Stev. 9 Cena 15 din pno, 6. marca 1959 Letnic0^1 Med prvimi nalogami ZB NOV proslave 40 letnice KPJ Občinski odbor ZB NOV Ptuj. ki 2ajeiBa 22 organizacij s 1345 čia- ni. je imel 23. februarja t. 1. občni zbor, ki je pokazal, da se je do- sedanji odbor s komisijami vred dobro zavedal vseh prevzetih na- lop sprejetih na zadnjem obenem zboru 29. decembra 1957 in ,iih je tudi opravil z uspehi. Novoizvolje- nemu odboru je ostala večina lanskih nalog, nabralo pa se je za letošnje leto nekaj novih, ki za- htevajo še večjo aktivnost vod- stva občinske organizacije in vse- pa članstva, da bodo vse naloge v redu izvršene. Poleg predsednikovega, organi- zacijskega, blagajniškega in osta- lih poročil je ostalo še dovolj ča- sa' za diskusijo z zdravimi pobu- dami in predlogi, ki jih bo novo- izvoljeni zbor zajel v svoj letošnji delovni program. Letošnje naloge komisije za skrb za borce, za zgodovinsko spomeni- ško varstvo, za skrb za otroke ter sekcije za internirance, izseljence in zapirane bodo novoizvoljene komisije nadaljevale, kar zagotav- lja agilnost ponovno izvoljenega predsednika komisij tov. Jožeta Sotlarja, V:d^ Rojiceve. Lotke Ma- lčkove in Ivana Rudolfa. Vse ndogs ZB NOV ^ahte¥c!|o sodelo¥«mje vse§a članstva Po poročilih o lanskem delu, ki so bila izčrpna, je ostalo še do- volj časa za plodno razpravo, v kateri so se :^odelujo*i omejili na nekaj ni'važnejših vprašanj. So- delovanie članstva ZB NOV z odbo- rom in vsemi komisijami ter z odborom za proslavo 40-letnice KPJ. ki j? pri Občinskem komite- ju ZKS, je (-.0 sklepu zh<)ra med prvimi nr.logami organizacij ZB NOV. Skrb za bore, za partizan- ske otroke, za zgodovin.ski rriate- rial in spcmeniVko varstvo, skrb za internirance, izseljence in za- pirance ostane stalna naloga or- ganizacije v občini. Zbor je pod- črtal kot borbeno nalogo članstva ZB NOV sodelovanje v politični in gospodarski akciji za izboljšanje proizvodnosti našega kmetijstva, za obnovo sadjarstva in vinograd- ništva, za napredek naše živinore- Spomenik Lackove čsl« bo stal v Mostju - Idefm načrt je že odobren Dosedinn predsednik tov. Miro Bračič je zboru raztolmačil po- drobnosti v z\'ezi s spomenikcm Lackovi četi. ki bo postavljen in odkrit v Most ju ob 8. avgu- stu 1959 — občinskem prazniku Ptuja. To o-dkritje bo v okviru pros!a\? za 40-letnico KPJ, saj so bili člani La::kove čete člani KPJ in pomeni njihov drzni in he^-oj- ski podvig z oborož?no vstajo proti fašizm'j v tem delu Sloveni- je 1941—1942 odziv na poziv KPJ na oboroženo borbo proti fašizmu. Novi spomenik bo neminljiv dokaz visoke.Ta spoštovanja nagega ljud- stva napram žrtvam članov Lacko- ve čete in svetel zgled njiho.ega patriotizma. B-dT, revohidonoTiev ne ha napredka v našem kmetijstvu Gost zbora sekretar Občinske- ga komiteja ZKS tov. Ivan Kranj- čič ie v razpravi poudaril, da je sedanja naloga slehernega člana ZB NOV in člana množičnih orga- nizacij naše občine nadaljnje raz- vijanje pridobitev revolucije z os^-edctočenjem vseh socialističnih sil, v borbi za napredek našega kmetijstva, za socialistične odno- se med km^ečkim prebivalstvom. Na tem gospodarskem bojnem po- lju združene napredne sile bod.T z besedo in dejar^iem razblinile vsako bojazen pred pokretom za naor.^dno kmetijstvo, ki mora s hitrejšimi koraki za razvo.jem in- dustrije. Po zmagoviti borbi za narodno neodvisnost in socializem nam je potrebna tudi ekonomski) i>eod-v-isnost, kar nam deloma one- n^ogoča še naše zaostalo k-meM.;- stvo, ker še moramo hrano uva- žati in jo tud' drago plačevati, kar seveda občutijo tudi" naši davko- plačevalci. Veliki uspehi v naši in- dustriji nam dokazujejo, da smo sposobni te doseči tudi v kmetij- stvu. Pri tem vprašanju se je za- držal tudi novoizvoljeni predsed- nik občinske organizacije ZB NOV tov. Franc Belšak. Tov. Bračič pa se je vrnil še na proslavo 40-let- nice KPJ po podjetjih in šolah in na nujnost, da se z zgodjetja. Sindikalna or- ganizacija ne sme dovoliti, da bi delavci s kimanjem potrdili tarifni pravilnik, ne da bi dali svoja mne- nja, svoja stališča. Taki tarifni pravilniki bi bili brez življenjske vsebine, ampak samo produkt do- ločene skupine ljudi, ki je izde- lala osnutek tarifnega pravilnika. Res je, da je letos teže sestav- ljati tarifni pravilnik, ker m no- benih receptov ali šablon, ki bi predpisovale ze vnaprej določene plače. Sredstva za osebne dohodke razdeljujejo organi delavskega sa-- moupravljanja, pn razdeljevanju pa ravnajo na osnovi določil do- kumentov, ki jih sprejme delovni kolektiv: tarifni pravilnik, pravil- nik o normah in akordih, pravil- nik o premijah, pravilnik o nagra- jevanju po enoti proizvoda in dru- gi. Razdeljevanje mimo okvirov, ki jih določajo zgoraj navedeni dokumenti, ni dopu.stno, vsi ti do- kumenti pa morajo obvezno biti priloženi tarifnemu pravilniku, ko ga delovni kolektiv predloži ob- činskemu ljudskemu odboru in občinskemu sindikalnemu svetu v odobritev. Letos smo si začeli prizadevati, da bi se nagrajevanje po učinku čimbolj razširilo, da bi bil zaslu- žek vsakega člana kolektiva od- visen od rasti dohodka in storil- nosti. S tem je treba računati pri pripravljanju tarifnih pravilnikov. Za nagrajevanje po učinku bi zmanjkalo denarja, če b; v pod- jetjih večino osebnih dohodkov porabili za povišannje tarifnih po- stavk. To pa bi pK>meni!o tudi sa- mo nominalno p>ovišanje plač, kar ne bi v ničemer \'plivalo na zvi- šanje delovne storilnosti. Občinski sindikalni svet ne bo dal soglasje tarifnemu pravilniku, če mu ne bodo priložena m.erila cela ali pa vsaj elaborat, kako bodo v kolekti'\ru v najkrajšem ča- su uvedli nadgrajevanje po učinku, isto stahšče pa bo zavzel tudi ob- činski ljudski odbor. Uredba opri- pravljaiij'j tarifnih prav-flnikov namrer nsiaiga. občinskim ljudskim odborom, da ne smejo dati pri- stanke k tarifnemu pravilniku, če ni priložena vsa potrebna doku- mentacija, iz katere je razvidno, da je delavski svet zasnoval ta- rifno politiko na realnih osnovah svoje celotne gospodarske politi- ke, na osnovah dohodka, s kate- rim razpolaga, na osnovah real- nih gospodarskih možnostih, ki jih ima. POŠTENA PLAČA ZA OPRAVLJENO DELO Načelo in stališče sindikatov je, da se pošteno in pravično plača delavca. To pa pomeni, da mora biti vsak delavec plačan za svoje resnično vloženo delo in doseže- no delovno storilnost. Čim večjo delovno storilnost dosežeš, tem večja bo tvoja plača, tako da je tarifna postavka le osnova, pra- vo merilo za zaslužek delavca pa je njegova storilnost, ki mu ne- omejeno daje vse možnosti za vi- sok zaslužek. Jasno pa je, da mo- ra vsaka gospodarska organizaci- ja postaviti realne tarifne postav- ke v qla\Tiem na lanskoletnem povprečju, le tu in tsm bo po- trebno, da se store majhni pre- miki, ki bodo izra^m^M do sedaj neupravičena velika razmerja ene a'i druge sor.~dne gospodarske or- ganizacije. Priporočila sindikatov .<;o v tem, da gospodarske organi- zacije vzamejo za izhodišče čisti dohodek, ki so na lan.sko leto raz- delile na osebne dohodke in skla- de in naj im.-^io za izhodišče isto vs^to kot lansko leto. Sindikati bodo odločno proti vsakemu administrativnemu izde- lovanju tarifnih pravilnikov, bodo pa nudili vsestransko pomi>č pri izdelavi tarifnih pravilnikov in de- litvi čistega dohodka v kolektivih. Ta pomoč se oo odražala v pvosve- tovanjih s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic, v razgovo- rih s predsedniki delavskih sve- tov in razgovori z delavci v ko- lektivih. Sedaj je naloga sindikal- nih podružnic, da začnejo takoj z razpravo o delitvi čistega dohod- ka in o načelih tarifnih pravilni- kov, da bo vssk delavec razumel stališče sindikata. Pri tej veliki nal'->gi pa mora tudi občinski zbor proizvajalcev odigrati svojo pomembno vlogo ter biti dovlj pripravljen za svojo {>olitično nalogo v pojasnjevanju načel naših tarifnih pravilnikov v delovnih kolektivih. V okviru občine se bo formirala posebna gcspodarsko-ekonomska in pravna komisija, ki bo teme- ljito proučevala vsak predloženi tarifni pravilnik in dala analizo premikov in ugotovitev, ki bodo nato služile pri nadaljnjem pro- učevanju in dajanju soglasja predloženim osnutkom novih ta- rifnih pravilnikov. Zelo važno je, da Občinski .sin- dikalni svet. Občinski komite ZKJ, Občinski ljudski odbor in Občinski rsvetovanja so bile dane smernice za delo irvTšnih odboro^-. predvsem pa tajnikov sindikalnih organizacij. Predvsem je bilo poudarka, da je potrebno, da se sindikalne organizacije organizacijsko utr- dijo m da izvršni odbori sindi- kalnih organizacij odločneje in z večjim čutom odgovornosti izvršujejo svoje dolžnosti. Poleg tega je predsednik Ob- činskega sindikalnega sveta Jože Sesula obširno in na razumljiv način podal referat o nalogah in vlogi sindikatov v pripravah novih tarifnih pravilriikov. Za 