TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ
Leto XVIII.
Junij/Julij 1975
Št. 6/7
Komunisti - jubilanti
25. junija je imela organizacija ZK podjetja delovno konferenco, ki je bila tokrat še posebej svečana. Konference sta se poleg članov ZK podjetja, udeležila kot gosta tudi Zvone Filipovič, namestnik sekretarja občinske konference ZK in Ciril Sitar, predsednik komiteja občinske konference ZSMS. Ob pomembnem jubileju — 50-letnici izhajanja glasila KOMUNIST, je organizacija ZK podjetja podelila zlate značke 32 članom, ki so že 25 in več let člani ZKJ, med njimi pa je bilo tudi sedem jubilantov, ki so že 30 in več let člani ZKJ. Na konferenci je bil tudi slavnostni sprejem 17 novih članov v vrste Zveze komunistov.
Po izvolitvi organov konference je sekretar sveta ZK podjetja Franc Koporec najprej podal oceno dela Z K podjetja pri uresničevanju sklepov CK ZKS. Sašo Uzar je zatem govoril o pomenu 50. obletnice izhajanja glasila Komunist. Pri tem je poudaril, da nam tradicije revolu-
cionarnega partijskega tiska ne smejo pomeniti le revolucionarne preteklosti, temveč naj nam bodo stalna vzpodbuda pri uresničevanju začrtane partijske politike in njenih nalog, s posebnim poudarkom pri uresničevanju nove ustave in sklepov zgodovinskega X. kongresa ZKJ.
Temu je sledila slavnostna podelitev zlatih značk. Jubilantom je v imenu organizacije ZK čestital za dolgoletno zvestobo in jim podelil zlate značke sekretar Franc Koporec. Zlate značke so prejeli: Blažič Pavla, Brezar Rozalija, Černe Zvone, Draksler Pavel, Gale Ivana, Hribar Franc, Humer Zlata, Istenič Franc, Jazbec Milka, Jenko Leopold, Jež Vinko, Kurat Vera, Markelj Stane, Mauser Ivan, Mesarič Srečo, Mrak Franc, Oman Ana, Pertot Boris, Roš Cilka, Sladič Silvo, Sorčan Marinka, Traven Ivan, Uzar Sašo, Vrtačnik Franc in Koporec Franc, kateremu je čestital in mu podelil zlato (Nadaljevanje na 2. strani)
50 lei Komunista
Tudi danes Je tako: ostat! zvest svojemu Imenu, ki zelo zavezuje, more Komuni^ÜffTWffl^ida Je stalno v prvih j^tah revolucionarcjena boja za sq#falistično samoupravljale, za
1 n,
urodrjaHti, kol
fave. I vztj fjujej part»ke Kionarn# us-To zahtova od njorfa de-red in zveza ko^ffmistov. To pričakuPl^jjijmp^flrez izjeme vsi tisti, ki mu te dni pošiljajo čestitke in želje ob zlatem jubileju.
Prvega januarja 1925 je izšla prva številka glasila CK KPJ »Komunista«. Urednik in tiskar časnika, revolucionar Moša rijade, je tisto jutro po nalogu partijskega vodstva končal prve številke novega partijskega glasila. Iz ilegalne tiskarne v Beogradu je časnik stekel po partijskih kanalih in zvezah do partijskega članstva in delovnih ljudi, da izpolni svoje poslanstvo in svojo nalogo.
Izid Komunista je potrdil odločnost Komunistične partije Jugoslavije, da tudi v temi, ki jo je državi vsilil monarhistični režim, opravi svojo funkcijo avantgarde in organizatorja delavskega razreda v boju za uresničevanje revolucionarnih idealov. Takrat, ko se je pojavil Komunist, je bila zmaga teh idealov še daleč. Čakali so jo še hudi boji. Komunistovo poslanstvo je bilo, da spodbuja in vzgaja, navdihuje in organizira te boje.
Ko je tovariš Tito ocenjeval to poslanstvo in pomen izida Komunista je dejal:
»Izid Komunista v globoki ilegalnosti, 1. januarja 1925, v dneh najbolj surovih napadov reakcije na naše delavsko gibanje in delovne množice, je bil spodbuda za ljudi brez pravic tako v mestih kakor na vasi, to je bil dokaz neuničljivosti KP in njene aktivne navzočnosti v političnem življenju države.«
Z zadušitvijo prve serije Komunista oblastniki niso dosegli cilja. Poslanstvo glasila CK KPJ so nadaljevali drugi časniki in glasila ter prispevali k prodoru idej KPJ med delavski razred in delovne ljudi. S prihodom tovariša Tita na čelo partije leta 1937 je postala pisana partijska beseda še močnejše orožje v boju za zbiranje delovnih ljudi okoli programa in politike partije, v narodnoosvobodilni vojni pa je naš tisk postal zmagovito orožje v boju za zmago socialistične revolucije.
Tradicije revolucionarnega partijskega tiska so ne samo zgodovinska preteklost naših današnjih javnih glasil, ampak tudi njihova stalna spodbuda in navdih, kako se je treba odločno in neomajno bojevati za uresničevanje aktualnih in zgodovinskih interesov delavskega razreda, za bratstvo, enotnost in enakopravnost narodov in narodnosti naše domovine, za njeno neodvisnost in njeno neuvrščeno politiko v mednarodnih odnosih.
Ta svetla, dragocena revolucionarna tradicija in čez vse aktualne naloge, ki čakajo našo družbo v uresničevanju nove ustave in sklepov zgodovinskega X. kongresa ZKJ nalagajo Komunistu kot glasilu ZKJ nove, zahtevne naloge, že doslej je bilo veliko narejenega za preobrazbo in za uresničevanje koncepta Komunista kot glasila ZKJ in Zvez komunistov republik in pokrajin. Toda veliko je treba še narediti.
Komunist si je prizadeval, da v aktualnih bojih naše partije in družbe kar najbolj dosledno uresničuje svojo funkcijo glasila Zveze komunistov Jugoslavije. Začetni rezultati so tu, toda obstaja tudi nujnost in možnost, da postane »Komunist« še bolj borben, še bolj odločen v uresničevanju partijske politike, da se še bolj približa delovnemu človeku in njegovim potrebam. Obeležitev petdesetletnice časnika je priložnost za nove korake v tej smeri, da postane Komunist ob uresničitvi koncepta o izhajanju časnika v jezikih vseh narodov in narodnosti v vseh republikah in pokrajinah še bolj angažirano glasilo in dosleden tolmač politike ZKJ, misli in dela tovariša Tita.
