

XXVII. ŠT. 4_PTUJ, 31. januarja 1974__CENA 1 DIN
O izhodiščih družbeno - ekonomskega razvoja
v Ormožu so pred tednom predstavniki vseh delovnih organizacij - tudi tako imenovanih dislociranih
obratov, razpravljah o izhodiščih dru2)eno-ekonomskega razvoja občine Ormož ter o splošni in skupni porabi v letu
1974.
Nekaj nad 250 udeležencev je poslušalo tudi poročila posameznih interesnih skupnosti. Bili so podani
programi z kvantitikacgami, da se bodo delovni kolektivi na svojih zborih, ki bodo prihodnji mesec, lažje odločali od
odstotkih za financiranje posamezne dejavnosti.
V razpravi, ki je sledila poročilom, so prisotni zahtevali dodatna pojasnUa glede višine odstotkov in
predvsem, ce ne bodo le-ti za gospodarsko moč Ormoških delovnih organizacij previsoki. Delno je na vprašanja
odgovorilormoskihzupan, ki je razgovor vodil, v podrobnosti pa bodo delavci dobili pojasnila na svojih zborih. Nekaj
je gotovo: obremenitve ne bodo presegale ekonomske moči delovnih kolektivov. jr
690 milijonov za obresti
Podružnica KB Maribor v Ptuju je za leto 1973 svojim
vlagateijem obračunala pripadajoče obresti, ki jih že vpisuje v
hranilne knjižice v vseh svojih poslovnih enotah. Dobro poslovanje
bančne službe v Ptuju za obdobje 1973 lahko podkrepimo še z
dvema podatkoma: privarčevana vsota se je povečala glede na
predhodno obdobje za milijardo in tristo milgonov starih din,
pridobljenih pa je bilo tudi nad 3.000 novih vlagateljev.
Sredstva občanov, zbrana v
obliki hranilnih vlog. predstav-
ljajo v strukturi bančnih fondov
ptujske banke 18 odstotkov ali
skoraj eno petino vseh bančnih
sredstev. Ta sredstva so važen in
odlučojoč činitelj pri kreditira-
nju razvoja gospodarskih panog
in odobravanju števila potrošni-
ških kreditov. V ptujski banki
se je v preteklem letu povečalo
število varčevalcev od 28.300
na 31.000. Privarčevana vsota
pa se je povečala za 13
milgonov novih dinarjev.
Najbolj so porasle hranilne
vloge na vpogled, na katere
odpade 60 odstotkov vseh
hranilnih vlog; ostalih 40
odstotkov pa tvorijo vezane in
namenske hranilne vloge.
Dinarske hranilne vloge na
pogled je banka obračunala z
7,5 % obresti, 9 do 10 % obresti
pa so pripisane vezanim hranil-
nim vlogam upoštevajoč rok
vezave.
Deviznim hranilnim vlo-
gam je banka priznala 5 %
obresti v devizah in dodatne
2,5 % obresti v dinarjih. Za
vezane devizne vloge veljajo
obresti od 9 do 10%, ki so
pripisane v dinarjih in devizah.
Od priznanih 690 milijonov S
din za obresti svojim vlagate-
ljem, odpade za dinarske
hranilne vloge 416 milijonov S
din; za devizne račune in
hranilne vloge pa 274 milijonov
S din. Banka je obračunana
sredstva že pripisala obstoječim
vlogam. V naslednjih dneh pa
bodo obresti vpisane tudi v
knjižice vlagateljev na likvidatu-
rah banke. Mestne hranilnice
Ptuj - pošlovahiice Kidričevo
in na vseh poštah na območju
občine Ptuj. ®
Danes
seja SO
Ormož
MED 4. IN 7. URO PREPOVE-
DANO TOČENJE ALKOHO-
LA?
Predsednik ormoške občinske
skupščine Franc Novak je
sklical za danes dopoldan
XLVII. sejo občinskega zbora
in zbora delovnih skupnosti
skupščine občine Ormož fCljub
razmeroma majhnemu številu
točk dnevnega reda je pričako-
vati živahne in zanimive
razprave, saj bodo odborniki
obravnavali poročilo o delu
občinskega sodnika za prekrške
in „pretresli" temeljna izhodi-
šča družbeno-ekonomskega raz-
voja in družbenega dogovora o
splošni in skupni porabi občine
Ormož v letošnjem letu.
Izmed točk dnevnega reda bo
gotovo zanimiva razprava tudi
pri odločanju o sprejetju
odloka o prepovedi točenja
alkohobiih pijač v občini
Ormož med 4. in 7. uro zjutraj.
IZ VSEBINE
Javna razprava končana;
Osebni dohodki voljenih
dnižbenopolitičnih delav-
cev; 81 novih članov ZKS v
Slovenski Bistrici    Stran 2
Seminar za mladino v
mladinskih aktivih   Stran 3
Pri sodniku za prekrške
manj dela; V organizacijskih
odborih zaradi osebnih kori-
sti;
Stran 4
Priprave na graditev stano-
vanjskih stolpnic; ZbraH nad
8 milijonov za asfalt; Zlate
značke za 30-letno delo
Stran 5
V domu upokojencev v
Poljčanah topleje; Nič več
padanja     osnovni šoli
Stran 6
Poučni gasilski obisk v
Mariboru Stran 7
Higiena pri klanju prašičev,
pripravi mesa in mesnih
izdelkov Stran 8
Nezadovoljni s kurilnimi
briketi; Kako se prenašajo
vrtnine Stran 9
Pisma bralcev       Stran 10
Dubravka Tomšič-Strebot-
njakova Stran 15
Prehrana v starosti Stran 16
Najboljši športniki leta v
Ptuju in Slovenski Bistrici
Stran 18
Festival - Ptuj '74 Stran 24
do nedelje, 10. februarja 1974.
Polna luna bo v četrtek, 7.
februarja ob 00.24Napoved: Bo
mrzlo in spremenljivo vreme.
Občasno bo tudi deževalo. Od
8. februarja dalje bo izboljšanje
vremena.
'  Alojz Cestnik
i
2 STRAN
tednik — Četrtek, 31. januarja 1974
Osebni dohodki
voljenili
družbeno-
političnih
delavcev
Na zadnji seji komiteja
občinske konference ZKS Ptuj
je sekretar Alojz GOJČIC
poročal o dogovoru v občin-
skem političnem aktivu glede
osebnih dohodkov voljenih
družbeno-političnih delavcev v
občini. Ti dohodki so bili
dogovorjeni v skladu z meriH
samoupravnega sporazuma za
voljene in imenovane funkcio-
narje in usklajeni v okviru
medobčinskega sveta ZKS Ma-
ribor.
Komite je sklenil, da se višina
mesečnega nadomestila oseb-
nega dohodka, ki ga prejemajo
posamezni družbeno-politični
delavci v občini Ptuj objavi v
Tedniku in po radiu. S tem
sklepom komite občinske kon-
ference ZKS Ptuj v praksi
uresničuje načelo javnosti oseb-
nih dohodkov.
Dogovorjena vsota mesečnega
nadomestila osebnih dohodkov
je naslednja: 5.000 dinarjev —
sekretar komiteja občinske
konference ZKS, 4.200 dinarjev
- organizacijski sekretar komi-
teja, 5.200 dinarjev - pred-^
sednik skupščine občine Ptuj,
4.300 dinarjev podpredsednik
SO Ptuj (glede na to, da to
funkcijo opravlja nepro-
fesionalno - le do 25 % od
navedenega zneska), 4.800 di-
narjev - predsednik občinske
konference SZDL Ptuj, po
4.000 dinarjev oba podpred-
sednika občinske konference
SZDL, ker to funkcijo oprav-
ljata neprofesionalno - le do
25 % od navedenga zneska,
4.100 dinarjev sekretar občinske
konference SZDL, 4.600 dinar-
jev predsednik občinskega sveta
ZSS Ptuj, 4.000 dinarjev
podpredsednik občinskega sveta
ZSS Ptuj, 3.600 dinarjev -
predsednik občinske konference
ZMS Ptuj, ker opravlja funkcijo
neprofesionalno — le do 25 %
od navedenega zneska, 3.300
dinarjev sekretar občinske kon-
ference ZMS Ptuj; po 4.400
dinarjev predsednik občinskega
odbora ZZB NOV Ptuj in
predsednik občinskega odt ra
ZVRS Ptuj, ker obe fun :ij
opravljata neprofesionalno -
vsak le do 25 % od navedenega
zneska.
F. FIDERŠEK
Javna razprava končana
Javna razprava o osnutku načrta
družbeno-ekonomskega razvoja ob-
čine Ptuj do leta 1977 je v glavnem
končana. Njen nosilec je bila Zveza
komunistov, skupno s SZDL,
sindikati, ZMS in občinsko skupšči-
no. Organizirana je bila na 35^
mestih po območjih krajevnih
organ izacij SZDL in na več kot 60
mestih v temeljnih in drugih
organizacijah združenega dela.
Po poročilih in zapisnikih iz teh
razprav je razvidno, da se jih je
udeležilo okrog 7.380 občanov in
delovnih ljudi. Tako udeležba kot
vsebina razprav kaže izredno
zanimanje občanov za hitrejši razvoj
občine. Bistvo vseh razprav lahko
strnemo v nekaj kratkih ugotovitev:
— Povsod so načrt srednjeročnega
programa razvoja občine podprli, saj
brez smelega in trdnega programa ne
bo hitrejšega napredka. ~ Večina
razpravljavcev je tudi menila, da
osnutek že premalo smelo nakazuje
gospodarsko rast, preveč se opiramo
le na obstoječe zmogljivosti v občini
in premalo je konkretno nakazana'
nujnost gospodarsk^a povezovanja
v širšem prostoru.
- V vsaki razpravi so nakazali
vrsto potreb za hitrejši razvoj
posameznih krajev, dejavnosti in
organizacij združenega dela.
Komisija za družbeno-ekonomske
odnose in ekonomsko politiko pri
občinski konferenci ZKS Ptuj sedaj
zbira vse te pripombe, predloge in
napotila občanov. Na podlagi tega
bo pripravila celovito oceno javne
razprave, podrobnejše poročilo,
kakšni predlogi in sugestije so bili
dani; predvsem pa - katere bo moč
upoštevati in katere ne, z odgovo-
rom - zakaj ne. To poročilo
komisije bo prva točka razprave na-
seji občinske konference ZKS Ptuj,
ki se bo sestala predvidoma že 7.
februarja 1974 in s tem praktično
končala javno razpravo o tem
pomembnem dokumentu.
F. FIDERŠEK
Po neuspelem
referendumu vTAP
Pred dnevi smo obiskali predsed-
nika 00 ZK v Tovarni avtoopreme,
tovariša Petroviča. Povedal nam je,
da so si člani 00 ZK v podjetju že
precej prizadevali, da bi ugotovili,
zakaj je prav v TAP-u referendum
propadel Do sedaj še niso uspeli
ugotoviti, kaj je bilo pomanjkljivega,
saj so o tem različna mnenja,
temveč bodo pristopili k resnemu
delu, s katerim bodo popravili vse
napake, ki so bile. Povedal je tudi,
da se bodo trudili, kolikor se bo
dalo, da bi popravili tudi zamujeno.
Z istim vprašanjem smo prišli tudi
k predsedniku stalnega predsedstva,
tovarišu Lazarju. Na vprašanje je
odgovoril podobno kot tov. Petro-
vič: ,,Doslej še ne vemo, kdaj bdmo
referendum ponovili. Vsekakor bo-
mo najprej vse temeljito pripravili,
za novi referendum. Kdaj bo, še ne
vemo, niti ne bomo čakali šest
mesecev, kot je to potrebno. Skrat-
ka, referendum bo šele takrat, ko bo
celotna stvar dozorela."
NP
Vrsta pripomb iz javne razprave
Minuli četrtek se je v Kidričevem
sestalo predsedstvo sveta krajevne
skupnosti. Udeležili so se vsi
predsedniki krajevnih odborov ter
razpravljali o pripombah, ki so bile
podane na nedavni javni razpravi a
srednjeročnem načrtu družbeno-
ekonomskega razvoja ptujske obči-
ne v letih 1973-1977. Sklenili so,
da se prav vse pripombe tehtno
obdelajo ter se take tudi pošljejo
upravnim občinskim organom v
obdelavo.
Iz pripomb je razvidno, kako
nejasno je bil pripravljen osnutek,
saj je v njem marsikaj izpuščeno,
mnogo pa nejasno. Občani KS
Kidričevo so predlagah, da je treba v.
srednjeročni načrt občine Ptuj
vnesti gradnjo avtobusne postaje
(bolje rečeno postajališča) ter
vprašanje izgradnje skupne centralne
kurilnice za Kidričevo. Izgradnjo
prostorov za pošto, ki bi se naj
preselila v naselje in banko, ki bi naj
bila v sklopu večje blagovne hiše,
dalje izgradnjo bencinske črpalke ob
cesti Pragersko-Ptuj, kar se naj
doda k že predlaganim gradnjam
črpalk ob magistralnih cestah.
V programu ni niti govora o
varstvu okolja (narave) pri čemer bi
najprej bilo potrebno vgraditi
potrebne filtre v TGA Kidričevo.
Nič ni govora o dograditvi
rekreacijskega centra v tem kraju, ki
se mora končati Vnesti je treba
izgradnjo - servisnih delavnic, saj bi
v ustreznejših prostorih sedanji
servis lahko opravljal prav vsa dela
za celotno KS. Nujno je povečati
kapacitete otroškega vrtca (zato je
bil izglasovan tudi samoprispevek)
vsaj za 40 do 50 otrok. Za grad
Ravno polje (Kungota) je nujno
postaviti upravni organ, ker je grad
sedaj praktično brez gospodarja in
propada, to pa je potrebno
preprečiti, saj bi tu morda lahko
bile servisne delavnice ali kaj
drugega - koristnega. Vnesti je
treba izgradnjo pokopališča ter
izgradnjo vsaj dvanajstih stanovanj v
(Nadaljevanje na 3. strani)
81 novih članov ZKS v Slovenski Bistrici
15 KOMUNISTOV SPREJELO ZA 30-LETNO DELOVANJE V ORGANIZACIJI ZLATE ZNAČKE
V torek, 22. januarja je bila v
viteški dvorani gradu v Slovenski
Bistrici pomembna svečanost, kate-
re se je skupaj s številnimi
najvidnejšimi predstavniki družbe-
nopolitičnega življenja občine ude-
ležil tudi predsednik CK Z K
Slovenije France Popit.
Komite občinske konference ZKS
Slovenska Bistrica je ta dan skupaj z
organizacijo ZK garnizona JLA
Slov. Bistrica pripravil svečanost za
81 novih članov ZK.
Od novo sprejetih je bilo 11
mladih, ki so v Slovenski Bistrici na
odsluženju kadrovskega roka in jih
je predlagala 00 ZK garnizije
Pohorski bataljon. Sedemdeset no-
vosprejetih članov osnovnih organi-
zacij ZK predstavlja kar 15
odstotkov vsega članstva ZK v tej
občini.
Svečanost je imela širši pomen, saj
so jo združili s praznovanjem
50-letnice smrti Vladimira Iljiča-Le-
nina in podelitvijo zlatih značk 15
komunistom bistriške občine, ki v
tej organizaciji delajo že 30 let.
Svečanost sta pričela pevski zbor
in recitacijska skupina DPD Svobo-
da Slov. Bistrica. IzvedU so
kvalitetni kulturni program. V
nadaljevanju je sekretar OK ZKS
Slovenska Bistrica Slavko Kleindinst
spregovoril o povojnem razvoju naše
domovine in ob tem osvetlil lik V. I.
Lenina ter njegov vpliv na povojni
razvoj socialistične ureditve v novi
Jugoslaviji. Ob tem je osvetlil tudi
nekatere najpomembnejše naloge
bistriških komunistov, ki jih čakajo
v bližnji prihodnosti. S posebno
pozornostjo je orisal tudi sestav
novo sprejetih članov in ob tem z
zadovoljstvom ugotavljal, daje velik
odstotek sprejetih prav iz neposred-
ne proizvodnje. Po izobrazbeni
strukturi je bilo tako med 70
sprejetimi člani ZK 29 nekvalifici-
ranih in kvalificiranih proizvajalcev
iz neposredne proizvodnje. Z višjo
strokovno izobrazbo je bilo 9
članov, s srednjo strokovno izobraz-
bo 23 ter visoko in višjo 9. Med
novosprejetimi je bilo 19 žena. Tudi
po starostni strukturi novosprejetih
članov je opaziti pomlajevanje v
vrstah organizacije, saj je bilo največ
(36) sprejetih mlajših od 25 let ali
48 mlajših od 27 let.
Sekretar OK ZK Slavko Klein-
dienst je novosprejetim komunistom
iz osnovnih organizacij ZK občine
Slovenska Bistrica iskreno čestital.
Vsakemu posamezniku pa je izročil
še člansko knjižico, priložnostno
darilo in nageljček. Komunistom iz
vrst JNA je izročil članske izkaznice
polkovnik Miha Petrič, sekretar ZK
ljubljanske vojaške oblasti.
Ob zaključku svečanosti je
spregovoril novo sprejetim članom
in jubilantom ob 30-letnici članstva,
predsednik CK ZK Slovenge France
Popit. Uvodoma je pozdravil vse
slavljence in jim čestital. Poudaril je,
da je to njihov zrelostni izpit, ki je
še toliko pomembnejši, ker je
opravljen prav na 50-letnico smrti
velikega revolucionarja V. I. Lenina.
V nadaljevanju je France Popit
joudaril številne naloge, pred
caterimi stojijo komunisti, še
posebno v predkongresni dejavnosti
in novimi volitvami.
Udeleženci svečanosti so po
proslavi nadaljevali razgovore v
sproščenem in prijetnem ambientu.
Mladi so se zanimali za iskušnje
starejših v delu organizacije ZK in se
seznanili med seboj. V. H.
TEDNIK — ČETRTEK, 31. januarja 1974
STRAN 3
Komunisti občine Slovenska Bistrica ugodno ocenili svoje delo
SLAVKO KLEDMDIENST PONOVNO SEKRETAR ZKS OBCINSKE KONFERENCE
Minuli teden so se v domu kulture
Slov. Bistrica zbrali številni delegati
osnovnih organizacij ZK, člani
občinske konference in komisij pri
ZK in številni najvidnejši družbeno-
politični delavci občine. Zbrali so se
na zaključni seji prejšnjega sklica I.
seji novega mandata občinske
konference ZKS Slov. Bistrica.
Uvodni del so udeleženci posvetili
50-letnici smrti velikega učitelja
revolucije Vladimira Iljiča-Lenina. O
življenju in delu tega revolucionarja
in vplivu njegovih prizadevanj pri
izgradnji socialistične Jugoslavije je
osvetlO sekretar O K ZKS Slov.
Bistrica Slavko Kleindienst. V
nadaljevanju je prikazal v daljšem
poročilu dejavnost komunistov
bistriške občine in še posebno OK
ZKS.
Preteklo mandatno obdobje dveh
let je bilo tudi za komuniste te
občine eno najbolj razgibanih v
zadnjih nekaj letih. Predvsem je bila
značilna povečana revolucionarnost,
ki se je še posebno močno
razmahnila po 21. seji predsedstva
ZK. Se aktivnejša dejavnost pa je
pričela po pismu tovariša Tita in
Izvršnega biroja predsedstva ZKJ,
kakor tudi 29. seji CK ZKS, ki jo
ponovno zagotovil vodilno vlogo ZK
v republiki in občinah.
Obdobje po 29. seji CK ZKS je
pomenilo za bistriško občino in še
posebno člane ZK visoko stopnjo
idejne in akcijske enotnosti kljub
temu. da je bilo tudi v tej občini
občutiti v posameznih primerih
prisotnost pasivnega odpora. To se
je še posebej pokazalo pri izvajanju
posameznih družbenih akcijah. Re-
zultati (po 29. seji CK ZKJ) so bili
najbolj vidni v osnovnih organizaci-
jah ZK LMPOL-a, občinske uprave,
milice, osnovni šoli Slov. Bistrica in
00 ZK Oplotnica, kljub temu, da
tudi v teh organizacijah proces še ni
popolnoma zaključen in traja še
dalje.
Široka aktivnost bistriških komu-
nistov in njegovega vodstva je v
marsičem ugodno vplivala tudi na
dobro gospc^arsko rast občine, saj
90 se rezultati go^odarjenja leta
1973 zelo izboljšali. Bila je
odpravljena nelikvidnost, povečana
pa je bila tudi akumulativnost. Z
ustanovitvijo novih osnovnih oigani-
zacg ZK na območju občine Slov.
Bistrica je postala bolj razvejana
tudi organiziranost v ZK. Ustanov-
ljene so bile nove osnovne
organizacije ZK v osnovni šoli Slov.
Bistrica, Kolonialah, TOZD Planika
Slov. Bistrica, milica in občinska
uprava.
Na tej konferenci pa so potrdili še
sklep o ustanovitvi aktivov ZK v
občinskih družbeno-političnih orga-
nizacgah in aktiv ZK občinskih
odbornikov. V dokaj kratkem
obdobju delovanja teh aktivov je
bilo opaziti uspešno uresničevanje
sprejetih akcijskih programov. V
aktivu občinskih odbornikov aktivu
ZK pri OK SZDL pa dejavnost še ni
povsem zaživela. Pričakovanj ni
povsem  uresničil  tudi aktiv ZK
delavcev iz neposredne proizvodnje,
ki je bil ustanovljen v začetku leta
1973. Kljub dobremu programu je
bilo problematično delovanje tega
aktiva, predvsem njegovega 7-član-
skega vodstva.
Uspešnost delovanja občinske
organizacije ZK je bilo mogoče
ugotavljati v organizacgi pomemb-
nih družbenih akcij, v katerih so
sodelovale družbeno-politične orga-
nizacije, politični alctivi delovnih
organizacij ter krajevnih skupnosti.
Dve izvedeni akciji zaslužita poseb-
no pozornost in pohvalo. To sta
izvedba referenduma za podaljšanje
samoprispevka za izgradnjo in
obnovo šolskega prostora v občini.
Slov. Bistrica (bil je junija 1973) in
druga akcija ob Bližnje vzhodni krizi
v mesecu oktobru 1973. V teh
akcijah so komunisti skupaj z
drugimi družbenopolitičnimi organi-
zacijami uspeli razgibati najširše
množice delovnih ^udi, tako v
delovnih kolektivih kakor tudi
krajevnih skupnostih.
Vse te in še mnoge druge
ugotovitve, med katerimi so po-
membno mesto zavzemali še
stanovanjska problematika, ki je
prav v bistriški občini še posebno
pereča in obsežnejše reševanje
kadrovske problematike, so zavze-
male svoje mesto na konferenci
bistriških komunistov. Tudi vedno
širša vloga SLO v življenju občanot,
90 bili močno poudarjeni. Temu je
posvetila posebno pozornost pred-
vsem razprava.
S tajnimi volitvami so dali
zaupanje 40 članom ZK, ki bodo
sestavljali za naslednje dve leti
komite in organe OK ZKS Slov.
Bistrica. (Vodstvo je imenovano v
posebnem prispevku).
Bistriški komunisti so ob zaključ-
ku potrdili predlog, da ostane tov.
Tito dosmrtni predsednik ZKJ.
Predlagali so tudi, da bi tudi v
naslednjem mandatnem obdobju
vodil slovenske komuniste dosedanji
predsednik France Popit. Za
predsednika medobčinsk^a sveta
Zveze komunistov Maribor bi naj še
nadalje ostal dosedanji predsednik
Slavko Soršak.
V. H.
Seminar za vodstva mladinskih aktivov
Predsedstvo občinske konference
ZMS Ptuj je tudi letos organiziralo
seminar za predsednike, sekretarje
in blagajnike mladinskih organizacij
v krajevnih skupnostih. Seminar je
bil v petek, 25. in soboto,
26. januarja, na borlskem gradu.
Teme predavanj so bile posebej
izbrane ter za mladega človeka -
funkcionarja izredno zanimive. O
vlogi in nalogah ZMS sta predavala
Zvonko Masten, sekretar OK SZDL
in Milan Cucek, novi predsednik
OK ZMS Ptuj. Poudarila sta, da je v
MA neobhodno delo po interesnih
skupnostih, kot: šport, kultura,
zabava ipd. Seveda pa je glavna
naloga mladinske organizacije, da
mladino izobražuje, združuje in v to
delo tudi usmerja. Govorila sta tudi
o reorganizaciji OK ZMS, ki ima
sedaj tri specializirane konference:
mladinsko konferenco o vzgoji in
izobraževanju, kamor spadajo MA
osnovnih, srednjih in poklicnih šol;
konferenco mladih delavcev, kamor
spadajo aktivi mladih delavcev v
OZD in TOZD ter konferenco
mladine v krajevnih skupnostih in
razne komisije. V ptujski občini je
trenutno 86 mladinskih aktivov
(okoli 20.000 mladincev). Od tega
p 49 MA v krajevnih skupnostih.
Drugo predavanje je bilo razde-
ljeno v dve skupini; prva skupina —
predsedniki in sekretarji, je poslu-
šala predavanja o svojih dolžnostih
in delu. Druga skupina - blagajniki,
pa je poslušala predavanja o
dolžnosti in delu blagajnikov v MA.
Tajnik SO Ptuj Ivo Rau je v
popoldanskem delu predaval o
družbenem bistvu delegatskih raz-
merij in poudaril, da je prav
delegatski sistem osnovni element
našega skupščinskega sistema, ki
mora temeljiti in izhajati iz
samoupravljanja.
O splošnem ljudskem odporu in
vlogi ZMS pri tem je nato predaval
predsednik občinske ZRVS, Karel
Zmavc. Pri tem je podal trenutno
sliko političnih dogajanj v svetu in
možnosti za nove izbruhe lokalne
vojne ali pa celo svetovne
katastrofe.
Dimčc Stojčevski, org. sekretar
ZK Ptuj, je nato govoril o politiki
socialističnih sil do rehgije, cerkve
in klerikalizma. Poudaril je, da je
cerkev od države ločena in da je
svoboda veroizpovedi zajamčena.
Prav zato je začela cerkev izkati
znotraj našega sistema svoj prostor.
Dejal je tudi, da se je cerkev pojavila
prvič v obravnavi osnutka nove
ustave s škofovsko poslanico, v
kateri je izraženo osem zahtev, ki se
nanašajo na cerkev. Takšna ,,pokon-
cilska" cerkev pomeni resno"
nevarnost. „Religije pa ni mogoče
ukiniti z administrativnim potom -
zakoni, torej govorimo pri nas o
odmiranju, ne pa o zatiranju
cerkve", je zaključil Dimče Stojčev-
ski
V soboto zjutraj je bila prva tema
predavanja - alkoholizem. Predaval
je dr. Ante Mileta ter povedal, da je
danes alkoholizem s svojimi
posledicami na tretjem mestu po
številu smrtnih žrtev. Srčni infarkti
so na prvem in rakasta obolenja na
drugem mestu. Mladim je razčistil
pojme kot: alkoholizem, kronični
alkoholizem, delirium tremens ipd.
Zanimiv je podatek, da pride v
svetovnem merilu na 7 moških
alkoholikov ena ženska.
O družbenoekonomskem razvoju
občine Ptuj v obdobju 1973/1977
je nato govoril Stanko Lepej,
predsednik OK SZDL Ptuj. Poudaril
je, da je sedaj v prvi fazi izgradnja
rekreacijskega centra - toplic na
Bregu. Po predvidevanjih bo celoten
objekt z zdraviliščem stal okoli 6,5
milijarde dinarjev.
Kot gost seminarja je dipl.
agr. Jože Dular, sekretar komisije za
lanetijstvo pri RK ZMS, predaval
mladim funkcionarjem o aktivih
mladih zadružnikov na vasL Glavna
naloga te nove organizacijske oblike
mladine na vasi je, da izobražuje
tiste, ki so se ali se bodo odločili
delati na kmetiji
Novo organizacijsko obliko mla-
dine v okviru KS in OK ZMS je
mladim predstavil Zvone Masten.
Posamezni aktivi na vasi volijo svoje
delegate v krajevno konferenco ZM.
Iz KK ZM se dalje volijo delegati v
specializirane konference ZM, ki
ima prav tako kot krajevna, svojo
predsedstvo. Od tod pa se volijo
kandidati za občinsko konferenco
zveze mladine.
Za zaključek seminarja so
pripravili razgovor s predstavniki
družbenopolitičnih organizacij obči-
ne Ptuj. Na vprašanja mladih so
odgovarjaU: Franjo Rebernak, pred-
sednik SO Ptuj, Alojz Gojčič,
sekretar OK ZKS, Stanko Lepej,
predsednik OK SZDL Ptuj, Feliks
Bagar, predsednik OS zveze sindi-
katov ter Dimče Stojčevski, org.
sekretar ZK Ptuj. Iz razgovora je
bilo razvidno, da se mladi zanimajo
za probleme občine in da so na
tekočem z družbenopolitičnimi in
gospodarskimi dogodki. Tako so se
vprašanja mladih nanašala tudi na
razvojni program Haloz in Sloven-
skih goric, na izobraževalno in
štipendijsko politiko, na predpise o
odgovornosti OZD in privatnikov do
vajencev, na varnost pri delu,
stanovanjski problematiki ter na
možnosti za izgradnjo srednje-
šolskega centra v Ptuju. Veliko je
bilo govora o neuspeli integraciji
TAP, Sigme in zavoda Olge Meglic;
mlade je zanimal predvsem vzrok
tega neuspeha. Tudi o pokojnin-
skem zavarovanju kmetov je stekla
beseda, pa o vinski cesti (to je cesta
Podlehnik - M. Okič - Cirkulane)
ter o izgradnji Motela v Podlehniku,
za katerega je predvideno 90 ležišč
in restavracija z 120 sedeži: skratka,,
„občinski možje" so imeli polne
roke dela, mlade glave pa so bUe še
in še radovedne. Oboje je rešil čas,
ki je bil odmerjen. V imenu
povabljenih gostov se je zahvalil
mladim prof. Alojz Gojčič in ob
koncu dejal: „Prav je, da nakažete
probleme, pa tudi sami se
angažirajte in jih poskušajte reševati.
Zelja vseh nas je tudi, da bi vrste ZK
okrepili s čimvečjim številom
mladih delavcev, dijakov in študen-
tov. Podčrtujcm željo, da nas še
kdaj povabite, radi se bomo
odzvali!"
M. Ozmec
VRSTA PRIPOMB
IZ JAVNE RAZPRAVE
(Nadaljevanje z 2. strani)
Kidričevem iz solidarnostnega skla-
da. Komunalno opremljanje grad-
benih parcel, ureditev zelenic,
parkov in podobno. Posebej je bilo
poudarjeno, da v srednjeročneni
načrtu razvoja občine sploh ni
ničesar konkretnega o sredstvih,
krajevne skupnosti in družbenopo-
litičnih organizacij, zato je nujno,
da se dokončno z odlokom občine
zagotovijo sredstva za krajevne
skupnosti ter za normalno delovanje
družbenopolitičnih organizacij. V
nasprotnem sploh ni več mogoče
delo teh organizacij.
Predsedstvo je menilo, daje nujno
potrebno predloge upoštevati ter jih
vnesti v program razvoja ptujske
občine. Osnutek srednjeročnega
razvoja, oziroma načrta družbeno-
ekonomskega razvoja občine Ptuj v
letih 1973-1977 bi moral biti
mnogo bolj konkreten, kajti le v
tem primeru je moč tudi konkretno
^j razpravljati Morda ne bi bilo
odveč, da bi se z dokončno
zbranimi pripombami in predlogi
načrt še enkrat dal v javno razpravo.
Ce resnično hočemo enakomeren
napredek in če bi naj zajeli potrebe
vseh krajevnih skupnosti in družbe-
nopolitičnih organizacij, ki jih je
potrebno skupno reševati, je to
""jno. F. M.
4 stran
tednik — Četrtek, 31. januarja 1974
Pri sodniku za prekrške manj dela
Lansko leto je ormoški sodnik za
prekrške Stanislav Frangež moral
rešiti 980 zadev, kar je za 45 manj
od leta prej. Z izrekom kazni je bilo
rešenih 806 zadev, 91 jih je bilo
ustavljenih v postopku o prekršku, 9
pa odstopljenih drugim sodnikom za
prekrške in drugim organom. Tako
je skupaj rešeno'906 zadev, medtem
ko je ostalo nerešeno 74 primeroy
(lanskego leto 180). Razen tega je
bila v 181 primerih nudena pravna
pomoč drugim sodnikom za
prekrške in organom za zaslišanjem
obdolžencev in prič.
Izmed 91 ustavljenih zadev v
postopku o prekršku je največ (41)
z aradi pomanjkanja dokazov, zasta-
ranja pravice do pregona (26),
zaradi tega, ker dejanje ni prekršek
(11), zaradi izpolnitve obveze (7),
zaradi umika predloga (4), zaradi
smrti storilca (1) in zaradi drugih
vzrokov (1).
Razumljivo je, da je največ
predlogov za uvedbo postopka o
prekršku podala postaja milice
(500), sledijo upravni organi
notranjih zadev (167), inšpekcijski
organi (48), javno tožilstvo (30) itd.
JAVNI RED IN MIR
Ti prekrški predstavljajo 13
odstotkov vseh prekrškov in se
število le-teh glede na leto 1972 ni
bistveno spremenilo. Kot vsa leta
doslej je bilo največ teh prekrškov
storjenih z prepisom, kričanjem in
nedostojnim vedenjem, pretepi in
kršitvami odloka o javnem redu in
miru v občini Ormož. Zanimivo je,
da je število pretepov padlo za 9,
medtem pa so prepiri in kričanje
narasli za 27. Na splošno je bilo
prekrškov zoper javni red in mir 6
manj kot leta 1972.
PROMETNI PREKRŠKI
Ti prekrški so še vedno
najštevilnejši, vendar je njihovo
število lansko leto nekoliko upadlo.
Ti prekrški predstavljajo 54 odstot-
kov vseh obravnavanih prekrškov.
Število teh prekrškov je nedvomno
večje, saj manj pomembne prekrške
kaznujejo v mandatnem postočku
pristojni organi na kraju samem.
Zaradi vožnje ali poskusa vodnje
z vozilom pod vplivom alkohola je
bilo voznikom motornih vozil
izrečenili 36 varstvenih ukrepov
odvzema vozniškega dovoljenja v
trajanju do treh mesecev. Leta 1972
je bilo teh ukrepov izrečenih 41.
Zaradi kršitve drugih prometnih
predpisov je bilo lansko leto
izrečenih 23 takih kazni (leta 1972
-25).
Izrek varstvenega ukrepa prepo-
ved izdaje vozniškeda dovoljenja za
čas od enega do treh let je bil
izrečen v 8 primerih - leta 1972 10
primerov. Ta ukrep je bil izrečen
storilcem, ki so v javnem cestnem
prometu dva-, tri- ali večkrat vozili
motorno vozilo brez vozniškega
dovoljenja.
Se vedno je največ prometnih
prekrškov vožnje brez vozniškega
dovoljenja. Število je sicer močno
upadlo - od 307 leta 1972 na 243 v
lanskem letu - vendar močno
odstopa od druge največje skupine
prometnih prekrškov, to je vožnje
vozila pod vplivom alkohola (61).
DRUGI PREKRŠKI
Dejali smo že, da je na splošno
število prekrškov v občini Ormož
padlo. Navedli bomo samo nekaj
primerov, kjer se to ni zgodilo. Tako
so kršitve predpisov o varstvu pred
požarom porasle za 10 primerov, za
7 primerov so porasle kršitve
predpisov o ribištvu, kršitve
predpisov o narodni obrambi so
porasle za 7 primerov, druge kršitva
obveznosti do dejavnosti oblasti in
uprave pa za 159.
Nedvomno je razveseljivo, da je
močno upadlo število prekrškov, ki
so jih storili mladoletniki. (Glej
sestavek: Mladoletniki bolj pridni).
„IZKUPICEK"
v letu 1973 je bilo pri ormoškem
sodniku za prekrške vplačanih
117.370,00 din denarnih kazni; od
tega za prometne prekrške
74.110,00 sin. Celoten znesek je po
določilu zakona o prekrških bil
odveden v proračun SR Slovenije.
Kaj vpliva
na varnost cestnega
prometa
v lanskem letu je na območju
ptujske in ormoške občine bilo
mnogo prometnih nesreč ali
nezgod, ki so povzročile zraven
ogromne materialne škode tudi
več srnrtnih primerov.
V veliki meri je poleg drugih
dejavnikov glavni krivec stanje
cest in cestnoprometne signali-
zacije, češ da je pomanjkljiva.
Tistim, ki tako mislijo, toplo
priporočamo, da ta članek
preberejo do konca.
Ceste na omenjenem območju
so opremljene z najnovejšo
cestnoprometno s^nalizacijo v
smislu predpisov o javnih cestah,
katere pa na žalost pogosto
namenoma poškodujejo in uni-
čujejo zlonamerni občani. Na
varnost v cestnem prometu
imajo velik vpliv tudi vsa
dogajanja ob cesti, kot nošenje
blata na vozišče, kar je
največkrat posledica obračanja
poljedelske mehanizacije na
vozišču, spuščanje vode na
cestišče, gradnje dovoznih pri-
idjučkov v cestno varovahiem
pasu in podobno. Vse to je proti
pravilom in kar je najhuje,
ogroža varnost cestnoprometnih
udeležencev.
Poglejmo tipičen primer zlo-
namernega onesposab^anja in
ogrožanja varnosti v prometu. V
noči od sobote na nedeljo, od
11. na 12. januar, so neznani
storilci na poti iz Ptuja proti
Kidričevemu obračali prometne
znake, nekatere celo zlomili, in
kar je najhuje lesene kole za
označevanje ceste v zimskem
času pulili in jih metali na
vozišče. Storilcem je ptujska
milica sicer na sledi, a žalostno
je, da takole za ,,hec" neznanci
naredijo škodo za več kot sto
starih tisočakov. Čaka jih seveda
ustrezna kazen v skladu z
določbami zakona o javnih
cestah - Uradni list SRS, št.
51/71; členi od 67 do 86 in št.
96 kazenske določbe, kjer ie
predvidena kazen za tiste, ki
začasno ali trajno poškodujejo
prometni znak v znesku od 100
do 1000 novih dinarjev. Seveda
je višina kazni odvisna tudi od
sodnika za prekrške. Kazen je
lahko tudi zaporna.     -O. M.-
V organizacijskih odborih zaradi osebnih
koristi in ambicij
Razen raznovrstnih po-
tvorb in poneverb družbenih
sredstev in zlorabe družbene
imovine v neposrednem
poslovanju, smo danes priča
vse pogostejšim poneverbam
in zlorabam položaja posa-
meznikov, ki so vključeni v
razUčne pripravljalne in
organizacijske odbore razno-
vrstnih organizacij.
Mnogi občani sprejemajo
razne funkcije in obveznosti
samo zaradi tega, da bodo
kot organizatorji deležni
občudovanja množice, za-
ključnih pojedin ali celo
morebitnih delitev viška
sredstev, ki so ga ob
organizaciji posamezne pri-
reditve ostala nerazdeljena
in neporabljena.
Služba družbenega knjigo-
vodstva, davčna uprava in
inšpekcija bi morala posve-
titi več pozornosti takšnim
odborom, predvsem če gre
pri tem za zbiranje denarnih
in blagovnih prispevkov od
organizacij in posameznikov,
s katerimi bi se prireditev
podprla. Največkrat gredo ti
prispevki iz fonda za
reprezentanco v fond osebne
potrošnje izbiralcev-organi-
zatorjev, ki del prispevkov
obdržijo zase, ker vedo, da
niso nikjer evidentirani, niti
jim o njih ne bo potrebno
polagati računa organizaciji,
niti tistim, ki so jih
prispevali.
Na račun številnih in
raznolikih prireditev se
okoriščajo številni posa-
mezniki; največkrat vedno
i sti. Zasledimo jih kot člane
organizacijskih odborov sko-
raj pri vseh prireditvah
določenega kraja.
Seveda pa pri tem niso
samo zlorabljena družbena
in zasebna sredstva, temveč
trpijo tudi prireditve. Ti
samozvani in posiljeni orga-
nizatorji niso navdušeni nad
novimi in sposobnimi orga-
nizatorji, bojijo pa se tudi,
da bi se jih razkrinkalo. Novi
kadri so tako že v naprej
nezaželjeni, nepovabljeni ali
se jim onemogoča sode-
lovanje.
Če organizacijski odbori
uradno nastopajo kot prav-
no telo, potem ima družba
pravico vedeti za vsak dinar,
s katerim razpolagajo in ki
jim je prišel v roke za
določen družben namen,
pravtako pa marsikoga za-
nima, od kod prihaja toliko
denarja za reprezentančne-
pojedine, ko se za prireditve
trdi, da ni sredstev. AH niso
to morda sredstva, ki so bila
namenjena prireditvam?
Organizacijska anarhija je
velika, neredko se dogaja, da
prihaja celo do medsebojnih
sporov med organizatorji
zaradi neenakomernega pri-
svajanja in prilaščanja druž-
benih sredstev, aU pa zato,
ker si je kateri posameznik
privoščil več kakor drugi. O
teh pojavih in nepravilnostih
govorijo že tisoči občanov,
kljub temu pa še ni organa,
ki bi napravil red in vnaprej
onemogočil takšno prisva-
janje drugam namenjenih
dobrin.
Ce organizacije dopuščajo
takšno stanje z namenom
stimuliranja posameznikov
za njihovo dejavnost, potem
je bolje, če to vprašanje
uredijo na ustreznejši način;
vsekakor pa javnost obve-
stijo o pogojih za delovanje
in stimulacijo zanj. ®
TEDNIK — ČETRTEK, 31. januarja 1974
stran 5
PRIPRAVE NA GRADITEV
STANOVANJSKIH STOLPNIC
Gradbeni podjetji „Drava" Ptuj in
^Gradnje'" Ptuj se pripravljata na
kombinirano gradnjo stanovanjskih
stolpnic s po 60 solidarnostnimi
stanovanji na zazidahiem kompleksu
med Ciril-Metodovo in Gregorči-
čevo ulico (drevoredom) v Ptuju.
Vsega bo na tem kompleksu 5
stolpnic.
V stanovanjskih poslopjih iz
stanovanjskega solidarnostnega skla-
da bodo 1-, 2- in 3-sobna
stanovanja, ki bodo po izvedbi in
opremi enaka doslej zgrajenim
stanovanjem investitorjev in za trg,
pa tudi po prostornini, kar bo tudi
praktično ovrglo napačna naziranja,
da bodo stanovanja iz solidar-
nostnega sklada slabše kategorije
kot so bila vsa dosedanja.
Gradbeno podjetje „Drava" Ptuj
bo letos zgradilo za vselitev v novem
poslopju 60 stanovanj, zraven tega
pa   še   dokončalo    poslopje   v
Vohnarjevi ulici z 29 stanovanji,
seveda če bo to mogoče glede na
vremenske razmere in druge
okoliščine, ki rade zavrejo napredo-
vanje izgradnje večjih poslopij.
Kot je pojasnil direktor podjetja
„Drava" Otmar Gajser, so sedanja
dela na gradbišču le temeljite
priprave  na  poznejše  hitro delo.
Vsekakor pa še čaka obe ptujski
gradbeni podjetji še mnogo dela tudi
po pozidanem kolodvorskem pozi-
dalnem terenu. Pozneje bo še
pozidan velik kompleks severno od
pokopahšča, kjer so bUa doslej
zgodovinska izkopavanja. Tam bo še
250 nadaljnjih novih stanovanj. To
pomeni da se bo število ptujskih
novih stanovanj znatno povečalo in
da bo mnogo družin osrečenih z
novim ugodnim, stanovanjem ter
rešenih sedanje stanovanjske stiske.
J. V.
Seminar za novosprejete v ZK
v torek, 29. januarja 1974 se je v klubu mladih v Ptuju začel seminar za
novosprejete člane ZK. Obiskuje ga nad 80 večinoma mladih, ki so bili
sprejeti v ZK lansko leto. Uvodno predavanje je bilo posvečeno spominu na
velikega marksističn^a ustvarjalca V. I. Lenina, 50-letnice njegove smrti se
je pred kratkim spominjal ves napredni svet. Mladi komunisti so se predvsem
seznanili z Leninovim življenjepisom, z njegovimi deli o mladini in o
mednarodnem delavskem gibanju.
Seminar za novo^rejete člane ZK se bo nadaljeval vsak torek in četrtek
popoldne, po 3 šolske ure in bo trajal predvidoma do 7. marca 1974.
Program seminarja obsega 10 aktualnih tem, vsaki pa je določeno po 2 uri
predavanja in 1 uro razgovora. Teme so:
- Oris zgodovine, komunistični manifest in program ZK;
- Zgodovina mednarodnega delavskega gibanja in socialistične
revolucije v Jugoslaviji;
- Družbeno-ekonomski in politični odnosi v današnjem svetu;
- Sodobni družbeno-ekonomski in idejni pogoji razvoja socializma v
Jugoslaviji;
- Mednarodni politični odnosi in zunanja politika socialistične
Jugoslavije;
- Federacga in odnosi med narodi;
- Družbena vloga in idejni temelji ZK Jugoslavije;
- Statut ZKS in ZKJ;
- Metode političnega dela;
- Politika sociaUstičnih sil do religije, cerkve in klerikalizma.
Organizator  seminarja je  komite občinske konference ZKS Ptuj,
izvajalec pa Delavska univerza Ptuj. F. Fkieršek
Pred volitvami v nove samoupravne
organe
v tovarni glinice in aluminija
„Boris Kidrič" v Kidričevem se v
teh dneh zelo intenzivno priprav-
ljajo na volitve v nove samoupravne
organe v TOZD ter delovni
skupnosti skupnih služb. Sestali so
se že izvršni odbori osnovnih
organizacij sindikata v TOZD in tudi
DS v TOZD na katerih so tekle
razprave predvsem o evidentiranju,
ki je že opravljeno ter o
kandicacijskem postopku in volit-
vah. Spregovorili so še o proizvod-
nih rezultatih v minulem letu in
seveda predvsem o tem, kakšni so
izgledi v letošnjem letu glede na vse
Večje in občutnejše podražitve
surovin in drugega reprodukcijskega
materiala.
. Posebno pomemben razgovor je
že imel tudi zbor delegatov za
ustanovitve TOZD. Razpravljal in
oklepal je o razpisu volitev organov
Upravljanja v TOZD, delovne
skupnosti skupnih služb in seveda
^udi TGA. Po obširni razpravi je
zbor delegatov sprejel sklep, po
katerem bo potrebno izvoliti
skupno kar 57 članov raznih
Organov. Tako so sklenili, da bo
v^k   DS   v   TOZD   in   delovni
skupnosti služb štel po 21 članov,
odbor za kadre po 9 članov, po 3
člani in 3 namestniki bodo
predstavljah komisijo za ugotav-
ljanje kršitev delovnih obveznosti,
delavski svet TGA bo predstavljalo
12 članov, 2 člana bosta v odboru
za notranjo delavsko kontrolo in 7
članov delegacije za občinsko
skupščino. Torej kar lepo štcvUo
ljudi iz proizvodnje, ki bodo
delovah v raznih organih upravljanja
v svoji TOZD in v DS TGA kot
najvišjem skupnem organu. Kandi-
date bodo na osnovi izvedenega
evidentiranja predlagale osnovne
organizacije sindikata v TOZD, ki
jih bodo nato delavci potrdili na
zborih delovnih ljudi Potem bodo
izvedene volitve, ki jih je zbor
delegatov za ustanovitev TOZD
določil za 28. februarja.
Koordinacijski odbori imajo v teh
dneh obilico dela, prav tako pa ne
držijo križem rok tudi drugi organi,
saj se zavedajo, da jih po končanih
vohtvah v Organe upravljanja čakajo
nove in zahtevne naloge okrog
združitve TGA-IMPOL. Upajo, da
bodo obe nalogi opravili v roku
kar je posebno pomembno.    F. M.
NOVO VODSTVO OK ZKS
Konferenca ZKS Slovenska Bistrica je bila predvsem volilnega značaja.
Pregledali so tudi dosežene delovne uspehe in nedosežene naloge. Ker je
konferenca, bila je v sredo, 23. januarja popoldne, ugotovila, daje občinska
konferenca s svojimi organi dosegla v preteklem mandatnem obdobju
pomembne družbenopolitične in gospodarske uspehe, delegatom ni bilo
težko podati razrcšenice dosedanjim organom.
V novi komite in njegove organe je bilo imenovanih 40 članov ZK iz
vseh osnovnih organizacij ZK bistriške občine. Za sekretarja je bil ponovno
izvoljen dosedanji sekretar Slavko Kleindienst, ostali člani pa so še Jože
Dušej, Franc Jagodic, Norbert Jedlovčnik, ViH Jerič, Erna Jurak, Jože
Kodelič, Franc Kovačič, Rudi Smolar^ Vlado Stcinbaher, Peter Štefanič,
Breda Veber, Stanko Zalokar, Maks Zohar in Hinko Žolnir. Delegati so
potrdili tudi predloge članov za kadrovsko komisijo, komiteja za SLO,
častno razsodišče, komisijo za organiziranost in razvoj ZK, za družbeno
ekonomske odnose, za družbenopolitične odnose in idejno politične
probleme, za mednarodne odnose, revizijsko komisijo ter tri-članski predlog
za člane medobčinskega sveta ZKS Maribor.
V. H.
Zlate značke za 30-letno delo
Trkieset letna doba delovanja v
ZK ni majhna in nepomembna, še
posebno zato, ker je potekala v
obdobju izgradnje nove Jugoslavije,
ko je bilo potrebno graditi temelje
socialistične ureditve. Mnogi so v
boju za svoje cilje žrtvovali tudi
najdražje - svoja življenja. Žrtvovali
so sebe, da bi omogočili svojemu
narodu boljšo in lepšo prihodnost.
Med preživelimi pa še danes, kljub
letom, ni usahnila moč delovanja in
boja za nadaljnjo izgradnjo sociali-
stične ureditve in njenih ciljev.
Vedno so tam, kjer jih najbolj
potrebujejo. Na delovnih mestih v
delovnih in družbenopolitičnih
organizacijah, krajevnih organiza-
cijah in ob ljudeh, ki jim je potrebna
tovariška pomoč.
Za 30-letno delovanje v organiza-
ciji ZK je prejelo tudi 14 občanov
bistriške   občine   zlate   značke.;
Sekretar OK ZK Slovenska Bistrica
Slavko Kleindienst je podelil v
viteški dvorani bistriškega gradu ta
odličja v torek, 22. januarja nasled-
njim članom: Rade Ivetič, Alojz
plaveč, Jože Kodelič, Jože Janežič,
Maks Ivanuša, Vera Kodelič, Ivo
Kukolja, Franc Krajnc, Srečko
Tropej, Anton Kolenko, Luka
Dobanovič, Janko Bogataj, Anton
Nemanič in Miloš Božičnik.
Nagrajencem je ob sprejemu
odličja čestital tudi predsednik CK
ZK Slovenije France Popit, ki se je
udeležil svečanosti. Stiski rok
prijateljev in znancev kakor tudi
družbenopolitičnih delavcev in ne-
posrednih proizvajalcev so pomenili
novo priznanje za njihovo dolgolet-
no požrtvovahio delo, saj so postali
sedaj še večji vzor mhdim in
predvsem novosprejetim članom
ZKS. V. H.
Zbrali že nad 8 milijonov za asfalt
Vaščani krajevnega odbora Str-
nišče so že vrsto let želeli, da bi
dobili asfaltirano cesto, ki bi jih naj
povezala s središčem krajevne
skupnosti Kidričevo ter so v ta
namen že pred leti izglasovali
referendum za uvedbo krajevnega
samoprispevka. Žal se jim želja do
danes še ni uresničila zaradi
premajhnih finančnih sredstev, ki so
bila tako v KS kot tudi v občini
mnogo preskromna za pokritje vseh
potreb. V KS Kidričevo je
neasfaltirana prav ta cesta, ki
povezuje Kidričevo s Strniščem,
razen če seveda izvzamemo še del
ceste v dolžini okrog 600 m od
Njiverc do ceste Šikole-Ptuj, ki pa
ni tako pomembna.
Krajevni odbor Strnišče si je tudi
za letos v svojem programu dela
poleg drugega zadal nalogo, da
asfaltira omenjeno cesto z enim
manjšim odcepom. Poleg tega so si v
programu zadali še nalogo, da bi
pestavili križišče ceste z železnico
na bolj pregledno mesto, vsaj za
50 m višje, ker se je na sedanjem
pripetilo prav zaradi nepreglednosti
že precej hujših nesreč. Želijo dobiti
tudi vsaj en telefonski priključek, ki
bi jih naj povezal s Kidričevim in
dalje. Ne pričakujejo samo pomoči
od družbe, temveč so pričeh zbirati
sredstva pri stanovalcih svojega
kraja, kjer živi tudi precej
upokojencev. Akcija, ki se je že
pričela, je pokazala rezultat, saj so
pri 23 hišah nabraU kar 8.750.000 S
dinarjev (dalo ni le eno gospo-
dinjstvo), kar je izreden uspeh
vaščanov, ki so tako dokazali, da ne,
iščejo le družbene pomoči, ampak
so tudi sami pripravljeni žrtvovati V
vasi je le 24 hiš in precej
upokojencev, po tem bi skoraj lahko
dejali, da je njihov dinar tokrat
vreden dvakratno. Izražena je bila
tudi želja, da bi si takrat, ko se bo
asfaltirala cesta, uredili tudi manjše
otroško igrišče (20 x 10), da bi se
tudi njihovi najmlajši imeli kje
igrati ftav gotovo jim bo to uspelo.
F. M..
Razstava ob 50-letnici Leninove smrti
v okviru praznovanja 50-letnice smrti Vladimirja Iljiča-Lenina je
Matična knjižnica v Slovenski Bistrici v svojih prostorih pripravila razstavo
pod naslovom „Življenje in delo V. I. Lenina", voditelja revolucije
sovjetskega delavskega razreda.
Razstava obsega približno 100 knjižnih del in zbirk ter brošur, ki so
dopolnjene z barvnimi fotografijami
Že prve dni si je razstavo ogledalo večje število Bistričanov in
okoličanov. Posebno zanimanje pa velja za razstavljena dela, med mladino in
študenti
Razstava bo odprta do sredine meseca februarja.
V. H.
6 STRAN
tednik — Četrtek, 31. januarja 1974
SKUPNA AKCIJA MLADIH
V PROIZVODNJI IN ŠTUDENTOV
Po dogovoru predstavnikov Stu-
dentsk^a kluba Bistričanov v
Ljubljani in mladine Slov. Bistrice je
bilo pred kratkim v Slov. Bistrici
prvo športno srečanje med študenti
iz območja občine Slov. Bistrice, ki
90 vključeni v Klub študentov v
Ljubljani in mladino Slov. Bistrice.
Pomerili 90 9e v treh športnih
disciplinah. Medtem ko sta bili v
šahu in namiznem tenisu uspešnejši
ekipi študentov, pa 90 v košarki
zmagali mladi iz Slov. Bistrice.
Osnovni namen tega prvega
srečanja bistriških študentov in
mladine Slov. Bistrice pa ni bil
doseči zmago na športnem področ-
ju, temveč vzpostaviti tesnejše
medsebojne stike mladih iz te
občine in se dogovoriti za nadaljnje
skupne akcije, ki pa ne bi bile samo
športnega, ampak tudi delovnega
značaja.
Srečanje je v tem smislu tudi zelo
dobro uspelo, saj 90 se na njem
dogovorili za nekatere dolgoročnej-
še pa tudi kratkoročnejše akcije in
naloge. Med pomembnejšimi 90 prav
gotovo sklicanje vseh predstavnikov
družbenopolitičnega življenja obči-
ne Slov. Bistrica, skupščine občine
in predstavnikov delovnih organi-
zacij, kjer se bodo pogovorili o
pomanjkanju strokovnih kadrov v
vseh vrstah dejavnosti na območju
občine, o politiki štipendiranja in
možnosti zaposlovanja študentov v
domači občini. Z mladimi Slov.
Bistrice in ostalimi v občini pa bodo
študentje še nadalje sodelovali na
športnem področju, kakor tudi pri
uresničevanju posameznih točk iz
akcijskih programov OK ZMS in,
mladinskih aktivov na terenu.
V.H^
ŠOLA ZA STARŠE
Zveza prijate^ev mladine občine
Slov. Bistrica organizira v letošnjem
februarju skupno z Delavsko univer-
zo šolo za starše.
Šola bo vsebovala ciklus petih
predavanj o vstopu otroka v šolo,
učenje in pomoč otrokom pri njem,
skrb za strokovno vzgojo, otrokovo
zdravje in še vrsto drugih predavanj.
Na prvem predavanju, ki bo
verjetno že v začetku februarja,
bodo starši in drugi sodelovali pri
izbiri programa naslednjih štirih
predavanj. Odločili se bodo za tista.
ki jih bodo najbolj zanimala iz j
jrograma izobraževanja staršev,
caterega je v ta namen že pripravila
DU Slov. Bistrica in obsega široka
področja vzgoje in izobraževanja
najmlajših občanov.
V primeru velikega zanimanja bo
Delavska univerza iz Slov. Bistrice
pripravila podobna predavanja tudi
v drugih krajih občine. Podobna
predavanja v tej občini niso nova in
so v preteklem obdobju med starši
zbudila veliko zanimanja.
V.H.,
O
Nič več padanja
v osnovni šoli?
v pripravi je nov zakon o šolstvu,
ki je že v javni razpravi in bo po
predvidevanjih letos spomladi že
sprejet. Ena najzanimivejših določb
tega zakona je, da naši učenci
načeloma sploh ne bi več ponavljali
razredov, četudi bodo ob koncu leta
imeli negativne ocene. Ponavljali
bodo samo tisti, za katere bo
posebna komisija (ne samo en
človek) ugotovila, da so nesposobni
za redno napredovanje. S tem se bo
položaj v našem osnovnem šolstvu
bistveno spremenil, osmi razred pa
bo dobil v tem sistemu posebno
mesto.   Ob   koncu   osemletnega,
šolanja bo namreč moral otrok vse
znati, drugače osemletke ne bo
mogel dokončati.
Popustljivost bo šla torej samo do
osmega razreda, tu bo pa učenec
moral pokazati znanje vseh osmih
let. Tudi popravnih izpitov več ne
bo - razen v osmem razredu. Otrok
bo lahko imel neomejeno število
popravnih izpitov, ki jih bo opravljal
tako, kot bo pripravljen: sedaj 2,
potem 3 itd. Pri pripravljanju
izpitov bo deležen vse podpore in
pomoči šole, ki je dolžna otroku
pomagati po zakonu. Oblike dela so
dopolnili pouk, podaljšano bivanje
ip., kar daje že sedaj lepe rezultate.
Z novim zakonom bo postavljena
pred otroka in njegove starše
izredno velika odgovornost. Kljub
„olajšavam" v nižjih razredih
osemletke bodo starši morah budno
spremljati napredovanje svojega
učenca. Kljub dejstvu, da ne bo
smel razreda ponavljati, bodo starši
in šola morali storiti vse za otrokovo
napredovanje, saj se lahko zgodi, da
bo učenec odpovedal na zadnji)
stopnici svojega osemletnega osnov-
nega šolanja. Na videz liberalno
določilo v predlogu novega zakona
o šolstvu lahko po vsem tem pomeni
tudi nedokončano osemletko in s
tem (skoraj) zaprto pot v življenje.
Cilj in namen novega zakona je
ravno nasproten. V njem je izražena
težnja, da se vsak človek usposobi
za nek poklic, kjer se bo znašel in se
počutil zadovoljnega. jr
v DOMU UPOKOJENCEV
V POLJČANAH TOPLEJE
Varovanci doma ostarelih obča-
nov dr. Jože Potrč v Poljčanah so
letošnjo zimo mirnejši in predvsem
zadovohiejši nad pridobitvijo, o
kateri so lahko dolga leta samo
sanjah.
Z uvedbo centralne kurjave so
varovanci doma prihranili mnogo
časa, ki 90 ga prej porabili za
oskrbovanje prostorov s kurivom.
To pa ni bilo ravno majhno delo v
zimskem obdobju, saj je v domu
veliko prostorov, vsakega pa je bilo
treba dobro kuriti, saj si ostareli
ljudje želijo v zimskem času
predvsem toplega prostora, v kate-
rem preživljajo, za njih ne ravno
najbolj ugodni letni čas. Ob vseh
prizadevanjih varovancev in vodstva
pa so ob kurjenju na klasični način
- v vsakem prostoru posebej -
ostajaU hladni hodniki in sanitarije.
Centralna kurjava je oskrbo-
vancem poljčanskega doma v
mnogočem izboljšala počutje v
domu. Razen tega, da so sedaj vsi
prostori enakomerno ogrevani, osta-
ja veliko več časa za njihovo prosto
dejavnost. Tako sedaj ni trenutka,
da se v dnevni sobi ne bi zbrali
oskrbovanci ob raznih družabnih
igrah, med katerimi se najbolj
zanimajo za šah, človek ne jezi se,
kdaj pa kdaj vržejo tudi karte.
Ženske pa šivajo, pletejo pa tudi
knjige in časopisi so zefo pc^osto v
rokah oskrbovancev.
V. H.
DOMAČE NOVICE
predavanje za diabetike
V prostorih gostišča ,J*ri grOzdu" v Ptuju na Potrčevi ulici bo v soboto, 9.
februarja zamimivo strokovno predavanje o prehrani sladkornih bolnikov.
Pričetek predavanja je ob 14. uri.
teCaj esperanta
v četrtek, 7. februarja se bodo pričeli tečaji mednarodnega jezika
Esperanta. Predavanja bodo v prostorih Narodnega doma v Ptuju. Tečaj za
začetnike se predvidoma prične ob 17. uri, tečaj višje stopnje pa ob 18. uri.
razprodaje
v prodajalnah trgovskega podjetja Izbira in Panonija iz Ptuja še vedno
teče razprodala tekstiln^a blaga po znižanih cenah. Nekatero žensko in
otroško Konfekcgo lahko kupite celo z 80 odstotnim popustom.
rezervni deli za betonske mešalce
Številni lastniki, v zadnjih letih najbolj iskanega gradbenega pripomočka
- to je betonskega mešalnega stroja, so si dalj časa belili glave, kaj storiti z
mešalci, ko so se polomili pogondci zobčeniki. Kljub temu, da gre za domač
proizvod, rezervnih delov ni bilo. Pred dnevi smo zvedeli, da je trgovskemu
podjetju Izbira uspelo nabaviti vse nadomestne dele za betonske mešalce
domače proizvodnje, kijih lahko dobite v njihovi prodajalni Orodje.
adaptacije poslovnih prostorov
Pred dnevi 90 bile zaključene adaptacge prostorov Večerove izpostave v
Ptuju in uredništva Ptujskega tednika. V obeh primerih je šlo za gradbene
preureditve prostorov in dohodov.
pomanjkanje snega dobrodošlo
Letošnja zima je res čudna in lahko sn^ občudujemo le na fotografijah.
Po neuradnih podatkih nekaterih gospodarstvenikov pa bo ptujsko
komunalno in cestno podjetje ob takšni zimi prihranilo vsaj 50 odstotkov
sredstev, ki 90 bUa namenjena za zimska vzdrževahia dela in čiščenje snega,
ki ga k^ub koncu januarja še vedno ni. (i)
tednik — Četrtek, si. januarja 1974
stran 7
Še en občni zbor pod
novo streho
v soboto, 26. decembra smo imeli
ponovno priložnost prisostvovati
občnemu zboru, tokrat jubilejnemu,
gasilskega društva, ki si je v
kratkem, zelo kratkem času omislilo
in postavilo pod streho svoj drugi
dom. Prav gotovo ni potrebno
posebej izgubljati besed s pojasnje-
vanjem, kje je bilo to, saj smo v
našem Tedniku že večkrat poročali
o gradnji gasilskega doma v
Hajdošah.
Ker trenutno dvorana še ni
popolnoma končana, so se vaščani
in gostje ob svoji slovesnosti zbrali
kar v sejni sobi, ki je, čeprav velika,
bila skoraj premajhna za vse, ki so se
udeležili tega polaganja računov.
Prvo besedo je imel, kot je to
navada, predsednik društva, Janez
Lipavšek. Povedal je, da so se
vaščani že takoj v začetku, torej
pred 20. leti, ko so društvo
ustanovili, srečali s problemi, ker se
niso imeli kje sestajati. Začasno
bivališče sta jim odstopila v svoji
hiši Franc in Alojzga Petek. Leta
1957 je društvo kupilo prvo
motorno brizgalno, prihajah pa so
tudi vedno novi člani, ki niso bili
aktivni le v gasilskih vrstah, ampak
90 posegli tudi na področje
dramatike, ustanovili pa so tudi svoj
tamburaški orkester, vsem pa je bila
skupna ljubezen do gasilstva. To jih
je tudi dražilo, da so se odločili za
gradnjo doma, ki je, čeprav majhen,
bil zares insamo njihov. Ob vsem
tem pa ni spala gasilska operativa, ki
je na raznih tekmovanjih, predvsem
v pionirskih vrstah, posegala po
najvišjih mestih. Tudi nov avtomobil
se je pojavil v društveni garaži.
Sčasoma so hajdoški gasilci
spoznali, da je njihov dom
premajhen in da jih pri njihovem
delu utesnjuje. Želeli so si nov dom,
v katerem bi bilo dovolj prostora za
vse. ne le za gasilce, ampak tudi za
druge dejavnosti, ki se na vasi
pojavljajo. Leta 1971 so začeli.
Najprej so nabavili parcelo, ki ima
lepo lokacijo ob mariborski cesti,
potem pa so spet potrkali na zavest
svojih sovaščanov in raznih organi-
zacij, ki 90 jim radi priskočili na
pomoč v mejah svojih zmogljivosti.
Kdor ni imel denarja, je prispeval s
svojim delom. In tega dela je bilo
mnogo. Skupen uspeh - dom, je
rasel, dobil streho in pod njo je
kmalu sprejel tiste, kiso siga najbolj
želeli - gasilce.
Vendar ne bodo samo oni, kmalu
in to verjetno že v začetku
februarja, bo predan svojemu
namenu prvi del doma - trgovina.
Da, prav ste prebrah. Hajdoški
gasilci so pomislili tudi na svoje žene
in jim v zahvalo priskrbeli trgovino
(da bo lahko denar iz družinskega
proračuna hitreje kopnel). S
trgovskim podjetjem Povrtnina so
namreč sklenili najemno pogodbo,
zaradi katere so dobili tudi potrebna
denarna sredstva za gradnjo.
Poudariti moram, da po letošnjem
občnem zboru dom uradni še ni bil
odprt. Ta svečanost je na programu
za mesec julij, ko bodo končana vsa
urejevalna dela na domu in okolici.
Po poročilih poveljnika, blagajni-
ka, predsednika nadzorn^a odbora
in predstavnikov sosednjih društev
sta se v razpravo priglasila tudi
Heribert Sorenc poveljnik obč. gas.
zveze in Jože Segula, predsednik KO
SZDL Hajdina. Oba sta poudarila
pomen bodočega ustanovnega bese-
dila, ki prinaša mnogo pravic in
dolžnosti državljanom in neposred-
nim proizvajalcem.
Heribert Sorec je podelil tudi
priznanje tistim članom, ki vztrajajo
ob društvu že celih 20 let,
spominske značke pa so dobili
pbnirji-gasUci, ki so se lani
udeleževali številnih tekmovanj.
Alojz Bedrač, ki že 18 let skupaj s
predsednikom Janezom Lipavškom
vodi svoje fante, je za svoj trud in
pomoč pri delu prejel spominsko
plaketo.
Hajdoškim gasilcem lahko ob
njihovem jubileju, 20-letnici, zaželi-
mo le to, da bi tudi v bodoče tako
aktivno nadaljevali svoje delo.   .
S. S.
Gasilci pred domom Zavoda za gasilstvo Maribor
PLES V ORMOŽU
_ V soboto bo v ormoškem hotelu tradicionalni obrtniški ples. Vstopnice
*^ se na voljo v recepciji hotela. Igral bo znani ansambel AKORDI.
RADIO ORMOŽ
. "^ečja okvara na oddajniku Radia Ormož, pripetila se je od sobote na
Orfvf v .P°"°či, je odpravljena. Zaradi izpada nešdeljskega programa, bo radio
moz izjemoma oddajal lasten program v soboto, 2. februarja.
Občni zbori gasilsicih društev
Ob koncu meseca januarja so
pričeli na območju občine Sloven-
ska Bistrica z občnimi zbori v 14
društvih, kolikor jih trenutno
aktivno deluje v tej občini. 11 jih je
v krajevnih skupnostih, 3 pa v
delovnih organizacijah.
Gasilska društva bistriške občine
90 dosegla v preteklem letu velik
napredek v izboljšanju in povečanju
osnovnih sredstev, kar še posebno
velja za najzahtevnejše dele, kot so
avtomobili in motorke. Sedaj v
občini ni društva, ki si ne bi
oskrbelo lastnega vozila za potrebe
gasilstva in vaj, kakor tudi
sodobnejše motorke.
Občni zbori, ki bodo v gasilskih
društvih potekali ves februar, bodo
tako\ lahko ocenili svojo dejavnost,
ki je bila zelo dobra tudi na
tekmovalnem področju in ni ostala
brez priznanj.
Kljub temu pa bodo gasilci
spregovorili o pomanjkljivosti, ki so
v društvih še vedno prisotne. Tako
je pričakovati, da bodo razprave na
občnih zborih društev posvečale
posebno pozornost pomanjkljivo-
stim, ki vladajo v posameznih
društvih občine, o odnosih med
starejšimi in mlajšimi člani društev,
o osebni opremi gasilcev in
nadaljnjega pridobivanja strokovno-
sti in spretnosti članstva.
Med nalogami za prihodnje
obdobje bodo na vidnem mestu skrb
za pomlajevanje članstva v društvih
in večje vključevanje žena. O teh
nalogah in dosežkih bodo spregovo-
rili tudi na občnem zboru občinske
gasilske zveze Slovenska Bistrica, ki
bo v mesecu aprilu.
V. H.
Poučni gasilski obisk
v Mariboru
v nedeljo, 27. januarja 1974 je
obiskalo 48 gasilskih častnikov,
podčastnikov in članov iz gasilskih
društev Borovci Dornava, Formin,
Gorišnica, Mala vas, Mcškajnci in
Zamušani v Mariboru Zavod za
gasilsko in pospeševalno službo z
namenom, da bi se seznanili z
vsebino in oblikami delovanja tega
zavoda ter z delovanjem pokhcne
gasilske službe in vsemi njihovimi
tehničnimi kapacitetami in mož-
nosti za razne akcije pomoči, ne
samo pri požarih.
Obisk iz Ptu;a in okoUce, ki ga je
vodil tajnik Občinske gasilske zveze
Ptuj Martin Horvat, je sprejel pred
domom v Mariboru pomočnik
poveljnika Edo Kolman in jim je
tudi raztolmačil vse o delu zavoda
najprej v predavalnici potem pa še v
nadstropju, kjer bivajo poklicni
gasilci v času službovanja in končno
še v garaži kjer so vsa vozila ter vsi
gasilski in reševalni tehnični
pripomočki
Poleg vsega koristnega, kar so
slišali in videli gosti iz Ptuja in
okolice v Mariboru za praktično
preventivno in operativno gasilsko
službo, so se vsi tudi prepričah o
koristnosti šolanja starešinskega
kadra v gasilskih društvih. S tem
šolanjem pridobijo častniki in
podčastniki gasilskih društev mnogo
teoretičnega znanja, zraven pa še
mnogo praktičnih organizacijskih in
tehničnih izkušenj, ki so potrebne
poklicnim gasilcem in vsem gasilcem
v prostovoljnih gasilskih društvih v
mestu in na podeželju.
Ob koncu obiska je želel
pomočnik oz. namestnik poveljnika
Edo Kolman gostom iz Ptuja mnogo
uspehov v društvih, obenem pa je
izrazil vso pripravljenost maribor-
skega zavoda za enake nadaljnje
obiske z območja Občinske gasilske
zveze \z Ptuja in iz drugili gasilskih
zvez. Kot je poudaril, je danes
gasilska pomoč vse več kot samo
gasilska, saj jo kličejo v sili k vsemu,
kjer si ne morejo ljudje sami
pomagati ah kjer jim ne more drugi
pomagati kot izkušeni gasilci Zato
je tudi prav, da se čimveč članov,
častnikov in podčastnikov udeležuje
raznih šolanj in tečajev. V imenu
gostov se je zahvalil Zavodu za vso
pozornost v imenu OGZ Ptuj Martin
Hortat.
J. V.
Alojz Bedrač sprejema spominsko-plaketo za svoje 18-letno aktivno delo na
gasilskemu področju. Izroča mu jo Janez Lipavšek, ki že prav tako dolgo
opravlja funkcijo predsednika.
8 stran
tednik — Četrtek, si. januarja 197j
MERC ALFRED, dipl, vet.
Higiena pri klanju prašičev, pripravi mesa in mesnih izdelkov
Zelo veliko napak pri klanju
prašičev in pripravi mesnih izdelkov
napravijo gospodinje zaradi skozi
rodove podedovanih običajev. Rav-
no tako večina naših gospodinj vse
premalo pozna posledice nehigie-
nične priprave mesnih izdelkov, ki
zmanjšuje njih trpežnost, trajnost in
užitnost.
Osnovni pogoj za pripravo okus-
nih in trpežnih mesnih izdelkov, ki
ne bodo ogrožali našega zdravja in
tudi ne širili živalskih kužnih
bolezni, so zdravi prašiči. Gospo-
dinje je treba vedno znova opozar-
jati na to, da meso bolnih in zaradi
tega v sili zaklanih prašičev ni
primerno za pripravo mesnih iz-
delkov. Zlasti ne smemo v ta namen
uporabljati mesa prašičev, zaklanih
zaradi nalezljivih bolezni, ki smo jih
dolžni prijaviti po določilih temelj-
nega zakona o pospeševanju živino-
reje in o zdravstvenem varstvu
živine. Te bolezni so: rdečica,
svinjska kuga in nalezljiva ohrome-
lost prašičev. Rdečica spada med
zoonoze, to je bolezni, ki se
prenašajo na ljudi. Tudi mesa
prašičev hirancev se ne priporoča
uporabljati za_ mesne izdelke. Glede
uporabe tega mesa naj se gospodinje
ravnajo po navodilih živinozdrav-
nika, ki so ga dolžne poklicati ob
izbruhu bolezni.
Prašiči večkrat bolehajo tudi za
ikravostjo, ehinokokozo in za
podobnimi boleznimi, ki jih povzro-
čajo zajedavci ali tako imenovani
paraziti. Te bolezni, oziroma bole-
zenske spremembe odkrijemo na-
vadno še le po zakolu živali. Ker z
mesom in mesnimi izdelki lahko
preidejo tudi na ljudi, spadajo med
zoonoze.
Okusnost in trajnost mesnih
izdelkov je odvisna tudi od tega,
kako krmimo prašiče in kako
ravnamo z njimi pred zakolom. Ce
prašiče nekaj dni pred zakolom
krmimo s krmili, ki imajo mnogo
ogljikovih hidratov, vsebuje meso
takih živali mnogo krvnega sladkor-
ja, ki ugodno vpliva na zorenje
mesa.
Pred zakolom prašiče postimo
12-24 ur. Dokazano je, da se mesni
izdelki, pripravljeni iz mesa nepo-
sredno pred zakolom nakrmljenih
živali, laže in hitreje kvarijo. Skoraj
prazna čreva prašičev veliko laže
temeljito očistimo. Drobnoživk
(bakterij), pogosto celo tistih, ki so
tudi človekovemu zdravju škodljive,
je v mesu več, če zakoljemo
nespočite živali. Nespočite živali
tudi ne izkrvavijo dovolj.
Že davno so ljudje vedeli, da se na
hladnem spravljeno meso ne pokvari
hitro. Zato so hlajenje že vavnini
uporabljali za konzerviranje mesa.
Zimski čas, zlasti kadar je suh
mraz, je najbolj primeren za klanje
prašičev in pripravo mesnih izdel-'
kov. Gospodinjstva, ki imajo ustrez-
ne hladilne prostore in naprave,
lahko pripravljajo mesne izdelke
skozi vse leto.
Zdrav, zanesljiv , in klanja vešč
klavec je v precejšnji meri porok, da
se meso in mesni izdelki ne bodo
pokvarili. Klavec pa mora zlasti,
paziti na snago. Pri delu uporab-
ljamo higiensko neoporečno, to je
pitno vodo. Ce take vode nimamo,
bomo vodo pred uporabo prekuhali.
Tudi na račun zdravja klavcev in
ljudi, ki pomagajo pri delu, je treba
spregovoriti nekaj' besed. Mnoge
nalezljive bolezni se namreč rade
širijo z živili, tako npr. tuberkuloza,
difterija, tifus, paratifus itd.
Pred klanjem je treba izbrati
primeren prostor za odiranje in
razsekovanje prašičev. Najbolje je,
če za to izberemo snažen prostor,
kjer se temperatura giblje do 10
stop. C. Isto tako moramo pred
klanjem misliti na posodo in orodje,
ki bo potrebno. Vso posodo dobro
oribamo in razkužimo. Najbolje je,
če je posoda emajlirana ali iz
umetne snovi. )
Okužba z drobnoživkami (bakte-
rijami) je zlasti odvisna od snage
zakola in nadaljnjega ravnanja z
mesom. Meso, zlasti mesni izdelki so
zaradi svoje sestave zelo pogojeni za
razmnoževanje bakterij, če se
okužijo z njimi. Ker se pri odiranju
ali garanju meso zelo pogosto okuži
z različnimi bakterijami, ki so v
dlaki in koži, priporočamo, da
prašiče operemo takoj po izkrvavi-
tvi.
Ce slanino ali meso onesnažimo z
vsebino črev, ga s tem okužimo.
Vsebina črev je namreč polna
bakterij, med njimi tudi takih, ki so
nevarne našemu zdravju in lahko
povzročajo prebavne motnje in celo
zastrupljenja.
Pri iztrebljanju je potrebno, da se
ugotovi, če na notranjih organih ni
kakih bolezenskih sprememb. Ce pri
pregledu opazimo večje spremembe
za črevih ali drugih organih, je
najbolje, da glede uporabnosti mesa
vprašamo živinozdravnika za nasvet.
V zvezi z vsem do sedaj
povedanim je treba spregovoriti
nekaj besed o obolenjih in zastrup-
Ijenjih, ki jih povzročajo nezdravo
meso in mesni izdelki.
Meso zdravih živali je ob zakolu
sterilno. Ker ga kmalu porabimo in
pripravimo iz njega jedila, uničimo s
kuhanjem in pečenjem morebitne
bakterije, ki so v tem kratkem času
okužile meso. Mesni izdelki so
pripravljeni iz zmletega ali seseklja-
nega mesa in je zato nadev klobas
izvrstno gojišče za bakterije, ki se
ob ugodnih okoliščinah hitro
razmnožijo.
Opisali bomo najprej bolezni, ki
se prenašajo na ljudi. Na prvo mesto
spada rdečica že zavoljo tega, ker je
ta bolezen pri nas najbolj razširjena
živalska   kužna  bolezen.   Večina
naših gospodinj pozna njene znake.
Ljudje navadno nalezejo rdečico, ko
koljejo bolne prašiče, zlasti če imajo
rane na rokah. Mesto okužbe po
nekaj dneh pordeči, močno srbi in
boli. Vnetje se počasi širi, tempera-
tura se viša. Ob pravočasni
zdravniški pomoči bolnik ozdravi
brez vsakih posledic. Ce pa z
zdravljenjem odlašamo, nam rdečica
utegne pustiti okvare na srcu.
Trakuljavost je druga bolezen, ki
jo človek lahko naleze od prašičev,
če zaužije meso, okuženo z ikrami
(zametki) svinjske trakulje, ki jih
najdemo zlasti v mišičju jezika,
prepone in srca. Ikre so v obliki
prosojnih mehurčkov v velikosti
prosa oziroma grahovega zrna. Ce
zaužijemo meso ikravih prašičev, se
nam v tankem črevesu razvije iz ikre
spolno zrel zajedavec - svinjska
trakulja, ki meri odrasla 2-3 m.
Spolno dozorele zadnje členke,
polne jajčec, izloča človek z lastnim
blatom. Ce jih poje prašič, se mu v
mišičju zopet razvije ikra. Močno
ikravo meso je neužitno.
Ikravost jeter ali ehinokokozo
povzročajo zametki pasje trakulje,
ki posredno ogrožajo naše zdravje.
Trihineloza je prav tako bolezen,
ki jo povzroča zajedavec trihina ali
lasnica in se prenaša s prašiča na
človeka. Pri domačih prašičih je
zelo malo razširjena.
Od nalezljivih bolezni človeka, ki
se lahko prenašajo tudi z mesom in
mesnimi izdelki, bi na prvem mestu
omenili parativ B, ki je pri nas
pogostna bolezen. Povzročitelj te
nalezljive bolezni spada v skupino
salmonel, v katero spadajo tudi
zastrupljevalci mesa. Za para-
tifusom, ki ga povzroča omenjena
bakterija, domače živali ne zbolijo.
Vsak človek, ki je prebolel to
bolezen, lahko ostane tudi več let
bacilonosec.
Najresnejša obolenja s pravimi
znaki zastrupljenja nastanejo naj-
večkrat po zaužitju mesnih izdel-
kov, okuženih z bakterijami iz
skupine salmonel. Zato jih tudi
imenujemo zastrupljevalce mesa.
Te bakterije delujejo skupno s
svojimi toksini, to je strupi, tako da
jih kratkotrajno kuhanje he uniči.
Za zastrupljenja z živili okuženimi
s salmonelami, je značilno, da se
znaki pojavijo že kmalu po zaužitju.
Med zastrupljevalce mesajt^emo
še povzročitelje gnojnih obolenj
živalih in ljudeh. Zato naj ljudje i
gnojnimi ranami na rokah in ;
morebitno  angino  ne pripravljajo
mesa in mesnih izdelkov.
Tudi povzročitelja botulizma žf
od nekdaj prištevamo med zastrup
Ijevalce mesa, čeprav največkia;
okužuje živila rastlinskega izvora.
Človeškega zdravja pa ne ogrožajc
samo zastrupljevalci mesa, temveč
skoraj vse bakterije, če so mesu
izdelki močno okuženi z njimj
Toda tudi v takih primerih, kako:
pri zastrupljevanju s pravimi za
strupljevalci, je resnost obolenj;
odvisna od mnogih okolnosti, zlast
od števila, vrste in jakosti bakterij
katerimi so mesni izdelki okuženi
in seveda od odpornosti organizma
FOTO: Kosi
MLADOLETNIKI
BOLJ
PRIDNI    ^
Pri ormoškem sodniku za pre-
krške je število prekrškov, ki so ]i.
storili mladoletniki lansko lete
močno upadlo - od 132 leta 197!
na 92. Posebno je viden upad m
področju lašitev predpisov Oi
prometni varnosti (od 112 na 74).
Zaradi kršitev javnega reda ir
miru je bilo lansko leto kaznovanil
7, leta 1972 pa 14 mladoletnikov
Zaradi drugih prekrškov javns
varnosti so bili kaznovani trije
zaradi prekrškov s področji
gospodarstva štirje in zarad;
prekrškov s področja obveznosti dt
dejavnosti organov oblasti U'
uprave tudi štirje mladoletniki
Od 74 kaznovanih mladoletnikom
zaradi prekrškov prometne varn ost:
je bilo kar 68 kaznovanih zaiad
vožnje motornega vozila bre:
vozniškega dovoljenja.
Pri prekrških zoper javni red
mir gre predvsem za nespodobne
vedenje na javnem mestu, motenj;
nočnega   miru    in   počitka   te;
pretepe.
Lansko leto je pričel veljati nov:
zakon o prekrških, zato je bilo 2^
mladoletnikom izrečen vzgoJE
ukrep - opomin. Novi zakon «
prekrških namreč določa, i''
mladoletni, ki je v času storitve
prekrška že star 14 let in še m
dopolnil 16 let (mlajši mladoletnik)
ne more biti kaznovan, temveč S'
proti njemu lahko izrečejo vzgojm
ukrepi Mladoletniku, ki je v času
storitve prerkška že star 16 let inš^
ni dopolnil 18 let (starejs
mladoletnik), se praviloma izrekaj«
vzgojni ukrepi, kazni pa sam«
izjemoma. Tega kazenskega določila
se je ormoški sodnik za prekrši
dosledno držal in po poprejšnjei^
mnenju skrbstvenega organa izreki'
le vzgojne ukrepe. Izjeme so bil'
primeri ko je mladoletnik pr^j
izdajo odločbe o prekršku
izpolnil 18 let starosti
tednik — Četrtek, si. januarja 1974
STRAN 9
TGA KIDRIČEVO
Pospešiti zasebno usmerjeno
gradnjo stanovanj
Centralni delavski svet tovarne
glinice in aluminija v Kkiričevem je
ob koncu lanskega leta med mnogi-
mi pomembnimi sklepi sprejel tudi
sklep, ki se nanaša predvsem na
spremembo pravibiika o dodelje-
vanju stanovanj in spremembo pra-
vilnika o kreditiranju gradnje, naku-
pa in adaptacije stanovanjskih hiš -
iz sklada skupne porabe. Sprejet je
bil tudi program za stanovanjsko
izgradnjo. Najbolj pomemben je tisti
del, ki govori o programu za
stanovanjsko gradnjo, o katerem je-
najprej razpravljal odbor za kadre,
družbeni standard in varstvo pri
delu in nato posredoval svoje
predloge' centralnemu delavskemu
svetu v nadaljnjo obravnavo ter
odločitev. Le-ta je tudi v celoti
sprejel predlog omenjenega odbora
in sklenil, da sprejema rebalans
programa stanovanjske izgradnje do
leta 1976, tako da je v prihodnjih
letih namenjen enak znesek za
usmerjeno stanovanjsko individual-
no graditev, razen v letu 1974,^ko je
namenjenih več sredstev za krediti-
ranje individualne izgradnje. Razpra-
va na CDS-u je vsekakor pokazala,
da so se v tem kolektivu z vso
resnostjo lotili tega pomembnega in
aktualnega vprašanja. Individualno
izgradnjo bi naj pomagah tistim, ki
si želijo čimprej priti do lastnega
stanovanja.
CDS je tako razpisal VII. natečaj
za dodelitev posojila za izgradnjo in
nakup stanovanjskih hiš in zato dal
na razpolago 2.750,000 dinarjev,
medtem pa je bil tudi razpisan III.
natečaj za dodelitev posojila za
rekonstrukcijo hiše ali stanovanja,
za kar je na razpolago 250.000
dinarjev. Mnogi člani delovne skup-
nosti se zanimajo za take vrste
posojil, zato je razumljivo, da je
prosilcev mnogo več, kot je n^
razpolago sredstev. To pa pomeni,
da bo komisija morala napraviti
oglede na kraju samem, da bi tako
posojilo res dobili tisti, ki so ga
najbolj potrebni in ne narobe!
F.Meško
Nezadovoljni s kurilnimi briketi
Večina potrošnikov je spoznala
kurilne brikete koncem preteklega
in v začetku letošnjega leta, ko je na
tržišču primanjkovalo trdih goriv,
predvsem premoga. Brikete, ki smo
jih uvažaU iz sosednje Madžarske,
izdelujejo po več postopkih, najbolj
poznan pa je, da prah in odpadke
premoga zmeljejo, jim na to dodajo
odpadne smole, olja ali mazut,
nakai dobljeno maso ob povišani
temperaturi stisnejo v kocke ali
krogUce.
Briketi imajo visoko kurilno
vrednost, nekatere vrste celo višjo
kot črni antracit (premog) prav tako
je tudi njihovo izgorevanje po-
polnejše. Vsakdo bi se sedaj ob
naštetih podatkih vprašal, kaj je
pravzaprav sploh z njimi narobe?
Poleg visoke prodajne cene
povzročajo briketi še cel kup
dodatnih nevšečnosti, predvsem če
jih uporabljamo v navadnih pečeh
ali takšnih z slabimi dimnimi cevmi
V mnogih podjetjih lahko slišimo:
„Odkar kurimo z briketi imamo
vsak drugi dan dimnikarje v gosteh."
V privatnih gospodinjstvih pa
slišimo še dodatne besede: ,,Takšne
■ svinjarije še nikoli ni bilo v našem
stanovanju, vse je črno in prašno."
Briketi potrebujejo pri svojem
gorenju dober zračni pretok dimnih
kanalov, pri izgorevanju oddajajo
nadopoprečen odstotek saj, zaradi
katerih se hitro zamašijo dimniki aU
pa se zapraši celotno stanovanje, če
zračni pretok skozi dimnik ni
dober. Briketi mnogokrat gorijo
tudi eksplozivno. Pred nekaj dnevi
je neki družini pri Poljčanah
razneslo kurilni kamin. Zaradi
takšnega gorenja briketov nered-
koma puhne iz peči in vsa bližnja in
daljna okolica peči je v trenutku
umazana.
Briketi niso primerno gorivo za
ogrevanje stanovanj in sodijo
izjemoma le v peči za centralno
kurjavo, pa še v teh povzročajo
pobleme, če niso prilagojene
kurilni vrednosti briketov. Ce v peč
damo preveč briketov, se nam lahko
ta demoUra ah pa celo nekatere
tanjše stene pregorijo. Po preizkuš-
nji, na našem tržišču manj
uporabljenih briketov, so mnogi
občani in delovne organizacije prišle
do zaključka, da je celo ogrevanje z
kurilnim oljem cenejše, ker pri njem
odpadejo vsi dodatni stroški
čiščenja kurilnih naprav in dimni-
kov, zajamčena pa je tudi čistoča
ogrevanih prostorov. Še vehko bolj
ceneno gorivo pa je plin, s katerim
je sedaj zaradi pomanjkanja trans-
portnih jeklenk res nekoUko težav,
imamo pa zato veliko izbiro plinskih
gorilnili in ogrevalnih naprav, celo
takšnih v kombinaciji z električno
energijo ah pa drugimi trdimi gorivi
®
Zahvala Julki šlatau in Dragici Rojko za dolgoletno
delo v ZPM
Na nedavni seji kvršnega odbora
Zveze prijateljev mladine občine
Slov, Bistrica je sedanja predsednica
občinskega odbora Milica Kloko-
čovnik izrazila zahvalo Julčki Šlatau
in Dragici Rojko iz Slov. Bistrice za
uspešno in dolgoleetno delovanje ter
vodenje v občinski Zvezi prijateljev
V obdobju večletnega delovanja v
tej organizaciji sta Julčka Šlatau kot
dolgoletna predsednica ZPM ih
Dragica Rojko sekretarka, opravljali
vrsto najzahtevnejših in vodilnih
nalog v tej organizacgi mladih.
Večkrat je bilo potrebno žrtvovati
tudi svoj prosti čas, da bi sprejeti
delovni program občinske zveze bil
uresničen. Ob  tem nista poznali
omahovanja in odstopanja od
začrtanih gnernic, pa če tudi je šlo
za ceno samoodpovedovanja.
Za njuna pretekla prizadevanja so
se jima na nedavni seji zahvalili vsi
člani občin^ega odbora ZPM kakor
tudi člani, s katerimi sta skozi vsa
leta sodelovali. V znak zahvale so
jim ob tej priložnosti izročili
spominska darila. V. H.
Da se kruh ne potegne.
Sicer so nekatere kmečke gospo-
dinje že opustile peko domačega
kruha in ga rajši kupijo vsak dan
sproti, da ima družina vedno svež
kruh, nekaj pa tudi zato ker se več
dni star kruh rad „potegne", kot pri
nas pravimo. To pa zato, ker ga
dandanes   skoraj   vse   gospodinje
Eečejo s kupljenim kvasom, medtem
o so ga naše mame in babice pekle
vedno le z domačim. Od vsake peke
so vzele nazadnje za majhen kolačič
testa in ga dale v prav zato spleteno
posodo iz slame, sušit nad pečjo.
Dva dni prej ko so ga z moko
zmešale v koritu, (kjer so navadno
tudi mesile kruh) kjer je kipel vse do
ranega jutra, ko so zamesile in
spekle kruh. Tak kruh se ni
potegnil.
Da pa se kruh pečen s tovarniškim
kvasom ne bi potegnil, priden^mo
testu nekaj domačega kisa (za 3 - 4
manjše kolače približno 1/2 1). Ker
pa so danes tudi že pridelavo kisa
ljudje precej opustili in za pripravo
jedi uporabljajo tudi že naši kmečki
ljudje tovarniški kis, vzamemo lahko
namesto kisa za kruh tudi domače
vino, ki ga je treba enako količino
kot kisa.
Morda se bo zdelo vina komu
škoda za kruh in ga rajši popije, zato
sem poskusila še en način, po svoji
zamisU. Na kmetih imamo posebno
poleti dovolj sirotke od mehkega
^ira, ki jo navadno pokrmimo
^injam. Kruh umešan s samo
sirotko brez vode, se ne potegne
^di v najhujši vročini, pa četudi je
star več kot teden dni. Je pa tudi
rahlejši in boljši. Poskusite!
Morda še to:
Pred nekaj leti smo brali v nekem
časopisju prispevek Erne Meško,
kmečke gospodinje iz Lahonc pri
Ormožu, kako ona predeluje slani-
no. Ko mesar slanino razkosa, jo
zre že na primerne kose, (pribl. 30
cm dolge in 5 cm široke). Da jih v
pekač in speče v precej dobro
zakurjeni krušni peči. Mast, ki se
cvre iz slanine, je boljša, primernejša
tudi za peciva kot ona iz obarjene
slanine. Odpade pa tudi zelo
neprijetno delo praženja slanine na
štedilniku, pri čemer se razširja po
hiši neprijeten duh in težak, z
mastjo nasičen zrak. Ocvirki, ki
ostanejo pri peki slanine (speči se
morajo samo toliko, da zarumenijo)
se zmeljejo v zaseko, ki je posebno
sveža, zelo dobra za namaz na kruh
in seveda tudi za kuho, posebno za
zelje, repo, žgance itd.
Upam, da mi Erna Meško ne bo
zamerila, da sem ta njen recept oz.
nasvet posredovala na tem mestu,
saj sem ji zanj vedno hvaležna, ker
mi ta postopek zelo ugaja. Morda se
bo še kateri drugi gospodinji.  F. M.,
10 stran
tednik — Četrtek, si. januarja 1974
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PTUISKE ZAPORE
4
Malo pred deseto uro tistega dne, ko sem nastopil službo pod
novim gospodarjem v ptujskih zaporih, je prišel v pisarno v družbi
jetničarja Jermana dr. Goergcr. Moj novi šef je prečital sporočilo dr.
Fichtenaua o nastopu moje službe v zaporih in me zvedavo ogledoval.
Bil je močne postave, širokoličen, močnih obrvL Iz njegove pojave si
razbral značaj podivjanega človeka.
Ker sva bila tedaj v zaporih le dva paznika, Jerman in jaz, je
Goerger odredil, da delava vsak po 24 ur, za tem pa imava 24 ur
počitka.
Z Jermanom sva se takoj nato že sprla, ker sem ga nagovoril
slovensko, on pa je dejal, daje Nemec in da morava govoriti nemško.
Smešno je bilo pri vsem tem še to, da je Jerman nemško niti znal ni.
Na vse pretege pa se je učil iz slovarja nemških besed. NezasUšano se
mi je zdelo, da Jerman, ki je bil nekoč Maistrov borec, sedaj
klečeplazi pred nemškim gospodarjem. Pred Goergerjem sem mu
očital v slovenskem jeziku, češ, kako moreš kot borec za severno
mejo, sedaj klečeplaziti Nemcem. Tedaj je Goerger pristopil k
Jermanu in ga začel neusmiljeno treskati ob zid. Spoznal sem, da
• Goerger dobro razume slovensko, čemur sem se začudil. Ne dolgo za
tem se mi je ta skrivnost razodela.
Goerger p je potem, ko je zvedel, da je bil Jerman Maistrov
borec, odvedel iz zaporov. Pisarniška vrata je za seboj zaklenil. Ostal
sem sam v sprejemni pisarni. Ko sem se ogledal naokoli, sem videl v
sobi veliko vojaške opreme, orožja in municije jugoslovanske vojske.
Naštel sem šestnajst parov čevljev, nogavic in perila. V glavo mi je
šinila misel o zločinu. Ali niso morda ustrelili 16 vojakov iz
maščevanja za razstreljeni most?
PRVI TRPINI V PTUJSKIH ZAPORIH
Popoldan, potem ko je dr. Goerger odpeljal Jermana, sem ostal
sam do mraka v pisarni. Po pregledu vojaške opreme jugoslovanske
vojske, ki so jo novi gospodarji naložili v sprejemni pisarni, sem stopil
k oknu, kamor me je privabil hrup na dvorišču. Zagledal sem
policiste, ki so vodili jetnike po skupinah iz celic na dvorišče in spet
nazaj. Ko so me policisti zagledali pri oknu, so namerili v okno
strojnico, kar je bil znak, naj se umaknem. Zaprt v pisarni sem
premišljeval, zakaj je dr. Goerger zaklenil za seboj pisarniška vrata in
me tako spremenil v jetnika. Kako žal mi je postalo, da me je sodni
komisar dr. Fichtenau nastavil za paznika. Rad bi pobegnil, če bi le
mogel.
Moje razmišljanje je prekinil hrup na hodniku, vendar nisem
mogel prepoznati, ne kdo hodi, ne kdo govori. Vendar pa je hrup
naznanjal, da novi gospodarji vodijo v zapore jetnike, ki so jih
aretirali Okrog desete ure zvečer so glasovi iz celic postajali jasnejši
in glasnejši. Nemci so preklinjali, pretepah, kričali, psovali v
slovenščini in nemščini Do tretje ure se je razlegalo kričanje in hrup
po zaporih. Na dvorišču in na vzhodni strani zaporov so stali stražarji
s strojnicami
Šele zjutraj so trije oboroženi stražarji odprli pisarniška vrata.
Bila je še tema in posvetili so mi z žarnico v obraz. Eden izmed njih
mi je pomolil v roke jeklen obroč s celičnimi ključi in ukazal, naj
grem z njimi, da bom odpiral in zapiral celice.
Vodili so me po stopnišču v pritličje. Najprej sem moral odpreti
ceUco št. 12. Ob steni sem zagledal dva sključena moška. V obrazu
sta bila od pretepanja podpluta in ranjena. Bila sta tako spremenjena,
da ju nisem takoj sjX)znal. Njuna obleka je bila krvava in od udarcev
strgana. Tudi celične stene in tla so bili krvavi Šele čez nekaj
trenutkov sem v enem izmed dvojice prepoznal učitelja Edvarda
Praprotnika. Obrnil se je k meni in prosil, naj sporočim domačim, da
ne bodo zanj v skrbeh in naj jih pozdravim. Ker so bili policisti
prisotni sem mu le tiho prikimal. Policisti so se seveda hudovali nad
njim, ker je upal govoriti v slovenskem jeziku in da se je obrnil name,
kajti le z njimi lahko govori, le nanje se mora obrniti, če kaj hoče, so
rjoveli
Učitelj Praprotnik pa jim je odločno dejal, da je Slovenec in da
Slovenci govorimo med seboj slovensko.
Ko so se Nemci prerekali z učiteljem Praprotnikom, sem spoznal
v drugem jetniku odvetnika Janka Šegula iz Ptuja. Prosil me je, naj
mu prinesem kak časopis. Oni pa so mu zagrozili naj bo prokleti
komunistični pes tiho.
Pisma bralcev
Tam, kjer »osrani« kmet sede na sedež
avtobusa, je za 50 jurjev škode
Bilo je 26. decembra 1973. Pri avtobusni postaji ob gasilskem domu
pod Gomilo je čakala skupina cca 15 potnikov.
Točno po voznem redu ob 8.30 se je ustavil „KOMPASOV"
avtobus, 15 potnikov pa je žele to vstopiti. Tedaj se je iz avtobusa zaslišal
zadirčen glas: ,^e, ne morete vstopiti, ker so sedeži večinoma zasedeni."
Čakajoči potniki prosijo, naj jih vzame sprevodnik v avtobus, ker žele
dopotovati čim prej vsak na svoj cilj. ,J^e, ne m.orete vstopiti, tam, kjer se na
sedež vsede „osrani" kmet, je za 50.000 din škode," se je ,,zrežar'
sprevodnik avtobusa. Končno je vzel v avtobus le nekaj oseb in odpeljal v
smeri Juršinc, ostaH potniki pa so ostali na cesti in negodovali vsak po svoje.
Zapostavljeni na blatni cesti II. reda smo drug drugega pregledah, ali smo res
vsi ali samo nekateri „05rani". Ugotovili smo, da smo bili dostojno oblečeni
in le nekateri z malce blatnimi čevlji, to pa je bilo vse.
Res je, da smo dostikrat vaščani od gnoja in od blata umazani, kadar pa
gremo v urade in trgovine, se menda le očistimo, čeprav živimo na enem od
najbolj zapostavljenih območg v Sloveniji.
Ignac Toš, Zagorci 50, p. Juršinci;
Belšak Marija, Zagorci 31, Juršinci;
Alojz Kolmanič, Senčak 5, Juršinci;
Franc Holc, Zagorci 61, Juršinci.
ZAKAJ TAKO?
Ptujska gora, tako lep kraj znan po vsej širni domovini m celo izven
meja ga poznajo in hodijo občudovat gotski spomenik, ki se dviga na gričku,
od koder že od daleč pozdravlja vsakega turista. Pod tem spomenikom se
stikajo hišice, v okolici pa se razprostirajo vasice. V teh hišicah živijo ljudje
- največ mladih, ki bi radi živeli in uživali mladost, kot vsakemu mladincu
naše SFRJ tudi pripada.
MA na Ptujski gori je jeseni ponovno začel s svojim delom. To ni bil
prvi poskus, že nekaj let nazaj smo bili priče podobnim začetkom. Konec je
bil vselej isti - po nekaj mesečnem delu ni bilo več pravega zanimanja.
Kot večina aktivov imamo že od vsega začetka tudi mi probleme s
prostori Obstaja sicer klubska soba, katera je last vseh družbenopolitičnih
organizacij v našem kraju. To je tudi edini kraj, kjer bi se mladina zbirala ob
dolgih zimskih večerih. Generacije pred nami so problem prostorov rešile
tako, da so se zbirale v šoli in gostilni Prostor, kjer je klubska soba, je
primeren le za sestanke. Problem smo reših z razumevanjem enega izmed
naših članov. Za sobotna srečanja nam je odstopil ogrevan prostor, kjer smo
se zbiraU, se pogovarjah in včasih, kot vsa mladina, tudi zaplesali Vse je
kazalo, da smo uspeli Toda nismo.
V soboto, 1. dec. 1973, smo se polno številno zbrali. Našo zabavo so
nenadoma prekinih organi javne varnosti iz postaje Majšperk. Kljub temu, da
na naših srečanjih ni bil nihče vinjen in tudi izgredov ni bilo, so ta večer ob
20.40 uri brez pojasnila blokirah izhod iz prostora in začeh z osebno
preiskavo vsakega izmed nas. Večina je imela prvič stik z UJV. To dejanje
nas je vse šokiralo. Imeh smo občutek, da nas imajo za tatove in uživalce
mamil Preiskah so nas od pet do glave. Celotna preiskava in zashševanje je
trajalo polni 2 uri Ves ta čas mo brez plaščev morali čepeti na mrazu, ob
tem pa so nas zmerjaU in grozili
Sprašujemo se, kam vodi tako ravnanje? Kateri starši bodo še pustili
svojo hčer ali sina na zabavo, katero nadzoruje, oz. razganja pohcija? Smo
mar mi krivi da smo mladi in si želimo zabave? Bojimo se, da je MA na
Ptujski gori razbit. Kje bo sedaj zbirališče mladih? Edino gostilna je še v
vasi. ..
Z. J. za MA Ptujska gora
NEDELJA JE ZAHTEVALA 8 DIN POPUSTA
Naša redna bralka, kije napisala dogodek iz ormoške Zelenjave prosi,
da ji naj sporočimo, če se mora pod sestavek podpisati. Ce želite objavo,
nam pošljite svoj točen naslov, velja!
TOVARIŠ J. M. IZ MUENCHNA
vaše pismo nas je razveselilo. Pošiljka je dobrodošla. Ob priložnostih
bomo posamezne zanimivosti objaviU. Vseeno pa nas čudi, zakaj ste se
podpisali tako skrivnostno z J. M. Pošljite nam svoj naslov, mogoče vam bo
Koristilo.
Uredništvo
ZMOTNE GOVORICE
Amerikanci potrošijo ogromne
količine uspavalnih sredstev, kajti
med ljudmi se je vpeljalo trdovratno
mišljenje, da tablete razvnemajo
ljubezensko slo, v resnici pa je ravno
obratno.
JAPONSKA SE BO
POVEZALA Z EVROPO
Naslednjo pomlad bodo Japonci
imeU direktno telefonsko zvezo z
ZRN in nekaterimi drugimi evroo-
skimi državami Naročniki se bodo
lahko klicah brez posredovanja
poštnih central.
Dalje prihodnjič
'EDNIK — ČETRTEK, 31. januarja 1974
STRAN 15
.^ypp^^E^UMETNIKOV
Dubravka Tomšič - SrebotnJakova
Zadovoljstvo me je prevzelo ob
topu v dnevno sobo, kjer sem
aeledala v desnem kotu velik črn
l^ir. ki se je kraljevsko šopiril med
,stalirn pohištvom. Na enobarvnih
tenah so visele slike umetnikov -
norda njenih najožjih prijateljev,
•omlad so izžarevale rože, igrače
inka pa pravo opojnost otroške
azigranosti. Skozi okna je pronicala
tretloba deževnega jesenskega po-
oldneva, kar pa naju ni moglo
oerezniti v hladno razpoloženje.
Današnja javnost, radio, televizija,
iredvsem pa tisk, posegajo pre-
ogosto le v golo naštevanje
,5pehov umetnika. Znano je, da ste
meli svoj prvi nastop v petem letu
ašega otroštva. Začetek poti je bila
.Jubljana: nadaljevah ste jo v New
forku in diplomirali z dvema
osebnima nagradama. 1962 leta ste
»rejeli Prešernovo nagrado v Ljublja-
d, 1967. ste bila zmagovalka v
truslju na tekmovanju „Mozart -
estival", 1970 ste prejeli v Ljubljani
Zupančičevo navado. Morda že
prašujete; „Po kaj si sploh prišla? "
lada bi spoznala vaše osebno
ivljenje. Ali smem poseči vanj z
lekaj vprašanji? Med ' nama je
avladal molk, ki ga je sama
iretrgala: „Preidiva na drugo
prašanje."
Življenje umetnikov je izradno
togato. Zato bi želela, da nam
»veste kaj o najlepših pa tudi o
^enkih utrinkih od vašega rosnega
itroštva, do konca študija.
..Lepih ali grenkih utrinkov v
itroštvu in nasploh v mojem
ivijenju je veliko in vse je kar težko
lašteti. Lepe trenutke sem srečavala
e v otroštvu, ko sem začela igrati
la klavir in se poglabljati v glasbo,
;o sem spoznavala nova dela velikih
nojstrov. Najslajši občutki so me
•mamljali vselej, ko sem uspela
laštudirati zame novo področje, ki
ni ga je nudil študij in ko sem z
sakoletnim napredkom dokazovala,
la sem vredna štipendije, ki sem jo
»rejemalaod 11. leta dalje.
Ježki trenutki so se utrnili ob
■ecerih, ko sem hodila spat brez
večerje. Med študijem v Ameriki so
bile noči kratke. Spala sem le po
štiri ure. Ne bi rekla, da so to grenki
utrinki, niso pa rožnati. Ker ljubim
glasbo in sem se temu posvetila, mi
ni bilo težko žrtvovati prostih ur in
otroških iger s svojimi vrstnicami.
mi ni bilo težko se odtrgati
razvedrilu, ki bi ga lahko našla v
kinu ali drugje. Hodila sem tudi v
gimnazijo in končala prvo stopnjo
univerze. Nisem se omejila samo na
glasbo, torej sem se v celoti
posvetila študiju. Mislim, da mora
vsak, ki hoče uspeti v svojem
poklicu, marsikaj žrtvovati."
Znana so vaša gostovanja. Imeh
ste koncerte v vseh večjih središčih
Evrope in bila ste na turnejah v
ZDA, Kanadi, Avstraliji in celo v
Afriki. Pot vas je zanesla tudi v
Berlin, London, v Madrid in
Muenchen, kjer ste želi v pretekli
sezoni lepe uspehe. Ce se ne motim,
je letos končana vaša prva večja
turneja po Sloveniji. Kakšno občin-
stvo ste srečevali po teh, lahko bi
rekla neskončno dolgih poteh in
kateri skladatelj je poslušalcem
najbolj ugajal: Debussy, Chopin,
Beethoven, Bach?
„Igrala sem v krajih, kjer sem
imela prvikrat koncerte in v krajih,
kjer so me že dobro poznali. Povsod
so me sprejemali enako čudovito.
Ne mislim samo kot osebo, zato ker
sem znana in so brali o meni, ampak
njihovo poslušanje, kako skušajo
dojeti mojo glasbo, da sem jim
uspela približati resnico o glasbi, da
sem jih znala z njo navdušiti, to je
bil zame pravi uspeh.
Težko je reči, kateri komponist je
najbolj prevzel občinstvo, ker
povsod drugače sprejemajo in
drugače razumejo posameznega
avtorja. Nekateri imajo pomisleke,
ko shšijo ime Bach, drugi pa ga
sprejemajo toplo. Z ljudmi sem se
tudi pogovarjala in tako kot Chopin,
čeprav jim je le-ta bližji, jim je bil
všeč tudi Bach in Beethoven."
Beethoven pravi: „Glasba je višje
razodetje kot filozofija." Ste tudi vi
takšnega mišljenja ali pa bi lahko še
kaj k temu pregovoru dopolnili?
„To so zelo modre besede in pri
tem bova kar ostali."
Mnogi so menja, da ima vsa zvrst
umetnosti: slikarstvo, kiparstvo,
književnost ter gledališče med seboj
trdno povezavo v glasbi. Se strinjate
s tem mnenjem?
„To je točno in tudi glasbenik na
svojem področju mora poznati ali
vsaj malo do neke meje prodreti v
slikarstvo, poznati kiparska dela, se
tudi zanimati za gledališče in za
nova dela v književnosti, to je vse
med seboj povezano."
Vi ste mojster klavirja, vaš talent
je izreden. Zato je upravičena
trditev, da ste popolna pianistka.
Zanima nas, če tudi vi kdaj zasučete
pero v rokah in komponirate in če
ste imeli kdaj samostojen koncert
svojih del?
»Skladbice sem pisala že kot
otrok in kot študentka. No ja,
dvakrat, trikrat sem izvajala na
akademiji svoje skladbe. Enkrat so
mi celo posneli eno skladbo, eno
rapsodijo, sicer pa se ne morem
postavljati kot komponist, in s tem
se več ne ukvarjam."
Najin pogovor se je že zavlekel,
vendar bi želela, da bi nam nekaj
povedali, ne da bi vas vpraševala.
Nekaj lepega o nečem, kar vam je
najdražje v vašem življenju poleg
glasbe.
„Jaz sem bolj okorna v besedah,
ker hočem povedati z glasbo vse in
sem najbolj srečna, če med
izvajanjem skladb dosežem, da ljudi
prevzamem za nekaj trenutkov, da
pozabijo na svoje skrbi in se
popolnoma predajo glasbi. Kaj naj
bi povedala še kaj lepšega. Ljudje se
morajo imeti med seboj radi,
spoštovati in ceniti svojo in drugo
delo, ga opravljati pošteno in z
ljubeznijo, ne glede na to, kakšno je
delo in kdo ga opravlja."
Kakšna je Dubravka? Skrivnost-
na, kot je skrivnostna resna glasba
za preprostega človeka. S pripove-
dovanjem je komponirala skladbo
svoje notranjosti. Tako rahlo se je
njeno čustvo dotikalo tipk srca in le
kdaj pa kdaj je bila barva glasu
zvoka živahnejša zaradi ponosa, ki
ga ni mogla skriti, da je izredno
talentirana in umetnica na klavirju,
da se je sama vozila s svojim
osebnim avtomobilom med turnejo
po Sloveniji. Sij njenega smehljaja,
ki se je bleščal ves čas enako v
njenih očeh, jc postal šele ob
zadnjem vprašanju spremenjen, ker
sem ga konretno postavila: Ali bi mi
hoteli še nekaj povedati o svojem
fantu, sedanjem možu, o družini
nasploh? " V zadregi se je glasno
nasmejala in odgovorila: ,,Javnost že
tako preveč ve o nas. mislim, da to
kar je še ostalo, je samo naše in naj
bo še v naprej samo naše."
Njena sedanja pot se tako sklada z
besedami kiparja Rodina: „Edine
lastnosti, ki jih mora imeti umetnik,
so zbranost, modrost, odkrito-
srčnost in volja. Svoje delo
opravljate kot pošteni delavci.
Umetnost se začne šele z notranjo
resnico. Bodite globoko, divje
resnicoljubni. Umetnost jc kontem-
placija, je užitek duha, ki prodira v
naravo in tam odkriva duha, ki jo
prešinja. Je radost uma, ki vidi jasno
v vesoljstvo in ga preustvarja v luči
svoje zavesti."
Erika Zupančič
-B.
^OJNA IN ZLOČINI    4
^       (Ckllomki iz spominov Ptujčana)
Ko   smo   že   skoraj   do   kraja   izpraznili
lahrbtniške  m.alhe, se je s svojim stolčkom
»nmaknil bliže k meni lekarnar - Nemec, ki je
kot čtovek zeto korekten in sva bila dobra
3vska tovariša. Brez posebnega uvoda je začel:
tospod doktor, v naših krogih vas cenimo,
irilike v Ptuju niso ugodne, perspektive za
nladega zdravnika  niso  dobre   in  politična
ituacija se razvija tako, da so velike spremembe
pri nas verjetne. Izražam osebno željo, pa
v imenu naše skupnosti vas vabim, da
prejmete ponudbo in se preseUte na Dunaj.
'Mimo vam eno najboljših ordinacij v centru
°^sta, kjer zaradi od selitve nekaterih zdravnikov
»imanjkuje strokovnjakov. Ordinacijo bi dobU
« simbolično odškodnino, tudi za eventualno
eni*      bi nudili ugodne pogoje. Oprostite, da
povedal to tako na kratko in brez
"^•^ov. Ce se ne bi mogel odločiti takoj, je časa
za premislek davolj." Odgovoril sem mu takoj:
,,Gospod magister, hvala za pozornost in laskavo
vabilo! Res je, da je najbolje povedati tako
zadevo razumljivo in naravnost. Časa za
premišljanje ne potrebujem. Kot rojen in zaveden
Slovenec in predvsem kot človek, te ponudbe ne
morem prejeti, četudi je še tako mikavna. V
načelu odločno odklanjam načine nacističnega
odstranjevanja neljubih ljudi po zasedenih
deželah. V vaši ponudbi nisem prezrl
dobronamernosti in osebne želje in zdi se mi
prav, da vrnem tokrat dobro za dobro. Gospod
magister, mnogo let je še do konca »bliskovitega
pohoda vaše skupnosti". Nisem poklicni politik,
a kljub temu mi je eno popohioma jasno - na
koncu sledi popoln poraz - tako gotovo, kot je
amen v očenašu. Svetovne vojne se vedno
razvijajo in končujejo po istih merilih. Več glav
več ve, pri vas .pa si domišlja le ena glava, da zna
misliti. Bogov na zemlji ni. Nadutost ne
zadostuje za zmago. Jaz sem premislil, preden
sem sprejel, tudi vi si premislite, morda bi bilo
bolje, da svoje udejstvovanje poslej smotrneje
usmerjate".
Verjetno sem mu odgovoril nekoliko pretrdo.
Naknadno sem se namreč prepričal, da je res
hotel dobro. Bil je kot človek gentleman in
dober lovski prijatelj, pa je zaključil: „Spričo
stvarnosti dogodkov vas ne razumem, oprostite,
naj torej ostane med nama".
Pospravila sva malhi, lovski rog je odjeknil po
gozdu in šli smo dalje po stopinjah atavistične
strasti. Od tistega dne dalje sva se pozdravljala
nekoliko drugače, kot do tedaj. A še vedno je
ostalo med nama nekaj, kar je vsaj navidezno
bilio blizu spoštovanju, ki je tu in tam dobilo
celo prizvok prijate^stva. Z moje strani zaradi
tega, ker v njegovem hotenju nisem mogel
prezreti dobronamernosti. Za vsem nj^ovim pa
je verjetno tičala še želja pritegniti v svojo
lekarno čim več mojih bobiikov, da bi tako
okrepil promet v apoteki, kije za majhne ptujske
prilike ležala nekoliko odmaknjena od promet-
nega centra malega mesta. Podobne želje je
večkrat tudi naravnost izrazil, češ da razmeroma
malo zasluži, posebno še, odkar je slovenska
apoteka odprla svoja vrata. Razumljivo je, da
nisem mogel, niti hotel odvračati ljudi od
narodnih vrat.
Da je bila v ozadju ponudbe nekakšna
organizirana širša skupnost, Se je med drugim
pokazalo tudi v tem,da so postajala vabila na lov
čedalje redkejša, dokler končno niso popolnoma
prenehala.
Dalje prihodnjič.
16 stran
tednik — Četrtek, 31. januarja
DR. FRAN BRUMEN:
Obolenje žolčnika in
žolčnihpoti
3. nadaljevanje
Kronična holecistida se lahko
razširi na izvodne cevke, ki vodijo v
dvanajsternik. Ker se žile odvodnice
s področja žolčnih poti stekajo v
portalno žilo, lahko pridejo po njej
toksini (strupi bolezenskih kali) in
tudi bakterije same v jetra, pride
tudi tako do vnetja jeter ter žolčnih
poti znotraj jeter. Nadaljnje možne
resnejše komphkacije so vnetje
trebušne shnavke, ki je zelo resno
obolenje. Dalje reaktivno vnetje
neposredne okolice žolčn^a mehur-
ja in prav tako tudi vnetje okolice
dvanajsternika, ki povzročajo obda-
jajoče zarasline s posledičnimi
deformacijami.
CHOLELITHIASIS - kakor se
imenuje bolezen žolčnih kamnov, je
dokaj pogosta. Kamne najdemo
navadno v žolčniku, včasih pa tudi v
skupnem izvodilu, ki vodi iz
žolčnika in jeter v dvanajsternik. V
tem primeru govorimo o holedoholi-
tiazi.
Za nastanek žolčnih kamnov so
odgovorni različni dejavniki. V prvi
vrsti nagnenje na debelušnost,
nosečnost, zvišan krvni tlak in
starostna sladkorna bolezen. Tvori-
tev kamnov neposredno pospešuje
motnje v presnovi, npr. preveč
holesterina v krvi, zastajanje od-
tekanja žolča, vnetni procesi na
sluznici žolč nega mehurja, hor-
monalne motnje in seveda vplivi
prehrane. Kamni vsebujejo navadno
holesterin in so lahko posamezni, ali
pa v večjih množinah.
KLINIČNA SLIKA BOLEZNI NI
VSELEJ ZNAČILNA. Večina priza-
detih toži na nejasne težave z
občutkom pritiska in polnosti v
zgornjem delu trebuha, prekomerno
napihovanje z vetrovi, izpahovanje
in slabo prenašanje mastne hrane.
Najbolj značilni simptom pa je že
omenjena ŽOLCNA KOLIKA, ki jo
povzroča krčevita napetost žolč-
nika, ko se kamenček zatakne v
izvodilni cevki. Skoraj nezmotna je
TROJKA SIMPTOMOV: kolika,
mučnina s siljenjem na bruhanje ia
slabo prenašanje mastne hrane. Tudi
tukaj najdemo pri otipavanju
občutljivost, včasih izrazitejšo na-
petost žolčniku pripadajočega pre-
dela trebušnih sten. Kadar po koliki
obtiči kamenček za dalje časa v
izvodilni cevki, se žolčnik preko-
merno napolni s tekočino, kar je
mnogokrat mogoče lepo obtipati.
Žolčni kamni navadno povzročajo
kronično vnetje žolčnika s posle-
dično odebelitvijo njegovih sten in
brazgotinasto skrčenje.
Pri diagnosticiranju je najmero-
dajnejša rentgenska preiskava, ki
prikaže lego, oziroma položaj,
obliko in funkcijonalno sposobnost
krčenja žolčnika. Negativni holeci-
stogram, ko žolčnika rentgenološko
ni mogoče prikazati, je posebno
pomemben.
ZDRAVLJENJE ŽOLCNIH
KAMNOV je lahko konzervativno
aU pa operativno. Zdravnik določi,
kdaj eno, kdaj drugo. Pri konzerva-
tivnem načinu uporabljamo sledeče
ukrepe: toph obkladki blažijo
napetost in bolečine ter razširjajo
izvodilne cevke, da lažje odteka žolč
in z njim ev, tudi manjši kamenčki.
Isti učinek v močnejši stopnji imajo
določena zdravila. ZELO VAŽNA
JE TUDI DIETA, urejanje prebave
nasploh ter odvajanje.
ZVIŠANA TELESNA TEMPE-
RATURA IN ŠE NAPREJ TRAJA-
JOČE BOLECINE po končanem
količnem napadu pomenijo nasta-
nek akutnega vnetja žolčnika.
PREHODNA ALI PA TRAJNA
ZLATENICA kaže na blokado
skupnega žolč nega izvodila, ki
čestokrat sproži vnetje višje ležečih
cevk - cholangitis.
Sledi 4. nadaljevanje
Dr. MRKO VENGUŠT:
Prehrana v starosti
v javnih občilih zasledimo skoraj
tedensko prijazne kuhinjske nasvete,
kako pripraviti kako specialiteto
itd., ali kaj ne smemo jesti, da ne bi
oboleli na ožilju z vsemi resnimi
posledicami za svoje zdravje, da ne
bi bili preveč debeli in zamaščeni,
ali kako se naj hranimo, da bi
shujšali in podobno. Vsi ti nasveti bi
naj v glavnem veljali še za zdrave,
mlajše ljudi. O načinu prehrane v
zrelejšem obdobju in v poznih letih
pa je bilo doslej bore malo
napisanega. Prav gotovo so sami
prispevki dobronamerni, saj vsi radi
predvsem dobro jemo in pijemo,
vprašanje pa je, ali so taki in drugih
recepti dovolj strokovno utemeljeni
in podprti. V tem sestavku želim
podati nekaj misli o prehrani za
starejšo populacijo, saj je znano, da
je prav pravilna prehrana v starosti
bistvenega pomena za ohranitev
moči in zdravja v tem zelo
zanimivem obdobju našega življenja.
Prav goj;ovo bodo ta razmišljanja
zanimiva za vse že nad 40 let stare
ljudi, sa je tu meja, ko začenjamo
resneje razmišljati o „pravi starosti"
in čas, ko lahko s pravilnim
načinom prehrane preprečimo mar-
sikatero resnejše obolenje, utrju-
jemo naše zdravje in si tako tudi ob
primerni psihofizični aktivnosti
podaljšujemo življenje.
