BBBHB&SSHi

cena 80 dinarjev številka 27 (831)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje. 10 julija 1386
Ravne pri Šoštanju
Odkrili spomenik v Osreških pečeh
V Ravnah pri Šoštanju, v Osreških pečeh, kjer so 22. februarja 1944 borci Štirinajste udarne divizije srdito jurišali in z velikimi žrtvami prebili zadnji nemški obroč, sta občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Velenje in krajevna organizacija zveze borcev odkrila v počastitev 4. julija, dneva borcev, spominsko obeležje. Slovesnost ob odkritju je bila v nedeljo, 6. julija.
Slovesnosti so se poleg krajanov, predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Velenje, udeležili številni borci, pa tudi udeleženci pohoda Štirinajste divizije na Štajersko. Med njimi je bil tudi generalpolkovnik Ivan Dolničar-Janošik, ki je bil na slovesnosti tudi slavnostni govornik.
O pomenu pohoda Štirinajste divizije in o gradnji spomenika je po uvodnem pozdravu Franca Hudomala, spregovorila članica občinskega odbora ZZB NOV Velenje Hermina Glaser: »Od dogodka, zaradi katerega smo se danes zbrali k skromni slovesnosti, je minilo 42 let. Kadar se čez časovna prostranstva oziramo v ta čas, nam ni lahko pri srcu. V vsakdanjem življenju se nam neredko izmikajo izpred oči ideali, ki so se zanje bile neštete partizanske enote in ki so zahtevali toliko smrti partizanov. Vendar v globini src naših ljudi tisti ideali še vedno živijo. Kadar zastajamo na križpotjih ali se odpirajo pred nami dileme, se oziroma in iščemo kažipote v ravnanjih ljudi, ki so dali vse, kar so imeli,« je dejala in nato orisala težko pot Štirinajste na Štajersko, s posebnim poudarkom na borbah na tem področju, svoj govor pa je takole sklenila: »Mi, ki nam je bilo v zadnji vojni vihri prizaneseno in
smo ostali živi, in vsi tisti, ki so in bodo prišli za nami, ne bodo mogli nikdar do kraja doumeti in zadosti ovrednotiti, kaj je to pomenilo — izgubiti, darovati življenje, življenje, ki ga živiš samo enkrat — za sočloveka, za skupnost, za domovino, za rodove, ki bodo prišli za nami, za bodočnost in srečo drugih.
Spomenik smo posvetili preboju divizije na tem mestu in partizanom, ki so našli smrt v tej grapi. Toda mrtvi si nimajo kaj pomagati s častmi, ki jim jih izražamo po smrti. Nanje moramo misliti pred njihovim žrtvovanjem, da bi ga preprečili. Zato polagamo na srce vsem mladim, da čuvate to, kar imamo, da storite vse, da se strahote zadnje vojne ne bodo nikoli več ponavljale, da gradite tak svet, ko fantom in dekletom in pravicoljub-nim ljudem ne bo treba več umirati za osnovne človekove pravice, za ideale, za katere so umrli
Belač, Špik, Kajuh in na stotine borcev Štirinajste.«
V slavnostnem govoru je nato tudi Ivan Dolničar-Janošik obudil spomin na težke vojne čase in na hude boje Štirinajste divizije. Preboj na Osreških pečeh pa je orisal s citati zgodovinarjev, ki so v svojih delih opisali ta dogodek.
O tem je Vlado Ambrožič No-vljan v svoji vojaško zgodovinski študiji pohoda 14. udarne divizije na Štajersko napisal takole: »Boj seje začel pri Kaplanu. Posadki obeh bunkerjev sta čepeli v svojih zakloniščih med tem, ko so drugi orožniki nenehno metali bombe na partizane v dolini. Najprej so partizani poskušali z južne strani na juriš pregnati orožnike pri Kaplanu. Toda tu je bilo treba preteči kakih 200 metrov čistine, zato so si premislili. Poiskali so drugo, krajšo in bolj varno pot skozi gozd. Na čelu oddelka sta Viktor Avbelj-Rudi in Jože Klanjšek-Vasja zavzela sovražnikov bunker tako, da je Avbelj z ognjem iz brzostrelke nevtraliziral nemško strojnico, da je Klanjšek lahko zmetal nekaj bomb. Izmed njih je eksplodirala šele peta, nakar so Nemci zbežali. Tu je bil ranjen Viktor Avbelj.
Tako so dosegli prvi uspeh, nakar so jurišali še ostali, in nemška desetina je pobegnila
Spomenik je slovesno odkril predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Velenje Nestl Zgank
proti Tučmanovi domačiji tako naglo, da ni utegnila vzeti s seboj nahrbtnikov. V trenutku so partizani sneli zadnja okna Kaplano-ve domačije in vdrli v hišo. Po likvidaciji položaja pri Kaplanu je bila pravzaprav vrzel v nemškem rasporedu odprta. Toda velika nevarnost je še čakala Štirinajsto v dolini ob cesti in ob njeni zahodni strani, zakaj nemški ogenj od Hudobnika in Tučmana je bil natančen in smrtonosen. K sreči so v skriti grapi v strmini našli prav ozek prehod in se z majhnimi izgubami prebili proti vrhu.
Kdor je izbral drugo pot, je šel v smrt.
Divizijo je med prebojem va-
roval oddelek partizanov iz Tomšičeve brigade, ki se je junaško upiral sovražniku in je imel velike izgube.«
O strahovitem boju veliko pove tudi zapis namestnika komisarja Štirinajste divizije Matevža Haceta: »Tega dne so se odigravali junaški prizori... Na najbolj izpostavljeni točki, na neki višini v bližini Svetega Duha, ki jo je bilo treba držati za vsako ceno, seje prostovoljno javilo 16 komunistov iz bataljona Tomšičeve brigade, ki so vsi padli, boreč se do zadnjega strela ... Bili so po večini delavci in dva študenta. Imeli so za seboj vse borbe od začetka 1942. leta. Spomi-
njam se: ko je šlo za to, kdo bo kril preboj divizije, se je javil vodnik Miha ter dejal: »Mi Tomšičevci! Na točko pojdimo sami komunisti.«
Ti citati so dovolj zgovorni in pričajo o veličini dogodkov, 22. februarja 1944 na Osreških pečeh. Pomnik, ki so ga odkrili bo večno obujal spomin nanje.
Spomenik je slovesno odkril predsednik občinskega odbora ZZB NOV Velenje Nestl Zgank in ga izročil v varstvo osnovni organizaciji Zveze socialistične mladine Ravne.
(Dalje na 5. strani)
«rwwm»«
.»KW»«»»« " wmstHkWt.
! IN SE t VEUWW 1 »tomi reEBtu n
SOVPAÌH1K0V6« S CtSPOCA
MUK SM
oo m. m menit mnmtim žž>
Jubilejni skok čez kožo v Titovem Velenju
Prireditve in dosežki
Starešine iz vse Jugoslavije v Kranju
Ob dnevu borca je bilo v Kranju 16. srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije pod geslom »Bratstvo in enotnost 86«. Srečanja, ki je bilo združeno z osrednjo republiško proslavo ob dnevu borca, so se udeležili tudi starešine iz velenjske občine. Srečanje v Kranju se je končalo z izmenjavo bogatih izkušenj, z željo po ohranitvi pridobljenih vrednosti in z delovnim dogovorom za naprej. Predsednik republiške konference ZRVS Stane Kotnik je izročil prapor predsedniku ZRVS Makedonije, saj bo prihodnje srečanje v Mavrovem.
(Dalje na 2. strani)
Po trdnem knapovskem
a s i*? ■
običaju
Rudarji vedno hrepenijo po soncu in svetlobi. Njihovo delo globoko pod zemljo samo kliče po tem. Zato ni nič čudnega, da je bil tudi letošnji stanovski praznik poln sonca in svetlobe. Bil je resnično lep praznični dan. Vsepovsod so plapolale črno-zelene rudarske zastave in se v lahnem vetru spogledovale z državnimi in republiškimi. Kotalkališče je že v zgodnjih jutranjih urah dobivalo praznično podobo, tribune pa so se polnile z vnetimi gledalci vsakoletne osrednje prireditve ob dnevu rudarjev, skoka čez kožo.
Še ne veste, zakaj rudarji skačejo čez kožo?
V 17. stoletju so ta običaj začeli na Češkem, vendar so takrat rudarji, preden so jih sprejeli v rudarski stan, morali skakati čez odprtino jaška. S tem so izkazali svojo moč in telesno pripravljenost, hkrati pa pokazali, kako so ponosni, da so postali rudarji. Kasneje so uvedli skok čez kožo.
Zakaj kožo? Ščitila je njihovo telo, jih varovala pred vlago, jim služila kot predpasnik, po njej so se dričali s horizontov, hkrati pa
je bila koža tudi del njihove noše. In takšna slovesnost se je ohranila vse do današnjih dni; tudi do letošnjega stanovskega praznika in jubilejnega, 25. skoka čez kožo v Titovem Velenju. Mladih, ki so letos skočili v rudarski stan ponosno, pogumno in odločno je bilo po dolgih časih spet veliko — kar 102 sta se zaobljubila, da bo jama postala njihov kruh, da bodo postali trdni in kleni, pripravljeni na vse napore, ki jih bo jama od njih zahtevala.
(Dalje na 5. strani)
AMODERNO JE
ELKROJAJFy
»TAKO, PA SEM POSTAL RUDAR!« si verjetno mislijo til_' mladi fantje, ki so si po uspešnem in dobro premišljenem skoku v rudarski stan zaslužili vrček piva. Tako odločno kot so skočili čez kožo so nagnili tudi vrček. A do takrat, da postanejo pravi rudarji, takšni kot so tisti, ki so jih opazovali s tribun, bo preteklo še nekaj časa. Nobena šola ne da toliko, kot da življenje. In nobena ni tako trda in neizprosna kot je šola globoko pod zemljo.
— Ves prejšnji teden so se v krajevni skupnosti Franca Leskoška-Luke Pesje vrstile prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku, 7. juliju. Krajani Pesja so odslej bogatejši tudi za nove in pomembne pridobitve, sicer pa več o tem na strani 7.
PRAZNIK ZA SMUČARSKO SKAKALNI KLUB TITOVO VELENJE — Na dan rudarjev smo v središču Šaleške doline dobili lepo, prekrasno plastično skakalnico, hkrati pa so zasadili prvo lopato za še večjo 75-metrsko skakalnico. Več o tem na 9. strani. Na posnetku — prvi zmagovalec nove 55-metrske .skakalnice s plastično snovjo (VOS)
2. stran ★ fiaS CBS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje -k	10. julija 1986
Lepa doživetja ...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zapišimo, da je imelo tokratno srečanje širši pomen, predvsem pa delovni. Prav delovne izkušnje, ki so si jih strarešine izmenjali pred tem, ko so nekatera slovenska mesta gostila starešine iz drugih republik in pokrajin, so bile še kako koristne in poučne.
Na obisku v Titovem Velenju so bili starešine iz Splita, ki je pobraten s Titovem Velenjem. Občinska konferenca ZRVS Velenje je gostom iz Dalmacije pripravila pester program z ogledom različnih kulturnih in zgodovinskih
znamenitosti našega mesta. Ogledali so si tudi dom borcev in mladine in dom SLO ter se za krajši čas zadržali na delovnem in prijateljskem srečanju. Ko so gostje iz splitskih občin odhajali iz Titovega Velenja, so dejali, da so bili nad vsem, kar so videli in doživeli v treh dneh, več kot prijetno presenečeni. Poleg skokov na novi plastični skakalnici, jim bodo v najlepšem spominu ostali tradicionalni običaji rudarjev ob njihovem stanovskem prazniku, s skokom čez kožo na čelu.
B. M.
Gostje iz Splita v sproščenem pogovoru z gostitelji
Raje na odpad kot ceneje
»Pred kratkim je bila na naši tržnici sezona jagod. Cena je bila takšna, kot so jo
• prosto oblikovali »stalni branjevci« na velenjski tržnici — brez konkurence in največkrat brez ekonomske opravičenosti — previsoka!
Vsako leto ob istem času se na naši tržnici pojavijo tudi neposredni pridelovalci jagod, ki jih ponujajo tudi 20 in celo 50 odtotkov ceneje. Tako so letos »stalni branjevci« prodajali jagode po 600 dinarjev za kilogram, neposredni proizvajalci, ki nimajo časa pol ure čakati za vsak kilogram, pa so postavili ceno — 400 dinarjev. Branjevci, ki so stalni oskrbovalci-naše tržnice, se prej skušajo pogovoriti z besedami in grožnjami, da naj ne postavljajo nižjih cen od njihovih. Ker jih prvi niso ubogali, so tudi drugi morali znižati cene. Ko pa so »sezonci« prodali celotno količino jagod, so »stalni branjevci« spet dvignili ceno na prejšnjo raven. Večkrat sem skupaj
z drugimi kupci videl, kako raje nesejo na odpad tudi po nekaj gajbic gnilega sadja, kakor da bi ga ponudili nekaj ceneje.
Ta primer veliko pove o »ekonomski upravičenosti« tako visokih cen! Zato je čudno tudi obnašanje kupcev, ki jim sploh ni mar, koliko stane sadje in zelenjava pri posameznih branjevcih. Drugače bi kupovali samo pri tistemu, ki občasno pride. Tudi zaradi tega, ker je pri njih blago kvalitetnejše. Podobno je tudi s papriko in še bolj s stročjim fižolom. Slednji je sedaj po 300 dinarjev kilogram! Za 200 dinarjev cenejši kot v trgovini! Zanima me, kaj o tem misli naša vrla inšpekcija.
Ravno danes, ko to pišem, se je nekdo pritoževal tudi nad higieno kruha, ki ga v plastičnih zabojih vlečejo po tleh ravno na mestu, kjer je smetišče. Tudi prodaja jogurta, ki mu je že potekla doba trajanja, ni nikakršna novost.
Mihael Slivar, Šlandrova 8
Titovo Velenje

ZAČETEK REGULACIJE PAKE — Prejšnjo sredo so delavci celjskega podjetja Nivo pričeli z zemeljskimi deli pri regulaciji reke Pake pri križišču ceste na Trebeliško. Dela na približno 300 metrih nove struge bodo potekala okoli tri mesece. Najbolj se seveda te regulacije veselijo bližnji krajani, saj jim je reka Paka ob močnejših nalivih večkrat poplavila njive in travnike ter velikokrat uničila posevke.
(b. m)
Višje rejnine
Maja letos je republiška skupščina socialnega skrbstva sprejela samoupravni sporazum o Skupnih osnovah in merilih za določanje rejnine in o plačevanju rejnine. V aktu so opredeljeni vsi stroški za otroka, ki je v tuji oskrbi. Višino materialnih stroškov zanj pa posebej določa samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (ti znašajo 43 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega do-
KS se niso odzvale
Poslovna enota Dinosa iz Titovega Velenja je letos pomladi, ko naj bi krajevne skupnosti očistile svoja okolja, poslala v vse kraje dopise s katerimi jih je obvestila, da naj zberejo sekundarne surovine. ki jih bodo prišli iskati delavci Dinosa. V vse kraje so bili pripravljeni postaviti tudi svoje kesone, krajevnim skupnostim pa seveda sekundarne surovine tudi plačati.
Žal ni bilo odziva niti ene krajevne skupnosti.
(mz)
hodka na zaposlenega v Sloveniji v preteklem letu), plačilo za delo rejnika pa je posebej določeno. Če se ta ukvarja z rejništvom kot samostojno poklicno dejavnostjo oziroma skrbi za dva, tri zdrave, ali dva lažje prizadeta otroka, znaša plačilo 75 odstotkov poprečnega čistega mesečnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji v minulem letu. Če ima rejnik le enega otroka, prejema zanj 25 odstotkov poprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v naši republiki v preteklem letu.
V občini se poskušamo postavljenim ciljem postopno približati. Ker skupnost socialnega skrbstva nima dovolj denarja, so rejnine od 1. maja višje le za 80 odstotkov, od 1. septembra dalje pa se bodo te povišale še za preostalih 20 odstotkov. Tako bo rejnik od tega dne dalje prejemal za otroka do enega leta starosti 44.469 dinarjev, od tega za delo 13.742 dinarjev, 37.378 dinarjev bo znašala rejnina za otroka do 6. leta starosti, za otroka od 7. do 14. leta 42.105 dinarjev, nad 14 let pa 49.196 dinarjev.
Morda bodo višj^rejnine le spodbudile katero družino oziroma posameznika, da se bo odločil za takšno humano delo. Kot vemo morajo sedaj vsi fejenci iz naše občine živeti pri družinah izven občinskih meja.
Šoštanj
Bodo v Šoštanju ukinili poročno dvorano
V poročni dvorani v Šoštanju, ki velja občinski proračun okoli 1 milijon (nov seveda) letno, je vse manj porok. Med tem ko so jih leta 1982 našteli še 55, jih bo v letošnjem letu predvidoma le še okoli 35 (tu pa so vštete tudi poroke sklenjene v tujini in le naknadno vpisane v Šoštanju).
Zaradi visokih stroškov in tako malega števila sklenje-
nih zakonskih zvez v Šoštanju predlaga občinski oddelek za notranje zadeve, da poročno dvorano v Šoštanju ukinejo. Ta predlog so na zadnji seji obravnavali člani, izvršnega sveta in menili, da morajo o njem spregovoriti tudi v krajevni skupnosti. Predlog o ukinitvi poročne dvorane pa bodo nato obravnavali delegati zborov velenjske občinske skupščine, (mz)
AMD Velenje
Novo vlečno vozilo
Avto moto društvo Velenje je dobilo novo vlečno vozilo in prikolice za vleko, kot je bilo to doslej, ne bodo več posojali. Za ta korak so se odločili, ker so prikolico dobivali nazaj z zamudo, poškodovano, nekaj najemnin ni bilo poravnanih, ljudje pa so jo uporabljali za vožnjo vseh mogočih stvari.. .
Seveda pa imajo člani društva še naprej prvi prevoz poškodovanega vozila ob prometni nesreči do 500 kilometrov zastonj.
Novo vozilo bo prišlo prav tudi za poučevanje voznikov, saj kot so na društvu povedali, bodo že letos to razširili na vse kategorije, torej tudi za voznike tovornjakov in avtobusov, česar do sedaj ni bilo. Pri opravljanju vozniškega izpita za voznike B kategorije imajo člani AMD 10 odstotni popust, dijaki in študentje pa še 10 odstotkov popusta več. Za opravljanje izpita lahko uveljavite tudi šestmesečni brezobrestni kredit.
(mkp)
MLAJŠI V VARSTVU STAREJŠIH — Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Paka je prejšnji teden na Trebeliškem tretje leto zapored pripravila pionirski tabor »Paka«. Letos je bila udeležba največja, saj se je tabora udeležilo 17 pionirjev podružnične osnovne šole iz Pake ter trije vzgojitelji iz vrst mladine iz Pake. Pionirji so bili s programom in vsemi aktivnostmi zelo zadovoljni. Domov so odšli s prijetnimi doživetji in novim znanjem kako živeti v naravi, oziroma pod šotori.
(b. m.)
Otroški dodatki višji za 35 odstotkov
Na zadnji seji skupščine skupnosti otroškega varstva so med drugim povišali tudi cene družbeno denarnih pomoči in sicer so te od 1. julija dalje višje za 35 odstotkov. Predvideli pà so še eno povišanje in sicer v mesecu oktobru.
Cene v vzgojno varstvenih za-
vodih so se letos povišale že dvakrat in sicer v začetku leta za 30 odstotkov, z aprilom še za 20 odstotkov, kot predvidevajo pa se bodo te povišale še enkrat in sicer s 1. septembrom. Po sedanjih predvidevanjih bo to povišanje precej visoko, za okoli 89 odstó tkov.	(mz)
Iz analize volitev v občini Velenje
Da bo naše delegatsko delovanje uspešnejše
Volitvam, ki so sestavni del družbeno politične aktivnosti pri graditvi našega političnega sistema ter uveljavljanja samoupravne demokracije, smo namenili v občini Velenje veliko pozornosti. Aktivni smo bili že v času priprav nanje, zato lahko tudi z zadovoljstvom ugotavljamo, da so dobro uspele. Dosegli smo visoko udeležbo na voliščih v krajevnih skupnostih, kar prav gotovo pomeni, da je velika večina delovnih ljudi in občanov prepričana v idejo samoupravnega socializma.
Z udeležbo v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih pa nismo bili povsem zadovoljni. Dosegli smo jo v višini slabih 89 odstotkov, saj smo v mnogih primerih obšli delavce, ki so bili na bolniški, na službenem potovanju ... V organizacijah združenega dela namreč skorajda niso izkoristili možnosti, da bi lahko z volitvami pričeli že 10. marca in bi torej lahko volili tudi tisti, ki so kasneje odšli na službena potovanja.
V	občini Velenje je bilo ob letošnjih volitvah 28 291 volilnih upravičencev, glasovalo pa jih je 95,02 odstotka. Po statističnih podatkih je bil evidentiran za opravljanje delegatskih dolžnosti vsak osmi občan. V združenem delu je med izvoljenimi 3 513. delegati za zbor združenega dela in samoupravne interesne skupnosti dobrih 40 odstotkov žensk, 19,7 odstotka je mladih, 23 odstotkov pa je članov Zveze komunistov. V krajevnih skupnostih so izvolili skupno 1467 delegatov. Od tega je slabih 30 odstotkov žensk, dobrih 15 odstotkov delegatov je mladincev, nekaj manj kot 27 odstotkov pa jih je članov Zveze komunistov.
