sledeče določbe:
1. Ponudbe za prevzetje take dajatve smejo se vložiti le od mojstrov, ki stalno bivajo v Avstro-Ogrski in so z obrtnim listom obrtniške oblasti pooblaščeni, da smejo dotično obrt samostojno izvrševati.
2. Vsak tak mali obrtnik se lahko udeleži te dajatve, bodisi kot ud obrtne zaveze, ki je pristojna in obstaja na podlagi obrtnega reda, ali kot ud na podlagi zakona z dno 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, ustanovljene obrtne in produktivne zadruge čevljarskih (jermenarskih in sedlarskih) mojstrov.
V obeh slučajih se ima vložitev ponudbe zgoditi posredovanjem dotične zadruge, v katero svrho mora poslednja vložiti p o n u d b o, sestavljeno po obrazcu A, ter priložiti seznamek, izdelan po obrazcu B.
V seznamku po uzorcu B, ki se ima priložiti ponudbi se smejo imenovati ne vsi, nego samo oni člani zadruge, ki se res hote udeležiti pri dajatvi.
Ako pripadajo obrtni zadrugi razun čevljarskih mojstrov tudi jermenarski itd. mojstri, mora zadruga za čevljarske mojstre, kakor tudi za druge mojstre vložiti posebno ponudbo in seznamek.
3. Oblastvena potrdila, katera je doprinesti dobavnim ponudnikom o njih opravičenosti (točka 1.) na ponudbah (seznamih), so istotako razvidna iz obrazca B.
Na ponudbe (sezname), v katerih ni tega potrdila, se ne bode oziralo.
•i. Mali obrtniki, ki pripadajo kaki zavezi kot članovi, ne smejo tudi hkratu
posamezno oferirati.
5. Ponudbe, previđene s kolkom 1 K, naj se vpošljejo najkasneje do 15. oktobra 1900. 1. ob 12. uri opoludne oni trgovinski in obrtni zbornici, v katere področju bivajo mali obrtniki (obrtna zadruga).
Na ponudbe, ki prepozno prihajajo, ali če se pošljejo telegrafičnim potom, se
ne bode ozir jemal.
6. Jamščine (kavcije) ni treba polagati, uzorcev za poskušnjo ni treba
pošiljati.
7. Razdelitev dobavnih del je prepustilo c. kr. državno vojno ministrstvo c. kr. trgovinskemu ministrstvu, katero bode s posebnim ozirom na dobavno zmožnost ponudnikov, oddalo vso dobavno množino splošno po skupnem številu za dobavo se oglasivših malih obrtnikov v razmeri k razpisani dobavni količini.
Pri obutalu si c. kr. trgovinsko ministrstvo pridržuje, določevati vrsto in velikostne razrede obutal, ki jih imajo oddati pojedini mali obrtniki (zaveze), in sicer pri naročevanju samem. Zatorej naj se gotove vrste (čevlji, lahki čevlji, na pol škornje, škornje, čižme) in velikostni razredi ne ponujajo.
Lahki čevlji se bodo le takim ponudnikom odkazali, kateri v ponudbi špecielno izjavljajo, da tudi te vrste obutalo sprejmo v dajatev.
8. Vrste, ki se imajo dajati, morajo biti izdelane od dotičnih malih obrtnikov, katerim se je dajatev naročila, v lastni delavnici (eventuelno) v delavnici, katero jt. zadruga ustanovila za skupni račun dajateljnih zadružnikov).
Odstop (cesija) dajatve, ki se je komu naročila, drugim osebam, bodisi proti plačilu ali brezplačno, ni dovoljen in bi imel za posledico, da se dotične vrste popolnoma izključijo od prevzetja.
C. kr. trgovinsko ministrstvo si pridržuje, da po inšpekcijah dožene, se li dobavna naročila niso oddala neopravičenim.
9. Za orientovanje o razmerah glede cen naj služi pridejani seznam; višje cene kot tu navedene se ne morejo nikomur dovoliti.
10. Oddaj al ni kraji in oddajalni roki za naročene vrste naznanijo se takrat, ko se bode prisodila komu dajatev, to bode meseca januvarja 1901. 1.
Načelno je oddajalno mesto ono monturno zalagališče, ki je najbližje prebivališču dotičnega zalagatelja.
Oddajalni roki padejo v čas od 1. maja do 31. avgusta 1901. leta.
Da se oddajanje kolikor možno olajša, ustanovila se bodo, ako bi kazalo, za male obrtnike iz krajev, ki so posebno oddaljeni od monturnega zalagališča, bliže ležeča prevzemališča.
Za tovorne pošiljatve, adresovane na kako monturno zalagališče (ozir. pri vnanjih prevzemališčih na mont. prevz. komisijo v...) imajo mali obrtniki, če so se dajalni predmeti kot po uzorcih izdelani res prevzeli,  olajšavo vojaškega železniškega tarifa.
11. Vse vrste, ki se imajo oddajati, morajo tako glede kakovosti materiala, kakor glede oblike dimenzij, (pri obutalih glede vnanje, kakor tudi notranje dimenzije dotične velikostne vrste, teže in  konfekcije   popolnoma   odgovarjati eraričnim
Na Dunaju, dne 27. julija 1900.
uzoVcem, ki leže pri monturnih upravnih zavodih. Ti uzorci z opisom in črtežem in k obutalom tudi prikrojevalne patrone so vsakomur na vpogled pri monturnih zalagališčih št. 1 v Brnu, št. 3 v Gradcu in št. 4. na Dunaju (v Kaiser-Ebersdorfu), oziroma se od tam lahko naroče proti plačilu.
Glede vložka trstenine (RohrplattenstofF) se opozarja špecielno na dotično opazko v seznamu.
čevljarski mojstri jed nega kraja, ki se hočejo natančneje informirati o izgo-tavljanju vojaških obuval po uzorcih, lahko iz svoje srede jednega mojstra odpošljejo v bližnje monturno zalagališče, ki mu bode dalo dotične potrebne informacije.
12. Dovoljeno je, posluževati se strojev. V vsakem slučaju pa morajo biti obuvala vseskozi šivana. Za šivanje podplatov s strojem se ne smejo uporabljati taki z zadnjim šivom (Steppstich).