Zdrava prehrana mora biti
jrUagojena hranilni potrebi. Potreba
irane v starosti namreč ni enaka oni
v mladosti in srednjih letih.
Raziskave svetovne zdravstvene
organizacije so pokazale, da pada
poraba kalorij v različnih desetletjih
našega življenja. Število kalorij
potrebnih za delo in ustvarjanje
znaša na primer pri tridesetletnem
možu cca. 3200 kal. dnevno, potem
pa je v vsakem desetletju to število
manjše, tako da sedemdesetletnik ne
potrebuje več kot 2100 kalorij. Pri
ženah je to število v enakih
starostnih razmerjih 2300 kalorij in
1600 cal. Vzrok takemu padcu je v]
znižanju energetske preosnove (me-
tabolizmu), ki je močno povezano z
redukcijo metabolično aktivne
mišične mase in s spremembo
fiziologije mišic ostarelih ljudi. Iz
tega torej lahko zaključimo^
zadostuje, tako kot po sta^
spolu, telesnem ustroju (ko,
tuciji) in aktivnosti, za ostarele^
60-tih letih cca. 1600 do ]
kalorij. Telesno udejstvovanje
aktivnost je naravno pri
ocenjevanju zelo pomembna,
človek presedi, kar nikakoi
zaželjeno, večji del dneva
naslonjaču, mu bo dovolj relat;
malo kalorij. Vedeti pa ■
moramo, da opravlja precej lju[
težka fizična, telesna dela do vj
starosti. Zato imamo štej
3rimere v obrti - rokodelr
cmetijstvu in enako v go;
dinjstvih. Za idealno težo ostatj,
človeka vzamemo njegovo nonn
težo zmanjšamo za 5 - 1|
Vsekakor se izogibajmo telesnei
nad normalo, ker skriva
ostarelega človeka posebne nj
nosti. Ameriške zavarovalne dji
so utovotile, da pomeni že mi
prekoračitev telesne teže obJi
znižanje starostne dobe. Preiski
socialnih zavodih - domovil
ostarele nam pokažejo, da
predvsem število žena z zvii
telesno težo zelo veliko. Stvaij
relativni nadhranjenosti. ki
pogojuje nesorazmerje v ponudi
potrošnji kalorij. Lahko bi govoi
fiziološko - ekonomski zakoni!
Z drugimi besedami: Napačno ji
človek v starosti, ko je i
aktiven, uživa iste količine hi
kot jih je imel navadno uživatiii
nekdaj. Večkrat pa je id«
telesna teža ostarelega obč;
znižana. V takih primerih, ki:
odvisni od načina prehrane, Ik
ravnali prav, če bomo iskali vi
za ta pojav v boleznih, kot so
tuberkuloza, kardialna kahei
(srčna oslabelost) itd. Brez dt
pa so tudi primeri, ko 1:
pripisujemo znižano telesno
motnjam v spontanem uživ
hrane in sami pomanjkljivi preh
Strokovnjaki so vse prepo;
mislili, da ima ostareli človek i;
v izkoriščanju in resorbciji (vp?
skozi sluznico) hrane. Danes
da je to vsaj za beljakovine
večin maščob malo verjetno,
res pojema s staranjem izlc:
solne kishne in fermentov, ven:
je pokazalo, da v tem ni vzroi
ommbe vredne resorbcijske
Tudi za vitamine niso do*
resorbcijskih motenj, ki bi
povezane s starostjo.
ZAHVALA
Ob boleči in nepozabni izgubi naše ljube hčerke,
žene, mame in stare mame
Cecilije Vinkler
roj.Krajnik
se   iskreno   zahvaljujemo  vsem  sorodnikom, znancem  in
sosedom, ki so sočustvovali z nami, ji darovali vence in cvetje,
ter jo v tako velikem števUu pospremili na njeni zadnji poti v
prerani grob. Prisrčna zahvala Trg. podj. IZBIRA Ptuj,posebej
hvala kolektivu poslovalnice ZLATOROG in g. župniku za
izrečene poslovilne besede pri odprtem grobu. Hvala tudi sind.
podr. TOZD PANONIJA Ptuj, pevcem, godbi, zdravnikom,
medicinskemu in strežnemu osebju internega in kurirgičnega
oddelka Splošne bolnišnice Ptuj.
Ptuj, 20.januarja 1974
Žalujoči: mama, mož Stanko, hčerka Sonja
ter Silva z družino in ostalo sorodstvo
Ob prerani smrti mojega di
očeta
FRANCA ŽIŽKA
se najtopleje zahvaljujem J!
nesebično pomoč tov. dr. Mj
Radinu, ki mu je v težki bole*
poslednjega trenutka v vsakei"^
z vso požrtvovalnostjo lajšal'
nje.
Ivanka Šttoerc
XEDNIK — ČETRTEK, 31. januarja 1974
STRAN 17
TTNJE NA POHORJU
OSAMLJEN PREZIMOVALEC
§e pred nekaj leti edini izletniški
cilj mladih pa tudi starejših
Bistričanov in okoličanov Taborni-
ška koča, ki leži nad Tinjem na
bistri§<em pohoiju in tik ob.
pomembni turistični cesti iz Slov.'
Bistrice do planinskega doma
.Antona Štuheca" na Pohorju, bo
letošnjo zimo prezimil osamljen in
pozabljen od vseh.
Pozabili so nanj že skoraj vsi, ki so
mnogo zimskih ah poletnih dni
preživeh prav pod to streho, ki
danes že kaže sledove pozabljenosti
in zapuščeno sti.
V preteklem letu je za nameček še
potekla 20-letna pogodba o lastni-
štvu koče taborniške organizacije
(ki je prenehala z delom že mnogo
Ered iztekom pogodbe) z lastnikom,
metom v neposredni bližini, ki
sedaj že išče novega lastnika. Do
takrat pa bo Taborniška koča stala
kot žalosten spomenik bogate in
razgibane preteklosti številnfli, sedaj
že starejših prebivalcev bistriške
občine.
V. H.
Železni ptiči letajo nad Ptujeip
I v poletnem času skoraj ne mine
'dan, da se ne bi številni Ptujčani,
kmetje v Halozah in  Slovenskih
goricah in ne nazadnje tudi turisti,
j ki obiskujejo Ptuj, eno najstarejših
I slovenskih mest nasploh, ozirali v
\ nebo ter opazovali železne ptice, ki
letijo nad njihovimi glavami, na kar
i jih že od daleč  opozori glasno
, brnenje letalskih motorjev.
;   V teh letalih sedijo hrabri fantje iz
, Ptuja in okolice, ki tako s ptičje
I perspektive opazujejo svoje rojake,
j domačine pod seboj, ki jim neredko
tudi pomahajo v pozdrav ter zaželijo
srečno vrnitev na trda tla, oziroma
varen   pristanek   na   letaUšču  v
.Moškinjcih, kjer letala domujejo,
j vzletajo in pristajajo.
Naj povemo, da bo letos Aeroklub
P^uj, kot se pravilno imenuje,
praznoval že kar častitljivi jubilej,
20-letnico svojega rojstva in obstoja.
Zato se člani kluba že sedaj
pripravljajo na ta jubilej, seveda v
okviru danih finančnih možnosti.
DAnes naj zapišemo, da se je AK
kljub hudim finančnim teža-
vam uspel obdržati pri življenju s
^^m, da so najeh pri KB Ptuj
^'»■'kakšen premostitveni kredit v
y^ismi 200.000 dinarjev. Denar je
Dilo treba vrniti. To obveznost pa so
prevzeli vsi člani AK Ptuj na svoja
pleča. Z veUkim razumevanjem
a^lovne skupnosti Tovarne avto-
opreme Ptuj, ki jim je ponudila v
^'j-tavljanje razne avtomobilske dele.
^'-ini kluba so prijeli za delo ter od
■ebruarja lani do konca leta izdelali
kar 132.500 kosov raznih delov in
za to prejeh 263.000 dinarjev.
S tem denarjem člani kluba
plačujejo učenje, zlasti nadaljne
usposabljanje v letalskih veščinah,
kot je pilotiranje športnih in jadral-
nih letal in tudi v padalstvu. Naj
omenimo, da velja tudi za člana
kluba ura poleta z letalom ar 180
ND, kar pomeni, da je to za vsakega
ljubitelja letenja dokaj drag šport.
DA je to res, naj hkrati
zapišemo še to, da so se člani AK
Ptuj v lanskem letu obvezali, da
bodo še poleg tega, da plačujejo
vsak polet in skok s padalom,
prispevah po 3.000 dinarjev za
sanacijo svojega kluba, skratka za
njegov nadaljni obstoj, kar je verjet-
no edinstven primer nasploh ter se
zato lahko kovači iz Krope kar
skrijejo pred ptujskimi letalci in
padalci, ki so se kot vemo, že pred
časom obvezah, da so naredili vsak
po nekaj ur udarniškega dela, ter
zaslužek namenili za stabilizacijo.
Sedaj je v ptujski letalski klub
včlanjeno 19 motornih pUotov, 29
jadralnih pilotov in 14 delavcev.
Velja omeniti, da imajo nekateri
člani kar dva pokhca to je,, da je
motorni pilot in hkrati tudi jadralni
pilot ah padalec. Motorni piloti so v
lanskem letu opravili kar 2.187
poletov s 530 urami naleta, oziroma
preleteh 21.488 kilometrov.
Ptujski letalci se vsako leto
udeležujejo tudi številnih republi-
ških in zveznih tekmovanj. Zaradi
finančnih težav se v lanskem letu žal
niso mogh udeležiti vseh tekmovanj.
Zato pa so bili tohko bolj aktivni
doma, saj so se udeležih vsake
pomembnejše prireditve v okviru
SLO ter drugih pomembnejših prire-
ditev kot je sodelovanje na občin-
skem prazniku, ob dnevu mladosti
itd. Najbolj je razveseljivo, da lansko
leto niso imeli nobene letalske
nesreče, medtem, ko so kar trije
člani, in sicer Igor in Kostja Kolarič
ter Drago Krepel, opravUi vse
potrebne izpite za športnega pilota.
Kdaj drugič pa bomo opisali delo in
življenje jadralne sekcije in padalcev.
F. H.
Posnetek z letaUšča v Moškanjcih. V ospredju Ivo Cucek, upravnik letališča
in učitelj mladega letalskega rodu.
Foto: F. H.
SMRTNA KAZEN ZA GOSPODARSKI KRIMINAL
Znano je, da so v SZ obsodiU več
špekulantov in gospodarskih dobič-
l^jev na smrtno kazen; pred
nedavnim pa so podobno kazen
izrekli tudi v Romuniji Obsodili so
vodjo oddelka v traktorski proizvod-
nji centrali, ki je od inozemnih
partnerjev prejemal podkupnino in
darila v skupini vrednosti 2
milijonov lejev in zaradi neugodnih
poslovnih pogodb, ki so nanesle
romunskemu proizvajalcu škodo v
višini nad 4 milijonov lejev. Obsodili
so ga zaradi izdaje interesov
domovine.
Takšna obsodba je imela velik
odjek med ostahmi »poslovnimi"
ljudmi v Romuniji, pravtako pa je
streznila tuje kooperante, naj se več
ne spuščajo v dvomljive kupčije.
Ce bi v Jugoslaviji začeU podobno
tretirati gospodarski kriminal, je
vprašanje kaj bi se zgodilo.
Uarčuie,
kdor priIZBIRrkupuie
Trg. podjetje »IZBIRA«, tr-
govina »ORODJE« v Trste-
njakovi ulici 3 ima na zalo-
gi samonakladalne prikoli-
ce, obračalnike za traktor-
je obračalnike za BCS, ko-
silnice rapid in BCS, brzo-
parilnike različne velikosti,
traktorje »pasqali« in vso
vam potrebno kmetijsko
orodje, po najnižjih cenah.
Se priporoča TP »Izbira« —
posl. »Orodje« v Trstenja-
kovi ulici.
18 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 31. januarja
Miki Prstec in Tatjana Butolen najboljša športnika leta
v ptujskem mestnem gledališču je
bila svečana zabavno-glasbena prire-
ditev na kateri so predstavniki
občinske zveze za telesno kulturo
podelili pokale, priznanja in nagrade
najuspešnejšim športnicam in šport-
nikom v lanskoletni tekmovalni
sezoni
Po predlogih, ki so jih ObZTK
poslaH klubi in druge športne
organizacije, je šest-članska komi-
sija, ki so jo sestavljah predstavniki
športnih dejavnikov in tiska, izmed
predlaganih izbrala naslednje šport-
nike: Miki Prstec (atletika), Oto
Velunšck (letalski modelar), Veko-
slav Pislak (karting), Peter Šegula
(hiotokros), Milan Zohar (atletika),
Slavko Ivanovič (strelstvo) in Dušan
Grame (rokomet).
Še vedno je v Ptuju zelo opazna
kriza ženskega športa in njihovega
udejstvovanja v telesni kulturi.
Razen atletike in dela TVD Partizan
trenutno nimamo organiziranih
drugih ženskih športnih panog.
Komisija je izmed predlaganih
kandidatk izbrala: Tatjano Butolen
(atletika), Zdenko Skok (strelstvo),
Marjanco Vrabl (atletika). Cvetko
Fras (atletika) in Nežiko Vrabl
(atletika).
Izbrana ekipna razvrstitev v
moškem športu je bila: atletika,
karting in rokomet.^
Med ženskimi športnimi dejav-
nostmi so nagradili le dve ekipi in to
atletiko in rokomet.
V okviru prireditve „Izbor
najboljših športnikov občine Ptuj"
je delovna skupnost Tednika Pčuj
sklenila, da ob dnevu naših
športnikov, ob dnevu, ko se
spomnimo in počastimo njihove
uspehe in jim podelimo javna
priznanja, nagradimo tudi priza-
devnost in trud naših aktivnih
športnih delavcev - tako telesno-
vzgojnih, šolskih športnih dejav-
nosti Hkrati je uresništvo Tednika
Ptuj sklenilo, da bo spomladi po
zaključeni občinski nogometni hgi
Ptuj podeUlo prehodni pokal za
„fair play", to je za najbolj športno
igro.
Sobotno prireditev, ki jo je
organizirala ObZTK, je materialno
in finančno podprlo več delovnih
organizacij in zasebnikov. Iz
njihovih prispevkov so izbranim
športnikom kupili darila. Prireditev
so podprli: Mercator-Panonija,
KBM - enota Ptuj, TVI Majšperk,
KK Slovenske Gorice, PP, občinski
sindikalni svet. Živ. ind. Poetovia,
Intes - pekarne V. Reš, Labod -
TOZD Delta, Elektrokovinar Ptuj,
Mladinska knjiga, TAP in Sigma.
Izmed zasebnikov so pomagali: Jože
Vnuk, Milenko Lužnik, Viktor
Tofant, Franc Terbuc, Ludvik
Soeloesi, Feliks Cvetko in Anton
Lah.
Prireditev „Izbor najboljšega
športnika" je vodil in povezoval
Marjan Šneberger, napovedovalec
radia Ptuj in ansambel Poetovio.
Kot gosti so nastopili pionirji
folkloristi iz Markovec pri Ptuju.
Organizator je na prireditev povabil
tudi nekaj drugih priznanih šport-
nikov Slovenije, med katerimi se je
občinstvu najbolj prikupil odUčen
slovenski atlet Peter Svet, član
Kladivarja iz Celja, kije našo državo
odlično zastopal na tradicionalnem
„Silvestrskem" teku po ulicah Sao
Paula v Braziliji
Pokal za najbolj prizadevnega
športnega delavca v naši občini je
Tednik po posvetovanju z Republi-
ško zvezo za telesno kulturo in
občinskimi športnimi delavci dodeUl
Andreju Goršetu, telesno vzgojnemu
predavatelju in trenerju iz Kidriče-
vega, kije slovenski in jugoslovanski
gimnastiki dal nekaj znanih
kot so: Anica Vrtič, Janez \
Acimovič, Vindiš, Škrjanc in (
Bil je glavni pobudnik za gt
športnih površin v Kidričev^
Lovrencu.   Vsako   leto  je g
plavati in smučati na desetine
otrok   in   starejših   občanov,
lastnega žepa je mnogokrat prij
za športne rekvizite svojih goji
ah jih vodU na tekmovanja. Sj
preteklem letu je porabil nad j
din lastnih sredstev. Preteklo
je pričel z nadaljevanjem študfl
Fakulteti   za   telesno   kultui
Ljubljani
Posebna   priznanja   gredo
Milanu   Cimermanu,   predavi
telesne vzgoje na ptujski gimna
trenerju nekaterih športnih kli
Ptuju, zakaj njegovemu st
nemu in vestnemu delu gre zi
da je naša občina dobUa šti
nega mladinskega državnega p
v atletiki I
Nagrajenim športnim deIa>J
med katerimi so bili še: j
Štrafela, Mišo Kohak, Franc W
Franc Purgaj, Hermina Misil
Ervin Mahorič, Ljubo )i
dr. Ante Mileta in Ivan Emer^
v imenu vseh športnikov za n|
prizadevnost čestitala tudi M
izbranca. Miki Prstec in T«
Butolen.
Petim najboljšim športnicam predaja nagrade A. Pišek predstavnik
ObZTK Ptuj
Sedem najboljših. Miki Prstec prvi z desne.
Pokal za najbolj prizade'
športnega delavca. Prejel
Andrej Gor še.
Judoist Janez Vidmajer najboljši športnik 1973
v organizaciji občinske konferen-
ce ZMS Slovenska Bistrica in
Temeljne telesne kuhurne skupnosti
je bila minulo soboto v Domu
kulture Slovenska Bistrica, pod
pokroviteljstvom veletrgovine Kolo-
niale Maribor, TOZD Planika
Slovenska Bistrica in kolektiva
IMPOL iz Slov. Bistrice, letos že
tradicionalna - tretja - prireditev
pod naslovom „Izbiramo najboljš^a
športnika leta v občini Slov.
Bistrica".
Za razliko od prejšnjih podobnih
prireditev letos niso podelili toliko
priznanj in diplom, kot je bilo v
navadi. Do spremembe je prišlo
predvsem zato, ker se je posebna
žirija, ki je izbrala najboljšega
športnika občine, odločila, da bo
tokrat podeljevala priznanja samo
tistim športnikom, ki so včlanjeni v
društvih in klubih na področju
občine. V prejšnjih dveh prireditvah
so podeljevan priznanja in izbirali
najboljše športnike tudi med
športniki, ki so dosegah najboljše
rezultate v klubih izven bistriške
občine.
Letošnja izbira najboljšega šport-
nika leta je bila v znamenju juda,
kar je spričo doseženih rezultatov in
priljubljenosti med občani povsem
po pričakovanju. Med nagrajenimi
posamezniki in klubi pa so zajete še
športne discipline kot so strelstvo,
avto-moto šport, odbojka in alpini-
zem. Na sobotni prireditvi je bilo
izbranih pet posameznikov in prav
toliko ekip, ki so v preteklem letu
dosegle na športnem področju
največ uspeha.
Med posamezniki je prepričljivo
osvojil prvo mesto mladi judoist,
član J K IMPOL iz Slovenske
Bistrice, Janez Vidmajer, ki je
osvojil tudi občinski pokal in prejel
praktično   darilo.   Darila   so   še
sprejeli lanski zmagovalci Stanko
Topolčnik,. Slavko Rebernak, Franc
Štern in Tone Leskovar, vsi člani JK
IMPOL.
Med društvi, ki so osvojila najvišje
priznanje pa so Alpinistični odsek
PD IMPOL-a, Judo klub IMPOL, ki
prav letos praznuje 15-letnico
obstoja. Odbojkarski klub Zg.
Polskava, Avto šport rally ekipa pri
AMD Slov. Bistrica ter Streldca
družina „Jesen" Prebukovje pri
Slovenski Bistrici
Finančno in materialno so
prireditev omogočili skupno z
organizatorji in pokroviteljema še
številne delovne organizacije s
področja občine.
Letošnjo prireditev je uspešno
vodil Lešnik Miroslav. V zabavnem
delu, potekal je v obliki kvizov, so
sodelovali športniki in občinstvo.
V. H.
^DNIK — ČETRTEK, 3L januarja 1974
STRAN 19
{gglijtati ankete:
(AKŠNE FILME NAJRAJE GLEDAMO?
Pred nedavnim je Kino Muretinci izvedlo kratko anketo z naslovom:
jikšne fUme najraje gledam?
Vprašanja so bila takale:
1  Sem reden kinoobiskovalec: Da.     Ne.
■) Vaše kinopredstave bi ocenil z oceno:
Zelo dobro.     Dobro.     Slabo.
3 Menim, daje na vašem programu preveč:
a) kavbojskih filmov;
b) kriminalk;
c) zgodovinskih filmov;
d) komedij;
L   e) ljubezenskih dram.
\  4. Kakšne filme najraje gledaš?
5. Kaj te pri predvajanju najbolj moti?
6. Kaj bi se dalo izboljšati?
Ne nameravam interpretirati celega vprašalnika, oz. odgovorov.
I   Najbolj zanimivi bodo verjetno odgovori na tretje in četrto vprašanje,
iedalci so se izjasnili, daje na sporedu preveč kavbojskih filmov. Najraje pa
edajo kriminalke, ki jih postavljajo daleč na prvo mesto. Po priljubljenosti
sledijo zgodovinski filmi, kavbojke, ljubezenske drame in komedije.
Res je težko posploševati po enkratni anketi in samo na enem primeru,
tidar je take rezultate skoraj bilo mogoče pričakovati. To bi moglo veljati
I večino kinematografov, vsaj za podeželske, vendar tudi mestni niso
jema
Našega mladega človeka torej najbolj navdušujejo napete, kriminalne
lodbe. Ob dramah pa se največkrat dolgočasijo in nemalokrat zapuščajo
forano. Zanje obstajajo samo filmi polni dinamike, psiholoških del pa,
(kor da nočejo, oziroma ne morejo razumeti. Po vsej verjetnosti bo veljala
idnja trditev. Premalo smo vzgojeni.
Filmski izraz je treba študirati. Kakor je potrebna likovna, glasbena in
:rarna vzgoja, tako se pojavlja potreba po filmski vzgoji. Le-ta postaja
jnost današnjega časa. Na tem področju smo malo ali skoraj nič storili,
mska vzgoja mora postati predmet na vseh osnovnih in srednjih šolah,
dnjc čase nekatera kinopodjetja organizirajo posebne debatne krožke o
nih. Tudi nekateri mladinski aktivi so pričeli s tem delom. Ta
zadevanja je treba samo pozdraviti in jih podpreti.
Obstoja pa še drugi problem, to je problem nabave filmov. Naša
lopodjetja bodo morala skrbeti ža primeren izbor filmov. Njihova naloga
zdaleč ne bi smela biti samo ustvarjanje dohodka. Opravljati bi morala
;ojno in umetniško poslanstvo. Nasploh sebo morala spremeniti politika
»ve filmov na nivoju države.
Nam, kot socialistični skupnosti, ne sme biti vseeno, kaj bomo
tdvajaU v naših kinematografih.
Bezjak Stanko
CARLO MANZONI
NOŽNA   ZAVORA
Gospod Veneranda je sedel poleg šoferja in avtobus za
dolge proge se je začel pomikati po poledeneli cesti.
„Slaba cesta," je menil gospod Veneranda.
„Zelo slaba, "je prikimal voznik.
,i Vožnja po zaledeneli cesti je nevarna", se je spet
oglasil gospod Veneranda.
„Pa še kako!" je pritrdil voznik. „Poledice je za dva
prsta na debelo."
„Kaj se pripeti, če stopite na nožno zavoro? " se je
pozanimal gospod Veneranda.
„Avtobus se zavrti okrog svoje osi, namesto da bi se
ustavil, in zdrkne v jarek, "je odvrnil voznik.
„Torej je boljše," je rekel gospod Veneranda, „da ne
stopiš na nožno zavoro, ampak na mačji rep. Kaj se tudi
zvrneš v jarek, če stopiš na mačji rep? "
„Na mačji rep? Ne. V jarek zavoziš samo, če ob
poledici uporabljaš nožno zavoro."
Gospod Veneranda je pogledal, kje ima voznik noge.
„Oprostite," je rekel gospod Veneranda, „nikjer nisem
videl mačjega repa."
„Kje pa naj bi bili mačji repi? " se je začudil šofer.
„Tu spodaj, poleg zavore," je odvrnil gospod
Veneranda. „Zakaj če stopiš na mačji rep, ne zdrkneš v
jarek. Kdor stopi na nožno zavoro, zavozi v grapo. Ne
razumem, zakaj ne namestijo namesto nožne zavore mačjega
repa."
„Ampak z mačjim repom vendar ni mogoče ustaviti
vozila," je lovil besedo voznik, ki že ni več vedel, kaj naj
reče.
