PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 100 lir
Leto XXX. Št. 99 (8805)
TRST, petek, 26. aprila 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
29 LET PO ZMAGI NAD NACIFASIZMOM
Proslave dneva vstaje v znamenju boja proti fašističnim provokacijam
V Rimu se je predsednik republike udeležil svečanosti v Ardeatinskih jamah Največja antifašistična shoda sta bila v Milanu in na Apeninih, kjer so odkrili spomenik padlim partizanskim borcem 14 apeninskih občin
RIM, 25. — Po vsej Italiji so danes praznovali 29-letnico vstaje. V Rimu je bila največja slovesnost v Ardeatinskih jamah, katere se je udeležil tudi predsednik republike Leone, kamor je prišel, potem ko je položil venec na grob neznanega vojaka. V Ardeatinskih jamah so nacisti zverinsko pobili 335 Rimljanov, starih od 14 do 75 let. Predsednik republike je ob tej priložnosti obiskal tudi mavzolej, v katerem hranijo dokumente, slike in druge spominske predmete o tragičnih dnevih, ki so jih preživeli rimski antifašisti do osvoboditve.
Največja po številu udeležencev je bila manifestacija v Milanu, kjer
se je zbrala na Trgu de! Duomo ogromna množica ljudi. Manifestacijo je priredil milanski Stalni odbor za obrambo republiškega reda. Množica je prispela na Trg del Duomo v sprevodu, ki se je začel na Trgu Loreto, kjer so fašisti ubili 14 partizanov.
Glavni govor je imel znani partizanski poveljnik Ferruccio Farri. V njem je obudil spomin na težke junaške čase odporniškega gibanja. Pozval je sedanjo mladino, naj nadaljuje boj proti fašizmu v duhu osvobodilnega boja in opozoril, da ideali partizanstva še niso bili u-resničeni. Zato je pozval Milančane in vse Italijane, naj ne pozabijo na slavno partizansko borbo in naj storijo vse, da bo dediščina junaškega protifašističnega boja ohranjena za bodoča pokolenja. Farri je poudaril, da se morajo vsi antifašisti in demokrati združiti v boju proti novemu fašističnemu nasilju, ki ga je treba izkoreniniti do konca, da bo končno zavladal demokratični red.
Med drugimi je na Trgu del Duomo spregovoril tudi glavni tajnik CISL Bruno Storti, ki je dejal, da praznovanje 25. aprila se ne sme omeiiti zgolj na občasni spomin na preteklost, ker je bilo odporništvo, skupno s preporodom, največje zgodovinsko dejanje v življenju italijanskega naroda in ker je treba še danes nadaljevati z bojem proti fašizmu, ki so ga začeli partizani m delavci pred 30 leti.
Storti je poudaril, da danes ne sme nihče zapirati oči pred resnico, da imamo v Italiji še vedno živ fašizem, ki se skriva in deluje v najrazličnejših oblikah ter se predstavlja narodu z nasilnimi in kriminalnimi dejanji. Zaključil je z ugotovitvijo, da je današnja enotnost delavcev jamstvo, da bo tudi neofašizem premagan v boju za novo omikano, pravično in svobodno demokratično družbo.
Predsednik vlade Rumor pa se je udeležil svečanosti ob dnevu vstaje v Padovi. V svojem govoru jo med drugim poudaril, da danes dr žava potrebuje «splošni moralni odpor» proti tistim, ki skušajo orna jati zaupanje v moč in vrednote demokracije. V vsem svojem go voru Rumor ni niti enkrat omenil fašistov, vendar pa je dejal, da obstajajo sile, ki so si izbrale za svoje delovanje kriminalno izziva-
nje, da bi ustvarile v državi nevzdržno ozračje. Ta dejanja, je dejal predsednik vlade, so v teh dneh oživela z novim kriminalnim nasiljem, v trenutku, ko preživlja država velike težave in se italijanski narod bojuje za boljše življenje. Rumor je zagotovil, da bo «država znala obračunati s temi kriminalci in s tistimi, ki stojijo za njimi».
Velika antifašistična manifestacija je bila tudi v Bariju, kjer je v mestnem gledališču govoril predsednik ANPI posl. Boldrini. Ob tej priložnosti je Boldrini opozoril navzoče na budnost pred prevratniškimi fašističnimi silami, ki prav v teh dneh z zločinskimi atentati in provokacijami skušajo ustvariti o-zračje napetosti.
V Biagioniju di Granagliene pri
Bologni pa so antifašističnem
danes na velikem shodu odkrili spomenik posvečen padlim borcem 17 občin Apeninskega pogorja Emilije in Toskane, ki so padli v boju proti nacifašizmu. Slovesnosti so se udeležili predstavniki deželnih, občinskih in pokrajinskih uprav. Parlament .pa je zastopal podpredsednik poslanske zbornice Zaccagnini, ki je v svojem govoru poudaril, kako se je med osvobodilnim bojem ustvarila demokratična in antifašistična enotnost, kar zahteva, da se danes zagotovi italijanskemu narodu mir pred poskusi in grožnjami fašističnih zločincev. Ta e-notnost, je dejal Zaccagnini, lahko zajamči danes miren in omikan potek kampanje za referendum.
Predsednik poslanske zbornice Pertini pa se je udeležil proslave v Veroni, kjer je v govoru dejal, da Italijani ne smejo nikoli pozabiti 25. aprila. V tej zvezi je naglasil, da se mora predvsem mladina udeležiti vseh pobud in bojev proti mračnim silam, ki ponovno rovarijo proti ustavnemu redu. Glede ugrabitve genovskega sodnika Sossija pa je Pertini dejal, da je
to barbarsko dejanje in da bodo Italijani kmalu zvedeli, kdo se pravzaprav skriva za imenom «Rdeče brigade», kdo jih podpira in kdo jih vodi.
Ugoden razvoj industrijske proizvodnje
RIM, 25. — Industrijska proizvodnja se je v letošnjem februarju zelo ugodno razvijala. Ugotovili so, da je narasla za 13.6 odstotka v primerjavi s februarjem 1973. še bolj pa je industrijska proizvodnja narasla v letošnjih prvih dveh -mesecih in je prerasla lansko proizvodnjo v istem obdobju kar za 17,4 odstotka. Največji razmah je imela kovinska industrija, saj se je njena proizvodnja povečala v februarju za skoraj 40 odstotkov, za 18,7 odstotka pa se je povečala proizvodnja prevoznih sredstev. Najslabše so se odrezale živilska industrija, kemična industrija, predvsem pa tekstilna industrija, katere proizvodnja se je povišala komaj za 1,4 odstotka.
: & v	M.
Pogled v notranjost gledališča Verdi med včerajšnjo proslavo 25. aprila
■iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiuiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
VELIČASTNA LJUDSKA PROSLAVA ODPORNIŠTVA V GLEDALIŠČU VERDI
V antifašističnem boju skovano bratstvo je jamstvo za svobodo in za demokracijo
Hreščak: slovenski narod ni zaostajal, temveč celo prednjačil v osvobodilnem boju - Sema o novem odporništvu, katerega nosilec je mladina - Navdušujoč nastop Tržaškega partizanskega zbora
PO 41 LETIH MORDA KONEC NAJBOLJ MRAČNJAŠKE DIKTATURE V EVROPI
Portugalska vojska z nekrvavim udarom strmoglavila Caetaaov fašistični režim
Predsednik nove vojaške junte je gen. De Spiinola - Uporniki napovedali splošne volitve za obnovitev demokracije ■ Samo predsednik republike Thomas in politična policija še kljubujeta vojski - Vrenje v vojaških krogih je trajalo že več mesecev
LIZBONA, 25. — Po enalnštiridesetih letih trdega fašističnega režima se Portugalski obetajo boljši časi. Vlada Marcela Caetana je bila strmoglavljena z vojaškim udarom. Oblast je prevzela vojaška jun-ta, ki ji predseduje general De Spinola, pred kratkim odstavljeni namestnik vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Uporniki imajo že skoraj popolno nadzorstvo nad deželo. Caetano se je predal upornikom, ki so ga aretirali. Predsednik republike Amerigo Thomas pa se je zabarikadiral skupaj s peščico vojakov, ki so mu ostali zvesti, v neki vojašnici blizu Lizbone, pričakujejo pa, da se ne bo mogel dolgo braniti. Položaj je v vsej državi razmeroma miren, meje s sosednjo Španijo so odprte, samo letalski poleti so bili ukinjeni.
Upor,
volitve
sestavo ustavodajne | je bil zato odstavljen skupaj s sa-
ki se ga je udeležilo še neznano število polkov vojske, se je začel v zgodnjih jutranjih urah, potek operacij pa še ni popolnoma jasen. Uporniki so takoj zasedli radijske postaje in nekatere ključne javne stavbe. Že zjutraj so iz-
dali proglas in napovedali, da nameravajo ponovno vzpostaviti demokracijo na Portugalskem ter najti politično rešitev vprašanja afriških kolonij. Čim bo mogoče, pravi proglas, bodo sklicane splošne
Prebivalci Lizbone si z zanimanjem ogledujejo iank v središču mesta
Portugalska vojska je s skoraj povsem nekrvavim udarom odstavila ministrskega predsednika Caetana in sestavila novo vojaško junto, ki ji predseduje general De Spinola. Novi voditelji Portugalske so obljubili, da bodo čimprej sklicali splošne volitve za sestavo ustavodajne skupščine, ki naj odloča o politični bodočnosti države. Odstavljeni predsednik je predal oblast skoraj brez boja, medtem ko se še vedno upirajo odstavljeni predsednik republike Thomas in pripadniki zloglasne politične policije, katerih vojašnice pa je vojska že obkolila. Prebivalstvo je z navdušenjem sprejelo vest o strmoglavljenju Caetana, ki odpira Portugalski nove perspektive.
Po vsej državi so praznovali včeraj 29. obletnico vstaje proti fašizmu. V Rimu, Milanu, Bariju, na Siciliji, v Padovi in Ve-
ti A NFS
roni, po vseh velikih in malih mestih, na krajih, kjer stojijo spomeniki padlim partizanom in žrtvam fašističnega nasilja, povsod so italijanski antifašisti obudili spomin na slavne dneve osvobodilnega boja. Govorniki pa so o-pozorili na zločinsko delovanje fašizma, ki občasno dviga glavo in hoče s kriminalnimi dejanji ustvariti napetost in zmedo v državi. Na vseh shodih so odločno odgovorili na te provokacije.
V tržaškem občinskem gledališču «Giuseppe Verdi» je včeraj demokratični Trst odločno rekel «ne» fašizmu in njegovemu nasilju. Občinski odbornik Dušan Hreščak je opozoril oblasti, da
morajo odločno ukrepati proti fašističnemu terorizmu, ker se bomo drugače Slovenci branili sami, saj nikoli več ne bomo dopustili, da bi nas kdo trpal v taborišča in krematorijske peči. O enotnosti antifašističnega boja in o drugem odporniškem gibanju, katerega so sedaj nosilci mTadi ljudje, pa je govoril sen. Paolo Sema.
Navdušenje je v gledališču prekipelo do viška med nastopom Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki je zapel slovenske, italijanske, ruske in vietnamske partizanske pesmi.
Danes bo tržaški občinski svet odgovoril na Almirantejeve pro-vokacljsko izzivanje ter ščuvanje k narodni mržnji. Vprašanja so v tej zvezi vložile vse skupine, ki so zastopane v občinskem svetu, slovenski odbornik Dolhar pa je na župana Spaccinija naslovil odprto pismo.
skupščine, ki naj omogoči državi, da sama izbere obliko družbenega in političnega življenja.
Vojaški udar je potekel praktično brez prelivanja krvi, saj dosedanja poročila govorijo le o sedmih ranjencih. Do razmeroma dramatične epizode je prišlo samo pred sedežem generalnega štaba republikanske straže v središču Lizbone, kamor se je že zjutraj zatekel predsednik Caetano, kateremu so ostali zvesti samo oddelki republikanske straže in policije. Uporniki so obkolili poslopje in ultimativno ukazali Caetanu, naj se preda. Ko niso prejeli odgovora, so uporniki s tankom podrli vhodna vrata v palačo, tedaj pa so se Caetano in njegovi pristaši, med katerimi je bilo tudi nekaj ministrov, prenehali braniti. V generalni štab republikanske straže je stopil sam general De Spinola, kateremu je Caetano tudi formalno predal oblast.
Prebivalci Lizbone, ki so zjutraj z začudenjem in zaskrbljenostjo c-pazoval; neobičajni premik vojakov in oklepnih vozil, so se popoldne zgrnili na ulice in dali duška svojemu navdušenju nad padcem zati-ralnega režima. Vsi popoldanski dnevniki so izšli z naslovi čez celo stran s kopico informacij o poteku udara in brez preventivne cenzure, kar se ni dogajalo že cela desetletja. Kot smo omenili, je položaj skoraj popolnoma miren; kaže, da so oborožene sile po začetnem kolebanju nekaterih oddelkov v celoti podprle nove voditelje. Po zadnjih vesteh samo zloglasna varnostna policija, bivša «PIDE», še ni položila orožja, vendar tudi njene vojašnice so povsem obkoljene.
Današnji udar ni prišel nepričakovano, saj je presenečenje vzbudila predvsem lahkota, s katero so se uporniki polastili oblasti. Vrenje v vojski je trajalo že več mesecev ter je prišlo jasno na dan v začetku letošnjega leta s polemiko, ki je nastala ob objavi knjige generala De Spinole o položaju v portugalskih kolonijah. Spinola je v svoji knjigi trdil, da Portugalci ne bodo mogli zmagati vojne, ki požira polovico vsega državnega proračuna, in da je treba najti politično rešitev. Njegovo stališče je podprl tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil gen. Costa Gomes, ki
ZADNJA VEST
mim Spinolo. Do pravega izbruha tega vrenja je prišlo 14. marca, ko se je uprl neki oddelek v vojašnici v Caldasida Rainhi, ki je odkorakal z orožjem proti Lizboni. Na periferiji mesta so bili uporniki u-
l
stavljeni, nejevolja v vojaških krogih pa je naraščala. To nejevoljo je izrazila skupina častnikov, povečini stotnikov, v dokumentu, ki je bil objavljen 22. marca in ki je opozarjal na «splošno krizo, ki pretresa državo»
Vzrok je kolonializem
Ob zaključku redakcije je prišla vest, da se je predsednik republike | Thomas predal upornikom. Istočasno so oddelki vojske napadli poveljstvo politične policije v Lizboni, iz katerega so malo prej streljali na množico. Po prvih vesteh naj bi šest oseb bilo ubitih, najmanj deset pa ranjenih.
Dolgo se je zdelo, ko da se je v skrajnem jugozahodnem delu te naše stare Evrope čas ustavil. Medtem ko je po vojni Evropa (drugi deli sveta pa seveda še dosti bolj) doživela vrsto preobrazb, političnih in družbenih, pa sta dve državi Pirenejskega polotoka, Španija in Portugalska, o-stali nekako zunaj vseh tokov. Francov režim se je kljub prelevitvam in prilagoditvam vztrajno držal na površju, na Portugalskem pa je prepredel vso deželo in celotno njeno politiko nazadnjaški režim.
Pa vendar se premika, časa in razvoja ni moč zadržati. Naj se zdi vse še tako nepremično, vseeno teče gibanje, ki lepega dne izbruhne. Na tem je zdaj Portugalska. Nikakor ne nepričakovano in ne od danes. Že dober čas so prihajale novice o notranjem vrenju. Zlasti je svet postal pozoren na notranje dogodke konec februarja meseca, ko se je v lizbonskih knjigarnah pojavila nenavadna knjiga. Njen pisec ni bil nihče drug kot namestnik poveljnika glavnega štaba portugalske vojske general Antonio De Spinola. Naslov knjige je «Portugalska in njena prihodnosti. Poglavitna trditev, ki jo general razlaga v knjigi, pa je kaj nenavadna za tako pomembno vojaško osebnost: v Afriki se bojujejo brez upa na zmago.
Takrat je vlada Caetana še zmogla prevladati odpor v vojski. Zdaj kaže, da tega ne zmore več, četudi so vsi dogodki se močno zaviti v nejasnot.
Pa vendar je že dolgo znan poglavitni vzrok težke krize, ki jo preživlja Portugalska. Vzrok je njena umazana vojna v Afriki, katere cilj je obdržati po vsej sili Afriške dežele Gvinejo-Bissao, Angolo in Mozambik v kolonialni lasti. Več kot deset let že trajajo osvobodilni boji v teh zadnjih kolonialnih posestih na jugu Afrike. Ena izmed kolonij, Gvineja - Bissao, je tako rekoč že uresničila smoter osvobodilnega boja, že je razglasila neodvisnost.
Portugalski režim je vse svoje upe na obstoj postavil na kolonije. Z njimi je skušal obdržati veličino Portugalske. In vendar bo
prav zaradi kolonialne vojne — ne glede na to, kako bodo tekli sedanji dogodki — propadel. Ni je sile, ki bi mogla premagati voljo nekega naroda za svobodo, če je ta narod pripravljen bojevati se zanjo. Ljudstvo Angole, Mozambika, Gvineje - Bissao je pokazalo skozi dvanajst let upora prav tako voljo; Francija je bila primer, kako je nemogoče podrediti si svobodoljuben narod, tak primer je bil tudi Vietnam.
Portugalska kolonialna politika je doživela propad. To je poglavitni smisel vsega, kar se dogaja na Portugalskem in kar se še utegne dogoditi.
DRAGO KOŠMRU
Tržaški antifašisti so včeraj napolnili gledališče Verdi, v katerem so odporniške organizacije priredile svečanost ob prazniku 25. a-prila, ko se je ljudstvo v severni Italiji uprlo in zadalo končni u-darec nacifašističnemu okupatorju Italije. Ozračje v dvorani je bilo kot naelektreno in navdušenje ter borbena zavest vseh prisotnih sta naraščala ter dosegla svoj višek med izvajanjem slovenskih, italijanskih, ruskih in vietnamskih partizanskih pesmi. Najbrž prvikrat v svoji zgodovini je bila v gledališču Verdi resnično ljudska manifestacija, med katero so prišla do izraza res ljudska čustva.
Proslavo je pričel predsednik zveze partizanov — ANPI Arturo Calabria, ki je na kratko orisal dogodke izpred 30 let ter nato podčrtal njihov pomen za današnje razdobje. Arturo Calabria je tudi pozdravil vse prisotne, predstavnike oblasti, jugoslovanskega konzula Trampuža in delegacije slovenskih partizanov.
Prisotni so toplo pozdravili slovenskega antifašista Dušana Hreščaka, ki je v slovenščini najprej orisal trdo brezkompromisno borbo za življenje in smrt med drugo svetovno vojno in podčrtal, da naš mali slovenski narod v tem razdobju ni zaostajal, celo prednjačil je pred drugimi večjimi in bogatejšimi narodi in je že mnogo pred izbruhom vojne z dejanji dokazoval svojo ne-pomirljivost do fašističnega zatiralca.
Dušan Hreščak je nadaljeval, da je bila fronta svobodoljubnih narodov v resnici nepremagljiva, ker je bila nosilka najglobljih človečanskih vrednot svobode, humanizma, demokracije in bratstva med narodi. Iz teh svobodoljubnih idealov in načel se je porodila nova Evropa in se je gradila nova Italija.
V nadaljevanju je Hreščak govoril o zavesti v ta načela, ki je globoko prodrla med ljudi, da pa si žal ne moremo delati utvar, da smo za vedno opravili s fašistično miselnostjo. Odbornik Hreščak je nato dejal:
«S trpkostjo v srcu ugotavljamo, da se po skoraj 30 letih še vedno
Jubilej «Dela»
glasila SZDL Slovenije
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije «Delo» praznuje 15-letnico svojega izhajanja. Ta svoj jubilej bo počastilo s skupno slavnostno sejo delavskega in izdajateljskega sveta ter uredniškega odbora, ki bo danes, 26. t.m. ob 16. uri v domu tiska v Ljubljani. O jubileju «Dela» bo spregovoril predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher, nastopil pa bo Slovenski oktet. Po slavnostni seji bo predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič priredil sprejem v prostorih uredništva.
Ob tej priložnosti in istočasno za 27. april — dan O-svobodilne fronte slovenskega naroda ter za 1. maj — praznik dela, bo «Delo» Izšlo na 36 straneh z dvema posebnima prilogama.
«Delo» je naslednik slavnega «Slovenskega poroče-
valca», ki ga je že leta 1941 ustanovila kot svoje glasilo v ilegali Osvobodilna fronta slovenskega naroda in je izhajal ves čas vojne kot tedensko glasilo narodnoosvobodilnega boja sprva na ciklostilu in pozneje tiskan v partizanskih tiskarnah. Nekaj številk «Slovenskega poročevalca» je takoj po osvoboditvi izšlo tudi v Trstu. Prva številka «Dela» je izšla 1. maja 1959 po združitvi obeh tedanjih slovenskih dnevnikov «Slovenskega poročevalca» in «Ljudske pravice».
Bratskemu osrednjemu slovenskemu dnevniku v matični domovini k njegovemu jubileju toplo čestitamo, njegovemu kolektivu pa želimo vedno novih uspehov v strokovnem izpopolnjevanju lista in v njegovem političnem boju za nadaljnji razvoj samoupravne socialistične in humane Sružbe.
srečujemo s kriminalno dejavnostjo ostankov fašizma, hkrati pa še z o-koliščino, da se v zadnjih časih taka dejavnost celo še stopnjuje in da se danes že povsem resno opozarja na nevarnost nasilnega fašističnega prevrata.
Z našo demokracijo nekaj ne more biti v redu, če je danes mogoče celo nekaj takega, kar se je pred dnevi zgodilo na javnem trgu v našem mestu, ko si je fašistični kolovodja drznil javno groziti Slovencem in pozvati ne le svoje pajdaše, ampak celo organe oblasti, naj obračunajo s «slovenskim bacilom». In to brez vsakršnih kazenskih posledic, kajti do danes nam še ni znano, da bi pristojni organi javne varnosti prijavili sodišču človeka, ki je čez noč ustvaril med slovensko manjšino v Italiji vzdušje u-pravičene zaskrbljenosti in priklical v spomin zločinski protislovenski teror fašističnega škvadrizma in pozneje legalizirani teror fašistične diktature.
Mnenja smo, da se demokratično javno mnenje, vse demokratične sile, predvsem pa pristojne politične in javne oblasti morajo temeljito zamisliti nad tako očitno zlorabo demokratičnih svoboščin, nad tako brutalnim napadom ne samo na osebno varnost pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji, ampak hkrati na osnovne pravice vseh državljanov, na same ustavne temelje naše politične in družbene ureditve in čimprej sprejeti ustrezne ukrepe, da se za vselej prepreči zlorabljanje demokratične politične dialektike za rušenje temeljev naše s tolikšno krvjo in trpljenjem priborjene svobode: v nasprotnem primeru se naši demokraciji obetajo hudi časi, kajti demokracija, ki ni v stanju zagotoviti osnovnih pogojev svojega obstoja, je že na poti, ki se je še nedavno končala s koncentracijskimi taborišči in krematorijskimi pečmi.