Ako se pete obutal pritrjajo z medenimi vijaki ali železnimi žebljiči ne smejo njih špice predreti notranjega podplata, istotako ne smejo kanulne žbice, 9 katerimi se pritrja spodnji podplat presegati istega. Spodnji podplat se ne sme odločiti in mora biti uzorcu vsaj jednak. Medeni vijaki se ne smejo vporabljati za pritrjevanje podplatov.
13. Glede vizitacije oddanih obutal se opomni, da se najpreje notranja kakovost preiskuje na ta način, da razpara jeden odstotek (najmanj jeden par) vsake oddajalne partije častnik, ki jo bode prevzel.
če se ni pri tej preiskavi kaj pomanjkljivega pokazalo, preiskovala se bode vsa partija, ne da bi se dalje paralo.
Če bi pa-bilo kaj pomanjkljivega, kar se tiče notranje kakovosti, iz česar bi brezdvomno sledilo, da obuvala ne odgovarjajo vsem propisom, potem se takoj vsa partija odkloni. Če bi pri prvi preiskavi bilo kakega dvoma, da li odgovarjajo preiskovana obuvala uzorcem preiskovalo se bode dvojno, eventuelno trojno odstotno število (najmanj pa dva ali tri pare čevljev).
Pri poskuševalnem razparanju se, če ni nikakih pomislekov proti vzprejetju, razparani komadi na erarične stroške zopet popravijo. Inače se ti komadi razparani, kakor so, vrnejo zalagatelju, kateremu potem ne pristoja pravica do odškodnine.
Vojaška in jahalna oprava pregledovala se bode vsak komad posebe.
14. One vrste, glede katerih se je pri vizitaciji izkazalo, da niso narejene po uzorcih, ali katere so se doposlale stoprav potem, ko je potekel rok za oddajanje, se ne bodo vzprejemala.
15. če misli kak mali obrtnik izavezaU da odklonitev kake vrste ni utemeljena, je upravičen prositi za nepristransko komisijo. Dotična prošnja naj se vloži najkasneje v 14 dnevih od dneva odklonitve pri onem vojnem teritorialnem (kornem) poveljništvu, v katerega področju se nahaja monturno zalagališče ^oddajalno mesto), ki je dotične vrste odklonilo.
Pomanjkljive vrste blaga, glede katerih dobavitelj ne izjavi takoj, da se neče sklicati na nepristransko komisijo, naj prevzemalni organi zapro, ter jih izroče dobavitelju še le, ko je oddal tako izjavo, ali če ni v omenjenem času prosil za nepristransko komisijo.
Nepristranska komisija, ki jo ima sklicati omenjeno vojno teritorialno (kornVi poveljništvo, obstoji iz jednega štabnega častnika vojske kot predsednika, z dveh stotnikov (ritmojstrov) vojske, iz jednega uradnika vojne intendacije in iz treh zve-dencev civilnega stanu, od katerih jednega določi zalagatelj, jednega monturno zal t-gališče (odnosno intendancija, v katere področju leži dotična prevzemna postaj a) in jednega trgovsko sodišče vsled prošnje vojnega, teritorialnega (kornega) poveljništva.
Če trgovinskemu sodišču ni možno, imenovati zvedenca, ondu ima vojn<>-teritorialno (korno) poveljništvo naprositi dotično trgovsko in obrtno zbornico, da deleguje zvedenca.
Nepristranska komisija ima razsojati, so li predložene vrste blaga i zgotovljene po uzorcih (točka 11 in 12); takih vrst blaga, ki ne vstrezajo v vseh delili eraričnim uzorcem in popisom, torej nepristranska komisija na nikak način ne more prevzeti.
Sodba, katero izjavi večina vseh članov razsodišča glede vzprejetja ali odklonitve vrst na temelju dajatvenih pogojev, se ima smatrati za končno odločitev, proti kateri ni nobene pritožbe ne administrativnim, ne pravnim potom.
Stroški nepristranske komisije zadenejo v slučaju, če je komisija spoznala, da ni moči nobenih njej predloženih vrst vzprejeti, zalagatelja, v protivnem slučaju, to se pravi, če se vse vrste sprejmo, pa vojaški erar.
če pa je bilo spoznano, da samo jeden del predloženih vrst ni za rabo, potem ima zalagatelj od skupnih stroškov nepristranske komisije trpeti samo tisto svoto, katera odgovarja oddajalni vrednosti dotičnih vrst, glede kojih se je izreklo, da niso za vzprejetje.
Seznam
o za,la.gra,lr3_il2L listali in o za,lsig:a,ln.ili cera-sili.
2u34	
2952	
4658	
5838	
6626	
7610	
5510	
4:30	
2115	
584	—
886	>•
1220	0
1509	
1706;	to
1673|	f>
1292f	0
B26	u.
605!	rt
197|	—'
236	
361	
-	
3541	
354	
190!	