„Z zavoro tudi ne. To ste vendar pravkar sami
povedali," je zabil gospod Veneranda.
„Jaz, jaz. . . Za vraga, kaj pa sploh hočete reči!" je
zajecljal voznik, ki že ni več vedel, kje se ga glava drži.
„0h, nič," je rekel gospod Veneranda. „Zdi se mi, da
so mačji repi varnejši od zavor. . . "
Voznik je stopil na nožno zavoro, omnibus za dolge
proge se je zavrtel okrog svoje osi in se zaletel v drevo.
Bistričani dobili zimsico-športniobjelct
v nedeljo, 13. januarja so se
Ibitelji smučanja iz občine Slov.
Unca še posebno razveselili. Kljub
ibšim snežnim razmeram, ki so
Bčilne za letošnjo zimo, so na
»iriškem Pohorju pri planinskem
imu Anton Štuhec pri Treh kraljih
jjdali namenu prvo smučarsko
>čruco na področju občine,
pamisel   o   gradnji   smučarske
vlečnice na tem delu Pohorja se je
rodila že v letu 1968, vendar
predvsem zaradi pomanjkanja po-
trebnih finančnih sredstev zamisel
vse do letošnjega leta ni bila
uresničena. Zamisel je pognala
korenine pri društvu inženirjev in
tehnikov delovnega kolektiva IM-
POL iz Slovenske Bistrice, ki je dal
temu  vso  podporo.  Predvsem je
pristopila k uresničevanju teh želja
osnovna sindikalna organizacija in
vse druge organizacije v kolektivu,
občinska organizacija sindikata in
skupščine občine. Finančna sred-
stva so nato prispevale tudi nekatere
druge organizacije in delovni
kolektivi bistriške občine. Leto
1973 in še posebno letošnje je
pomenilo   uresničitev   dolgoletnih
želja Bistričanov in okoličanov,
izgradnjo smučarske vlečnice.
Prizadevnosti gradbenega odbora,
delovnemu kolektivu IMPOL s
svojimi organizacijami se je potreb-
no zahvahti, da so lahko predali
svojemu namenu prvo smučarsko
vlečnico na bistriškem Pohorju.
Skupna vrednost gradnje vlečnice
je znašala približno 150.000
dinarjev, kar je malo, predvsem
zaradi velike prizadevnosti, že
omenjenih organizacij in društev ter
tudi nekaterih posameznikov, ki so
pri gradnji vlečnice prispevali s
prostovoljnim delom.
Vlečnico so imenovali po že
dobro znani turistični točki na
bistriškem Pohorju, Črno jezero.
Svojemu namenu jo je po uvodnem
govoru predal predsednik skupščine
občine Slov. Bistrica, Miro Kolenko.
Nadmorska višina zgornjega konca
vlečnice je 1283 metrov, spodnjega
pa 1203 metre. V dolžini nad 420
metrov lahko ta vlečnica prepelje v
eni uri 910 smučarjev.
Otvoritvenih svečanosti, organi-
zacijo teh je treba še posebej
pohvahti, se je udeležilo veliko
število prebivalcev, smučarjev in
nesmučarjev iz področja vse občine,
ki so v nedeljo preživeli na bodočem
rekreacijskem središču Bistričanov
pri Treh kraljih.
V. H.
20 stran
tednik — Četrtek, 31. januarja IM
Naj, naj, naj - na svetu!
Nadaljevanje
MILIJONARJI, BOGATAŠI . . .
Od še živih ljudi, ki niso šefi držav
aH pokrajin, je samo pet milijar-
derjev. Trdijo, da je najbogatejši
Daniel Ludwig, katerega bogastvo ni
točno ocenjeno. Takoj za njim
sledita Howard Hughes, ki je imel
1972. leta 1,373 milijard in Paul
Getty, ki je imel 1966. leta 1,338
milijard. Do sedaj so bili milijarderji
samo tri umrle osebe, najbolj znana
sta seveda Henry Ford in John
RockfeUer. V ZDA je bilo leta 1968
kar 153 oseb, ki so imele bogastvo
večje od 100 milijonov dolarjev.
Najmlajši milijonar na svetu pa je
bila filmska igralka Shirley Temple,
ki je zaslužila milijon dolarjev prej,
kot je dopolnila 10 let starosti
15 DOLARJEV ZA BESEDO
Osebnost, ki je v življenju prejela
največ medalj^ je etiopski cesar
Haile Selasie. Ze leta 1950 je moral
nositi svoja znamenja v trinajstih
vrstah. Najbolj plačan pisec na svetu
je bil Ernest Hcmingway; za en
članek o borbi z biki za časopis
„Sport ilustrated" je dobil 30.000
dolarjev, oz. 15 dolarjev za besedo.
Najbolj „tiskan" pisec na svetu je bil
Josif Visarionovič Stalin; njegova
dela so bila tiskana v 672.058.000
primerkih in prevedena v 101 jezik.
Najdaljše pismo na svetu je napisala
leta 1969, na papirnati trak
računskega stroja, neka Terry Finch
iz Anghje. Pismo je bilo dolgo
natančno en kilometer. Od 320
milijonov primerkov časopisov,
koUkor jih dnevno tiskajo na svetu,
jih odpade največ na Sovjetsko
zvezo - kar 110 milijonov. V tej
dežeh je tudi največ različnih
časopisnih izdaj, skupaj 7.963.
Največjo naklado na svetu ima
londonski tednik „News of the
World" - 9 milijonov.
Najbolj gledan televizijski prenos
na svetu je bUo spuščanje prvega
človeka na mesec, ki ga je gledalo
okoli 600 milijonov gledalcev.
Največ dolgometražnih filmov pro-
izvede letno Japonska - 607; sledi
Indija - 367. Indijski filmi so po
skupnem trajanju daljši. Najdlje na
svetu se je tuširal študent iz Niagare
Fallza - kar 177 ur je zdržal pod
prho. 200 ur je rekord v
neprestanem guganju na gugalnici
Dosegla sta ga dva dečka iz mesta
Manassa v ZDA, medtem ko je
rekord na gugalnem stolu 150 ur.
Največkrat na svetu se je pozdravno
rokoval ameriški predsednik Thet
dore Roosevelt, ki je ob veiij
manifestaciji leta 1907 stisnil rot
kar 8513 osebam.
„Poljub življenja" je naziv i
skrivnostne fotografije, ki pi
kazuje trenutek, ko prodi
spermatozoki v žensko jajčec
Fotografija je posneta
Stockholmu s kamero i
mikroskopu, ki povei
40.000-krat.
»Miroljubna eksistenca" je
naslov fotografije. Dandanes,
ko se dogajajo že najrazličnejše
in vsemogoče stvari je mogoče
navsezadnje tudi to iz žival-
skega sveta: miš — prijatelj leva
— kralja živali. . . Mogoče pa
tudi zato, ker ima lev preveč
samozavesti. Kaj pa naj počne s
tako nepomembnim zalogajem!
M. Ozmec
Ali so res vedno krivi moški ?   - Haivke...
„Z AVTOSTOPOM SE CE-
NEJE POTUJE, VENDAR
TUDI . .
3. nadaljevanje
Jožica iz Dubrovka sta pričele
misliti na avtostop po končani
osemletki to je v času kot večina
njunih vrstnic in vrstnikov, ki so
nadaljevah šolanje v drugem mestu,
ker njihovo majhno mestece ni
imelo srednjih šol.
V jutranjih urah, ko sta se
odpravljale v šolo, je bilo še hladno,
pravtako ni bilo gotovo, ah jima bo
kateri izmed voznikov ustavil
pravočasno, da ne bosta zamudili
šole. V šolo sta se praviloma vozili z
vlakom ah avtobusom; na poti
domov pa je situacija postala
drugačna. Avtobusi so res peljali
skoraj vsake pol ure, ah morda
vsako uro, vlak pa je pripeljal komaj
ob pol štirih.
Denarja za posedanje po mestnih
restavracijah in kavarnah nista imeli
pričeli pa sta računati, da bi lahko
dnevno prihranili vsaj 5 din na
osebo, če bi se domov vračali z
avtostopom. Ko sta prvič stali ob
cesti z dvignjenim palcem, jima je
bilo nerodno, vendar sta se hitro
privadili kot tisoče drugih.
Avtostop je počasi postal njuna
glavna obhka prevoza. Z njim nista
potovali več samo iz šole v
popoldanskih urah, temveč sta se ga
posluževali tudi ob drugih prilož-
nostih in ob vsakem času. Včasih
sta skupno stopah in kadar katere ni
bilo, je druga potovala domov z
vlakom ali avtobusom. Pozneje pa
sta spoznali, da lahko hitreje
potuješ, če stopaš sam. Voznik raje
ustavi eni, mnogokrat pa za dve
sploh ni prostora.
Bil je topel sobotni večer, ko je
žaromet avtobusa Croatia transa
osvetlil nago postavo ženske, ki je
pritekla na cesto. Iz avtobusa je
izstopil sprevodnik in s svojo haljo
ogrnU prestrašeno dekle. Bila je
Jožica. „Posilil me je" je ihtela. ,,Se
obleko mi je ukradla, svinja
prokleta."
Jožica ni poznala voznika. Doma
se je zlagala, da imajo popoldan v
šoli sestanek  mladinskega aktiva.
Bila je na plesu, potem pa se je
okrog enajstih zvečer z avtostopom
odpravila domov.
Domov so jo pripeljah organi
UJV, katerim jo je predal voznik
avtobusa. Dogodek je ni spametoval
niti  njenih   sošolk.  Dva  meseca^
kasneje je podobna usoda dolet
Dubrovko.
Prijazni voznik se je že po nei
kilometrih vožnje spremenil
nasilno pošast. Z Dubrovkin:
telesa je potrgal oblačila in si;
odločilnega premetavanja po nje;
vem vozilu, tik preden je Dubro
popustila, je mimo pripeljal rd
avtomibil. Voznik in spremlje\
sta dejanje preprečila.
Kljub svoji naivnosti pa neka
potegnejo tudi boljši konec. V iv
kraju odkoder sta Dubrovka
Jožica, živita tudi dve priku:
dvojčici ki sta se v šolo vozil:
mnogo dalj. Tudi ti dve sta
veliki prijateljici avtostopa, veni
to razliko, da kljub nežnemu vid;
še zdaleč nista bili tako nežni P;
glasbe in umetnosti ju je privlač;
tudi šport, predvsem pa stay
navduševali za judo in karate.
Nekega sončnega popoldneva]:
je ustavil skoraj nov Ford Taunu
katerem je sedel dokaj čei
oblečen, „naše gore hst", ki j«
zaposlen v tujini Želel si je žen
družbe, predvsem pa njihove bjiž:
mikavni dvojčici sta mu prišli
naročeni
(Ne)sreča je hotela, da imif
prispodobah tudi hudiči ang^'
obraze. Ko je voznikova '
poskušala priti sopotnici za paS'
je na nos priletel močan dir
Ustavil je avto in hotel obračuni
svojo, ne preveč nežno i"
avanture nerazpoloženo sopotn
Še preden je sopotnik na njeni s"
dodobra odprl vrata vozila, P
pokosila dobro odmerjena brc
njegov najbolj občutljivi del. ^
je dodobra zavedal, kaj ^
pripetilo, sta bili izven avtoifl^
že obe „Amazonki", zbral p^:
še dokaj čeden zbor občudov*
izmed katerih se je eden poniidj
dekleti odpelje naprej in s^'
ponudbe nista odklonili
„Tovariš miličnik jaz nisem nič
kriva Saj se mu nisem pustila
sleči...", je ihtela na postaji
milice.
Predobro poznam avtostop, zato
raje potujem z vlakom ali
avtobusom. Pri avtostopu privar-
čevan denar se ne more enačiti z
morebitnimi posledicami
Dalje priho*'
'EDNIK — ČETRTEK, 31. januarja 197^
STRAN 21
OTROŠKA PISMA
JE IMETI
PRIJATELJA
Ležim v postelji in premišljujem
ter si skušam v mislih naslikati vse
doeodke tega dneva. Zavijem se v
odejo, da bi mi bilo čim bolj
toolo.   Zu"aJ mrzlo,   toda
tiraetna noč. Rekli boste, kako je
noč lahko hkrati mrzla in prijetna.
Kako preprosto. Samo malo se
ozrete po nebu in mogoče vas
ogrejejo zvezde, ki kakor na
^otine veselih otroških očesc
mežikajo z neba.
.Mogoče je katera izmed teh
zvezd moja, ki mi kaže pravo pot
v življenje ter mi prinaša srečo pri
delu, učenju in prijateljstvu.
Kolikokrat na dan je izgovorjena
beseda prijate^stvo? Je d volj, če
ti nekajkrat, tisti, ki meniš, da je
tvoj prijatelj, posodi zvezek, da
prepišeš domačo nalogo, da se
lahko z njim zabavaš iri pogovar-
jaš? .Mislim, da je vse to še veliko
premalo za dobro prijateljstvo.
Jaz, na primer, imam veliko
prijateljev. Toda mak) je tistih, za
katere bi lahko rekla, da so res
pravi prijatelji. Za Marico lahko
rečem, da je res dobra sošolka in
prijateljica. Ce bi vam hotela
napisati vse, kar vem o njej, bi se
morali vrniti v četrti razred in bi
potrebovala še veliko takih listov.
Z Marico sediva skupaj že od
četrtega razreda da^e in z leti se je
tudi najino prijateljstvo vedno bolj
poglabljajo. Začeli sva druga
drugo obiskovati in tako sva
potrjevali najine prijate^ske vezi.
Moram priznati, da se zelo dobro
razumeva. Seveda se tudi včasih
skregava. Toda najini prepiri niso
omembe vredni, saj ne mine niti
minuta, ko sva si ^et dobri.
Kadar se dolgo ne vidiva, se
nabere veliko stvari za pogovor, ki
jih je treba obdelati. Velikokrat se
zgodi, da komaj čakam, da se
prikaže med vrati razreda. Potem
si pripovedujeva, kako sva prežive-
li popoldan in tako nama hitro
mine čas. Včasih se resničnim in
nepozabnim dogodkom iz vsakda-
njega življenja tudi med poukom
nasmejeva. Toda ne tako, da bi
klepetaU tn motili druge. Samo
spogledava se in prasneva v komaj
zadržan smeh.
^.,panes smo pa spet slabe volje,
a'   se glasi .Maričin  pozdrav,
Kadar  vidi,  da   sem   na   %lah.
se nasmehniti njenemu
načinu izgovorjave. No in nato me
s svojim nasmehom, s čudovitimi
okroglimi očmi, iz katerega
sevata, kakor pomladanski sončni
žarek na trato, veselje in dobrota,
spet spravi v dobro voljo.
Hvaležna sem ji za te izgovorjene
besede, ker se znebim občutka
osamljenosti in vem, da bo stal ob
meni nekdo, ki mi bo pripravljen
pomagati v vseh težavah.
Sprašujem se, kako vse to
zmore. Doma je na kmetiji in
mora veliko pomagati, nato pa je
na vrsti še učenje, ki pa ga ni
malo. Nazadnje pa je še vsak dan
odlično razpoložena. Res je, da so
njene ocene nekoliko slabše, toda
vem, da jih bo Marica s svojo
trdno voljo, sedaj ko je pred vrati
zima, popravila.
Želim si, da bi še dolgo ostali
dobri prijateljici in da bi njen
prešeren smeh še dolgo razveselje-
val ljudi.
Mojca Prelog, 8. d. r.
OS ,JPohorski odred"
Slov. Bistrica;
GORIŠNIŠKI PLANINCI PO ZASAVJU
Planinci pronirske skupine Go-
rišnica smo se 12. januarja 1974
odpravili na zimski planinski izlet
v Zasavje. Izbrali smo si LISCO,
napolnili nahrbtnike in šli.
V soboto me je mama zbudila
že ob petih. Vstala sem in se
pripravila za odhod. Medtem stal
prišla Marjan in Anica in skupaj i
smo odšli na železniško postajo v;
Moškanjce. Tu so nas čakali ostali,
planinci in kmalu smo stopili na
vlak. Na vlaku smo si pripovedova-,
li šale in vesek) prepevali.
Prispeli smo v Sevnico, izstopili
in se podali na pot. Do cilja smo
imeli tri ure hoda. Pokrajina je
bila zeto lepa. Bolj ko smo se
vzpenjali, več snega je bilo. Prišli
smo na Lisco in se okrepčali.
Povedali  so  nam, da je Lisca,
visoka 947 m. Bila sem vesela da;
sem prispela brez težav, ker je bil,
to moj prvi planinski izlet. Na I
Lisci nas je čakalo presenečenje.^
Ravno tega dne je bila otvoritev i
nove vlečnice. Seveda smo si jol
dobro ogledali. Občudovali smo i
tudi smučarje, ki so drseli po
snegu, kakor bi imeli peruti.
Izkoristili so dan, ko je vlečnica
delala brezplačno. Z Lisce je bil
posebno lep razgled. Vso dolino
pa je prikrivala megla .Iz nje so
moleli kakor otočki vrhovi
zasavskega hribovja. Ko smo si vse
ogledali, je bila že skoraj tema.
Vrnili -smo se v kočo in
večerjah. Po večerji smo gledali
televizijski program. Kmalu smo
se naveličali in se spravili spat.
Spravili smo se res v postelje, toda
spali nismo. Smejali smo se in
šalili. Potem smo se pomirili in
zaspah. Vsaj jaz sem zaspala.
Zjutraj smo vstali ob sedmi uri.
Veliko smo si imeli povedati.
Nekateri od razburjenja niso mogli
spati in komaj čakali jutra, da bi
šli naprej. Po zajtrku smo se spet
odpravili na pot. Sli smo navzdol,
navzgor, po ravnem, po bregu,
gozdu in listju. Ob poti nas je
pozdravil cvetoči tetoh. Utrgali
smo si cvet za vazo. Hodili smo
šest ur. Utrujeni smo ob treh
prispeli v Rimske Toplice. Prispel
je vlak in nas odpeljal proti
Lukariji. V Pragerskem smo čakali
dve uri na zvezo. Razmišljala sem,
kako bi bilo lepo, če bi ti dve uri
lahko porabili v hribih.
Izlet je bil zelo lep. Vkieli smo
veliko novega in koristn^a.
Planine nam že odkrivajo svoje
skrivnosti, ki jih bomo še lepše
doživljali pomladi in poleti.
Jelka Horvat
pionirka planinske
skupine, Gorišnica
FRANCI JE NAJIN
SOŠOLEC
Že dolgo ga ni v šoli. Je v
bolnici ima pljučnico. Nekateri
sošolci smo ga obiskali. Tudi
tovarišica je prišla. Franci je bil
ve se L
Simona in Alenka
ŽELOD
Želod raste na drevesih hrastov.
Ko dozori, pade na tla. Takrat si
ga lahko ogledamo od blizu. Je
lepe rjave barve. Na glavi mu
ponosno stoji čepica. Dostikrat
pa, ko zapiha veter, se od drevesa
poslovi le želod, kapica pa
žalostna ostane na veji.
Branka Šmigoc, l.r.
OŠ Majšperk
Gorišniški planinci pri malici.
ko dob^^u^ verjetno res trša, vendar grdo gledati pa znam prav
^jektiv fnt dejal tri in pol letni fantič, ko ga je ujel
fotografske kamere v predmestju Pariza. ®
22 stran
tednik — Četrtek, 31. januarja C
OVEN (22.3.-20.4.): U^f
vam noče povedati, kje .
osebne težave, vi bi pa takoi'
kaj storili. Ljubezen bo X
prijazna in samo vaša. Sreč;-^
tretjem kolu.
BIK (21.4.-21 i.): Ob sladk^
jah boste spoznali dosedan^''
opazovalca. Prišel bo bliže, čej"
vas njegova preteklost neko!t
vznemirja. Sami boste poštji
govorili o resnih rečeh. Za me"
srečen teden.
DVOJČKA (22i.2l.6.): J
večera bosta čisto sama, potrua
se in izkoristita to priložcj
Ponujeno srce odklonite, sa'^
bolje ostati pri starem. VČasi^
bolje, če čtovek ostane v ti
koži. C
RAK (22.6.-23.7.): Vef
nova reč je plod tistih, ki vif
poznajo dolgo, a prijetno pres
tijo. Z veliko novo Ijubei«
bodo minile vse boleze:*
težave. Olajšanje duše pa prr'
nove skrbi Potomstvo!
LEV (24.7.-23.8.): Svojcill
pripeljali obisk, ki sproži Ijube^j
Kar pride v torek, zago*
ostane. Na cesti se dogovoritj^
pogovor po telefonu. Vozet
robcu vas spomni obljube, ve:i
je ne izpolnite. 'i
DEVICA (24.8.-23.9.): S:«
bol poneha zaradi veseljačeniJ
prinese nekaj organskih k'
Razgreto st zaradi nove pove'
vas zlepa ne spusti. Z užalje*
organizirajte sestanek in^
odkrito pogovorite. tr
TEHTNICA (24.9.-23''
Načrt vaše dobro znane oscjl
ki ne sliši prav dobro, se i
zaradi tega izjalovi. Navdušd
in resnost odnesete v svoj dc2
kraj. Ne delajte danes, kar-
drug stori jutri. f;
ŠKORPIJON (24.10.-2;.'
V prijetnem vzdugu so :'|
včasih tudi neprijetni ot;,
prav to vas čaka v ii
Nespretno in ponarejeno iz:
nje dela vso stvar še '
privlačno. Bo vam dobro in
STRELEC (23.1 1-22.12,,
skočnost v hiši tudir,
kompUcirano osebo v vaši:
sprosti. Sp>oznah boste, -
zamorjeni ljudje tudi samo..
Dobri nasveti v vseh <
pomagajo vam in vašim.
KOZOROG (23.12.-20.1.1
večerih uživate rodbinsko p"'
Nezadovoljstvo z vašo
se po soboti spremeni v zii^
stvo. V službi bo nekoliko it'
in ljubosumja, ker doblKj,
dohodek. (
VODNAR (21.1.-19.2.)
nost bo kriva za prepad (
načrta glede nedelje. VreP(
jezi, boljše zdravje pa '
Darilo bo lepo, presenečen]'"^
bolj. Prijetnosti bo dov^j
plesu. Razmišljanje!
RIBI (20.2.-21.3.):
prinesel in poljub bo tudi"^
Na potovanju nenavadno stč<
ki prinese veliko dobre ^
Obisk bo preložen zaradi'i''
Družinski nameni se u:č .
spomladi.
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD
PRI OSNOVNI ŠOLI ORMOŽ
OBVEŠČA,
da bo vpisovanje otrok v starosti
od 1-2 leti v ponedeljek,
4. in torek, 5. februarja,
od 14.00 do 16.00 ure v pisarni
vrtca.
S seboj prinesite rojstni hst!
ZINKA:
VSE MINE
Spominjam se vas, srečna mlada leta,
spominjam se veselih, srečnih dni.
Pod cvetočo lipo bila sva objeta,
uživala kras majske sva noči.
Le malo časa skupaj sva živela,
užila sva le malo srečnih dni.
Bolezen neizprosna srečo je skalila,
ostale so le brige in skrbi.
Smrt jo, kruta, je ugrabila
spremili smo na grič jo kraj vasi.
Prst črna krsto je pokrila,
od tam pa več nazaj povratka ni.
osebna
hroniha
v J
RODILE SO: Jožefa Rajh,
Stanovno 11 - Martino; Danijela
Petek, Vuzmezinci 5 — Dušana;
Davorina Rakuša, Kolodvorska 2,
Ormož - Simono; Milica Bukvič,
Rodni vrh 8 — dečka; Majda
Fergola, Jastrebci 4 - deklico;
Terezija Caf, Gomila 15 — dečka;
Danica Kamenšek, Grdina 6 -
deklico; Ida Kvar, Juršinci 26 —
dečka; Jelka Petek, Središče ob
Dravi 6 - Violeto; Marija Zidarič,
Kamenščak 37 - Jožico. Marija
Malek, Jiršovci 65 — Maryo;
Marjana Hlupič, Cesta Olge Meglic 4
— Dominika; Ivana Flos, Mezgovci
25 - Roberta; Terezija Kristovič,
Goričak S - deklico; Olga Štuhec,
Runeč 20 - dva dečka; Danica
Nfejerič, Strezetina 24 - dečka;
Veronika Pongrac, Mestni vrh 95 —
Natašo; Vera Kocevar, Žemenci 12
— deklico; Marija Antonič, Sp.
Hajdina 77 - dečka; Marija Štrafela,
Mezgovci 5 6 — dečka; Katarina
Pondelak, Grajenščak n.h. - Jožico;
Silvestra Horvat, Tomaž pri Ormožu
15 — deklico; Jožefa Vnuk, Rakovci
22 — dečka.