To je prva plat nedopustnega zlorabljanja ustavnih demokratičnih svoboščin, ki zadeva naše notranje politično življenje: druga plat takega zlorabljanja pa je prav tako nedopustna špekulacija širšega obsega in izrazito fašističnega značaja, ki skuša porušiti dolgoletno prijateljsko sodelovanje med Italijo in sosedno Jugoslavijo, med italijanskim in jugoslovanskimi narodi, sodelovanje m prijatePstvo, ki ima svoje temelje v krvavi skupni osvobodilni borbi proti skupnemu sovražniku. In tudi v sedanji zaostritvi med obema sosednima državama i-ma svoje prste izrazito fašistična provokacija dobro znanih krogov, ki jim je prijateljsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo trn v peti.
Ta provokacija je dala svoje prve strupene sadove prav tu v Trstu, kjer se je v zadnjih letih u-stvarilo plodno sodelovanje, tudi na politični ravni, med tu živečima narodoma — tudi kot logična posledica prijateljskega sodelovanja med obema sosednima državama; zaostritev, namerno izzvano, je misov-ski kolovodja izrabil še za napad na Slovence, za ščuvanje k narodnostni mržnji in sovraštvu Italijanov do Slovencev, zahteval od oblasti, da diskriminirajo Slovence, da jih izločijo iz organov javne uprave, s tem pa hkrati posredno pozval svoje pajdaše k fazičnemu obračunu s pripadniki slovenske narodne skupnosti.
Nekaj podobnega se še ni dogodilo v vsej povojni zgodovini demokratične Italije. Če to ni fašizem, potem res ne vemo, kaj bi se moralo še zgoditi, da bi končno postavili na zatožno klop in prepovedali organizacijo, ki hoče uničiti italijansko demokratično republiko.
Slovenci smo upravičeno zaskrbljeni, preplašeni pa zatrdno ne! Neprimerno bolj zaskrbljeni pa bi morali biti odgovorni politični krogi večinskega naroda, ker je na kocki čast in verodostojnost italijanske demokracije, če bo še nadalje dopuščala podobne protiustavne in protizakonite rasistične izbruhe na škodo slovenske narodne skupnosti v Italiji. Po tem rasističnem protislovenskem izpadu in grožnji misov-skega kolovodje mora biti tudi slepcem jasno, da gre za organizacijo, ki je povsem istovetna s fašizmom in da jo je zato treba razpustiti, ne pa celo finančno podpirati z javnim denarjem tudi slovenskih davkoplačevalcev.
Začudenje, ogorčenje in protesti, ki jih je povzročila fašistična provokacija in nezaslišan napad na slovensko narodno majšino tako v tržaškem demokratičnem javnem mnenju, kakor tudi v vrstah demokratičnih strank, je samo po sebi razumljivo, a jasno in odločno moramo izjaviti, da to danes ne zadošča več: nujni so konkretni ukrepi pristojnih oblasti na vseh ravneh, da se za vselej prepreči že sama možnost ponovitve podobnega napada ne le na Slovence, ampak v bistvu na same temelje naše demokratične družbene in politične ureditve, na osnove miroljubnega in enakoprav-nega sožitja in sodelovanja med tu
(Nadaljevanje na 2. strani).
VELIČASTNA PROSLAVA 25. APRILA - DNEVA VSTAJE - V OBČINSKEM GLEDALIŠČU «VERDI
Slovenci so zaskrbljeni preplašeni pa gotovo ne!
Borbeno navdušenje ob petju slovenskih, italijanskih, ruskih in vietnamskih partizanskih pesmi - Diploma ANPI Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru
(Nadaljevanje s 1. strani)
živečima narodoma, na miroljubno in prijateljsko sodelovanje med I-talijo in sosedno Jugoslavijo.
Besed smo do danes slišali mnogo, konkretnih dejanj pa mnogo manj, tako da se mora v človeku poroditi sum, da so tudi lepe besede običajna priložnostna obrabljena fraza, če dopuščajo povsem drugačne besede, ki so bile včeraj, so danes in bodo tudi v prihodnje — kriminal.
Gre za nevarno igro z ognjem. Mi, ki smo ta ogenj že okusili, bomo pač morali — če se pristojne oblasti, tudi po tej fašistični grožnji, ne bi zganile — poskrbeti za lastno samoobrambo, ker smo se za svobodo borili in umirali, vanjo verujemo, in ne bomo dopustili, da bi nas mogel kdorkoli in kdajkoli v prihodnje — nas, svobodoljubne in enakopravne državljane Italijanske republike — spet trpati v koncentracijska taborišča in krematorijske peči!
To je bilo treba povedati glasno in odločno predvsem na današnji praznik, na današnjem slovesnem zborovanju bivših partizanskih borcev za svobodo, italijanskih in slovenskih antifašistov.
Toda kljub nevarnemu stopnjevanju fašistične dejavnosti v zadnjih časih smo trdno prepričani, da ne bo nikoli odpovedalo jamstvo, ki ga za svobodo, demokracijo in miroljubno sožitje med tu živečima narodoma ter za miroljubno sodelovanje med obema sosednima državama predstavlja v skupni antifašistični borbi skovano bratsko zavezništvo med slovenskimi in italijanskimi antifašisti, med slovenskimi in italijanskimi delovnimi ljudmi in ki je hkrati tudi najtrdnejše jamstvo za sam obstoj in nadaljnjo demokratično utrditev Italijanske republike, nastale iz te zmagovite skupne antifašistične borbe.
Za njim je stopil na govorniški oder senator Paolo Sema, ki je ugotovil, da se danes ne spominjamo samo preteklosti kot nekaj oddaljenega, temveč, da gre za nauke za današnje dni, saj so bili že takrat zastavljeni stvarni problemi, ki so živi še sedaj. V italijansko zgodovino je odporniško gibanje zarezalo globoko sled in vse kar je novega, vse odprto in vse možnosti, temeljijo na odporniškem gibanju. Mi lahko govorimo sedaj o novem odporništvu, katerega nosilcev je mladina, ki se zaveda, da je svet enoten in ki s prizadetostjo
mnogi niso mogli zadržati svojih občutkov ganjenosti, ko je Tržaški partizanski pevski zbor zapel «Žrtvam». Ta ganjenost je pa prav kmalu prešla v borbeno razpoloženje, ko je zbor nadaljeval z italijansko udarno pesmijo «Brigata Garibaldi». Pevski zbor je nato zapel Srečka Kosovela «Kličem vas» in pesem «H- divizije». Izredno lepa je melodija vietnamske pesmi «Ptič v gozdu», ki poje o miru in oznanja svobodo. Prav tako je pritegnila poslušalce «Ruska pesem», ki je bila napisana 1941. leta. Sle-clle so nato «B"atje le k soncu svobodi», «Bolen mi leži», «Tu camminerai», «Slovenci plemeniti» in zadnja «Na juriš». Po vsaki pesmi je dvorana navdušeno pritrjevala, ploskanje ter skandiranje se je stopnjevalo in doseglo svoj višek, ko je predsednik ANPI Calabria ob zaključku podelil Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru spominsko diplomo. Slovenske in italijan ske pesmi sta recitirala Julij Guštin in Piero Panizon.
V	ponedeljek, 29. aprila: odprte bo. do vse trgovine, tudi jestvinski obrati, tako zjutraj, kot popoldne. Trgovine
zelenjavo bodo delale od 7.30 do li. ure. pekarne pa od 7.40 do 13. in od 17. do 19. ure.
V	torek, 30. aprila: odprte bodo vse trgovine, tudi pekarne, kjer bodo pekli dvakrat. Msnice bodo odprte od
7.30	do 13. in od 16.30 do 19. ure.
V	sredo, 1. maja, bodo vse trgovine zaprte.
V	četrtek in petek, 2. in 3. maja:
bodo trgovine odprte kot običajno.
V	soboto, 4, maja: trgovine bodo odprte ix) običajnem umiku.
Polaganje vencev v Rižarni
Svečanost v Rižarni, nacionalnem spomeniku, je bila letos preprosta, brez govorov in drugih zunanjih oblik. Ob 10.30 so tržaški župan inž. Marcello Spaccini, predsednik pokrajine dr. Michele Zanetti in predstavniki raznih ustanov in organizacij položili vence na kraju, kjer je bila nekoč peč, v kateri so naci-fašisti od junija 1944 do aprila 1945 sežigali svoje žrtve, slovenske, hrvatske in italijanske antifašiste in judovske jetnike. Vence so položili poleg že omenjenih dveh u-stanov še goriška pokrajina, dežela Furlanija - Julijska krajina, borčevske organizacije ANPI, ANPPIA, ANED, Associazione Partigiani Cristiani itd. Že v dopoldanskih urah, še zlasti pa v popoldanskih so prihajali ljudje v Rižarno. Prišli so domačini, Tržačani in okoličani, pa tudi ljudje od drugod iz Italije, ki so se posebno spoštljivo ustavljali pred celicami smrti, ki še vedno vzbujajo v človeku strah in srh.
V imenu vladnega generalnega komisariata so včeraj položili ven ca na spomenik odporniškemu gi-
_s o.. t__i_..
banju pri Sv. Justu in v Rižarni.

Govornika in predstavniki borčevskih organizacij
spremlja dogodke v Grčiji, Vietnamu. Čilu in drugod.
Govornik je nato prešel na italijanski položoj in je ugotovil, da prihaja do reakcionarnega vala. Množica, zbrana v gledališču Verdi, ga je večkrat s ploskanjem prekinila, ko je dejal, da skoraj ni mogoče verjeti, da je dan pred počastitvijo spomina obešenih v Ul. Ghega tržaško sodišče obsodilo tovariša antifašista, ker je nagnal fašista iz Rižarne. Odločno je zahteval, da morajo tisti, ki so krivi za Rižarno, pa naj bodo to nemški nacisti, domači tržaški fašisti, ali fašisti od kjerkoli, plačati za svoj zločin in da je proti njim treba sprožiti sodni postopek.
V	spominu na antifašiste Tomažiča, Gortana in štirih bazoviških junakov je treba utrjevati enotnost protifašističnih sil. V Trstu faši-žem ponovno dviga svojo glavo in prav tu ga moramo preprečiti in se mu upreti tudi v obrambo pravic slovenske manjšine. V Trstu so bili fašistični zločini še hujši kot drugod in pričeli so se mnogo prej.
Sema je obžaloval, da je prišlo do poslabšanja odnosov med Italijo in Jugoslavijo in nadaljeval z vzklikom bratstvu med Italijani in Jugoslovani, ko so ga prisotni z dolgotrajnim ploskanjem prekinili. Nadaljeval je z željo, da se vsa odprta vprašanja čimprej rešijo.
Množica je senatorja Šemo ponovno prekinila in mu dolgotrajno pritrjevala, ko je ugotovil, da Al-mirante ne sme nikoli več priti v Trst, zato da bi žalil Slovence in pozival na njihov fizični propad. V tej zvezi je senator Sema govoril tudi o nerešenih vprašanjih slovenske narodne skupnosti in zaključil svoj govor z ugotovitvi io. da sta odporniško gibanje in njegov duh stalno živa in močna.
V	dvorani so bile oči solzne, saj
SHODI ZA REFERENDUM
V okviru kampanje za «NE» na referendumu o odpravi razporoke bo KPI imela danes tri zborovanja. Na Trgu Bonomea bo ob 18. uri go voril Ezio Martone, pred veleblagovnico UPIM na Korzu Italija pa ob 10. uri Nicola De Cesare. Sled nji bo govoril še opoldne na Jerič-Ijevem trgu. V dvorani Ljudskega doma «Krečič» pri Rumeni hiši pa bo ob 20. uri predavanje prof. Vita Grassa.
Urnik trgovin prihodnji teden
Obvestilo Slovenskega
amaterskega
gledališča
Uprava Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu se iskreno o-prošča vsem obiskovalcem za včerajšnjo prekinitev popoldanske predstave igre Igorja Torkarja «Požar». Do prekinitve je prišlo zaradi o-kvare pri električni napeljavi, brez katere bi težko izvedli številne svetlobne in zvočne efekte, neobhodno potrebne za normalen potek predstave.
Zato uprava SAG obvešča, da je včerajšnja prekinjena predstava «Požara» prenesena na nedeljo, 28. aprila ob 17.30, vedno v dvorani p.d. «Ivan Cankar», Ul. Montec-chi 6.
FTihodnja predstava «Požara» pa je, kot sporočeno, jutri, 27. aprila ob 20.30.
SAG
Jutri, 27. aprila 1974, ob 20.30 dvorani PD «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6/IV. nadst. druga premiera v sezoni: Igor Torkar POŽAR. V nedeljo, 28. aprila, ob 20.30.
Tržaški partizanski pevski zbor na odru gledališča Verdi
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»ui»iiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VSE SVETOVALSKE SKUPINE SO ZE VLOŽILE VPRAŠANJA
Danes bo tržaški občinski svet odgovoril na fašistične napade
Neofašisti se skušajo izgovarjati, da Almirante sploh ni napadel Slovencev
Danes popoldne se bo sestal tržaški občinski svet, ki bo razpravljal o provokacijskem Almiranteje-vem govoru na osnovi vprašanj, ki so jih vložile vse svetovalske skupine. Kot smo že poročali, je prva vložila vprašanje Slovenska skupnost, nato pa svetovalske skupine KPI, KD, PSI, PSDI, PRI in PLI. Na tej osnovi bo odgovoril župan Spaccini, ki bo prebral tudi odprto pismo, ki mu ga je poslal odbornik Slovenske skupnosti dr. Rafko Dolhar.
V sredo so vložili vprašanje de-mokristjanski svetovalci Rinaldi, Richetti in Sai, ki od župana zahtevajo. da obsodi Almirantejevo «ščuvanje k nasilju». Demokristjani menijo, da skuša MSI v Trstu obuditi najbolj zakrknjen nacionalizem, nevarni revanšizem, ki v tem tako občutljivem trenutku vznemirja prebivalstvo. Svetovalci KD ponavljajo nadalje obvezo, ki jo je tajnik stranke Rinaldi izrekel pred dnevi, da levosredinska koalicija ne bo dopustila v Trstu kaljenja demokratičnega in miroljubnega sožitja.
Zanimivo pa je, da so tudi misov-ci vložili vprašanje in da ga ni podpisal federale Giacomelli, temveč podrejeni občinski svetovalec Di Giorgio, še zlasti pa je zanimivo, da se misovci skušajo izvleči lažjo in da trde, da Almirante na zborovanju na Trgu Goldoni sploh ni žalil in napadel Slovencev in da naj bi bile take vesti samo komunistična prevara. Tržaški pajdaši torej zanikajo svojega kolovodjo in so to težko raboto najbrže prav zato prepustili manj vidnemu voditelju neofašistične stranke.
Danes se sestane tudi pokrajinski svet, ki bo prav tako razpravljal o fašističnem izzivanju.
na dnevnem redu vprašanje enotnosti družin, pač pa preizkušnja e-notnosti ljudi, ki verjamejo, mimo idejnih in verskih razlik, v svobodo, demokracijo, strpnost in napredek.
V imenu odbora s Korošcev se je prebivalcem Naselja sv. Sergija zahvalil bivši partizanski borec Peter Viola.
Proslava 25. aprila v Naselju sv. Sergija
Praznik vstaje so proslavili tudi v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija. Krajevna sekcija KPI je izkupiček praznika namenila v sklad za gradnjo spomenika padlim partizanom pri Korošcih, v Milj skih hribih.
Na shodu sta spregovorila inž. Antonino Cuffaro in Stojan Spetič, ki sta — med drugim — pozdravila padec klerofašističnega, mračnjaškega in kolonialističnega Caeta novega režima na Portugalskem. K temu so odločilno prispevala narodnoosvobodilna gibanja v afriških deželah, ki trpe pod portugalskim jarmom. Ko se narodi otresajo, tudi po preteku pol stoletja, fašističnega jarma in iščejo pota demokracije, se moramo zamisliti ob fašističnih provokacijah in mračnjaških zavezništvih v Italiji, sko ' rajšnjega referenduma, ko ne bo
Evangeličanska cerkev za «Ne» na referendumu
V	okviru kampanje za «Ne» na referendumu o odpravi pravičnega zakona o razporoki ima precejšen pomen mnenje, ki ga je izrazila organizacija evangeličanskih (protestantskih) cerkva treh beneških dežel. Ni tajnost, da prav v Trstu deluje še precej številna in vplivna protestantska verska skupnost.
V	svoji izjavi protestanti «odklanjajo strumentalizacijo krščanstva za boj proti državljanskim, demokratičnim in verskim svoboščinam.»
V	tem smislu se zavzemajo za to. da bi verniki, ki jim je evangeljski nauk nad vse, glasovali 12. maja «Ne».
Zato prirejajo jutri zvečer, ob 19. uri, na sedežu krožka «Salvemini» na Korzu Italija 12 predavanje o-srednjega predsednika združenih e-vangeličanskih cerkva v Italiji, pastorja Alda Combe. Govoril bo na temo: «Razporoka in referendum: stališče evangeličanskih kristjanov».
• Zaradi shodov v okviru kampanje za referendum jutri, 27. t.m., od 17. uri dalje, in pojutrišnjem, 28. t.m., od 11. ure dalje, je tržaška občina odre dila, da morajo lastniki avtomobilov izprazniti parkirni prostor na Goldonijevem trgu najmanj pol mre pred napovedanimi shodi.
Likovna
razstava-tehmovanje med tržaškimi srednjimi šolami
V prostorih pomorske postaje so v teh dneh odprli zanimivo razstavo - natečaj likovnih umetnosti med študenti tržaških višjih srednjih šol. Natečaja se je udeležilo nad sto študentov iz enajstih šol, med kate rimi so tudi slovenske šole. Skupno je razstavljenih nad tristo del, ki obsegajo barvne in črnobele fotografije, likovna ter kiparska dela.
Razstavljena dela bo ocenila posebna strokovna komisija, posebej pa bodo nagradili tudi vsa dela, ki jih ocenjuje občinstvo na ogledu razstave.
Razstava bo odprta danes in jutri od 16. do 19. ure ter v nedeljo, 28. t.m. od 10. do 13. ure ter od 16. do 19. ure. Zaključna slovesnost
nagrajevanjem bo ob prisotnosti krajevnih oblasti v nedeljo ob 19. uri.
Prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti
Izsiljevanje prednosti je bilo v včerajšnjih popoldanskih urah vzrok prometne nesreče, pri kateri se je precej poškodoval 17-letni študent Roberto Germanis iz Ul. Giuliani 48. Mladenič se je peljal z lambreto po Ul. Roma proti glavni pošti, ko je pri križišču z Ul. Ceppa nenadoma privozil z desne fiat 124 jugoslovanske registracije, ki ga je vozil 45-letni Ivan Zamič iz Šibenika. Avtomobilist bi se bil moral na križišču ustaviti, a je kljub temu zavozil na glavno ulico, kjer se je vanj zaletel Germanis. Pri padcu se je slednji udaril v glavo ter po udih. Po prevozu v bolnišnico z rešilcem Rdečega križa so ga sprejeli na prvem sprejemnem oddelku.
IZLET
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Vrnila se je druga in odšla zadnja skupina v Španijo
Sinoči se je vrnila domov druga skupina izletnikov Primorskega dnevnika v Španijo, z istim letalom pa je prispela na letališče v Malagi tretja in zadnja skupina, ki bo začela svoj obisk in ogled po Španiji v Torremolinos, kjer ga je zaključila prejšnja skupina. Povratniki iz druge skupine so na letališču v Malagi videli, kako je srečno prispela tretja skupina, srečali pa se niso.
Druga skupina, ki je imela ves čas lepo vreme do povratka, si je ogledala razne kulturne in zgodovinske znamenitosti ter turistična središča, kot prva. Od odhoda do vrnitve je vse potekalo redno in brez zapletljajev, ali sitnosti s prtljago. Izletniki so se vrnili domov sicer nekoliko utrujeni po dolgi poti, toda zadovoljni in polni lepih vtisov in doživetij..
Rižarna odprta do 1. maja
Rižarna bo odprta občinstvu v dneh
26.,	28. in 29. aprila od 9. do 13. ure. 1. maja pa od 8, do 18. ure.
tliiliiiimiuiiin
tiimiiniinuimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiimiiiiiiiHuuiiiiii
OKROGLA MIZA NA OPČINAH
Z referendumom se skuša izvesti premik na desno
Govorili so Turina, Vremec, Čebu. lec, A. Rebula, Vrabec in Wilhelm
Množica pred gledališčem Verdi
Prosvetno društvo «Tabor» je v sredo priredilo na Opčinah zanimivo okroglo mizo o referendumu, na kateri je šest domačinov poglobljeno osvetlilo to vprašanje iz različnih zornih kotov. Okroglo mizo je vodila Živa Gruden. Vsi predavatelji so se potrudili in zbrali za-mrmve argumente, tako da bi bilo za marsikatero drugo društvo zanimivo, da bi jih povabilo na svoj sedež.
Dr Vladimir Turina je referendum in zakon o razporoki osvetlil s pravne plati. Tako je obrazložil ničnost zakona, ki ga proglasi na osnovi 376 primerov cerkveno sodišče «Sacra rota», ki ne skrbi za u-sodo šibkejšega zakonca niti za u-sodo otrok. Civilni zakonik je mnogo bolj socialen. Do referenduma je skratka prišlo predvsem zato, da se zavre pohod delovnih ljudi.
Inž. Vladimir Vremec je ugotovil, da so izbrali najbolj nevaren trenutek v italijanski povojni zgodovini in to s temnimi cilji, da bi pretresli osnovo italijanske družbe. Vremec je podčrtal, da gre za vprašanje, ki zadeva in zanima tudi slovensko narodno skupnost. Združili so se fašisti z vplivnim delom krščanske demokracije in cerkvene hierarhije, ki bi hoteli ustvariti avtoritativno oblast in voditi državo z močno roko.
Dr. Lili Čebulec je orisala predvsem socialno problematiko, ki je povezana z razporoko in dejala, da se govori, da naj bi bile žene žrtev razporek. V dosedanji praksi pa dokazujejo podatki, da je prošnje za razporoko vložilo 50 odst. žena. Poleg tega je zelo važen moralni problem. Vzroki za razporoko so predvsem socialnega značaja, so v nemogočih delovnih urnikih, v težkem položaju žene, ki mora skrbeti za otroke, v zdomstvu in podobnem.
Alenka Rebula je ugotovila, da se bodo pri referendumu ljudje odločali ne samo po ideoloških načelih, temveč čustveno in da ima prav v tej zvezi desničarska propaganda določen uspeh. Uspelo ji je ustvariti napetosti in bojazni. V Italiji je vse v vrenju, ko se išče nekaj boljšega, socialno pravičnost in boljšo družbo. V tem je tudi resnični temelj zdrave družine. Tisti pa, ki se vsega tega boje, ustvarjajo množičen strah in iščejo rešitev z boljšimi ječami, z avtoriteto, ki jo v resnici več ni.