_92J	
' 87|	
				J e d n 0 t n		a cena								J	ednotna cena	
rilo in nazvanje zalagalnih vrst			v številkah		v pismenih			Število ln naz vanje zalagalnih vrst					v Številkah		v pismenih	
			K	1 h	Kron	helerjev							K	! h	Kron	helerjev
	6.		10	53	deset	triinpe.tdeset	394				6.		18	10	1 osemnajst	deset
	6.		10	30	deset	trideset	1 499				6.		17	97 sedemnajst; sedemindevedeset		
	7.		10	26	deset	šestindvajset	633				7.	rt	17	88	Jsedemnajst oseminosemdeset	
čevljev	8.		10	16	deset	šestnajst	754				8.		17	80 Isedemnajst! osemdeset		
	9.		9	91	devet	enaindevedeset	813			škornjev	9.	<x>	17	20	sedemnajst	dvajset
	10.		9	96	devet	šestindevedeset	853	>			1JJ		17	18 j sedemnajst		osemnajst
	11.		9	63	devet	triinšestdeset	600	O			11.	a &o <u	17	—	; sedemnajst	
	12.	T3	9	59	devet	devetinpetdeset :	380	O			12.		16	94	šestnajst	štiriindevetdeset
	13.	<D	9	48	devet	oseminštiride8et	240	tO			13.	G	16	89	šestnajst	devetinosemdeset
	5.	(H	7	71	sedem	enainsedemdeset	112	S*			5.	■S	18	42	osemn ajst	dvainštirideset
	6.	e3	7	59	sedem	devetinpetdeset	144	0			6.	00	18	29	osemnajst	devetindvajset
	7.	tO	7	57	sedem	sedeminpetdeset	157	t-t			7.		18	21	osemnajst	jedenindvajset
	8.	O	7	47	sedem	sedeminštirideset ;	197	$ 0.			8.		18	12	osemnajst	dvanajst
lahkih čevljev	9.	C 4a	7	37	sedem	sedemintrideset :	197			čižem	9.	>	17	44	sedemnajst	8tiriin5tirideset
	10.	ta	7	35	sedem	petintrideset	223				10.		17	41	sedemnajst	jedeninštirideset
	11.	0	7	16	sedem	šestnajst	187				11.		17	24	sedemnajsti štiriindvajset	
	12.		7	10	sedem	deset	164				12.		17	17	sedemnajsti sedemnajst	
	13.	„	7	06	Bedem	šest	99				13		17	13	sedemnajst	trinajst
	5.	<D	14	08	štirinajst	osem	6150		Jermenov za hlače *)				—	39		devetintrideset
	6.	>	13	95	trinajst	petindevedeset j	4805	> 0		brez nosil in brez tornistrske igle **)			11	01	jednajst	jeden
	7.			86	trinajst	šestinosemdeset |	58	•0 rt	Telečakov	za sanitetno četo			9	81	devet	jedeninosemdeset
	8.		13	78	trinajst	oseminsedemdeset	206	S		za tehnične čete			10	63	deset	triinšestdeset
nizkih škornjev	9.		13	24	trinajst	štiriindvajset	91	M	Telečak za nosilce pionirskega orodja**)				11	08	jednajst	osem
	10.		13	21	trinajst	enaindvajset	1891		Orodni tornister brez nosila in brez tom.			igle	7	Z7*10	sedem	sedemindvajset •/„
	11.		13	04	trinajst	štiri	164	garnit.	NosiJo za orodni tornister				2	61	dve	jedeninšestdeset
-	12.		12	97	dvanajst	sedemindevetdeset j	5084		Kosilo za telečak				2 1	76	dve	petinsedemdeset
	13.		12	93	dvanast	triindevetdeset 1	1161	parov	Usnjati ovoji za tornistrsko nosilo				— i	24	—	štiriindvajset
Einsatze) Torniatri,
*) Od teh je izgotoviti 5°/0 po 1. in 95°/0 po 2. velikostni meri.
**) Za telečake uz. 1888, za tornister za naboje, za orodni tornister, oziroma telečak za nosjj|ce pionirskega orodja in za tornister za listine potrebno trstenino za uložke (Rohrplattenstoff-
morajo dotični mali obrtniki dobivati po lastni ceni od dostojnega monturskega skladišča. jst% znaša: za tornister uj?. 1888, ali tornister za nosilce pk>n. orodja — K 74 k
tornister za naboje............................. 1 „ 06*/to n
„ listine............................... .........3 ,08' „
„       „ orodje..............................................— ■ 64«/u „
za katere so se rabili, drugi vložki trstenine, kakor jih daje monturska zaloga, se ne vzprejeinjyo.
i								Jednotna cena				Storilo in nas								Jednotna cena			
Število ln namrmevje »alagmlnlb vrat								v itNilkal		v pismenih						i vanje aalagalnln vrst				i številkah		v pismenih	
								K  | h		Kron helerjev										K  | h		Kron helerjev	
i j 328	garnit.	Usnjati ovoji sa tornister-vreCo						_	21	_	jedenindvajset	74		Predpasni jermeni za bobnje						_	67	_	aedeminšestdeset
I&002	komadov	Tornister za naJboje**)						6	«"/..	Sest	sminijidnetdeiii,'ia	533		Gorenje opasivnice						3 2	40 |      tri Štirideset		
36		Tornister za listine**)						8	32	osem	dvaintrideset	722 2690 1214 787 1115 118i 935 3692	komadov	Spodnje opasivnice			brez podpon				94 ! dve		Stiriindevetdeset
614		Tornister za banjico			z	nabojnačev		16	83	Šestnajst	triinosemdeset						e podpono			1	29	jedna	devetindvajset
213					brez			15	10	petnajst	deset			Glavna Motvozna		stojala				1	83	jedna	triinosemdes. •
5756		Pehotni pasovi brez zapone (doslej pasovi brez zapone uz. 1888)						—	98	—	osemindevetdeset									—	93	—	triindevetdeset
														Drogovne		uzde				1	29	jedna	devetindvajset
42		Pasovi za sanitetno četo (doslej pasovi z zapono)						1	07	jedna	sedem			Motvozne						1	18	jedna	osemnajst
8364		Tobolci za	bodala k repetirkam					—	43	—	triinfitirideset		parov	Stremenski remeni						2	63	dve	triinšestdeset
! 435 j 574 328			sablje pestva					—	63	—	triin petdeset		komadov	Sprednji						_	45	_	petinstirides--1 stiriinsestde8f:
			pionirske sablje za nejezdece					—	64	—	Štiriinpetdeset	1814 1378 1706 1706 ~690		Zadnji	stranski			pritezalni jermeni		—	64	_	
			pionirske sablje za jezdece					—	62	—	dvainSestdeset				srednji					_	74	_	Btiriinsedemdese' oseminde vetdese t
476 853		Nosilne priponke za pasove pešcev						—	11	—	jednajst			Hlevnih podponcev		brez pripevnic •**)				2	98	dve	
		Pasovi brez karabinske zaponke za konjico*)						1	09	jedna	devet					s pripevnicami (brez kljuke in zapone, brez trnja)				1	08 79	jedna	osern
6150		Jermeni za puške						—	71		jedeninsedemdeset												
787		Jermeni za repertirko karabin ko						1	38	jedna	osemintrideeet			Opranega remenja						2		dve	devetinsedemdeset
10060 984 984		Plaščni jermeni z dvema zaponkama						—	24	—	Štiriindvajset	328 18040 361		Tobolcev za podkve s pripevnicami						2	03	dve	tri
		PlaSčni jermeni		45 5 cm dolgi				—	15	—	petnajst			Oprtalnikov za kuharsko orodje					uzorec 1888	—	20	—	dvajset
				65 5 cm dolgi				—	19	—	devetnajst								za konjico	—	80	—	osemdeset
H692		Nabojnace za pestvo 8 mm municiji, brez držala nabojev						2	56 1)1	dve	petinpetdeset	246 33 820 230 230		Oprtalnik za kuharsko orodje za tehnične čete						—	37	—	sedemintrideset
														Ovojev za četne svetilke						2	40	dve	Štirideset
1082		Nabojnace za konjico 8 mm municiji						1		jedna	jedna			Ovojev za lopate za peStvo						1	47	jedna	sedeminstindes. t
230		Tobolec za revolver z nosilnim jermenom						3	29	tri	devetindvajset			Ovojev za sekirne krampe za peSce						_	74	_	6tiriinsedemdew:
49 1312		Tobolec za revolver brez nosilnega jermena						2	12	dve	dvanajst			Tobolcev za sekirne krampe						_	46	_	petinštirideset
		Sabijeni	pasovi				za konjico	1	73	jedna	triinsedemdeset	230 131		Pritrdilnih jermenov za sekirne krampe						_	09	_	devet
984			ročni jermeni					—	69	—	devet i nSestdeset			Ovojev za taborske sekire							23	—	triindvajset
80		Oprtnice za bobnje okovane, brez tobolcev za kijčke						2	12	dve	dvanajst												
*) Od teh je izgotoviti 5° 0 po 1. in 95°/0 po 2. velikostni meri. **) Za telečake uz. 1888, za tornister za naboje, za orodni tornister, oziroma telečak za nosilce pionirskega orodja in za tornister za listine potrebno trstenino za uložke (Rohrplattenstoff-Einsatze) morajo dotični mali obrtniki dobivati po lastni ceni od dostojnega monturskega skladišča. Ista znaša: za tornister uz. 1888, ali tornister za nosilce pion. orodja — K 74 h
tornister za naboje.................-..........................i 06%
„ listine........................................3 " 08 "
„        „ orodje..........................................._ m 54«
Tornistri, za katere so se rabili drugi vložki trstenine, kakor jih daje monturska zaloga, se ne vzprejemajo. ***) Od teh je izgotoviti polovico po prvi, polovico pa po drugi velikostni meri.