Peter Tulipan, veteran med člani ZK
Sava Djurič, novosprejeta
Tudi Božič Polde je med veterani
štirje jubilanti...
Rozi Brezar prejema zlato značko
Komunisti - jubilanti
(Nadaljevanje s 1. strani)
značko delovni predsednik konference Peter Tulipan.
Sedmim jubilantom, ki so že trideset in več let člani ZKJ, pa je poleg zlate značke podelil sekretar Franc Ko-porec še spominske kipce maršala Tita. Ta visoki jubilej praznujejo naslednji člani: LEOPOLD BOŽIČ iz pleme-nitilnice II, MIRKO NADI-ŽOVEC iz tkalnice I, ANTON RAKOVEC iz tkalnice II, ANTON ČARE, TINE ROJINA, TONČKA TEKAVEC in PETER TULIPAN — iz skupnih služb.
Zatem je sledil slavnostni sprejem 17 novih članov v Zvezo komunistov. V spomin na ta dogodek je sekretar Franc Koporec izročil vsem novosprejetim lepa knjižna darila. Pri tem velja še posebej omeniti, da so tokrat v večini novosprejetih članov ZK delavci iz neposredne proizvodnje, kar je še posebej razveseljivo dejstvo. Novo-sprejeti člani ZK so naslednji:
Tepič Zorka — iz predilnice, Pejašinovič Radosava, Kre-menovič Ljeposava, Djurič Sava, Peranovič Mara, Rak Marija in Nikolič Luka —- iz tkalnice, Omejc Alojz, Kavčič Vera, Seiko Jožica, Smolko Štefan, Fireder Božidar in Erjavec Vlado — iz plemeni-tilnice ter Feratovič Ismet, Miražič Radoslav, Stojkovič Pera in Pajič Antunija — iz skupnih služb.
Mladim komunistom je nato spregovoril Zvone Filipovič, namestnik sekretarja občinske konference ZKS, ki je obenem tudi čestital jubilantom za dolgoletno partijsko delo.
Za zaključek svečane konference so se komunisti udeležili skromne zakuske v delavski restavraciji, kjer so starejši komunisti mladim v pogovoru pripovedovali o izkušnjah, ki so si jih pridobili z dolgoletnim delom v organizaciji ZK.
R. S.
Tončka Tekavec, edina ženska med veterani
Barko Fireder, novi član ZK
Tudi Marija Rak je bila med novosprejetimi
Da - za gradnjo družbenih objektov
Na pravkar minulih zborih delavcev smo se odločili, da tudi mi pristopimo k družbenemu dogovoru o gradnji družbenih objektov v krajevnih__skupnostih ter načinu
zbiranja potrebnih finančnih sredstev. Tako smo pravzaprav že tretjič pokazali pripravljenost, da solidarno ter s skupnimi močmi zgradimo prepotrebne družbene objekte v naši občini.
Leta 1964 smo namreč kot prva občina v Sloveniji izpe. ljali referendum o samoprispevku za izgradnjo šol in otroških vrtcev. Izredno pereče potrebe so narekovale nadaljnjo gradnjo teh objektov in zato smo v letu 1970 uspešno izvedli ponoven referendum. Verjetno ni nikogar med nami, ki bi mu bilo žal za tisti del. osebnega dohodka, ki je bil porabljen v te
namene. Z združenimi močmi smo v zadnjih desetih letih zgradili:
—	7 popolnih osnovnih šol
—	6 nepopolnih osnovnih šol
—	3 prizidke pri popolnih oz. nepopolnih šolah
—	6 samostojnih vzgojno-varstvenih ustanov
—	7 vzgojnovarstvenih ustanov v povezavi z osnovnimi šolami
—	5 vzgojnovarstvenih ustanov pa je bilo pridobljenih z adaptacijami starejših poslopij.
Vsi dosedaj zgrajeni objekti pa še zdaleč ne zadoščajo naraščajočim potrebam, zato je bilo potrebno pristopiti k nadaljevanju gradnje družbenih objektov. Posebno pereči problemi predstavljajoč
—	vrtca Preddvor, Planina,
—	osnovni šoli Primskovo, Planina,
—	rekreativni objekti,
—	srednje šolstvo,
—	posebne potrebe krajevnih skupnosti.
Predloženi program sicer ne vsebuje vsega, kar bomo v občini zgradili v prihodnjih letih, ampak vključuje le najbolj nujne objekte, katerih gradnje ne smemo odlagati.
Pa si nekoliko podrobnje seznanimo s programom:
Vrtci
Otroško varstvo ostaja še nadalje eno od prioritetnih področij. Zaradi občutnih podražitev gradbenih storitev ostaja iz dosedanjega programa še kot neizpolnjena obveza vzgojnovarstveni zavod v Preddvoru z zmogljivostjo
(Nadaljevanje na 3. strani)
Da-za gradnjo
(Nadaljevanje z 2. strani)
60 otrok. Zaradi gradnje novega stanovanjskega naselja Planina v Kranju je izredno pereče tudi vprašanje izgradnje vzgojnovarstvenega zavoda na Planini z zmogljivostjo za najmanj 140 otrok.
Za izgradnjo obeh vrtcev se predvideva, da bo potrebno 14 milijonov dinarjev, kar predstavlja 10 % strukturnega deleža zbranih sredstev v petletnem obdobju.
—	Voklo — Voglje, igrišče za rokomet in košarko
—	Kokrica — igrišče za rokomet in košarko
—	ter nekateri objekti v manjših krajih.
Za gradnjo naštetih rekreativnih objektov se planira 34 milijonov dinarjev, kar predstavlja 24,3 % strukturnega deleža od zbranih sredstev v petletnem obdobju.
Programi krajevnih
katerega šolajo strokovne kadre.
Za gradnjo srednjih šol se predvideva 15 milijonov dinarjev, kar predstavlja 10,7'% strukturnega deleža zbranih sredstev v petletnem obdobju, v enaki višini pa so tudi predvidena sredstva za posebni program krajevnih skupnosti.
Viri financiranja
S podpisom družbenega dogovora se predvideva, da bo moč zbrati z 1 % prispevkom iz neto osebnega dohodka let-
no približno 10 milijonov dinarjev, kar bi zneslo v petih letih 50 milijonov dinarjev.
Temeljne organizacije bi prispevale 1 % od bruto osebnega dohodka iz dohodka, kar bi letno znašalo približno 18 milijonov dinarjev, oziroma v petih letih 90 milijonov dinarjev.