Prof. Ubald Vrabec je navedel zanimivo dejstvo, da je že stara Avstrija imela zakon o razporoki, pa čeprav je bila to katoliška država. Tisti, ki so za referendum, govorijo o demokratičnosti, ki pa je kaj čudna demokratičnost skupaj s fašisti in ki pomeni nasilje večine nad manjšino. Nasilje večine nad
manjšino pa mora pomeniti tudi resno opozorilo za nas Slovence, ki smo prav tako manjšina. Prof. Vrabec je nato navedel točne statistične podatke o primerih razporoke v Italiji iz katerih izhaja, da gre za zelo omejen pojav.
Občinski svetovalec Dolfi Wilhelm je ugotovil, da se z referendumom skuša ustaviti kolo zgodovine in izvesti premik na desno. Fanfani se trudi prepričati, da je položaj v I-taliji podoben tistemu iz 1948. leta toda se moti, saj je sedaj delavski razred enoten in odločen. Sedaj se ustvarja napetost, ustrahovanje in pokajo bombe, v Trstu pa je Almirante govoril o nasilju nad Slovenci, kar vse naj bi ustvarilo izreden položaj in z njim možnosti za avtoritativno oblast, ki bi pomenila zanikanje demokratičnega parlamenta in demokratično izvoljenih krajevnih
uprav.
Po izvajanjih govornikov so v živahno razpravo posegli številni do mačini.
Mislil je, da sta mrtva pa sta le trdno spala
Na policiji se je včeraj ves za skrbljen zglasil 35-letni Bruno Rui ter povedal, da je bil na obisku pri svojih priletnih stricih Kisner v Ul. San Michele 31 pa je zaman trkal na vrata. Zbal se je. da sta stric in teta naredila samomor, policije so nemudoma poklicali gasilce, ki so se po dolgi lestvi povzpeli do Kisnerjevega stanovanja ter skozi okno stopili v sobo. Na veliko presenečenje vseh sta priletna zakonca samo trdno spala.
Trda igra nogometa je včera, zahtevala žrtev. Med nogometno tekmo Costalunga - Fortitudo se je namreč huje poškodoval 16-letni Gianpaolo Ferazzoli iz Ul. Gorelli 6. Med trčenjem z igralcem nasprotnega moštva se je Ferazzoli ki igra v moštvu Costalunge močno udaril v desno koleno. Ker takojšnja pomoč maserja ni zalegla, so mladega nogometaša odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo na ortoped skem oddelku zdravil 40 dni.
Prosveta
Prosvetno društvo «Rdeča zvezda» iz Saleža priredi v nedeljo, 28. t.m. ob 16. uri v prostorih osnovnošolske telovadnice v Saležu proslavo 30-letnice ustanovitve partizanske šole.
PD Tabor z Opčin gostuje v nedeljo, 28. t.m., ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu z mladinsko gro Pavla Golje «Sneguljčica». Vab Ijeni.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Igor Torkar
POŽAR
Igra v dveh delih
Scena:	IVAN VERČ
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Koreografinja:
SELMA MICHELUZZ1 Maske:	DEMETRIJ GEJ
Jezikovno vodstvo :
MIRA SARDOČ
Režija: SERGEJ VERČ
Gledališča
Koncerti
GLEDALIŠČE VERDI
Danes bo ob 21. uri pod taktirko Georgesa Sebastiana prvi koncert letošnje koncertne sezone «Pomlad 74». Koncert bodo ponovili v soboto ob 18. uri.
Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago vstopnice za oba koncerta.
Razstave
V Tržaški knjigami razstavlja najnovejše slike v akrilični tehniki Vladimir Klanjšček. Razstava bo odprta do konca aprila.
V občinski galeriji na Trgu Unità razstavlja slikarka Elettra Metallinò. Njena razstava bo odprta do 30. a-prila vsak dan od 10. do 13. ure ter od 16. do 19. ure, razen ob praznikih, ko bo odprta samo zjutraj.
Izleti
Smučarski klub Devin organizira 5. maja ob priliki smučarskega tekmovanja v dvojicah avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Informacije in vpisovanje v trgovini Rebula — Sesljan, tel. 209-494.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 26. aprila ZDESLAV Sonce vzide ob 5.01 in zatone ob 19.05 — Dolžina dneva 14.04 — Luna vzide ob 7.49 in zatone ob 23.45. Jutri, SOBOTA, 27. aprila BISTRA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17,7 stopinje, najnižja 10,4, ob 19. uri 14,2, zračni pritisk 1005,1 mb, ustaljen, veter 7 km severozahodnih, vlaga 6-odstotna, dežja je padlo 5,2 mm, nebo 8 desetink pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 13,5 stop.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti — Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina — Patuna, Trg sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124) : Bazovica (tel, 226.165): Opčine (tel. 211001): Prosek (tel. 225-141):	Božje polje —
Zgonik (tel 225-596): Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
BANCA Ol CREDITO Ol TRIESTE , TRŽAŠKA 'KREDITNA BANKA
TRST - Ul. F. FILZI 10	38-101. 38-04S
URADNI TEČAJ BANKOVCEV 24. aprila 1974
Ameriiki dolar	644,—
Funt žterling	1549,—
Švicarski frank	214,30
Francoski frank	135,40
Nemška marka	256—
Avstrijski šiling	34,45
Dinar: debeli	42—
drobni	42—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Jutri, 27. aprila, ob 20.30 v dvorani PD «I. Cankar», Ulica Montecchi 6.
V nedeljo, 28. aprila, ob 20.30.
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.00 «Sepolto vivo» (The premature burlai, 1962) Rogerja Cormana. Igrata Ray Milland in Hazel Court.
Ariston Počitek.
Nazionale 16.00	«UFO... annientare
S.H.A.D.O. stop, uccidete Starker...». Barvni film.
Excelsior 16.00 «Il profumo della signora in nero». V glavni vlogi Mimsy Farmer, Maurizio Bonuglia in Mario Scaccia. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Appassionata». G. Ferzetti, O. Muti, N. Davoli, V. Cortese. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.00 «...altrimenti ci arrabbiamo!» Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Eden 16.00 «La badessa di Castro». Igra Barbara Bouchet. Bareni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «La stangata». Paul New-man in Robert Redford. Barvni film.
Aurora 16.00 «Jesus Christ Superstar». Barvni film.
Capitol 16.30 «Una donna e una canaglia», Lino Ventura. Bareni film.
Cristallo 16.30 «Peccato veniale». V glavni vlogi Laura Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Il terrore viene da Marte». Bareni film.
Filodrammatico 16.30 «Una ragazza dal corpo caldo. Bareni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Zanna bianca». Igrata Franco Nero in Virna Lisi.
Ideale 16.00 «Da Hong Kong l'urlo, il furore, la morte».
Vittorio Veneto 15.45 «Amarcord». V glavni vlogi Magali Noel, Ingrassia in Orfei. Barvni film za vsakogar.
Abbazia 16.00 «La porta del cannone». John Garko in J. Demick. Barvni film.
Astra 16.00 «Teresa la ladra». Igra Monica Vitti. Barvni film.
Radio 16.00 «H trionfo di King Kong». Bareni film.
PD «IVAN GRBEC» v Skednju
priredi danes, 26. t.m., ob 10.30 v društvenih prostorih
FILMSKO REPORTAŽO O BENEŠKI SLOVENIJI
Vljudno vabljeni!
Razna obvestila
Slovenski mladinski center. Ulica Ginnastica 72 — Mladinski krožek vrti jutri, 27.	t.m., ob 16. uri
film «Il volo della fenice» v režiji Roberta Aldricha. Sledi ob 19.30 družabnost. Vstop izključno z vabilom, člani lahko rezervirajo vabilo danes, od 14. do 15. jn od 19. do 20. ure na tel. št. 793167 ali pa na sedežu krožka. Pred pričetkom prireditve se vabila ne delijo. Vabljeni!
Slovensko ljudsko gibanje iz Trsta
vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 26. aprila 1974, v prostorih v Ul. Donizetti 3 s pričetkom ob 20. uri. Delo občnega zbora bo potekalo po običajnem dnevnem redu. Somišljeniki vljudno vabljeni!
ESHWSMBMi
Namesto cvetja na grob pok. Marije Slavec darujeta Nerina in Edvin Švab 10.000 lir za taborniško družino Strmega brega v Dolini.
Ob smrti zavedne matere
Marije Slavec
izreka tovarišema Dragotu in Nardo-tu Slavcu globoko sožalje
sekcija KPI občine Dolina
Ob izgubi drage matere
MARIJE SLAVEC
•izreka svojemu odborniku Dragotu Slavcu iskreno sožalje
uprava občine DOLINA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric
ERNEST MAJ0WSKY
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v soboto, 27. t.m., ob 16. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoči: žena Ivana, hčere, zetje, vnuki in drugo sorodstvo
Prosek, Trst, 26. aprila 1974
l REDNEGA OBČNEGA ZBORA OPENSKE POSOJILNICE
GORIŠKI DNEVNIK
ŠTEVILNE PROSLAVE 25. APRILA V GORICI IN OKCLIO
Zaupana sredstva so lani V duhu protifašističnega hoja doseči
dosegla skoraj pet milijard
Razvejana poslovna dejavnost je zabeležila vidne uspehe
Poslovni razmah Kmečke in o-brtniške posojilnice na Opčinah se iz leta v leto veča, z njim pa občut-no narašča zaupanje poslovnih ljudi V ta denarni zavod. To so pot"dile številke prorečuna za preteklo finančno leto in to je potrdila velika Udeležba članstva na rednem letnem občnem zboru, ki ga je Kmečka in obrtniška posojilnica na Opčinah priredila včeraj dopoldne v svojih prostorih.
Občni zbor je o:fprl predsednik Josip Podobnik, ki je pozdravil prisotne člane ter nekatere goste, med katerimi je bil tudi predsednik Zveze kmečkih in obrtniških posojilnic Furlanije - Julijske krajine Leopoldo Delser. Predsednik je na kratko spregovoril tudi o uspehu dosedanjega poslovanja openskega denarnega zavoda ter se članom zahvalil za zaupanje, nakar je podpredsednik inž. Milan Sosič podal podrobnejše poročilo upravnega odbora o poslovanju posojilnice v letu 1973. Sledilo je poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal dr. Alojz Antonaz. Občni zbor je na koncu potrdil obe poročili, bilanco Preteklega poslovnega leta ter dosedanji upravni in nadzorni odbor.
Iz poročila upravnega odbora je bilo razvidno, da je imela openska Posojilnica ob koncu preteklega leta 592 članov. Upravni odbor je na skupno 43 sestankih proučil 1.343 Prošenj za nova posojila za skupno vsoto nad pet milijard lir, od katerih je sprejel 1.100 prošenj za skupno vsoto tri milijarde in 894 milijonov lir. Podpredsednik Sosič fe v svojem poročilu omenil tudi odločilno vlogo, ki jo ima za uspeh openskega denarnega zavoda delavnost in strokovna podkovanost u-fadnikov. V Kmečki in obrtniški Posojilnici je namreč sedaj zaposlenih poleg ravnatelja kar devet Uradnikov.
V preteklem poslovnem letu je Posojilnica posvetila veliko pažnjo Posebnim posojilom obrtnikom in kmetovalcem, ki pa se niso teh Posojil pes.užili v večji meri. Glede Posojil je inž. Sosič poudaril, da je poslovna dejavnost posojilnice usmerjena v prizadevanja, za podpiranje manjših poslovnih ljudi, kot so manjši obrtniki, trgovci, kmetovalci itd. Ta potreba je da ues toliko večja, ker so večji denarni zavodi skoraj popolnoma ukinili manjša posojila in uvedli visoke obresti ter s tem občutno oškodovali razvoj manjših gospodarskih dejavnosti v deželi.
Razvoj openske posojilnice je o-krepila tudi možnost opravljanja Poslov menjalnice tj. zbirnega središča za tuje valute, obenem pa se odpira možnost, da bo posojilnica v kratkem opravljala tudi posle izplačevanja pokojnin, za kar čaka samo še na pooblastilo INPS.
Uspeh posojilnice se kaže tudi v količini denarnih sredstev, ki jih posamezniki zaupajo posojilnici in ki so ob koncu lanskega leta dosegla nad 4 milijarde 811 tisoč lir, kar pomeni eno milijarao 260 tisoč lir oziroma 35,50 odst. več kot ob koncu leta 1972. Viden premik je občutiti tudi v naložbah, ki so znašale ob koncu preteklega leta nad tri milijarde 390 tisoč lir, kar pomeni skoraj eno milijardo in pol lir več kot leta 1972. Skupno je posojilnica zabeležila 11.731.700 lir čistega dobička, za katerega je u-pravni odbor predlagal sledečo porazdelitev: 50 odstotkov v redne sklade banke, 10 odstotkov v solidarnosti skled med deželnimi posojilnicami, preostali znesek pa v izreoni rezervni sklad. Vsoto dveh milijonov lir je odbor namenil za razne posege v dobrodelne namene, medtem ko je lani določil za te namene en milijon in sto tisoč lir.
Občni zbor je po odobritvi poročil sprejel tudi predlog upravnega odbora, da po potrebi določa obresti ter predlog, da se posojilnica včlani v vsedržavno zavarovalnico hranilnic in posojilnic MOCRA.
Na koncu je občni zbor pozdravil predsednik deželne federacije kmečkih in obrtniških posojilnic Delser, ki je izrazil zadovoljstvo nad uspehom openskega denarnega zavoda ter poudaril pomen takšnih zavodov, ki so odprti vsem ljudem, za splošen gospodarski razvoj posameznih področij.
DHovanjf in stališča openske sekcije KPI
Openska sekcija KPI je imela v petek, 19. aprila konferenco, na kateri so člani sekcije naredili obračun opravljenega dela ter začrtali smernice za bodoče delovanje. O tem je uvodoma obširno poročal tajnik sekcije Dolfi Vilhelm, ki je obenem poudaril vlogo demokratičnega gibanja v vsakdanjem boju za družbene in gospodarske reforme, za državljanske svoboščine ter v boju proti fašizmu. Konferenca openske sekcije je nato po plodni razpravi, v katero so posegli tudi slovenski poslanec v parlamentu Albin Škerk ter predstavniki rajonske konzulte, na koncu soglasno sprejela dokument, v katerem so nanizane nekatere pobude sekcije ter stališča glede številnih dogodkov, ki so v zadnjem času razburili demokratično javnost.
V izjavi je posebej poudarjen pomen rajonskih konzult ter gorskih skupnosti, ki omogočajo neposredno udeležbo prebivalstva pri reševanju številnih vprašanj. Ob tem je omenjeno delovanje komunistov v konzulti za vzhodni Kras, ki so se zavzeli za izvajanje podrobnih gradbenih načrtov in za zaščito
Krasa ter njegovega etničnega značaja.
Primer, kako se upravna oblast lahko prisili, da se loti reševanja naših problemov, nadaljuje dokument, je bila ustanovitev zadruge za gradnjo ljudskih stanovanj «Strajbce» na Opčinah.
Posebno poglavje je bilo posvečeno vprašanju odnosov z raznimi organizacijami v posameznih krajih, kot so združenja staršev, prosvetna in športna društva ter združenja upravičenih posestnikov, ki imajo veliko vlogo v boju za narodnostne pravice in vsestranski razvoj v naših krajih.
Openska sekcija je sprejela odločno stališče glede bližnjega referenduma o razporoki ter pozvala prebivalstvo naj glasuje «ne», obenem pa je z ogorčenjem obsodila nesramni in žaljivi govor fašista Almiranteja v Trstu.
V zvezi z uspelo komemoracijo 30-letnice ustrelitve 71 talcev na o-penskem strelišču, se openska sekcija KPI zahvaljuje svojim svetovalcem v občinskem svetu, ki so zahtevali in dosegli, da je občinska uprava poskrbela za očiščenje prostora pred spomenikom. Na koncu so openski komunisti obsodili resolucijo, ki so jo izglasovale stranke leve sredine v občinskem svetu v zvezi s stališčem italijanskega zunanjega ministrstva ter ministrskega predsednika glede cone «B».
iiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiun
KONFERENCA MLADIH SOCIALISTOV V GRADEŽU
Mladina PSI o vprašanjih razvoja univerz v deželi
Poudarjeno enotno stališče glede zahtev po novi univerzi v Vidmu
V Gradežu je imela socialistična mladinska organizacija svojo konferenco, na kateri so razpravljali predvsem o vprašanjih visokošolskega študija v Italiji in še posebej v naši deželi. Jasno je, da so se pri tem dotaknili, poglobljeno razpravljali in zavzeli stališče o načrtu razdvojitve univerze in zahtevi furlanskih krogov, predvsem pa najbolj konservativnega dela KD v Vidmu, naj bi takoj ustanovili v Vidmu «konkurenčno» univerzo, ločeno od tržaške.
Mladi socialisti (na konferenci so bili zastopani voditelji FGSI iz vseh štirih pokrajin dežele) so potrdili, da gledajo na to vprašanje enotno, brez ločitev, ki so značilne za druge levosredinske in centristične sile. FGSI skratka meni, da je osnovnega pomena vprašanje reforme vloge univerze v naši deželi, kar seveda ne pomeni, da nasprotujejo ustanovitvi videmske univerze, ce se za to bodo pokazali pogoji.
Ti pa so finančnega, družbenega in gospodarskega značaja. Socialisti menijo namreč, da je ustanovitev drugega vseučiliškega centra v Vidmu možna le, če se bo — z ukrepi družbenega značaja in resnim načrtovanjem — omogočilo še večjemu delu furlanske mladine dostop do najvišjih stopenj študija. V tem primeru bi usianovitev videmskih struktur deželne univerze morali povezati s splošnim vprašanjem razvoja cele dežele in Furlanije še posebej.
Ne grb, torej, so poudarili na konferenci, za klientelistične koristi tega ali onega demokrščanskega prvaka, pač pa za interese ljudstva vse naše dežele, ki si pričakuje resnih političnih ukrepov z vrha, se pravi iz deželne vlade Furlanije > Julijske krajine. Deželna vlada mora izdelati daljnosežni gospodarski razvojni načrt za Furlanijo in v tem okviru mora univerza opravljati pomembno pospeševalno, znanstveno -raziskovalno vlogo.
Pa tudi to ni dovolj. Nikakor ne smemo dopustiti, menijo mladi socialisti, da bi univerze oblikovali mimo resne reforme vseučiliških struktur, kar pa pomeni, da je treba urediti stvari tudi na tržaški univerzi, ki nima, doslej, organskega razvojnega načrta za bodočnost. Šele po izdelavi takega «koordinacijskega» načrta, ki naj uskladi potrebe in vlogo dveh univerzitetnih centrov, v Trstu in Vidmu, na osnovi usklajevanja vsebine študija, znanstvene raziskave in ob poudar-
janju mednarodne vloge vseučilišča in znanosti, bo mogoče govoriti o tem, da se v Vidmu, brez kampa-nilizma in napetosti, ki jo skušajo izzvati zmerne sile v vrstah KD, u-stvari drugi univerzitetni center.
Na konferenci je uvodoma spregovoril član osrednjega vodstva socialistične mladinske organizacije in odgovorni za šolska vprašanja Domenico Barberini. V svojem posegu je pozval socialiste in vse demokratične sile1, ki so povezane s stvarnostjo in dinamiko visokošolskega študija v Italiji, k obnovitvi močnega gibanja, ki naj vlado prisili, da bo — po sprejemu «nujnih ukrepov» za univerze v Italiji — resno načela vprašanja vseučiliške reforme.
V razpravo so posegli še člani deželnega in pokrajinskih vodstev FG SI Casadei, Deeleva, Paira, Guzzi, Scomparcini, Urbano ter Fioretti.
Katoličan prof. Covatta za «Ne» na referendumu
V krožku «Gaetano Salvemini» je bila v sredo zanimiva debata na temo referenduma, v katero je posegel vidni katoliški politik, nekdaj član vodstva katoliškega gibanja M PL prof. Luigi Covatta.
Potem ko je Covatta naglasil, da več kot 600 milijonov katoličanov živi (in tudi prevladuje) v deželah, kjer obstaja zakonska ureditev raz-poroke, je še poudaril, da je neraz-družljivost zakonske zveze moralna dobrina, ki jo morajo kristjani čuvati zase, ob spoštovanju pravic svojega bližnjega.
Kaj se skriva za referendumom, se je vprašal Covatta. Predvsem globoka notranja kriza Krščanske demokracije, ki se s Fanfanijem skuša izvleči iz katastrofalnih izkušenj Andreottijevega obdobja, toda le z novim premikom na desno, ob ponovnem vključevanju reakcionarne desnice v italijansko politično življenje. To so imenovali «minigolizem» predvsem tisti kulturni katoličani, sindikalisti in duhovniki, ki so po koncilu spoznali, da je pot kulture povezana s svobodo vesti, medtem ko Fanfari vihti srednjeveško zastavo križarske vojne v imenu in-tegralizma.
• Danes, 26. t.m. se bo na sedežu na Stari istrski cesti 43 sestala rajonska konzulta za Valmauro — Naselje S. Sergio.
Igraj Enalotto.
Lahek način, da vsak teden dobiš 10-11 in 12 točk.
Enalotto je demokratična igra. Vedno zmaga večina.
narodnostne pravice in sožitje ob meji
Spominske svečanosti so bile v Sovodnjah, Steverjanu, Pevmi, Podgo-ri, Ločniku, pred židovsko sinagogo, na Gradu, pri partizanski grobnici v Gorici, na Vrhu, Poljanah, v Dolu, Jamljah in Doberdobu
Malo je bilo proslav vstaje, ali nov, ko se pred spomenikom pa-
morda celo nobene, na katerih bi bili ideali odporniškega in osvobodilnega gibanja tako živo prisotni v zavesti udeležencev proslav, kakor je bila ravno včerajšnja.
Zakaj malo 25. aprilov, ali celo nobeden v teh 29 letih ni bil tako pomemben, da bi v tolikšni meri kot današnji izkazoval potrebo po široki piptifašistični mobilizaciji in strnjenosti vrst okoli osnovnega smotra narodnoosvobodilnega boja, kakor je smoter izražen v geslu «Smrt fašizmu — svoboda narodu». In tudi malokdaj v naši povojni zgodovini smo tako globoko dojeli resnico, da se je potrebno fašizmu upreti in mu zapreti pot, kot smo to dojeli prav v teh dneh črnih a-tentatov, ustvarjanja napetosti, dejavnosti fašističnih in klerikalnih sil, njihovih napadov na našo narodnostno skupnost in napadov na dobrososedske odnose z Jugoslavijo.
Zato so proslave 25. aprila, ki so bile včeraj dopoldne širom po Goriški, deželi in državi, pokazale visoko stopnjo demokratične in protifašistične zavesti, kar predstavlja trden branik ob katerem so obsojene na poraz vse mahinacije sovražnikov demokracije, napredka in sožitja med narodi in državami.