Obrazec A.
Slavni trgovski in obrtni zbornici v
Kolek 1 K
onudbat
Podpi sana obrtna zadruga v..........kronovini............
okraj........izjavlja s tem, da je pripravljena dobavljati obuvala vsake vrste in
številke velikostnega razreda1) po cenah objavljenih v razglasu državnega vojnega ministrstva oddelek 13, št. 1520 z dne 27. julija 1900 v smislu določil tega razglasa, ki so ji v popolnem obsegu znana, in kojim se popolnoma podvrže.
Takisto vzprejme podpisana pod istimi pogoji dajatev lahkih čevljev.8) Seznam (seznami) onih članov zadruge, v katerih imenu se vlaga ta ponudba od podpisane zadruge, je (so) priložen(i).
N........dne....... 1900.
Podpis.
Obrazec B.
Seznam
onih malih obrtnikov čevljarske (sedlarske, jermenarske itd.) stroke iz kraja5).....,
ki so pooblastili svojo podpisano pristojno obrtno zadrugo, vložiti ponudbo v njih
l) Ponudniki za oboroževalne in jezdne vrste naj izpuste besedo „obutala vsake vrste, množine in velikostne vrste", mestu tega pa je navesti število in vrsto sorte, katero hote dajati.
a) Ta stavek je vzprejeti v ponudbo le od takih malih obrtnikov, kateri bi hoteli eventuvalno vzprejeti tudi zalaganje lahkih čevljev.
8j Če obsega zadruga več krajev, potem je sestaviti za obrtnike vsakega kraja poseben seznam. Istotako je za Dunaj za vsak okraj narediti poseben seznam.
V ostalem se zaradi pravilne oblike seznama opozarja na točko 2. razglasa.
imenu na dajatev razpisano od državnega vojnega ministrstva z razglasom odd. 13, št. 1520 z dne 27. julija 1900, da vzprejme dotično naroČilo, da preskrbi oddajanje naročenih vrst in da dvisme zasluženi znesek.
F o s a. aao. -n. i ln.   xao. al 1 h. obrtnikov
krstno ime in priimek	stanovanje		lastnoročni podpis
	ulice	hišna številka	
			
			
			
			
N.
., dne
1900.
N. N.
(Podpis obrtne zadruge/)
O blastveno potrdilo.
Da so gori označene..........') osebe res podpisani cfi rtni zadrugi kot člani pristojno
in kot samostojni čevljarski (jermenarski itd.) mojstri, zapisane v obriaem registru ter stoje v predpisu davka, da se s tem potrjuje.
N. N. Oblastveni podpis.)
N.
., dne
1900.
(1611)
') Tukaj je navesti število v seznamu se nahajajočih ponudnikov.
V ostalem se zaradi pravilne oblike seznama opozarja na točko 2. razglasa
lep
Prostovoljno se proda
na Bledu (Zagorice)
a, nova hiša oziroma vila
sestoječa iz 9 sob, 2 kuhinj, jedilne shrambe in velike kleti, vrt okrog hiše meri blizu orala.
Več se izve pri J. Peternel-u, županu na Bledu.
Sadni
(1699—3)
iTtlilni nrašek za živino.
Dietetično sredstvo za konje, govejo živino in ovce. Približno 60 let v večini hlevov v porabi, pri nedostatkih slasti do krme, slabem probavljanju, za izboljšanje mleka ter pomnožitev mlečne obllnoštl krav. Cena: 1 zavojček K 1-40, »/, zavojčka K —'70. Pristen le z zgorajšnjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in dro* gerijah. Glavna zaloga: n. (1363—2)
o. In kr. avstro-ogrski, kralj, romunski In kn«i. bolgarski dvorni dobavitalj.
Fr. Iv. Kwizda,
Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaji.
Fredstojništvo meščanske korporacije v Kamniku, sporazumno z vodstvom lovišča v kamniški Bistrici, si usoja naznaniti, da bode dne 13. in 14. avgusta t. L v kamniških planinah lov na divje kozle.
V ogib vsaktere nesreče so p. n. hribolazci uljudno prošeni, da naj dne 13. avgusta opuste hojo v okrožju Bele doline (Ojstrica, Škarje, Planjava, Zelenica, Erzenik), dne 14. avgusta pa v okrožji „Bistriškega izvirka" (od Koker škega sedla do Kamniškega sedla). (1613-2)
V Kamniku, dne 9. avgusta 190O.
Mesto distriktnega zdravnika
na Vranskem
je razpisano z letno nagrado 1400 kron.