Torej lahko računamo, da bomo v petih letih zbrali skupaj 140 milijonov dinarjev, kar bi zadoščalo za pokritje celotnega programa, kot tudi za morebitne podražitve.
Kako prijeten občutek, če so otroci na varnem
ma pogoj za uspešno delo na delovnem mestu in eden izmed dejavnikov preventivnega zdravstva. Zahteve občanov in delovnih ljudi po novih rekreativnih objektih se pojavljajo že nekaj let.
Konkreten program gradnje rekreativnih objektov je naslednji:
—	umetno drsališče
—	strelišče za malokalibrsko puško in pištolo
—	Šenčur — športni park (nogometno igrišče, atletska Steza, zemeljska tribuna in garderoba)
—	Naklo — nogometno igrišče
—	Jezersko — asfaltirana ploščad (za rokomet, košarko oz. drsališče)
—	Golnik — 2 teniški igrišči in odbojkarsko igrišče
—	Duplje — manjša dvorana 18 X 12 m (ki bi služila tudi za šolsko telovadnico)
Stražišče — dopolnitev stadiona (igrišče za košarko in odbojko, garderobe), adaptacija Doma Partizan
organizacij združenega dela ter iz osebnih dohodkov delovnih ljudi, ki naj bi bil po predlogu namenjen za financiranje posebnih programov krajevnih skupnosti (n. pr. za gradnjo in modernizacijo krajevnih cest, ureditev javne razsvetljave, avtobusnih postajališč, pokopališč, telefonskih povezav in podobno).
Srednje šolstvo
Prostorski problemi osnovnih šol pa niso edini na področju šolstva. Še bolj žgoča je prostorska problematika srednjega šolstva. V občini Kranj je večina srednjih šol regionalnega, deloma pa celo republiškega ali še širšega značaja. Za predvideno gradnjo Centra srednjih šol na na Zlatem polju bo nedvomno treba poiskati različne vire in to na celotnem območju, s katerega prihajajo učenci v srednje šole oziroma za
Občinska proslava 1. avgusta
Kot smo že poročali, bo letošnja osrednja proslava občinskega praznika občine Kranj na dan 1. avgusta svečano proslavljena v našem podjetju. Vzporedno s proslavo bo predana v obratovanje tudi naša nova predilnica. 2e februarja meseca je delavski svet imenoval pripravljalni in organizacijski odbor za izvedbo občinske proslave ter šest komisij.
Proslava se bo vršila v znamenju treh obletnic: 40-letnice začetkov delavskega revolucionarnega gibanja v Kranju, 30-letnice osvoboditve in 25-letnice delavskega samoupravljanja.
V petek, 1. avgusta, se bodo občani Kranja in gostje od 9. ure dalje zbirali ob zvokih pihalnega orkestra na okrašenem dvorišču tovarne.
O 10. uri se bo v pritlični dvorani predilnice začela svečana seja občinske skupščine, na kateri bodo podeljene občinske nagrade, nakar bo sledil slavnostni govor. Po govoru bo krajši polurni kulturni program, v katerem bodo sodelovali: pihalni orkester Kranja, pevski zbor »France Prešeren«, baritonist Miha Plajbes in recitatorka Marička Rakovec. Po kulturnem programu bo sledil za vse navzoče ogled predilnice.
V soboto, 2. avgusta pa bo od 7. do 14. ure podjetje odprto za ogled vsem občanom Kranja.
Vsem udeležencem proslave se bo izročila svečana številka našega glasila Tekstilec.
Želja nas vseh mora biti, da se za občinski praznik čim dostojnejše, predvsem pa v delovnem vzdušju, predstavimo občanom Kranja.
T. Č.
Osnovne šole
V programu je predvidena izgradnja popolne osnovne šole na Planini in nepopolne osnovne šole na Primskovem.
Nova šola na Planini bo imela 24 učilnic ter do 800 učencev (sedanja Staneta Žagarja 600—700 učencev).
Ker se število prebivalcev tudi na Primskovem stalno povečuje, se je pokazalo, da bo potrebna izgradnja nove nepopolne osnovne šole. Adaptacija stare ne bi prišla v poštev, saj je stavba stara skoraj 100 let in se ne izplača. Nova šola bi bila zgrajena v bližini zadružnega doma, imela pa naj bi 8 učilnic in 2 prostora za vrtec. Zasnovana pa naj bi bila tako, da bi s poznejšo dozidavo lahko tu nastala popolna osnovna šola.
Za izgradnjo obeh šol se predvideva, da bo potrebno 62 milijonov dinarjev, kar predstavlja 44,3 % strukturnega deleža zbranih sredstev v petletnem obdobju.
Rekreativni objekti
Učinkovita sprostitev, ki jo rekreacija nudi, je brez dvo-
skupnosti
Občina Kranj je do sedaj zagotavljala krajevnim skupnostim sredstva za redno vzdrževanje komunalnih naprav in posebej del sredstev za investicije. Z občinskim proračunom je za leto 1975 tako predvideno 2,600.000 dinarjev za redno dejavnost in
1,200.000	dinarjev za posebne namene — investicije, ki jih bodo dobile samo tiste krajevne skupnosti na podlagi natečaja, ki bodo imele najugodnejše pogoje po sprejetih kriterijih. Občina je v letošnjem letu poleg teh sredstev odstopila krajevnim skupnostim na podeželju 100 % pobrani prispevek za uporabo mestnega zemljišča, ki bo znašal predvidoma 200.000 din in 30 % istega prispevka krajevnim skupnostim na območju
videni višini
Tako zagotovljena sredstva pa predstavljajo manjši del vseh sredstev, ki jih potrebujejo krajevne skupnosti. Za naprej jim moramo prišteti poleg drugega tudi del sredstev, zbranih s prispevki iz dohodka temeljnih in drugih
Kljub obvoznici vse večji vozel
Komisija za varnost v prometu podjetja že dalj časa razmišlja, kako rešiti prometni zastoj (posebno ob 14. uri) na križišču pred podjetjem, ko motorizirani delavci zapuščajo podjetje. Neizpodbitno namreč drži, da kranjska obvoznica ni prinesla učinkovite in daljše rešitve za prometni vrvež, ki nastaja v našem mestu ob prometnih konicah. To bo problematično še posebej v naslednjih poletnih mesecih, ko je obvoznica zaradi turistične sezone še dosti bolj obremenjena.