8. marea - praznik delovnih žena - naše iskrene čestitke! Kot prejšnja leta pripravlja- jo tudi letos organizacije SZDL in sindikalne organizacije (po podjetjih) in v šolah v občini Ptuj in Ormož proslave za 8. marec s pestrim sporedom. Naj- več proslav bo v soboto 7. in v nedeljo 8. marca t. 1. Priredi- telji so povabili na svoje pro- slave delovne žene ter cblajtna in politične predsta\'n.il tem. da sklenejo zr-druge s pri- delovalci čvrsto veljavne pogodbe za pridelovanje in odkup krompir- ja po določenih cenah. Letos bodo sklenile zadruge s pridelovalci pogodbe za pridelo- vanje krompirja v sodelovanju na 5000 hektarjih, ker računajo, da bodo lahko spravile v promet po zajamčenih cenah kakšnih 12.000 vagonov krompirja Pa še te ko- ličine bodo lahko spravile v pro- met le. če bodo pravočasno skle- nile tozad-^vne pogodbe s poslov- nimi zvezami. Zato bodo morale zadruge v času pred sajenjem krompirja pohiteti s pogodbami o sodelovanju, če bodo hotele spra- viti svojim članom kromp-r v pro- Stran i PTUJSKI TEDNIK ptuj, 6. MARCA 195P Na MM poim se ei vrtalni stolp Na območju vasi Ston)ci niže E*tuja bo v par tednih staJ ie en vrtalni stoip za iskatn^e nalte. Prvi stoji ie več kot tri mesece blizu spodnjega dela vasi, drugi pa bo »ta* v sredini njiv »v stonj- ski grabi« blizu D-a^e in bo kak kilometer in pol oddaljen od prvega. Sedaj pripravljajo tem?lje za novi stolp in navažajo poljsko cesto, k!i vodi iz gct-rjjega dela va«i k novi vrtini. Na stonjskem polju pa je na dehi tudi seizmična skupina podjetja »Nafta« iz Lendave, ki ugotavlja .s seirmicnTOi vrtanji strukturo /.emlj:ne skorje na tem območju, položaj Zemljinih slojev, lego slojev in globino in daje podjetju na podlagi ufiotovitev predloge /a nove vrtine. Sedež seizmične ekipe .je pri Šaoerjevih v Gajevcih, vodi pa jo inž. tov. Avgust Krčmar. Po opravljenem delu na stonjskem polju bo nada- ljevala z raziskovanj: na levi strani Drave proti Zavrču. Vodstvo del na \rtini v Stonjcih sp zadovoljivo izraža o napre- dovanju vikanj in ugotovitvah g!ede plinov in nafte, za kar je tudi veliko zanimanje med okoliškim prebivalstvom, k: vsakodnevno pričakuje vesti o izbruhu nafto in se veseli korist', ki jih bo imelo našo go.sprda^^stvo z najdišči n«fte na tem območju. Vrtr.rsje tre v olobinl okrcc^ 2000 metrov Za razgovor s šefom vrtine v Stcnjcih tov. Šlefancm Murkovi- čem 'n s terhmikom tov. Ludvikom JerebtceiTj, ki pre.skuja s poseb- no napravo vzorce iirplak vz glo- bine nad 2000 m, sem -.mel neodlage tudi iz razgorvora z Ijud- mii [■z Stcanjc, ki se zanimajo za d«i'io pr\ vrtini do podrobnosti. Tov. Murkoviič m; je pjikaza! vpr:čo članov skupine, kv je bila na delu dopoldne m ravno pr poiiurnem počiitku, temnosjivo iz- plaiko ;z laiporja, ki ga dan za dnem v globini nagriza in d*robi o3tro vrtalno dileto. S posebno sv€ttiIko mi je tudd p>okaizaI raz- liiko med drobci laporja, ki »o obiožsn; z nafto '.n so v svetlobi te ''Uči boM. d^rčim so drugi drobci vijoličaste barve. »Tu js nafta, ssfm-> mi .šč^mo ležišče njenih večjih' ko!;č-n,« je dejail m^d dru- 0'm tov. Murkovič. Na manjšo koiiično nafte so že naletel:, tudi na pMn že večkrat, vendar še to ni v^G. kar je namen iskanja. Vsaikih n^kaj dni prihaja k vrtini tehnik tov. .Jerebic s t>asebTiimi napravam; na vozilu, s katenmi pr? skujp vzorce -.'zplaike. On je šef raziskav za to delovišče. Koko bodo spravljali nafto iz Stanje v primeru, da bo prišlo na tem mestu do črpanja nafte, bo oko- lica vrtine, ki je sedaj razruta, raizvožena z vozili, prevlečena z izplaiko in posipana z gramozom, lepo urejena in le kailc-h 20 m' bo potrebnih okrog črpalnih naprav. Stcilp, v sok 45 m s tem«! ji. od- točna jama za izplako, barake za delavce, orodje m naprave ter nadomestne dele pa zavzemajo pri lično širok prostor. Nafto bodo lahko odvažaiH na postajo Mo- škanjci ali Ptuj, kar bo ekono- mičneje. Mogoče bo kazalo celo položiti naftovod do tovorne po- staije. Vse to je 6s odvisno od koltčn bogastva, k: ga iščajo... Delavci h okolice Lendave Skupina 26 ljud: iz okolice Len- dave se je že privadil'« prebival- cem iz Stojnc, med katerimi že živi nad 3 mesece. Naistairejši de- lali na tem delovišču sta mc^to- risita Štef?n Novak, Vendel Vida m Diimiter Horvat, ki so že nad 15 tet med belimi rudarjii, sled- nji pa je bil nekaj let tifdi med črnimi. Tudi ostaili. mlajši delavci so tudi iz Prekmurja n Med ji- Seizmična raziskovanja vse do Zavrča Po kratkem opazovanj^i dela seizmične skijpine na Bezjakovi njivi nedaleč od Verlakovih in po objavi rezultata vrtanja v glo- bino 20 m in eksipiozi^e na dnu vrtine po vložend 15 kg min; sem obifckai' še šefa seizmične sikupine inž. tov. Avgusta Krčmarja na .sedežu v Gajevcih. ki mi je po- jasni! namen njihovega dela, ki je v tesni potvezavi z odločitvijo podjetja »Nafta«, kje bo začelo poskusna vrtanja in kje teh po- skusov ne bo pod\'zemailo. Njii- hovo delo je nekaik zakljiuček geoloških raziskovanj in hvaležna podlaga za vrtalne sikupine, k gredo potem v globino skozi ugotovi.j'ene plasti zemijino povr- šine. Pojasnil mi je tud , da .se bo njegova skupina ttikaj zadržala dalj časa, ker bodo raziskovali teren po levi strani Drave proti Zavrču. Vsi »Naftni« in tukajšnji Ijiudje bodo veseli, ko bodo ta dela spadala v zgodovino iiskanja nafte na tuikajšnjih območjib in ko bodo tud; poplačana z boga- timi količinami bele tekoče rude- nafte. ki bo pomagala tudi tu- kajšnjemu prebivalstvu do bolj- šega življenja. VJ. Štirideset let od ustanovitve KPJ Spominski dnevi KPJ 6. marca 1920 — zaupniški zbor JbDS za Ljubljano in oko- lico; sklep o tzstopitvi iz JSDS in vstop v novo Delavsko sociali- stično stranko za Slovenijo. ^ 7. marca 1920 — ustanovni zbor »Društva študentov-ko- muniistov« na univerzi in na srednjih šolah v Ljubljani. 8. marca 1922 — v Zagrebu ob(>.šen skojevec Aliia AHjagič, ki je ubil .Milorada Draškoviča, ministra za notranje zadeve, pobudnika »Obznane«. 8. marca 1944 — prvič po vsej Sloveniji množično prazno- vanje mednarodnega dneva borbenih žena. 10. marca 1925 — v Trbovljah konferenca rudarjev — biv- ših članov neodvisnih sindikatov, Zveze rudarskih delavcev in članov »linije«; sklep o združitvi. 11. marca 1934 — v Ljubljani protestni shod proti reduk- ciji žensk v javnih službah (priredili sta ga .Tugosli>vanska žen- ska zvfza in ZD2D). 12. marca 192.1 — v Ljubljani v Ljudskem domu demon- stracija javnih uslužbencev in železničarjev; nameščenci nasto- pijo proti neenakomerni določitvi dragin?kih doklad, železni- čarji pa za uzakonitev železničarsko prajimatike; hkrati enaki shodi v Mariboru, v Ptuju, v Murski Soboti, v Celin, v Radečah, v Novem mestu, v Kočevju, v Krškem in v Kranju 12. marca 1944 — na osvobojenem ozemlju ustanovljen De- narni zavod Slovenijo. 15. marca 1920 — izide prva številka Tsta »Ujedinjenje«, glasila slovenskih komunistov (izhaja do srede aprila 1920). 1920). Porast porabe električne energije V Sloveniji smo v lanskem letu porabili skupno 1724 milijonov kWh električne energije, ali pov- prečno nad 1100 kWh na prebi- valca. S takšno potrošnjo smo se uvrstili v prvo skupino držav po največji porabi električne energi- je v Evropi in sicer porabi naj- več energije Norveška, okrog 7000 kVVh na prebivalca (sledijo Šved- ska, Švica in Islandija — 2 do 4 tisoč kWh na prebivalca), 1 do 2 tisoč kWh na prebivalca porabijo Velika Britanija, Finska, Nemčija, Avstrija, Belgija. Francija, Če- škoslovaška in Nizozemska. Tu je torej tudi Slovenija, čeprav bolj pri kraju. Danska, SZ in Italija pa so za nami. Uvodoma naj še povemo, da je poraba električne energije porasla v lanskem letu od po- rabe v predhodnem letu v go- spodinjstvu za 24 «/■«, pri raz- s\'-etljavi poslovnih prostorov in društvenih prostorov za 15 "/e, v javni razsvetljavi za 20«/«, v kemičnih tovarnah za 25 "'o itd. in če upoštevamo, da porabi od celotne porabe okrog 30 *'/o go- spodinjstvo in okrog 40 "'n po- sebni odjem (kemična industri- ja), vidimo, da je porast pora- be v največji meri odvisen od porasti v navedenih dveh odje- mih. Predvsem neprestano nara- šča zelo hitro odjem v gospo- dinjstvih, ki se je v preteklih desetih letih povečal za sedem- krat, čeprav se je medtem po- večalo število elektrificiranih gospodinjstev le za 100 "/n. To pomeni, da je vsako elektrifi- cirano gospodinjstvo povečalo porabo električne energije za 3,5 krat. Ce upoštevamo, da se poraba za raz.svetljavo bistveno ni spremenila oziroma sploh v porabi energije dosti ne pome- ni, je treba skoraj ves porast porabe prioi.