Razven sposobnosti po § u 15. postave z dne 23. junija 1892 dež. zak. St. 35 se zahteva temeljito znanje slovenščine.
Nagrada velja kot pavšalna odškodnina za vse po §-u 58. ubožne postave okrajno blagajnice zadevajoče stroSke, kateri dosihmal niti 100 kron na leto niso znašali.
Ponudbe je vložiti pri dlntrlUtnem   odboru  na Vranskem do 10, septembra 1900. (1607—1) Ottenschlager, načelnik.
Zelo pripravno in čedno
skladišče ali delavnica
se takoj ali za termin november odda. (1622—1) Kje? pove upravništvo .Slov. Naroda".
Po nizki ceni se proda
na Glincah  pri Ljubljani.
Hiša je na lepem prostoru in ima 8 stanovanj. — Več se izve v upravništvu ,Slov. Naroda". (1605-2)
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo i. t. d. v hiši št. 2 na Bregu v II. nadstropju se za 1. november t. I. odda v najem.
Natančno pri hišni gospodinji Antoniji Kaseti, Židovske ulice št. 1.        (1617—l)
Učenec
krepak in zdrav, iz  boljše hiše, zmožen obeh deželnih jezikov, se vsprejme. 1571-3 Naslov: Jožef VVagner, trgovina z mešanim blagom v Žmarji pri Jelšah.
Grajsko oskrbništvo Monastero
pošta Oglej (Akvileja) Primorje
priporoča svoje bogato založeno skladišče
Mih in rudečih vin
lastnega pridelka v prijazno upoštevanje. Vzorci so brezplačno na razpolaganje.
(1497—5)
Zidarji
se vsp rej mejo takoj za zgradbo vojašnice v Radgoni. (16012)
PovpraSa naj se pri stavbinskem mojstru
P. Derwuschek-u v Mariboru. Itfajbolj&i
kmetijski stroji
kakor
mlatilnice, slamoreznice, ge-pelji i. t. d. se dobe najceneje vedno v zalogi kmetijskih strojev (14M-4)
Pran Detter
v Ljubljani, Stari trg št. 1.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših BiBtemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — IluBtro-(110) vani ceniki zastonj. (31)
I
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob. kuhinje, drvarnice in podstrešja, (1583—2) se odda na Poljanski cesti št. 21.
2 čevljarska pomočnika
sprejmeta se takoj ali v teku 14 dnij. Plača po dogovoru. — Sprejme se tudi
SV vajenec. "~SM5
zanesljiv in dobrih stariSev. (1590—4)
Anton Omerzu, čevljar v Krškem.
Proti
malokrvnosti
Zeleznato vino
lekarnarja
G. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Njeg. Svetosti papeže
ima v sebi QQkrat več železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča rhlna-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. ^ III. (1368—5)
Vsled tega največje Jamstvo za izdatnost tega vina pri ninlobrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavlh otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra.
Vnanja naročila proti povzetju.
!Velika pozornost!
Nikdar več ne bode prilike za samo 2fi §ylcl.
»• dobiti nastopne krasne stvari:
1 pozlačena remontolrska žepna ura na sidro s triletnim jamstvom, prav taka kakor zlata, od katere se ne da razločiti, 1 goldin verižica, 1 gospodski prstan z imitiranim žlahtnim kamenjem, 1 par manSetnih gumbov s patentno zaklopnico, 3 srajčni gumbi, patentirani, 1 prsna igla s simili kamnom, 1 damska brosa, zadnja novost. 1 usnjat obodek za goldin žepno re-montoarsko uro na sidro; vse skupaj
velja Namo 2S ff Id. 70 kr. Ako stvari ne ugajajo, se denar vrne, tako da je za kupovalca vsak riziko popolnoma izključen.
Razpošilja proti povzetju (1608)
Gli. Jungwirth v Krakovem
razpošiljalna trgovina z urami.
zakonito varovano pod št. G386 In št. 0723
daje (1362—5)
najlepše likano perilo.
Z jedno tablico „(>lunxii. ■" za 10 vin. v V, litra tople vode razpuščeno se lika brez vsacega druzega dodatka absolutno gotovo: 6 vrhnih srajc, 12 manset in 12 ovratnikov, da so
tako lepi, kakor novi!
V tablicah po 10 vin. na prodaj v večini špecerijskih in drogerijskih trgovin in v prodajalnah mila.
Jedini izdelovatelj:
Fric Sehulz jun.
11 eb (Earer) In 1.1 p sito.
Zajamčeno iz pristnega vina
izdeluje
(434-15)
vinski jesih
ALBERT ECKERT
v Gradcu.
Dobiva se v vseh boljših špecerijskih in delikatesnih prodajalnicah.
_
U80jam si p. n. občinstvu uljudno na- jI znaniti, da sem prevzela J
Prevzetje gostilne.
gostilno
v Komenskega ulicah št. 36
•§! nasproti deški šoli oa Ledini *§-
kjer  točim   pristna   dolenjska   In |!|
štajerska  vina ter   vedno   sveže j-
pivo. jI
Gorka In mrzla Jedila so vedno S
na razpolago, postrežba točna in zmerne (j
cene. p
Z obilen obisk se priporoča jj
Ivana Cerar I
j
(1535—3)
gostilničarka.
ssmmm^Bassss
Najboljše berilo in darilo
je vsestransko jako pohvaljena
»Vzgoja in omika s ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) (112—33) ter se dobi za predplačilo 1 arld. SO kr., po posti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bez., Steingasse Nro. O, I. Stock, ThUr IO.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
Orenstein & Koppel
Dunaj, L, Kantgasse 3. Tovarne v Pragi in Bndapešti za: poljske        v    i ■
mdustrijske Z 616 Z111 G 6 rudniške -
obratovanje železnice
vsake tirne iirokosti sa
ročno živalsko lokomotivno električno zavorne gorske vspinjalne viseče
železnožicne =====5===
Naša tehnična pisarna projektuje in trasira železniške naprave vsake vrste, priklopne tire s premikalnieaml in vrtllnleaml itd. — Izdelovalnica lokomotiv, voz za tovore in osobe, a;ar, ročnih voz, trebllnle itd. — Tovarna za kolesne dele, kolesa, ležišča,
žeblje in vijake. Obširni katalogi in prevdarki cen brezplačno in franko. (1494—2)
Trgovski pomočnik
ki ima tudi zmožnost in veselje za potovanje, vsprejme se s 1. ali 15. septembrom t. I. (1598-3) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.".