Iz prednostne smeri proti Gorenjski se na obvoznico vključujejo delavci Iskre, Planike in Save. Od sredine meseca aprila dalje je bila prometu izročena tudi delavska cesta, po kateri se vozijo delavci Save preko Stražišča in mimo Tekstilindusa, nato pa zavijajo proti Gorenjski na obvoznico. Zaradi navedenega je našim delavcem močno otežkočena vključitev na obvoznico, kar povzroča zastoj in kolono v notranjost podjetja. Tako je komisija za varnost prometa v podjetju zaprosita za pomoč postajo Ljudske milice Kranj, da bi skupaj proučili možnosti za rešitev prometnega vrveža na našem križišču, tako da bi bila tudi našim delavcem omogočena normalna vključitev v promet na obvoznico. 14. maja smo si skupaj z delavci postaje LM Kranj ogledali prometni vrvež ob 14. uri. Ugotovili smo, da bi bilo za rešitev tega problema možnih več variant:
—	Križišče pred podjetjem semaforizirati, kar je najmanj izvedljivo, ali pa v križišču ob konicah usmerjati promet. Druga varianta bi bila najbolj sprejemljiva, vendar pa je s strani postaje LM skoraj nemogoča, ker imajo na razpolago premalo delavcev. V Kranju je že vse preveč takih križišč, miličnikov-prometnikov je enostavno premalo, da bi reševali prometno zmedo, ki je v Kranju praktično že na vsakem križišču ob prometnih konicah.
Ne bi bilo napak, če bi na tem mestu omenili tudi zelo nizko stopnjo prometne kulture voznikov, saj na dan, ko smo si ogledovali prometni vrvež na našem križišču (od 13.45 do 14.20) ni ustavil nihče, da bi odstopil prednost vozniku, ki je prihajal iz T ekstilindusa.
—	Postaja milice je predlagala kot možno tudi rešitev, da bi se podjetja, katerih delavci uporabljajo to križišče, medsebojno dogovorila in regulirala delovni čas. Naj omenimo, da so se o tem podjetja že dogovarjala na seji občinske prometne komisije, vendar pa do ustreznega sporazuma ni prišlo, zato tudi ta rešitev odpade.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Na osnovi določil Pravilnika o delitvi stanovanj in posojil ter sklepa 20. seje Odbora za stanovanjske zadeve z dne 29. 5.1975 objavljamo naslednji in dokončno potrjeni
PRIORITETNI VRSTNI RED PROSILCEV ZA DODELITEV NAJEMNIH STANOVANJ
(prosilci z nizkimi dohodki na družinskega člana)
Z VELJAVNOSTJO OD 1.1.1975 DALJE
Kategorija stanovanja
TOZD Število oziroma članov DE družine
Ocenitev stanov, razmer v točkah
PRIORITETNI VRSTNI RED PROSILCEV ZA ODKUP STANOVANJ V BLOKOVNI GRADNJI, Z VELJAVNOSTJO OD 1.1.1975
Kategorija stanovanja
TOZD	Število
oziroma članov DE	družine
Ocenitev stanov, razmer v točkah
I.	Za garsonjero:
1.	Brovč Lojzka
2.	Škofič Marija
3.	Zadnikar Angelca
4.	Farčnik Marinka
5.	Kolar Slavica
6.	Malbašič Božena
II.	Za enosobno stanovanje:
1.	Kodelja Ivana
2.	Pipp Vida
3.	Pirc Ivanka
4.	Kurent Draga
5.	Troha Štefka
6.	Kreft Marica
7.	Primožič Majda
8.	Justin Ivanka
9.	Metel j ko Matilda
10.	Škvorc Marija
11.	Brlenič Nada
12.	Per Darinka
13.	Sušnik Marija
14.	Krkič Nedeljka
15.	Mastnak Pavla
III.	Za dvosobno stanovanje:
1.	Kunštek Pavla
2.	Stenovec Katarina
3.	Cekič Dragoljub
4.	Bečič Dževad
5.	Bončina Anica
6.	Djačič Vlado
7.	Komič Nada
8.	Udovč Anica
9.	Količ Mirko
10.	Kukovec Jožica
11.	Rebolj Edvard
IV.	Za trosobno stanovanje:
1.	Zorko Regina
2.	Ribič Jožefa
3.	Novak Ivana
4.	Milič Majda
5.	Komič Enam
6.	Alibabič Ahmed
7.	Lamovšek Franc
8.	Toporiš Marija
9.	Ilič Miodrag
10.	Zmrzlikar Marta
11.	Kabič Ranko
12.	Frantar Anton
13.	Lasiča Mile
14.	Nježič Jovo
15.	Teropšič Ivan
16.	Lavrenčič Katarina
17.	Zaletelj Vlado
plem. I	1	39
tkal. I	1	35
tkal. I	1	33
upr.	1	31
pred.	1	12
plem. I	1	10
tkal. II	2	brez stan. (požar)
tkal. I	2	50
tkal. II	2	47
pred.	2	45
pred.	2	45
PO	2	40
pred.	2	40
pred.	2	38
tkal. I	2	38
pred.	2	35
grav.	2	32
pred.	2	31
tkal. I	2	30
tkal. II	2	29
tkal. I	2	26
pred.	3	proviz. se ruši
(upok.)	3	47
VES	3	41
plem. II	3	39
tkal. II	3	35
upr.	3	32
grav.	4	28
pred.	3	21
plem. II	3	20
tkal. I	3	17
VES	3	15
plem. I	4	49
pred.	5	42
plem. I	5	37
pred.	4	36
plem. I	4	35
pred.	4	32
plem. I	5	31
PO	4	31
tkal. I	4	30
pred.	6	28
plem. I	4	28
tkal. I	4	24
VES	5	24
plem. II	4	23
tkal. I	4	22
pred. I	4	19
plem. I	4	9
I.	Garsonjera:
I.	Brodarič Anica
II.	Enosobno stanovanje:
1.	Volf Jože
2.	Rauter-Hrvanovič Margita
3.	Miražič Radosav
III.	Dvosobno stanovanje:
1.	Šoštarič Dominik
2.	Pintar Rezka
3.	Vukašinovič Vid
4.	Žontar Anka
5.	Pevc Majda
6.	Tenčič Marija
7.	Bauman Erika
8.	Stojiljkovič Ljubiša
9.	Šarič Brane
10.	Seljak Franc
11.	Bevk-Brankovič Desa
12.	Rogelj Franc
13.	Jakopin Sonja
14.	Košnjek Rozalija
15.	Škofič Stane
16.	Bevc Jožica
IV.	Trosobno stanovanje:
1.	Kern Nada
2.	Kvas Jakob
3.	Peranovič Pavla
4.	Obradovič Dejan
5.	Vozelj Janez
Na objavljeni prioritetni listi dne 21.1. 1975 je bilo vloženih 10 pritožb. Odbor za stanovanjske zadeve je na
18.	seji dne 18.3.1975 imenoval 3-člansko komisijo, ki naj bi preverila dokumentacijo prosilcev, ki so se pritožili, če so bile njihove stanovanjske razmere v skladu s Pravilnikom o delitvi stanovanj in posojil pravilno točkovane.