POROKE: Martin Feguš, Pobrežje
144 in Marija Mere, Podlehnik 27;
Franc Arbeiter, Zidanškova 17 in
Marija Kelc, Pohorje 19; Franc
Rožmarin, Muretinci 2 in Anica
Peklar, Nova vas pri Markovcih 34;
Franc Augušin, Šikole 75 in Mirjana
Djokič, ,Niš, Marina Držica 15/b;
Maks Černejšek, Nadole 42 in
Angela Fakin, Sitež 15.
UMRLI SO: Cecilja Vinkler,
Lackova 2, roj. 1930., umrla 18. 1.
1974.; Ivan Horvat, Hum 98, roj.
1907., umrl 22. 1. 1974.; CirU
Grešnik, Lačaves 9, roj 1898.,^ umrl
2 3. 1. 1974.; Franjo Žižek,
Panonska 2, roj. 1902., umrl 27. 1.
1974.; Janez Serdinšek, Strajna 18,
roj. 1913., umrl 26. 1. 197 4.; Alojz
Dragar, Rimska 3, roj. 1891., umrl
26.1.1974.
DNIK — ČETRTEK, 31. januarja 1974
stran 23
rezervirano
la tuizeka
)BER DEN FSEN NO EN LEP
iZDROV!
?odiič sen van pisa, da se je
mlod ie čista gor ruj zimo
■rivla gnes pa mo rajsi pustili
°o no pomlod pri miri
.nkrat še nesmo posebni, da bi
e letne cajte, vremen no druge
•ovne križe prestovlali tak kak
, pasejo. Mene ali joko zanimle
I bi to zgledalo, če bi si lehko
iki son za sebe vremen dela. To bi
1 tak zgledalo kak cene v naših
cunah, ki so za eno no isto blago
artikl - fčosik tak različne kak
i no sneg. Moja Mica je mela to
■d krotkin nekšni življenjski
)znik. V enen ptujsken stacuni
i ji kupa en šprej parfum, da ne bi
iki den samo po svinjskih
linkah dišala. Za toto dišovo sen
por dinarof meje kak deset štorih
jof. v drugen rnanjšen štacuni pa
isti parfum košta cele štiri jurje
je. Jas ali ne ven kak to more
i. da je med dvema štacunoma
)ro 100 procentna razlika v ceni
čista isto blago. Preklete dišove
so resen droge. Sklena sen, da naj
Ji Mica v bodoče po svinjskih
linkah ,,diši", kak da bi ji po
išnih ..smrdljivih" cenah parfume
puva. Tisti Kalimero, ki ga vsoko
;er na televiziji vidimo, bi reka na
o švinglarijo: ,,Joj lidje, to je
vica. samo zato, ker sen tak mali
trošnik . . ."
)rugi tokšni primer sen zasleda to
jšji mesec gdo sen tele na
supno postajo voza. Priša je en
šetar od podjetja, pošlata je iceka
rebrah no boj teleti kak meni
a; ,,Veš icek. tebe mo boj slabo
čali. zato ker maš rdečo dlako pa
liboj švoh si rejeni ..." S ceno se
eda nesen strinja no sen teleti na
moto vuho pošepeta: ,,Veš
ček. tak pa se mija ne pistima
ebovLti. grema rajši na drugo
cupno postajo pa ma vidla, če so
li tan tokšni cigoni . . .
!a tri dni sma s teleton resen šla
drugo odkupno postojo, tan kak
! drugo podjetje živino kupuje,
sa je prevzemolec živine, poboža
ceka no nama takoj celih 200 din
kiJi vec obeča kak cigon na drugi
cupni postaji. Tudi za forbo
!tove dlake se neje zmena. Za tele
doba celih 20 jurjof več, kak če
i3  oda drugemi podjetji. Saj
rečen dokič do tokšna ,,ciganska
teleta" kmete okoli prinošala pri
odkupi živine kak jih tu pa tan
srečamo na odkupnih postajah,
tečas de proizvajolec, ki mu tudi
živinorejec provimo skoz ta krotki
kunec potegna no do mu se še dale
naprej stale podirale. Že Ioni sen
enkrat pisa, da se jas ne strinjam s
ten, da tudi pri teletih, ki jih za
zakol kupuvlejo - upoštevlejo pri,
ceni forbo teletove dlake. To pa
zavolo tega, saj v mesnicah nigi ne
piše poleg mesa kokšno dlako je
melo tele gdo je še živo bilo. Meni se
le zdi, da si .eni na račun forbe
telečje dlake mastne dinare v žep
devlejo.
Vete jas sen tudi to pret krotkin
nosa na ptujski plac dvo kokota.
Eden je meja lepo belo eden pa sivo >
perje. Ta belega sen hteja malo boj I
drogo odati kak ta sivega. Te pa mi
je le ena mestna gospodija rekla:
,,Frdamani prlek, kaj te mene
kokotovo perje briga, saj perja nemo
pohali pac pa meso. Ti si kokota
lehko oskubiš no perje domu
odneseš. No narfsezodjo se mi je tak
zgodlo, ke sen za obo kokota glihno
ceno za kilo žive voge doba, ce glih
sen trdija, da je tisti s ta belin perjon
čistokrven „lipicanec", tak dober
no tak slepi, ke je vsoko kuro
,,pohoda" kero je ge sreča pa če glih
bla je sosidova. Zato pa vena meni
moja Mica provi, da man čista
kokotove manire . . .
HUJDl BIK . . .
Če smo glih že pri domočih
plemenjokih, van moren še poveda-
ti, da mamo v naši vesi tak hujdega
bika, ki svoj živi den še neje niko^a
prijazno pogleda. To en den je prišla
v našo ves na obisk ena gospa iz
mesta z lepin rdečin mantlon. Bik se
je glih pri mlaki napoja. Zagledna je
rdečo forbo, kije sploh nemre viditi
no se je spusta v galop za rdečo
gospo. Jas van rečen kak se je
ženska drla: ,,Rešite me, rešite me,
sinoči sem pozabila vzeti anti-bejbi
tabletko . . Jas van rečen to je
bija hec no žalost obenen. Kumer
smo bika vmirli no ženski
dopovedali, da bik neje leta za njoj
zavolo kokšnih „seksi" nagonov pac
pa zavolo rdečega mantla . . .
Te pa srečno. Lepo vas pozdrov-
lan. Vaš Lujs.
RADIJSKI PROGRAM
NEDELJA; 3. februarja:
6.00-8.00 Dobro jutro! - vmes ob
6.00 PoročUa; 6.30 Poročila - EP;
6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20
Poročila - EP; 7.30 Za kmetijske
proizvajalce; 7.5 0 EP; 8.00 Poročila
- Radijski in TV spored; 8.07
Radijska igra za otroke; 8.5 2
Skladbe za mladino; 9.00 Poročila;
9.05 Še pomnite, tovariši ... 9.55
EP; 10.00 Poročila; 10.05 Srečanje
v studiu 14; 11.00 Poročila;
11.15-13.00 Poslušalci čestitajo; -
vmes ob 11.50-12.00 Pogovor s
poslušalci; 12.00-12.10 Poročila;
13.15-13.30 Obvestila in zabavna
glasba; 14.00 Poročila; 14.05
Humoreska; 14.25 Veliki zabavni
orkestri; 14.50 EP; 15.00 Poročila;
15.05 Športno popoldne; 17.00
Poročila; 17.05 Reportaža; 17.25
Operne melodije; 18.00 Radijska
igra; 18.50 Zvočne kaskade; 19.00
Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila;
19.15 Glasbene razglednice; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila;
22.20 Zaplešite z nami; 2 3.00
Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno;
23.15 Jazz; 24.00 Poročila.
VSAK DELAVNIK JE ZJUTRAJ
NASLEDNJI PROGRAM:
4.30-8.00 Dobro jutro! Poročila -
vmes ob 5.00 Poročila; 5.30
PoročUa; 5.45 EPj 6.00 Jutranja
kronika; 6.30 Poročila; 6.5 0 Rekre-
acija; 7.00 Poročila - Dobro Jutro,
otroci!; 7.15 EP; 7.25 Poročila -
Radijski in TV spored; 7.45 EP;
8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 4. februarja:
14.00 Poročila; 14.10 Amaterski
zbori pojo; 14.30 Poslušalci čestita-
jo; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15 .30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Bjelinski: Divertimento;
16.00 „Vrtiljak"; 17.00 Poročila;
17.10 Po željah poslušalcev; 18.00
Poročila; 18.15 Lahka glasba; 18.45
Interna 469; 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Rudi
Marondini; 19.25 EP; 19.30 Radij-
ski dnevnik; 20.00 Opera Hectorja
Berlioza: ,,Trojanci"; 22.00 Poroči-
la; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Popevke; 24.00 Poročila.
TOREK, 5. februarja: 14.00
Poročila; 14.10 Srečanje z glasbeni-
ki; 14.40 „Na poti s kitaro"; 14.55
EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40
Poje tenorist Wieslaw Ochman;
16.00 ,,Vrtiljak"; 16.40 Naš pod-
listek; 17.00 Poročila; 17.10 Kon-
certni oder; 17.45 Poti sodobne
medicine; 18.00 Poročila; 18.15
Orkester adia Muenchen: 18.30 V
torek nasvidenje! 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Jožeta Kampiča; 19.25
EO; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Slovenska zemlja; 20.30 Radijska
igra - Vitomil Zupan: ,,Poplah na
ladji Jutro"; 21.30 Melodije; 22.00
Poročila; 22.15 Popevke; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Iz jugoslovanskih baletnih
opusov; 24.00 Poročila.
SREDA, 6. februarja: 14.00
Poročila; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Mezzosopranistka Alenka
Dernač-Buntova poje; 16.00 ,,Loto
vrtiljak"; 17.00 Poročila; 17.10
Tekmovanje amaterskih zborov;
17.45 Jezikovni pogovori; 18.00
Poročila; 18.15 Pop ansambli; 18.30
Naš razgovor; 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Reprodukcija koncerta Simfonične-
ga orkestra - vmes: ,,Kulturni
globus"; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz;
23.00 Poročila; 2 3.05 Literarni
nokturno; 2 3.15 Zabavna glasba;
24.00 Poročila.
ČETRTEK, 7. februarja: 14.00
Poročila; 14.10 Kaj pripoveduje
glasba; 14.40 Enajsta sola; 14.55
EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40
F. Chopin: Koncert za klavir in
orkester; 16.00 „VrtLljak"; 16.40
Naš podlistek; 17.00 Poročila;
17.10 Simfonični koncert; 18.00
Poročila; 18.15 Plesni orkester;
18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45
Kulturna kronika; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Atija Sossa; 19.2 5 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Domače pesmi; 2 1.00 Literarni
•večer; 21.40 Glasbeni nokturno;
22.00 Poročila; 22.15 Popevke;
23.00 Poročila; 2 3.05 Literarni
nokturno; 23.15 Beethovnova varia-
cijska dela za klavir; 24.00 Poročila.
PETEK, 8. februarja: 14.00
Poročila; 14.10 Iz mladih grl; 14.30
Poslušalci čestitajo; 145 5 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki
za turiste; 15.35 Glasbeni intermez-
zo; 15.40 Skladbe za violončelo;
16.00 „Vrtiljak"; 17.00 Poročilo;
17.10 Operni koncert; 17.5 O Človek
in zdravje; 18.00 Poročila; 18.15
„Signali"; 18.50 Ogledalo časa;
19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Vilija
Petriča; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Stop-pops 15;
21.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00
Poročila; 22.15 Iz logov domačih;
23.00 Poročila; 2 3.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poroči-
la.
SOBOTA, 9. februarja: 14.00
Poročila; 14.10 Po Jugoslaviji;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Pojo operni pevci; 16.00
Vrtiljak" 16.40 Glasbena medigra;
16.45 S knjižnega trga; 17.00
Poročila; 17.10 Klavir v ritmu;
17.20 Gremo v kino; 18.00
PoročUa; 18.15 Ob isti uri; 18.45
Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Jožeta Privška; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Radijski
radar; 2 1.00 Plesni orkester; 22.00
Poročila; 22.20 Oddaja za izseljen-
ce; 2 3.00 Poročila; 2 3.05 V novi
teden; 24.00 PoročUa.
198,5 m-1511kHz
radio PTUJ
Četrtek, 31. januarja:
6.00 - Napoved sporeda; 16.05
Poročila in obvestila; 16.15 —
a v^as in vaš dorn; 16.50 -
ospodinjam v pomoč; 17.00 7 Z
likrofonom med mladimi stu-
inti; 17.30 - Kar ste izbrali,
■edvajamo.
PETEK. 1. februarja:
iOO - Melodija dneva; 16.05 -
"očila in obvestila; 16.15 -
eklame in zabavna glasba; 16.40
Zimske počitnice in Zgoda o
!belnjaku; 17.00 - Srednjeročni
^gram kulturnih dejavnosti;
'•15 - Posnetki iz glasbene šole
fapina; 17.30 - Na srednjem
metra.
sobota, 2. februarja:
»00 - Napoved sporeda; 16.05
"ocUa in obvestila; 16.20 -
tstitke   poslušalcev;   17.40   -
Spored v prihodnjem tednu; 17.45
— Za vas in vaš dom.
NEDELJA,   3.   FEBRUARJA:
11.00 - Odmevi tedna; 11.20 -
Pet minut za volitve; 11.25 —
Obvestila in reklame; 11.40 -
Drobne misli; 11.45 - Pri
kooperantih KZ Lovrenc na Dr.
polju; 12.00 - Čestitke poslu-
šalcev.
PONEDELJEK, 4. FE-
BRUARJA: 16.00 - Melodija
dneva; 16.05 - Poročila in
obvestila; 16.15 - Ekonomsko-
propa^andna oddaja; 16.45 - Vi
in vas avto; 17.00 - 20 let
Mercator - TOZD ,,Panonija"
Ptuj; 17.30 - Vedro v novi teden.
TOREK, 5. FEBRUARJA:
16.00 - Napoved sporeda; 16.05
- Poročila in obvestila; 16.15 -
Zabavna glasba; 16.30 - Za vas in
vaš dom; 17.00 - Na porodni-
škem oddelku v ptujski bolnišnici;
17.30 - Kar ste izbrali,
predvajamo.
V ostalem času prenašamo prvi
program radia Ljubljana.
Obveščamo prebivalce naselij Savci, Bratislave!, Po-
lenšak in druge, da sta novozgrajena elektroenerget-
ska objekta, jamborska transformatorska postaja v
Bratislavcih in visokonapetostni vod iz Save v Bra-
tislavce pod napetostjo.
Plezanje po jamborju in drogovih ter bližanje k de-
lom pod napetostjo je nevarno za življenje.
Podjetje za distribucijo
električne energije.
24 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 31. januarja ^
tv spored
NEDELJA, 3. februarja: 9.30 L'
N. Tolstoj: Vojna in mir; 10.15
Kmetijska oddaja; 11.00 Mozaik;
11.05 Otroška matineja; 11.55 St.
Moritz. Svetovno prvenstvo v smuku
za moške; 13.30 Poročila (do
13.35) - nedeljsko popoldne; 17.50
Gledate TV, poslušate radio? ;
18.00 PoročUa; 18.05 Celovečerni
film; 19.45 Barvna risanka; 19.50
Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
Tedenski zunanje politični komen-
tar; 20.30 3-2-1; 20.35 Zdrava
vdova; 21.25 Nigerija, dežela
presenečenj; 21.55 Športni pregled;
22.30 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 4. februarja: 8.10
TV v šoli; 9.00 Angleščina; 9.30 TV
v šoli (do 10.00); 14.10 TV v šoli -
ponovitev; 15.00 Angleščina; 15.30
TV v šoli — ponovitev (do 16.00);
16.45 Madžarski TV dnevnik; 17.45
Kljukec se zmoti; 18.10 Obzornik;
18.25 Enciklopedija živali; 18.55
Mozaik; 19.00 Mladi za mlade;
19.30 Kaj hočemo; 19.45 Barvna
risanka; 19.5 0 Cik-cak- 20.00 TV
dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 I.
Torkar: Jugoslavija ekspres; 2 1.30
Kulturne diagonale; 22.00 TV
dnevnik.
TOREK, 5. februarja: 8.10 TV v
šoli; 9.35 TV v šoli; 10.05 TV v šoli
(do 10.35); 14.10 TV v šoli -
ponovitev; 15.35 T V v šoli -
ponovitev; 16.05 TV v šoli —
ponovitev (do 16.45); 16.45
Svetovno prvenstvo v smuku za
ženske; 18.00 H. Ch. Andersen:
Snežna kraljica; 18.15 Obzornik;
18.30 Koncert glasbene mladine
Slovenije; 18.55 Mozaik; 19.00
Dosežki medicine; 19.20 Tišina, na
vrsti je nemi film; 19.45 Barvna
risanka; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30
Pogovor o...: 21.20 H. Fallada:
Sam med volkovi; 22.05 TV
dnevnik.
SREDA, 6. februarja: 8.10 TV v
šoli; 10.50 TV v šoli (do 11.20);
16.10 Svetovno prvenstvo v velesla-
lomu za moške; 17.40 Poly in črni
diamant; 18.10 Obzornik; 18.25 Na
sedmi stezi; 18.55 Mozaik; 19.00
Prijatelji glasbe; 19.20 Ne prezrite;
19.45 Barvna risanka; 19.50 Cifc-
cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
Propagandna reportaža; 20.30 Film
tedna; 2 1.50 T V dnevnik.
ČETRTEK, 7. februarja: 8.10 TV
v šoli; 9.35 Francoščina (do 10.05);
14.10 TV v šoli - ponovitev; 15.35
Francoščina - ponovitev (do
16.05); 16.15 Svetovno prvenstvo v
slalomu za ženske; 17.45 Iz
slovenske književnosti; 18.05 Ob-
zornik; 18.30 Mozaik; 18.25 Naš
ekran; 18.55 Prešernova proslava;
19.45 Barvna risanka; 19.50 Cik-
-cak; 20.00 T V dnevnik; 20.25 Kam
in kako na oddih; 20.40 E., Zola: V
kipečem loncu; 2 1.40 Četrtkovi
razgledi; 2 2.10 N okturno ; 22.20 TV
dnevnik.
PETEK, 8. februarja: 8.10 TV v
šoli; 10.50 Angleščina (do 11.20);
14.10 TV v šoli — ponovitev; 15.45
Angleščina — ponovitev (do 16.15)
16.45 Madžarski TV pregled; 17.4Q
Veseli tobogan; 18.05 Obzornik
18.20 S kvartetom DO; 18.50
Mozaik; 18.55 Krajevna skupnost v
prvih dneh vojne; 19.25 TV kažipot;
19.45 Barvna risanka; 19.50 Cik-
-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
Tedenski gospodarski komentar;
20.30 Propaganda; 20.35 3-2-1;
20.40 Ljubezen na odoru; . . . TV
dnevnik.
SOBOTA, 9. februarja: 10.35 TV
v šoli (do 12.00); 12.55 St. Moritz:
Svetovno prvenstvo v veleslalomu za
ženske; 15.35 Daktari; 16.25
Košarka Lokomotiva-Bosna; 18.00
Obzornik; 18.15 Hokej Jesenice-
Olimpija; 19.45 Barvna risanka
19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik
20.25 Tedensko notranje politični
komentar; 20.30 3-2-1; 20.35
3 X 7, kviz; 21.30 Gledališče v hisi;
22.00 Propaganda; 22.05 TV
dnevnik; 22.20 Colditz.
MESTNA   HRANILNICA
CENTER HRANILNE SLU2BE V PTUJU
OPRAVLJA VSE POSLE z DINARSKIMI IN DE-
VIZNIMI VLOGAMI, Z IZi>LACEVANJEM OSEB-
NIH DOHODKOV IN POKOJNIN NA HRANILNE
KNJIŽICE
MENJALNICA VALUT
Odprto dnevno od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
Festival narodno zabavne
glasbe - Ptuj'74
Nismo še dobro pozabili lansko-
letnih zmagovalcev 5. jubilejnega
festivala narodno-zabavnih viž, ko
že imamo vse podatke za
naslednjega.
6. festival domače zabavne glasbe
bo 30. in 31. avgusta ter 1. sep-
tembra 1974 na običajnem festival-
skem prostoru, to je na dvorišču
Minoritskega samostana v Ptuju.
Na festivalu lahko sodelujejo
ansambli iz Slovenije in zamejstva.
Vsak izmed njih mora prijaviti dve
skladbi od katerih mora biti vsaj
ena vokalna. Ker smo v preteklem
letu doživeh pravo poplavo vokalnih
melodij, jc organizator sklenil, da se
letos podeh tudi nagrada za
najboljšo instrumentalno melodijo.
.Melodije in napevi s katerimi
želijo nastopiti ansambh na festivalu
morajo biti izvirni in prvič javno
predvajani na ptujskem festivalu,
ž^žljena so tudi besedila v narečju.
Izvedbo in besedila skladb bodo
ocenjevale komisije. Strokovno
komisijo bo imenoval upravni odbor
pireditelja, medtem ko bodo
komisijo občinstva izbrali nepo-
sredno pred festivalom.
RTV Ljubljana in kasetna
produkcija omenjenega zavoda
bosta izdala kaseto in LP ploščo s
posnetki festivalskili melodij. Melo-
dije za snemanje bo proizvajalec
izbral po lastni presoji.
Kot vedno, bo za vse nove
ansamble, ki javno še niso nastopih
in jih organizator ne pozna,
razpisana posebna avdicija, ^i bo v
mesecu aprilu. Snemanje za pro-
dukcijo RTV Ljubljana pa bi bilo
predvidoma junija in julija.
Kot vsa leta poprej je eden izmed
pogojev na festivalu odstopanje od
mehanskih pravic posnetkov na
festivalski plošči in kaseti, vendar pa
so ob tem zaščitene vse avtorske
pravice.
Na festivalu bodo podeljene
naslednje nagrade:
OBČINSTVO: 1. nagrada 2.500
din; 2. nagrada 1.500 din; 3.
nagrada 1.000 din.
STROKOVNE KOMISIJE: 1.
nagrada 2.500 din in Orfej z liro; 2.
nagrada 2.000 din; 3. nagrada 1.500
din. Najboljšemu debitantu pripada
nagrada 1.000 din. Avtorju najbolj-
šega besedila nagrada 1.000 din in
nagrada za najboljšo instrumentalno
melodijo, ki znaša 1.500 din in
dodatno plaketo Kasetne produkcije
RTV Ljubljana.
Prijave za sodelovanje na festivalu
sprejema Radio Ptuj, Vošnjakova 5,
do 1. marca. Notni material je
potrebno poslati do 31. marca
1974.
®
mali oglasi
MEDICINSKA SESTRA išče pra;
ali opremljeno sobo v Ptuju. Nai
v upravi.
POCENI PRODAM električni šu
nik in hladilnik. Radakovič, Ci«
Metodov drevored 11, Ptuj.     |
PRODAM DOBRO ohranjen o«}'
avto ,,trabant" - 60 1", letnik 19
za   14.000 din. Ogled po 15,
Radakovič, Ciril-Metodov drevo
11, Ptuj.
PUHALNIK za seno, v dob
stanju, prodam. Martin Med
Pleterje 7.
VINOGRAD z obnovljeno [
prodam. Vprašajte v Velikem m
67 pri Borlu. 1
5.000 DIN NAGRADE nudim \}
mu, ki mi priskrbi stanovanji
Ptuju. Naslov v upravi.
ENODRUŽINSKO HIŠO z i(
zemlje v okolici Ptuja proč
interesentu, ki mi odstopi vi
stanovanje. Naslov v upravi.
PRODAM TRAKTOR^ Sti
18 KM z vsemi priključki. J(
Zupanič, Sp. Hajd ina 5 7.
KUPIM PLOŠČO Staneta Manci
„Polje kdo bo tebe ljubil". Na«
upravi.
PRODAM HIŠO ob glvni ce
lepem predelu Ptuja. Naslot
upravi.
V NAJEM dajem hišo z y
sadovnjakom in njivo, ali 1
prodam kot zazidalno pai
Naslov v upravi.
VAJENCA ZA sodarsko sb
^rejmem. Emil Zoreč, sodar,I
Zagrebška 34.
KOLODVORSKA RESTAV
CIJA Železniške postaje 1
sprejrne takoj dve ženski za c\n
stranišča.
kino_
SLOVENSKA BISTRICA:
Danes ob 19. uri am.
grozljivka UBOJ V ULICI MOR
2. in 3. februarja am.
kriminalka DOLARJI; - pred
dnevno ob 16.30 in 19. uri. 6.
februarja švedska bar. kom
PREGREŠNI VIKAR; pred
dnevno ob 19. uri. FILM
OTROKE NI PRIMEREN.
TEDNIK
izdaja časopisni zavod Ptujsk
nik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5
99. - Urejuje uredniški
Izhaja vsak četrtek. Odgovoru'
nik - Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079. Ce'^'^
naročnina 50 din, za inozemstvo 100 din. - Žiro račun SD^
52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, 62000 Maribor, Svetozai
ul. 14.