Stanovanje
z dvema sobama in pritiklino odda se v hiši št. 8 v Gradaških ulicah.
Več se izve istotam v I. nadstropji, na desno. (1609—2)
Eomptoarist
vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter izurjen v vseh knjigovodstvenih in korespondenčnih delih, se vsprejme takoj.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar." pod „Komptoarist". (1595—2)
Ođ.ca.elelr
(1602—2)
kopačev zemlje
kateri delajo v akordu, se išče.
Povpraša naj se pri stavbinskem mojstru
F, Derwuschek-u v Mariboru.
Prodajalnica
s kletjo
(**«-cl2*_| zaloga klobukov)
odda se na Starem trgu štev. 9 za februvarski termin 1901.
Natančneje se izve pri posestnici v L nadstropji istotam. (1575—3)
Umetalni mlin
(premelje v tednu vagon žita) ter (1508—5)
žaga za deske
s postranskimi poslopji, eventnelno z 20 orali zemlje se proda Jako ceno.
Konstantna vodna moč v Savinjski dolini.
Pojasnila daje iz prijaznosti gospod Ivan Strašek v Celju, Glavni trg št. 4.
V Ader§;a§ii^ tik sloveče in starodavne božjepoti v Velesovem, otvori se z dnem 5. avgusta t. I. pri Štamcarjevih
nova
(1557-3)
gostilna,
kjer se bode točilo priznano dobro pristno Zajčevo vino in vedno sveže pivo. Tudi se bo postreglo ob vsakem času z zaju-terkom ter z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Senčnat vrt je ob hiši.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
Alojzija Štamcar.
Kdor hoče imeti gotovost, da dobi dobro in čisto čokolado, naj kupi
CHOCOLAT SUCHARD.
Ta staropreizkušena, najbolje renomirana marka je skrbno pripravljena, zajamčeno čista in na vsem svetu priljubljena. (213-29) Dobiva se povsod na prodaj.
Ustinoi-
l]M8
Brata Eberl
Ista
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 33 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo. Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga
vsakovrstnih ooplčev sa pleskarje, slikarje in zidarje, itedilneg* mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo si likanja
sobnih tal pod imenom „Rapldol". Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Mehanik
Ivan M
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni stroji po najnižjih cenah. Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno. 33
" Vnanja naročila se točno izvrše*. "tB*js
erilo za gospode
najboljše blago in najnovejše
kravate
P
■ prodaja 33
I   S Alojzij Persche=
Pred škofijo, poleg mestne hiše.
Anton Presker
krojač
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6 \j
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 33 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Oblak« po mori se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje iagotovUajo.
Klobuke
najnovejši facone
priporoča p«
J. S. Benedikt
33
X/jut>lja.na.9 Stari tirgj-.
čenča
za trgovino z mešanim blagom, zmožnega slovenskega in nemSkega jezika, vsprejme
O. Dr o Iz (1591-2) v Laškem trgu na Spodnjem štajerskem.
Kmetijska podružnica v Selcah nad Škof j o Loko
poNrednje nakup
sodov
za razpošiljanje zelja, repe, rib; sodov za žeblje, cement, kakor tudi posode za različne tekočine. (1440—4)
Gostilna
v „Narodnem domu"
v Celju
odda se od 1. oktobra 1900 pod jako ugodnimi pogoji v najem.
Ponudbe sprejema do 20. avgusta t. I. gostilničarski odsek v „Narodnem domu" v Celju. (1600—2)
s 3 do 41etno prakso, nemščine in sloven ščine zmožen, za substitucijo opravičen, v občevanju s strankami in v sodnih obravnavah izurjen,
se išče s 1. novembrom za neko večjo odvetniško pisarno.
Plača po vporabljivosti 200—280 kron. Ponudbe do 20. avgusta 1900 pod C." glavna  pošta,  poste restante
„A. Maribor.
(1585—2;
Izprašana poštna in brzojavna
upraviteljica
IC išče službe. ~m
Ponudbe se prosi na upravništvo „Slo-venskega Naroda" pod „A. Z.".   (1582—3,
Hiša z mlinom
v Lescah št. 24, s travniki, jezerom itd., četrt ure od kolodvora oddaljena, se proda iz proste roke. fl242—8)
Več pove lastnik  Xouiaž I*r šcm, v l.oculi št. 94.
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo
za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla. (697—9)
V Ljubljani: Stacul, vKranji: JJ\ Dolenz.
Posestvo na prodaj.
V mirni peri proda se iz proste roke posestvo, obstoječe iz hiše in drugih gospodarskih poslopij, vse še skoraj novo in v prav dobrem stanu, in iz zemljišč, obsegajočih 120 oralov, med katerimi so prav dobre njive, lepi travniki in lepi gozdi. Hiša je komaj 50 korakov od župnijske cerkve oddaljena in toraj na prav ugodnem prostoru za gostilno ali prodajalnico. Za gostilno je prilika posebno dobra, ker je v tej hiši že stara, domačim in popotnim ljudem dobro znana gostilna.
Razun tega spada k temu posestvu tudi že jedna druga hiša v Iflirni peči, kije v prav dobrem stanu in se torej lahko pod jako ugodnimi pogoji v najem odda. Kupnine ni treba takoj vse plačati ampak se more po dogovoru plačati tudi v obrokih.
Cene in drugi pogoji poizvedeti se zamorejo pismeno ali ustmeno pri lastnici ■^»•»■misl.sslrf. Rns v Mirni peei. (1546—3)
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveijsko črnilo
za svetla obutala samo
(1139—10)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se
C. kr.
pnv.
p o vs o d I.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- fff&~ C!f T^flrtt rti <=>r f\ k sti pazi naj se natančno na moje ime jfŠT       * «***WiCUUV.
C. kr. pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten rni-tliiml«r tmtill v vedno jednakomerni, vse od avstrijskegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkriljajorl dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila In spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (1298-6) -Dunaj, I., Maximilianstrasse 3. -
Pozor! — trgovci! — pozor!