Komisija je ugotovila, da so bili vsi primeri pravilno točkovani in pravilno uvrščeni v prioritetni listi, razen enega primera, pri katerem se je točkovanje stanovanjskih razmer obnovilo. Stanovanjske razmere omenjenega prosilca so bile sicer pravilno točkovane po takratnih razmerah. Ker pa so se razmere po že izvršenem točkovanju tako spremenile, da bistveno vplivajo na uvrstitev v prioritetni vrstni red, je bilo točkovanje ponovno izvršeno. Na osnovi pridobljenih točk pri ponovnem točkovanju, je bil ta primer uvrščen v prioritet-
pred.	1	20
VES	2	29
upr.	2	23
VES	2	19
tkal. I	3 izprazni
stanov.
upr.	2	40
VES	2	35
upr.	2	35
tkal. II	2	35
PO	3	34
upr.	3	32
tkal. I	3	32
upr.	3	31
VES	3	29
plem. I	3	28
VES	2	27
upr.	2	24
tkal. II	3	22
pred.	3	12
pred.	3	8
tkal. I	5	51
plem. I	4	34
tkal. II	4	32
plem. I	4	28
upr.	4	28
ni vrstni red za najemniško stanovanje na 11. mesto v kategorijo za enosobno stanovanje. Ostalih 9 pritožb je na osnovi poročila komisije odbor za stanovanjske zadeve kot neutemeljene zavrnil.
Reševanje prosilcev po kategorijah stanovanj in po vrstnem redu s prioritetnih list še poteka. Rešenih je že 15 primerov z obeh prioritetnih list (11 prosilcev z odkupom stanovanja v bloku in 4 prosilci z dodelitvijo najemniškega stanovanja — garsonjere).
F. H.
Dopisujte v noše glasilo
Kljub obvoznici — vse večji vozel
(Nadaljevanje s 3. strani)
— Verjetno najbolj ustrezna rešitev bi bila zaposlitev študentaiprometnika, kar pa naj nebi veljalo le kot skrb Tekstilindusa, temveč za vse delovne organizacije, ki so bile naštete. V predlogu se navaja, naj bi prometnika-štu-denta plačevale delovne organizacije, katerih delavci uporabljajo obvoznico.
Kako in na kakšen način se bo rešil ta prometni problem, ki povzroča toliko hude krvi našim voznikom, zaenkrat še ne moremo sporočiti, vendar
pa bo potrebno . čimprej poiskati ustrezno rešitev.
Ponovno naj poudarimo, da rešitev tega problema ni zadeva le prometne milice ali komisije za prometno varnost v podjetju, temveč se bodo morali s tem problemom spoprijeti tudi drugi faktorji, posebno pa načrtovalci prometnih cestišč, za katere pa vemo, da so prav na območju Kranja naredili vse premalo za rešitev prometa.
Predsednik komisije za varnost v prometu Mijo Krizmanič
Parkiranje osebnih avtomobilov praktično že onemogoča normalno manipulacijo med obrati, pa tudi zaradi varnostnih razlogov (požar) bomo morali slej ko prej najti ustrezno rešitev
Človek in njegova odgovornost
GREGORČIČ:
»Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,
kar more, to mož je storiti dolžan!«
Občutek odgovornosti človeku ni prirojen, temveč je posledica vzgoje. Vzgoja odgovornosti pa je vedno odvisna od dobe v kateri ljudje živimo.
Pojem odgovornosti je v današnjem času zelo nejasen — na eni strani se od posameznika zahteva vedno večja odgovornost, na drugi strani pa se opušča vsaka odgovornost. Pogosto se celo zdi, da prevladuje na področju odgovornosti velik egoizem: zahtevamo odgovornosti od drugih, hkrati pa pozabljamo na lastno odgovornost, torej drugi so mi dolžni vse, jaz nisem dolžan ničesar! Dejansko pa se postavlja vprašanje odgovornosti posameznika v razmerju do družbe in odgovornosti do samega sebe, do svojih dejanj, ravnanj.
V odgovornosti se odraža ideja pvezanosti med preteklostjo in sedanjostjo oz. med sedanjostjo in prihodnostjo. To bi obrazložila takole: odgovornega se čutim, če imam sedaj, ko nekaj delam občutek, da me bo za to nekdo klical na odgovornost. Oziroma — odgovoren sem, če moram danes dajati račun o dejanjih, ki sem jih storil v preteklosti.
Človek se ne more ločiti sam od sebe in reči: to je bil nekdo drug ki je to storil pred enim letom, to nisem bil jaz. Zavedati se moramo, da čas ohrani dejanja in posledice, ohrani istovetnost posameznika. Storilec odgovarja za dejanje, ker je ohranil svojo identiteto, oseba, ki je dejanje storila, odgovarja tudi za posledice dejanja.
Danes je zelo razširjeno zanikanje odgovornosti. Pojavljajo se odgovori: »... tudi drugi kršijo predpise«, »... mene vidijo, drugih pa ne ...« »... družba je kriva ...« itd.
Osnovni pomen odgovornosti je v dejstvu, da je večina človekovih dejanj enkratnih in jih ni mogoče ponoviti. V trenutku, v delčku sekunde se lahko nekaj zgodi, ne da bi si človek lahko kaj pomagal.
Nesreča se zgodi vedno brez človekove volje. Časa ni mogoče zavrteti nazaj, da bi Človek ravnal drugače, kot je ravnal v kritičnem trenutku, da bi lahko popravil storjeno napako.