^ati naraščajoči uporabi aparatov za kuhanje oziroma ogrevanje. Nedvomno je svoje prispe\'ala k tako po- večani oorabi energije v gospo- dinjstvih zelo ugodna cena ener- gije Precej je porasla tudi poraba energije za razsvetljavo poslov- nih in društvenih prostorov. Vendar bi. če bi hoteli ugoto- viti dejansko stanje, lahko ugo- tovili, da to povečanje ne gre na račun razsvetljave temveč v največ.n meri na račun gretja teh prostorov. Glede na ceno, ki se olača za tovrstno pK>rabo energije, takšno uoorablianie nikakor ni ekonomično, vendar se iz določenih razlogov še širi. Ta poraba dela največje pre- glavice v obremenitvah omrež- ja- Glede na ugoden energetski položaj v lanskem letu je moč- no narasla ooraba energije v posebnem odjemu (kemična in- dustrija), kar je seveda veli- kega pomena v naiem gospo- darstvu. Ob kritičnih situaci- jalh v pogledu elektroenerget- skega položaja smo v preteklih letih večkrat ustavili delo v ne- kat«-ih obratih — veleodjemal- cih električne energije v tovar- ni karbiorabi v gospodinjst\'u. Vsekakor pa ni izgledov, da bi bila situacija v naslednjem letu. ali v nasled- njih dveh letih glede razpolož- ljivih energetskih viškov kakor- koli rožnata. Občni zbor Zadružne hranilnice in posojilnice Ptuj v sredo, 25. februarja 1959 je Zadružna hranilnica in poso- jilnica v Ptuju polagala pred občnim zborom svoj letni obra- čan za preteklo leto. Poleg de- legatov zadružnih in kmetijskih organizacij so se zbora udeležili tudi predsednik Obč. ljudskega odbora Ptuj, tov. .Janko Vogri- nec, predsednik OZZ Maribor, tov. Jože Globačnik in drugi gosftje. Iz poročil in razprave je bilo razvidno, da opravlja hranilnica izredno obsežne kreditne in druge posle, saj vodi račune za vse zadružne obrate, poslovne zveze, kmetijske zadruge in za vsa kmetijska posestva na pod- ročju občine Ptuj in Ormož, to- rej za celotno kmetijstvo in za- družništvo. Hranilnica je povezana na- vzgor z novo ustanovljeno jugo- slovansko kmetijsko banko, ki ima svojo podružnico v Ljub- ljani. Poleg že navedenih gospo- dai-skih organizacii prevzame hranilnica tudi račune vodno- gospodarskih organizacij. Vzporedno z razvojem zadruž- ništva in kmetijstva, kar je bilo v letu 1958 velikega pomena, se je odražalo tudi poslovanje hra- nilnice, ki je nudila zadružni- št\'u in kmetijstvu vse potrebne dolgoročne in kratkoročne kre- dite. Iz podatkov je razvidno, da so imele kmetijske in zadružne or- ganizacije v začetku leta 1 mi- lijardo in 33 milijonov obratnih sredstev na razpolago, koncem leta 1958 pa 1 milijardo 514 mi- lijonov. Povečanje kreditov je šlo na račun intenzivnejšega vlaganja kreditnih sredstev v kmetijsko proizvodnjo, na kipe- tijskih posestvih zadružnega in splošno-družbenega sektorja, na- dalje preko kooperacij v kme- tijsko* proizvodnjo privatnega sektorja ter na intenzivnejši odkup kmetijskih pridelkov. Za- nimivi so podatki o odkupih, iz katerih je razvidno, da so za- druge odkupile kmetijskih pri- delkov za blizu 2 milijardi di- narjev. Kmetovalci so dobili za .ialx)lka 98 milijonov, za krompir 180 mihJonov, za les 204 milijo- ne, za vino 167 milijonov, za ži- vino 773 milijone, za jajca 204 milijone. Slednja postavka je znatno vi.šja kot katera koli druga. Iz količinskega pregleda je razvidno, da je bil ta znatno višji, razen lesa. kot v letu 1957. Tako znaša količina do 31. de- cembra 1958 odkupljenih jabolk 6536 ton, krompirja 21.000 ton. sladkorne pese 10,50 ton, goveje živine 2640 ton, svinj 1213 ton, telet 1100 ton, vina 18.590 hI, mleka 23.895 hI, jajc preko 17 milijonov in 5441 ton taninskega lesa. Znatno višji je bil odkup žitaric, ki je znašal 834 ton. Od- kupljenih je bilo tudi 155 ton klavnih konj in 205 ton žival- skih kož. Poleg omenjenih od- kupov so zadruge odkupovale še 25 drugih artiklov, ki tu niso omenjeni. Modernizacije kmetijstva si brez mehanizacije ni miOgoče za- misliti. Iz tega razloga so kme- tijske zadruge in kmetijska po- sestva nabavila v preteklem le- tu 46 novih traktorjev, 641 trak- torskih priključkov, 5 kombaj- nov, 5 mlatilnic in še mnogo drugih strojev v vrednosti 148 milijonov dinarjev. Vseh dolgo- ročnih sredstev so uporabile te organizacije preko 300 milijonov din. 2e iz teh podatkov je razvid- na ogromna poraba sredstev za vse panoge kmetijstva. Pri tem je omeniti tudi visoko uporabo sredstev za kooperacije v kme- tijstvu, kajti edino na tej osnovi je možen napredek kmetijstva na razdrobljenih površinah pri- vatnih kmetovalcev-zadružni- kov. Z nadaljnjim vlaganjem velikih družbenih sredstev v proizvodnjo ter z zavestnim de- lom vseh sektorjev kmetijstva in z vedno večjim vključeva- njem kmetijskih posestev v po- godbena pridelovalna razmerja (kooperacije) in z intenzivnim delom zadružnih svetov bo mo- goče doseči predvideni plan razvoja kmetijstva. Na osnovi povečane proizvodnje pa bo mo- goče po nižjih cenah oskrbovati potrošniška središča kakor tudi povečati izvoz kmetijskih pri- delkov in živine. Omeniti je potrebno tudi raz- voj hranilne službe, ki izkazuje razveseljive rezultate. Začet- kom leta 1955 je bilo v ZHP 651 vlagateljev, koncem leta 1958 pa 7900. Hranilne vloge so porasle od 4,017.000 din v letu 1955 na 67,779.000 din koncem leta 1958. Občni zbor je obravnaval tudi gradnjo nove stavbe hranilnice, ker sedanji prostori ne odgovar- jajo potrebam. Hranilnica je imela v lanskem letu blizu 14 milijonov din do- bička, ki je bil razdeljen na družbeni prisp>evek in na lastne sklade. Iz opisanega je razvidno, da so Zadružne hranilnice važne ustanove, katerih naloga je in bo tudi v bodoče pravilno usmerjati kreditno pohtiko v cilju nadaljnjega in hitrejšega razvoja kmetijstva. Volkswagen, Opel in še kaj Ta Imena blago zvenijo posebno našim mlajšim ljudem, ki mislijo, da se v tujini vse z lahkoto pri- služi, čeprav bi morali vedeti, da še noben kapitalist ni dal ničesar brezplačno, temveč, da nasprotne, živi od dela rok drugih ljudi. Da bi laže in prepričliiveje spoznaii inozemski »raj«, boste sami raz- brali iz pisma, ki ga je pisal mlad čevljarski pomočnik, ki je pobegnil v tujino pod vplivom lažne pro- pagande. Pismo objavljamo v ori- ginalu, brez jezikovnih popravkov, in si ga lahko vsakdo prečita tudi v našem uredništvu, če bi morda dvomil o izvirnosti tega pisma: vDragi gospod in gospa N.!-,! Minulo je že precej časa, odkar sem sprejel vašo kartico, in se čutim dolžnega, da vam se zahva- lim za njo, kajti res sem je bil zelo vesel, torej prav lepa hvala Posebno pa me veseli, da vas je našla živa in zdrava Zanima Vas kako je tu, to je težko povedat oziroma zapisat, kajti morda mi ne bi verjeli, če bi vam pisal resnico. Kakor vsi drugi, tako tudi jaz sem sanjal o vsemogočih stvareh in o avtomobilih itd. Zato sem se po- dal v svet, in obenem do dobim nekaj prakse še v svojem poklicu, da bi enkrat, ko bi se vrnil, lahko v kaki tovarni morda prišel do boljšega mesta. To so bile moje želje, in ker ni- sem imel denai-nih sredstev in ni- kogar, ki bi mi poslal garantno pismo, sem jo mahnil na črno, do- ma v Prekmurju črez. No, in ko sem prispel tja. od koder sem dobival pisma o vse- mogočnem medu, ki naj bi tekel tu, sem videl, da je to le ena ve- lika »laže. Šele zdaj so mi začeli lasje rasti pokonci, ko sem videl na tisoče mladih ljudi s poklici, ki danes delajo pod zemljo 1000 in še več metrov in katere se tu do- bro izkorišča in marsikateri od njih ostane pod zemljo za vedno. To se zgodi vsaki dan in je na dnevnem redu kaka nesreča, toda o tem mi moji lažnivi kolegi niso prej pisali, kot ko sem sam videl. Tako sem tudi jaz moral v rud- nik in spat v lagerju v barakah. Tu sem delal 6 -res-ev, prt^m sem šel k zdravniku zaradi srca. U me je onesposobil za rudnik, in se- daj so mi pa rekli tako, če ne maraš delati v rudniku, te ne ra- bimo, idi domov, odkod si prišel. To bi napravil brez da mi kdo pra- vi, toda s praznimi rokami se ne bi rad vrnil, in tako sem odšel brez odjavnice sem, kjer sem in se za- poslil v veliki tovarni čevljev, edna od največjih v celi Nemčiji, tukaj delam tretji mesec, toda policija me hoče pregnat nazaj v rudnik; sedaj se tolčem z njimi z advokatom, upam, da mi bo uspe- lo tu ostati. Ne bom pa dolgo, sa- mo da bom si malo prislužil in se vrnem. Dosti je vredna edino praksa tu, vidim vse načine dela v moji stroki, tudi nemški mi gre že kar dobro, tako da se bom dru- go leto vrnil nazaj v domovino in je nikoli več ne zapustil. Dragi go- spod N., to lahko rečete vsakomu naj ostane doma, kajti težak je kruh v tujini. Tukai si samo FRDAMANI AUSLEND.AR in vse mogoče, vsak te gleda kot, da si mu prišel krast, če ravno hočeš plačat, mu ni prav. Lahko bi vam pisal tri dni o tem, toda drugič več. Sedaj vas prav lepo pozdrav- ljam ter vam želim vse najboljše posebno pa zdravje. Dnugič še več, kaj vse zanima. Pišite prosim!« Kdor je skrbno prebral te vrsti- ce, mu ni potreben naš poseben komentar. Vendar bi želel povedat' nekaj, posebno našim mladim lju- dem, da je domovina samo ena in kdor jo izgubi, spozna, da so ga oropali do golega. Zavedajmo se, da gradimo in da smo socializem začeli fi;i;*diti šele z našo narodno revolucijo in da je prihodnost res naša. Socialna zaščita pri nas je najnaprednejša v svetu. Priznati pa si moramo, da tudi pri nas ni vse tako, kakor bi moralo biti. Kaj nam manjka? Manjka nam delovna zavest in disciplina, pri- rodno bogastvo pa je pred nami. Če bomo uspeli dvigniti našo sto- rilnost pri delu z lastnimi silami in ob podpori mladih, krepkih lju- di, se nam ni treba bati* prihod- nosti! Takrat bo tudi pri nas do- volj lepih motornih vozil in dru- gih sodobnih tehničnih pridobitev. R. J. NAD 500 2RTEV JE PADLO 12 PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV PRICBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. (Nadaljevanje) JURŠIČ STANISLAV se je rodil 10. 10. 1922 v Strnišču pri Ptuju v delavski družini. Imel je tri bra- te in sestro. Iz Strnišča so se starši preselil; v Ptuj, kjer je Stanko hodil v osnovno šolo, nato pa se je šel učit za krojača k Murku na Ormoško cesto. Ko je bil vajenec, je telovadil pri »So- kolu«. Ob prihodu okupatorja je postala Murkova delavnica zbira- lišče članov OF. V delavnici so bili sestanki, sem so prinašali naj- različnejše potrebščine za oboro- ženo vstajo proti okupatorju. Zal je izdaja uničila to postojanko OF. Tudi Stanku niso prizanesli, odpe- ljali so ga v Maribor in ga 4. 11. 1942 ustrelili. JURGEC KONRAD se je rodil 8. 1. 1915 v Paradižu v Halozah v družini želarja. Tudi .sam je posta! želar. Im.el je ženo in tri otroke. Politično se v predaprilski Jugo- slaviji ni udejstvoval. Ko so ga leta 1943 poklicali v nemško voj- sko, je od tam pobegnil v NOV. Padel je junija 1944. KRISTOVIČ PETER se je rodil 22. 2. 1896 v Zabovcih na Ptuj- skem polju v kmečki družini. Ra- sel je med osmimi otroki. Po do- vršeni osnovni šoli v Markovcih se je izučil ključavničarske obrti, nato oa je nastopil službo v že- lezniški delavnici v Ptuju. Stano- val je na svojem malem posestvu v Zabovcih. Bil je poročen in je imel tri otroke. Peter Kristovič je bil naprednega mišljenja že v sta- ri Jugoslaviji. Deloval je pri So- kolu, a se je kmalu v železniških delavnicah navzel razredne zavesti in sodeloval v komunističnih vr- stah. V narodnoosvobodilnem bo- .iu je .sodeloval od leta 1941. Zbi- ral je densrne prispevke m vzdr- ževal zvezo med ilegalnimi de- le! vci v Ptuiu in Markovcih. Med aretiranimi železničarji leta 1942 je bil tudi Kristovič, ki so ga ge- stapovci odoeljaii v ptujske zapo- re 21. oktobra. Tri tedne je pre- živel v Ptuju. Prenašal je junaško vse muke. s katerimi ga je oku- Dator hotel prisiliti, da bi izdajal. Dne 6. novembra so ga odpeljali v mariborsko kaznilnico, od tu pa januarja 1943 z drugimi sojetniki na pot v zloglasno nemško tabo- rišče Dachau, kjer je umrl 19. III. 1943. Kostanjevec Franc se je rodil 2. oktobra 1918 v Novi vasi pri Markovcih v družini trdnega kmeta. Rasel je med tremi bra- ti. Franc je hodil v osnovno šolo v Markovcih, nato je ostal doma in pomagal na posestvu. Aktiv- no je delal v sokolskem društvu. Leta 1944 so ga 12. avgusta mo- bilizirali v nemško vojsko. Po- slali so ga na krimsko iironto, odkoder je prišel v vojno ujet- ništvo v Sovjetsko zvezo. Javil se je v osvobodilno armado in odšel s prodirajoče RA proti Jugoslaviji, v I. jugoslovanski brigadi. Udeležil se je bitke za Beograd. Pri Kragujevcu je bil ranjen. Odpeljali so ga v bol- nico. Po okrevanju je spet odšel na fronto, odkoder je za njim izginila sled. Kosec Franc se je rodil 21. no- vembra 1909 v Zabovcih na Ptujskem polju. Njepov oče je bil trden kmet. Med štirimi se- strami je rasel kot najmlajši otrok. V osnovno šolo je hodil v Markovcih, nato pa je napra- vil še dva razreda gimnazije v Celju in se je vrnil na domače posestvo ter pomagal očetu pri delu. Poročil se ni. Po politič- nem prepričanju je bil neopre- deljen. Dve leti gimnazije sta mu vcepili željo po izobraževa- nju, zato se je sam izobraževal s čitanjem. Z globokim čutom nacionalne zavesti je sovražil nemškega fašističnega okupator- ja. Ko se je pri nas leta 1944 razmahnilo narodnoosvobodilno gibanje, je Franc Kosec odšel k partizanom. Postal je kurir okrožne kurirske postaje, ki je vzdrževala zvezo z 8 TV postajo v Halozah in 14 TV postajo na Ptujskem polju. Dne 6. decem- bra 1944 so odšli kurirji te po- staje s Polenšaka na desni breg Drave s ' posebno nalogo. V Spuhlji so zašli v zasedo ver- manov. V borbi so padli štirje borci. Kosca so ranili v nogo. Z zadnjimi močmi se je privlekel v Tementov hlev in si sam ob- vezal rano. Zjutraj ga je našla v hlevu vsega krvavečega do- mača hčerka in je nehote za- vpila od strahu. Vermani so na krik prihiteli. Ko so Kosca vpra- šali, kdOv je. je mirno odgovoril: »Slovenec sem!« Po teh besedah so mu pognali kroglje v glavo in prsa. U ?\mu In u Kidrilsvem prepouedann re n doiiii- v današnji številki je na zad- nji strani objavljen odlok Ob- činskega ljudskega odbora Ptuj o prepovedi gojitve domačih ži- vali na določenem območju v Ptuju in v naselju Kidriče\'u, ki stopi v veljavo 22. aprila 1959, kar pomeni, da morajo do tega dne rejci domačih živali te od- straniti iz mesta oziroma nase- lja ali pa dobiti posebno izjem- no dovoljenje od Sveta za ko- munalne in stanovanjske zadeve Občinskega ljudskega odbora Ptuj. Po odloku Ljudskega odbora Mestne občine Ptuj iz 1953. le- ta, ki je tudi pripovedoval rejo domačih živali v Ptuju, niso bili prizadeti rejci na tako širo- kem območju v Ptuju niti rejci v naselju Kidričevo. Takrat še v Ptuju ni bilo toliko stanovanj- skih hiš in stanovanjsko območ- je ni bilo tako obširno. Razum- ljivo je, da ob zdravstvenih predpisih in zahtevah ljudstva v Ptuju in v Kidričevem pri stanovanjskih zgradbah ni mo- goče dopuščati hlevov, gnojišč, smradu in mrčesa ter golazni in nevarnosti za okuženje vodnja- kov iz greznic. Tudi tujskemu prometu sedanja slika niti malo ne koristi. Sanitarni inšpektorat občin- skega ljudskega odbora Ptuj ne more nositi odgovornosti za tako stanje, zato je tudi prepovedal rejo domačih živali na območju, ki ga odlok zajema. PTUJ, 6 MARCA 1959 P'^UJSKI TEDNIK Stran 5 Študentje pišejo •. . informacijski sestanek ptujskih Študentov in dijakov. Usmerjanje v univerzitetni študij. V kakšne poklice žele ptujski dijaki? Jtt Uspešno predavanje študentov v ptujski gimnaziji. Usmer- janje dijakov v univerzitetni študij je koHstna oblika dela. ^ Zelo zanimiva an3gKwane, da se novmci db vpisu na,-I|Bib4jan- siko ^I!^iveTIzo•2JeJo'te^c©•i^ft'••po^čats.i znejdejto,' a^fi pa ds^c^ ije^ido, na sestaniku o univerzitetnem na katero fak^ilteto naj se vp- šejio. Da bi vsej de*!no rešili to vprašanjje, so študentje govorili .štjudiijiu, o novem statutu, o sikraj- šamem učnem stažu in ipo mož- nosti čimibolj vemo oriisalii delo na posameiznih faikultetah, govo- rjilii o lepotah in težavah študija ter m'OŽnostih zaiposOtve po kon- čanem študiju. Skratka, prikazadi so vsaj deloma študentsiko živ- Ijemje na univerzi oziroma na po- sameznih falkuiltetah. Naikaizane smetmice naj hi bile dijalkom v pč pri težavni izibiri študija otaipoma življenjsikega poklica. Jasno je, dia na tem sestanku diiijl^i .še niso mogili zvedeti prav vsega, kar j*h zaniima, zato bi h?lo dinlbro. da se ta!k.šne ohlike med- seJxi(jinega sodieJovanja ohranijo in ^ dkrepe. Tedaij bomo Mico ■ . da je prepad med ptujski- mi .študenti in dajaki, ki .se je v zadnjih letih čedalje bolj večal, premosten. Mrjžnosti sodeiovanja je nešteto, potrebne so le še po- bude od obeh .strani. Pred tem sestankom pa je rav- nateljstivo ptujsike gwnnaKi!je vedlo zalo zaruimnvo anketo med diijaki zadnjjh dveh letnikov. V anketi so dijaiki odgovorili i na vprašanje, kaj nameravajo študi- diirati po končani gimnaiz,ij:. V obeh oddelkih, k. štejeta stkupno 55 dijakov, se jih je 16 odločilo za zdravstven« vede. Sledi tehni- ka, ki ima 14 sirnipatizcrjieo', go- zdarstvo 8, filozofija 7, ekonomi- ja 2. VPŠ 2, agronomija 1, glasba 1, 4 dijaki pa namerava!jo po kon- čani gimnaziji v službo. Vse to so le načrti in želje ptujslkih dijakov. Verjetno se bu do vpiisa na univerzo še marsikaij spremenilo. Vsakdo si bo pač iskal tisiti pmikljc, za katerega čuti naijtveč veselja. Toda ta žilvlljenj- sko važna odločitev je zelo težka stvair, posebno pa še zato, ker d*jaki ne poznajo dovolj univer- zitetnega študija. PtUijBki študent- je, ki so že ptrekoračili te težaive, žele pomagati sivo jim naslednikom z nasveti in uismierjalinjem v št«- dkj. Vprašanje je le, če bodo diijak: zaialli ceniti dobro voljo študen- tov m jo ikreiplko itakoristiti seibi v korist. -tf MESTNI KINO PTUJ predvaja od 6. do 8. m.orca francosko-iiitaiL- janski barvni vista'Viis»'on fiihn PUSTOLOVŠČINE ARSENA LU- PINA in od 10. do 12. marca sovjetski banvni fiJlm TIHI DON, III. DEL. KINO MURETINCI predivaja 8. msrca t. 1. ameriški barvni fi'lrn MOŽ IZ COLORADA. Novi naročniki »Ptujskega tednika« Ela Lenarčič, Žalec; Terezija Roškar, Moškanjci; Miiiliica Gavez, Velika Nedelija; Franc Hentak, Moškanjci; Rajmiund Letenja, v. p. Novi Sad; Stamko Zuipanič, Haj- dina; Ivana Kramberger, Gra,iena; Martin Kosi, Veliika Nedelja; .Jo- žefa Horvat, Hajdina; Franc Stre- lec, Gori.šnica; Franc Klemenčič, v. p. Kragujevac; Terezija Lajh, Juršinci; Jožo Giažar, Juršinc:; Marija Žmauc, JuršiTici; Gustl Pen, Ptuj. ^ Najnovejši »Biseri Jugostavije" Severna Slovenija ima toliko naravnih f>ogojev za razvoj tu- rizma in je dejavm turiz«n v tem predelu že tako razvit, da je za nadaljnji razvoj te važne gospodarske panoge iaJaja turi- stične revije prava potreba. Ta potreba je že leta 1937 rodila »Ju- goslovanske bisere«, kot so izha- jali do izbruha druge svetovne vojne. Po osvobodiitva je bila re- vija obnovljena s spremenjenim naslovom »Biseri Jugoslavije«. Iz- daja jo Turistična zveza Maribor. V starih »Biserih« je vsekakor prevladovala beseda v obliki in- formativnih in propagandnih član- kov. Vendar pa tudi propaganda s slikovnim materialom ni bila za- nemarjena. Najnovejša številka »Biseri Ju- goslavije« pomeni pravo prelom- nico v ureditvi te revije. Slika je glavno sredstvo propagande (vseh s-lik ,je preko 100), beseda pa le nekak dodatek k slikam, ki nikjer ne sili v ospredje. Glede .slik pa severna Slovenija nikoli ni v za- dregi, saj je zunanji obraz te de- želk5e severno Save tako pester, slikovit in mnogovrsten, da se sli- ka pri propagandi že sama po se- bi postavlja v prvo vrsto. Najno- vejša .številka »Biserov« je veren odraz te dežele: slikovita, pestra in raznovrstna je od prve naslov- ne strani z učinkovito sliko po- horske vzpenjače pa do zaključka. Pravzaprav ni turističnega sredi- šča v tem predelu, skoro niti tu- rističnega kotička ne, ki bi v »Bi- serih« ne našel primernega me- sta, najprej v sliki, potem pa v besedi. V tej številki »Biserov« diha na vsaki strani novo ustvar- jalno življenje, vse je živo in ži- vahno, ne le v uredniškem delu, kjer članki skoroda zginejo med prikupljivimi dobrimi slikami, am- pak tudi v informativnem delu: »Jugoslavija — zemlja p>okrajin- skih kontrasta i prirodnih lepo- ta«, dalje »Kuda na odmor? — Kuda na izlet« s penzionskimi ce- nami za leto 1959, in istotako tudi v poučnih in zanimivih oglasih uglednih gospodarsko-industrij- skih tovarn in podjetij. Res je, takšno revijo more ustvariti le močna industrija, ki zna ceniti po- membnost turizma v deželi. Ka- kor letoviščar rad priporoča kraj, kjer je bil zadovoljen z letova- njem tako bo nove »Bisere« in v njih prikazane kraje in podjetja brez dvoma hvalil in priporočal, kar je tudi glavni smoter te ilu- strirane publikacije. Tako predstavlja revija v glav- nem zelo posrečen kolektivni pro- spekt severne Slovenije, njenega turizma, gostinstva in njene vi- soke razvite industrije, nudi pa obenem tudi lep prispevek k na- šemu dom-^znanstvu, kar je tudi velike vrednosti. V sliki in besedi so deloma prikazani tudi ostali kraji naše ožje in širše domovi- ne. Kakor smo obveščeni, bo pri- hodnja .številka »Biserov« posve- čena ravno tem ostalim krajem naše turistične Jugoslavije. -ik Uspela prireditev v Kidričevem e-?'avsko prosvetnemu društvu »Svoboda« Kidričevo je v nedeljo, 1. mip.rca, t. I. T (>dd^>> f>PO- KAŽI, KAJ ZNAŠ« uspelo dvoje, in sicer prvo to, da je zbralo za program oddaje lepo število ve- činy.via mladih ljuds instrumenta- listo^v', pevcev in pesnika tfc re- c'tatrria iz K^dričevena in oko- Ucs, ki so nastopili posamezno ali v zboni ter drugo, da je nad 1000 ljudi iz Kidričevega in okolice na- polnilo veliko dvorano Re.ctavra- cije. Oh tej prložnosti si je od- bor DPD »Svobode« nabral mnogo kr^ristnih iTkiišenj za take prire- ditve in pnbud za bodoče kul- tumenrcsvetm delo v Kidr'čevem. Vsi nggtopalriči so bili z aplavzom naiboliše oconieni pa so dnb-li nagrado. Ot'ra,sli so se ob oddaji prppnč.^i'i, dT je mr^d ljudstvom okrog Kidričf^vGTa mnoffo ljudi, ki mqrs'"k3,i znajo in da bo tudi za nj9 m^r> »Svoboda« Kidričevo nrlmern-i n^-jložnost, da bodo po- kqT3i'i, kni znajo. Otroci, ki so prišli 7 oKlra^limi na prrrpditov, so se več ur dobro namuč'!!. Nji- hovo čehlianje je neko'iko vpli- valo tudi na nastopajoče in po- sluš,^lce. Ob koncu prireditve je tovariš .Toze Gregorc kot predsedn k 4- člansike komrsnMe, v kateri so b«! ■rd kot predsednik in tov. i>rofe- KsrHn rz Mairibora in učitelj tov. Rajšter It Kidričevega česttal »Svobodf« Kidričevo, ki je dobro pripravila prireditev in \^budira za nio zammr^nje tako številne množic^. G'ede sameajanja nastopajoč h pa je nv^i drugam d^jail, da je bfiM težko r-ceniti ta- ko različne s'k'iir>«ne kot .so v Ki- dričevem nai^+^^rrale in Vih med- sebojno pr:'mifTiat!. Na(stoipal!i so soilist', duet '-r. 74>or''. Ra'7rve(selji^iio .ie, dff so n3«!+r!(pa*' št^ident^'«, de- lavci, n^m-^^šič^^^i in kmečfra da- ki-pta. ^^'''Si avtrr.il pesm'0 so po- sebei rair\'-e«:p*T!iv po.jav. Snorv po^^m-ce s-^ r-^ry:>l{ iT ž-v?TPTti«? pa rodnd grudii C^^bčsr. Pšaijt. Pa*!). Recita torka tov. Di ver jeva je m2>- 'la n.i^hoi^o do-lo do^bro podati. Tn- os ob n ostmi ter tailenti. Pohvalil je »Svobodo« Kdričevo in nastopajoče, ji želel v bodoče obilo novih uspehov tudi tov. Vokač iz Mar;'bora v imenu Okra j- n^^^a odbora Zveze svobod Mari- bot. Prireditveni odbor »Svobode« Kidričevo je pripravil za nastopa- joče lepe nagrade, ki so jiih pri- sipevaite podjetja v Kidričevem, S3ovensiki Bistriei in Ptuju. Naj- bološi nastopajoči bodo nastopil: tudi v Radiu Maribor. Prve tri nagrade so prejeli; tov. HHupič iz Ptuja, Tončka Pa! -iz Pobrežja in Pša.jd z Kidrčevega. Naslednje tri nagrade pa so prejeJi: Veseli Prleki, Pavla Feguš, Kidričevo in tov. Bombek iz Pcdgorc. Ostale nagrade pa so prejeli: tov. Spo- lenjak, Kidričevo, hamomikar Elsnar, K;dnčevo. brat.ie R imeli, Ptuj, pevski duet Pobrežje pri Vidmu m tov. Šešerko, Kidričevo in drugi. Nagrajenci so dosegli 79 do 67 točk, ostali pa cd 64 do 46 točk. Pri klavirju sta pevce spremilja- la profe-sorja tov. Tone Brezn-k z Maribora in Franjo Luževič iz Ptuja, napovedovalca pa sta bila tov. Vlado Šerc in Oto Polič iz Kidričevega. Po mnenju udeležencev te nad- vse uspelo prireditve, ki so .jo posnel: celo na 2 magnetofonska traka, bo »Svoboda« Kidričevo v bodoče še laže odkrila vrsto še neznanih pevcev m mstrumenta- listov, recitatorjev ter mladih pi- sateljev na svojem območju, in da bo lahko naprireditvah sikupno z nastop': svojih sekcij tudi njim daila možnost nastopa pred jav- nostjo in ocenjevanja talentov, ki živijo mod množico, pa so znan« le ožjemu krogu vasi in naseli:j. Sam pripravljalni odbor »Svo- bode« Kidričevo je vesel tega no- vega uspeha, k; mu je v veldko vzpodbudo za bodeče delo. Živinski sejem 3. marca Na živinski sejem 3. marca je biilo prignanih 168 konj. 157 krav, 66 telic. 29 volov in 6 bikov. Pro- danih pa je belo 91 konj (40—80 dinarjev kilogram), 80 krav (80 do 120 din kg), 35 telic (90 do 120 din kg), 15 volov (90 do 120 dinarjev k-ilogram) in 4 baflci (90 do 120 din kg). Živinski sejem 4. marca Pripeljamh je biilo svnnj do dveh let 210 m 184 odojlcov. Prodaoth je biilo 32 svinj (160—190 dtn ki- logram) n 11 odojkov (2500 do 5500 dmj._____ Kratka vsebina 2. štev. revije »Otrok In družina« Ot> izdu 2. stev. revije »Otrok ir družina« opazarjamo braikie predvsem na pri'k)igo »Pa-oiblemi današnje družine« — to je pre- davanje, ki ga je imela tov. Vida Tomšičeva na LjuidsikS umverzrl v Zagrebu. Tudi sacer je retvrija vsebinsko bogata. Prinaša članek o rcditelj- s.kih sestankih, ki ga je napisal Drago Kumer. Tu bodo našli či- tateljii lep napotek, kako ustva- riti stik s starši šolsikh otrok. ZaniTOvi so zapiski o dijaški ozi- roma šo^siki skupnosti. Takšna sikupnost in samoupravljanje v razredu se namreč lahko izrcd.. Namesto čustev tovarištva se lah- ko razvije semopašncst časPhlep- nega jKisameznika, ovaduštvo, kfMitrolarstvo in druge poteze ne- pravilnih odnosov med mladimi ljudmi. Lepi, globoki in pomemb- ni snKitri djaške skupnost; se pač ne uresničt jo čez noč. Potrebno je precej dela. — Dr. Iva Šegula je pisaila o kmečkih otrocih, utru- jenih od dela, in pravi, da bi ni- koli ne .smeli otroka spremeniti v delovno s'1o. To bi bilo izkorišča- nje otroka. Prof. Franc Stnmčnik je napisa'! razpravo o kaznovanju otrok. V tej razpravti govori o raizlogih otrokovih prestopkov, o bistvu kazni m o nevzgcjnih kaz- nih, v priihodnji številki pa bo ra.apravo nadaljeval. — Andreja Hfldži ipiše še nekaj o avdiovizu- elnih sredstvih v otroških vrtcih, dr. Milica Bergant pa o čustve- nem doživljanju otroka v pred- šolski dobi. Helena Puhar nas seznanja v sipolni vBgoji s tem, kako naj bi roditelja prikazatla otroku jasno sliko vlog obeh sipolov v javnem in družinskem življenju. V pomenku s starši je zanimiv čilanek o ječanju. Napisal ga je logoped Zdravko Omerza. Ječanje je med vsemi govornimi motnja- mi znano, ker je precej razširje- no. Povezano je z vsem organiz- mom čk>veka, z njegovim nači- nom življenja, z njegovimi od- nosi do soljudi in teh do njega. Tudi slikovno je revija lepo opremljiena. Želimo, da bi jo pre- biralo čimveč ljudi. MARIBOR NEDELJA, 8. MARCA 6.00—7.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Vedri zvoki. 8.00 Mladinska radijska igra — Franjo Ku- mer: Zlata vrtnica (premiera). 8.40 J. Matičič: 12 miniaturnih variacij. T. Ka- ryotakis: 12 variacij na narodno pesem. 9.00 Zabavna matineja. 9.45 Stevan Hri- stič: 4. suita iz baleta ,,Ohridska legen- da". 10.00 Se pomnite, tovdriši . . . Sko- zi zapore in boje (ženam-borkam za praz- nik). 10..W Poje Invalidski pevski zbor. 10.45 Igra Jan Corduwener s svojim an- »amblom. 11.00 ,,N'edokončana simfonija" (glasbena oddaja s komentarjem o živ- ljenju in delu Franza Schuberta). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Zabavna glasba, vmes ob- vestila. 13.30 Za našo va«. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila in vremen- ska napoved. 15.10 Reklame. l."i.25 Jules Massenet; Le Cid, baletna glasba. 15.45 Vastopa Trio orglic Andrej Blumaner. 16.00 Silvo Matelič: Tvoje delo ima globoke korenine (reportaža ob mednarodnem dne- vu žena). 16.30 Petnajst minut z z.ibav- nim orkestrom Alfred Scholz. 16.45 Znane slovenske samospeve pojeta \ilma Bu- kovec in Miro Brajnik. 17.00 Zvoki za zabavo. 17.30 Radijska igra — Friedrich Diirrenraatt: Pravda za oslovo senco (po- novitev). Režija: Fran Žižek. V glavnih vlogah: Frane Milčinski. Stane Sever in Jurij Souček. 18.30 Od Havdna do Eahma- ninova. 19.00 Zabavna glasba, vmes ob- vestila in reklame. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Revija zabavne glasbe. 21.00 Slovenske glasbenice pred mikrofonom. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 V plesnem ritmu. 23.00 Po- ročila in pregled tiska. 23.10 Pon->vk». ki jih radi poslušate. 23.40 Slavko Osterc: Suita (orkester Slovenske f h.rmonijf dirigira Samo Hubad). 24.00 Zadnia po- ročila in ja^ljučeli. 5(J4iJe,. na ptujskem živilskem trgu v sredo, 4. marca 1959 Povrtnine: krompir 18—20, zelje v glavah 30—40. kislo zelje 50, ohrovt 30, korenček 40—50, peteršilj 50—60. špinača 200— 2,50. čebula 60—70, česen 200, ze- lena .50—60. fižol 50—60. rdeča pesa .30. čebulček 250—300, por 40, kisla repa 30, redkev 30, mo- tovileč 400—500, radič 400—500, regrat 300—400. hren 100. Sadje in sadeži: iabolka 25— 30. hruške 40. orehi 100—130. Žitarice in mlevski izdelki: ajdova moka 50. ajdova kaša 100. pšenica 30—40. oves 25. ko- ruza 30, ječmen 40, proso 40. Mleko in mlečni izdelki: mle- ko 30, smetana 150, sir 40—80, maslo .500. Perutnina in jajca: kokoši 500. jajca 13. Maščobe: zaseka 350. maslo 500. uvožena mast 325, domača mast 400. KONCERT mariborskege komornega zbora v Ptuju v ponedeljek, 2. marca 1959 je v ptujskem gledališču gostoval Mariborski komorni zbor pod vodstvom dirigenta Rajka Si- koška. Spored, razdeljen v tri dele, je obsegal 17 mešanih zbo- rov. V prvem delu so bile za- stopane 4 i>esmi starih moj- strov: Gallusa, Monteverdija in Lassa. Drugi del je obsegal osem umetnih, tretji pa pet obdelanih narodnih pesmi jugoslovanskih avtorjev. Komorni mešani pevski zbor je vpet ansambel, ki razpolaga s sočno tonsko barvo. Zlasti so ugajali ženaki glasovi. Solista Majda Grimtar, sopran, in bari- tonist Stanko Colnarič sta zelo lepo zapela solistične točke Dirigent Rajko Sikošek je mojstrsko pripravil zbor. Presenetil nas je izredno slab obisk. Ptujsko občinstvo, ki si- cer zelo ljubi glasbo, je bilo zelo slabo zastopano. Redki koncerti V Ptuju bi morali biti pač boljše obiskani. Kljub temu je zbor žel splošno priznanje. H. D. ČETRTI TRADICIONALNI PLES priredi Društvo inženirjev in teh- nikov v restavraciji Kidričevo v soboto, 7. marca 1959, ob 20. uri. — Vstop z vabili. ~ Za prevoz poskrMjeno. — Odhod s Trga msia- dinskih brigad v Ptuju ob 19.15. Koncert sester Marjance in Marjetice Korošec v Ptuju V ponedeljek, 9. marca t. 1. ob 20. uri, bo v dvorani Glasbene šole v Ptuju koncert sester Marjance in Marjetice Korošec. Marjanca Korošec je pianist- ka, študentka 3. letnika Aka- demije za glasbo v Ljubljani. Na koncertu v Ptuju bo igrala dela Beethovna, Schumanna, Chopina, Lizsta in Ukmarja. Marjetica Korošec je violinist- ka, letošnja absolventka Sred- nje glasbene šole v Ljubljani, stara 14 let. Igrala bo dela Handla, Mendelsohna, Pagani- nija in Lhotke. Stopnice bodo v predprodaji v Glasbeni šoli v Ptuju, v so- boto 7. in v ponedeljek 9. mar- ca t. 1., med uradnimi urami. Ravnateljstvo HRIBINA v nedeljo, 1. marca t. 1. je bila v prosvetni dvorani v Haj- dini otvoritvena predstava Bu- dakovega »Meteža« v režiji tov. Maksa Kampla in izvedbi čla- nov hajdinske dramske sekcije, ki jo vodi učitelj tov. Štefan Cafuta. Predstavi v nedeljo, 1. marca popoldne in zvečer sta v celoti uspeli. Igralci so se potrudili in z igro navdušili občinstvo, ki je do zadnjega kotička obakrat na- polnilo dvorano. Hajdinska dramska sekcija je letos zopet pridno na delu. Na- študirala bo še 2 do 3 premiere, poleg tega pa bo obiskala z »Metežem« in drugimi deli tudi bližnje odre. Igralci so večinoma delavci in kmečki fantje ter de- kleta, ki se po delu radi posve- čajo tudi kulturnoprosvetaemu udejstvovanju. Terenska zdravniška služba DEŽURSTVO ZDRAVNIKOV SPLOŠNE PRAKSE: 6. marca glavni dežurni dr. Fr. Rakuš, pom. dež. dr. Nada Pavli- čev; 7. marca glav. dež. dr. Franc Rakuš, pom. dež. dr. Nada Pavli- čev; 8. marca glav. dež. dr. Franc Rakuš, pom. dež. dr. Nada Pavli- čev; 9. marca glav. dež. dr. Nada Pavkčev pom. dež. dr. Fran Bru- men; 10. marca glav. dež. dr. La- dislav Pire. pom. dež. dr. Ivo Medved; 11. marca glav dež. dr. Mrlan Car!«, pom. dež. dr. Franc Rakuš; 12. marca glav. dež. dr. Ivo Medvod, pom. dež. dr. Ladi- slav Pire. Pcmožna ambulanta v Juršincih posluje vsako sredo cd 14. ure dalje. Pomožna ambulanta Podlehnik posluje vsak ponedeljek in četr- tek od 14. ure dalje. OTROŠKE POSVETOVALNICE: 6 marca v Ptu,ju od 14. ure dalje; 10. marca v Leskovcu, dne 11. marca v Zetalah, 12. marca v Vidmu in Tržcu od 15,30 dalje. Vsak prvi petek v mesecu je posvetovalnica za žene v Juršn- C!h od 14. ure dalje. / DFŽIRSTVO OTROŠKIH ZDRAVNIKOV: 6. marca dr. Ljuban Cencič — 7. marca dr. Ljuba Neudauer — 3. marca dr. Ljuba Neudauer — 9. marca dr. Aleksander Pozn k — 10. marca dr. Ljuba Neudauer — 11 marca dr. Aleksander Poz- nik — 12. marca dr. Ljuban Cen- cič. Vse rnfoirmacije daje in nastva: Elizabeta Emerš:č, Po- horje 38 — Marjana; Marija Vau- potič, Obrez 9 — Marto; Antonija Konig, Spuhija 95 — Branka; Iva- na Kranjc, Pobrežje 56 — sina; Ana Težak. Turšk. vrt 5 — Ber- nardo. Manja Cimiecman, Obrez 25 — Damila, Jožefa Čermenšsk, Maj- šperk 15 — Jožefo; Fridolina Kra- varič, Videm — Jelenko; Roza Jurgec, Kungota 9 — Ed.varda; Kristina Čelan, Spuhlja 79 — Vik- torja; Mar;ja Notersberg, Drbe^ tinci 55 — Milana; Gizela Žuran, Gruškovje 103 — Jožefa; Elizabeta Kunstek Mestn: vrh 63 — Vlasto; Olga P hler, Pacinje 21 — Daruico; Elrizabeta Kolanč, Obrez 34 — Janka ;n Marto; Julija Stubičar, Cvetlin 58 — Ivana in Marijo; Ma- r.ja Horvat, Janežovsk: vrh 46 — sin; Rozc O.s^^ri^k. Skorba 42 — hčerko. Smrti: Ivan Matjašič, Rogoznj- ca 16. Ptuj, roj. 1873, umri dne 24. februarja 1959; Alojz Zoreč, Lackova 13, Ptuj, roj. 1903, umrl 24. februarja 1959; Neža Sterm- šek, Ptuj, Prešernova 23. rojena 1888, umrla 22. februarja 1959. Porok m bula Strar 4 PTUJSKI TEDNIK ptuj. 6 marca 198° Les v prchu Za mlekom m jajci smo nazad- nje dobili v prahu še — les. Se- veda pa ta ni namenjen za pre- hrano. Gre za nov gradbeni mate- rial, za ksterega pravijo, da ima odlična svojstva. Les je zmlet v droben prah in dodane so mu še nekatere kemikalije. Če mu doda- mo ustrezno količino vode. dobi- mo ilovici podobno zmes. ki se da zelo lepo in lahko oblikoval. Ko pa se posuši in strdi, dobmo spet snov, ki ima vse lastnosti dobrega lesa. Novemu post05|ku predelave pripisujejo velik pomen, zlasti še ker omogoča popolno izkoriščanje vseh vrst lesa. PREBl^OST MIIIH fl¥TOMOBlLOV Vse prednosti m-ajhnega avto- m'ObUa je pred dnevi sp>oznal ne- ki šofer v bavarsk; vasici Miin- cha-urach. Že je videl svoj ko- nec, ko je pričel ritenski voziti proti njemu ogromen tovornjak, ki je bil povsem gluh za obupne zvočne .signale ogroženefia nir^jh- nega avtomobila. Tcda že n^kaj sekund kasneje je avtomobilček \ cel rn nepoškodovan stal pod to- vomJakom. TovomJakova karose- rija je bila tako visoka, da se je avt'0m)0ibilček ped njim ».stoil« :n je lastnk na svoje veliko veselje ugictovil, da je dobil samo nekaj malih prask na laku. Mc3r|ster prevare Italijanska policija je nedavno aretirala nekega Mana Nidolija, ki je dalj časa uspešno »poslo- val« v Rimu in drugih italijan- skih mestih. Predstavljal se je kot polkovnik in visok funkcio- nar Atlantskega pakta ter tako raznim naivnežem prodajal vse mogoče vojne objekte. Najbolj znana je njegova potegavščina, ki si jo je privoščil na račun sku- pine bogatih švicarskih turistov. Tem je namreč prodal italijansko vojno ladjo »Giulio Cesare« za pol milijona dolarjev. Tisk v svetu v publikaciji UNESCO je bilo nedavno na 250 straneh cp.sano večletno raziskovalno delo v zve- r: s časopisi po svetu. Po stat:- stfčnih i>cdatkih je narasla časo- pisna proizvodnja v minulih let.,h za 14 "/o. Vsak dan iz de 225 mi- li.jonov čaiiOpisov. Brtanci so najbolj vneti bralci dnevnega t;.ska, saj 60 "/o prebi- valcev dnevno kupuje in bere ča- sopise. Angleži se ponašajo tud z največjo naklado ča.sops-ov. Dva njibcva dnevnika izhajata skupno v štiri in pol m^ilijcna iz- vodih, radiijsiki vestnik BBC pa '.ma osem mclijonov naklade. Le ma.lckatera dežela na svetu se more ponašati s takšno čausopisno tradicijo kot Angleži, saj s-o tam izhajali nekateri listi že pred 300 leti z istim namenom kot zdaj, namreč da prvi objavijo uradne m kraljevske razglase ter raz- sodbe in vojaške ukaze. S 1867 dnevnik; so ZDA na prvem mestu, listi pa .izhajajov skupni naklad; 55 mii^Hjonov iz- vodov. Razen tega imajo Ameri- čani tud-i najbolj obsežne liste. in sicer izhajajo med tednom povprečno na 40 straneh, ob ne- deljah pa 120. Tednskov je v ZDA 8892. E>ržava Andora in Jem en sploh n;mata listov. Liibanon, k; šteje dober m.hjon prebi-zalcev, pa jih ima kar 40. Togo ima list z na- klado 500 izvodov, v Hongkongu pa jih izhaja 27. V I^osu imajo dva lista, ki izhajata v skupni naklad'-; 1000 izvodov. V Pakista- nu izhaja 65 dnevnikov s skupno 1.50 tsoč izvodi. Jugoslavija ima 30 dnevnikov, 145 tednikov in 190 neriodičnih publikacij. varstvo delcjvcev Delavci, ki so zaposlen; pri vi- sokih pečeh, in gasilci, zlasti ti- sti, ki gasijo požare v kemičn:h tovarnah in rudnikih, so cesto :z- postavljeni vročini več sto sto- pinj. Žrtve med njimi zaradi ne- primernih zaščitnih oblek niso redke. Kaže, da se bo to zdaj izboljšalo. V jeklami v Moravski Ostravi so pravkar uspošn'0 pre- izkusili delo-vTie obleke iz stekle- ne tkanine. Obleka je sešita iz dveh plast; steklene tkanine z \Tne3no izolacijo, k; zanesljivo varuje pred hudo vročino. Oble- ko lahko zvijajo, tehta pa le 4 kg. Steklene tkanine izdeluje prvič na češk'0tsi/ovaškem tovarna »Verteks« v Litomišlu, Dare je vedno dii!|ši Profesor newyorške un;verze Serge Korff m njegov pomočnik Arthur Beiser sta pred kratkim dejala, da elektr>'>msgnetne sile t soče kilometrov daleč v vesoiju vplivajo na naš planet, da se vrti čedalje počasneje. Po njunem mnenju je učinek teh sil dvakrat močnejši kot pa posledica trenja pri' plimah in osekah v oceanih. Zaradi teh dveh tx)javov se po- daljša dan na zemlji vsakih sto let za 16 desettisočink sekunde, torej se zemlja vrti toliko po- časneje. Korff in Beiser menita, da je me-dp!anetarn, prostor električni prevodnik. Sončni si.stem — zatr- jujeta — je napolnjen z razred- čenim plinom, ki ga sestavlja lO- nizireni vodik. Ko se zemlja \Tti okoli svoje osi, njeno magnetno polje inducira električne tokove v tem »medplaneta-rnem fluidu«, ki spet vpliva na hitrost vrtenja našega planeta. Znanstvenika sta izračunala, da ti elektnčni tokov; delujejo tudi na razdaljo 60.000 kilometrov. Ustvarjajo maonetno pc'je. ki zadržuje zemeljsko vr- teli je. v Lcmgenloisu Od 16. do 21. maja 1959 bo v Langenloisu avstrijsika vinska raz- stava. Udeležilo se je bo 60 tvrdlk z okoli 200 sortami v«n. V I.^ngenlosu je znana vinarska šola. Letos bo razstava v primeri s prejšnjim; leti pokazala več novosti. Pnvič bodo na razstavi zaistopani tud; inozemski vimki protizvajalci. Na pam-ku na Dona- vi bo velika vinska poskušnja, priredili pa bodo tudi več izletov v priznane vinorodne kraje. Naj- boljša vina bodo naigradil-i z dr- žavnimi zlatimi, srebrnimi in bro- nastimi meda! jam:. Nevssikdornja reklnma Na mehiškem polotoku Juka- tanu je neki knjigotržec opremi! svoje iizložbeno okno z okusno zbirko romanov, vezanih v usnje, ob njej so bile razvrščene ne- znatne drobne brošurice. cb stra- neh je namestil vrsto, zajetnih leksikonov, spredaj pa je razložil zemljevide raznih velikosti in iz- delav. Ozadje izložbe je zaool- njeval pisan lepak z naslednijm vabilom k nakupu: »V USNJE VE- ZANE KNJIGE .so ze'o koristne 73 brušenje tooih nožev. TANKE BROŠURE so neobhodno potreb- ne za uravnovešenje maj-vih m'z in dniaega pohištva. LEKSIKON jo učinkovit lučalni izstrelek in dobro služi kot pod'loga na sede- žu. ATLAS vam lahko nadomest' drago potovanje po svetu.« OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTU.T , Po 15. členu, 2. točki 50. čle- na in 79. členu zakona o ob- činskih liudskih odborih (Urad- ni list LPlS, št 19'52), in 6. čle- nu zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških fUradni list FLRJ. št 49-828/58) je Občinski ljud- ski odbor Ptui na seii občin- skej^a zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. decem- bra 1958 sprejel Tradicimailno tekmovanje za »zlato puščico«, kt se začne v strelskih druži^nah m konča na re- publškem tekmovanju najiboljših strelcev LRS, poteka letos na ptujskem območju izredno zado- vcdjivo Z raizli-ko od pretek'* let je namreč treba omeniti, da odslej obstajajo tudi družinske, obcn- ske in okrajne zlate puščice, kar vzbuja večjo zamterea ranost ter je zato borba za osvojitev istih ostrejša. Družinske zlate puščce so za leto 1958 dosegli n?s^ednji strelci: Pulko 276 krogov (Podlehnik). Urbančič 268 krogov (Železničar), Pati 263 (Turn.šče), llohnec star. 253 (Kidričevo). Cetl 251 (Pletar- na), Mir^ko Pernat 249 (Breg), 5i- povn-k 2.36 (Drava), Meško 231 (Delta). Na občinskem tekmovanju za zlato puščico, ki je bilo 26. fe- bruarja v žel. snd;ka!nem do- mu, se je p^^merii^o 38 najboljših strelcev in d!*už-:n. , Osvojil jo je s 348 krogi (od 400 možn-h) Štefan Skok (SD Tur- nišče). Sledili so mu Korpar 344 (Kidričevo), Rris 344 (Tumišče) itd. Rezultati so mncgo boljši od pre- teklega leta. Na okrajno tek-movanje se ,ie plasTalo 16 strelcev, katerim ž'^- l-mo,,da bi tudi tam uspeh potr- dili :n "priborili dostop na retpub* liško tekmovanje, ki No konec tega meiseca v M.arrboru. Preteklo nedei.io se je v Kidri- čevem ponovno pom-^rilo 10 član- sk.h ekip K-;dr;čevega, Tumisča, Podlehnika in Zelezn carja. Zma- gali so favoriti iz Tumcšča s 1636 krogi, drugo mesto je doseglo Ki- dričevo s 1609 krog;, tretje Pod- lehnik s 1549 krogi, z zadnj;m pa se je morala zadovoljiti okr- njena ek;ipa Železnočarja s 1429 krogi. Od posameznikov pa so b?'H naj- tisioešneiši; Pal 179 krogov (Tur- niščo), Mauzer 177 krogov (Pod- lehnik) R's 175 krogov (Turnišče). Kunstek 174 krogov (Železničar) itd. Brzoturnir Šahovskega dru- štva PtTJJ za mesec marec se bo vršil U. marca v posebni sobi gostilne ^>Slon<-. Pričetek točno ob 19.30. — Vabljeni! Pijane kc^koši bolje nesejo Nemški učenjaki so naredil: zaniimiv poskus s kokošmi. Iz- brali so jih nekaj ;n j;m namesto vode dajali v;no. Kokoši so se na to zanje novo pijačo kaj kma- lu pi-ivadile in je popile dnevno povprečno po četrt litra. N; pa ostalo samo pri tem. Pokaza^lo se je, da so pijane kokoši znesle precej več ja.jc kot pa nj.-ho-ve trezne kolegice. HUMOR LOVSKA RESNICA »Veš,« pravi lovec prijatelju, »včeraj sem vložil prošnjo za dvo- sobno stanovanje, danes sem pa že dobil odlok za — trisobno.« Praviinu ocena Ona- ».Mi misliš, da povečuje cesto gledanje v zrcalo mojo ne- čimmo'St?« On: !>Kaj še, samo tvoja do- mišljija postaja večja!« Štedilnik, raztegljivo mizo in razno pohištvo prodam. Zol- gar. Trg svobode 2. 2000 kg sladke krme pro- dam. Naslov v upravi lista. posestvo z gospodarskim po- slopjem in silosom ter živino prodamo v Trpovski vasi. Po- drobne inforntacije pri Ceho- vih v Ptuju, Ljutomerska 22 a. jedilnico po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista. ŠIVALNI STROJ prodam- Blagovič. Breg. Ptuj. P.RODAM KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK, malo rabljen. Za- grebška 21, Ptuj. KOVaCNICO z opremo, v do- brem stanju in na promet- nem kraju dam v najem za- radi bolezni. Vprašati Štefana Kuntiča, Zavrč. GOSPODINJSKO pomočnico z znanjem kuhe iščem. Nudim hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO STANOVANJE na Vi- čavi zamenjam za enpko ali eno- sobno v centru Ptuja. Naslov v upravi lista Preklic Podpisana Petrovič Elizabeta, pos. Sovič, preklicujiem in cbža.