V Fctrovčali, v krasni Savinski dolini blizu Celja na Štajerskem, sotikom 1 slovite božjepotne cerkve, se takoj oddajo v najem precej obširni
prostori za trgovino
kjer je bila sedaj že mnogo let dobro opravljena in obiskovana trgovina z mešanim blagom in kmetijskimi pridelki. Poleg je tudi lepo stanovanje. Ker je kraj jak obljuden in blizu velikih tovarn in premogokopov, pošta in železnična postaja tako; preko ulice, torej vse ugodnosti za uspešno trgovino, pričakovati je obilno oglasil, vendar po pogoji prav ugodni. Pojasnila daje županstvo Petrovce, okraj Celje. Štajersko. (1502-2)
OraŠka trgovska akademija.
©i©
©
©i©
v krasni in zdravi legi pod Rožnikom, ^3
četrt ure oddaljena od Ljubljane, z lepim, senčnatim parkom in z vsemi udobnostmi,
©
©
©
©
©
©i©i®
Posredovalci izključeni.
Natančna pojasnila daje dr- Josip Furlan, advokat \r Ljubljani. (i68i-5)
©l©l©l®
M
Javni, neposredno vis. urnemu ministrstvu podrejeni, državno podpirani učni zavod v vrsti višje srednje šole, katerega absolventi  % živajo pravico, da vstopijo za Jednoletne prostovoljce.
Dne 17. septembra t. 1. se začne 38. šolsko leto. Vsprejemajo se absolventi spodnjih srednjih šol in meščanskih šol. L. 1900. v prvi letnik vstopivši lahko absolvirajo zavod v treli letali. Pripravljalni razred se vzdržuje posebej za manj vsposobljene prosilce za vspre-jem. Ker se bodo vse trgovske akademije polagoma razširile na štiri letnike, je pripravljalni razred 1900.1901 tako urejen, da je jednak bodočemu prvemu razredu in omogočuje neposredi. prestop v drugi letnik štirirazredne šole.
Z zavodom je združen Jednolcten aniturijentski tečaj (začetek 1. oktobra) za absolvente višjih srednjih šol, ki se hote" posvetiti trgovskim ali industrijelnim podjetjem, ali hote kot velikošolci (juristi) svoje vednosti razširiti času primerno.
Tudi se vzdržujejo prosti poluletni tečaji za gospode in posebej za dame.
Prospekte razpošilja in daljna pojasnila, tudi zaradi oskrbljenja učencev, daje ravnateljska pisarna v Uradru, Kaiserfeldgasse 25.
(1437—4) Ravnatelj: .9. Berger.
;v»:»:»:o>>:«>:»>.:or»;»;
oderce
najnovejše facone, i i najboljši izdelek 1
pripore ča
V    Alojzi) Porsche j»)
*' Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. ♦
:o:o:o::o>::o:o>:>::->!
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg* št. 11
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd.
1»» najnii |lh cenah.
o o
"etT Z
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
KSS3
založnik zveze avstr,
priporoča svojo bogato zalogo hišne in kuhinjske oprave. Zaloga vseh za stavne potrebnih predmetov, kakor tudi
Roman in Portland 32 cementa.
Zaloga nagrobnih križ ev.
Trgovec z
železnino
Andr. Druškoviča
naslednik ,
M Golob I
S Mestni trg št. 10
c. kr. državnih uradnikov
I
j.Pzor Alojzij Erjavec /zor
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske uliee 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 32 Mere se ibranjajejo. — Vnanjim naročilom naj je priden« noret.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 32
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi
(S)   <§)   (®   (g)   (&   priporoča   «@   @   ®   @ ®
v Ljubljani, Glavni trg 9t ® štev. 17. ® ® 32
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a đ a 0 e klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno, o e o e 0
HENRIK KENDA
I - "
I  Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21.
« cla*amžnlc-»lx
Jurčič&v trg 3. Vegove ulice 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, j  zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh '   vrst kruh na vago, prepečenac (Vanillo-Zvviebak), kakor tudi
ržen kruh
hlebeki po IO, 13 in *.» kr.
V slasčičarnici postrezam z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 32
*** *
i
♦
■* i i *
pr^ar- Pod Trančo it. 2. '^SO
B2 Veliko zalogo
viinato blago
največja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze
priporoča
Alojzij Persche
S Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 32
HIHIIIIUIII ■IIIIIIHIHIH
\   Josip Reich >
4 likanje sukna, barvanja in > j kemična spiralnica > 4  Poljanski nasip — Ozke ulice it, 4 ^
A se priporoča za vsa v to stroko spadajoča K 2 32 dela. r
Postreiba toona. — Cene nl&ke.
k. T »v
Vran Detfer
LJUBLJANA, Stavi trg št. 1.
32 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu bo dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnlce, katere se dobivajo vzuc njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar
' Ljubljana,
Kolizejske ulice štev. 16
r  T r aa. o -v e aao.)
H izdeluje, prodaja in popravka vsakovrstne
t pesr »ode T^a
| po najnlijlh cenah. 32
§ Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
Ign. Fasching-a vdove
32 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnih ognjišč
najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršc.
i mWmwmwmmm mmtmmwm»m—mm\M»m.<m**m
t
I
1
.-a
•S
l
iS
;X;Xv°X
■a
•i
t;
mm
I
■:X;:;.;.;.;^;.::xX;;xX;,^:y
i S
«5
S;
4N
t
.s
9»
4
* I
i =g
« i
Si
e
*t
«o
Si
Ml
mm
_ «
# tovarniška zaloga najslavnejših in najboljših koles, kakor
Josip Sirca v Žalcu
3 „Puch", „Meteor", „VVaffen", „Slavia"
potem .Iru&rlli  raznovrstnih z norimi In
opremljenih, garantiranih kolen
najnovejšimi Iznajdbami
Gena od 80 gld. naprej.
Lastna popravljalnlca.
Zaloga posameznih kolesnih del in kolesarskih potrebščin. (850—16)
Torna in kulantna postrežba.
«
« * *
s
-ggg| Založena 1847.'|j4-
•&žl Založena 1847. \^
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 32
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe,  oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
i
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgalnic najnovejše konstrukcije, s sesalno in tlači lno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmizlini, parnih, strojev, cevi), čelad "I in pasov, kmetijskih strojev * in peronospora brizgalnic itd.
R. A. Smekal
Czecfi-Moravsko Smicfiov-Praga podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti Izvanredne dovoljene. — Uzorci in ceniki brezplačno. — Ustmenl pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor.
(391-36)
v Zagrebu.
Z velespoStovanjem
Podružnica jR. 2L.
Op. St. S  12/00,1
(1570—3)
Konkurzni edikt.