Odgovornost se širi na nova področja. Vedno bolj stopa v ospredje vprašanje odgovornosti drugih (za smrt, za kamen, ki leži na cesti in povzroči nesrečo itd.) in vedno manjši postaja občutek lastne odgovornosti. Širi se kolektivna odgovornost. Ta je najbolj prisotna v prometu. Posameznik se vedno bolj zateka v kolektivno varstvo iz strahu pred rizikom za bodoče dogodke. (Nadaljevanje na 6. strani)
ljubljanska banka
NA LETNI ODDIH OB MORJU S HRANILNO KNJIŽICO LJUBLJANSKE BANKE
S hranilno knjižico Ljubljanske banke lahko odslej dvigate do 3.000 dinarjev dnevno in neomejeno vlagate tudi pri vseh poštah v navedenih krajih od Savudrije do Metkovića in pri vseh poslovnih enotah Investiciono komercijalne banke Split.
pošte:
poslovne enote IKB Split:
POSLOVNE ENOTE IKB SPLIT:
1.	BIOGRAD
2.	BLATO
3.	CISTA PROVO
4.	DRNIS
5.	DREVNO
6.	GRADAC
7.	HVAR
8.	IMOTSKI
9.	JELŠA
10.	KAŠTEL NOVI
11.	KNIN
12.	KORČULA
13.	LIVNO
14.	LJUBUŠKI
15.	MAKARSKA
16.	METKOVIC
17.	MOSTAR
18.	OMIŠ
19.	POSUSJE
20.	SINJ
21.	SOLIN
22.	SPLIT
23.	STARI GRAD
24.	SUCURAJ
25.	SUPETAR
26.	TRILJ
27.	TROGIR
28.	VELA LUKA
29.	VRGORAC
30.	VIS
31.	ZADAR
POŠTE:
L BABINDUB
2.	BADERNA
3.	BAKAR
4.	BAKARAC
5.	BALE
6.	BARBAN
7.	BAŠĆANSKA DRAGA
8.	BAŠKA
9.	BELEJ
10.	BELI
11.	BENKOVAC
12.	BETINA
13.	BIBINJE
14.	BIOGRAD
15.	BJELINA (DALMACIJA)
16.	BOLJUN
17.	BORAJA
18.	BOŽAVA
19.	BRBINJ
20.	BRIBIR
21.	BRIBIRSKE MOSTINE
22.	BRIONI
23.	BROD MARA VICE
24.	BROD NA KUPI
25.	BRSEĆ
26.	BRTONIGLA
27.	BUJE
28.	BUZET
29.	CEROVLJE
30.	CRES
31.	CRIKVENICA
32.	ČRNI LUG
33.	CABAR
34.	ČAVLE
35.	DELNICE
36.	DOBRINJ
37.	DRAMALJ
38.	DRIVENIK
39.	DRNIŠ
40.	DJEVRSKE
4L ERVENIK
42.	FAZANA
43.	FILIP JAKOV
44.	FUŽINE
45.	GALIŽANA
46.	GEROVO
47.	GOLI OTOK
48.	GOLUBIČ
49.	GRAC1ŠCE
50.	GRIŽANE
51.	GROŽNJAN
52.	HRELJIN
53.	ICICI
54.	ILOVIK
55.	1ST
56.	JABLANAC
57.	JADRANOVO
58.	JELENJE
59.	JEZERA
60.	JURDANI
61.	JURJEVO
62.	KALI
63.	KONFANAR
64.	KAPRIJE
65.	KARIN
66.	KARLOBAG
67.	KAROJBA
68.	KASTAV
69.	KAŠTELIR
70.	KISTANJE
71.	KLANA
72.	KLENOVICA ŽRNOVICA
73.	KNIN
74.	KOLAN
75.	KOROMACNO
76.	KOSOVO
77.	KOSTRENA
78.	KRALJEVIČA
79.	KRAPANJ
80.	KRASICA
81.	KRASNO POLJE
82.	KRIVI PUT
83.	KRIŽIŠČE
84.	KRK
85.	KRNICA
86.	KRŠAN
87.	KUKLJICA
88.	KUPJAK
89.	KUŽELJ
90.	LABIN
91.	LANIŠCE
92.	LEDENICE
93.	LIC
94.	LIVADE
95.	LOKVE
96.	LOPAR
97.	LOVRAN
98.	LOVREC
99.	LOZOVAC
100.	LUKORAN
101.	LUKOVO
102.	LUKOVO ŠUGARJE
103.	LUN
104.	LUPOGLAV
105.	MALI LOŠINJ
106.	MALINSKA
107.	MARCANA
108.	MARTINŠCICA
109.	MATULJI
110.	MEDULIN
11.	MEDVEJA
112.	MOLAT
113.	MOMJAN
114.	MOŠCENICKA DRAGA
115.	MOTOVUN
116.	MRKOPALJ
117.	MUNE
118.	MURTER
119.	NEDEŠCINA
120.	NEREZINE
121.	NEVIDJANE
122.	NIN
123.	NJIVICE
124.	NOVALJA
125.	NOVA VAS
126.	NOVIGRAD (DALMACIJA)
127.	NOVIGRAD (ISTRA)
128.	NOVI VINODOLSKI
129.	OBROVAC
130.	OKLAJ
131.	OLIB
132.	OMIŠALJ
133.	OPATIJA
134.	OPRTALJ
135.	PAD JENE
136.	PAG
137.	PAKOŠTANE
138.	PAŠMAN
139.	PAZIN
140.	PERKOVIČ
141.	PETRCANE
142.	PICAN
143.	PIROVAC
144.	PLAVNO
145.	PLEŠCE
146.	PLOMIN
147.	PODPICAN 148 PDT ACA
149.	’ POLACA KOD KNINA
150.	POLIČNIK
151.	POREČ
152.	POROZINE
153.	POSED ARJE
154.	POVLJANA
155.	PRAPUTNJAK
156.	PREKO
157.	PREMANTURA
158.	PREMUDA
159.	PREZID
160.	PRIDRAGA
161.	PRIMOŠTEN
162.	PRIVLAKA (DALMACIJA)
163.	PRVIČ LUKA
164.	PULA
165.	PUNAT
166.	RAB
167.	RABAC
168.	RADUCIĆ
169.	RAŠA
170.	RA VA
171.	RAVNA GORA
172.	RAŽANAC
173.	RIJEKA
174.	ROC
175.	ROGOZNICA
176.	ROVINJ
177.	RUŽIČ
178.	SALI
179.	SAVUDRIJA
180.	SELCE
181.	SENJ
182.	SENJSKA DRAGA
183.	SESTRUNJ
184.	SILBA
185.	SIVERIC
186.	SKRAD
187.	SKRADIN
188.	SLUM
189.	SMILCIC
190.	STANKOVCI
191.	STARIGRAD
192.	STARIGRAD PAKLENICA
193.	STRMICA
194.	SUKOŠAN
195.	SUŠAK
196.	SVETI PETAR U ŠUMI
197.	SVETVINCENAT
198.	ŠAPJANE
199.	ŠEPURINE
200.	ŠIBENIK
201.	ŠILO
202.	ŠIROKE
203.	ŠKRLJEVO
204.	ŠMRIKA
205.	ŠUŠNJEVICA
206.	TAR
207.	TIJESNO
208.	TINJAN
209.	TKON
210.	TRIBALJ
211.	TRUBAN KRUŠCICA
212.	TRIBUNJ
213.	TRGET
214.	TRŠCE
215.	UGLJAN
216.	UMAG
217.	UNEŠIC
218.	UNIJE
219.	VELI IŽ
220.	VELI RAT
221.	VELI LOŠINJ
222.	VINJERAC