Splet proslav dneva odporniškega gibanja je v sredo zvečer pričela občinska uprava v Sovodnjah, ki je skupno s sekcijo ANPI za vasi Peč, Rupa, Gabrje, priredila zborovanje v občinski sejni dvorani. Župan češčut je na tem zborovanju dejal, da bomo protifašisti nadaljevali s svojim bojem za demokracijo in proti fašističnim prevratniškim poskusom, da bi se ponovili časi po letu 1922, kakor si je to v Trstu s svojim zločinskim napadom na slovensko skupnost domišljal neofašist Almirante. češčut je dejal, da morajo služiti Almi-rantejeve besede za opozorilo, da se moramo nadalje zavzemati za haše narodnostne pravice, kar pa zadeva odnose z Jugoslavijo zahtevamo spoštovanje mej, kakršne so, tler mirno sodelovanje.
Predsednik sekcije ANPI Oskar Malič se je najprej poklonil žrtvam ngcifašizma, potem pa je dejal, da moramo predati njihovo izročilo o svobodi in pravici mladim rodovom, da bodo poznali in cenili boj, slovenskega naroda in vseh drugih narodov za lastno neodvisnost.
«Medtem ko se še niso zacelile rane, nas napad Almiranteja na naše pravice opozarja na budnost m nas navaja k zahtevi na oblasti in na demokratične sile, naj nastopijo proti netilcem gonje proti Slovencem. Naš NE na referendumu pomeni tudi NE fašizmu,» je dejal Malič. Prireditev so zaključili s položitvijo venca padlim.
Včeraj so bile v Gorici, v Brdih in na Krasu številne proslave 29-letnice vstaje. Nekdanji borci so se najprej zbrali v Steverjanu in položili venec k sjiomeniku. Od tam so krenili v Pevmo in položili venec k spomeniku padlim iz Pevme, z Oslavja in iz števerjana. Spominski svečanosti sta bili nato še na podgorskem pokopališču in v Ločniku, kjer je v imenu ANPI spregovoril odbornik Ferruccio Fantini.
Kulturni krožki iz Gorice so se poklonili spominu 45 Židov, ki so jih 23. novembra 1943. leta nacisti aretirali v Gorici ter jih odpeljali v koncentracijska taborišča, od koder se niso več vrnili. Za to priložnost so se pred sinagogo v A-scolijevi ulici zbrali «ajvišji civilni, cerkveni in vojaški predstavniki oblasti, številni izvoljeni predstavniki, voditelji strank itd Župan De Simone se je spomnil žalostnega dogodka, poudaril je vrednote odporniškega gibanja in napovedal skorajšnjo ureditev sinagoge.
Ob 10. uri so se spominu padlih pred grobnico na glavnem pokopališču ob tržaški cesti poklonili predstavniki borčevskih organizacij SK GZ, mladine itd. in položili svoje vence. H grobnici so že poprej položili vence deželna, pokrajinska in občinska uprava, KPI, PSDI, PRI. ANPI. API. Zastopstvo ANPI in SKGZ je nato poneslo venec še na dvorišče na Gradu, kjer so nacisti streljali talce.
Sekcija ANPI in prosvetno društvo «Danica» na Vrhu sta včeraj ob 10. uri ob udeležbi vaščanov počastila 16 padlih domačinov, katerim so prejšnji teden odkrili spomenik.
Občinska uprava iz Doberdoba in sekcija ANPI sta se oddolžili žrtvam osvobodilnega boja na Poljanah, v Dolu in v Jamljah, kjer sta položili vence in prisluhnili petju zbora Dol - Poljane. Osrednja manifestacija je bila v Doberdobu, na kateri je sodelovalo ogromno veliko občanov .Po položitvi venca k spomeniku se je razvil pester program, ki so ga sestavljali županov govor, nastop učencev tretjega in četrtega razreda slovenske šole v Doberdobu, učenca italijanske šole, nastop pevskega zbora «Jezero» in pihalnega orkestra «Kias» ter skupni nastop obeh skupin.
Župan Andrej Jarc je uvodoma dejal, da je potrebno ustavo, ki je sad odporniškega gibanja, izvajati, kot je dejal Lepre na vrhovski slavnosti. Izvajati je treba predvsem tiste člene, ki govorijo o naši manjšini in o pravicah delavcev. Župan je izrazil prepričanje, da tolmači prepričanje vseh obča-
dlim obvezuje čuvati demokratične pridobitve, dosežene s krvjo padlih, in ne dovoliti zahrbtnim silam. da bi omajale steber, na katerem sloni demokratična Italija.
«Fašističnim silam ne bomo dovolili. da bi se spet povrnile na oblast, nas raznarodovale, nam prepovedale uporabo materinega jezika. sežigale naše kulturne dobrine. izganjale kulturne in prosvetne delavce, izrinjale slovenski jezik iz cerkev itd. rie smo Slovenci na vodstvu krajevnih uprav, jc to naša pravica, ki izhaja iz dejstva ,da živimo na svoji zemlji, v Trstu in v Gorici. «Župan Jarc je nato kritiziral oblasti, da še niso dovolile poimenovanja ulic po slovenskih kulturnih možeh in dovolile razvitja občinskega prapora, češ, kot je povedal poslanec Škerk, da je zelo težavno ustreči občinsk' vlogi o spremembi imena kraja iz Doberdo del Lago v Doberdob.
Če se danes toliko govori o me ji, ni to posledica samo stališča MSI .ampak tudi vseh tistih, ki tega niso preprečili, je dejal Jarc. Izrazil je željo po prijateljskih od nosih z Jugoslavijo, ki izvirajo iz skupnega boja italijanskega in ju-
goslovanskih narodov proti nacifa-šizmu, ter je svoj govor zaključil s pozivom na mladino, naj čuva ta spomenik in sledi svetlim vzgledom partizanov in vseh protifašistov, ki so življenja dali za lepšo prihodnost.
Po otroških recitacijah so pevci in godci skupaj izvedli «Vstajenje Primorske» in «14. divizijo», godba pa je zaigrala venček partizanskih pesmi.
Doberdobski župnik Anton Lazar, ki je bral mašo zadušnico za padle, je v svojem nagovoru dejal, da je zasluga padlih, če danes lahko govorimo v svojem materinem jeziku, in pozval starše, naj vzgajajo svoje otroke v ljubezni do naroda in do domovine.
Občinska uprava iz Doberdoba se zahvaljuje učiteljem, ki so pripravili otroke za recitacije, ter pevcem in godbenikom za sodelovanje na manifestaciji.
• Pismene naloge za knjigovodje v upravi prosvetnega ministrstva in v krajevnih uradih tega ministrstva bo. do v Rimu, licej «Giulio Cesare», Korzo Trieste 48, v dneh 6. in 7. maja 1974.
iiiiiiimiiiliiiiliiiimmiiiimimiiiiiimimiimimiiiiiiiiii mini! n mu un in iimiMiniii minil luiniiiiiiiiiliii
NA JAVNEM ZBOROVANJU O REFERENDUMU
Poslanec Loris Fortuna (PSI) ostro polemiziral s Fanfanijem
Prvi člen sedanjega zakona je leta 1970 lastnoročno napisal takratni senator Giovanni Leone
V okviru kampanje za referendum o razporoki je včeraj zjutraj v polni dvorani Verdijevega gledališča govoril socialistični poslanec Loris Fortuna, prvi predlagatelj zakona o razporoki, ki ga hočejo nekateri krogi z referendumom odpraviti. Poslanec Fortuna je v svojem govoru omenil predvsem sedanjo vlogo krščanskodemokratske stranke v borbi za referendum ter prikazal podrobno kakšne rezultate je imel njegov zakon, ki je bil dokončno sprejet v rimskem parlamentu konec leta 1970.
Za referendum se je v začetku potegovala samo katoliška desnica, KD je stala ob strani in se ni za stvar zanimala. Šele letos januarja se je tajnik KD Fanfani javno zavzel za referendum in dal politično ost borbi ter se v njej znašel na istih pozicijah kot fašisti. Vsi demokristjani pa ne soglašajo s Fanfanijevimi smernicami in zlasti v naši deželi je njihova zavzetost v tem trenutku zelo majhna. Ko se je Fanfani odločil za aktivni poseg v kampanjo za referendum, je dejal, da ne more dovoliti razbitja demokristjanske stranke, saj bi se lahko na njeni desnici pojavila druga katoliška struja.
Fortuna je v polemiki s Fanfanijem, ki trdi danes, da je zakon o razporoki slab in škodljiv, dejal, da so demokristjanski parlamentarci leta 1970 predlagali precej spremin-jevalnih predlogov k prvotnemu osnutku, kar so laiki sprejeli. Prvi člen sedanjega zakona o razporoki je lastnoročno napisal takratni senator in sedanji predsednik republike Giovanni Leone.
Govornik je tudi omenil, da so sodišča v treh letih potrdila 60.000 razporek, kar je zelo malo v državi, ki ima nad 50 milijonov ljudi. Razporoka zanima samo tiste primere. kjer zakonska zveza že več let, najmanj pet, dejansko ni več. Da je zakon pozitiven so javno povedali sodniki v Milanu, Palermu, Firencah in številnih drugih italijanskih mestih. Italijanski zakon o razporoki, ki temelji na soglasju obeh bivših zakoncev in ki daje popolne garancije ženi in otrokom, so vzeli za zgled v državi New York, kjer je spreminjevalne člene predlagal katoličan senator Bob Kennedy in v Kanadi, kjer so nanj pristali tudi katoliški škofje in drugod.
Ob zaključku svojega govora je Fortuna dejal, da je veliko katoličanov, ki bo glasovalo «Ne» in o-menil dejstvo, da ni goriški nadškof, vsaj do včerajšnjega dne, zavzel stališča o referendumu.
Interpelacija KPI o cesti Ločnik-Krmin
Komunistični pokrajinski svetovalci so poslali pokrajinskemu predsedniku interpelacijo, v kateri zahtevajo odpravo načrta za gradnjo nove ceste med Majnico in Krmi-nom, ki bi obšla na južni strani Ločnik, šlovrenc, Moraro in Krmin. Nova cesta bi oškodovala Krmin in prizadela precej škode kmetijstvu tega področja. Komunisti navajajo izjave predstavnikov prizadetih občin in drugih ustanov. Zahtevajo, da se o stvari čimprej razpravlja, ker je odločitev pokrajinske uprave važna.
Podobno interpelacijo so deželni svetovalci KPI naslovili predsedniku dežele, pokrajinskemu predsedniku pa svetovalec Zorzut od KD.
Izvolili bodo novo vodstvo ter delegate na vsedržavni kongres, ki bo 23. maja v Ariceli.
Drevi v Krminu dramska predstava
V Krminu bodo drevi, ob 20.30, v priredbi kulturnega krožka «A. Sfi-ligoh, prikazali dramsko delo «La ballata dello spettro». Delo je napisal Vittorio Frdhceschi in je povzeto po Marx - Engelsovem ^.Komunističnem manifestu». V delu je prikazana dolga pot človeštva iz marksističnega vidika. Delo je režiral Goričan Francesco Macedonio.
Predstava bo v občinskem gledališču, kjer je vstop možen z izkaznico krožka, ki stane tisoč lir. Izkaznico je moč dobiti pri vhodu.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «Al giardino», Korzo Verdi 57, tel. 2879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je de žuma lekarna «S. Antonio», Ul. Romana 147, tel. 40497.
Doberdobski župan Jarc med včerajšnjo proslavo
* '«fi x , ! l m1
glavnem pokopališču v Gorici
................................
PREDSTAVITEV PROSPEKTA DOLINE SOČE
Turistična pobuda, ki izpričuje voljo po širših oblikah sodelovanja
Prisotnost predstavnikov občin Gorica in Nova Gorica, dveh turističnih ustanov in vidnih predstavnikov naše dežele
«Objava turističnega prospekta o Soški dolini nudi priložnost za srečanje med dvema sosednjima občinama in sosednjima turističnima organizacijama, tako da ima dogodek poleg turističnega tudi politični in človeški pomen,» je dejal župan občine Gorica De Simone v sredo popoldne v beli dvorani županstva, kjer so se zbrali predstavniki občin Gorica in Nova Gorica ter EPT in Turistične zveze. «S tem srečanjem se izkazuje naša volja,» je dejal De Simone, «po političnem, gospodarskem in družbenem sodelovanju.»
Kolikšno važnost je naša stran pripisovala predstavitvi prvega skupnega turističnega prospekta, je dokazovala navzočnost vidnih političnih osebnosti naše pokrajine, poslanca Marocca, treh deželnih svetovalcev, Devetaga, Cociannija in Tripanija, predsednika pokrajine Chientarolija, občinskih odbornikov PSI in KD, prefekta Molinarija in drugih. Jugoslovansko stran so predstavljali predsednik skupščine Nova Gorica Rudi Šimac, predsednik Turistične zveze Nova Gorica Svito-slav Vižintin, sekretar Turistične zveze Nova Gorica Angel Nemec, načelnik oddelka za gospodarstvo občine Tolmin Ivan Kos in še nekateri drugi.
Predsednik Pokrajinske turistične ustanove (EPT) Del Ben se je zahvalil Angelu Nemcu in direktorju EPT Lucianu Spangherju za srečno izpeljavo skupne pobude ter ugotovil, da gre za objavo enega izmed prvih, če ne celo prvega skupnega prospekta dveh držav. «Objava tega prospevka naj dokaže našo pripravljenost, da premagamo spore • Danes ob 17. uri bo na sedežu ' na diplomatski ravni, ki se našega delavske zbornice v Gorici pokrajin- ljudstva ne tičejo.» ski kongres šolskega sindikata CGIL. Nato je spregovoril predsednik Tu
ristične zveze Nova Gorica Vižintin, ki je dejal, da predstavlja prospekt doline Soče dokaz uspešnega in plodnega sodelovanja na področju turizma ob meji in hkrati prvo konkretnejšo obliko sodelovanja dveh turističnih ustanov. «Mi, turistični delavci, se zavzemamo za čimbolj odprte meje med državami. Le tako se bodo narodi temeljiteje medsebojno spoznavali in živeli v slogi in miru. Dosedanja skupna prizadevanja za speljavo avtoceste prek Gorice in Nove Gorice, za afirmacijo razstave ESPOMEGO, za izdajo prospekta doline Soče in druge skupne akcije, so jamstvo za še bolj tvorno in uspešno sodelovanje v prihodnosti.» Predsednik Vižintin se je nato zahvalil turističnim delavcem in občinskim upravam, vštevši občino Tolmin, ki so zavzeto spremljali nastajanje prospekta in omogočili njegovo izdajo. Prospekt je veljal 22 milijonov starih dinarjev in so ga tiskali v nakladi 20 tisoč izvodov.
Prospekt, o katerem smo že poročali ko so ga dotiskali, objavlja, poleg fotografij za turizem zanimivih krajev od izvira do izliva Soče v morje, tudi Berannov zemljevid, ki iz ptičje perspektive zelo plastično prikazuje Posočje, ki naj bi ga — takšne so želje turističnih operaterjev — turisti, ki prihajajo iz severa, obiskali ob prihodu, ali pa ob povratku. Ta skupni interes, ki se kaže v Sloveniji, kakor tudi na
Goriškem v Italiji, je botroval zanimivi in koristni skupni pobudi, ki je s svečano predstavitvijo na magistratu v Gorici doživela svojo uresničitev.
Corica
VERDI 17.00-21.30 «I duri di Oklahoma». J. Scott in S. Dunaway. Barvni film.
CORSO 17.15—21.30 «Chi ucciderà Charles Varick?» V. Matthan in L. Farr. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.30-21.30 «La lunga notte del 43». E. M. Salerno in B. Li. Barvni film. Prepovedano mladini pod 16. letom.
VITTORIA 16.30—21.30 «Cosa vogliono da noi queste ragazze?» Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30—21.30 «La tana della volpe rossa». E. Porter in J. Kenney. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «Afrika». Barvni film.
EXCELSJOR 11.00-22.00 «Lo spaven-tapasseri». Barvni film.
PRINCIPE 17.30- 22.00 «Jesus Crist Superstar»
Mora Corica
SOCA «Kabaret», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Trgovina s seksom», francoski baivni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Sam v boju s tolpo», španski barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVACINA Prosto.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
26. aprila 1974
PO DESETIH LETIH IZGNANSTVA
Povratek politikov
Prepovedano jim bo ukvarjati se s politiko, kar mnogi niti ne žele več - Quadros se ukvarja z lingvistiko, Kubiček je postal posloven človek, Goulart pa je najbogatejši veleposestnik
_ Brazilska vlada generala Geisla je domala v popolni tišini sprejela sklep o vrnitvi političnih pravic skupini nad sto vidnih brazilskih politikov, med temi tudi bivšima državnima poglavarjema — Quadrosu in Goulartu. Seveda ostaja v deželi vse kot prej, ni pričakovati zaradi tega kakršnihkoli sprememb ali izjemnih dogodkov. Za to je zanesljivo poskrbela današnja ekipa na oblasti.
Geislova vlada je s tem samo izpolnila točno deset let staro obljubo. Gre za «generalsko besedo» Co-stalla Branca, katerega vladajoča ekipa v vojaški uniformi je ob pu-ču proti ustavnemu predsedniku Goulartu pred 10 leti odvzela stotinam brazilskih političnih voditeljev, strankarskim prvakom in drugim vse politične pravice.
Tedaj se je vsakdo reševal, kakor je vedel in znal. Bili so primeri pravcatih pustolovskih pobegov. Vse se je razbežalo, malo na-prednik politikov je ostalo doma. Goulart je našel zatočišče v sosednem Urugvaju, Kubiček se je odpravil v prostovoljno izgnanstvo. Quadros se je nekje lotil sestavljanja slovarja portugalskega jezika. Njihove politične ambicije so naglo usahnile spričo novih interesov, ki so bili vezani predvsem na zaslužek in dobiček. V tem smislu se je najbolje odrezal Goulart, postal je eden najbogatejših ljudi Urugvaja, veleposestnik.
Pravkar sprejeti in objavljeni sklep brazilske vlade o vrnitvi političnih pravic omenjenim «osebnostim preteklosti», pa v bistvu ne bo spremenil njihovega načina življenja. Quadros je odšel in nima namena, da bi se vrnil. Živi umirjeno življenje v Sao Paolu in se u-kvarja z znanstvenim delom. A nekoč si je bil izbral metlo za volilni znak v kampanji, ki mu je zagotovila predsedniško mesto. Lahkomiselno je podal ostavko na to mesto, metla pa je dvignila samo nekaj prahu, namesto da bi bila opravila povsem drugačno vlogo za dobro zdravje Brazilije.
Vtem so iz Montevidea zadnje mesece vztrajno javljali, da se Goulart pripravlja na povratek v domovino. Njegova lepa žena Maria Teresa je namreč v časopisju objavila oglas o razprodaji dragocenega pohištva. Za mnoge je bil to prepričljiv dokaz, da se bo bivši predsednik vrnil. Te prognoze so bile prenagljene. Goulart nikakor ne pripravlja kovčkov za povratek.
Potem je tu še Kubiček. Ta se je v vlogi pridobitnika znašel tako dobro, da so njegovi uspehi na finančnem področju precej večji od onih na političnem. Pred davnimi leti se je bil odpravil v prostovoljno izgnanstvo, ker so mu bile za deset let odvzete politične pravice. Zdaj bi imel potrpežljivo počakati še kak mesec, da mu kazen poteče, vendar mu je do tega malo mar. Njegovo bogastvo že danes cenijo nad sto milijonov dolarjev.
Nekdanji politični prvaki, torej, čeravno rehabilitirani, ne kažejo nobene želje, da bi se znova znašli v vrtincu političnih spopadov. Mnogi njihovi sonarodnjaki jih že nekaj časa imajo za «politične mrtvece». Sicer za te bivše voditelje res ni politične bodočnosti, njihova življenjska stremljenja morajo v splošni brazilski politični tišini biti usmerjena drugam. Zakaj generali so dovolj jasno povedali, naj se ne ukvarjajo s politiko. Notranji minister Geislove vlade je rehabilitiranim bivšim politikom poslal naslednje sporočilo: «Vlada — je de-daj — ne bo trpela nobenih izzivov in ne nasprotovanj, ki bi u-tegnili motiti mir, red in stabilnost». To obenem tudi izpričuie, da ne bo popuščanja v železni disciplini brazilske desnice nad sto milijonov P-azilcev.
«Revolucija je stalna in ni odvisna od nobenega roka, da bi ponovno potrdila svojo prisotnost v vseh dogodkih nacionalnega življenja, zato vlada ne bo zmanjšala svoje budnosti,» je dejal notranji minister. Besedo «revolucija» namreč uporabljajo tudi brazilski oficirji za svoje gibanje, katerega prvo dejanje je bila zrušitev Goularta, a imenovali so ga «sin komunizma».
Kaj je potem še ostalo na voljo rehabilitiranim politikom? Takole odgovarja brazilski notranji minister Falcan: «Kdor se je odločil, da se bo posvetil posameznemu in miroljubnemu poslu v okviru osebne nevtralne dejavnosti, brez poizkusov, da bi motil, vidno ali prikrito, revolucionarni proces, ta ni potrebno, da se vznemirja.» Torej, generali očitno ne žele, da bi se kdo od rehabilitiranih politikov vmešaval v tek njihove «revolucije», ki traja že deset let.
Politiki so, kot je znano, v Braziliji le dekorativne osebnosti, ker vsa bistvena vprašanja rešujejo maršali in generali. V Braziliji vladajo oficirji v civilnih oblekah. Ti so v glavnem slekli uniformo, vendar se niso odrekli vojaški obrti in miselnosti. Zato tudi sklep o vrnitvi političnih pravic politikom in državnikom nima bistvenega pomena.
Vlada je namreč izrecno prepovedala vsem tem Brazilcem sleher no aktivnost, katere namen in cilj bil njihovo vmešavanje v volil no kampanjo ali pa osebno kandi diranje za kakršne si bodi oblast vene ali strankarske dolžnosti. Ne davno tega je Geislova vlada ooja vija, da «ne bo nikoli dovolila po vratka onim, ki so odgovorni za povzročitev stanja, katerega nevar nost je bila v tem, da potisne državo v — kaos».
To praktično pomeni, da se v Brazilijo ne bodo mogli vrniti bivši predsednik Goulart, voditelj brazilskih komunistov Prestes in mno-
gi drugi. Od 102 rehabilitiranih o-seb, jih 53 že živi v Braziliji. V sodnem pregonu pa je še deset o-seb, katerim je že bila iztekla kazen desetletne izgube vseh političnih pravic. Pričakujejo, da bodo rehabilitirani še mnogi biviši politiki, voditelji strank in državniki, med njimi ustanovitelj Brasilie, «metropole bodočnosti», bivši predsednik Kubiček.
«Ni vse izgubljeno za vse,» piše navzlic vsemu brazilski tisk v zvezi s povratkom ostavljenih voditeljev. Čuti je vrhu tega, da bi novi predsednik Geisel utegnil v Braziliji začeti s «političnim odprtjem», kot napovedujejo tudi «okrepitev demokratičnega življenja». Že danes je moč reči, da je Geisel vnesel določeno svežino v življenje tega «latinskoameriškega velikana», vendar ob doslednem uveljavljanju «generalske revolucije». Sicer pa je znano, da generali ne odstopajo, dokler so močni. In to v Braziliji so.