0 imovini vpisane tvidke: C Traimscls46  prodajalna as dell-
katcsainl v IJnblJaiii protokollraneica Irgovcu Ivana Hnroln PrauiiMcisa v I j uhlju n i se je ra2g!a8il tint- 3. avgusta ItMiO trgovafa
konkurz.
Konkurzni komisar: c. kr. dež. sod. svetnik 14 aro I Wengcr v Ljubljani. Začasni upravnik mase: dr. Maks ul. Iliirzbaeli« odvctiiili. v ljubi j a lil.
Volilni narok dne 13. avgusta 1900 dopoladne ob 10. uri, pri tej sodniji v izbi št. 15 pred konkurznim kom»sariem.
Zglasilni rok: do dne ««. septembra 1900.
Narok za likvidovanje in poravnavo dne 9» oktobra 1900  dopoludne ob 10. uri, pri tej sodniji, v izbi št. 15 pred konkurznim komisarjem.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, oddelek III.,
dne 3. avgusta 1900.
ffi^^^^^fff^Pimffm 9 ************
119001 SvEtOYDa rezstera y Paril 1900!!
Kreditna pisma za Pariz
ki se izdajajo za katerekoli svote in imajo bistveno to ugodnost, da se z njimi ne samo v Parizu, nego tudi v razstavinem prostoru lahko dvigne svote, se dobivajo pri
g******************************* * *********^********************»*
J. C. Mayer-ju "
banka in menjalnica v Iijiibljani.
*****
t*^********** *4****************************m
Zobozdravnik
univ» med.
dr. A. Praunseis
ordinuje od dn6 8. avgusta t. I. za vsa zobo-zdravniška opravila vsak dan od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne
na Marijinem trga št. 2 v Ljubljani.
Za uboge brezplačna ordinacija vsaki dan od 8.—9. ure dopoludne. (1534—4)
co 0 O .— *>
&0
O
N
Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava
Styria kolesa
s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča. i^s&Kmmf&F"
Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123—62) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezatl       It*"   Ceniki poštnine prosti. Tgau
Spoštovanjem d.nnn   Puri/in urar
na Velikem trgu nasproti rotovža.
Filiala v Kamniku: Janko Pohlin.
Franc Čuden,
Q3
Ci3
I
0 m
I
0S3
sap
Vincene Camernik
kamnoseški mojster v Ljubljani, Slomšekove ulice št. 17 (nasproti mestne elektrarne).
Izborna zaloga grobnih spomenikov
iz različnih marmorjev, granitov in sijenitov.
Naprava kompletnih rodbinskih rakev
tu In na deželi. (1014—16) Eazncvrstna v to stroko spa.dLa.jo6a. popravila.
Priznano solidna in t orna postrežba.
■m—gg
Vi-«r>-« «--irt-iri-tri-
vb—-in
© © © © © © ©
Zobozdravniki in zobotehnični atelje. Špitalske ulice 7, I. nadstr.
Zobozdravnik med. univ. dr. Rado Frlan
specijalist za zlate in porcelanaste plombe,
bivši gojenec kraljevega zobozdravniškega zavoda v Bero lin u
Dorotheenstrasse, (1614—1)
naznanja slavnemu ocčinstvu, da si je nabavil vse priprave za brezčutno ruvanje zob z dušikovim oksidulom (Lustgas oder Lacbgas) in da zvršuje od 8. avgusta dalje vse operacije v ustih z navedeno narkozo Istotako se izdelujejo v njegovem ateljeju vse vrste zlatih spon, zlatih kron in zlatega zobovja, kakor tudi vsa druga zobozdravniška in zono tehnična, dela.
oa«oooj»otfoooooooooooooooo<»aa
Bodi lepo ali slabo vreme    rato nedeljo in praznit KONCERT s PLESOM
v gostilni „pri Kankertu" v Spodnji Šiški št. 20
Vstop prost. «X<»
M"a-i koaaflseartfrn svira__H■ I ■-! fa-.
K mnogobrojnem obiaka uljudno vabi s spoštovanjem
(1566—2) hišni posestnik in krčmar.
i
Prevzetje gostilne.
Slavnemu občinstvu, vsem prijateljem in znancem na znanje, da sva podpisana prevzela v najem staro, dobro znano
gostilno v Židovski stezi št. 4
v hiši slav. c. kr. erarja.
Postreževa s finim dolenjskim, štaJerMkim, lHtrijanMkim In iliuiim vinom in točiva vsaki dan sveže
salonsko pivo a la Plzeac iz Pontigamske pivovarne
s konkurenčno eeno, vrček samo 2O vinarjev.
Cropka. In mrzla _|<*dlla «»%» vsakem časn.
= Zajutrek vsaki dan, kakor tudi opoldanska jedila.-
Za mnogobrojni obisk in naklonjenost prosiva s spoštovanjem
Marija in Alojzij Rasberger
gostilna Židovska steza št. 4.
M
m
m
C. kr. priv.
^Avstrijski Phonix'
na Dunaji.
Vplačana glavnica
K 6,000.000 —
Premijska in odškodninska reserva
K 2,500.000 —
Zavarovanje poslopij in vsakovrstnih premičnin proti požarnim škodam.
C. kr. priv.
zavarovalna družba »življenje
^Avstrijski Phonis
na Dunaji.
Vplačana glavnica ...   K 2,400.000'—
Premijska in odškodnin-
ska reserva.....
Zavarovalno stanje Premijski dohodki .
K 25,940.000 K 112,000.000 K 4,700.000*
Zavarovanje na človeško Življenje za slučaj doživetja  in smrti, otroških dot in starostnih rent.
,Providenlia'.
občna zavarovalna družba
na Dunaji.
Ustanovna glavnica
K 5,000.000 — Uplačana glavnica
K 1,500,000 —
Zavarovanje proti telesnim nezgodam, za slučaj smrti, stalne invaliditete in začasne poškodbe. — Jamstveno zavarovanje za kolesarje, posestnike konj, tovarne in industrijelna podjetja.
Stalne nizke premije in točno kulantno odškodovanje.      484 6>
Generalni zastop teh zavarovalnic v Ljubljani, Kongresni trg 17
novo      Josip Prosenc     • •• •(novo •
m
m
m
m
m,
m
m
m
(novo uršulinsko poslopje).
(novo uršulinsko poslopje).
m
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi.
Lastnina in tisk aNarodne Tiskarne".