223.	VIR (DALMACIJA)
224.	VIŠKOVO
225.	VIŠNJAN
226.	VIŽINADA
227.	VODICE
228.	VODNJAN
229.	VRATA
230.	VRATNIK MELNICE
231.	VRBNIK
232.	VRSAR
233.	VRŠI
234.	ZADAR
235.	ZATON
236.	ŽEMUNIK
237.	ZLARIN
238.	ZLOBIN
239.	ŽDRELAC
240.	ŽEGAR
241.	ŽIRJE
242.	ŽMAN
243.	ŽMINJ
Osebni dohodki za mai 75
Povprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega v organizaciji združenega dela znaša 3.022,56 dinarjev za 182 plačamn ur. Osebni dohodek po delovnih enotah ozirom-TOZD in primerjava z istim mesecem preteklega leta pa je naslednja:
DE oziroma TOZD	maj 1975	maj 1974 100 %
TOZD predilnica	2.680,97	139,1
DE tkalnica I	2.732,92	136,1
DE tkalnica II	2.812,80	139,9
TOZD tkalnica	2.773,46	138,0
DE plemenitilnica I	2.888,76	134,6
DE plemenitilnica II	2.860,34	134,8
DE gravura	3.679,73	147,6
TOZD plemenitilnica	2.946,52	133,5
TOZD prehr. in oddih	3.075,47	133,6
DS skupne službe	3.553,10	134,7
Izplačani osebni dohodek se je povečal za 34,0 % oziroma za 767,16 dinarjev v primerjavi z mesecem majem 1974.
J. S.
Prosta mesta za štipendiste in vajence
Naše podjetje bo v šolskem letu 1975/76 podelilo več štipendij za šolanje na srednjih in visokih šolah, obenem pa je prostih tudi več učnih mest, in sicer:
TEHNIŠKA TEKSTILNA ŠOLA V KRANJU
—	za predilski odsek	3	štipendije	(moški)
—	za tkalski odsek	9	štipendij	(moški)
—	za tekstilno-kemijski	odsek	3 štipendije	(moški)
EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA V KRANJU
— 2 štipendiji
ŠOLA ZA OBLIKOVANJE V LJUBLJANI
— odelek za modno oblikovanje	3 štipendije
FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO V LJUBLJANI
— oddelek za tekstilno teh.	2 štipendije (1 moški)
EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI
— 1 štipendija
UČNA MESTA ZA IZUCITEV NASLEDNJIH POKLICEV:
—	5 mest za ključavničarja
—	2 mesti za obratnega električarja
—	2 mesti za vodovodnega inštalaterja
—	2 mesti za strugarja
—	2 mesti za rezkalca
—	2 mesti za kleparja
—	3 mesta za mizarja
—	1 mesto za graverja
Podrobnejše informacije lahko dobite vsak dan v kadrovskem sektorju podjetja.
Prednost imajo tisti, ki stanujejo na območju občine Kranj, ki so v slabšem materialnem položaju in ki imajo boljši učni uspeh ter otroci iz delavskih in kmečkih družin.
Kandidati za štipendiranje ali za izučitev poklica naj pošljejo svoje vloge do 31. 7. 1975 na naslov: Tekstilindus Kranj — kadrovski sektor.
Objava
Za delovno mesto »VZORČNI RISAR« v gravuri rabimo večje število mladih delavcev, ki bi se priučili za to delo.
POGOJI:
—	8 razredov osnovne šole,
—	starost do 18 let,
—	veselje in smisel za risanje.
Vsi kandidati bodo morali opravljati test iz risanja.
Kandidati naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor do 25. 7. 1975, kjer lahko dobijo vsa podrobnejša pojasnila.
L. P.
Občinsko prvenstvo Kranja v plavanju
V četrtek, 12. junija je bilo izvedeno v zimskem bazenu v Kranju IV. prvenstvo Kranja v plavanju. Nastopilo je 205 tekmovalcev iz 15 sindikalnih organizacij kranjskih podjetij in ustanov. Med našimi udeleženci je spet izstopala Štromajer jeva, ki je bila v prsnem slogu prva, v cravlu pa druga v svoji skupini. Med moškimi je bil ing. Završnik 3. v cravlu in drugi hrbtno. Jesenski del tekmovanja bo izveden v septembru.
REZULTATI:
ženske B-25 cravl: 1. Melink (Sava) 0,17; 2. Štromajer (Tekstilindus) 0.20.1, 3. Hvasti (Projekt) 0.21.2.
Moški C-25 cravl: 1. Chva-tal (Prosveta) 0.12.9, 2. Bevc
(Iskra) C.14,2,	3. Završnik
(Tekstilndus) 0.15.0.
ženske B-25 prsno: 1. Štromajer (Tekstilindus) 0.25.1
Ženske A-25 hrbtno: 1. Žagar (Iskra) 0.21.0,	2. Arhar
(Tekstilindus) 0.23.3
Moški C-25 m hrbtno: 1. Bevc (Iskra) 0.17.9, 2. Završnik (Tekstilindus) 0.18.2, 3. Leban (Iskra) 0.25.2.
Ekipni vrstni red: ženske
1. Projekt 62 točk, 2. Planika 59 točk, 3. Iskra 57 točk,
4.	— 5. Sava in Tekstilindus 28 točk, 6. Konfekcija Triglav 19 točk, 7. Prosveta 18 točk.
Ekipni vrstni red: Moški
Izmed 10 ekip je Tekstilin-dus zasedel 7. mesto. Prva je bila Iskra s 169 točkami; Tekstilindus je zbral 17 točk.