Na zadnjem torkovem večeru je dr. Vladimir Vremec govoril o temi «Zelenje in arhitektura med Severnim morjem in Jadranom». Predavanje je obogatil z diapozitivi
niinmilliMlMiiiuiilliliiiilliiillllililliiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiillliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiimiiimniiiimiMiiniiiiiiiiiiiiilmiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ČLANI AMERIŠKEGA KONGRESA SO BILI V VIETNAMU
Obiskali smo jetnike v «tigrovih kletkah»
Ameriški časnikar opisuje srečanje z nesrečneži, ki že dolgo let trpijo v najhujših zaporih na «hudičevem otoku» v Kitajskem morju
Problemi energetike, problem Bližnjega vzhoda, problemi, ki jih nosi s sabo inflacija in še marsikateri drugi problem je tako zavzel našo pozornost, da je vietnamska zadeva šla v pozabo. In vendar je vietnamsko vprašanje še daleč ad rešitve. Prav pred dnevi je saigonski režim prekinil pogajanja s predstavniki vietnamske začasne revolucionarne vlade, ker so ti zahtevali, naj izpusti iz zaporov politične jetnike. Zahodni svet je pozabil, da obstajajo v Južnem Vietnamu «tigrove kletke», v katerih ima Thieujeva vlada zaprtih na tisoče vietnamskih rodoljubov. Ameriški časnikar Don Luce je nedavno obiskal te zapore. V naslednjem objavljamo nekaj njegovih vtisov.
Vtem ko smo se z letalom približevali sončnemu otoku Kon Son, smo mogli prebrati naslednja navodila:	«Nacionalno kaznilniško
središče Kon Son, ki je v Kitajskem morju, okoli 220 km od Sai-gona, je največja kaznilnica v Vietnamu. Ustanovili so jo Francozi 1882. Že tedaj je bil ta otok znan kot «vražji otok».
Naša skupina je v treh avtomobilih obiskala taborišče štev. 2. Jetniki so bili že obveščeni o našem prihodu in so nas čakali u-vrščeni. Bili so podobni kipom. Člani kongresne komisije za raziskovanje življenjskih pogojev v teh zaporih, so postavili jetnikom nekaj vprašanj. Med drugim vprašanje, če je hrana zadostna. Odgovorili so nam: «Da, dajo nam riža, sušene ribe in zelenjave». «Dobivate tudi zdravila?». «Da, vsak dan».
Umaknil sem se za nekaj korakov od skupine in skušal govoriti s človekom, ki ni bil v vrsti.
«Sem politični jetnik iz Diemo-ve dobe,» mi je rekel. «Ne vem, kdaj me bodo izpustili. Tu je zelo slabo. Vidite tistega bolnika. Nikoli mu ne dajo zdravila. Danes, tik preden ste prišli, so mu dali stekleničko dekstroze. To so storili zato, ker ste najavili obisk. Ni res, da nam dajejo zdravila. Ni res, da dobivamo tudi zelenjavo.»
Med razgovorom se nama je približal stražar, človek, s katerim sem se pogovarjal, pa je nadaljeval, kot bi govoril sam s seboj: «Tu je vse odlično, imamo dovolj hrane in z nami so vsi ljubeznivi.»
Ko sem se odmaknil, sem v njegovih očeh videl strah, velik strah.
Stražar je slišal, o čem sem se pogovarjal z jetnikom, kajti govoril sem z njim v vietnamskem jeziku. Od tega trenutka so storili, kar so mogli, da bi mi preprečili stik z jetniki.
Član kongresa Hopkins je pred lagal, naj bi obiskali četrto tabo rišče. Ponovno smo sedli v avto mobile in odpeljali so nas v ta borišče štev. 5. Član kongresa Thomas Harkin me je prosil, naj bi bil za tolmača. Od tedaj je bil e-den izmed stražarjev stalno ob meni.
«Od kod ste?» «Iz kraja Ben Fre.» «Kdaj ste bili ujeti?» «Pred desetimi leti.» «Zaradi česa?» «Sem politični jetnik.» «Toda za-
radi česa konkretno?» «Aretirale so me provincijske oblasti.» «Ste bili ujeti kot izdajalec, ne?» — je zarohnel stražar. «Da, bil sem a-retiran kot izdajalec,» je kot papiga ponavljal jetnik.
Drugi jetnik pa je rekel, da ne ve, zakaj je bil aretiran. In tedaj je polkovnik -Ve-zarjovel nanj: «I-mel si ročno bombo in si hotel z njo nekoga umoriti, ne?» «Da, i-mel sem ročno bombo in pripravljen'serrr bil nekoga umoriti» — je rekel jetnik.
Po obisku taborišča štev. 5 je član kongresa Hopkins ponovno zahteval, naj obiščemo taborišče štev. 4. Kot smo bili obveščeni, so v tem taborišču zloglasne «tigrove kletke». Ko smo prispeli v taborišče štev. 4, smo zares videli to, o čemer smo doslej že tolikokrat slišali in brali. Videli smo dve velikanski jami, okoli njiju zidove iz opeke. Tu so bile tudi neke posode s cvetjem, ki so jih člani delegacije fotografirali. Tisto, česar nismo takoj videli, pa je bila ozka steza, ki je vodila izza zidu v zapor. Stezo je prvi opazil Thomas Harkin, ki je za zidom opazil stezo in tudi drobno poVrnelo zelenje. «Vidim, da tu izvajate neki kmetijski program,» je rekel vietnamskemu spremljevalcu polkovniku Veju. «Kakšno rastlinstvo je to?» «To je vietnamska špinača,» je odgovoril polkovnik. «S tem hrabrimo jetnike, da se posvečajo gojenju nekaterih rastlin.» «Kam pa vodi ta steza?»
In krenili smo po njej. Hopkins je sunil neka vrata. Bila so ozka in skozi nje je mogel le po en človek. Vietnamski polkovnik je rekel, da vrata vodijo v drugo taborišče.
Vojak je sunil vrata in znašli smo se pred «tigrovimi kletkami». V njih smo videli jetnike, strpane po dva, po tri v posamezno «kletko». To so majhne jame, obdane s kamnitimi ploščami. V vsaki jami je lesena posoda za higienske potrebe. «Kletke» so dolge okoli 2,70 m, široke pa nekaj manj kot poldrugi meter. V večini kletk so po trije jetniki. Da bi si jih mogli bolje ogledati, smo morali po stopnicah navzdol. V tem taborišču je bilo od 60 do 70 takšnih «kletk».
«Dajte mi malo vode,» je rekel eden od jetnikov v francoščini.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pokažite več zaupanje v svoje sodelavce, ker boste sicer nastradali. Dosedanje prijateljstvo se bo spremenilo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Če se ukvarjate z znanstvenimi vprašanji, boste prišli do zanimivega odkritja. Prijeten večer v družbi.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) S pomočjo dobrega prijatelja boste prišli do ugodnega posla. Ublažili boste spor z ljubljeno osebo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne zaupajte v svojem poslovanju o-sebam, ki skušajo izkoristiti vašo dobrosrčnost. Prijetne ure z drago osebo
LEV (od 23.7. do 22.8.) Prav spretno boste rešili neko vprašanje. Obisk prijateljev, ki vas bo spravil v zadrego.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Če boste oprezni in uvidevni, vas bo več oseb podprlo. Ne delajte napak.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Resno proučite finančno ponudbo, ki jo boste prejeli. Pomagajte svojemu prijatelju
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne zaupajte nikomur svojih načrtov. Neka novica vas bo zelo vznemirila in vam odprla oči.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Razgovor z osebo, ki vam bo pomagala. Odkrili boste, da ima neka oseba važno vlogo v vašem življenju.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V nekem tveganem poslu utegnete doseči lep uspeh. Lepa priložnost za izlet in razvedrilo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Posvetili se boste nekemu zanimivemu in zabavnemu poslu. Zadoščenje ljubljene osebe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Morali boste temeljito spremeniti sistem svojega dela. Prijetno vzdušje v družbi starih znancev.
«Žal mi je, ne govorim francoski,» sem odgovoril, kolikor sem pač tega zmogel. «Toda govorim vietnamski. Smo člani predstavništva ameriškega kongresa, ki preiskuje razmere v jetijišnicah Južnega Vietnama.»
«Smo žejni in lačni,» je rekel jetnik. Njegove besede so ponovili tudi drugi jetniki.
«Tu sem zato, ker sem se potegoval za mir» — je rekel nekdo. «Mir pa želimo vsi Vietnamci».
Ko smo hodili nad njihovimi glavami, po «strehah» «tigrovih kletk», so jetniki dvigali glave in kazali rane ali brazgotine nekdanjih ran. Eden izmed njih je dvignil roko. Manjkali so mu trije prsti. «Odsekali so mi jih, ko so me aretirali,» je rekel. Nato je obrnil glavo in pokazal dolgo rano na vratu. Niti eden izmed njih ne more stati na nogah. Dolgo so jih imeli na verigah.
Eden od jetnikov je pokazal brazgotine hudih ran in tudi še rane na paraliziranih nogah. Pri tem je rekel: «Vklenjeni smo bili, več kot dva meseca smo bili na verigah. Lačni smo, žejni in bolni. Prosimo malo vode, malo usmiljenja.»
«Sem budistični redovnik in sem se potegoval za mir. Bilo je to 1963. Zaprli so me sem, ker sem želel mir. Tepli so me in me vezali. Kljub temu sem se potegoval in se še potegujem za mir.»
Nad vsako kletko je košara z živim apnom, «čemu vam to služi?» sem vprašal polkovnika Veja. «Za beljenje zidov,» je odgovoril. «Ne, nis res» *so kričali jetniki. «Živo apno mečejr na nas, ko prosimo za hrano.» In res, na tleh kletke je nolno apna.
«So tudi druge kletke», so nam
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Miran
Ogrin:
Od Kalifornije do Ognjene zemlje
(Nadaljevanje na 6. strani)
Miran Ogrin ne bo zameril, če ne bom navedel koliko potopisnih knjig je že napisal. Dejstvo pa je, da je ta novinar ljubljanskega Dnevnika velik popotnik, predvsem pa vnet potopisec, ki je izdal že vrsto knjig s svojih svetovnih popotovanj. Najbrž je edini slovenski svetovni popotnik te vrste in trenutno vsaj tisti Slovenec, ki je o svojih «vandranjih» po svetu največ napisal, zlasti v obliki knjig. Ogrinova potovanja lahko od časa do časa spremljamo v feljtonih, ki jih objavlja njegov matični list, vsakih nekaj let pa nas preseneti z novo knjigo. Zdaj nam je založba Mladinska knjiga posredovala novo Ogrinovo potopisno knjigo, dokaj obsežno delo z naslovom Od Kalifornije do Ognjene zemlje. Izšla je v zbirki Potopisi in pomeni obogatitev slovenske potopisne literature.
Kot pove že naslov sam, je ta knjiga posvečena predvsem Južni Ameriki. Pisatelj je sicer svojo potopisno pot res začel na zahodu Združenih držav Amerike in začetek svojega potopisa posvetil Kaliforniji, San Franciscu, Los Angelesu, Gran Canyonu, toda potem je njegova pot krenila proti jugu in tako je spoznavanjem južnoameriške podceline posvečen pretežni del knjige. Peru, Čile, Brazilija, Paragvaj so države, ki jih je Miran Ogrin obiskal. Lima, La Paz, Rio, Santiago, Sao Paolo, Brazileja so nekatera velika mesta te celine, ki jih je predstavil slovenskemu bralcu. Razen tega je bil Ogrin na Ognjeni zemlji, videl je Amazonko, doživel Silvestrovo noč in karneval v Riu, preživel noč na jezeru Titicaca, pogledal v džunglo, spoznal Indijance in se po dolgih križarjenjih čez celino spet vrnil v zimsko domovino.
O tem svojem popotovanju je Miran Ogrin napisal potopisno knjigo.
Potopisov je veliko vrst, prav toliko kot ljudi, ki jih pišejo. Miran Ogrin si je izbrusil svoj slog in piše potopisne knjige posebne vrste. Predvsem naj zapišem, da je njegovo pisanje intelektualno pisanje. To sicer ne pomeni, da je njegovo pisanje namenjeno samo intelektualcu in da preprostejši bralec v knjigi nima kaj iskati. Tudi ta Ogrinova potopisna knjiga je posvečena bralcem vseh vrst, morda pa res prej starejšim kot mladim bralcem, čeprav vsem veliko pove.
Drugo, kar lahko zapišem, je to, da je knjiga zelo zanimim. Vsaj zame je bila. Pa ne zani-' miva v smislu lahkotne prikupnosti in senzacionalnega prikazovanja eksotičnih posebnosti. Knjiga Od Kalifornije do Ognjene zemlje je zanimiva v tem smislu, da bralca pritegne, ker Ogrin zna pripovedovati
Prav to, da nam avtor knjige v njej podira ustaljena prepričanja, zgrešene podobe, ki so se zasiirale v naše pojmovanje Latinske Amerike, pa je spet posebna odlika knjige. Morda bi lahko očitali Ogrinovemu pisanju, da je preresno, da pisatelj načenja probleme na vsaki strani, da skuša te probleme razvozlati, da skuša biti kar najbolj racionalen, da hoče bralcu kar največ povedati, ga kar najbolj poučiti. Lahko bi bil torej bolj lahkoten, lahko bi svoje pisanje malce posladkal ali pa zabelil s takimi in drugačnimi zgodbicami. Nihče mu
			
11.
C. GALE
V. HERCEG
tega ne bi zameril. Toda kot je resen avtor, tako je resna njegova knjiga. In taka, kakršna je, takšno moramo pač sprejeti.
Morda bi napisal še besedo, dve o Ogrinovem stilu.
Ogrin ni pripovednik take vrste, da bi nam v svoji potopisni knjigi posredoval le svoja doživetja, slikal zanimivosti in lepote narave in zunanjega sveta. Ogrin ob drobnih zunanjih dogodkih, ob opažanjih zanimivosti in posebnosti narave, ob srečanjih z ljudmi, ki pa jih posebej niti ne predstavlja, skuša priti resnici do dna. In tako kar naprej razmišlja, sklepa, beleži ugotovitve in dela zaključke. In tudi malce filozofira. Pa nič zato. Najbrž je Ogrinova knjiga Od Kalifornije do Ognjene zemlje vsebinsko in slogovno najbolj dognana od vseh njegovih potopisnih knjig. Z užitkom jo boste torej prebrali.
Sl. Ru.
lllllllllillllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlIlIllllll Hilli
Izbor sanskrtsko liriko v slovenščini
Sanskrt je klasični jezik indijske književnosti. Že zgodaj je bil povzdignjen v kulturni jezik in s tem odmaknjen iz praktične v e-stetsko, filozofsko, religiozno in znanstveno rabo. Znanstveno so ga začeli proučevati v Evropi v XVII. stoletju in odkrili bogato literaturo napisano v njem. Del te širše sicer neznane literature, in sicer liriko, nam posreduje knjiga, ki jo je pod naslovom KOT BILKE, KOT ISKRE pripravila Vlasta Pacheiner. Ta je pripravila izbor sanskrtske lirike, sama dela prevedla in napisala opombe, predvsem pa uvod, ki daje študentu, pa tudi drugim bralcem, osnovne pojme sanskrtske literature, še posebej pa lirike. Knjigo je izdala Mladinska knjiga kot 14Ó. zvezek zbirke Kondor.
V svojem sorazmeroma obširno in temeljito napisanem uvodu razlaga avtorica slovenske izdaje najprej svoj pristop k sanskrtski liriki in poudarja,-'da se je literarna teorija razvila v Indiji mnogo kasneje kot sanskrtska literatura. Zato je bilo treba za izbor sanskrtske lirike uporabiti merila evropske literarne teorije. Ko tako opredeljuje pojem lirike, ki je seveda tudi močno sporen, tolmači avtorica uvoda najstarejše primere sanskrtske lirike od prvih vedskih pesmi, iz leta okrog 800 pred našim štetjem pa do Pesmi o Govindi iz 12. stoletja našega štetja, ki naj bi predstavljala zadnjo stopnjo razvoja sanskrtske lirike. Avtorica podaja tudi koncept svojega izbora in pripominja, da je ta izbor močno omejen in da so v izbor uvrščena dela v vseh njihovih različnih vsebinskih, idejnih in oblikovnih odtenkih, tako da bi slovenski bralec dobil kolikor zaokroženo podobo te lirike.
Ni dvoma, da je bila izdaja izbora sanskrtske lirike koristna in potrebna za študirajočo mladino, koristna pa tudi za splošno izobrazbo odraslih. Res pa se zdi, da je uvod napisan sorazmeroma težko in zahteva od bralca dosti zbranosti. Tudi precej obširen je, je pa seveda nujen za lažje razumevanje sorazmeroma bogatega izbora te posebne opezije.
Sl. Ru.
Pomagam ti kuhati
Včasih ugotavljamo, da naše založbe delajo nenačrtno in enkrat izdajajo umetnostne publikacije, drugič spet vse leksikone, potem medicinska dela, da so enkrat spet na snoredu vseh slovenskih založb kuharske knjige itd. Morda je ta kritika sicer malce pretirana, je pa v tem tudi nekaj resnice. Ni dolgo tega ko smo dobili Ivančičevo kuharsko knjigo, že imamo na knjižnem trgu novo tovrstno delo, ki ga je izdala Državna založba Slovenije. O-čitno so slovenske žene tako nepoučene v tem pogledu in tako malo prosvetljene, ali pa žele izpopolniti svoje kuharsko znanje, da imajo tovrstne izdaje naših založb dober odmev na trgu. In da te knjige gredo v promet. Zato smemo verjeti, da tudi Državna založba svoje knjige POMAGAM TI KUHATI ni izdala kar tja v dan in da bo knjiga zani -mala širok krog mladih in starejših kuharic in žena sploh. Če po knjigi polistamo, smemo v to verjeti. Kajti knjiga ima vendarle dosti privlačnih barvnih podob, pa tudi oblika je originalna, tako da jo bodo naše žene najbrž s pridom uporabljale. Knjiga z vsemi razlagami, recepti in nasveti je namreč kar se da priročna, praktična, kaže pa da tudi sodobna. In še nekaj je. Knjiga je prevedena iz nemščine (avtorica je Hedvvig Maria Stuber), prirejena po šesti izdaji originala, in da bo zato blizu tudi slovenski kuhinji, čeprav seveda ne zametava specialitet drugih narodov, kot bo to bralec posnel že iz posebnega seznama na koncu knjige. Skratka: kakšna je ta knjiga, je uporabna ali ne, bodo praktično presodile slovenske gospodinje. Na zunaj pa je knjiga lepa, bogato ilustrirana, pregledna, jasna in priročna, tudi sodobna (z vsemi strokovnimi in medicinskimi priporočili), pa jo kot tako beležimo. Torej novost na knjižnem trgu kuharskih knjig. Kakšna, pa bo pokazal prihodnji čas in odmev knjige pri slovenskih gospodinjah, kuharicah in kuharjih.
PETEK, 26. APRILA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.50 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost: Prva pomoč
12.55	Napravimo skupno časopis
13.30	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše Italijanske lutke in marionete
17.45	Program za mladino
Toomaj in Kala Nag — Deček in slon
18.10	Živi evangelij
18.45	Poljudna znanost
Veliki poveljniki iz druge svetovne vojne: Eisenhoower
19.15	Italijanske kronike
20.00	DNEVNIK
20.40	TRIBUNA REFERENDUMA
V	oddaji, ki jo vodi Jader Jacobelli, se bosta najprej pomerila v razpravi o referendumu predstavnika KD in PSI, nato bosta razpravljala še predstavnik KPI in predstavnik odbora, ki je sprožil zahtevo po referendumu
21.30	Klasična, lahka in popi glasba
Oddajo pripravlja Adriano Mazzoletti, neposredno pa jo vodi ta Vanna Brosio in Nino Fuscagni. V današnji oddaji bo nastopilo več zelo znanih pevcev in avtorjev. Nicola Di Bari bo pel in govoril, navzoča bo pevka Antonella Bottazzi, ki je znana kot avtorica popevk. Nastopila bo nadalje prav tako pevka in avtorica Carly Simon, žena Jamesa Taylorja, predstavnika ameriškega novega folka.
22.30	DNEVNIK
DRUGI KANAL
17.30	Konjske dirke v Milanu 18.45 Športni dnevnik
19.00	K MIZI OB 19. URI
Program pripravljata Paolini in Silvestri, oddajo pa vodi Ave Nicchi, ki ji pomaga tudi Luigi Veronelli.
V	današnji oddaji se bodo preizkušali v pripravi — piščanca, ki je nekoč predstavljal redko specialiteto, danes pa je malo cenjena mesna hrana, ker prihaja to meso v glavnem iz farm. kjer piščance umetno hranijo. Ave Ninchi in Luigi Veronelli, pa tudi tisti strokovnjaki, ki bodo z njima sodelovali, bodo občinstvu prikazali, kako se loči piščanec «z dvorišča» od piščanca iz farme. Danes se bosta v pripravi piščanca preizkusila Nicola Rossi - Lemeni ter Virginia Zeani. častni gost pa bo znani nogometaš in sladokusec Jose Altarini
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Ludvig van Beethoven
Na programu je Trio, opus 1 štev. 2, sodelujejo violinist Isaac Štern, violončelist Léonard Rose in pianist Eugene Istomin. Danes bo pravzaprav zgoraj omenjeni trio izvedel le del skladbe, ki jo je Beethoven sestavil pred malo manj kot 200 leti. Prvič so to skladbo izvajali leta 1795 na Dunaju in sicer na dvoru princa Lichnowskega
21.40	Carlo Goldoni: IL BURBERO BENEFICO
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10	TV šola
10.50	in 15.45 Angleščina
17.25	Kuhinja pri violinskem ključu: Fractura femoris
Kljub pomladanskemu soncu, ki vabi otročad na dvorišče in igrišče, so Rifletovi zvesti glasbeni otroci prišli na obisk v njegovo kuhinjo. Vendar ene deklice ni bilo. In izkazalo se je, da je deklica pri smučanju padla, si zlomila nogo in se za nekaj časa preselila v bolnišnico, kjer je tudi več drugih podobnih nerod. Njeni prijatelji pa nanjo niso pozabili. Z Rifle-tom na čelu so prišli k njej na obisk in zaigrali ter zapeli njej in njenim sotrpinom v bolnišnici. Obisk se je zato končal veselo za vse, razen za Rifleta. Toda to bomo videli nocoj
17.55	Obzornik
18.10	Maroltovci praznujejo
Jubilejni spored, ki so ga člani akademske skupine France Marolt prikazali občinstvu v ljubljanski Drami, je TV - ekipa s pomočjo vodij skupin postavila v televizijski studio in ves spored posnela. Ker je bil spored precej dolg, ga je ljubljanska TV razdelila na tri dele in danes pride na vrsto drugi del, ki obsega primorske plese, za kar je poskrbel Mirko Ramovž, nadalje vzhodnoštajerske in rezijanske plese.
V	tretjem delu, ki pride kdaj pozneje na vrsto, si bodo TV gledalci mogli ogledati prekmurske svatbene plese ter gorenjske plese. Gorenjske plese je pripravila letošnja jubilantka Tončka Maroltova, ki je pred nedavnim slavila 80-letnico, o čemer smo ob času že pisali
18.45	Podelitev priznanj Osvobodilne fronte
19.25	TV kažipot
Pregled sporeda za prihodnji teden
19.45	RISANKA O DETLU NAGAJIVČKU
20.00	DNEVNIK
20.40	Ob 30-letnici partizanskega invalidskega pevskega zbora Invalidski pevski zbor je bil ustanovljen prav te dni pred 30 leti in sicer 23. aprila 1944 na Planini v Kočevskem robu. Na* tržaški rojak skladatelj in glasbenik prof. Karol Pahor je zbral 16 invalidov - ranjencev iz partizanske bolnišnice in jih naučil nekaj pesmi. Čeprav so bili fantje iz različnih krajev in različnih poklicev, jih je Pahor temeljito izuril. Nato so z bergljami, s palicami, celo na vozovih hodili iz kraja v kraj in prirejali koncerte. Zbor se je nato pomnožil, pel zavezni kom v Italiji in ima doslej za seboj že 1800 nastopov ...
21.50	Balada o trobenti in oblaku — Slovenski film
23.05	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00 Risanka
20.15	DNEVNIK 20.35 Gogolj: Nos
21.05	SVETLOBI NAPROTI - serijski film
21.55	Poletje v Jesolu
22.10	KOROŠKI AKADEMSKI OKTET
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Sodobni slov. skladatelji: Uroš Krek; 19.10 Pripovedniki naše dežele; 19.25 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo, 20.50 Vokalno - instrumentalni koncert; 21.20 V plesnem koraku.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Radijska priredba; 15.30 Koncert: 15.40 Operna glasba; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	19.30, 20.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Barok v glasbi; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Kulturna priloga; 16.15 Poskočne; 16.45 Italijanski pevski zbori; 17.00 Tops -pops; 17.45 Kulturna panorama;
18.00	Glasbeni cocktail: 19.00 Zborovsko petje; 19.30 Prenos RL;
20.00	Glasba v večeru; 20.45 Top
-	hits; 21.30 Simfonični koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Najboljše med najboljšim; 12.10 Orkester; 13.23 Varietejski spored; 14.07 Plošča za poletje; 14.40 «Ben Hur»
—	nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 16.30 Oddaja za bolnike: 17.05 Plošča za poletje; 18.00 Na sporedu je kitara; 18.45 Sindikalno - ekonomska panorama; 19.50 Poje Nicolai Gedda; 20.40 Tribuna referendu
ma; 22.00 Ponovno na sporedu z Mino.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30 ,15.30, 19.30 Poročila: 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 «Vojna in mir» —-nadaljevanka; 10.00 Plošča za poletje; 10.40 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.00 Hit parade; 13.35 Parodije; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.00 Plošče.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.40 Beethoven in Spohr; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Dirigira Arturo Toscanini; 15.30 Preporod v glasbi; 17.25 Enotni razred; 18.00 Diskoteka; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Razvoj posamezne civilizacije; 21.30 Baldinijeva enodejanka «Le muse». SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00. 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Orehovo leto: 9.35 Jug. narodna glasba; 10.15 Teden dni na radiu; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Zabavni orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	Otroški pevski zbor; 15.40 Pri skladateljih K. Pahorju in A. Srebotnjaku; 16.00 «Vrtiljak»: 16.45 «Kozmetično otrledalo»; 17.10 Onemi koncert: 17.50 človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Signali»; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!;
20.00	Stop-pops: 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Besede in zvoki; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo.
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
KOLESARSTVO
I
NA «VN OSVOBODITVE»
Presenetljiva zmaga Jugoslovana Bilica
Premagal je vrsto odličnih evropskih kolesarjev
RIM, 25. — Jugoslovan Cvijetko Bilič je zmagal na veliki mednarodni amaterski kolesarski dirki 2a «Veliko nagrado osvoboditve», ki je na sporedu vsako leto v Rimu. Na 165 kilometrov dolgi progi jo «stari» jugoslovanski kolesar premagal s petimi sekundami prednosti tudi take nasprotnike, kot so Predstavniki Vzhodne Nemčije, Češkoslovaške in Poljske.
Vrstni red na cilju:
1. Cvijetko Bilič (Jug.) 4.13’ s poprečno hitrostjo 39,130 km na uro
2- Salan (Vzh. Nemčija) 5’’ zaostanka
2- Langanke (Vzh. Nemčija)
4' Coppers (Bel.)
5. Van de Wiele (Bel.)
* * *
IMOLA, 25. — Belgijec Roger de Vlaeminck je že drugo leto zaporedoma zmagal na profesionalni kolesarski dirki za «Pokal Piacci». V dolgem sprintu je na cilju premagal mladega F. Moserja, medtem ko so preostali kolesarji privozili na cilj z večjimi ali manjšimi presledki. De Vlaeminck je 224 km Prevozil v 5.50’ s poprečno hitrostjo 38,399 km na uro.
* * »
GRANADA,. 25. — Belgijec Eric Reman je zmagal v drugi etapi kolesarske dirke po Španiji, oj Algerie do Granade. 187 kilometrov Poti je prevozil v 6.13’04” in je v sprintu premagal svojega tovariša na . begu, Francoza Theveneta, ki Se je povzpel na prvo mesto splošne lestvice.
namizni tenis
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Krasove mladinke spet podprvakinje
V otvoritvenem dnevu 27. italijanskega državnega namiznoteniškega prvenstva v Fiuggiju je bilo na sporedu le ekipno mladinsko tekmovanje, katerega se je udeležila tudi Krasova ekipa, ki je branila lanski naslov podprvakinj. Za Krasove barve so nastopile Silvana Vesnaver, Anica Žigon in Neva Rebula, ki so izpolnile pričakovanja in so položile orožje šele v finalnem srečanju z ekipo iz Cagliarija (predvsem zaradi pomanjkanja sreče v ključnem srečanju, ko je Vesnaverjeva v odločilnem nizu klonila enakovredni Girardijevi 22:20). Pred tem so predstavnice zgoniške občine premagale Virtus Ascoli s 5:0 in v polfinalu tudi solidno ekipo Lazzaretto Seregno s S proti 2.
Danes bo na sporedu tekmovanje mladink posamezno, v ženskih
in mešanih dvojicah. Krasove igralke bodo nastopale v vseh teh kategorijah, v mešanih dvojicah pa skupno s Sokolovim igralcem Per-totom.	b. s.
ODBOJKA
1. moška divizija: Torriana — Bor 0:3
KOŠARKA
1.	divizija: Bor — Don Bosco 39:G4 Dečki: Bor — Servolana 68:70 Kadeti: SABA — Bor prekinjeno
zaradi dežja pri vodstvu Bora s 40:32
NOGOMET
2.	amaterska liga: Inter SS — Primorje 2:0
Naraščajniki: Gaja — Primorje 1:3
NOGOMET
V NARAŠČAJNIŠKEM PRVENSTVU
Kriška Vesna stoji trdno na prvem mestu lestvice
Med začetniki so doživeli Brežani pravo katastrofo
Breg je v 2. AL v nedeljo zgubil tekmo tudi s tržaškim Libertasom
NARAŠČAJNIKI
1. maja se bo pričel turnir deželnih naraščajniških reprezentanc Latisane, Trsta, Gorice-in Tržiča. Tekme bodo igrali v Turjaku.
Skupina A
Breg je v nedeljo igral proti CGS in klonil s klasičnim 2:0. S tem porazom so se izjalovila vsa upanja o prestopu «plavih» v finale, Union je po petih zaporednih porazih končno spet zmagal.
Brežani se bodo v soboto spoprijeli ž Libertasom od Sv. Marka in imajo precej možnosti za zmago. Union bo sprejel v goste Libertas Rocol in računa vsaj na točko.
IZIDI: Breg - CGS 0:2, Triestina B - Opicina Supercaffè 1:0,
Union - Libertas Sv. Marko 3:2, Cremcaffè - Libertas Rocol 1:0.
PRIHODNJE KOLO: CGS - Opicina Supercaffè, Triestina B - Cremcaffè, Breg - Libertas Sv. Marko, Union - Libertas Rocol.
LESTVICA: Triestina B 20. Opicina Supercaffè 14, CGS 12, Union 10, Breg 9, Libertas Rocol 9, Libertas Sv. Marko in Cremcaffè 3.
Skupina B
Tudi to kolo ni bilo uspešno za slovenske ekipe. Gaja je visoko klonila Giarizzolam in se je ustalila na predzadnjem mestu. Tudi Primorje je izgubilo proti Esperii. Prihodnjič se bo Gaja spoprijela z Esperia od Sv. Alojzija in smo prepričani, da bodo naši nogometaši
...nmm,.......................... im.................................
V 2. ZVEZNI ODBOJKARSKI LIGI
Primorski derbi osvojila Izola
Oba primorska ligaša bosta imela v nedeljo nevarnega nasprotnika
Dolgo in težko pričakovani primorski derbi med Izolo in Salonitom v Izoli je za nami. Derbi je navdušil več kot 300 gledalcev, ki so zadovoljni zapuščali telovadnico. Pečat in ton vzdušju so tokrat dajali kanalski navijači, ki so vrnili Izolčanom jesenski obisk v Kanalu.
V	pravem športnem boju dveh enakovrednih tekmecev so tokrat zmagali domačini, ki so se oddolžili za jesenski poraz v Kanalu.
V	tekmi, ki je trajala dve uri in pet minut sta moštvi v petih setih prikazali bogat repertoar znanja, pretkan z dramatičnimi vložki, ki so navduševali tudi najbolj zahtevne gledalce.
Domačini so takoj v začetku silovito pritisnili in povedli z rezultatom 8:0. Le s težavo je uspelo Salonitu zaustaviti ta nalet in z dobro igro izenačiti rezultat. Začetni zaostanek pa je bil prevelik, da bi Kanalci zmogli kaj več kot dostojen poraž. '	-.b.
V	drugem setu so prevzeli pobudo gostje. Tudi v naslednjem setu je. bil Salonit, tisti, & Je. povedel. Izolčani so uspeli izenačiti na 12:12, vendar so Kanalci dobili set in povedli z 2:1. V četrtem setu je že vse kazalo, da bo Salonit slavil po-iinembno zmago. Dolgo je vodil. Do-
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
Borovci so v 1. MD nezadržni
Tudi igralke tega društva so v 2. ŽD na vrhu lestvice
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
vabi na
otvoritveno svečanost
ob 50-letnici organiziranega slovenskega športa v Italiji
ki bo jutri, 27. aprila 1974, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SPORED
govor
nastop «Baletnih solistov» iz Ljubljane nastop harmonikarskega orkestra «Miramar»
SLOVENSKEGA
Sporta
V ITALIJI 1924 - 1974
mačini so uspeli izenačiti na 11:11 in osvojiti set.
V	odločilnem, petem setu so Izolčani povedli z 8:5. Po menjavi strani igrišča so gostje uspeli izenačiti in povesti z 9:8. Od tu naprej pa so napravili precej napak, ki so jih domačim s pridom izkoristili, osvojili set in par dragocenih točk, ki jim pomeni mirno nadaljevanje brez bojazni, da bi se ob koncu prvenstva znašli v nevarnih vodah.
Obe moštvi sta v tej tekmi imeli svoje junake. Pri Izoli so vidneje izstopali Jakomin, Klepač in Nikolič. Pri Salonitu pa je na tej tekmi imel svoj veliki dan Tone Paravan, ki je igral praktično brez napake.
* * *
Drugi slovenski derbi med Kamnikom in Mariborom se je po o-gorčenem boju končal z zmago gostov. Moštvi sta imeli povsem raz-lična cilja. Domači Kamnik se je obupno boril za-v par točk, ki bi morda pomenil obstanek v ligi. Gostje iz Maribora pa so hoteli že devetič ostati' hbporaženi, kar jim je tudi uspél'ò.
Fužinar je gostoval v Brčkem in doživel z domačim Interpletom poraz, ki ga dokončno izloča iz boja za naslov prvaka saj je težko verjeti, da bi prišlo v preostalih treh kolih do kakršnekoli spremembe na vrhu.
* * #
V	prihodnjem kolu gostuje Izola v Mariboru. V tem srečanju ima obalni ligaš kaj malo možnosti saj so Mariborčani v veliki formi in vsekakor pripravljeni zabeležiti rekordno, deseto zaporedno zmago. Salonit pa pričakuje doma zelo nevarno moštvo Interpleta, s katerim bi zelo rad zamenjal mesto na lestvici. Fužinar bo doma verjetno lahkoto odpravil zadnjeuvrščeno Zenico, Kamnik pa potuje k Železničarju v Osijek brez upanja na u-speh, saj je bivši in bodoči prvo ligaš doma nepremagljiv.
Rezultati slovenskih moštev:
Izola - Salonit 3:2 (15:10, 7:15, 12:15. 15:11, 15:10)
Kamnik — Maribor 2:3
Interplet — Fužinar 3:1.
Vrstni red:
Željezničar (—1) 28, Fužinar, Kar-lovac, Maribor 26, Interplet 22, Sa lonit 20, Izola (—1), Čajavec 18, Kamnik, Mladost 14, Borovo 12, Ze niča 2.
E. HVALICA
C liga članice
Igralke Brega so le zmagale in si tako zagotovile obstanek v tretji ligi. V predzadnjem kolu je prišlo verjetno do odločitve tudi na vrhu lestvice. Ta zavrtljaj je bil usoden za CUS iz Padove, ki je prepustil izkupiček Corridoniju. Pred porazom je bil tudi vodeči Monselice, saj je Primevera že vodila z 2:0. Tekma Libertas Pordenon - Sala je bila preložena na kasnejši datum. Tako ima Sala iz Trenta dve odigrani tekmi manj, ki bosta izredno važni. Drugega kandidata za selitev v nižjo Ugo je treba iskati prav med Salo in Primavero iz Novente Vicentine.
IZIDI 13. KOLA:
Summano - Breg 2:3, Monselice -Primavera 3:2, Corridoni - CUS Padova 3:1.
LESTVICA
Monselice	13 11 2 34 12 22
CUS Padova 13 10 3 33 13 20 12 8 4 27 18 16
Corridoni Lih. Porden. Breg Sala
Primavera Sumano
12	7 5 24 19 14
13	6 7 25 27 12 11 4 7 16 24 8 13 4 9 21 32 8 13 0 13 4 39 0
Pari zadnjega 14 kola: Carridoni -Libertas Pordenon, 'Sala - Monselice, Primavera - Sumano, CUS Padova -Breg.	'
V	poslovilnem nastopu ima najlažjo nalogo Primavera. Breg v Padovi nima večjih možnosti za uspeh. Zanimivo bo srečanje v Trentu med domačo Salo in vodečim Monselicejem. Corridoni bo verjetno doma premagal Libertas iz Pordenona.
1. divizija — člani
V	tej ligi so odigrali 13. kolo včeraj Znana pa sta nam samo i-zida naših dveh zastopnikov.
IZIDI 12. IN 13. KOLA:
Dom - Aurora 0:3, Noncello ASF JR 3:1, Libertas Turjak - Are Linea 3:2, Bor - PAV Dormisch 3:0, Il Pozzo - Torriana 1:3, Torriana Bor 0:3, ASFJR - Dom 1:3.
LESTVICA
Bor Aurora Noncello Are Linea Torriana Dom Gorica Lib. Turjak Il Pozzo ASFJR
13 13 0 39 3 26 12 11 1 30 12 22
11
12
13
13
12
12
13
4	25 19 14
5	26 21 14 7 25 26 12 7 23 27 12 7 23 27 10 9 17 32 6
3 10 17 34 6
V preostali tekmi nogometnega prvenstva Jugoslavije je danes Če-! lik v Zenici premagal Radnički iz
Niša za 1:0. Čelik je ostal na __________
četrtem mestu, samo je povečal šte- . spopadu so končno le zaigrale tako vilo točk na 33.	I kot znajo in njihova zmaga bi lah-
PAV Dormisch 12 1 11 9 34 2 Pari 14. kola:	.
Aurora - ASFJR. Dom - Are Linea, Noncello - PAV Dormisch, Libertas Turjak - Torriana, n Poz-zo - Bor.
1. divizija — članice Skupina A
Odbojkarice Sloge so pripravile velik športni podvig z zmago nad vodečim PAV iz Vidma. V tem
ko bila še bolj prepričljiva, saj so povedle v setih z 2:0. Ker so premagale v zaostali tekmi Tor-riano so seveda napravile tudi velik korak proti vrhu lestvice Kljub prvemu porazu je PAV Dormisch na vrhu lestvice.
IZIDI 7. KOLA:
Azzurra - Virtus 3:1, Inter - Torriana 3:2, Sloga - PAV Dormisch 3:2. LESTVICA
PAV Dormisch 7	6	1	20	9 12
Inter	7	4	3	16	12	8
Torriana	7	3	4	15	14	6
Sloga	7	3	4	13	15	6
Virtus	7	3	4	11	16	6
Azzurra	7	2	5	9	18	4
Pari prihodnjega 8. kola:
Sloga - Inter, Torriana - Azzurra, PAV Dormisch - Virtus.
Skupina B
Slovenski derbi v Nabrežini med domačim Sokolom in Bregom se je končal s prepričljivo zmago domačink. Prijetno je presenetil tudi Bor, ki je odpravil AGI, kar sredi Gorice po treh nizih igre.
IZIDI 7. KOLA:
Julia - Porzio 3:0, AGI - Bor 0:3, Sokol - Breg 3:0.
LESTVICA
Julia	7	6	1	20	3	12
Sokol	7	6	1	18	3	11
Bor	7	4	3	13	12	8
AGI Gorica	7	3	4	II	14	6
Porzio	7	1	6	6	15	1
Breg	7	0	7	1	18	-1
Pari 8. kola:
Sokol - AGI, Bor - Julia, Breg Porzio.
2. divizija — člani
V prvem nastopu so odbojkarji Krasa kljub porazu zadovoljili. V drugem pa so zgubili, toda tudi razočarali. Res ni bilo pričakovati da jih bo pred domačimi gledalci tako prepričljivo odpravil Rocol. IZIDI 2. KOLA:
Sauro - Are Linea 1:3, Kras - Ro-coi «B» 0:3.
LESTVICA
Rocol B	2	2	0	6	0	4
Sv. Jakob	1	1	0	3	0	2
Are Linea	1	0	0	3	1	2
N. Sauro	2	0	2	1	6	0
Kras	2	0	2	0	6	0
Pari 4. kola
Kras - Sauro, Sv. Jakob - Are Linea.
2. divizija — članice Skupina A
Po dveh odigranih tekmah je na presenetljivem prvem mestu mlada šesterka Bora. Start z dvema zmagama je več kot spodbuden. Najhujši tekmec «plavih» pa bo verjetno prva postava FARIT.
IZIDI 2. KOLA:
CUS - Sv. Jakob 3:1, Bor -FARIT «C» 3:0.
LESTVICA
Bor	2 2 0 6 2 4
FARIT «A»	1 1 0 3 0 2
Pari prihoetajega 4. kola:
FARIT C - CUS, FARIT A - Sv. Jakob. Bor bo v tem kolu prost.
Skupina B
Tudi v tej skupini je na vrhu lestvice slovenska šesterka in sicer Kontovel. Kontovelke pa se bodo v prihodnjem nastopu spoprijele z OMA, ki ima tudi dve zmagi in prav tako izgubljen samo niz.
IZIDI 2. KOLA:
Kontovel - UGSS 3:0, OMA -FARIT «B» 3:0.
LESTVICA
Kontovel	2	2	0	6	1	4
OMA	2	2	0	6	1	4
UGSS	2	0	2	2	6	0
FARIT «B»	2	0	2	0	6	0
Pari 3. kola:
UGSS - FARIT «B» in Kontovel -OMA.
G. F.
8. odbojkarski pokal prijateljstva
V nedeljo moški turnir v Nabrežini
Kot smo že poročali bo v nedeljo v novi občinski telovadnici v,.Nabrežini sklepni članski odbojkarski turnir za 7. pokal prijateljstva.
O samem turnirju bomo še pisali, danes pa objavljamo urnik posameznih srečanj. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri zjutraj.
9.00	Bor — Olympia Gorica
10.00	Bor — Rab
11.00	Olympia — Bulevard
12.00	Rab — Olympia
13.00	Bulevard — Bor
CUS
Sv. Jakob FARIT «C»
2 115 10 11 2 0 2 0
V OBEH VČERAJŠNJIH DIRKAH
Tekmovalci Adrie tokrat niso uspeli
Kolesarji lonjerske Adrie so včeraj nastopili na dveh dirkah: pri amaterjih in mladincih. Obe tekmovanji sta se za lonjerske predstavnike zaključili slabo, čeprav so tekmovalci pokazali marsikaj dobrega.
Amaterji so nastopili na dirki za trofejo «Montes» v Ronkah. V ostri konkurenci sta nastopala tudi Kralj in Petelin, ki je bil včeraj izredno borben, na koncu pa se mu je poznal napor. Petelin se je na 112 km dolgi progi dirke, ki je imela v finalu dvakratni vzpon na Vrh, podal v vsak beg in je bil med gl amimi pobudniki napadalnih ak cij. Pri Gradišču, pred prvim vzponom na Vrh, je bil celo z lažjo prednostjo v vodstvu, vendar pa mu ni uspel pobeg. Zmagal je Er mes Degano, ki je v sprintu p-e-magal Pigrhna, Bon-azzona, Marti-nota, Tržačana Tarlaa in vso glavnino. Poprečna hitrost je bila izredno visoka: 43,355 km na uro. Zmagovalec je za pot porabil 2.35’.
Mladinci so nastopih v Vidmu
pod točo, ki jih je spremljala skoro na celotnem tekmovanju. Bonanno je odstopil takoj po prvih kilometrih, Čok je popustil proti polovici, ko ni več zdržal toče in naliva. E-diind, ki se je «rešil», je bil Sosič, ki je prvič nastopil in naletel na najslabši dan za preskušnjo svojih moči. Bal se je p-edvsem vožnje navzdol, kar ga je drago stalo, saj je moral večino poti prevoziti sam v zasledovanju glavnine. Vsekakor pa je bil njegov krstni nastop več kot pozitiven in je vsaj delno odkupil slab dan lonjerskih kolesarjev. Naj omenimo, da je bil vodja dirke v Vidmu kar Gino Bartali, ki je prav gotovo s svojo prisotnostjo pripomogel k visoki poprečni hitrosti (39,661 km na uro) na 78 km dolgi progi, polni vzponov po obronkih Nadiških dolin. Zmagovalec pa je bil v ostri konkurenci stotih kolesarjev iz vse Severne Italije Benečan Santello v 1.58’.
Radi
AVTOMOBILIZEM
MONZA, 25. — Merzario in Andrete sta zmagala na avtomobilski dirki «1000 kilometrov», ki je bila na sporedu v Monzi. Na vozilu alfa romeo 33 TT 12 sta prevozila 174 krogov proge (1003,980 km) v 4.45’57”4 s poprečno— hitrostjo 210,657 km na uro. Tekmovanje je veljalo tudi kot prva vožnja za svetovno avtomobilsko prvenstvo znamk.
Med dirko se je hudo poškodoval mladi švica-ski pilot Silvio Moser, ki so ga nezavestnega prepeljali v bolnišnico v Milanu na oddelek za oživljanje.
ATLETIKA
NOVA ATLETSKA ZVEZDA
Sprinter Caruso vedno hitrejši
Mladi sprinter Caruso iz Palmanove je ponovno dosegel izreden re zultat. Na včerajšnjem tekmovanju v domačem mestu je postavil nov italijanski rekord za naraščajnike na progi 200 metrov. Pretekel jo je v 21"8 in v njem marsikdo tudi upravičeno vidi novega Mermeo. Za isto razdaljo je v članski konku renči Maiorana porabil 22"5. metu kopja je bila prisotna vsa deželna elita. Manjkal je le borovec Stojan Udovič. Slovenska atletika je bila zopet zastopana samo z atleti CUS. Prvič letos je na stopil Švab. 400 metrov je pretekel v poprečnem času 53’’9, zelo dober pa je bil še enkrat Ruzzier. Kopje je zagnal 51,32 metra daleč. Zmagovalec v tej disciplini je bil mlajši od bratov De Franzoni, ki je svoje orodje vrgel 65,96 m daleč.
Bruno Križman
osvojili vsaj točko. Naloga Primorja je težka. Prosečani bodo sprejeli v goste S. Giovanni, ki zaseda višja mesta lestvice.
IZIDI: Primorje - Esperia Sv. Alojzij 1:2, Giarizzole - Gaja 4:0, Edera S. Giovanni 5:1.
PRIHODNJE KOLO: Esperia Sv. Alojzij - Gaja, Primorje - S. Giovanni, Giarizzole - Zaule, Edera počiva.
LESTVICA: Giarizzole 14. Zaule 11, S. Giovanni 10. Edera 9, Esperia Sv. Alojzij 6, Gaja 5, Primorje 3.
Skupina C
Kriška Vesna je v prejšnjem kolu prepričljivo premagala Pooziano je trdno ustaljena na prvem mestu lestvice. Štiri kola pred zaključkom prvenstva ima Vesna tri točke prednosti pred Rosandro in Interjem SS. Lahko rečemo, da so Križani zagotovili prestop v finale, kar jim ni uspelo pred dvema letoma. Prihodnjič bo Vesna gostovala pri De Macoriju in bi morala z lahkoto osvojiti celoten izkupiček.
IZIDI: Domio - De Macori 1:0, Ponziana - Vesna 0:3, Inter SS -Rosandra 2:2.
PRIHODNJE KOLO: De Macori -Vesna. Domio - Rosandra, Ponzia-i - Stock: Inter SS počiva. LESTVICA: Vesna 13, Inter SS in Rosandra 10, Ponziana 9. Stock 8, Domio in De Macori 4.
Skupina D
Triestina A je doživela svoj drugi delni spodrsljaj v letošnjem prvenstvu. Remizirala je z Maggesano.
IZIDI: Fortitudo - Roianese 2:0, Libertas Trst - Costalunea 2:2. Triestina A - Muggesana 2:2.
PRIHODNJE KOLO: Fortitudo -Muggesana, Roianese - Costalunga, Libertas Trst - Tergeste; Triestina A počiva.
LESTVICA: Triestina A 16. Libertas Trst 13, Muggesana in Fortitudo 9, Costalunga 6, Roianese 5, Tergeste 2.
MLADINCI
IZIDI: De Macori - Libertas Trst 2:1, Costalunga - CGS 2:1, Giarizzole - Edera 0:0, Libertas Rocol -Muggesana 2:2, Inter SS - Cremcaffè 1:0.
PRIHODNJE KOLO: De Macori -Costalunea, Libertas Trst - Giarizzole, Edera - Inter SS, CGS - Libertas Rocol, Muggesana - Cremcaffè.
LESTVICA: CGS in Giarizzole 13, Libertas Rocol in Costalunga 10, Libertas Trst 8, Edera 7, Muegesa-na in De Macori 6, Cremcaffè 3, Inter SS 1.
ZAČETNIKI
V	prejšnjem kolu so najmlajši Brežani doživeli pravo katastrofo v tekmi s prvouvrščeno Esperio Pio XII. V zadnjih štirih tekmah so Bregovi začetniki visoko klonili.
V	nedeljo bo Breg gostoval pri zadnjem na lestvici (Cremcaffè) in računa na celoten izkupiček.
IZIDI: Ponziana - Libertas Rocol 0:1, Cremcaffè - CGS 0:0, Rosandra - Opicina Supercaffè 0:0, E-speria Pia XII - Breg 9:0. Tergeste - Fortitudo 0:0, Soncihi Muggesana 4:0, Zaule - Giarizzole 0:5.
PRIHODNJE KOLO: Libertas Rocol - CGS, Ponziana - Opicina Supercaffè, Zaule ,- Soncini, Cremcaffè - Breg, Rosandra - Fortitudo, Esperia Pio XII - Muggesana, Tergeste - Giarizzole.
LESTVICA: Esperia Pio XII 35, Giarizzole 31, Soncini 30, Tergeste 24. Libertas Rocol 20, Opicina Supercaffè 18, Ponziana 16, Rosandra 15, Fortitudo 14, Zaule 12, Muggesana 10, CGS in Breg 9, Cremcaffè 5.
Jolo
OIU I.STILA
SPDT priredi v nedeljo, 28. aprila, četrti spomladanski sprehod v Brkine. Zbirališče ob 7.45 na glavni avtobusni postali. Odhod z avtobusom oh 8.10 do Markovščine, odtod peš čez Slivje. Orehek v Tatre, odtod vzpon na Stražarja (758 m). Povratek čez Erjavče in Pregarle v Obrovo. Skupno pet ur hoje. Hrana iz nahrbtnika. — Krajša varianta: iz Markovščine do O-reha, povratek čez Kovčice v O-brovo, dve uri in pol hoje.
TONE
SVETINA
SM
Kdove kakšna sila ga žene kvišku? Odtavala je vsa tesnoba, le nekaj besa je čutil v sebi, ki požene človeku kn z glavo, kadar stoji pred močnejšim nasprotnikom.
Zmagal je previs	in se potegnil	pod balkon	kjer so
slutili polico ali	vsaj	dobro stojišče.	Pot ga je oblival po
zsem telesu, ko	se je	dotikal gladke	plošče, visel	in nihal
nad globino. Tu mu ni bilo obstanka. Plezal je nekaj metrov na levo, po komaj zaznavnih	oprimkih,	na	še bolj gladko
ploščo. Na nebu je viselo med oblaki drobno sonce, Miha je zadrževal dih in gledal Joža ter z obema rokama stiskal vrv. Zdaj je visel med nebom in zemljo, kot bi imel krila. Ves se je žlil s skalo Njegovi gibi so bili preračunani, bil je kot akrobat na gredi. Z mačjo gobkostjo je preizkušal vsak prijem, če bo zdržal.	Z	vsakim	metrom je rast a
napetost, povsod je grozil dih neznanega. Stena se je upirala z novimi in novimi pastmi,	ki	pa jih	je	Joža obšel ah
^ izredno	nevarnem prečkanju	je dosegel	pomolčsk,
kjer ga je Miha spet videl po dolgem času stati in počivati vsega upehanega Pred njim	je	bil visok	previs. In kaj
je za tem previsom? Odgrinjale so se skrivnosti, strast je vlekla naprej, tveganje se je raznetilo do skrajnosti
hotel je više in više, do zadnjih možnosti, čez samo mejo, kjer se stikata začetek in konec...
Treskanje po klinih je včasih zmotil vzklik:	«Miha,
pazi!» Le-ta je stisnil vrv, Joža ni padel in njegovo povelje «spusti!» ga je pomirilo.
Vrv je počasi polzela navzgor. «Ta možakar počenja nekaj nečloveškega, to jo dvakrat trentarsko delo,» je mislil Miha in gledal, kako bo prišel za njim.
«Odletel bom!» je viknil Joža.
Miha je spet stisnil vrv in čakal. Toda Joža ni odletel. Spet je zvok klinov donel med prepade, vmes pa so čudno zasopli glasovi skope plezalske govorice pričali o nepopustljivem boju.
Od tam, kjer je Stane opazoval nenavadno Joževo nihanje, je bil prizor videti še bolj nemogoč in nerešljiv.
Videl ga je, kako se je v previsni zajedi vsaj malo zagozdil in prvič pogledal navzdol. Vrv se je zdaj vijugala med toliko klini, da se ni bilo več treba bati padca.
Nenadoma je Joža zavriskal. Vrisk se je razlil čez stene kakor topel veter.
«Da ni ponorel?» sta se čudila prijatelja spodaj. Ko le ni nehal, je Miha spodaj zaklical:
«Kaj pa je?»
«Nič ni! Samo pajek je šel čez klin!»
Oba sta se oddahnila ob srečnem znamenju. Joža je, nagnjen navzad nad prepadom, gledal, kako je križasti pajek prilezel iz svoje luknje. Počasi je prestavljal nitkaste noge in šel čez klin. Zlezel je v gladko steno in mu prekrižal pot. Joža je verjel, da mu pajki prinašajo srečo. Te nenavadne plezalce je imel tako rad, da jih še doma materi ni pusti pobijati. Kako se ga ne bi razveselil v tej odljudni stem, saj je oboževal življenje povsod in vedno ..
Pajek mu je vlil toliko moči, da je zlahka zdelal še zadnje metre navpičnosti in prekobalil previs, ki ga Je ločil
od krova Ladje. Ko je začutil pod nogami vama tla in zagledal nad seboj dobrohotno razčlenjeno skalo, je še enkrat zavriskal. Počutil se je kot Noe na gori Ararat po vesoljnem potopu. Zdaj so rešeni in potrjeni za življenje!
Neizmerno veselje mu je zaplalo v srcu. Duša mu je pela v silnem zanosu. Sonce je skozi režo oblakov vroče pripekalo in soparica je žehtela nad steno. Nad njim se je svetlikal rob večnega snega in vrh gore. Pod njim je čemelo vznožje stene, zavito v poletni čad. Tisoč dvesto petdeset metrov prepadov, hrepenenja, sanj in boja s strmino. To je njihova pot. čeprav še niso na vrhu, imajo ključe smeri v žepu! To bo gorenjska smer! Poleg slovenske, nemške in b avarske
Zabil je tri kline, da bi bilo bolj varno, in ukazal naprej. Najprej je Miha po krajši vrvi tovoril od Staneta navzgor oba nahrbtnika. Potem se je Stane vzpel do njega in je on plezal naprej. Nagajala mu je vrv in ni hotela gladko teči skozi dvanajst vponk. Šele ko jo je nekoliko osvobodil, je tekla. Zdaj se je laže vijugal skozi peči in previse, šlo mu je laže, a še vedno počasi. Pod vrhom je zmanjkalo vrvi in Stane je moral na pot. Drselo mu je in vrgla sta mu še dve vrvi. Ves zapreden se je kaj hitro pritelovadil navzgor za njima. Izbil je tri kline, s preostalimi pa se je zaman mučil. Joža jih je zabil tako globoko, da jih ni mogel izbiti. «Kar pusti jih!» sta vpila. «Najbrž jih je na oni strani sam zlodej zakvačil!»
Ko so se odsopli, so krenili naprej po dmasti, lepo plezljivi steni, na rob stebra. Blizu ogromne, globoke peči, ki drži v grapo ob Črni steni, so plezali že spokojno in dostojanstveno, kot zmagovalci. Med Zaplanjo in Kugyjeve palico so po šestindvajsetih urah plezanja srečni in zadovoljni dosegli vrh stene in popadali po tleh. Na Luknjo se je iz Trente valila razkuzmana megla, nebo je obetala spremembo vremena. Sen «skalašev» je bil uresničen, upanje
izpolnjeno.
Najprej so zgradili možica,	potem	pa so se, da bi	se
vsaj malo odpočili, zleknili vznak. Ježa je gledal oblake. Bili so kot čreda živali v diru, vseh mogočih oblik. Predajal se	je začudenju.	Zdaj, ko se	je znebil napetosti, bi	bil
najraje sanjaril. Če bi ga Tinca čakala in vanj zaupala, bi si sedaj lahko podala roke... Materi pojde prižgat svečo na	grob, tako se	je zaobljubil	spodaj	v črnem grabnu,	ko
ga	je bil prvič	zgrabil obup.	Tu bi	ležal zamaknjen	vse
do noči, če ne bi nebo grozilo in če se ne bi prijateljema mudilo.
Dvignili so se in se odpravili proti Kredarici. Vodila jih je velika, neskaljena sreča, kakršna sije iz oči samo otrokom Pa, saj so bili kot veliki otroci. Kaj so pravzaprav hoteli? Čistega zadovoljstva, radosti in moči. Vsega tega pa ja bilo v triglavskih stenah obilo za vse. Samo roke je bilo treba stegniti in odpreti oči, pa se bogastvo samo nateka v dušo.
S Kugyjeve police so si še enkrat ogledali Ladjo. Bočila se je nad prepade in pod njo se je že zgrinjala megla Videti je bilo, ko da bo zaplula v brezbrežnost. Saj je zaplula! Zarezala se je v valove njihovih spominov. Dokler bo njihov duh zaznaval ta svet, bo z njo vred ostalo nekaj nerazložljivega, saj komaj sami vedo, kaj &e je spodaj dogajalo.
V koči na Kredarici so si potolažili glad in žejo. Tudi pogreli so se ob toplo zakurjeni peči. Do noči je bilo treba priti v dolino. Oskrbnik jim je dal tri cementne vreče. Razrezali so jih na kose ter si jih namotali z vrvicami okoli stopal. Naglih korakov so hiteli čez Prag. Pod vstopom v steno so poiskali čevlje in zmetali scefrane vreče v rušja. Njihovo prešerno vriskanje, ki je odmevalo od skalovja, pa je bilo za oskrbnika Torkarja znak, da se je tura posrečila in da zmagovalci prihajajo.	t Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	26. aprila 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad- telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višifii enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Prl oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I,
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska

Trst
MRZLIČNA VOJAŠKA IN DIPLOMATSKA DEJAVNOST NA BLIŽNJEM VZHODU
Ostrejši spopadi na Hermonu pred Kissingerjevim obiskom
Varnostni svet obsodil Izrael zaradi napada na libanonsko ozemlje Sadat v Moskvo? • Sporočilo o napadu na vojaško akademijo
DAMASK, 25. — V vojaškem sporočilu, ki je bilo objavljeno v sirskem glavnem mestu, je rečeno, da je prišlo po sinočnjih občasnih spopadih na gori Hermon do artilerijskega ognja na vseh področjih fronte. Spopadi med sirskimi vojaškimi silami ter Izrelci na fronti Golanske planote trajajo že 45 dni. Izraelske sile so sporočile v Tel Avivu, da so sirske oborožene sile davi odprle ponovno artilerijski o-genj na področju gore Hermon in da so Izraelci odgovorili na papad.
Ti ponovni spopadi se dogajajo v trenutku, ko je varnostni svet obsodil izraelsko povračilno akcijo dne 12. aprila na libanonskem obmejnem prostoru. V resoluciji varnostnega sveta se obsojajo «vsa na silna dejanja ter še posebej tista, ki povzročajo tragično smrt nedolžnih civilistov». Resolucija ne omenja atentata, ki so ga napravili pa lestinski teroristi v izraelski vasi Kirjat Šmone 11. aprila letos. Resolucija je bila sprejeta s 13 glasovi, nihče ji ni nasprotoval in tudi nih če se ni vzdržal. LR Kitajska in Irak se nista udeležila glasovanja.
Malo prej je varnostni svet odbil spreminjevalni predlog ZDA, ki je nameraval vnesti v resolucijo tudi omembo pokola v Kirjat Šmo-nu. Spreminjevalni predlog je bil zavržen, ker je prejel samo šest pozitivnih glasov. (Francija, ZDA, Velika Britanija, Avstrija, Avstralija in Kostarika), medtem ko je proti glasovalo sedem držav (LR Kitajska, Indonezija, Kamerun, Kenija, Irak, Mavretanija in Peru). Dve državi, in sicer Sovjetska zveza ter Belorusija sta se glasovanja vzdržali.
Še prej je izraelska delegacija, ki ji načelnuje Josep Tekoah, zapustila sejno dvorano, ker se ni hotela udeležiti razprave o delni resoluciji, ki ne omenja pokola v Kirjat šmonu ter s tem dela krivico Izraelu.
V resoluciji, ki jo je izglasoval varnostni svet je med drugim rečeno, naj izraelska vlada ne izvaja nobene druge akcije, oziroma grožnje proti Libanonu. V resoluciji se še pozivajo prizadete stranke, naj se skušajo zadržati vsake akcije, ki bi utegnila kompromitirati pogajanja za pravičen in trajen mir na Bližnjem vzhodu. V resoluciji se nadalje poziva Izrael naj takoj vrne Libanonu libanonske civiliste, ki so bili zajeti ob zadnjem izraelskem vdoru na libanonsko o-zemlje.
Glede vojaških dogajanj na izraelsko - sirski fronti je treba omeniti še pisanje libanonskega lista «Al Hayat», ki trdi, da so sirske vojaške enote včeraj napadle in potem zavzele postojanko Kasr Šebib, ki je na najvišjem delu gore Hermon. Časopis trdi, da so mu to vest posredovali prebivalci libanonskih vasic na zahodnih obronkih gore. Ti so baje opazovali sirsko akcijo ter videli, kako se Izraelci u-mikajo s položajev, ki so jih imeli prej. Iz sirskih vojaških krogov se ni zvedelo nič o tej akciji. Izraelski vojaški glasnik pa je izjavil, da ne ve, kje bi bila omenjena postojanka. Dodal je še, da je na gori Hermon več zelo visokih položajev 7. najrazličnejšimi imeni, a da v tem primeru gotovo gre za kraj, ki je na drugi strani črte premirja.
Za nadaljnji razvoj vojaških in političnih dogajanj na Bližnjem vzhodu pa je pomembna vloga, ki jo igra in jo bo odigrala v bližnji prihodnosti egiptovska diplomacija. Sinoči je egiptovski zunanji minister Fahmi izjavil, da je za stopnjevanje sovražnosti na Golanski planoti odgovoren Izrael, kar bo imelo negativne posledice za perspektive miru na Bližnjem vzhodu. Fahmi je še pribil, da mora Izrael izbirati med vojno in mirom ter jasno začrtati svojo bodočo akcijo. Egiptovski zunanji minister je še pristavil, da njegova vlada pripisuje «zelo veliko pomembnost» srečanju med Kissingerjem in Gromi-kom, do katerega bo prišlo v Ženevi. To se bo zgodilo na pogovoru med zunanjima ministroma, ki bosta obravnavala vprašanje umika izraelskih in sirskih čet še preden bo Kissinger odpotoval na Bližnji vzhod, kjer bo obiskal razna a-rabska glavna mesta.
Egiptovska diplomatska in politična dejavnost v arabskem svetu je postala bolj živahna tudi z obiskom egiptovskega ministra za o-brambo maršala Ahmeda Ismaila v Damasku. Egiptovski visoki vojaški predstavnik se sedaj pogovarja s sirskimi predstavniki glede prenehanja sovražnosti na sirsko izraelski fronti. V Egiptu pravijo, da skuša maršal Ismail pripraviti pot ameriškemu državnemu tajniku, ki bo obiskal prihodnji teden Bližnji vzhod ter se še posebej zadržal v Damasku.
Zabeležiti moramo nadalje vest, ki prihaja iz Kaira in ki jo je sporočil dopisnik libanonskega lista «An Nahar». Po pisanju tega lista je Brežnjev povabil predsednika Sadata v Moskvo, da bi se z njim pogovarjal o pomembnih vprašanjih Bližnjega vzhoda. Pri tem gre posebno za odnose med Sovjetsko zvezo in Egiptom, ki so se v zadnjih časih precej «ohladili».
Na kraju naj še omenimo, da so v Kairu objavili sporočilo javnega tožilstva glede napada skupine ko-
mandosov na vojaško tehnično a-kademijo v Kairu, katere namen je bil, da se likvidira predsednik Sadat skupaj z drugimi egiptovskimi vladnimi predstavniki. V sporočilu je omenjeno, da je teroristični skupini poveljeval Saleh Sariya, ki se je baje ob koncu lanskega leta sestal s polkovnikom Gedafijem, in sicer na povabilo libijskega diplomatskega predstavništva v Egiptu. V sporočilu je še rečeno, da so komandosi zabodli dva stražarja pri zadnjih vhodnih vratih, ter se potem napotili proti skladišču muni-cije. Naklep pa se jim ni posrečil, ker so drugi stražarji odprli ogenj. Sledil je spopad pri katerem je bilo ubitih enajst ljudi, 27 pa ranjenih. V sporočilu je še rečeno. da so atentatorji nameravali zasesti pozneje egiptovski parla-
ment ter zajeti samega predsedni ka Sadata.
V zadnjem desetletju se je kitajska proizvodnja nafte podeseterila
HONGKONG, 25. — Po _ pisanju hongkonške revije «Trgovina in potovanja» se je v zadnjem desetletju kitajska proizvodnja nafte podeseterila. V LR Kitajski so leta 1963 pridobivali le pet milijonov ton nafte, danes pa jih pridobivajo že 50 milijonov.
Revija «Wei Wei Pao» pa trdi, da bo pekinška vlada zgradila v Hongkongu ogromno «tank farm» v okviru svoje politike
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimmimmniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiii
PREISKAVA 0 FAŠISTIČNIH BOMBNIH ATENTATIH
ri povezan s prevratniki fašistične skupine «La Fenice»
«Ordine nero» spet v ospredju z atentatom na avto treviškega pravdnika dr. Macrija
MILAN, 25. — Milanska policija nadaljuje preiskavo, da bi odkrila komu je bilo namenjenih 62 dina-mitnih nabojev, 46 detonatorjev in nekaj več sto metrov zažigalne vrvice, ki so jih predsinočnjim zaplenili aktivistu CISNAL Pietru Ne-griju. Le-ta ni hotel odgovoriti na nobeno vprašanje, ki mu ga je zastavil namestnik milanskega državnega pravdnika dr. Piromalli, ki vodi preiskavo. Kaže, da je le odločno zanikal, da bi poznal Adriana Petronija, desničarskega skrajneža odgovornega za atentat na sedež F’SI v Leccu. Negri naj bi tudi poudaril, da ne pozna niti Pietra Battistona, desne roke voditelja prevratniške skupine «La Fenice», ki je pripravila atentat na brzec Turin — Rim.
Vse kaže pa, da preiskovalci ne verjamejo Negriju, saj je ta zaha-
DRAG PREDSEDNIK
Francoska vlada, bo potrošila 76 milijonov in sto tisoč frankov (okrog deset milijard lir) za predsedniško volilno kampanjo. Od tega je sto tisoč frankov namenjenih za delovanje ustavnega sveta, ki bo moral nadzoromti potek kampanje, 76 milijonov frankov pa za propagando, ki je v breme državi: tiskanje in leplenje letakov s političnim programom vsakega kandidata, tiskanje in razpošiljanje brošur z izjavami vsakega kandidata.
Leta 1969 so potrošili za predsedniško volilno kampanjo polovično vsoto. Vzrok? Kandidatov je bilo le 7, pa tudi cena papirja je bila polovična.
ZARADI MIROVNE POGODBE TRIDENTINCI OB GREZNICE
Mirovna pogodba, ki sta jo sklenili Avstrija in Italija ob koncu prve svetovne vojne je ustavila gradnjo greznic okrog jezera Caldonazzo. Gradbeno podjetje bi moralo namreč s kanalizacijo prečkati železniško progo, tega pa ne more storiti, ker proga ni italijanska last. Po pogodbi bo Italija dobila v last progo šele leta 1984, zakoniti lastnik pa je še tZasebna družba železnice Val-sugano». Vprašanje brez odgovora pa je še, če družba še vedno obstaja in v tem primeru, kje ima svoj sedež.
PEŠ ČEZ ZDA
Neki ameriški upokojenec, 56-letni John Lafferty, se je včeraj odpravil na dolgo pot peš: njegov namen je prehoditi ZDA od San Diega do New Yorka, da bi opozoril ameriško javno mnenje na nujnost večjih finančnih naložb v boj proti raku. Lafferty meni, da bo prehodil svojo dolgo pot v 80 dneh.
jal v neki bar v Ulici Borgogna v Milanu, kjer se zbirajo fašistični pretepači in kamor je zahajal tudi Battiston. Agenti so opravili vrsto hišnih preiskav v Milanu in okoliških mestecih na podlagi naslovov, ki so bili zapisani v Negrijevi beležnici, kaže pa, da doslej niso prišli do pomembnih rezultatov. Po mnenju preiskovalcev je Negri le «kurir eksploziva». Njegova naloga naj bi torej bila oskrbovati z razstrelivom skupinico, ali več skupinic, ki naj bi pripravljale atentate.
Policija je v tej preiskavi osredotočila svojo pozornost na zanimi-
vo okoliščino. Ulica Vaipietrosa, kjer so zasačili Negrija, je v bližini Ulice Zecca Vecchia, kjer so 13. decembra lani našli skladišče razstreliva last Pietra Battistona in' je v četrti, kjer so nekaj dni prej fašisti izvedli atentate proti sedežema jugoslovanske turistične agencije «Yugotours» in sovjetske letalske družbe «Aeroflot».
V isti četrti je tudi davčna iz-terjevalnica, nad katero so se znesli fašistični prevratniki, in blizu je tudi urad oglasnega oddelka lista «Corriere della Sera», kamor so fašisti podtaknili bombo pred enim letom.
Policija je raztegnila preiskavo o delovanju Negrija tudi na Parmo, kjer so ga v skrajnodesničarskih krogih poznali kot «Milančana». V emilijskem mestu je imel Negri že večkrat opravka	s	pravico:	odse-
del je 12 let v zaporu zaradi tatvin in ropanja, bil je obsojen zaradi nedovoljene posesti strelnega orožja, proti njemu je v teku proces zaradi izsiljevanja.
Fašistična trganizacija «Ordine nero», ki si lasti očetovstvo nad a-tentati proti milanski davčni izter-jevalnici, sedežu	PSI v Leccu	in
Ljudskem domu	v	Perugii,	se	je
snoči «proslavila» še z enim podlim dejanjem. V Trevisu so danes ponoči vrgli zažigalno bombo proti avtu namestnika državnega pravdnika dr. Macrija, ki je bil javni tožilec na procesu proti skupini desničarskih pretepačev obtoženih vrste nasilnih dejanj. Sodniki so spoznali fašiste za krive.
Atentatorji so o svojem podvigu anonimno obvestili	policijo,	ki	je
v zvezi z atentatom našla sveženj letakov, v katerih si «Ordine nero» lasti očetovstvo nad podlim dejanjem in grozi, da bo odslej odgovoril z nasiljem
NOV RAZPLET V ZADEVI HEARST
Patricia: «Prostovoljno sem oropala banko»
Simbioniška vojska poslala policiji izjavo, posneto na traku, v kateri dekle poudarja, da se je prostovoljno pridružila ugrabiteljem
SAN FRANCISCO, 25. — Pripadniki simbioniške osvobodilne armade, ki so 4. februarja letos ugrabili 20-letno hčerko založnika Randolpha Hearsta, Patricio, so danes poslali policijskemu poveljstvu v San Franciscu novo sporočilo posneto na magnetofonskem traku. V slednjem sporočilu dekle zavrača vse domneve, da so jo ugrabitelji prisilili, da prestopi v njihove vrste, in ostro napada očeta in zaročenca zaradi njune buržujske ideologije.
Patricia potrjuje, da se je pred devetimi dnevi prostovoljno udeležila roparskega podviga v osrednji banki v San Franciscu. Kot je znano so skrite fotografske kamere posnele Patricio v banki, ko je z brzostrelko v roki nadzorovala uradnike. Dekle trdi, da je bila njena brzostrelka nabita in da ni nihče od tovarišev, če ne slučajno, naperil orožje proti nji. Na sliki je bilo namreč videti ugrabitelja z brzostrelko naperjeno proti Patricii. Prav zaradi tega in iz obzira do mogočnega očeta so preiskovalci doslej dopuščali možnost, da je bilo dekle prisiljeno pristopiti simbioniški vojski. Medtem ko je javni tožilec izdal proti ostalim banditom zaporni nalog zaradi ropa. je proti Patricii izdal zaporni nalog kot proti «pomembni priči»,
Mnenja preiskovalcev pa so bila že od vsega začetka deljena: eni so trdili, da se je Patricia prostovoljno pridružila ugrabiteljem, drugi pa so menili, da je bila k temu prisiljena. Med prve gre vključiti pravosodnega ministra Saxbeja, ki je že javno izjavil, da je po njegovem Patricia navadna kriminalka. Po zadnji Patriciini izjavi pa bo verjetno le malokdo vztrajal v prepričanju, da je bilo dekle prisiljeno udeležiti se roparskega podviga.
Policija ni dovolila časnikarjem, da bi poslušali posnetek in zadovoljiti so se morali z izvlečkom, ki so ga pripravili preiskovalci. Po teh naj bi Patricia obtožila očeta, da je «sovražnik ljudstva», «svinja» in «lažnivec», o zaročencu Stephanu Weendu pa trdi, da je «tradicionalist» in «seksuoman».
Skupno s Patriciino izjavo so policijski agentje dobili tudi sporočilo poveljnika simbioniške osvobodilne armade, skrivnostnega «feldmaršala 5», ki naj bi baje bil 30-letni Donald De Freeze. Ta poudarja, da so prejšnji teden med ropom streljali proti mimoidočima pešcema, da bi si lahko omogočili beg. Pribija tudi, da bodo odslej brez usmiljenja streljali proti tistim, ki bodo sodelovali z oblastmi, kot proti sovražnikom.
Danes so v San Franciscu sklicali veliko poroto, ki bo vodila preiskavo o zadevi Hearst. Po mnenju sodnih izvedencev je zelo verjetno, da bo porota formalno obtožila Patricio ropanja in jo bo poslala pred sodišče. Založnik Hearst je v tej zvezi najel najboljše kalifornijske odvetnike in jim zaupal obrambo Patricie na osnovi domneve, da je bilo dekle prisiljeno pristopiti k simbioniški fronti z grožnjami in s psihološkim pritiskom. Po zadnji dekletovi izjavi pa bodo odvetniki mogli le s težavo vztrajati na tej obrambni liniji.
in ju obtožila prevratniškega delovanja. Aretiranca sta zakonca Antoine in Bianche Martin.
Nizozemska policija zaplenila 2 ioni hašiša
AMSTERDAM, 25. — Nizozemska policija je snoči aretirala tri razpečevalce mamil in jim zaplenila dve toni hašiša. Sum agentov je pritegnilo raztovarjanje neke ribiške ladje pri Volendamu. Ladja je bila zasidrana na odprtem morju, mamilo pa so peljali na kopno s čolni in ga natovarja-li na tovornjak.
Po posegu agentov je ribiška ladja odplula v mednarodne vode, a nizozemske vojaške ladje imajo ukaz, da jo ustavijo in jo prisilijo, da se vme v pristanišče.
S procesa v Bocnu proti župniku S teinkassererju iz vasi Sv. lederti v dolini Ulten, ki je obtožen, da je umoril 63-letno gospodinjsko pomo čnico Luiso Platzgummerjevo. Na sliki župnik med karabinjerjema
Hiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiill
RESOLUCIJA 7. KONGRESA ZK SRBIJE
MEJA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO NE MORE BITI PREDMET RAZPRAVE
Srbski komunisti se obvezujejo, da se bodo še nadalje zavzemali za razvoj dobrih odnosov in sodelovanja z vsemi državami na principu nacionalne suverenosti in nevmešavaiija v notranje zadeve
ALIC4NTE, 25.	— Po sporočilu
francoskega konzulata v španskem mestu Alicante je Francova policija aretirala mlada francoska profesorja
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 25. — Na 7. kongresu ZK Srbije, ki se je končal danes, so poleg izvolitve vodilnih organov zveze, sprejeli več resolucij, med katerimi tudi posebno izjavo o razvoju jugoslovansko - italijanskih odnosov, v kateri podobno kot v pismu predsedniku Titu obsojajo iredentistično zahtevo italijanske vlade, ugotavljajo, da meja med Jugoslavijo in Italijo ne more biti predmet razprave in poudarjajo, da bo vsak poskus napada na Jugoslavijo, s katere koli strani odbit.
Komunisti Srbije v imenu vseh delovnih ljudi, narodov in narodnosti Srbije ugotavljajo, da italijanska vlada s svojim ravnanjem, ki ogroža mir in varnost na tem delu Evrope, zanemarja interese italijanskega naroda in ruši dobrososedsko sodelovanje med obema državama, ki se je uspešno razvijalo na načelih miroljubne koeksistence. Zato ima italijanska vlada odgovornost za posledice, ki lahko nastanejo iz take politike. Komunisti Srbije ugotavljajo, da je bilo z mirovno pogodbo in sporazumom o soglasju dokončno rešeno vprašanje meja med Jugoslavijo in Italijo in da se Jugoslavija, vodeč politiko dobrososedskih odnosov z Italijo, dosledno drži načela enakopravnega sodelovanja in spoštovanja nacionalne suverenosti, teritorialne integritete in nevmešavanja v notranje zadeve. Sedmi kongres Srbije izraža prepričanje, da bodo delavski razred in vse italijanske napredne demokratične sile v interesu dobrososedskih odnosov in vsestranskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo naredile vse, da se italijanska vlada enkrat za vselej odpove teritorialnim zahtevam do socialistične Jugoslavije.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii imi timi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi Hlini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiii,ii£(iiiiiii„iiiiiiiiiiIii
Aretiran Brandtov sodelavec
■Sil

BONN, 25. — Agenti obveščevalne službe ZRN so predsinočnjim aretirali v Bonnu Guenterja Guil-laumeja, ki je bil eden od treh svetovalcev zahodnonemškega kanclerja Brandta. Visokega funkcionarja so obtožili, da je častnik vzhodnonemške «Volksarmee» ter da je več let vohunil v korist vzhodno nemške obveščevalne službe. Do aretacije Guillaumeja je prišlo, ko se je ta vračal z dopusta ter je že nameraval zbežati z večjo vsoto mark v žepu. Skupaj z njim so bili aretirani tudi žena, njegova mati,
tašča in zakonski par, ki je služil pri Guillamejevih.
Guenter Guillaume je bil. kot smo dejali, eden od treh svetovalcev kanclerja Brandta in ne njegov c-sebni tajnik. Moški je prišel iz Vzhodne Nemčije že 1. 1956 ter se je kmalu odlikoval zaradi svoje de javnosti, agilnosti in drugih vrlin v vrstah nemške socialdemokratske stranke. Tudi njegova žena je o-pravljala pomembne funkcije v državnem aparatu. L. 1970 je prišel v ožji stik s kanclerjem Brandtom ter je začel skrbeti za razpored
Udeleženci 7. kongresa ZK Srbije borov, družbeno - političnega sve-
izražajo pripravljenost, da se tudi v nadaljnje odločno zavzemajo za razvoj dobrososedskih odnosov in sodelovanja z vsemi državami na načelih miroljubne koeksistence. Na kraju izjave delegati 7. kongresa ZK Srbije izražajo pripravljenost vseh srbskih komunistov, da skupno z vsemi državljani jugoslovanske skupnosti odločno branijo pridobitve narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije enako hrabro in odločno kot so jih. pridobili, da branijo suverenost teritorialno integriteto in samoupravni razvoj Jugoslavije. Branje izjave so delegati večkrat prekinili z dolgotrajnim a-plavzom.
B. BOŽIČ
Na seji komisije za mednarodne
zadeve zveze sindikatov SFRJ
Italijansko delavsko gibanje naj zavrne stališče italijanske vlade do «Cone B>
LJUBLJANA, 25. — «Jugoslovanski sindikati se v sklopu celotne mednarodne dejavnosti samoupravne socialistične Jugoslavije zavzemajo za razvoj vsestranskega sodelovanja s sindikati sosednih dežel. Tako sodelovanje krepi prijateljstvo med delavci Evrope, hkrati pa prispeva tudi k razvoju splošnih odnosov v Evropi z namenom zagotoviti mir, varnost in življenjske koristi delavskega razreda in vseh narodov Evrope.»
Te misli so bile izhodišče današnjega posveta, ki ga je v Ljubljani priredila komisija za mednarodno dejavnost Zveze sindikatov Jugoslavije. Na posvetu so vidno pozornost posvetili najnovejšemu stanju v jugoslovansko - italijanskih odnosih in pri tem odločno obsodili zahteve italijanske vlade po delih jugoslovanskega ozemlja. Poudarili so, da se mora Italija v korist miru in sodelovanja nedvoumno odreči sleherni pretenziji do jugoslovanskega ozemlja. Ugotovili pa so, da spor, ki ga je sprožila italijanska vlada, ni okrnil solidarnosti delavskega gibanja obeh držav. Izrazili so prepričanje, da bi pomenila odločna zavrnitev stališč italijanske vlade najbolj viden izraz take solidarnosti.
Na posvetu je dobilo vidno mesto tudi vprašanje narodnih manjšin, ko so se izrecno zavzeli za tako sodelovanje s sindikati sosednih dežel, kjer bodo vprašanja zaščite manjšinskih pravic navzoča kot tista vprašanja, ki terjajo obojestransko zavzetost sindikatov za kar najbolj uspešno zagotovitev enakopravnega položaja manjšin. Zlasti so poudarili nujnost, da avstrijska vlada izpolni vse obveznosti, ki jih ji glede pravic koroških Slovencev nalaga državna pogodba.
Na koncu so sprejeli sklep, da se v mednarodno sodelovanje sindikatov zlasti sosednih držav kar najbolj dejavno vključijo vse organizacije od zveznih, republiških, občinskih svetov do osnovnih celic sindikatov po podjetjih.
D. K.
kanclerjevih političnih srečanj, potovanj itd. Na splošno se je u-kvarjal z zadevami odnosov med predsedstvom vlade in socialdemokratsko stranko. Njegovo življenje je potekalo normalno. Policijski organi so ugotovili le, da se je rad družil s tujimi diplomati.
Guillaumejeva aretacija je zelo neprijetna za Brandtovo vlado.
Nemški demokristjani že napovedujejo zahtevo po sklicanju parlamenta, ki naj bi moral obravnavati BEOGRAD, 25. — Podobno kot to kočljivo zadevo. Na sliki kancler delegati na 7. kongresu ZK Srbije Brandt skupaj z Guillaumejem. I so tudi člani zunanjepolitičnih od-
Zunanjepolilični odbor zvezne skupščine SFRJ o mejnem sporu
ta in sveta narodov zvezne skupščine na današnji zadnji seji dali polno podporo stališčem, ki jih je glede zahtev italijanske vlade jasno prikazal predsednik Tito v Sarajevu, to je, da Jugoslavija ne pristaja na nikakršne razgovore za mejo, ki je za Jugoslavijo dokončna in da zahteva od italijanske vlade, da umakne svoje teritorialne zahteve za področje Kopra in Buj. Italijanske teritorialne zahteve, so u-gotovili na seji omenjenih odborov, so posledica notranjega položaja v Italiji in del kontinuiranih akcij raznih pritiskov na Jugoslavijo iz inozemstva. Jugoslavija je bila v svojem stališču in v svoji politiki dosledna in odločna in. je iz sedanje protijugoslovanske akcije izšla z o-krepljenim mednarodnim položajem in ugledom.
Na skupni seji omenjenih zuna-njeoolitičnih odborov zvezne skupščine, ki sta razpravljala o več aktualnih mednarodnih vprašanjih, je zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic poročal o sedanjem zasedanju generalne skunščine OZN, o poteku razgovorov o drugi fazi konference o evropski varnosti in sodelovanju in o najnovejšem razvoju italijansko - jugoslovanskih odnosov.
PRAGA, 25. — češkoslovaška tiskovna agencija ČTK pje sporočila, da se je zdravstveno stanje predsednika republike Svobode spet poslabšalo in da je moral 78-letni državni poglavar ponovno v bolnišnico. Svoboda, ki je moral na zdravljenje v bolnišnico konec marca zaradi vnetja dihal-nir organov, se je vrnil domov pred nekaj dnevi.
Elisabeth Taylor in Richard Burton se bosta ločila
HOLLYWOOD, 25. — Vse kaže. da sta se filmska zvezdnika Elisabeth Taylor in Richard Burton dokončno odločila za razporoko. V skupnem tiskovnem sporočilu sta poudarila, da sta že dala nalog svojemu odvetniku in prijatelju Aarcnu Froschu, naj u-krene vse kar je v tej zvezi potrbno.
Obiskali smo
(Nadaljevanje s 4. strani)
pravili jetniki. «Pojdite in poglejte. So tudi kletke za ženske. Prav blizu so, na oni strani. Jih slišimo, kadar jočejo.»
Nadaljevali smo pot. Našli smo dve vrsti povsem enakih kletk. V vsaki je bilo po pet žensk. Najmlajša je bila stara 15 let, najstarejša je imela čez 70.
«Prosimo vas malo vode,» so moledovale. «Tu sem že sedem mesecev in med tem smo imeli le trikrat zelenjavo. Bolne smo in nam ne dajo zdravil.»
Večina žensk je bolnih. Večina je tuberkuloznih. Mnoge imajo tudi razne kožne bolezni. Najbolj bolehne so ležale kar na tleh. Ostale so se tiščale zidu.
«Koliko si stara?» sem vprašal dekle. «Osemnajst.» «Si študentka?» «Ne, delavka sem. Delala sem v tovarni.» «Kdaj so vas zaprli in ste komunistka?» sem jo vprašal. Nasmehnila se je in rekla, da ni komunistka, da pa se je potegovala za mir v deželi. Tedaj se je vmešal stražar, ki je zakričal. «Nisi hotela pozdraviti zastave! Si komunistka in zaslužiš smrt!»
Življenjske razmere jetnikov so daleč od tega, kar o tem piše v publikaciji, ki smo jo dobili, preden smo odpotovali iz Saigona. V tej publikaciji piše: «Jetniki se ukvarjajo s programom ročnega dela in obrtništva. Rezljajo les, tkejo, negujejo živali, kuhajo. Prisostvujejo raznim tečaiem, nadaljujejo s študijem, negujejo razne kulture . . .» — piše D. Luce.
V gornjem smo videli, kaj ti nesrečneži negujejo ...
fllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllHliiillilliiniliilIliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillia
Bestettijeva ohranila naslov prvakinje «Risehialotto»
Čeprav ji usoda ni bila mila, je priigrala skoraj dva milijona lir
MILAN, 25. — Genovežanka Rober- j ob koncu priboril 200 tisoč lir s prala Bestetti je ohranila naslov prva- vilnim odgovorom na vprašanje o pr-kinje popularne televizijske oddaje vem bombnem napadu na Tokio med
«Rischiatutto». Tudi tokrat je prvakinja prekosila tekmeca v zadnjem trenutku, ko ji je usoda naklonila prvi «superjolly». Stavila je 300 tisoč lir, da je Kanada po Sovjetski zvezi največja država na svetu in tako dokončno obračunala z nasprotnikoma. Tudi danes je Bestettijeva dobro zaigrala, piiznati pa je treba, da ji usoda ni prav posebno naklonila veliko dobrih kart, s katerimi bi lahko zbrala nekaj milijončkov. Kljub temu je prvakinja ob koncu priigrala čedno vsotico: milijon in 980 tisoč lir.
Današnja nasprotnika Bestettijeve sta bila trdoživa in bojevita, marsikdaj pa je bilo njuno znanje pomanjkljivo. Franco Rizzo, poštni uslužbenec iz Palerma, je na primer zapravil s podvojilnim vprašanjem vseh 600 tisoč lir, ki jih je mukoma zbral v prvem delu igre. Uradnik je začel še kar dobro in odgovoril na osem od desetih začetnih vprašanj o Man-zoniju, ni pa znal dobro izkoristiti vprašanj na panoju. Usoda mu je naklonila dve supertveganji, dva jolly-ja in dve tveganji, kljub temu pa je zbral komaj 600 tisoč lir in še te je zapravil s podvojilnim vprašanjem, ker ni znal, da je bil Manzonijev lazaret blizu vzhodnih vrat Milana.
Nekoliko več sreče je imel turin-ski študent Enrico Cerutti, ki si je
drugo svetovno vojno. Cerutti, ki si je za glavno temo izbral bitke na Pacifiku v drugi svetovni vojni, je prišel na «Rischiatutto» trdno odločen, da zmaga in obogati. V ta namen se je prijavil za kar 21 vprašanj panoja. Odrezal se je kar dobro, a proti koncu je zapravil vse z napačnim odgovorom na vprašanje o, trèh nemških utrjenih linijah v Italiji (gotska, Hitler, Gustav).
«Boljše kot nič», je komentiral Cerutti po zaključku oddaje, a ni mogel prikriti solz, ki so mu lile po licih. Predmeti na panoju so tokrat bili: ameriška literatura, Sardinija, «colossal», letalstvo in 25. april.
A vrnimo se k prvakinji, ki je izpolnila obljubo prejšnjega tedna: Bon-giornu je prinesla orjaško torto, ki jo je sama pripravila. Tokrat Bestettijeva ni bila tako živčna in bojazljiva kot pri prvem nastopu, a majhna nesreča jo je spravila v krizo. V televizijskem studiu je udarila z glavo v mikrofon in na čelu ji zrasla čedna buška, ki pa jo je skrila s pričesko. Prvakinja je spretno izrabila nezgodo, a njen strah, njena živčnost nista prepričali nikogar: sta le poza, s katero se skuša prikupiti občinstvu, saj ko je potrebno, odgovarja pravilno in odločno. Podvojilno vprašanje je bilo kaj preprosto: morala je spoznati Chopinovo mazurko.