- ioij^em žaljnvke, katere sem izrekla o Ivančič Terezija, pos. Vareja, ter se zahvailjujem, da je odsto- pitla cd pregona. Ptuj, dne 24. tebr. 1959. Petrovič Elizabeta PREKLIC Podpisana Majerič Marija, po- sestnr.ca, Desenci 3, p. Destemik, preklicujem :n obžalujem žaljiv- ke, katere sem izrekla o Volge- mut Janezu, posestni^ku m želez- ničarju, Levajnci 19, p. Dostem^k, ter se zahvaljujem, da je odsto- pi od pregona. Ptuj, dne 2. marca 1959. Majerič Marija PREKLIC Preklicujem in obžalujem ne- resnične besede, ki sem jih govo- ril zap&T šoferja Letonja Janeza iz Ptuja in se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pre- gona. Cafuta Ivan, Zg. I.^skovec Opozariamo vsakoaar. da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napra- vila moja .vena Koren Elizabeta iz Ptuja. Koren Franc Ptuj- Hrvatski trg ZAHVALA Ob težki izgubi našega ljube- ga moža, očeta, starega očeta, dedka in pradedka FRANCA PETEK posestnika iz Vičanec izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti, g. župniktt pri Veli- ki Nedelji za poslednjo tolažbo in spremstvo; tov. Munda Stan- ku za poslovilne besede, ko- lektivu yPerutnine'< iz Ptuja za spremstvo in darovani venec, posebej pa dobrim sosedom, ki so nam v njegovi kratki in mučni bolezni stali ob strani. ?^al"j.io?i: žena Ivana, sinovi: Tirane, Ivan. Tone. FeriJo in .lo- že 7. r"nižinami, hčerke: I^'ana nor, Kukr^veo. Marija por. Eler, Malfik? por. Pehar ter šte-inlni vnuki in pravnuki. Velika Nedelja, dne 3. mar- ca 1939. ZAHVALA Ob nepoz-ibni izgub; našega mo- ža in očeta ALOJZA ZOREČ se na.7'-;kreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijate- ljem, k' so ga v tako velikem števi'u spremriM na njegovi zadnji peti. Najskrenejša- hva^la vsem da- rovalcem cvetja tn vencev, po- grebn-^mu zavodu v Ptuju, čaRt. duhovšč ni, zdra^vniškemu in strež- nemu osebju splošne bolmšn ce v Ptuju ter vsem, ki so nam ob težki izgubi izrazi-li sožailje. ŽalMTočpi žen?! in otroci OBVESTILO Zavod za zaposlovanje invalidov m drugih oseb v Ptuju, Trg mla- dinskih brigad 4, obvešča cenjene potrošnike, da bo v času od 25. februarja do 20. marca 1959 raz- prodaja raznih volnenih in bom- bažnih pletenin po znatno zniža- nih cenah. Razprodaja bo v trgo- vini zavoda zraven komiteja. Poslužite se ugodne priložnosti! OBJAVA Ravnateljstvi osnovne šole Jo- žeta Lacka in Toneta Žnidariča (Mladika) javljata, da bo vpis otrok v I, razred osnovne šole v ponedeljek, 9., torek, 10. in sreda, 11. marca, ob 8. do 11. ure dopol- dne v pisarni osnovne šole. Starši naj prinesejo s seboj za otroke, ki pride,io v postev za vpis, ;zpiske iz m.atične knjige. Za vpis pridejo v poštev otroci rojeni le- ta 1952. Ob istem času bo tudi vpis v osemletki »Ivai*» Spolenjaka« v Ptuju (Breg). Ravnatel.istvo OPLOK o prepovedi gojitve domačih živali v mestu Ptxi.ju in nase- lju Kidričevo 1. člen Zaradi zaščite higiene in zdravja prebivalstva je gojitev goveda, konjev, prašičev, koz, ovac, kuncev in perutnine (v nadaljnjem besedilu »domače živali«) v strnjenem delu mesta Ptuja in naselja Kidričevo pre- povedano. 2. člen Zaradi zazidave. značaja in strukture prebivalstva se ob- močje mesta Ptuja in naselja Kidričevo deli na dva dela. Prvi predel oklepajo slede- če meje: a) v mestu Ptuj: Muzejski trg do levega brega Drave, ob levem bregu Drave do ulice Na tratah, ulica Na tratah do sej- mišča na Ormoški cesti. Ormo- ška cesta, Masarvkova cesta, Gregorčičev drevored. Ljuto- merska cesta do Kramberger- jeve poti, Krambergerjeva pot, do konca Krambergerjeve poti v ravpi črti preko Ljudskega vrta, za Splošno bolnico do Volkmerjeve ulice, Znidaričeva ulici Med vrti, Rajčeva ulica črti do pokopališča ob Grajeni, ulica Med vrti, Rjavčeva ulica do ovinka in nato do Muzej- skega trga, b) v naselju Kidričevo: vzhod- no magistrale Kidričevo-Ptuj v širini pasu ob tej cesti za 100 m do železniške proge Ptuj-Pra- gersko, ob njej do o\^nka ceste, ki vodi mimo Kmetijskega go- spodarstva Kidričevo in po tej cesti do ceste Pragersko-Ptuj, do priključka ceste na magi- stralo smeri sever-jug. V naselju »Gradiš« Kidričevo v meiah 100'm okrog tega na- selja. Drugi predel zajema vse osta- lo območje mesta Ptuja in na- selja Kidričevo. 3. člen V prvem predelu se sme pe- rutnina izjemoma gojiti le z dovoljenjem oddelka za gospo- darstvo in komunalne zadeve. Prostori za perutnino morajo biti ograjeni, zaprti, higiensko urejeni in vzdrževani, ter od- daljeni najmanj 6 m od stano- vanjske zgradbe in 10 m od vodnjaka. Ce bi reja perutnine ogroža- la higieno in zdravje prebival- .st\^a v strnjenih naseljih, jo lah- ko sanitarni inšpektorat prepo- ve. Konjski in goveji hlevi ter hlevi za prašiče in kunce se smejo v prvem predelu uporab- ljati le izjemoma z dovoljenjem, ki ga bo posamezniku izdal svet za komunalne in stano- vanjske zadeve v soglasju s sa- nitarnim inšpektoratom. 4. člen V drugem predelu je dovoljena reja domačih živali pod pogojem, da so konjski in goveji hlev. ter hlevi za pra,i-;če in kunce urejen; v skladu s san«tam:m: predpisi. 5.' člen Če b; zdravstveni, estetski in gradbeni nteresi zahtevali od- stranitev kumrkov, svinjakov ter hlevov za konje, govedo ;n kunce v katerem koli predelu, bo o tem cd'loča! svet za konvjnalne in sta- novanjske zadeve v soglasju s sa- nitam m inšpektoratom. 6. člen Prekršek sto-n m se kanuje z denarno kaznijo do 10.000 din: a) kaor gojd domače žhi^m brez dovci'jenj3 organov, naveden h v tem od'!oku, v predehi, kjer to m dovoljeno; b) kdor v strnjenem delu mesta P-tuj in na&eljoi Kiidričevo ne mire- či K^evov m drugih naprav za rejo d.omač;h živali v skladu s sani- r.ariumi predpisi. 7. člen Ta odlok začne veljati 60 dna po objav; v »Uradnem vesteiiku okraja Maribor«. , 8. člen Z dnem uveljavitve tega odlo- ka p>reneha \'e(ljati odlok o pre- povedi reje domačih živali v me- stu Ptuju (Uradni list LRS, štev. 20-221-53). Številka: 05-1-4578-5 Ptuj., dne 27. decembra 1958. Predsednik ObLO .Tanko Vogrinec RAZGLAS Oddelek za finance občinskega ljudskega odbora Ptuj poziva vse koristnike vrtov na zemljiščih SLP, ki želijo v tem letu hasnovati te vrtove, da se zglasijo v pisarni ObLO Ptuj, Srbski' trg št, 1, soba štev. 36TI., zaradi sklepanja za- kupnih pogodb po naslednjem vrstnem redu: 9. marca od 8, do 13. ure in- teresenti za vrtove pri bolnici in v Ljudskem vrtu; 10. marca od 8. do 13. ure interesenti za vrtove za po- slopjem »Kmetovalec« in za garažami (Rogozn;ška c); 11. marca od 8. do 13. ure interesenti za vrtove ob Mlin- ski ulici in Ob Dravi; 12. marca od 8. do 13. ure interesenti za vrtove med Gre- gorčičevem drevoredu, želez- niško postajo in Grajeno; 13. marca od 8. do 13. uri interesenti za vrtove ob Stu- denčnici in na Bregu; 14. marca od 8. do 13. ure interesenti za vrtove ob Ma- riborski cesti in na Vičavi. Najemnina znaša 2 din za kva- dratni meter in jo je treba plačati takoj ob sklenitvi zakupne po- godbe. Predno«:t nri sklepanju zakupnih pogodb imajo dosedanji koristniki. Kolikor pa ti ob zaoraj naveden;h dnevih ne bi sklenili zakuone po- godbe oziroma plačali odmerjene najemnine za leto 1959. bodo vrtovi dodeljeni drugim koristni- kcm. Tisti, ki v letu 1958 niso imeli vrtov na zemljiščih SLP. na želijo to v letu 1959, se naj zglas:jo za- radi sk'pngnia zakupnih pogodb v ponedeljek. 15. marca od 8. do 13. ure. Oddelok ra fin5nce ObLO Ptui VABILO NA PROSLAVO ZA DAN ŽENA Organizacija SZDL Ptuj -Breg vabi na proslavo, ki bo dne 7 marca 1959 ob 17.30 v dvorani Doma SZDL na Bregu v počastitev dneva žena s pestrim kulturnim sporederni. E»rav posebno vabimo svojce padlih borcev in žrt.ev fa- šističnega nasilja. Po proslavi bo prosta zabava s plesom. Vljudno vabljeni! Upravni odbor Industrije k ovinskih in lesnih izdelkov Ptuj ra'zpisuje mesto komercialnega vodje Pogoji: dokončana ekon cmska šola s pet let prakse ali komercialist s pet do osem let prakse. Nastop službe takoj. Kandidat; naj do 20. marca 1959 pošiljejo prošnje na nsslov ondipitia. ?v^»>n-stop brivnica in česalnica v Ptuju Briv.sko-frizerski salon Ptuj, Trg mladinstoih delovnih brigad, :ma že od 1. marca dalje non-stop brivsko-frizersk; salon po sklepu delovnega kolektiva na željo strank in imajo odprto od 6. ure zjutraj d o 20 uire zvečer. Delajo v dveh •zmenah :n ;majo zaposlen-h 11 kvailificiranh m^oo. Iz uvoza (Italije) so nabav.li nove s ušilne ka.{>e za česaln salon, ki hitreje sušijo in ob večjem ugodju kot prejišnje. Kolsktv se pripor,-ča za obisk m zagotavlja strankam naikva! totnteiše csluge. Izdaja »Ptuj<;kl tedn;V« Direktor Ivan Kranjčič ■:•--•■.•,►■> .re<1njšk- »dhor ^(Ipovom (jr«>in V 8a uman Anton Uredn^^tv n oprav a w f>t .j^t, [ ackov;^ - loi^fon \f^b Cei- -a"" pr Komunam oan>c Maiibot, podružnica v Ptujti, št. 604-706-3-206 Rokopisov ne viačamo. Iisko Mant>orbkd tiskaina, Maribor, Letna naročnin^ 50C din, polletno 25C iir..