A. O.
Prvenstvo Tekstilindusa v malem nogometu po TOZD
Skupne službe PRVAK
Pred odhodom ekipe Tekstilindusa na 12. Tekstiliado v Zagrebu (od 3. — 6. 7.) je bilo v soboto, 14. 6. 1975 izvedeno prvenstvo v malem nogometu na igrišču Staneta Mlakarja. Sodelovali so TOZD Plemenitilnica, TOZD Tkalnica in DS Skupne službe. Članov TOZD Predilnica ni bilo, zato so bile izvedene 3 tekme. Letos je bila najbolje pripravljena ekipa Skupnih služb, ki je premagala obe
TOZD z visokim rezultatom.
Rezultati:
Skupne službe : TOZD Tkalnica 13:0, Skupne službe : TOZD Plemenitilnica 11:3. TOZD Tkalnica : TOZD Plemenitilnica 9:2.
Vrstni red:
1. Skupne službe — 4 točke, 2. TOZD Tkalnica — 2 točki, 3. TOZD Plemenitilnica 0 točk.
Vse tekme je sodil nogometni sodnik Torkar (Iskra).
A. O.
Izenačeni izmeni
V počastitev 4. julija, dne-vaborcev, je bila na igrišču Stanka Mlakrja, odigrana že kar tradicionalna nogometna tekma med I. in II. izmeno tkalnice I. Tekma se je končala z neodločnim rezultatom 6:6, v naslednjih postavah:
I.	izmena:
Rozman, Suhadolnik, Pieman, Rehberger, Vojčič, Sokol, Hafner
II.	izmena:
Mlinar, Zakotnik, Koritnik, Kepic, Stojiljkovič, Frantar, Šoštarič
V fair in športni igri se je izkazala visoka prizadevnost vseh sodelujočih in to kljub mokremu in težkemu terenu. Posebej velja pohvaliti Rehbergerja v obrambi, Sokola, ki je bil strelec 4 golov, Voj-čiča — strelca 2 golov ter Hafnerja za prvo izmeno in Mlinarja — vratarja ter Sto-jiljkoviča, strelca 4 golov za II. izmeno. Slednji je prisotne presenetil ter navdušil z duhoviti preigravanji. Tekmo je zelo uspešno sodil Boris Soklič.
Po končani tekmi je bila prirejena majhna slovesnost, na kateri je Vojčič v imenu DE tkalnice I prebral poslovilno pismo, s katerim smo se poslovili od dolgoletnega športnega delavca in vodje športne dejavnosti tovariša Iva Jereba.
Ivo Jereb se je ganljivo zahvalil za izkazano pozornost in priznaju, ter vsem našim športnikom zaželel še veliko delovne in športne sreče. Domenjeno je bilo tudi, naj bi vpeljali tekmovanje v nogometu med TOZD-i, ki naj bi se imenovalo »Pokal Jereba«. Pokal bo podaril tovariš Jereb in bo prehoden, tako da ga bo dobil v trajno last tisti TOZD, ki ga bo osvojil trikrat zaporedoma. Primer, vreden pohvale.
Ratko Vojčič
Človek in njegova odgovornost
(Nadaljevanje s 4. strani)
V življenju se vsak človek srečuje tudi s poklicno odgo-- vornostjo. Tu vlada načelo, da je vsakdo odgovoren v okviru svoje pristojnosti. Že otroke je treba učiti oz. naučiti, da se jim delo ne nalaga zaradi zadovoljstva odraslih in, da namen učenja ni pridobivanje diplom, temveč, da morajo delati in se učiti zaradi izvrševanja svojih pristojnosti. Otrok mora razumeti, da ni odločilno vprašanje boljši ali slabši uspeh, temveč, da je pomembno človekovo delo in poklic, ki ga privlači. Dobro izbran poklic pa je tisti, ki omogoča človeku, da v njem odigra svojo življenjsko vlogo. Nihče naj ne bi prevzel vloge (dela, funkcije, če ni prepričan, da zmore več kot zahteva določena vloga. To daje človeku pomemben občutek zaupanja v lastne sposobnosti. Pri tem pa seveda pride do izraza odgovornost človeka, ki se pokaže takrat, ko človek sprejema in izbira določene življenjske vloge.
Človek mora imeti v poklicu občutek, da mu »gre delo od rok«, le tedaj je zadovoljen in srečen. Vsako delo ie treba opraviti kar najbolje, obenem pa se je treba zavedati možnosti nastanka nepredvidenih posledic. To posebno velja tedaj, kadar se neko delo opravi ia že skoraj mehanično, rutinsko in se pozablja na možnosti nastanka pojavljanja nepredvidenih vzrokov in posledic, ki jim sledijo. Odgovornost je torej združena z vsakim človeškim delom, le ljudje preradi pozabljamo na to. Tolažimo se, da bomo imeli srečo in se nam ne bo nič zgodilo. Kadar pa naše ravnanje izzove nepredvidene posledice, iščemo vzroke vse drugje, le pri sebi ne. Zato mora (in naj) pri človeku vedno deluje občutek odgovornosti za lastno ravnanje.
Za
poletje
Letošnja moda ima rada predvsem lahke materiale, svetle in vedre barve, mehke desene. Obleke so mehkih linij, bogate v kroju in lepo oblikujejo postavo.
MaK
Zahvale
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame
MARIJE KRMELJ
se iskreno zahvaljujem sodelavcem predilnice za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Franc Krmelj
Ob nenadomestljivi izgubi dragega brata
VINKOTA ZUPAN
se najlepše zahvaljujem sodelavkam v adjustirnici za podarjeni venec, izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Slavka Zupan
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem predilnice, prav tako pa tudi sindikatu za prelepa darila, ki me bodo spominjala na podjetje.
Vsem skupaj želim še veliko zdravja in medsebojnega razumevanja, ter delovnih uspehov.
Pavla Knafelj c
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavkam adju-stirnega oddelka obrata I za denarno pomoč namesto venca in izraženo sožalje.
Anica Dolžan
Vsem sodelavcem in sodelavkam iz plemenitilnice I, ki ste spremili mojega moža v prerani grob, mu darovali cvetje in izrekli sožalje, se lepo zahvaljujem.
Marija Zupan
Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem, vsem sodelavcem VEO I. za res lepa darila, ki mi bodo v trajen spomin in razvedrilo.
Vsem skupaj želim še mnogo uspehov v življenju in pri delu.
Jereb Ivan
TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — Ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Metka Fri škovec — predsednik, Peter Jekovec — podpredsednik, in člani: Ivica Koblar, Slavka Rojina, Pavla Blažič, Alenka ing. Letinič in Krista Mauser. Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.:	421-1/72
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI