UČIT. TOVARIŠ. Še za Družbo! Vi, ki ste bili stebri Ciril Metodove Družbe; vi, ki ste nosili idejo narodne obrambe med narod; vi, ki ste rešili tisoče in tisoče naše dece iz žrela pottfjčevanja — kje ste? Še živite, še delujete. a vaše agilno delo se je obrnilo drugam! Ali Družbe ni več, ali več ne deluje? Se deluje! a pred njeno delo je padel železen zastor, ki nam zakriva njeno delovanje. Prišel bo pa dan, ko sq bo dvignil ta zastor in mi bomo videli na pozornici sad njenega dela, ki bo več!e in važnejše od preteklega, a tudi zvezano s še večjimi žrtvami! Dohodki Družbe so se pa po previatu sila zmanjšali. dasi so se njeni izdatki ogromno povečali in je vedno več rok. ki se stezajo do nje po pomoč in vedno več src. ki so potrebna njene pomoči. Narod misli, da je sedaj delo Družbe končano, ko smo osvobojeni in je dolžnost državc. nositi sedaj breme narodne obrambe. da ohranimo naš element izven mej pri narodni zavesti. Popolnoma napačno je to mnenje, ker so državi bolj vezane rokc kot Družbi. — Družba nam je neobhodno potrebna! To je treba narodu pojasniti! Poživeti je potreba za to zopet detovanje Ciril Metodovih podružnic in tudi z nabiralniki zopet na dan! Delovanje Družbe nam bo potrebno še desetled.a, zato je potreba vzgojiti tudi nov naraščaj narodno - obrambnih deIavcev. Vzgojiti jih moramo, da bodo nolni zavesti prinesli novega življenja našim riarodno - obrambnim društvom. In najlepša prilika za to se nam nudi v šoli! Pr^d seboj iniamo kopo nežnih src, katere treba vzgajati v narodno zavedne domoljube. Zlasti v nekatere šole je pa vstopilo mnotro dece. katero je pognalo kruto sevraštvo in pohlep po naši lepi zemfci z njihove rodnc grude. Vzgojimo jih v Janičarje! Že *pri pogledu na te malčke se spomnimo nebote. da so in bi imeli v svojem rojstnem kraju dovolj pri- like izobraževati se, spomnimo se pa tu- di one Družbe, ki je že doleo dobo delo- vala na spornih mejah z probudo našega naroda. Komur je pri srcu naša mladina in se ie zanimal za njeno izobrazbo, se bo dobro snomirfjal, kaj je storila Družba sv. Cirila in Metoda s svojimi šolami tam. kjer je pretila pohlepna tujčeva ro- ka, da nam iztrga iz naročja našo mla- dino. In ta Dn'*K:. ima danes vršiti to vzvišeno nalogo še v velik<j večji meri. Vsak pa vc. da potrebuje zato ogromnih sredstev. Ali bi ii ne mogli pomagati? Ali bi ne mogli navajati naše mladine, da spoznava in občuduje železno energijo te Družbe, katera nam je reševala iz novodnji nemške in italijanske pohlepnosti našo zemljo, našo deco, našo bodočno«t? Ali ne bo rodila ta hvaležnost misli da ie potreba to kulturno ognjišče podpirati z vsemi silami? Kaj bi ne mrsrlo voditi učiteljstvo zbirk v ~-;d Družbi sv. Cirila in Metoda? Po pnliki znamk. Silno veselje ima- io otroci s tem zlasti danes. ko kroži to-  liko raznih vrst znamk, bodisi naših kot  tujih. S spretno besedo doseže učite.j lahko vsai lep uspeh. S kako vnemo otroci zbirajo! Kako  se i'm iskre oči, ko donašajo znamke: »Za Družbo!« Vztroia za narodno - obrambno delo ie še več vredna od znamk! Redkeje se dobi štanijolni papir, _ kjer je mogoče. na' bi zbirali i tega. Rabite v špli »Ciril-Metodove« svinčnike in drugo! Tako bomo vzgajali deco v ljubezni in hvaležnosti do one Družbe. ki ni in ne bo pozabila onih naših dragih. katete oklena tujčcvo zatiranje: vzgojili bomo rodove, ki bodo še iskreneje vzljubili to našo lepo zemljo, in l)odo nosili v sebi ter znali vceDljati tudi drugim čut dolžnosti. kadar jih zove domovina. Storili bomo svojo — dolžnost!