Če ocenjujemo na splošno smo z opravljenimi volitvami v občini Velenje lahko zadovoljni. Tako so menili tudi na zadnji skupni seji občinske konference SZDL Velenje in občinskega sindikalnega sveta. Seveda pa so namenili veliko pozornosti tudi slabostim, ki so jih ob letošnjih pripravah in izvedbi volitev zabeležili.
Ravno njim je namenila v analizi volitev v občini Velenje 1986 vso pozornost tudi občinska konferenca SZDL.
ODPRAVIMO POMANJKLJIVOSTI
V	analizi poudarjajo, da moramo v občini takoj pristopiti k nadaljnjemu dopolnjevanju volilne zakonodaje, zlasti na področjih, kjer so ugotavljali pomanjkljivosti in zapletenost volilne tehnike. Občinska konferenca SZDL Velenje tudi predlaga, da bi vse družbeno politične organizacije v svoje akcijske programe kot stalno nalogo zapisale kontinuirano evidentiranje delegatov. Menijo àa je potrebno v prihodnje v priprave na volitve, bolj vključiti sredstva obveščanja. Družbeno politične organizacije pa, morajo sproti ocenjevati delova-
nje in uresničevanje delegatskega sistema, zlasti pa svoje delovanje v delegatskem sistemu. S takšnim pristopom bomo presegli usmerjenost predvsem na organizacijske probleme in dali poudarek vsebinskim nalogam. Tako pa bo tudi lažje uveljaviti spremembe, ki s samimi volitvami nastajajo v političnem sistemu, predvsem pa utrdili proces demokratizacije družbeno političnega sistema. To pa narekuje tudi zahtevo po večji odgovornosti poslovodnih organov v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih za doslednejše uresničevanje delegatskih funkcij na relaciji ozd — delegatske skupščine, predvsem z vidika pomoči delegacijam.
Med zaključki je poudarjena tudi večja krepitev fronte socialističnih sil s trdnejšim povezovanjem raznih družbenih organizacij in društev, ki v tokratnih pripravah na volitve niso v celoti uveljavile svoje vloge.
Če se zavedamo, da volitve ne pomenijo zgolj zamenjavo enih delegatov z drugimi, ali morebitno povečanje števila občanov, ki so neposredno vključeni v delegacije in delo delegatskih skupščin ampak, da pomenijo volitve predvsem sistem uveljavljanja novih idejno političnih in vsebinskih vidikov v našem sistemu, potem bo potrebno v bodoče več pozornosti posvetiti zlasti odgovornosti za doslednejše uresn-čevanje delegatskih funkcij na vseh nivojih in uresničevanje delegatskih funkcij povezati s pomembnimi družbenopolitičnimi in družbeno ekonomskimi dogajanji v občini.
Med pomembnimi nalogami s tega področja je tudi takojšnja priprava programa sistema delegatskega obveščanja v skladu z že sprejetimi stališči občinske konference SZDL Velenje, v rokovnik za pripravo in izvedbo volitev članov delegacij in delegatov za skupščine članov družbeno politične skupnosti in SIS pa je treba vnesti postopek za izvolitev članov Izvršnega sveta.
V mnogih okoljih so oblikovanje delegacij močno spremenili in tam morajo spremeniti tudi statute, takoj pa moramo začeti uresničevati tudi sklepe volilno programske seje občinske konference SZDL Velenje o racionalni organiziranosti SIS in vlogi ter nalogah SIS.
Analizo opravljenih volitev so dopolnili še s poročilom o poteku političnih aktivnosti v pripravah na skupščinske volitve 1986, s poročilom o opravljenih kandidacijskih postopkih med prvo in drugo sejo občinske kandidacijske konference in opravljenih volitvah ter poročilom občinske volilne komisije o opravljenih volitvah.
Nalog, ki jih moramo opraviti je vsekakor veliko. Lotiti se jih moramo nemudoma in odgovorno.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 80 dinarjev. Mesečna naročnina 300 dinarjev, letna naročnina za
individualne naročnike je 3.600 dinarjev, za tujino 6.600 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od rrometa proizvodov,
OHHB
10. julija 1986
•k Titovo Velenje
POGOVORI
rtas cas * stran 3
Intervju s Kristjanom Hrastelom
Zagotoviti morajo še večjo stopnjo obvladovanja zdravstvene problematike v
osnovni zdravstveni dejavnosti
Dosedanji razvoj zdravstva v velenjski občini je občutno zaostajal za dinamičnim gospodarskim razvojem. Tako se je vse bolj poglabljal razkorak med potrebami, zahtevami in možnostmi obvladovanja zdravstvene problematike.
Posebnost položaja zdravstva v občini Velenje, glede na slovensko poprečje, se kaže zlasti v gospodarski strukturi (energetika, gradbeništvo, .predelovalna industrija). Zaposlitveni strukturi (prevladujejo ozki profili), visoki stopnji zaposlovanja (v SRS med 1 in dva odstotka, v občini Velenje v prejšnjem desetletju med 8 in 12 odstotki). Poleg tega imamo težke delovne pogoje, veliko fluktuacijo (3000 do 4000 delavcev letno), veliko dnevno migracijo delavcev (več kot 4000 delavcev), delavci, ki so na začasnem bivanju nimajo ustreznih življenjskih pogojev, imamo največjo nataliteto v SR Sloveniji, približno 25 tisoč delavcev pa zagotavlja pravice iz zdravstvenega varstva več kot 52 tisoč zavarovancem širom Jugoslavije v 2300 zdravstvenih organizacijah.
Kljub težkim razmeram v katerih deluje zdravstvo v velenjski občini, pa so zdravstveni delavci s solidno organiziranim zdravstvenim varstvom, a s skrajnimi napori, uspeli obdržati ustrezen nivo zdravstvenega varstva delavcev in občanov. Še več. Ob relativno zmanjšanih sredstvih, iz-trošeni diagnostični opremi in slabih prostorskih možnostih, so razvili sodobnejši dispanzerski način dela za skoraj vse strukture prebivalstva. Za aktivno populacijo pa so organizirali obravnave v obratnih ambulantah. Z uvajanjem nekaterih specialističnih služb v osnovni zdravstveni dejavnosti, so dvignili nivo osnovnega zdravstvenega varstva
ter ga bolj približali zavarovancem.
Več o problematiki Zdravstvenega centra Velenje ter razvojnih usmeritvah pa je, v pogovoru za naš tednik, spregovoril predsednik poslovodnega odbora Zdravstvenega centra Kristian Hrastel.
Na začetku prejšnjega leta je bila delegatom občinske skupščine predstavljena obsežna analiza zdravstvenega varstva v občini Velenje, z oceno minulega srednjeročnega obdobja ter poudarkom na novem srednjeročnem obdobju in še daljših razvojnih hotenjih.
Kristian Hrastel: »Ocenjeno je bilo, da je gradivo dovolj realen prikaz zdravstva. To je v naši občini gotovo v posebnem položaju in to predvsem zaradi gospodarskega razvoja, ki ima nekatere bistveno drugačne kazalce, kot so na tem področju značilni za našo republiko. Največji problem je ekstenzivno zaposlovanje. Družbene dejavnosti namreč nikoli niso mogle slediti tako naglemu zaposlovanju, pa tudi na-taliteti ne, saj so v občino prihajali predvsem mladi, imamo mlade družine, s tem pa seveda cel niz problemov, ki segajo od temeljev do nadstavbe in jih še leta ne bomo mogli tako urediti, kot v kakšni drugi občini, ki tega razvojnega elementa ni občutila tako izrazito, kot mi.«
Veliko število delavcev v celotni sestavi prebivalstva ter posebna gospodarska struktura s težkimi pogoji dela v jami ali za tekočim trakom, vpliva tudi na zdravstveno stanje prebivalstva.
Kristian Hrastel: V zdravstvu nismo uspeli vedno razreševati problematike, ki je nastajala. Predvsem s stališča preventive je bilo vedno premalo denarja in kadrov, da bi se te naloge lahko dovolj uspešno lotili. Poskušali smo sicer že v začetku prejšnjega srednjeročnega obdobja svoje delo naravnati tako, da bi zajeli čim več aktivne populacije v obravnavo v obratnih ambulantah in tako čim bolj povezati preventivo in kurativo, vendar te naloge nismo v celoti realizirali.«
Pa vendar so bili uspehi.
Kristian Hrastel: »Velik napredek je bil napravljen v tem, da smo uspeli oblikovati takšno organizacijo, ki nas bo hitreje pripeljala do želenega cilja. Uspeli pa smo vplivati tudi na zavest uporabnikov in izvajalcev, da je perspektiva zdravstvenega varstva v preventivnem delovanju in enotnem obravnavanju problematike v delovni in zdravstveni organizaciji. V delovni organizaciji predvsem skozi ocenjevanje pogojev dela ter spremljanje psihofizičnih obremenitev, tako organizatorjev proizvodnje, kakor tistih delavcev na najbolj izpostavljenih delovnih mestih.«
Pomemben člen razvoja zdravstva je gotovo torej prosvetljeva-nje, izobraževanje ljudi, dvig zdravstvene zavesti ter dvig odgovornosti uporabnikov za ohranjevanje zdravstva skozi prosvetljeva-nje od vrtca do starejše populacije.
Kristian Hrastel: »Tu smo napravili precejšen korak, predvsem pri mlajši ženski populaciji, v času rodnosti. Zelo veliko je bilo storjenega tudi na področju zobozdravstvene preventive. Otroci se sedaj že v vrtcu učijo varovati zobovje in napori, ki so vloženi, se že bogato obrestujejo.
Kristan Hrastel : Prostorska utesnjenost že postaja ovira za nadaljnji dvig kakovosti našega dela
Preventivi v zdravstveni vzgoji bomo namenili še večjo skrb in jo tudi kadrovsko okrepili. Doslej smo imeli samo enega organizatorja tovrstnih aktivnosti, sedaj pa bomo imeli dva. Tako bomo lahko zajeli tudi vrsto področij, ki jih doslej nismo uspeli obvladovati.
Omenim naj, daje bil pomemben korak storjen tudi na področju zdravstvenega varstva borcev in udeležencev NOB, ki so zajeti v posebnem dispanzerju in kakovostno obravnavani. Naša naloga pa je zajeti v poseben geriatrični dispanzerski način obravnave celotno starejšo populacijo.«
Pomembna posebnost minulega razvoja je, kot ugotavlja, približevanje specialističnega zdravstvenega varstva uporabnikom.
Kristian Hrastel: »Na tem področju se smelo približujemo postavljenim ciljem. Dva med njimi pa sta globalna. To je hitrejša obravnava in ugotavljanje bolezni že v naši zdravstveni organizaciji ter višje stopnje obravnave v drugih hospitalno specialističnih organizacijah, vendar brez dolge čakalne dobe in nepotrebnih potovanj in hitrejše vračanje zavarovancev na delovna mesta. Že doslej smo tako prihranili pomemben del sredstev v naši družbenopolitični skupnosti.«
Kako pa ste vse te in druge ugotovitve, potrebe in želje vtkali v načrte, ki ste jih pripravili za to srednjeročno obdobje.?
Kristian Hrastel: »V dispanzersko metodo obravnave ali v obratne ambulante (v Zdravstvenem centru) želimo zajeti čim večje število delavcev. Seveda vse skladno z doktrino, to pa pomeni, da moramo zadovoljivo razviti preventivo, kurativo in spremljanje človeka od delovne-
ga mesta do življenja v družini. Ustrezne službe, ki bodo preventivno delovale, pa morajo biti organizirane tudi v delovnih organizacijah. Pri uresničevanju tega cilja je pomembna vloga namenjena zdravilišču Topolšica, ki se mora povsem usposobiti za področje usmerjene organizirane rekreacije za posebne vrste obolenj, ki izvirajo iz pogojev dela.
Druga pomembna naloga je razvoj specialistične dejavnosti in to strok, ki so glede na obolevnost naše populacije najbolj potrebne. V sodelovanju z bolnišnico Topolšica bomo predvsem na internističnem področju razvijali dejavnost skladno z delitvijo dela do take stopnje, kot nam bo stroka in strokovnost tamkaj zaposlenih zdravstvenih delavcev in tehnična opremljenost dopuščala.
Seveda je zelo pomembno, da smo se dogovorili o dolgoročnem medsebojnem strokovnem sodelovanju z bolnišnico Celje in sicer v internistiki na področju ugotavljanja obolelosti organov v prsnem košu (pljuča, srce, ožilje). Podpisali smo sporazum, ki je za zagotavljanje celovitega zdravstvenega varstva naših zavarovancev velikega pomena.
Predvsem upamo, da poslej ne bo večjih pritiskov za izgradnjo novih hospitalnih zmogljivosti, saj dogovor omogoča, da bomo lahko vse potrebne in razpoložljive bolnišnične zmogljivosti v ožjem in širšem družbenem prostoru bolj racionalno uporabljali kot doslej. Upamo, da bomo podoben dogovor dosegli tudi z bolnišnico Slovenj Gradec, dogovarjali pa se bomo še z drugimi kliničnimi zdravstvenimi organizacijami v SR Sloveniji.
Kakšno je torej mesto bolnišnice Topolšica?
Kristian Hrastel: »V tem srednjeročnem obdobju bi v Topolšici na področju pulmologije ohranili sedanjo zmogljivost, vendar pa bi jo strokovno dogradili. Pri internistični dejavnosti pa bi dogradili kardiološke obravnave, seveda v sodelovanju z drugimi organizacijami, zlasti z bolnišnico Celje in Kliničnim centrom.«
Gotovo obstajajo še druga področja, ki jim nameravate nameniti skrb v tem srednjeročnem obdobju?
Kristian Hrastel: Naša velika naloga je večja stopnja obvladovanja zdravstvene problematike v osnovni zdravstveni dejavnosti ter nega in zdravljenje na domu, kot cenejša oblika, vendar le, kadar jo lahko uporabljamo brez škode za človekovo zdravje. Že sedaj obvladujemo osemdeset odstotkov zdravstvene problematike in za to porabimo le 30 od-
stotkov sredstev občinske zdravstvene skupnosti. Poskušali bomo do konca tega srednjeročnega obdobja zajeti v osnovni zdravstveni dejavnosti 85 odstotkov zdravstvene problematike. Pri tem bo pomembna naloga tudi krepitev zdravstvene vzgoje. Vanjo želimo zajeti še tiste strukture prebivalstva, ki jih doslej nismo. Verjetno pa bi se morali dogovoriti tudi za dolgoročno zasledovanje problematike vpliva onesnaževanja okolja na zdrav- / stveno varstvo občanov.
Vse naloge, ki ste jih našteli, so povezane s kadrovskimi, prostorskimi in tehničnimi zmožnostmi?
Kristian Hrastel: »Kadrovske težave so precejšnje, čeprav je statistično v slovenskem prostoru dovolj zdravnikov, ki bi zadostili vse potrebe zdravstvenih organizacij. Večina pa jih, čeprav na neustreznih delovnih mestih, želi ostati v Ljubljani ali njeni okolici. Vendar bomo to težavo razrešili, če bomo lahko izboljšali pogoje dela, posebno s pridobitvijo novih delovnih prostorov. Zato je dograditev zdravstvenega doma izjemnega pomena za naš razvoj osnovnega zdravstvenega varstva. Sedaj smo namreč tako utesnjeni, da to postaja ovira za nadaljnji kakovostni dvig našega dela.
Do leta 1990 bi potrebovali po normativih še 5800 kvadratnih metrov površin. Investicijski program je pripravljen, naročeni so tudi projekti za predvideni prizidek, ki bi ga lahko gradili tudi po fazah. V njem bi namenili prostor za zdravstveno varstvo delavcev z medicino dela, za ur-gentno medicino, rentgenološko službo skupaj z dispanzerjem za pljučne bolezni in za lekarniško dejavnost. Ustrezneje bomo potem lahko razporedili druge dejavnosti, predvsem pa predšolski in šolski dispanzer, ki imata sedaj že kar nemogoče delovne pogoje, pa zdravstveno varstvo žena itd.
Izrednega pomena za naše delo pa je bila pred kratkim izpeljana posodobitev opreme. Dobili smo sodobno diagnostično opremo od rentgena do ultrazvoka, pa vrsto aparatov za zobozdravstvo, za diagnostična laboratorija v Titovem Velenju in Topolšici in za kardiološki laboratorij v Topolšici. To je bilo nujno potrebno, saj smo se z močno iz-trošeno opremo znašli v dokaj nezavidljivem položaju. Sedaj pa je stanje povsem drugačno. In če bomo v tem srednjeročnem obdobju izpolnili še ostale predvidene naloge, potem bo zdravstvo v občini Velenje ohranilo in še poglobilo visoko kakovost svojih storitev.«	b. Zakošek
I
Delegatki 13. kongresa ZKJ
■ Sprejete naloge morajo tudi zaživeti
i
i i i i
i i i i
i
M UU11!
I stne
S 13. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije smo sklenili lletošnje kongrese. Prav od vseh,, še posebej pa Od kongresa jugoslovanskih komunistov, smo veliko pričakovali, saj se zavedam«), da so nam potrebni za dosego boljših ciljev odločnejši koraki..
Olbe delegatki, kiGta na zveznem, kongresu jugoslovanskih komtunistov zastopali komuniste oabčine Velenje — Irena Br-ložniik in Anica Kristan, sta se v času t priprav na ta skup jugo-slovaanskih komunistov, zavedali velike odgovornosti. Skupaj zz njima smo namenili vš o pozoornost pripravam na kongres tudi v večini osnovnih or-ganiazacij Zveze komunistov. Polepg obravnave kongresnih dokuumentov smo v tem času še odloočneje in kritičneje spregovoril li o lastnih slabostih, o pomanjkljivostih, ki bi jih morali za ddosego boljših ciljev odpraviti. Skratka priprave na 13. konggres Zveze komunistov Ju-gosläavije so bile v občini Velenje zzares temeljite, temeljito pa sta sse nanj pripravili tudi obe naši i delegatki. Obe sta na kon-gresuu sodelovali v komisiji za nalopge komunistov na področju g gospodarsko tehnološkega razvtvoja in nadaljnjega izgraje-vanjija družbeno ekonomskih odnaosov. Razpravljali pa sta o probblemu ekologije v Šaleški dolinini ter o oslanjanju na lastne s sile (na primeru Gorenja).
Kongres je za nami. Na njem so delegati opozorili na naše pomanjkljivosti, dogovorilii pa so se tudi za vrsto aktivnosti in usmeritev za nadaljnje delo. Vseh nalog se moramo lotiti nemudoma zavzeto in odgovorno. Temeljito moramo preseči stare razvade in nikakor dopustiti, da bi sprejete naloge in usmeritve, sicer ocenjene kot dobre, ostale napisane le na papirju, v praksi pa bi nanje pozabili.
In s kakšnimi vtisi sta se iz Beograda vrnili Irena Brložnik in Anica Kristan?
»Kljub temu da zasledujem vsebine sej in sklepe najvišjega organa komunistov Jugoslavije, sem šele na kongresu realno spoznala, kakšno je stanje v Zvezi komunistov Jugoslavije in v Jugoslaviji nasploh, kakšne so gospodarske in družbeno ekonomske razmere ter kako vse to doživljajo delavci na različnih koncih Jugoslavije.« je uvodama dejala Irena Brložnik. V svojem razglabljanju o kongresu se je pridružila mislim Milana Kučana, ki je dejal, da je bil letošnji kongres jugoslovanskih komunistov, kongres kritike. Poudarja sicer, da so jo na začetku nekatere poteze predsedstva komisije v kateri je delovala presenetile v negativnem smislu, še posebej pa jo je veselilo, da so se v razpravi oglasili številni komunisti iz neposredne proizvodnje, takšni, ki o svojem položaju, o pri-
zadevanjih in nadaljnih nalogah redkeje spregovorijo. Izrečena kritika na kongresu je bila po mnenju Irene Brložnik v večini primerov zdrava, konstruktivna. V manjšini so bili prisotni alternativni predlogi na osnutek resolucije. Vsekakor pa je razveseljivo, poudarja Irena, da se je kongres na koncu poenotil v najbolj ključnih usmeritvah za izhod iz nastale gospodarske in družbene krize. Se posebej je bila naša delegatka navdušena nad enotnostjo za boj proti etatizmu in za uve-
ljavitev ekonqgtskih zakonitosti. Potrdili so tudi pravilnost programa ekonomske stabilizacije in menili, da že prvi ukrepi zveznega izvršnega sveta vodijo k njegovi uveljavitvi. Konkretno so opredelili vrsto nalog s tega področja. To je v prvi vrsti potreba po večjem izvozu, ustreznejšem vrednotenju znanja, stimulaciji ustvarjalnosti ... . sta naštevali naši sogovornici. Poudarili sta tudi, da bomo vse to lahko uresničili, če bomo uspeli zmanjšati razkorak med teorijo in prakso
Anica Kristan (levo) in Irena Brložnik sta na 13. kongresu jugoslovanskih komunistov zastopali naše okolje
našega sistema.
Pridružujeta se tudi mnenju komisije za idejno politično vlogo v družbi, kjer so odločno poudarili, da je potrebno krepiti lik komunista, več pozornosti pa je treba nameniti tudi marksističnemu izobraževanju. Uspešne pa so bile po njunem mnenju tudi volitve v Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije. V ta najvišji organ jugoslovanskih komunistov so izvolili precej mlajših članov, več žensk, več neposrednih proizvajalcev. Naložili pa so jim tudi več odgovornosti za hitrejše in uspešnejše razreševanje nastalih vprašanj.
»Že, ko sva odhajali na kongres, ki je sicer posebno doživetje sva se zavedali velike odgovornosti, je dejala Anica Kristan,« zdaj, ko sva se vrnili v svoji delovni okolji, pa se prav tako odgovorno zavedava, da moramo dogovorjeno tudi v praksi uresničiti. Za to sva odgovorni še posebej prav midve,
ki sva se udeležili letošnjega kongresa. Predvsem pa imam tu v mislih, da moramo preseči s staro prakso, da ni dovolj, če sprejmemo usmeritve za delo — te moramo v praksi tudi uresničiti. To seveda tudi pomeni, da moramo zaostrit odgovornost povsod, zaostriti moramo še posebej odgovornost komunistov in predvideti za neuresničevanje nalog tudi
sankcije.« Anica Kristan je ob tem dodala tudi, da bi morali dati, tako kot so na kongresu ugotayljali mladi, več možnosti mladim strokovnjakom. Prav od njih lahko pričakujemo drugačne rezultate, nove ideje. Mlada generacija bi se morala v našem družbeno političnem in gospodarskem življenju bolj uveljavljati. Ob tem pa ti ne bi smeli poudarjati le svojih pravic in zahtev, temveč morajo biti pripravljeni sprejemati tudi odgovornosti.
Se veliko sta pripovedovali naši sogovornici, vtisov in idej za uspešnejše delo je veliko in prav gotovo jih bosta vnesli v prakso, v naša skupna prizadevanja, da vendarle opravimo s starimi slabostmi in izplavamo iz krize. S kongresa sta se vrnili še posebej zadovoljni, saj sta menili, da so se v vseh ključnih vprašanjih poenotili. Enotnost pa je prav gotovo pogoj za uresničitev skupnih nalog. Domov sta se vrnili tudi s prepričanjem, da smo zadanim nalogom kos, da jih znamo, zmoremo in hočemo uresničiti. Seveda pa je vse to odvisno od slehernega komunista, od vsakega delavca. Še posebej komunisti moramo z zglednim delom izstopati. V prvih vrstah morajo pristopiti k uresničevanju vsega sprejetega in biti pripravljeni tudi na odrekanja, sta poudarili Irena Brložnik in Anica Kristan.	Mjra Zakošek
4. stran * fiaS CaS
DOGOVARJAMO SE, ODLOČAMO
Titovo Velenje -k
10. julija 1986
Zdravstvena skupnost
Vzgajanje prebivalstva — pomembna naloga
Delegati Občinske zdravstvene skupnosti Velenje so na svojem drugem zasedanju "posvetili največ pozornosti osnutku srednjeročnega plana Občinske zdravstvene skupnosti.
Kot je bilo ob razlagi slišati, je najbistvenejša novost, ki jo želijo v tem srednjeročnem obdobju uvesti na področju zdravstvenega varstva rizičnih skupin prebivalstva tako imenovan »denverski razvojni presejalni test«, ki pomeni višjo obliko zdravstvenega varstva in s pomočjo katerega lahko vse nepravilnosti v razvoju pravočasno ugotovijo in jih tudi odpravijo. Pomeni pa dodatno delo, saj bo treba otroke spremljati najprej pri vsakem sistematičnem pregledu v prvem letu otrokove starosti (teh je pet) in na vsake pol leta do 3. leta otrokove starosti, ter enkrat letno po dopolnje-
nem 3. letu. Za to pa bo potrebno zagotoviti še več zdravnikov in seveda tudi več sredstev.
Sicer pa so na področju zdravstvenega varstva zajete vse možne oblike od obiskov patronažnih sester na domu, do sistematskih in psiholoških pregledov in dispanzerskega spremljanja zdravstvenega stanja rizičnih skupin prebivalstva. Enote zdravstvenega centra pa bodo pripravile vsako leto tudi konkretni program dela. Na področju zdravstvenega varstva prebivalstva pred kronično—degenerativnimi obolenji je na prvem mestu zgodnje in sistematično odkrivanje oseb z zvišanim krvnim pritiskom in sicer pri občanih, starejših od 35 let in zgodnje odkrivanje občanov z zvišanim sladkorjem v krvi, zgodnje in sistematično odkrivanje raka vratu
maternice in dojk pri ženah. Med izredno pomembne naloge s tega področja sodi tudi vzgajanje prebivalstva o rizičnih faktorjih pri nastajanju kroničnih bolezni, o možnostih njihovega obvladovanja s spremenjenim načinom življenja, zmanjšanje razširjenosti kajenja in uživanja alkohola in še večje vključevanje občanov v športno—rekreativno dejavnost. Zlasti temu so delegati prisluhnili s posebno pozornostjo. Še danes verjetno razmišljajo o predlogu, ki je precej na mestu, da bi morali za zdravljenje alkoholizma na primer, nameniti sredstva tudi iz davka na prodane alkoholne pijače in za zdravljenje obolenj, ki jih povzročajo cigarete — davek iz njihove prodaje. • Veliko nalog je tudi na področju varstva pred nalezljivimi boleznimi in
Izobraževalna skupnost
Dvanajst oddelkov osnovne šole več
Za prijetno presenečenje so na začetku druge seje skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Velenje konec junija, poskrbeli udeleženci poletne šole za kitaro, ki so delegatom pred sklepanjem pripravili pravi mali koncert. Zasedanje je bilo v glasbeni šoli in najbolj fortissimo je potem izzvenela razprava in sklepanje o začasnem finančnem načrtu Občinske izobraževalne skupnosti. Verjetno te glasbe tudi ne bi bilo, če ne bi delegate motilo gradivo, ki so ga za to točko dnevnega reda dobili pred sejo in ga potem primerjali s tistim, ki je bilo objavljeno v gradivu in se je tako po vrednostih, kot po indeksih precej razlikovalo. Zato so imeli prav pri tem cel kup vprašanj. Zadovoljni z odgovori in pojasnili so valoriziran načrt potem tudi potrdili.
Še pred tem pa so razpravljali o predloženem osnutku srednjeročnega plana Občinske izobraževalne skup-
nosti Velenje, kjer je prednost pri uresničevanju nalog vzgoje in izobraževanja dana zagotavljanju programa osnovne šole in nadaljnjemu izboljševanju materialnega položaja vzgoj-noizobraževalnih organizacij na vseh ravneh.
Med programom investicij, zajetem v osnutku, izstopa gradnja VII. osnovne šole, gradnja podružnične šole v Skalah (gre za nadomestni objekt, ki ga bodo zgradili s sredstvi iz rudarskih škod) in pa seveda tekoče prenove, obnov in adaptacij.
V	letošnjem programu Občinske izobraževalne skupnosti pa je novost 12 novih oddelkov osnovne šole.
V	razpravi, ki je sledila, so delegati Belih vod ponovno postavili v ospredje prošnjo in zahtevo po tem, da bi že v prihodnjem šolskem letu lahko spet uvedli reden vpis v prve razrede osnovne šole v Belih vodah (doslej
vsako drugo leto). Krajani si želijo, da bi ta njihova zahteva našla mesto v srednjeročnem načrtu. Prihodnje leto naj bi se v prvi razred vpisalo namreč sedem ali osem učencev, do sedaj so se štirje. »Razumemo, da se pri majhnem številu otrok to ne da. Vendar pa nas morate razumeti, da bi radi otroke doma, da kraj ne bo postal prazen. Nekateri otroci gredo od doma že ob pol peti uri zjutraj, da pridejo do avtobusa, ki jih pelje do šole,« je povedal delegat Belih vod, ki je na skupščini dobil tudi zagotovilo, da bodo ta problem ponovno pretehtali.
Tako so končali to skupščino, zadnjo pred dopusti, že v jeseni pa jih čaka nova, svečana, saj bodo na njej podelili Šilihove plakete, značke in priznanja pedagoškim delavcem za letošnje leto.
(mkp)
Otroško varstvo
Popestriti dejavnosti za otroke, ki niso v vrtcih
Zal bo tudi naš nadaljnji razvoj na področju otroškega varstva mnogo skromnejši, kot smo bili v preteklosti vajeni. Slab gospodarski položaj se kaže tudi na tem področju porabe in za večja vlaganja nam bo v naslednjih letih zmanjkalo denarja. Tako imamo v tem srednjeročnem obdobju v programu le izgradnjo enega vrtca s šestimi oddelki v soseski Šalek. To seveda pomeni, da velik del naših predšolskih otrok ne bo deležen organizirale vzgoje in varstva, zato bo morala občinska skupnost otroškega varstva nameniti v prihodnje več pozornosti tem otrokom. Ze sedaj organizira zanje različne aktivnosti (potujoči vrtci, predstave, razgovori) te pa bodo morale biti v prihodnje še bogatejše in pogostejše.
To je nekaj značilnosti srednjeročnega programa skupnosti otroškega varstva Velenje za obdobje do leta 1990, ki so ga na zadnji seji potrdili delegati skupščine te skupnosti. Poleg omenjenega bo skupnost otroškega varstva tudi v naslednjih letih namenjala vso skrb zagotoviti družbene pomoči otrokom, v družinah, v katerih so dohodki na družinskega člana na mesec manjši od ugotovljenih življenjskih stroškov za otroke.
V organiziranem družbenem varstvu imamo v občini Velenje v tem času 1960 predšolskih otrok, kar je približno 45 odstotkov vse predšolske populacije. Če nam bo uspelo zgraditi nov vrtec, bomo ta odstotek do leta 1990 nekoliko izboljšali. V organizira-
nem varstvu naj bi imeli po predvidevanjih 2100 predšolskih otrok kar bi predstavljalo 47 odstotkov predšolskih otrok občine Velenje. Povedati je treba, da s takšnim zajetjem otrok v organizirano družbeno varstvo zaostajamo za republiškim poprečjem, pa čepravsodimo med občine z najvišjim odstotkom zaposlenih žena.
Omeniti velja še eno usmeritev skupnosti otroškega varstva za naslednja leta. Postopno naj bi se delež, ki ga krijejo za vzgojo in varstvo v vzgojno varstvenih ustanovah starši, povečal. Trenutno v občini Velenje prispevajo starši v ta namen od 25 do 30 odstotkov »ekonomske cene«, ostale stroške (stroške vzgojnega dela) pa krije občinska skupnost otroškega varstva. Ta razmerja so v Sloveniji zelo različna, postopno pa naj bi jih, kot je predvideno izenačili in sicer naj bi starši krili od 40 do 50 odstotkov stroškov bivanja, vzgoje in varstva svojega otroka v vzgojno varstveni ustanovi. Seveda pa je treba ob tem poudariti, da bo skupnost tudi v bodoče vsem tistim, ki dosegajo na družinskega člana manjše dohodke, to ceno subvencionirala.
Čeprav predstavlja podaljšan porodniški dopust z osmih mesecev na eno leto za organizacije združenega dela precejšnje breme, smo lahko zadovoljni, da smo se zanj dogovorili. Za otrokov uspešen razvoj je družinsko varstvo v prvem letu življenja še
kako pomembno, povedati pa je seveda treba tudi, da so vrtci zaradi tega nekoliko razbremenjeni, saj je ravno
vzgoja in varstvo dojenčkov, še posebej tistih najmlajših, najzahtevnejša in tudi najdražja.
S tem kar na področju otroškega varstva načrtujemo za naslednjih pet let, ne moremo biti povsem zadovoljni. Za otroke, za naše največje bogastvo, kot radi poudarjamo, bi morali narediti še več, še veliko več. Žal smo tudi na tem področju finančno močno obremenjeni.	M. Zakošek
MIMOGREDE
Vsekakor se prisotnim po zadnjih sejah samoupravnih interesnih skupnosti poraja vprašanje, kakšno je pravzaprav delegatsko delovanje skupščin. Dialogov skorajda ni. Razprav tudi ne. Odgovora sta verjetno samo dva. Je gradivo za skupščine pripravljeno zares tako čudovito, tako popolno, da k temu ni česa dodati, ali pa delegati vsebine, ki jo obravnavajo, ne poznajo dovolj, da bi se sploh lahko oglasili. Morda pa so ]hn pobude tudi preveč odtujene, (mz)
Medicinsko raziskovanje je tako zelo napredovalo, da praktično ni reč zdravega človeka.
ALDOUS HUXLEY
Skupnost socialnega skrbstva
Molčeči delegati
Delegati občinske skupnosti socialnega skrbstva so, tako kot delegati ostalih samoupravnih interesnih skupnosti, drugič sedli v delegatske klopi. Ce so se na prvi konstitutivni seji spoznali, bi človek pričakoval, da bodo tokrat le katero rekli o takšnih točkah dnevnega reda kot so srednjeročni plan občinske skupnosti socialnega skrbstva za obdobje 1986—1990, delovni in finančni načrt skupnosti za to leto. Pa tudi tokrat ni bilo nič. Še najbolj zvedav je bil predsednik skupščine, ki je bil za to skupščino, vsaj po našem mnenju, slabo pripravljen. Ce delegati niso imeli prav nobene pripombe, bi bila lahko seja skupščine kljub bogatemu dnevnemu redu končana mnogo prej, kot pa je bila.
Usmeritve razvoja socialnega skrbstva posegajo na področje zagotovljenih pravic, program skupnih nalog ter uresničevanja zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, sprejetega leta 1984. Zagotovljene pravice, kot sta edini in dopolnilni vir, sprejemajo upravičenci ne glede na to, kje živijo, kar predstavlja, zlasti za našo občino, veliko težavo. V tem srednjeročnem obdobju skupnost predvideva, da bo prejema-
lo družbenodenarno pomoč edini vir 14 upravičencev, 90 pa dopolnilni vir. Zakon, po katerem imajo pravico do nadomestila tudi odrasle invalidne osebe, pa zagotavlja to 64 osebam v naši občini. Program skupnih nalog daje posebno pozornost razvoju in širitvi preventivnega ter svetovalnega dela, prostovoljnemu delu na social-noskrbstvenem področju, celoviti družbeni skrbi za starejše občane in za duševno ter telesno prizadete osebe. V občinskem programu pa, poleg dogovorjenih obveznosti na področju domskega varstva, skupnost načrtuje izgradnjo drugega doma za varstvo odraslih v Titovem Velenju, in sicer v krajevni skupnosti Gorica. Dve tretjini denarja bo za izgradnjo zagotovila skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tretjino pa bomo morali zbrati v občini s posebnim samoupravnim sporazumom. Vse zapisane naloge v srednjeročnem programu so sestavni del delovnega programa te skupnosti tudi za to leto.
Od 1. junija dalje so za 30 odstotkov višje cene oskrbnega dne v Domu za-varstvo odraslih v Titovem Velenju. Tako morajo po novem oskrbovanci v enoposteljnih sobah z balkonom v no-
vem delu odšteti 1732 dinarjev na dan, v takšni sobi v starem delu doma pa 1427. Tisti, ki jesen svojega življenja preživljajo v sobi skupaj še z dvema ali tremi oskrbovanci morajo odšteti 1449 dinarjev na dan. To je letos že tretja podražitev. Od 1. januarja do 1. junija letos so cene oskrbnega dne porastle kar za 70 odstotkov. Zaposleni v Domu za varstvo odraslih se močno bojijo, da bodo do konca leta morali delegatom skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva predlagati v potrditev še višjo ceno zaradi nenehne rasti življenjskih stroškov. Kljub novi podražitvi oskrbnega dne je velenjski dom za varstvo odraslih med najcenejšimi tovrstnimi domovi v Sloveniji.
Med drugim so delegati na torkovem zasedanju potrdili še samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela s Centrom za söciaino delo Titovo Velenje za obdobje 1986—1990 ter podoben samoupravni sporazum za zagotavljanje socialnega in zdravstvenega varstva oskrbovancev z Domom za varstvo odraslih Titovo Velenje. Ob koncu so imenovali še 9-članski gradbeni odbor, ki bo bdel nad izgradnjo novega doma za varstvo odraslih na Gorici.	—tap-
pa seveda nalog s področja zobozdravstvenega varstva, predvsem šoloobvezne mladine. V planu je zapisano, da naj bi v tem srednjeročnem obdobju poskrbeli za zdravljenje vseh stalnih zob učencev v 2., 3., 4. in 5. razredih osnovne šole in v zadnjem razredu osnovne šole. Vendar pa so tukaj delegati pogrešali tudi druge učence, 6. in 7. razredov naprimer, dijakov in študentov, saj so ti izpuščeni, kot da zdravljenje njihovih zob ni več potrebno.
Nalog, ki so zapisane v srednjeročnem planu je veliko. A kako jih izvesti? Poleg potrebnih sredstev in več zdravnikov so tukaj tudi prostorski problemi.
V planu je zapisano, da naj bi do leta 1990 zagotovili enega zdravnika na 816 prebivalcev, enega zobozdravnika na 1504 prebivalcev in enega farmacevta na 4902 prebivalca. Če bodo možnosti boljše, potem bi lahko imeli tudi enega zdravnika za 773 prebivalcev in enega zobozdravnika na 1403 prebivalce. Te številke so lahko velike, lahko pa tudi majhne. Zato za primerjavo dodajmo, da je prišlo pred desetimi leti v SR Sloveniji na enega zdravnika približno 634 prebivalcev (!?) Podatek je sicer res izpred desetih let in v tem času se je tudi v Sloveniji lahko kaj spremenilo, tudi na slabše, kljub temu pa je podatek sam po sebi dovolj zgovoren.
Pa še en podatek: lani je bilo vseh prvih obiskov pri zdravniku v naši občini 326.492 in število ponovnih obiskov še dodatnih 111.795. Delegati pa so pred zasedanjem skupščine do-
MEDICINSKO RAZISKOVANJE
bili tudi podatke o odstotku izostankov z dela po posameznih organizacijah združenega dela — primerjalno prve tri mesece lani na prve tri mesece letos, a ti podatki zahtevajo že posebno obravnavo.
Rekli smo, da so tu še potrebni prostori. Do leta 2000 naj bi jih zagotovili 11 tisoč kvadratnih metrov, do leta 1990 polovico. Prostore bi potrebovali še posebno za področje medicine dela, za obratne ambulante in urgent-no medicino — gotovo vsak, ki je kdaj iskal pomoč tam ve, da najzahtevnejše posege danes velenjski zdravstveni delavci rešujejo v najbolj nemogočih prostorih.	(mkp)
Brez razvojno raziskovalnega ter inovativnega dela ni razvoja — tega se moramo v slehernem okolju bolj zavedati
Raziskovalna skupnost
Spremljajmo in spodbujajmo raziskovalno dejavnost
Občinska raziskovalna skupnost Velenje je zabeležila v zadnjem času veliko uspehov, uresničila je nekaj pomembnih nalog in uveljavila svojo vlogo v naši družbenopolitični skupnosti. Pred njo pa je spet obsežen in bogat delovni program, ki so ga delegati na zadnji seji skupščine tudi potrdili.
Kakšne naloge so si v tej skupnosti zadali za naslednjih pet let?
Izoblikovati želijo kriterije spremljanja razvoja raziskovalne dejavnosti v občini, dati poudarek izvajanju raziskovalnih nalog skupnega pomena za občino Velenje s področja gospodarskega razvoja informacijskega sistema in ekologije, spodbujati raziskovalno dejavnost v ozdih ter pospeševati inventivno dejavnost in raziskovalno delo mladih v občini. To je nekaj usmeritev za petletno delo, poglejmo pa še nekoliko podrobneje, kakšne naloge so si zastavili za letos.
Povedati je treba, da so z nekaterimi nalogami pričeli že v prejšnjem srednjeročnem obdobju in jih v tem času že končujejo ali pa so jih že zaključili. Takšna je na primer Študija in analiza stanja materialov in površinske zaščite v delovnih organizacijah občine Velenje, Uporaba računalnika v laboratorijskih meritvah, Projektiranje in vodenje proizvodnje s pomočjo računalnika, Zagotavljanje znanja za sodobno proizvodnjo, Možnosti za pridobivanje visoko biološko vredne hrane na pogreznjenih površinah v občini Velenje, Nove funkcije v
mrežah kabelskih informacijskih sistemov. Vse te naloge so izvajali na osnovi razpisa. Trenutno pa so v izdelavi še naloge: Pogostnost pojavljanja ishemičnih bolezni srca pri določenih skupinah delavcev na območju občine Velenje, Raziskava novega načina odpepeljevanja iz TEŠ z vidika varstva okolja in racionalne porabe pepela, Možnosti razvoja turizma v občini Velenje ter Šaleška dolina v 19. in 20. stoletju.
Na osnovi novega samoupravnega sporazuma o temeljih plana za to srednjeročno obdobje bodo v letošnjem letu izdelali še pet nalog s. področja ekologije, načrtovanja transportnega sistema, življenja in dela premogarjev, uporabe sekundarnih surovin, strokovno pa bodo definirali tudi kriterije spremljanja razvoja razvojno raziskovalne dejavnosti v občini Velenje.
V tem letu bo občinska raziskovalna skupnost sofinancirala tudi 11 nalog organizacij združenega dela. Te naloge imajo namreč po mnenju strokovne komisije (izbrane so bile na osnovi razpisa) širši družbeni interes.
Tudi v letošnjem letu bodo namenili veliko pozornosti gibanju Mladi za razvoj Velenja. Sofinancirati nameravajo raziskovalni tabor »Premog — dobro in zlo Šaleške doline« ter nekatere druge naloge, seveda pa bodo pospeševali tudi inventivno dejavnost v delovnih okoljih.
Mira Zakošek
Kulturna skupnost
Kulturo približajmo občanu
»Spremembe in možnosti terjajo od vseh udeležencev v svobodni menjavi dela pravočasno, odgovorno in natančno planiranje, usklajevanje programov v večjih in širših skupnostih ter medsebojno povezovanje nosilcev programov v vsebinsko zaokroženo in kakovostno ponudbo kulturnih storitev v celotnem slovenskem prostoru,« je zapisano v srednjeročnem programu velenjske občinske kulturne skupnosti. Program pa je bila ena osrednjih točk zadnje seje skupščine te skupnosti in so ga delegati tudi potrdili.
Ena najpomembnejših nalog kulturne skupnosti bo, kot je mogoče razbrati že iz samega uvoda, krepitev interesov uporabnikov. Preseči bo treba stanje, poudarjajo, ko je kulturna skupnost predvsem pridobivanje dohodka, in več pozornosti nameniti odpiranju perspektiv za kulturno življenje in ustvarjanje mlade generacije. Ta pozornost mora biti usmerjena predvsem v odkrivanje novih svežih iskanj na različnih področjih. Prednost bodo imeli v naslednjih letih delovni programi, manj pa širitev materialne podlage.
To je nekaj osnovnih usmeritev za nadaljnje delo občinske kulturne skupnosti. Srednjeročni program je dokaj obsežen, zato namenimo neko-
liko več pozornosti predvsem novostim.	. ,
V Knjižnici Kulturnega centra bo
kulturna skupnost, kot je zapisano v programu, zagotovila pogoje za imenovanje matične knjižnice — do leta 1990. Na področju razstavne in galerijske dejavnosti želijo pridobiti nove razstavne prostore, sodelovati pri razstavi industrijskega oblikovanja, povečati odkup umetnin, organizirati komisijsko prodajo umetnin, posredovati razstave v druge galerije.
Muzejska dejavnost se bo v tem obdobju še bolj usmerila v raziskovalno dejavnost. Prenovili bodo razstavo Delavsko gibanje in NOB v Šaleški dolini ter pripravili več občasnih razstav. Med raziskavami, ki jih bodo opravili, omenimo Šaleška dolina v 19. in 20. stoletju in premogovništvo v Sloveniji (nalogi bo financirala ORS).
Na področju varstva naravne in kulturne dediščine bo občinska kulturna skupnost v naslednjih petih letih zagotovila sredstva za adaptacije na velenjskem gradu, Kavčnikovi domačiji ter cerkvi sv. Andreja v Šaleku. 5 odstotkov vsakoletnih sredstev pa bodo namenili za varstvo premične kulturne dediščine. Vsako leto bodo odkupili najbolj ogrožene premične kulturne spomenike na terenu ter re-stavrirali najbolj ogrožene premične
kulturne spomenike v muzejih ali na terenu.
Kot stransko dejavnost bo opravljal Kulturni center v naslednjem srednjeročnem obdobju založniško dejavnost. Natisnili bodo avtorska dela ustvarjalcev pri ZKO, izdelali album starih razglednic, vodnik po kulturnih znamenitostih občine Velenje ...
Vso pozornost bo namenila kulturna skupnost seveda organizaciji različnih prireditev v Titovem Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki pa tudi v drugih krajih, kjer bodo organizirali predvsem gostovanja raznih amaterskih skupin. Vso skrb bodo namenili tudi mladinskim predstavam in poletnim kulturnim prireditvam. Sofinancirali pa bodo tudi dogovorjeni program filmskega gledališča. Še naprej bodo podpirali tudi sodelovanje ustvarjalcev občine znotraj SRS, z narodi in narodnostmi Jugoslavije in s tujino. Izdelane imajo programe za sodelovanje s Titovimi mesti, pobratenimi občinami in partnerskim mestom Eslingen.
Občin^a kulturna skupnost bo zagotavljala del sredstev tudi za delovanje Zgodovinskega arhiva Celje, Zavoda za spomeniško varstvo Celje ter za Zvezo kulturnih organizacij.
Mira Zakošek
Telesnokulturna skupnost
Prednostna naloga — vzdrževanje objektov
Skupščina občinske telesnokulturne skupnosti je minila v znamenju pestre razprave, toda le ob tistih vprašanjih, kjer so delegati govorili o denarju. Ni jih toliko zanimala vsebina dela, kako bi dvignili kakovost v posameznem društvu ali klubu, ampak koliko denarja bo dobil ta ali oni klub. Tako so brez pripomb sprejeli osnutek srednjeročnega plana te skupnosti za obdobje 1986—1990 ter delovni načrt za to leto. Brez kakšnih posebnih zapletov pa je tokrat »šel skozi« tudi predlog samoupravnega sporazuma o združevanju dela in s,redstev za zagotovitev rednega obratovanja letnega in zimskega bazena v Titovem Velenju.
Iz poročila o delu klubov in društev je moč razbrati, da so nekateri dobro, drugi zopet slabo delali. Resnici na ljubo je treba priznati, da je bilo vsaj v zadnjem letu dni namenjeno telesni kulturi malo več denarja kot pretekla leta. Zato mora biti ena od prednostnih nalog klubov in društev s področja telesne kulture ta, da se ti bolje orga-
nizirajo, saj bo tako tudi delo bolje zaživelo. Dobri rezultati ob takem delu ne bi smeli izostati. Poleg tega sklepa so delegati skupščine sprejeli tudi sklep o imenovanju koordinacijskega odbora, ki bo »spravil na noge« jadralni klub.
S prispevno stopnjo naj bi občinska telesnokulturna skupnost letos zbrala 235.577.000 dinarjev, od tega bo več kot tri četrtine namenila za dejavnost oziroma izvajanje programa zveze te-lesnokulturnih organizacij. Ta pa bo po programu največ tega porabila za tekmovalni vrhunski šport, za vzdrževanje objektov, dejavnost ZTKO in delovno skupnost skupnih služb, 26.227.709 dinarjev pa za športno rekreacijo. Poleg dviga kakovosti osnovne dejavnosti, ki se izvaja preko zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje v klubih, društvih, šolskih športnih društvih, krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, bodo v tem letu vse pozornosti deležna vprašanja o lastništvih in upravljanju
telesnokulturnih objektov v naši občini. Za amortizacijo igrišč in drugih športnih objektov, katerih lastniki bodo društva oziroma klubi, te do sedaj niso obračunavali, bosta občinska telesnokulturna skupnost in zveza telesnokulturnih organizacij odslej namenjali del svoji sredstev.
Ob rob tega zapisa pa še to: Res, da je nastopil čas dopustov, in da ga nekateri že koristijo, vendar je kljub vsemu treba nameniti delegatskemu delu svoj čas, sploh sedaj, ko so seje skupščin ob 12. uri. Kot vse kaže, delegatov skupščine občinske telesnokulturne skupnosti ni pritegnil niti pomemben dnevni red, saj je bila sklepčnost na meji. Kaj bo čez nekaj časa? To je bila vendarle šele druga seje skupščine? Ali se bo dokaj slaba praksa iz preteklih let nadaljevala že na samem začetku? Gotovo takšno nevestno delo delegatov ni nikomur v prid; ne njim, še manj pa klubom ali društvom.
-tap-
Nova knjiga
Ravne pri Šoštanju
Odkrili spomenik na Osreških pečeh
Jubilejni skok čez kožo v Titovem Velenju
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zahvalili so se delovni organizaciji Vegrad, ki je pomagala pri izgradnji in Andreju Šmidu, ki je izdelal projekt.
Kulturni program je pripravila godba šoštanjske tovarne usnja ter kulturno umetniško društvo
iz Raven. Program je spominjal na partizanski miting, recitatorji so pripravili recital Boj za svobodo, mešani pevski zbor je zapel nekaj pesmi, za konec pa so zaigrali harmonikarji še venček partizanskih pesmi.
Mira Zakošek
MILAN GUČEK je v monografiji o Šercerjevi brigadi o tem dogodku zapisal: Medtem se je skozi vrzel, za glavnino nad Kaplanovo domačijo, tam, kjer je komandant Vasja uničilf mitralješko gnezdo, tok beže-čih v prostost kar naprej prelival. Namesto streljanja seje razlegalo neznansko kričanje in vpitje na juriš . . . huura ... na juuuriiš! V množici na vrhu grabna plazečih se in gomaze-čih, so si kuharji in komoraši držali nad glave lonce, ponve in kotliče, da bi jih obvarovali zadetkov — vse pa je tulilo in tulilo. Najbolj prisebni iz prve skupine jurišnikov pa niso pozabili spuliti iz rok raztreščene-ga strojničarja tudi šarca in pobrati vse redenike in municijo še v zabojih.
Marsikakšen ozeblih in ranjenih nog, se je komaj privlekel na vrh iz grabna. Na boljšem pa je bilo tistih nekaj, ki so jih nosili navkreber konji. One betežne ranjence, kar jih je še bilo v diviziji na nosilih, je bilo groza ob tem norem jurišanju, da vsakdo misli le nase in da jih bodo borci zapustili. V smrtnem strahu in ko so sami nemočno gledali, kako mimo njih vse teče in hiti, so pričeli vpiti — kam bežite? — ne pustite nas! Postrelite nas!. Ko je bila zavest, da je preboj uspel in da bo časa za umik zadosti v vseh teh jurišnikih dovolj trdna, so pričeli pobirati ranjence tisti iz zaščitnice, ki so bili še najbolj pri moči. Nikogar niso zapustili, da bi ostal na milost in nemilost sovražniku.«
Pomniki NOB v občini Velenje
nas cas ★ stran 5
Pisatelj Rado Zakonšek-Cankar je predstavil novo knjigo
V	Topolšici, v hotelu Vesna so 4. julija, ob dnevu borca slovesno predstavili knjigo Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Velenje. Knjiga, ki so jo napisali dr. Milan Zevart, Her-mina Glaser in Marjan Marin-šek je izšla te dni v založbi občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Velenje.
Knjigo je na slovesnosti v Topolšici predstavil pisatelj Rado Zakonšek-Cankar. Poudaril je, da je ta bogat prikaz narodno osvobodilnega boja v Šaleški dolini.
V	knjigi je celovito zbrana zgodovina tega območja od predvojnih revolucionarnih gibanj, do konca druge svetovne vojne. Omenjeni so pomembni dogodki iz narodno osvobodilne vojne na našem področju, prav tako pa tudi borci, ki so se tukaj borili. Še posebej veliko pozornosti je v knjigi namenjeno pohodu Štirinajste divizije in seveda podpisu kapitulacije v Topolšici. Rado Zakonšek-Cankar je poudaril, da je v knjigi Pomniki narodno osvobodilnega boja v občini Velenje zbranega ogromno gradiva, vsebina dela pa je takšna, da bo dober učni pripomoček v šolah, ohranjala pa bo tudi tradicije narodno osvobodilne vojne.
Knjiga, ki je izšla v založbi občinskega odbora Zveze zdru-
ženih boroev je tudi bogato slikovno opremljena. V njej so namreč prikazana vsa spominska obeležja v občini, na kratko pa so opisani tudi dogodki, katerim so ta namenjana.
Ob predstavitvi knjige, so v hotelu Vesna v Topolšici otvo-rili tudi razstavo gobelinov borca Ferda Koviča iz Titovega Velenja. Ferdo Kovič se je rodil 1914 leta v bližini Gorice. Med obema vojnama je opravljal različna dela pri železnici — od kurjača do strojevodje.
Leta druge svetovne vojne pa je preživel kot aktivist in borec NOB. V težkih povojnih letih, ko je bilo treba braniti mlado državo in revolucijo, je služboval kot delavec organov za notranje državno varnost po različnih krajih Slovenije. Ves ta čas se je posvečal družbeno političnemu delu in vzgoji mladih. Po težki bolezni se je 1964 leta upokojil. Njegov nemirni duh, ki ga spremlja vse življenje pa tudi v upokojeniških letih ne miruje. Zadovoljstvo je našel v šivanju gobelinov. Njegova dela so tokrat prvič razstavljena, so pa zelo zanimiva, saj s posebno tehniko s šivanko in zelo tanko nitko prenaša na platno dela znanih slikarskih mojstrov.
mz, vos
Odprli so tudi razstavo gobelinov Ferda Koviča (na sliki tretji z leve)
Po trdnem knapovskem običaju
REPORTAŽE
Slavnostni govornik na slovesnosti ob odkritju spomenika v Ravnah je bil generalpolkovnik Ivan Dolničar-Janošik
■■■■■HMBBMHM^^^^HH
10. julija 1986 .	ir Titovo Velenje
(Nadaljevanje s I. strani)
pravili. Razumljivo, saj je bil to jubilejni, njihov srebrni skok. Ko so začeli prihajati na kotalkališče skozi simbolični vhod, kot da bi šli v jamo, so jih s tribune, kjer se je zbralo veliko občanov in gostov — med njimi član predsedstva CK ZK Slovenije Andrej Marine, navdušeno pozdravljali. Z njimi je utripalo celo mesto.
Franc Avberšek, ki je že nekaj časa vodja tega ceremonijala, je pred začetkom povabil na ploščad danes že upokojenega rudarja Cirila Grebenška, ki je pred petindvajsetimi leti vodil prvi skok čez kožo, potem pa jih je vodil še petnajst. Gotovo je bil ponosen, ko je kmalu za tem slišal besede enega od rudarjev, ki je pred četrt stoletja pod njegovim »ukazom« skočil v rudarski stan:
»Pred petindvajsetimi leti stal sem na sodu in premišljeval: ali mi bo žal? Danes zadovoljen sem, da sem rudar!«
Franc Avberšek je povedal, da se je v petindvajsetih letih več kot tri tisoč absolventov Centra srednjih šol iz Titovega Velenja
izšolalo za potrebe Rudnika lignita, kar dokazuje tesno povezanost med teorijo in prakso. Vse to je pripomoglo, da so v petindvajsetih letih izkop premoga povečali za nekaj več kot dvakrat.
Cisto ob koncu so se mladi, novopečeni rudarji zahvalili Centru srednjih šol zavedujoč se, da nobena, še tako dobra šola, ne more nuditi vsega in da si bodo veliko izkušenj še morali pridobiti preden bodo postali pravi rudarji. Takšni, kot so bili tisti na častnih tribunah, ki so njihov skok med rudarje potrdili s trdnim in močnim stiskom roke.
Takšna je bila osrednja prireditev, ob njej pa se je zvrstilo še veliko manjših. Na večer pred stanovskim praznikom so se zbrali na slavnostnem zasedanju tudi delegati delavskega sveta kombinata, kjer jim je za praznik čestital predsednik Skupščine občine Velenje Drago Šulek ter podelil triindvajsetim delavcem odlikovanja Predsedstva SFRJ za posebne zasluge in uspehe pri delu. Predsednik poslovodnega
odbora sozda Franc Leskošek-Luka Slavko Janežič pa se je v imenu kombinata zalivalil 122 delavcem Reka in jim za njihovo dvajsetletno zvestobo podelil tudi priložnostna darila.
Na posebni slovesnosti so dolgoletnim in prizadevnim članom jamske reševalne čete podelili posebna priznanja in nagrade. Na sprejem pa so povabili tudi vse delavce, ki so se upokojili v času med lanskim in letošnjim praznikom.
M. Krstič-Planinc S. Vovk
Red zaslug za narod s srebrnimi žarski je prejel Štefan Zagori-čnik, Red zaslug za narod s srebrno zvezdo sta prejela: Jože Cepin in Franc Krištof, Red dela s srebrnim vencem: Janez Cmerešek, Ivan Črep, Štefan Haložan, Jože Kolenc, Franc Matevž, Slavko Mesarek, Jože Oberč, Branko Oremuž, Franc Pongrac, Franc Pravdič, Ana Reherman-Lenko, Medaljo zaslug za narod: Anton Brešar, Franc Druks in Slavko Felicijan, Medaljo dela pa so prejeli: Ciril Čretnik, Maks Hu-dej, Vincenc Jazbec, Jože Movh, Jože Skok in Stanislav Mrak.
Čeprav se je delo v jami od tistih časov pa do danes precej spremenilo, pa še vedno zahteva močne in odločne može. Ob zvestobi rudarskemu stanu pa so se mladi fantje zaobljubili tudi, da bodo trdno stopali po Titovi poti.
Prav takšnih rudarjev pa si želijo v tem našem velenjskem kombinatu, ali kot je dejal slavnostni govornik Bojan Škarja, predsednik Akcijske konference osnovnih organizacij zveze komunistov Rudnika lignita Velenje: »Skok čez kožo ni samo simboličen vstop v poklic, to je tudi skok v novo življenje, v trdo delo, v boj za napredek in hkrati za življenje, ki pomeni tovarištvo, razumevanje ter medsebojno pomoč. Ta je zmeraj družila rudarje.«
Nikogar ni bilo, ki bi se teh besed ustrašil. Svojo odločenost, da postanejo »knapi« pa je vsak potrdil tudi z vrčkom piva, ki ga je na dušek spil.
Za letošnji skok čez kožo so se rudarji še posebno skrbno pri-
Pogumno inn odločno. Skok čez kožo je tudi skok v novo življenje. Pa še predaja ključa in rudarske svetilke tistim, ki boddo to storili prihodnje leto.
Tudi rdeč nagelj so mladi rudarji sprejemali s takšno ljubeznijo kot so skočili čez kožo.
6. stran ★ f>aS CSS
REPORTAŽE
Titovo Velenje -k	10. julija 1986
Javna tribuna o varstvu okolja
Zanimiva vprašanja poslušalcev Radia Velenje
Omenili smo že, da so na javni tribuni o varstvu okolja, o njej smo obširno poročali v prejšnji številki Našega časa, sodelovali tudi poslušalci Radia Velenje, saj jo je ta neposredno prenašal.
Vprašanja poslušalcev so bila vsekakor zelo zanimiva. Na nekatera so prisotni odgovorili že na javni tribuni, nekatera pa so ostala še brez odgovora. Zaradi pomanjkanja časa jih še nismo uspeli zbrati, vsekakor pa se bomo potrudili, da poslušalci ne bodo ostali brez odgovorov. Morda pa jih bodo dobili na zasedanju vseh treh zborov velenjske občinske skupščine, ko bo na dnevnem redu ta problematika.
Pa poglejmo, kaj je zanimalo naše poslušalce.
Roman Goršek z Gorice je vprašal, kam in kako shranjujejo radio aktivne odpadke. Odgovorili so mu predstavniki Inštituta Jožef Stefan. Jožeta Hri-bernika iz Titovega Velenja je zanimalo, kje je nastala ideja za shranjevanje radioaktivnih odpadkov v Velenjskem grabnu. Tudi on je dobil odgovor, k temu pa dodajmo še to, da je bil eden od zaključkov javne tribune, da v občini Velenje odločno odklanjamo vsakršno možnost o takšnem odlagališču v naši bližini. Poslušalec Jože Prislan je dobil odgovora na zastavljeni vprašanji o tem, zakaj pepela šoštanjskih termoelektrarn ne vračajo v izkopane rove rudnika ter o možnosti uvedbe tehnologije vplinjanja premoga. Ostalo pa je odprto njegovo
vprašanje, kako se republika in federacija vključujeta v reševanje problemov Šaleške doline.
Ju/eta Krevha je zanimalo, kaj bi nastalo iz Šaleške doline čez 10, 15 let, če ne bomo sprejeli potrebnih ukrepov. Delno so udeleženci javne tribune na njegovo vprašanje odgovorili.
Dodajmo pa še to, da v nobenem primeru ne smemo dopustiti, da potrebnih ukrepov za očuvanje našega okolja ne bi sprejeli. Vsekakor je bilo zanimivo tudi vprašanje, ki ga lahko imenujemo tudi pobuda — Kdaj bo v šoli uveden učni predmet o onesnaževanju okolja zaradi osveščanja otrok o potrebnem varovanju okolja. Podal ga je Marjan Prislan.
Tudi vprašanje Jureta Krevha lahko imenujemo pobuda. Zanimalo ga je, zakaj potrebujemo nuklearke v naši domovini, ko imamo toliko neizkoriščenih vodnih in drugih virov energije.
Vsa ta vprašanja seveda povedo, da so tudi poslušalci Radia Velenje ustvarjalno sodelovali v razpravi na javni tribuni o varstvu okolja. Glede na to, da jo je Radio Velenje neposredno prenašal, je bil s to problematiko seznanjen zares zelo širok krog naših občanov, javna tribuna pa je imela odmev tudi drugje, saj, kot vemo, poslušajo Radio Velenje tudi v drugih občinah. Seveda je prav, da se zahvalimo ptt Titovo Velenje, ki nam je omogo čil dober prenos.
(mz)
Brigada Šmartno 86
Dnevno taborjenje v Zavodnjah
Tabor v Savudriji
Šotori čakajo prve
letošnje tabornike
Medtem ko so naši taborniki zbrani v Ribnem skupno z goti prijetno proslavili dvajset letnico delovanja tega tabora, pa tudi tabor v Savudriji letos slavi svoj sicer manjši jubilej — 10-letnico obstoja.
Čeprav ga ves čas pestijo večje in manjše težave in čeprav mu je, ob starejšem bratu, včasih odmerjen manjši kos volje in potrpljenja, pa bo vendar tudi letos številnim mladim tabornikom v teh poletnih počitniških dneh, še kako dobrodošlo zavetje.
Vendar pa je peščica prizadevnih taborniških organizatorjev morala pošteno zavihati rokave, da se je tabor tudi letos »zakoličil« na svoje prijetno mesto, tik ob plaži, med redke, a v vročini tako dobrodošle borovce.
Andrej Oman, predsednik zveze tabornikov občine Velenje si zadovoljno mane roke nad letošnjo pomembno pridobitvijo, Vegradovo kontejner kuhinjo. Nakup so
omogočili ZTKO, OTKS, EKO, ESO ter Gorenje Gospodinjski aparati in Gorenje Propaganda. Objekt vreden okoli 3,4 milijona dinarjev, sedaj pa gotovo že več, so taborniki postavili z udarniškim delom in so tako sezono, na začudenje večine, pričakali sicer utrujeni, a pripravljeni.
Tabor so odprli 1. julija, zaprli pa ga bodo 12. avgusta. Najprej so v njem dobili prostor učitelji telesne vzgoje, ki so se tu sešli na seminarju, nato pa se bodo zvrstili taborniki iz Gornjega grada, Šmartnega ob Paki, Šoštanja in Titovega Velenja ter športna izmena, ki pride sem na priprave.
Kako pošteno se je morala truditi predhodnica, da je bilo v taboru pravočasno po-storjeno vse vsaj približno tako, kot mora biti, pa pove tudi podatek, da se v tednu dni, v morju, niso kopali več kot uro.
Če kuharice (tokrat Tine de Costa) ni, svojo zagnano predhodnico postreže tudi predsednik — vsi za enega, eden za vse.
Vsako leto brigadirjev
Ob rokometnem igrišču eno delovišče, »super« glasba, na drugem koncu nogometnega drugo, na nekoliko oddaljenem pomožnem igrišču tretje delovišče. Tudi tu niso brez glasbe in se po svoje zabavajo ob poslušanju Vala 202. Omeniti moramo še nekaj manjših šotorov in enega nekoliko večjega ter velik napis brigada Šmartno 86 — takšna je bila prva slika ob prihodu v tabor pri osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki.
jo imamo___« To je samo nekaj
vtisov, nekaj misli naših malih sogovornikov, ki so preživeli del letošnjih počitnic po taborniško.
Tea je povedala, da je letošnji tabor zares dobro uspel. Udeležba je bila velika, tudi po 130 tabornikov je prihajalo. Letos jim je služilo tudi vreme. Tako kot lani, so tudi letos posvetili en dan nabiranju in spoznavanju zelišč, pripravili pa so tudi pravo taborniško tekmovanje. Še posebej razveseljivo je, da so pokazali zelo veliko znanja, to pa pomeni, da so se v sproščenih razgovorih, med igro, veliko naučili.
Z užitkom smo jih poslušali. Njihove pripovedi so bile tako pristne, tako duhovite, da bi nas zlahka prepričali, da se jim pridružimo,^la ostanemo malo dlje med njimi. Pa žal nas čas, ta presneti čas, ki neutrudno beži, neprestano preganja. Posloviti smo se morali. Obronki gozdov, prekriti z borovnicami, so ostali za nami, spremljala pa nas je misel na mlade tabornike, ki se imajo v Zavodnjah lepo. Zares lepo. Prav bi bilo, če bi se jim pridružili tudi vsi tisti, ki v tem času nimajo kaj početi, ki se potikajo po ulicah, brez cilja, brez nadzorstva in ki tako slej ko prej začno početi tudi neumnosti. Torej prav bi bilo, če bi to čudovito dnevno taborjenje v Zavodnjah še razširili, če bi tabor odprli za dalj časa in vanj pritegnili še več dogodivščin željne mladine.
Mira Zakošek, foto vos
več
Ob našem obisku smo se najprej napotili h skupini starših brigadirjev, kot so sami dejali veteranom, sicer pa članom predsedstva TVD Partizana Šmartno ob Paki. Tudi ti so brigadirjem, članom osnovne organizacije ZSMS iz tega kraja, pridno pomagali. Kar kmalu se nam je pridružil še komandant letošnje brigade Šmartno 86 Janko Kopu-šar, ki je bil ravno na »obhodu«.
»Letos se je odločilo koristno preživeti tri počitniške dni okrog 50 brigadirjev. Letošnja akcija je za dan, dva krajša od akcij iz preteklih let, kar pa ne pomeni, dà smo se polenili. Krajša je preprosto za to, ker ljudje ne dobijo dopusta, drugi so še že prej dogovorili za počitnice ... Smo pa v teh treh dneh naredili skoraj toliko kot v štirih, če ne petih.
Moram vse kar pohvaliti, saj so pridno vihteli krampe in lopate, barvali ograje, vozili samokolni-ce, urejali okolico športnih objektov . . . Nekoliko težav sem imel le zjutraj in popoldne, ko so ti morali na traso.«
Urška Peršič je končala 7. razred osnovne šole. V brigadi je letos sodelovala prvič. »Maja sem postala mladinka. Hotela sem spoznati nekoliko starejše mladinke in mladince, zanimalo me je brigadirsko življenje in delo ... Po pripovedovanju obeh bratov, ki sta v akciji sodelovala že pretekla leta, je zelo zanimivo. Moram reči, da sta imela prav. Za mano so trije nadvse prijetni počitniški dnevi, prestala sem brigadirski krst, včeš so mi bili družabni večeri ob tabornem ognju.
Seveda se nismo samo zabavali.
Tudi delali smo marljivo. S sabo sem pripeljala tri sošolce. Prepričana sem, da jim tako kot meni ni žal časa, ki smo ga preživeli na deloviščih in pod platneno streho. Prihodnje leto bom gotovo znova na seznamu udeležencev akcije Šmartno 87«.
Urška Peršič
Zlatko Duh — lahko bi ga imenovali kar brigadir veteran, saj smo ga srečali na vseh dosedanjih akcijah. »Nisem edini. Še nas je nekaj takih, ki se v brigado vključimo vsako leto. Razveseljivo je to, da so se nam letos pridružili tudi nekoliko mlajši, ki bodo naše začeto delo nadaljevali. Prav nobenih težav ni pridobiti v brigado vsaj 30 ljudi. Vedno več nas je, ki prve dni meseca julija družimo prijetno s koristnim.
Če so nas ob prvih akcijah krajani gledali nekoliko po strani in menili, da znamo uganjati le lumparije, sedaj niso več takšnega mišljenja. Sicer pa je bilo v brigadi leta nazaj lepo. Tudi v letošnji smo se naužili vsakega po malo.«
Zlatko Duh
Kdor je prišel na akcijo s polnim nahrbtnikom dobre volje in ta svoj nahrbtnik tudi odvezal, bo gotovo hitro pozabil na kakšen žulj ali morebitne druge posledice napornega brigadirskega življenja. Udeleženci brigade so bili znova prizadevni pri uresničevanju začrtanih ciljev. Prepričani smo, da bosta organizatorja brigade, TVD Partizan in osnovna organizacija ZSMS Šmartno ob Paki, kljub včasih pikrim pripombam nekaterih, akcijo pripravila tudi prihodnje leto. Kot vse kaže, bosta imela ob sestavi brigade precej manj težav kot občinska konferenca ZSMS Velenje, ki ni uspela iz takšnih in drugačnih razlogov pridobiti za zvezno akcijo Istra 86 brigadirjev niti za celo brigado.
Delovni dan šmarskih brigadirjev se je začel že ob 6. uri zjutraj, od 7. do 13. ure so bili na delovišču, nazaj pa so se vračali ob 15. uri. Večerne urice ob tabornem ognju so izkoristili za razne družabne igre, kulturno snovanje, v soboto zvečer so pripravili brigadirski krst. Izdali pa so tudi svoje glasilo Brigadir.
Kot na vseh dosedanjih akcijah so tudi na letošnji udeleženci delali največ pri vzdrževanju športnih objektov, urejanju njihove okolice, kopali jarke za kanalizacijo. Zračunali so, da so opravili okrog 1100 prostovoljnih ur, njihovo vrednost pa ocenili na približno 700 tisoč dinarjev.
Pa dajmo besedo še dvema udeležencema letošnje brigade.
Na letošnji brigadi Šmartno 86 je sodelovalo okrog 50 mladih, ki so v treh dneh opravili približno 1100 udarniških ur
Po serpentinasti cesti smo se bližali Zavodnjam, tej prijetni hribovski vasici. V središču kraja smo zavili desno in nadaljevali pot po gozdni cesti. Na obronku gozda so zorele borovnice, ki so nas vabile, vendar za to ni bilo časa. Mudilo se nam je k mladim tabornikom. In že smo ugledali gozdno jaso in na njej tabor taborniškega odreda Pusti grad Šoštanj. Ti namreč pod vodstvom taborovodkinje Tee Podgoršek skrbijo za ves program dela in življenja v taboru.
Ob našem obisku je bilo v taboru vse tiho. Takrat pa nas je pozdravila taborovodkinja Tea.
»Zdajle so vsi taborniki v svojih vodovih kotičkih,« je dejala,
Približali smo se skupinici, ki je prepevala. Učenje taborniških pesmi je namreč ena izmed aktivnosti, ki je najbolj priljubljena. Kar težko bi zabeležili vse kar so nam navdušeno pripovedovale Marjetka, Sonja, Matej... Bili so polni lepih vtisov in večini je bilo žal, da letos ne bodo mogli več na taborjenje v Zavod-nje.»Tukaj je zares lepo, smo v naravi, nabiramo borovnice, učimo se taborniških veščin. Tekamo po gozdu. Tu ni treba paziti na avtomobile. Pa dobro kuharico imamo in seveda tovarišico Teo, radi
Počitnice so tu! Ta čudoviti čas. Preživeti jih je treba čim bolj zanimivo, veselo. Doživeti je treba kaj zares nepozabnega, kar se ti vtisne globoko v spomin. Kar bo tudi vredno zapisati v šolsko nalogo nato temo, ki bo gotovo ena prvih obveznosti, ko bodo naši šolarji spet posedli za šolske klopi.
Možnosti za takšno preživljanje počitnic imajo naši šolarji kar veliko. Ena zanimivih oblik je tudi dnevno taborjenje v Zavodnjah, ki ga že nekaj let organizira občinska zveza prijateljev mladine Velenje.
»Pa pojdimo pogledat, kako je v Zavodnjah!« smo dejali prejšnji teden, v četrtek, 3. julija. In bilo je ravno še pravi čas. Tega dne so namreč tabor, ki je bil odprt od 26. junija, zaprli.
kmalu pa bo tukaj prav živahno, saj se bliža čas kosila.
Seveda nismo čakali, da bi prišli taborniki, odhiteli smo v njihove vodove kotičke. Morali smo se krepko potruditi, da smo jih našli. Svoje kotičke so namreč uredili na različnih koncih, v gozdu, na jasi, med drevjem.
10. julija 1986
* Titovo Velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
nas cas * stran i
Krajevna skupnost Franca Leskoška-Luke Pesje
Krajevna skupnost Lokovica
dinsko organizacijo smo pripravili ples. Upajmo, da nam bo vodstvo podružnične šole še kdaj dovolilo takšno zabavo.
Zelo je uspel tudi orientacijski pohod za krajevni praznik in ga bomo prihodnje leto spet izvedli.
Tudi načrtov za naprej ni malo. Že v začetku tega meseca smo za pionirje naše šole predvideli taborjenje na Trebeli-škem. Na izlete tudi nismo pozabili, največ skrbi pa bomo namenili urejanju igrišča ob šoli. Radi bi ga asfaltirali, žal pa sami nimamo denarja. Seveda se bomo udeležili vseh udarniških akcij, ki jih v naši krajevni skupnosti tudi v prihodnje ne bo manjkalo, če želimo postoriti vsa načrtovana dela. Sicer je naše sodelovanje z vsemi krajevnimi dejavniki zgledno in si tega želimo še naprej.«
B. Mugerle
Osnovna organizacija ZSMS Paka
Prizadevno čez poletje
Pomembna pridobitev za praznik
V nedeljo so s pohodom ob spominskih obeležjih v krajevni skupnosti Franca Leskoška-Luke v Pesju sklenili slavje ob letošnjem krajevnem prazniku, ki ga tamkajšnji krajani praznujejo vsako leto 7. julija, v spomin na ta dan leta 1941, ko je bila uspešno izvedena napisna akcija v Šaleški dolini. Letošnje praznovanje se je pričelo že prejšnjo nedeljo s pionirsko olimpiado, se nadaljevalo v torek z risanjem na asfalt in v petek s smučarskimi skoki na plastični skakalnici. V Pesju je bilo letos še posebej slovesno tudi zato, ker so krajani odslej bogatejši za nov dom krajevne skupnosti, gasilci, ki so ob tej priložnosti slavili 40-letnico obstoja in delovanja društva, pa za nov gasilski dom.
ODKRITJE SPOMENIKA
V	petek, 4. julija, je krajevna borčevska organizacija pred novim domom odkrila spomenik v spomin na žrtve in padle rodoljube iz tega kraja. V spomenik so vzidali plošče s Kavretove hiše, v kateri so se leta 1930 dva meseca zadrževali nekateri člani biroja CK komunistične partije, z Melanškove hiše, kjer so se kalili mladi skojevci ter ploščo z imeni vseh 84 žrtev NOB iz Pesja in okolice. Ob odkritju spomenika je najprej spregovorila sekretarka združenja borcev Pesje Marija Žorž, ki je med drugim dejala, da naj bo ta pomnik v spomin padlim in v opomin sedanjim in bodočim rodovom. Sledil je krajši kulturni program, v katerem so sodelovali recitatorji in ženski pevski zbor društva upokojencev iz Titovega Velenja. Zatem je predsednik združenja borcev Pesje Jože Jerič odkril spomenik, na katerem so združena vsa spominska obeležja, in ga predal v varstvo mladim iz Pesja.
SLAVNOSTNA SEJA
V	soboito se je praznovanje v Pesjem nadaljevalo s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti. Po pozdravnem govoru, pregledu zgodovine Pesja in kulturnem programu, ki so ga lepo izvedli mladi tamburaši in recitatorji, so podelili bronaste znake in priznanja krajevne konference SZDL Pesje. Prejeli so jih: Ferdo Kukovec, Pavle Planine, Rozika Hribar, Vili Grubar, Marija Hostnik, Ne-venka Ocepek, Stane Osojnik in Emica Poznič. V nadaljevanju seje je predsednik skupščine krajevne skupnosti podelil posebna priznanja, letos prvič, posameznikom in drugim, ki so s svojim delom ka-
korkoli prispevali k razvoju in napredku kraja. Dobitniki teh priznanj so: Franc Avberšek, Lojze Merzel, krajevni skupnosti Šoštanj in Center — levi breg ter gasilsko društvo Pesje. Od letos dalje pa v tej krajevni skupnosti podeljujejo tudi nagrado »7. julij« za izredne zasluge pri gradnji objektov. Prvi jo je prejel Tone Hladin.
40-LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA
S tekmovanjem gasilskih desetin v soboto dopoldne je gasilsko društvo Pesje nadvse slovesno proslavilo 40-letnico svojega delovanja. Ob 11. uri so mimo častne tribune krenile gasilske desetine Šaleške doline, v povorki pa so prikazali tudi najsodobnejšo gasilsko opremo. Po
mimohodu je nekaj več o delu in razvoju tamkajšnjega gasilskega društva spregovoril predsednik društva Vili Gruber. Po razvitju novega prapora je bila na vrsti podelitev spominskih plaket, priznanj in pohval posameznikom in gasilskim društvom Šaleške doline ter avto moto turing klubu Titovo Velenje.
Občinska gasilska zveza Velenje je ob tej priliki podelila priznanja prve in druge stopnje za zasluge pri razvoju gasilstva. Priznanje 1. stopnje
sta prejela Marjan Poznič in Tone Hladin, 2. stopnje pa Silvo Hudournik. Gasilsko društvo iz Pesja je prejelo spominsko sliko. Najbolj slovesno je seveda bilo, ko sta edina še živeča ustanovna člana gasilskega društva Pesje Angela Glušič inLeopold Meh prerezala trak in tako odprla nov gasilski dom, ki bo gasilcem omogočil še uspešnejše delo.
B. Mugerle
Podelitev priznanj na slavnostni seji skupščine KS
Udeleženci gasilske povorke pred novim gasilskim domom
Pomena zaklonišč ni potrebno posebej poudarjati, saj so zaklonišča najučinkovitejše zavetje ne le pred mevarnostjo klasičnega orožja za napade iz zraka, ampak tudi pired učinki strelnega in drugega stodobnega orožja. Njihova veljaiva je pomembna tudi pri uporabn jedrskega orožja, zlasti zaradi tega, ker se v dobrih zakloniščith zmanjša obseg radioaktivnih paadavin in njihova učinkovitost. Zato bi bilo v zakloniščih ob jeedrski eksploziji temu primerno imanj žrtev.
Z zaklannjanjem se v občini Velenje pristtojni organi ukvarjajo že dalj čaasa. Pomemben napredek pri izdvajanju zaklanjanja pa je bil dossežen na začetku tega desetletja, , ko smo izdelali načrt graditve i in uredili predpise za gradnjo zaaklonišč v tako imenovani prvi coni ogroženosti pred zračnimi napadi. Sem spadajo Titovo Vefelenje z vsemi mestnimi krajevnimni skupnostmi, Šoštanj in Pohrastitnik. Tako smo v občini Velenje poostavili osnove za smotrno in raacionalno graditev zaklonišč, kici jih gradimo v družbenih in zasesebnih objektih. Nazadnje je skuupščina občine Velenje pred dve/ema letoma sprejela odlok o zaiakloniščih in drugih zaščitnih obbjektih in upoštevala
predvsem nova spoznanja o uporabi sodobnih napadalnih sredstev ter izkušnje, ki so jih pridobili pri gradnji zaklonišč. Z odlokom pa smo predvsemm želeli zagotoviti enotnost v temeljnih elementih izvajanja zakloniščne politike in to področje zaščite pripeljati na raven, ki bo spodbujala racionalno in smotrno vlaganje denarja v gradnjo zaklonišč.
Pri tem smo se zlasti zavedali, da v velenjski občini ne bomo zmogli naenkrat rešiti vseh potreb in bomo zaklonišča gradili v daljšem obdobju, glede na gmotne razmere družbe in njenih sestavnih delov. To pomeni, da bomo v občini Velenje zaklonišča gradili usklajeno z materialnimi možnostmi in ne tako, kot narekujejo potrebe. Velja omeniti, da so zaklonišča grajena smiselno in jih lahko miru koristno uporabljamo za različne namene.
Čeprav je v občinskem odloku o zakloniščih določeno, da morajo lastniki zasebnih hiš in drugih stavb v naseljih, kjer je obvezno graditi zaklonišča, plačati prispevek, tega v občini po 1982. letu nismo obračunavali, ker niso bile povsem znane osnove za njegov izračun. Letos pa bo občinska
življenje
uprava za družbene prihodke pri davku od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic odmerila tudi prispevek za graditev zaklonišč v višini 0,06 odstotkov.
Osnova za izračun tega prispevka, ki ga morajo plačevati lastniki zasebnih stanovanjskih stavb, je število kv. metrov, x povprečna gradbena cena, x faktor gradbene izvedbe, manj amortizacija. Tega prispevka so oproščeni lastniki v primeru, če je v stavbi zaklonišča že zgrajeno ali če so prispevek plačali pri izgradnji.
Marsikdo se bo morda hudo-val ko bo od občinske uprave za družbene prihodke prejel odločbo o obveznosti plačila prispevka za gradnjo zaklonišč, zlasti, ker so tokrat na vrsti lastniki zasebnih hiš in stanovanjskih objektov. Vendar menimo, daje pri tej finančni obremenitvi potrebno pomisliti na dejstva, ki so v zdajšnjem svetu vedno prisotna.
Morebitna vojna bo neizprosna in ne bo izbirala nobenih uničevalnih sredstev in tudi ne podro-čij.
Zanjo bo pomembno predvsem preživeti! Preživeti vojno pa bo največkrat pomenilo tudi zmagati! Dobro zgrajena zaklo-
nišča so porok, da bomo preživeli in zmagali.
OBČINSKI ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO OBČINE VELENJE
Odprli težko želeno trgovino
Za svoj stanovski praznik, 3. julij, se niso veselili samo rudarji, ampak tudi krajani krajevne skupnosti Šentilj. Po mnogih zapletih, prizadevanjih in velikih željah so naposled le dobili svojo trgovino.
Kot je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Šentilj Miro Vranjek, so te pridobitve nadvse veseli. Koliko jim zares pomeni, vedo le tisti, ki so takšno stisko doživeli. Zato jim ni bilo žal vsega časa in truda, ki so ga nekateri vložili pri reševanju vprašanja o osnovni preskrbi v tem kraju.
Čeprav si v tem času delovna organizacija Era ne more in ne
sme privoščiti poslovne enote, ki bi poslovala z izgubo, so pri njeni ponovni vrnitvi v ta kraj imela precej zaslug velika mera prizadevnosti krajanov in močna želja. Danes se krajani Šentilja lahko ponašajo s primerno urejenim trgovskim lokalom, ki po svoji založenosti povsem zadošča potrebam po preskrbi v krajevni skupnosti Šentilj, skupaj z Ero pa so ga uspeli urediti v zelo kratkem času, z malo denarja in brez papirnate demokracije.
Samopostrežna trgovina v Šentilju bo odprta od 8. do 13.30, dvakrat na teden tudi malo dlje. Prisrčen kulturni program so ob tej priložnosti pripravili učenci tamkajšnje podružnične šole in mladinke.
Največ teža
Težko je uskladiti želje in potrebe. To vsak zase dobro ve. Za krajane Lokovice nastopajo skupaj. Kaj pa so urejene ceste, kanalizacija, ... drugega kot potrebe in želje.
»Zal,« pravijo, »je denar pri tem najpomembnejši. Kolikor ga imaš, toliko lahko narediš. Čeprav smo na naših cestah delali že precej udarniško, so te slabo urejene. Zlasti ob nalivih so te takšne, kot da jih ne vzdržujemo.«
Lani so se krajani lotili posodobitve ceste Križnik—Penk. V celoti je zaradi pomanjkanja sredstev niso mogli asfaltirati. Sedaj trkajo na mnoga vrata in iščejo manjkajoči denar, za to naložbo bodo morali odšteti približno dva milijona dinarjev. Prihodnje leto naj bi prišla »na vrsto« še dva odseka.
Kar skoraj pet let so morali Lokovičani čakati na svoje večnamensko športno igrišče. Lani jim je uspelo prostor za silo urediti, letos pa so le zbrali toliko denarja, da so ga pred dobrima
11 s cestami
dvema mesecema asfaltirali. Udarniškega dela pri tem gotovo ni treba posebej omenjati. Kot pravi predsednik skupščine te krajevne skupnosti Viktor Glavnik, so se izkazali mladinci. Čeprav to na prvi pogled ni bila tako zahtevna naloga, sedaj ugotavljajo, da jih bo veljala kar okrog 2 milijona dinarjev. Treba je, seveda prostovoljno, urediti šj njegovo okolico in možnosti za športno rekreativno dejavnost bo dovolj.
Dokaj trd oreh predstavlja tudi obnovitev tamkajšnjega doma družbenopolitičnih organizacij. Z združenimi močmi bodo tej nalogi lahko kos.« V krajevni skupnosti Lokovica smo že krajani večkrat pokazali, da znamo krampati in lopatati. To tradicijo sedaj nadaljujemo, čeprav je treba reči, da bi nas bilo lahko na tem ali onem delovišču še več.«
Vse omenjene naloge so prednostne v programu samoprispevka za to leto. Ničmanj dela nimajo z reševanjem vsakdanjih vprašanj, kot je avtobusna povezava s Titovim Velenjem, trgovina,...
Med vsemi dejavniki v krajevni skupnosti Paka so zagotovo med najbolj aktivnimi mladi. Veliko uspešnih akcij, vrsta drugih aktivnosti, ki so jih pripravili samostojno ali v sodelovanju z drugimi ter vse ostalo priča o njihovi dobri organiziranosti in vsestranski aktivnosti. Ni proslave in praznovanja v kraju, na katerem ne bi sodelovali s svojim programom, za osmi marec pa so skupaj z učenci tamkajšnje osnovne šole izdali tudi glasilo Naš glas.
Sicer pa je o dejavnosti in načrtih osnovne organizacije ZSMS Paka spregovorila podpredsednica Iris Žičkar: »Zelo dobro deluje dramsko-recita-torski in literarni krožek. Njegovi člani se s svojim programom aktivno vključujejo v kulturne prireditve. V zimskih mesecih smo imeli v telovadnici osnovne šole krožek namiznega tenisa. Sedaj, ko so športne
aktivnosti na prostem, je v ospredju nogomet. Naši mladinci so pri tem dosegli že nekaj vidnih uspehov. Sodelovali smo pri naboru in pospremili naše fante, ko so odšli k vojakom. Ob sprejemu pionirjev v mla-
Tudi množična udeležba krajanov ob otvoritvi Erine trgovine je dokaz, da so krajani Šentilja te pridobitve nadvse veseli
8. Ptran ★ nSS C3S mfcammmmmmmmrnmmmmmmmmi
OBČINA VELENJE
Titovo_Velenje *	10 julija 1986
Rečica ob Savinji
Igre 8. vaške olimpiade
Zadnje dni prejšnjega tedna je bilo v Gornji Savinjski dolini zagotovo najbolj pestro, razgibano, veselo in prijetno na Rečici ob Savinji. To še posebej velja za nedeljo, sicer pa pojdimo od začetka. Že v petek popoldne so v tamkajšnjem prosvetnem domu ob letošnjem dnevu gornjesavinj-skih lovcev odprli občinsko lovsko razstavo, z njo predstavili najlepše trofeje vseh lovskih družin in predstavili njihovo dejavnost. V soboto so v prostorih osnovne šole odprli še razstavo, ki so jo namenili 400-letnici pridobitve trških pravic, sobotni večer pa sklenili z nastopom tambura-šev iz Griž pod vaško lipo.
Višek vsega je bila seveda nedelja. Pričelo se je že ob 9. uri dopoldne s turnirjem ženskih ekip v malem nogometu. Bila je to prava poživitev za nogometne navdušence po,utrudljivem mehiškem svetovnem prvenstvu, zato si prav vse nogometašice zaslužijo pohvalo in čestitke.
Nedeljsko popoldne na Rečici pa je bilo sploh bogato in zanimivo in dobrim 2.000 obiskovalcem od blizu in daleč obiska zagotovo ni bilo žal. Najprej so bile ob 15. uri na vrsti igre 4. kola »Poletje 86«, ki sta jih v sodelovanju z domačim turističnim društvom pripravila Delo in Kompas. Domači tekmovalci so se v petih igrah pomerili z vrstniki iz Žalca in tesno zmagali s 3:2. Ob tem je zanimivo, da so gostje zmagali v dveh igrah, v katerih pravzaprav »ne bi smeli«, saj gre za dve izrazito domači posebnosti. Žalčani so namreč precej hitreje od domačinov sestavili grb Rečice in tako domačinom nekoliko zagrenili 400-letnico pridobitve trških pravic, boljši pa so bili tudi v igri, za katero so uporabili rečičko znamenitost — sramotilni steber, ali »pranger« kakor ga sicer imenujemo in jih je v Sloveniji le še pet. Sramota, zares. Toda kaj za to. Domačini so jim hitro vrnili milo za drago s
tremi zmagami v igrah, ki so v resničnem življenju že prava zgodovinska, narodopisna in predvsem kakšna drugačna značilnost Gornje Savinjske doline. Najhitreje so na voz naložili zares zajeten hlod, za spremembo je imel »štempelj«. ga prepeljali na določeno mesto in odžagali rtino. Vaja ob »nujnih« primerih le nekaj velja. Hitrejši so bili od gostov tudi, ko so »na roke« lovili ribe, pri tem pa so njihovo spretnost budno opazovali ribiči, sicer skriti v množici. Tucli kopja so v jazbeca metali bolj natančno kot gostje. V jazbeca zato, ker ga gornjesavinjski lovci najraje lovijo. Večino dela namreč opravi zvesti prijatelj pes. Za zaključek sta predstavnika obeh občinskih skupščin s trnki skušala uloviti že prej enkrat ulovljene ribe. Pravilen način in ribarjenje v kalnem seveda nista rodila nikakršnih sadov. Naj se ve!
Vrhunec pa je bil šele na vrsti. To je seveda bila že 8. po vrsti vaška olimpiada, veselo in razvedrilno tekmovanje prebivalcev vseh zaselkov te prostrane krajevne skupnosti, ki vsako leto združi vse prebivalce. Pa ne le njih. Vedno se na Rečici zberejo tudi številni gledalci iz vse Gornje Savinjske doline, in tudi tokrat je bilo tako. Prirediteljem nikoli ne zmanjka domislic za nove zanimive igre, kar so dokazali tudi letos. Veselje, smeha, zabave, tekmovalne vneme in športnega vzdušja v nedeljo znova ni manjkaló. Z eno samo točko naskoka so zasluženo zmagali tekmovalci Pobrežij in se seveda veselili kot pravi olimpijski zmagovalci. Le kje so drugouvrščeni izgubili to točko in olimpijsko slavo?
Vlečenje vrvi je stalna igra in je tudi tokrat opravičila svoje mesto na olimpiadi. Nekaj podobnega velja tudi za hokej z metlo, ki je zelo zanimiva, za marsikoga pa včasih tudi boleča igra. Žaganje hloda, ki »vsebu-
Slavje šoferjev in avtomehanikov
Ob 13.^Mijji, dnevu šoferjev in avtomehanikov, so člani ZSAM Mozirje pripravili slovesnost že v soboto in z njo proslavili tudi 30-letnico delovanja svojega združenja.
Svoje slavje so najprej dopoldne obeležili z vožnjo najrazličnejših vozil iz Nazarij, preko Gornjega grada in Ljubnega do Mozirja, osrednja slovesnost pa je bila popoldne na prireditvenem prostoru v Savinjskem gaju. Najprej je skozi Mozirje krenila povorka uniformiranih članov domačega in številnih sosednjih združenj, v Savinjskem gaju pa so nato ocenili svojo tridesetletno pot in delo, podelili priznanja ustanoviteljem združenja, njegovim dolgoletnim in prizadevnim članom, sosednjim združenjem, delovnim organizacijam in drugim.
Združenje so ustanovili junija 1956 v Nazarjah, njegovi ustano-
vitelji pa so bili med drugim Ivan Banko, Stanko Brie, Ivan Pavlic, Hinko Kralj in Ivan Šte-be. Takoj na začetku je združenje štelo 25 članov, danes jih ima že 280, njegovi osnovni cilji pa se seveda do danes niso bistveno spremenili. Po osmih letih delovanja so leta 1964 člani združenja pridobili prapor, v tem ietu pa je združenje pričelo tudi z izobraževanjem voznikov amaterjev. Pomembna prelomnica je tudi leto 1970, ko je pričela delovati avto-šola, prva pod okriljem ZŠAM v celjski regiji, ki je od takrat do danes močno povečala obseg ""svoje dejavnosti. Leta 1976 je združenje pridobilo svoje poslovne prostore, zagotovilo pa si jih je s sovlaganji pri gradnji gasilskega doma v Mozirju. Od takrat dalje je število članov nenehno raslo, združenje je opravilo veliko dela na področju izobraževanja in vzgoje šoferjev ter opravilo veliko drugih pomembnih nalog, zato sobotno slavje ni bilo naključno.
Bočna, Menina planina
Poimenovanje in zborovanje
Osrednjo prireditev ob 4. juliju so v Gornji Savinjski dolini pripravili na Menini planini.
Na prostoru ob tamkajšnjem planinskem domu so se na prazničnem zborovanju in tovari-škem srečanju zbrali borci Zi-danškove in Šlandrove brigade, planinci, taborniki, mladinci, številni prebivalci Gornje Savinjske in Tuhinjske doline ter drugi obiskovalci. Srečanje na Menini ni bilo naključno, saj so pred tem na obeh straneh tega mogočnega
cest
pogorja pripravili priložnostni slovesnosti. V partizanski vasici Bočna so cesto iz tega kraja do vrha Menine poimenovali po slavni Zidanškovi brigadi. Borcem, krajanom in drugim gostom so krajši kulturni program pripravili moški in ženski pevski zbor ter osnovnošolci iz Bočne. Istočasno so na drugi strani cesto iz Tuhinjske doline do vrha Menine poimenovali po brigadi Slavka Slandra, slavje pa so zatem sklenili s skupnim prazničnim srečanjem in zborovanjem na Menini.
Zaslužena priznanja ustanoviteljem združenja
Žiga, žaga, poje žaga, z vsake strani hloda pa dva žeblja
Savinjski gaj
Blišč na dveh kolesih
je« dva dolga žeblja, pa nošnja v košu, z zavezanimi očmi in vmesnimi ovirami seveda, iskanje steklenice v senu in druge igre, so zares vzbujale veliko smeha in zabave pri gledalcih, pri tekmovalcih pa veliko vneme in, kot vsako leto, tudi nekaj hude krvi. Zapletov pri takšnih igrah pač ne more manjkati. Tokrat so jih bili »deležni« tekmovalci Prihove, ki so na olimpiadi nastopili prvič, pa končali na »neslavnem« zadnjem mestu. Seveda hude krvi ne bi bilo, če ne bi do omenjenih zapletov prišlo prav v dveh igrah, kjer so bili najboljši. Po prvem razočaranju in jezi je prišel pravilen sklep: odnehali ne bomo in se drugo leto spet vidimo. Z večjo prilagojenostjo na pravila, z boljšim poznavanjem pritožbenih postopkov in drugimi izkušnjami, obljubljajo maščevanje. Prav je tako in spet bo veselo, zabavno in napeto.
Kakorkoli že, vaška olimpiada na Rečici ob Savinji je znova uspela in potrdila upravičenost svoje priljubljenosti daleč naokrog. Drugo leto bo na vrsti 9. zapored, z novimi igrami, novimi zapleti in vsem kar zraven sodi. Nasvidenje torej!
Na teku se dobimo
Strokovnjaki so ugotovili, da
je lahkoten tek v naravi najprimernejša oblika ne samo razvedrila, temveč tudi negovanja zdravja, obnavljanja moči.
Tek je osvojil množice. Ne pri nas, kjer je najpomembnejše opravilo dom, družina, delo, za vse drugo pa ne ostane časa. Niti ne za zdravje, sprostitev.
Morda ste eden izmed tistih, ki skrivaj, na večer, teče, ali pa se saj skuša s tekom. Pa vam ne gre in gre. Ali pa dosegate nadpovprečen rezultat, pa ste sami in ga niti ne morete primerjati s komerkoli.
Morda veste, da so ljubitelji tekov v naravi že povezani v tekaški sekciji v Gorenju. Morda že veste, da so lani ob novem letu začeli s teki od Titovega Velenja do Topolščice. Vsak petek imajo ta tek. Vsak torek imajo tek s hojo za začetnike.
Ce vas zanima ta oblika rekreacije, se lahko pridružite. Ni pomembno, da ravno delate v Gorenju.
Vsakdo se lahko pridruži. Priti je treba: vsak torek do 19,30 pred Standard, Šaleška 2/d (vhod v trgovino s kolesi), ali pa v petek, do 16,30 — zbirališče na istem prostoru.
Podrobnejše informacije boste lahko dobili, če pokličete Gorenje, oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost, tel. 853-231, int. 132.
Tekaška sekcija Gorenja pa ljubiteljem tekov v naravi omogoča tudi udeležbo na številnih množičnih rekreacijskih tekmovanjih. Tako sedaj zbirajo prijave za tradicionalni mirnopeški tek, ki bo štel tudi za odprto prvenstvo Slovenije v malem maratonu.
H.J.
Konec prejšnjega tedna so si za svoje letošnje srečanje izbrali lastniki jeklenih konjičkov. Motoristi od blizu in daleč so se pričeli v Savinjskem gaju zbirati že v petek popoldne in mnogi so si v borovem gozdičku ob nogometnem igrišču postavili tudi šotore. V soboto dopoldne so se v spremstvu odpeljali do Logarske doline in nazaj, sicer pa so izko-
ristili tudi priložnost, da se še bolj spoznajo, si izmenjajo izkušnje in se dogovorijo o oblikah prihodnjega sodelovanja in povezovanja.
Za slučajne in »navadne« obiskovalce so bili jekleni lepotci prava paša za oči, veliki večini pa so se ob pogledu na vso to nedosegljivo dragocenost lepo cedile sline.
Pa je bilo res kaj videti — in si misliti svoje
Presneta voda, povsod je je polno, le v škafu ne
Hokej z metlo je zares »atraktiven« šport
Mi se imamo radi..., če bo le še voda v vrečki zato in ne bo poljubček preveč moker
io.juiiia 1986_★Titovo Veienje_ ŠPORT. TELESNA KULTURA	nas cas * »sträng
Titovo Velenje postaja smučarsko skakalno središče
Navdušenje nad lepim objektom
-Prelep je bil pogled v četrtek popoldne, na dan rudarjev, na novo nastajajoče smučarsko skakalno izobraževalno središče pri velenjskem gradu. To, kar se je še pred dvema mesecema zdelo nemogoče, je postalo mogoče. Že lani so nadvse zagnani delavci velenjskega smučarsko skakalnega kluba preuredili takratno-45-metrsko skakalnico v 55-metr-sko in s tem uresničili le polovico svojih želja, načrtov. »Skakalnico moramo preobleči še s plastično snovjo«, so si dejali ob njeni preureditvi. Po tihem so tudi načrtovali, da bi bila otvoritvena tekma na njej lahko za letošnji dan rudarjev.
»Odločitev je bila težka, saj smo se zavedali, da bo potrebnih veliko naporov, predvsem pa denarja. Sestavili smo gradbeni odbor,ki
se je 28. aprila letos pod vodstvom predsednika Feliksa Za-
mude sestal na prvi seji, 30. junija zvečer ob 19. uri in pet minut pa je naš skakalec Iztok Golob prvič skočil na njej. Njegov skok je bil dolg 44 metrov in takrat smo vedeli, da smo zmagali. Prvi skoki so presenetili naša pričakovanja. Potrdili so, da je skakalnica varna, da dopušča dolge skoke in je tako primerna tudi za vrhunske tekmovalce. Zahvaljujem se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri njeni ureditvi. Še zlasti smo veseli velike podpore Planica komiteja in Smučarske zveze Slovenije, seveda pa tudi vseh v občini — od občinske telesnokulturne skupnosti oziroma ZTKO Velenje naprej.« Tako je dejal navdušeno na dan otvoritve Alojz Jevšenak, ki je že 31 let predsednik kluba. Resnično, na prostoru ob gradu smo občani dobili prekrasen objekt. Tako so ga ocenjevali gledalci. Blizu dva tisoč se jih je zbralo na slovesni otvoritvi. Dobili smo sodobno odlično narejeno skakalnico, kar so zatrjevali tisti, ki se nekoliko bolje poznajo na smučarske skoke. To pa so bili Niko Belopavlovič, predsednik Planica komiteja, Lojze Gorjanc,
Slavko Janežič je slovesno prerezal trak in odprl skakalnico
V izjemno kakovostni in izenačeni konkurenci je pri starej-Sih pionirjih zmagal Gorazd Pogorelčnik, pred Danilom Red-njakom in Christianom Moserjem iz avstrijskega Zahomca.
»Rudarska svetilka« Kopaču iz Žirov
Na plasttični skakalnici v Pesju je bila 4. jjulija tekma za »rudarsko svetilko«, na kateri so nastopili skakailci iz številnih slovenskih klubcov. Med vsemi je zbral največ točSk Robert Kopač (Alpina Žiri), kki je tako osvojil letošnjo rudarssko svetilko in obenem skočil nov,-i rekord skakalnice.
Rezultati:: mlajši pionirji: 1. Oprešnik (Zbelovo) 170,5 (26, 28), 2. Triiplat (T. Velenje) 170,3 (26, 27), 3. Zagernik (Fužinar) 169,6 (26,, 27) 4. B. Rednjak (T. Velenje) 169,4 (26, 26,5), 5. Oblak (Biraslovče—Andraž) 167 (27, 27),... 8. Kanduti (T. Velenje) 164,9) (26, 26,5) itd.; starejši pionirji: 1. Pogorelčnik 204,9 (30,5, 32),i, 2. D. Rednjak (oba T. Velenje) 2202,9 (31, 31,5), 3. Moser (Zahoomec) 198,6 (29,5, 31) itd.; mladdinci: 1. Janus (Ilirija) 205,6 (32,!, 31), 2. Triplat (Bled) 203,9 (31,, 31,5), 3. Dolar (T. Ve-
lenje j ivo,j (ju,3 31), itd.; člani: Kopač (Alpina) 219,3 ^32,5, 33,5), 2. Martinjak (Triglav) 185,7 (29,5, 30), 3. Turnšek (B.-Andraž) 180,7 (29,5, 30) itd.
direktor klasičnih reprezentanc, pa konstruktorja brata Gorišek, Jože Kavčič, podpredsednik odbora za skoke pri Smučarski zvezi Slovenije Andrej Tomin, vodja Planiške šole in trener perspektivne pionirske ter mladinske reprezentance. Niso pa pohvalili samo skakalnice, ampak tudi vse člane gradbenega odbora kluba. Zaslužijo si vse priznanje, saj so objekt zgradili v rekordnem času, smo med drugim tudi lahko slišali.
Otvoritev novega objekta na novo nastajajočem slovenskem smučarskem izobraževalnem središču v Titovem Velenju je bil resnično pravi praznik za člane kluba. Ta praznik so olepšali še skakalci, saj se jih je kar 86 iz 17 klubov zbralo na tekmi. Gledalci so se še posebej razveselili, ker so na uvodno tekmo prišli tudi Primož Ulaga, Miran Tepež in jugoslovanski rekorder v skokih Matjaž Debelak. Videli smo res pravo vrhunsko tekmo. Vsakemu so iz srca zaploskali. Najdlje pa se je razlegalo ploskanje ob poskusnem skoku Ulage, saj je s 54,5 metra postal prvi rekorder skakalnice, ki jo je slovesno izročil namenu predsednik poslovodnega odbora Rek Franc Le-skoška-Luke Slavko Janežič. Pred tem pa je Niko Belopavlovič zasadil prvo lopato za zgraditev še večje — 75-metrske skakalnice. Stala naj bil ob sedanji 55-metrski, s čimer bo Titovo Velenje postalo novi smučarski izobraževalni center v Sloveniji. Hkrati pa je predsednik plani-škega komiteja obljubil vso finančno podporo pri izgradnji novega objekta. Smučarski delavci pa lahko računajo tudi na pomoč Reka, je med drugim dejal Slavko Janežič.
»Na novi skakalnici naj bi videli prve skoke že prihodnje leto za občinski praznik« je bil optimističen Alojz Jevšenak.
. , --jgjs«,,	Ob otvoritvi
skakalnice so Hj^HV povedali : Mar-^St^M^Ìé; jan Klepec,
v * predsednik
^ÉkÉk »*f"!W >>v plansko ■ i '^T gradivo občin-ske telesnokul-■p®*4 turne skupno-stismo zapisali, da bomo z boljšo športno turistično ponudbo v občini povrnili nekaj sredstev, ki jih gospodarstvo daje za šport. Zagnani športni delavci skakalnega kluba so se ob podpori združenega dela in drugih zelo konkretno lotili uresničevanja dogovorjenih nalog. Plod tega in tisočih prostovoljnih ur je lep funkcionalen objekt, ki je pomemben korak k nastajanju republiškega izobraževalnega središča v Titovem Velenju za smučarske skoke.
%	Iztok Golob:
^ÉÈh^ odlični domači
B * bitelji smučar-skih skokov smo se te ska-JRj^ kalnice zelo ^aP^SKvC» razveselili. Spr-^^^M^^Kttt va sploh nismo BlV verjeli, da jo bodo lahko zgradili. Sedaj pa smo prepričani, da bomo dobili tudi večjo, saj želimo postati še boljši. Resnično, naši člani kluba so se zelo j izkazali.«
UD P A M I S TUO_
KJ AS CAS_
Foitova 2_
Inolio TITOVO Ulr'LEU-l YU(,Ü5LAV/IA £ U D. O P A
Predsednik SKK Velenje Alojz Jevšenak je optimistično napovedal, da bodo že konec prihodnjega leta zgradili še večjo skakalnico. Niko Belopavlovič je zasadil prvo lopato
^jjp^j Janez Gori-
^	vrstneJ1objekte!
Čestitam Alojzu Jevšenaku in vsem, ki so naredili čudovit objekt.«
skih središč in tako razširili osnovo, kjer se bodo mladi hrabri fantje poskušali
Rezultati
REZULTATI - člani: 1. Tepeš 209 točk (53, 52), 2. Ulaga (oba Ilirija) 207, (52, 50,5), 3. Golob (T. Velenje) 193,7 (47,5, 49),
4.	Verdev (Braslovče—Andraž) 192,3 (48,5, 50), 5. M. Debelak (Ilirija) 186,9 (49,5, 48,5)... 10. Mihelič (T. Velenje) 177,9 (46, 47) itd.; starejši mladinci: 1. Martinčič (Ilirija) 180,8 (47,5, 48,5), 2. Kopač (Alpina) 178,6 (47,5, 47), 3. Kešar 175,5 (45,5, 47), 4. Globočnik (oba Triglav) 174,5 (46, 46,5), 5. Pušnik (T. Velenje) 174,3 (44, 47),... 11. Tamše (T. Velenje) 157,5 (43,5, 44) itd.; mlajši mladinci: 1. Gašperin in Petek (oba Jesenice—Žirovnica) 1.-2. Gašperin 176,7 (45,5, 48,5) in Petek (oba Jesenice) 176,7 (45, 46,5), 3. Triplat (Bled) 166,2 (43, 46), 4. Oblak (Alpi-na)165 (43,5, 44), 5. Dolar (T. Velenje) 156,8 (42, 44) itd.; starejši pionirji: 1. Kopač (Alpina) 174,1 (46, 46), 2. Pogorelčnik (T. Velenje) 170,9 (45, 45,5), 3. Moser (Zahomec) 169,8 (46, 45), 4. Zupan (Triglav) 162,4 (43,5, 44,5),
5.	D. Rednjak (T. Velenje) 159,9 (44, 44) itd.
Bojan Matjaž v mladinski reprezentanci
Po odličnem nastopu nà državnem prvenstvu je mladi velenjski atlet Bojan Matjaš osvojil še drugo mesto v skoku v daljavo na tekmovanju za pokal republik in pokrajin in si s tem priboril majico z državnim grbom. Tako bo že v soboto, 12. julija, nastopil v Franciji na dvoboju državnih reprezentanc Francije in Jugoslavije.
v veščinah smučarskega skakanja. Izreči moram zahvalo vsem tistim zagnancem, ki so v zelo kratkem času naredili ta lepi objekt. Njihova zagnanost je porok, da bomo verjetno že prihodnje leto na otvoritvi 75-metrske skakalnice.«
Vi katerem bodo *	radj trenirali in
tekmovali — v to sem prepričan — tudi tujci. Doslej smo mi hodili na treninge v tujino, zdaj pa sem prepričan, da bodo tuji tekmovalci hodili k nam, še zlasti,
ker naj bi ob njej zgradili še večjo. Velik obisk gledalcev na otvoritveni tekmi je zame dodatna podpora tudi za 75-metrsko skakalnico.
Primož Ulaga: »To je lep, zahteven, hkrati pa varen objekt, ki je za nas starejše tekmovalce nekoliko premajhen. Za začetno obdobje povsem dovolj velik. Sicer pa načrtujejo še večjo. Prav zato sem vesel, da tudi na tem koncu Slovenije nastaja smučarsko skakalno središče. Prepričan sem, da bo ob nadaljnjem dobrem delu zra-stel tudi rod tekmovalcev, ki bo še kako mešal štrene v jugoslovanskem vrhu.«
S. Vovk
Šaleški jamarski klub Podlasica
Ne hodi v jame brez glave
Šaleški jamarski klub Podlasi- I ca Topolšica praznuje letos 10-le-tnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo člani kluba pripravili 20. septembra v hotelu Vesna v To-polšici jamarski ples, na katerem bodo razvili tudi društveni prapor.
Ob jubileju načrtujejo jamarji vrsto drugih aktivnosti. S prikazi barvnih diapozitivov ter filmov o lepotah podzemnih jam, organizirani izleti v okoliške jame, razstav ter še nekaterimi drugimi akcijami bi radi za to zvrst dejavnosti navdušili kar največ občanov. Seveda pa bo prednostna naloga vseh članov odkrivanje in raziskovanje jamskih objektov.
V preteklih dveh letih so jamarji kluba Podlasica raziskali 15 novih jam in se tako uvrstili na lestvico aktivnosti, sestavlja jo 40 klubov, na 11. mesto. Pred tem so bili povsem na repu. To je za vse gotovo velika spodbuda za še pestrejše delo v prihodnje.
S tem »vzponom« niso po-
vsem zadovoljni. Letos bodo za višje mesto nakupili še nekaj najsodobnejše opreme, s katero bodo lahko raziskovali tudi zelo globoka alpska brezna. Seveda pa se bodo morali z njo naučiti tudi ravnati.
Da bi v klubu še povečali varnost pri raziskovanju jam in za to usposobili čimveč članov, nenazadnje pa, da bi pritegnili v klub kar največ novih, bodo 3. in 4. julija organizirali na gori Oljki dvodnevni jamarski tečaj. Na njem se bodo udeleženci seznini-li z Vrvno tehniko, speleologijo, merjenjem in risanjem jam,... Tečaj bo vodil znani jamarski inštruktor, potekal pa bo pod geslom: ne hodi v jame brez glave. Vse, ki bi hoteli ta šport malo po-bliže spoznati, je to najlepša priložnost. Prijave za tečaj bodo zbirali v soboto, 28. junija v gasilskem domu v Topolšici, kjer boste dobili tudi vse potrebne informacije. Tečaj bo brezplačen.
Ribiški praznik ob velenjskem jezeru
Člani ribiške družine Titovo Velenje so tudi letos pripravili vsakoletno meddružinsko tekmovanje ribiških družin Slovenije v počastitev dneva rudarjev. Kljub številnim, za gledalce bolj privlačnim tekmovanjem v teh dneh, je
4. julija dopoldne ob velenjskem jezeru kar vrvelo. Tekmovanja za rudarsko svetilko v lovu rib s plovcem se je udeležilo 16 ekip iz vse Slovenije.
Zmagali so ribiči RP Paka iz Šoštanja (Koželjnik, Bizjak, Ura-jek), drugi so bili člani RD Koroška iz Slovenj Gradca, tretja pa je bila druga ekipa Titovega Velenja. Soštanjčani so z znanjem in ribiško srečo zmagali že dru-
gič in imajo tako priložnost, da veliko rudarsko svetilko osvojijo v trajno last.
Vsekakor pa tekmovanje samo ni bilo edini razlag za tolikšno udeležbo na tem srečanju. Takšne tekme so pač prijateljskega značaja, zato je več od njih vredno druženje ljubiteljev lepe narave, ki kljub vsem svojim naporom, postajajo vse bolj zaskrbljeni zaradi kopičenja ekoloških nevarnosti zadnjega časa. Tako tudi ribiško tekmovanje za rudarsko svetilko vse bolj prerašča v druženje ekološko osveščenih ljudi, ki jim ni vseeno, kaj in kako se bo dogajalo z našo naravo.
P.R.
10. stran * fiaS C8S
OD TU IN TAM
laMMPUH. 11. 1J Ul'UKIB——HÜHJEÜ
Titovo Velenje *
10. julija 1986
PISMA BRALCEV. PISMA BRALCEV
Kako tone »naš« Rudar
Članek »Ob jubileju v višji rang« v vašem časopisu me je spodbudil k pisanju naslednjih vrstic. Želel bi pojasniti nekatere stvari, ker sem tudi sam v preteklosti delal pri »Rudarju«. Prav tako bi želel, da bi odgovorni v klubu odgovorili na nekaj mojih vprašanj.
Najprej bi rad citiral dve nasprotujoči si izjavi Jožeta Mraza. VEČER, 26. oktobra 1981: »Nenehno prihajanje igralcev in trenerjev iz drugih krajev so le kratkoročne rešiteve. V letu dni je klub zapustilo kar 16 standardnih igralcev. Plačujemo ceno prejšnjega nogometa. (Kupovanje igralcev in zanemarjanje lastnega naraščaja).« NAŠ ČAS, 10. april 1986: »Nekaterih igralcev pač nismo pravočasno prijavili,
ker jim nismo mogli zagotoviti ustreznih delovnih in življenskih pogojev, (spet kupovanje!), mladih igralcev pa tudi nimamo v »izobilju« zaradi slabega dela v preteklosti.«
Izjavi »zanemarjanje lastnega naraščaja« in »mladih igralcev tudi nimamo v »izobilju« zaradi slabega dela v preteklosti« ne gresta skupaj. V obdobju po prvi izjavi v Večeru so v klub prišli naslednji igralci in trenerji: Sto-janovič, Plemeniti, Granov, Dro-pulič, Granov, Zukič, Marinček, D. Džurič, Tubič, Bojanovič, Ce-rič, Durič, Jug in še nekateri, ki se jih ne spomnim. Pa trenerji: Kfivošej, Stakič, Verdenik, Zlo-dej, Nežmah, Krivošej ... Kako do doma vzgojenih igralcev, če večini mladinčev niste pustili
Ali smo resnično nemočni?
Takšno vprašanje si zastavljamo (žal) vse pogosteje, prav gotovo pa prepogosto. Tokrat je bilo ob objavljeni sliki v 26. številki Našega časa na zadnji strani vprašanje, »ali smo resnično nemočni, da bi stopili na prste njihovemu ogrožanju pešcev«, ogrožanju kolesarjev in motoristov namreč, ki divjajo po pločnikih in parkiriščih in vsepovsod, kjer jim prometni znaki in označbe to prepovedujejo?
Grenka resnica, da mladih kolesarjev in motoristov nismo dovolj dobro vzgojili, da bi se obnašali kulturno v prometu, prav gotovo bode. Marsikdaj s svojimi zgledi počnemo prav tako to pa se hudo slabo obrestuje.
Menim, da nismo storili dovolj, ali skoraj nič, da bi omogočili varno kolesarjenje in rekreacijske površine. Le nekaj metrov kolesarske steze je le obet k izgradnji omrežja kolesarskih steza.
Z nakupom koles, in posebno še koles z motorjem ter celo motornih koles, starši ne investirajo tudi v vzgojo in varnost otrok ter mlajše mladine. Takšna rekreacija je zato velika nevarnost in povzroča jezo med pešci in stanovalci mirnih delov naselja.
O prometnem in komunalnem redu v smislu prometne varnosti skoraj ne bi izgubljal besed. Bolj ko odločamo in se dogovarjamo, bolj tudi kršimo predpise. Kot da bi jih sprejemali zato, da bi jih lahko kršili. Vsi, ne le mladi.
Pred kratkim je opravilo teoretične izpite za kolo z motorjem nad 50 učencev OŠ. Vsi so se nedvoumno naučili, kje ne smejo
voziti, kako morajo voziti za večjo varnost prometa. Kako bodo ta svoja spoznanja prenesli v življenje.
In kako je z nemočjo?
Starši ne kontrolirajo otrok v prometu in ne ukrepajo. To ni lahko, šlo pa bi, če bi jim bilo kaj do varnosti njihovih najdražjih.
Komunalno prometni inšpektor komaj kaj vpliva na takšno kršenje predpisov in nad vzdrževanje stanja prometnih površin. V verigi odgovornih so namreč tudi vzdrževalci, katere je potrebno vedno priganjati.
Delavci postaje milice so gotovo najučinkovitejši, če s svojim nadzorom in kaznovanjem opozarjajo na prekrške. Toda. gre za že večkrat znano resnico, da je miličnikov le toliko, da opravljajo »najnujnejše« zadeve. Pa dodajmo še, da je težko loviti »mulce« z neregistriranimi kolesi in kolesi z motorji . ..
Resnično smo nemočni. Tudi pri svetu za preventivo in vzgojo v prometu, v šolah, vrtcih in kje vse še, si belijo glave, da bi uredili vse tako kot bi bilo najbolj prav za varnost, za pešce. Nekaj uspeha je prav gotovo doseženega, saj še daleč nismo tako noro-glava družba, kot jih po svetu poznamo.
Mogoče pa gre tudi za nestrpnost pešcev in drugih prometnih udeležencev samih? Vidimo le druge, kako pa se obnašamo mi kot pešci, avtomobilisti? To pa je že preobširna tema.
Se mesec, dva pa se bo sezona kolesarjev in motoristov pomirila, mi pa se bomo srečali z drugimi problemi. Živeti brez problemov se v naši družbi pač ne da.
Jože Miklavc
Vloga mesta Titovo Velenje v občini Velenje
V Sloveniji ni primera, kjer občina ne bi nosila imena največjega kraja v njej. Le v občini Velenje ni tako. Naslov občine je Velenje, največji kraj v njej pa Titovo Velenje. Vemo, da je do te razlike prišlo, ko je mesto Velenje dobilo ime Titovo Velenje, ime občine pa je ostalo nespremenjeno. Če bi še občina dobila ime Titovo Velenje, bi morali spremeniti slovenski zakon s katerim so določene občine v Sloveniji. Ker mnogi za razliko med mestom Titovo Velenje in občino Velenje ne vedo, prihaja pogosto do določene zmede.
Postavljam sf vprašanje, kakšen je odnos med mestom Titovo Velenje in občino Velenje. Morda le ta, da so v mestu Titovo Velenje nameščene vse institucije, ki na nivoju občine obstajajo, drugače pa mesto Titovo Velenje kot subjekt sploh ne obstaja. Ob dejstvu, da je v mestu sedem krajevnih skupnosti, le te med seboj sploh niso povezane, kljub temu da v mestu obstaja precej problemov, ki bi se morali reševati na nivoju mesta in nikakor ne na nivoju občine. Naj naštejem le nekatere: komunala, Osnovno šolstvo, kulturne in športne priredi tve in še nekateri.
Tudi primer, ko pride kdo na obisk in ogled mesta Titovo Velenje in lahko določene informacije dobi le na nivoju občine, ne pa na nivoju mesta.
Zaradi tega postavljam vprašanje, ali ne bi mogla na nivo mesta Titovo Velenje obstajati ustanova, ki bi bila izrazito mestna. Lahko bi naprimer obstajala skupnost krajevnih skupnosti. To skupnost bi lahko predstavljali predsedniki svetov krajevnih skupnosti, katere predsednik bi bil eden od teh ali pa eden od funkcionarjev predsedstva OK SZDL občine, pod pogojem, da stanuje v mestu Titovo Velenje.
To vprašanje postavljam zato, ker se kot funkcionar v eni od krajevnih skupnosti mesta Titovo Velenje pogosto srečujem s problemi, ki so mestnega značaja in ne samo problemi krajevne skupnosti v mestu in se ne ve, kako bi se tak problem rešil na nivoju mesta. Da bi se reševal na nivoju občine je nerodno, saj morajo o tem problemu potem razpravljati delegati iz cele občine, ki pa se jih problem kot tak, ne dotika.
Albin Amon
igrati niti pet minut, kaj šele več? Lahko bi igrali vsaj v kupljenih tekmah! Koliko časa bi lahko doslej igrali naslednji igralci, vzgojeni v Rudarjevi mladinski ekipi: Jalušič, Zirdum, Kljajič, Tolazzi, Marjanovič, Cvjetkovič, Kaligaro, Novak, Verboten ... Mnogi od njih igrajo v Kladivar-ju, Elkroju, Slovenj Gradcu, Šmartnem ..., nekateri pa sploh prenehali igrati, ker se je kupovanje in prihajanje igralcev nadaljevalo, ti pa so igrali 5—6 mesecev in šli naprej... Prenahali so Aljaž, Matjaž in Marko Kljajič, Tolazzi, Vuletič, Verboten. Nekaterim igralcem, ki so v Velenje prišli od drugod, so omogočili zaposlitev, jim dali stanovanje, mnogi od njih pa so klub že po kratkem času zapustili in odšli igrat v druge klube, ali v tujino.
Ko sem delal v Rudarju, je bila mladinska ekipa članica območne slovenske lige (zdaj nekakšna regionalna). Ekipa je imela v svojih vrstah vedno 3—4 stalne člane mladinske reprezentance Slovenije (zdaj nobenega). Sodelovali smo na močnih mladinskih turnirjih v Splitu, Subotici in Velenju (zdaj ne gredo nikamor). Bil sem tudi trener mlade ekipe Rudarja, ki je igrala z Dinamom, Olimmpijo, Reko, Zagrebom. V tej ekipi je igralo 6—7 mladincev. Mnogi igralci nasprotnih ekip so danes znani prvoliga-ški igralci in reprezentanti, v moštvu Rudarja pa igrata le Jalušič in Novak.
Sprašujem Krivošeja, Stakiča, Než-maha? Kam so izginili ti mladinci? Sprašujemo upravo na čelu z Mrazom, Bizinovskim, Gojevičem, Belim ...? Kam ste razgnali to velenjsko mladost? Kje so tisti kupljetji igralci zdaj, ko izgubljate proti vsaki ekipi? Zdaj, ko vidim, kako in kaj se dela, če se sploh kaj dela, mi ni žal, da mi niste dali možnosti, da sploh delam s prvim moštvom. Edino, kar sem izgubil, je bila možnost, da postanem inštruktor nogometa za Dalmacijo. To možnost sem zavrnil, ker
sem želel voditi ekipo v slovenski nogometni ligi, katere osnovo bi tvorili člani mladinske ekipe. Žal nisem nikoli dobil možnosti, da bi vodil prvo ekipo Rudarja. Vseeno sem zadovoljen, ker sem prišel v Velenje kot popolnoma neznan trener, odšel pa kot trener mladinske reprezentance Slovenije. Olimpiji sem pripravil Jaluši-ča, Mariboru Zirduma in Hajduku mladinca Kljajiča. Pri delu niso ovirali le mene, temveč tudi mladinsko komisijo, ki so jo sestavljali Anton Jalušič, Janko Lukner, Mitja Jenko, Leopold Fidej, Janko Čas..., ki je delala boljše in bolj strokovno, kot sama uprava Rudarja. Že ve£ let v klubu ni strokovno usposobljenega trenerja za delo z mladimi. Trenerje mladih iščejo med publiko, na ulici, ne zahtevajo nobene šole, niti tečaja.
Tovariš Mraz, v kakšnih pogojih delajo ti vaši bodoči nogometaši, ki bodo zaustavili dotok igralcev od drugod? Kdaj ste bili na pionirski tekmi? Za kaj takega nimate časa! V 5—6 letih, ko ste predsednik kluba, Rudar tone vse nižje. Je že v jami ! Ste se kdaj vprašali zakaj? Zakaj ni igralcev, trenerjev, uprave, ni gledalcev, ni denarja? Ali je res za vse težave v klubu krivo slabo delo z mladimi v preteklosti? Če ne veste, kje je mladina, vam povem, da jo je pokopalo vaše »kupovanje«! Na koncu preberite tale imena, če so vam sploh znana, pa sami presodite, kje bi lahko Rudar z nekaterimi okrepitvami nastopal: Cvjetkovič (Verboten), Velunšek, Kljajič, Zirdum, Marjanovič, Aljaž, Tolazzi, Jalušič, Novak, Kaligaro, Škedej (Vuletič, Marko Kljajič).
9. s.: Ni vas treba biti sram, ker vas sploh ni bilo na tekmi v čast dneva rudarjev, 3. julija, da bi na prste ene roke prešteli gledalce na srečanju proti Smartnemu. Toda zato boste vseeno dobili veliko denarja, ki ga vam namenjajo in odštejejo rudarji in se zato ne boste počutili krivega. Denar bo v blagajni za nove kupčije. Doklej? Menim, da bi se tudi družbe-no-politični delavci, rudarji, Gorenj-čani, Velenjčani morali vprašati, kako ozdraviti »Rudarja«.
Josip Pirič
p« SB*
i
V	času od 15. do 27. julija TEDEN UOODNEQA NAKUPA ŽIVIL
Sodelujejo:
EMONA MIZ — mesni izdelki, konzerve — 20 % ceneje
Badel Zagreb — kis za vlaganje 5/1 — novo ugod- ^f^ /C no 980,-	f-rt
SLOBODA Osijek - keksi 1/1 354, -24 % ceneje	-
HEPOK Mostar — vino ERO 1/1 — ugodno
V	vseh večjih prodajalnah DO POTROŠNIK
Ugotovili ste že, da z vami sodeluje Ilirija Vedrog Ljubljana V naših poslovalnicah vam nudimo v teh dneh velik izbor — proizvodni program Ilirije Vedrog.
V	sodelovanju z Ilirijo Vedrog pa smo za vas pripravili cenejši nakup v dneh od 15. do 25. julija za izdelke:
—	citron vazelin Narta —20 % ceneje
—	mitex za pranje ovratnikov — 20% ceneje
—	WC deodorant Adria — 20 % ceneje
K nakupu vas vabi Potoršnik — Ilirija Vedrog.
f	SOZD KEMIJA
ILIRIJA-VEDROG
Občinska skupnost za zaposlovanje
Poletne kulturne prireditve
ELA
V petek, 11. julija, ob 20.00, bo na velenjskem gradu gostovalo Eksperimentalno gledališče GLEJ iz Ljubljane z delom Herberta ACHTERNBUSCHA: ELA. Igrata: Alja Tkačev in Aleš Valič. Prevajalec, režiser in scenograf: Edvard Miller. Vstopnina 200 din!
SALZBURŠKI INSTRUv MENTALNI SOLISTI
V petek, 18. julija, ob 20.00, bodo na velenjskem gradu nastopili Salzburški instrumentalni solisti. Na sporedu bodo dela J. S. Bacha, W. A. Mozarta, F. Martina in G. Rossinija. Vstopnina 200 din!
LETNI KINO
Pred gostiščem Grajski hram na velenjskem gradu je vsako soboto filmska predstava (16 mm). V soboto, 12. julija, ob 21.30, bo na sporedu ameriški barvni film KLIČI »M« ZA UMOR. Režija: Alfred Hitchock.
Vstopnina 200 din!
i M'M°t i m
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 10. 7. ob 10. uri
RJOVENJE — ameriški, pustolovski.
V glavni vlogi nastopajo levi, tigri, pume, slon in še nekaj strašno divjih živali, ki pa se v svojem okolju počutijo vame in so zato tudi krotke in simpatične med ljudmi, kijih imajo rade. Četrtek, 10. 7. ob 18. in 20. uri
POSILSTVO - francoski, kriminalka. Petek, 1. 7. ob 10. uri
KOLO SREČE — ameriški, komedija. V gl. vi.: Eddy Murphy. Petek, II. 7. ob 18. in 20. uri
RJOVENJE — ameriški, pustolovski. Sobota, in nedelja, 12., 13. 7. ob 18. in 20. uri KOLO SREČE — ameriški, komedija.
Film je komercialni hit letošnjega leta v Ljubjani predvsem po zaslugi Eddija Murphija, ki se je proslavil v komediji Policaj iz Beverly Hillsa. Tokrat igra vlogo reveža, ki se slučajno prelevi v poslovnega moža in v svetu poslovanja napravi vrsto čudnih sprememb. Eddy Murphy je v tej vlogi neverjeten, njegove norčije so garancija, da ho v tem filmu dovolj zabave in smeha.
Ponedeljek, 14. 7. in torek, 15. 7. ob 10., 18. in 20. uri
FLASHDANCE — ameriški, plesno-glasbeni. V gl. vi.: Jannifer Beals.
Projekcije tega filma, ki ga lahko štejemo za enega najboljših v tej zvrsti, bomo obogatili z dodatnim ozvočenjem. Film je zgodba o mladem dekletu, ki bi želela postati plesalka, o njenem delu, ljubezni, predvsem• pa nam ponuja veliko dobre (sedaj že popularne) glasbe in mojstrskega plesa.
Sreda, 16. 7. ob 10., 18. in 20. uri
ZLATI SALAMANDER - ameriški, detektivka. Vgl. vi.: Franco Nero.
Objava potreb po delavcih v občini Velenje
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IN ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE		DEL. IZK.	ČAS DELA	ROK PRIJ.	OD	ŠT. DEL
DO INŽENIRiNG	dipl. ing. strojništva VII.		vodja sektorja trženja in					
			izvedbe	5	nč	15	150.000	1
DSSP GORENJE SOZD	dipl. ing. elektrotehnike VII. ali ing. elektrotehnike	—	standardizer					
	VI.			4	nč	8	109.000	1
DSSS NOTRANJA O. —	ekonomist VI.	—	pripravnik					
GORENJE				X	nč	8	53.000	1
DSSS INTERNA B. -	ekonomski tehnik V.	—	knjigovodja interne banke					
GORENJE				3	nč	8	77.500	1
DSSS INTERNA B. -	ekonomski ali	—	evidentičar					
GORENJE	administrativni tehnik V.			1	dč	8	58.000	1
VEKOS TOZD TOPLOTNA	strojni tehnik V.	—	manj zahtevna tehnološka					
OSKRBA			d.	3-1	nč	8	87.000	1
VEKOS TOZD KOMUNALNA	vrtnar cvetličar IV.	—	cvetličar-pripravnik					
OSKRBA				X	dč	15		1
VEKOS TOZD TOPLOTNA	avtomobilski klepar IV.	—	avtomobilski klepar					
OSKRBA				1	nč	8	86.000	1
VEKOS TOZD TOPLOTNA	mehanik elektronik IV.	—	vzdrževanje toplotnih					
OSKRBA			števcev	1	nč	8	88.000	1
VEKOS TOZD KOMUNALNA	voznik tovornjaka IV.	—	voznik					
OSKRBA			tovornjaka-smetarja	2	nč	15	84.000	
DO GORENJE COMERCE	prodajalec IV.	—	skladiščnik v sektorskem					
			sk.	X	nč	8	70.300	1
VEKOS TOZD KOMUNALNA	smetar II.	—	smetar na odvozu smeti					
OSKRBA				X	dč	15	89.000	
VEKOS TOZD KOMUNALNA	pomožni delavec 1.	—	pomožna dela pri					
OSKRBA			vodovodu	X	dč	8	62.000	1
VEKOS TOZD	snažilka 1.	—	čiščenje					
STANOVANJSKA O.				X	dč	8	45.000	1
VEKOS TOZD KOMUNALNA	snažilka 1.	—	čiščenje v pogrebni službi					
OSKRBA				X	dč	8	45.000	1
10. julija 1986	* Titovo Velenje	NAŠ OBVEŠČEVALEC	nas cai	S ★ stran 11
....... «				
koledar
ČETRTEK, 10. julija — AMALIJA
PETEK, 11. julija - OLGA SOBOTA, 12. julija - MOHOR
NEDELJA, 13. julija -HENRIK
PONEDELJEK, 14. julija -JUST
TOREK, 15. julija — VLADIMIR
SREDA, 16. julija — ' DAN TANKISTOV
M ALi OGLAS!
UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO VOLGA, letnik 1978 (cena 70 SM). Sadik Midžič, Kardeljev trg 8, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM otroško posteljico z jogijem. Danev, Šaleška 16/111, Titovo Velenje. PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1981. Naslov v uredništvu.
PRODAM KASETOFON »AKAI«, model CS MO 1. Ogled možen vsak dan od 12. do 14. ure. Roman Fajfar, Foitova 10, Titovo Velenje. PRODAM NOV ŠOTOR »KASTEL«, za štiri osebe. Informacije po telefonu: (063) 891-160, od 14. ure dalje.
PRODAM ZVOČNE BOKSE
2 x 50/70 W. Telefon: 854-175, popoldan.
UGODNO PRODAM dvosobno stanovanje, velikosti 54 m2, Stari trg 27. Informacije na naslovu: Tomo Lovrič, Veljka Vlahoviča 57, od 20. do 22. ure. PRODAM opremo za dnevno sobo. Telefon: 854-162, popoldan.
PRODAM barvni televizor GRUNDIG, nov, deklariran, in štiri kuhinjske stole. Telefon:
854-251.
UGODNO PRODAM štiri nove gume za zastavo 126 P. Telefon:
855-321,	interna 558, dopoldne. PRODAM dobro ohranjen avto zastava 1300. Informacije na telefon: 858-940.
UGODNO PRODAM zastavo 126 P, letnik 1977, registriran do julija 1987. Informacije popoldan na telefon: 853-026. PRODAM Renault 4, letnik 1976 in Zastavo 750, letnik 1974, obnovljeno. Telefon: 854-327. PRODAM TAM 5500, keson 4,3 m, registriran na novo. Cena 120 SM. Telefon: 891-182. KUPIM vseljivo hišo v Titovem Velenju. Telefon: 858-125, po 20. uri.
PRODAM traktor Zetor 5945, letnik 1978, s pogonom za vsa štiri kolesa. Cena po dogovoru. Vinko Navodnik, Florjan 210, Šoštanj. Telefon: (063) 882-747. PRODAM Zastavo 128, letnik 1982, prevoženih 50.000 km. Telefon: 881-349, popoldan. PRODAM črno bel TV Gorenje 106, 10 1 električni bojler in kanu »Bober«, model Prijon — Novo-les, za tri osebe. Kardeljev trg 4, stanovanje 10, popoldan. NAŠLA sem zlato ogrlico. Informacije na telefon: 857-695. Zastavo 750 LE, letnik 1982, prevoženih 29.000 km, registrirano do aprila 1987, ugodno prodam. Telefon: 855-170 od 13. do 16. ure.
PRODAM Zastavo 101, letnik december 81, prevoženih 44.000 km, razne dela karoserije, motor, z menjalnikom, za Zastavo 750 ter zemljišče za vikend v bližini Šempetra v Savinjski dolini. Informacije na telefon:
856-102,	po 21. uri. PRODAM brejo telico. Alojz Urlep, Mali vrh 3, Šmartno ob Paki.
PRODAM osebni avto Wartburg, letnik 1974, prevoženih 90.000, za 45 SM. Informacije po telefonu: (062) 842-011, popoldan.
K sodelovanju vabomo dve dijakinji srednje administrativne šole za počitniško delo. Pogoj : poznavanje osnov strojepisja. Oglasite se na upravi Našega časa, F. Foita 10, Titovo Veelenje.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA TITOVO VELENJE
objavlja
javno licitacijo
naslednjih osnovnih sredstev:
1.	osebni avto Polonez 1500, leto nabave 1982, registriran do 2. 7. 1987, prevoženih 36.000 km, izklicna cena 340.000
din.
2.	osebni avto Zastava 750 LE, leto nabave 1984, registriran do 27. 6. 1987, prevoženih 12.000 km, izklicna cena 340.000 din.
Licitacija bo izvedena v sredo, 16. 7. 1986 ob 12. uri na parkirnem prostoru poslovne stavbe SDK, Rudarska 3. Ogled je možen dve uri pred začetkom licitacije. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 % varščine.
Prometni davek plača kupec.
Interesenti morajo izlicitirano osnovno sredstvo plačati in odpeljati w šestih dneh po opravljeni licitaciji.
STROJEPISKA S 15-LET1 PRAKSE išče zaposlitev, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas. Naslov v uredništvu.
radio velenje
Oddajamo na ultrakratkova-lovnem območju, na frekvencah
88,9 in 97,2 mgHz in to ob ponedeljkih, sredah in petkih s pričetkom ob 16. uri, v nedeljo pa že ob 11. uri.
Vaše čestitke in pozdravi so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 17. uri, ob nedeljah pa od 14. ure in 45. minut naprej. Čestitko na radiu Velenje — najlepše in danes tudi najcenejše darilo — lahko naročite na upravi Našega časa, F. Foita 10.
Jutranje spanje
ali dober zaslužek? 1
Raznašalci vsako jutro dostavijo Delo v 40.000 slovenskih domov.
Res je, da vstajajo zgodaj, vendar je njihov delov-nik že mimo, ko se večina drugih šele odpravlja od doma.
Tam ob sedmih ali osmih zjutraj, odvisno od števila izvodov, ki jih morajo raznositi, so že prosti. Lahko se posvetijo učenju, študiju, gospodinjstvu ali pa kar konjičku.
Če ste za dober in hiter zaslužek in ste doma iz Titovega Velenja, se zanj pripravljeni odreči jutranjemu spancu, se oglasite v podružnici Dela Celje, Gregorčičeva 6, telefon: 22-800.
REK Elektrostrojna oprema
n. sol. o., Preloge, p. Velenje
REK VELENJE DO Elektrostrojna oprema Preloge
t
izklicna cena 800.000,00
objavlja
javno prodajo
rabljenih osnovnih sredstev, ki bo v ponedeljek 14. 7. 1986, ob 12. uri v Prelogah, Titovo Velenje.
1.	stružnica BRT-50,
inv. št. 34069
2.	brezk. brus. str. WMW SASL
200 x 500 A
inv. št. 91335	izklicna cena 34.000.000,00
3.	skob. stroj RENDIS
TIP 7110 SSSR
inv. št.	izklicna cena 20.000.000,00
4.	škarje hidr. za razrez
pl. t. š. 14
inv. št. 17627	izklicna cena 700.000,00
5.	vrt. stroj DALMASTROJ BD-46
1/73/1
inv. št. 40197	izklicna cena 250.000,00
Ogled strojev je na dan licitacije od 6. do 10. ure v Prelogah Titovo Velenje. Varščino v višini 10% od izklicne cene bomo sprejemali med 10.30 in 11.30. Nakup stroja je po sistemu »VI-DENO-KUPLJENO«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec lahko plača kupljeno takoj ali najkasneje v treh dneh po licitaciji. Prometni davek ni bil obračunan v ceno.
Dežurni veterinar na Veteri-
narski postaji Šoštanj:
od 11. do 18. julija 1986 - Milan Matko, Topolšica 15, telefon 891-166.
U mkóL
DO VEKOS n. sub. o. TOZD STANOVANJSKA OSKRBA Koroika 48 TITOVO VELENJE
Komisija za delovna razmerja TOZD Stanovanjska oskrba objavlja prosta dela in naloge
zahtevna toplovodna dela — 2 delavca
Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	KV monter ogrevalnih naprav — IV. stopnja
—	1 leto delovnih izkušenj
—	vozniški izpit »B« kategorije
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazilom o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: DO VEKOS, Kadrovska služba, Koroška 37 b, Titovo Velenje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave.
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje ....bo_
M-ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
OBVEŠČA
da bo RAZPRODAJA ŽIVIH KOKOŠI od 15. julija 1986 DO RAZPRODAJE pri kooperantki
SPENDE Mariji, Prihova 32 Nazarje
Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljno rejo.
Cena za kokoš je 600 din.
GIP »VEGRAD«, TITOVO VELENJE Delavski svet DSSS
Na osnovi sklepa 1. redne seje Delavskega sveta DSSS objavljamo prosta dela in naloge
TAJNIŠKA DELA ZA DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE
Pogoji za zasedbo del in nalog so:
—	višješolska izobrazba družboslovne smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	3 leta delovnih izkušenj
Dela se razpisujejo za nedoločen čas z obveznim poizkusnim delom.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov GIP »VEGRAD«, Titovo Velenje, DSSS, Kadrovska služba Titovo Velenje, Prešernova 9/a.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po odločitvi samoupravnega organa.
Oj zemlja širna, zemlja lepa, ti vsa si bila moja last, zdaj tesna kletka me zaklepa, ko ujel sem se v nesrečno past.
V SPOMIN
Stanislavu-Slavčiju Pirečniku
iz Skornega
11.. julija 1986 minevajo štiri leta, odkar si, naš dragi sin in orat, nesrečno in mno-gov, mnogo prezgodaj za vedno odšel od nas. Tvoj nasmejani vedri obraz nam je
vedno pred očmi. Živiš v naših srcih, kjer boš ostal za vedno. Hwala vsem, ki se ga spominjate ali se ustavite ob njegovem mnogo preranem
grobu.
Vsi tvoji
Bolečino težko izraziš z besedami
lahko jo le grenko občutiš.
(Shakespeare)
SPOMIN
Ivanu Brunetu
Nikoli ne bo pozabljen 8. julij 1984 — dan, ko smo ostali brez tebe. Tvoj korak je zastal, glas onemel. V naših srcih je bolečina, ki ne bo nikoli minila. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
Žalujoči: Vsi njegovi
Druga vaška olimpiada v Skalah
Korenjaki merili moči za prestiž in gledalce
Ribice
pela«, ko jo bodo vlekli močni orjaki ekipe gostitelja, žilavi tekmovalci iz KS Voličina in Misli-nje. Tekmovalci iz preostalih KS so se nam zdeli le nekoliko prelahki (?) Nismo se zmotili. No, malo le. Tudi nekoliko lažje ekipe si niso dale kar tako ugnati in zmagovalci so resnično morali poiskati zadnje delčke moči, da so jih »potegnili«. Na koncu so bili najmočnejši Škalčani (zasluženo, saj smo brez tehtanja ugotovili, da so bili tudi najtežji), nekoliko lažji so bili Mislinjčani, na tretjem mestu pa so se pri vlečenju vrvi uvrstili korenjaki iz Voličine. V metanju kamna je bil domači tekmovalec Rošer le za nekaj dekagramov močnejši od soimenjaka iz ekipe Mislinje in Pešelja, prav tako iz Mislinje, ki
Škalski TV D Partizan zasluženo že nekaj let sodi po svoji dejavnosti v sam vrh v republiki. Tudi v lanskem letu je bil med najboljšimi. Akcija Športno rekreacijo v vsako krajevno skupnost je v Šaleški dolini prav v krajevni skupnosti Škale—Hrastovec padla na najbolj plodna tla. Njegovo množično in raznoliko dejavnost so na prvem srečanju Partizana Slovenije prejšnji teden v Škofji Loki nagradili z drugim mestom med vaškimi krajevnimi skupnostmi, prvo mesto pa je za lani osvojila KS Luče. Med mestnimi KS so bili tako v naši občini kot v republiki med najboljšimi Šoštanj, saj se je uvrstil na tretje mesto.
Delo škalskega Partizana je lahko za zgled vsem v občini. Tiste, ki delajo v Partizanu in sploh vse krajane ni treba več prepričevati, da je telesna kultura sestavni del vsakodnevnega življenja. Spoznali so, kot je dejal v soboto popoldne na njihovi drugi vaški olimpiadi predsednik predsedstva občinske telesnokul-turne skupnosti Velenje Jože Pri-slan, da tudi ljudje, ki sicer fizično delajo, potrebujejo organizirano in strokovno vadbo.
Delo v Partizanu je zelo razvejano, v športno rekreativno dejavnost se je vključilo veliko krajanov. Lani so v Škalah prvič pripravili tako imenovano vaško olimpiado in po njeni dobri organizaciji so postali znani že daleč naokoli. V občini je ta olimpiada, verjetno se ne bomo zmotili, če tako razpišemo, postala največja tovrstna športno rekreativna prireditev v občini. Tudi v soboto se je na drugi njihovi olimpiadi zbralo veliko ljudi.
Prišli so stari in mladi, leta niso bila pomembna, iz Škal, Hra-stovca, okoliških krajevnih skupnosti, tudi od drugod. Toliko ljudi se menda še ni zbralo v Škalah pri tamkajšnjem gasilskem domu, ki mu je šteta življenjska doba, enako kot šoli malo višje, saj stojita oba objekta na rušnem področju.
Podobno kot vsi v kraju si tudi v Partizanu zelo želijo, da bi dobili čimprej novi dom, pred dnevi so njegovo gradnjo že začeli, saj bodo potem imeli še boljše možnosti za svoje ljubiteljsko delo.
Drugo vaško olimpiado so začeli s pestrim kulturnim programom, v katerem so nastopili člani Moškega pevskega zbora in harmonikar domačega kulturnega društva Stane Sever, ritmična skupina Tina in pionirska skupina pa sta se predstavili z zelo zanimivim programom in ni čudno, da jih v zadnjem času vabijo vsepovsod. Ritmična skupina se je uspešno predstavila tudi na petkovem srečanju Partizana v Škofji Loki.
Po zanimivem in bogatem kulturno športnem programu, se je začel tekmovalni del vaške olimpiade. V vlečenju vrvi, metanju kamna (moški), lovljenju rib, nošenju vode z vedrom na glavi (ženske) so preiskusili svojo moč in spretnost tekmovalci iz Voličine, Mislinje, Konovega, Lokovice, Gaberk in Škal.
Najprej so napeli vrv. Ob pogledu na tekmovalce, smo gledalci ugibali vrv bo najbolj »tr-
Končno skupna ponudba
Pred dnevi so v Rdeči dvorani odprli novo poslovalnico Kompasa in tako po dolgoletnih prizadevanjih združili ponudbo in prodajo turističnih ter agencijskih uslug in storitev. Pobudo za ta pomemben korak je dalo Gorenje, ob tem pa velja povedati, da bo Kompas sredi avgusta odprl svojo poslovalnico tndi v sami tovarni Gorenje. To je seveda le prvi korak pri združevanju turističnih in gostinskih zmogljivosti v Šaleški dolini, saj •bodo delegati zborov skupščine občine Velenje na svoji prvi naslednji seji potrdili razvojni program turistične dejavnosti in skoraj zagotovo določili tudi skupnega nosilca. Pri tem bo seveda potrebno sodelovanje vseh nosilcev te dejavnosti. Priznanje torej Gorenju in Kompasu za pivi korak in obetavno spodbudo.
sta z enako dolžino meta osvojila drugo mesto, ekipno pa so bili spet najboljši gostitelji pred Lo-kovičani in Voličino. Škalčanke in Mislinjčanke so prepričale blizu tisoč gledalcev, da bi bile zelo uspešne tudi kot prave ribičevke. Domače tekmovalke so »ulovile« kar enajst kovinskih ribic, to-
Prisrčno srečanje »nekdanjih škalčanov«
da s pravim trnkom, Mislinjčanke le eno manj, tretje so bile Ko-novčanke, katerim so se roke le malce preveč tresle. Na suho so »vrgle« le šest rib.
Največ preglavic so imele tekmovalke pri nošenju vode v vedru na glavi. Mladim tekmovalkam ni bilo verjetno nikoli tako treba nositi vode, saj imajo v stanovanjih vodovodne pipe. Če ni bilo v ekipah tudi starejših tekmovalk, bi bila posoda na nasprotni strani, v katero so morale prenesti čimveč vode, verjetno povsem prazna. No, le tu in tam je bila kakšna izjema. iCo pa so si vedro z vodo postavile na glavo starejše tekmovalke, strahu, da bi jim te zletele z nje, ni bilo. Mirna drža, miren korak, in vse več prenešene vode na nasprotni
strani. Pri tem delu je gledalce gotovo najbolj navdušila kar 64-letna Angela Apšner iz Gaberk. Imeli smo občutek, da bi lahko vso popoldne nosila vodo, brez kakšne razlite kapljice. Enako velja za mlajši tekmovalki Hliševo iz Gaberk (prenesla je največ vode) in Virbnikovo (Škale), osvojila je drugo mesto, Angela pa je bila tretja.
Prireditelji olimpiade so tekmovalce presenetili tudi z zelo zahtevnim vprašanjem. Domačin Jože Arlič je na sredino tekmovalnega prostora pripeljal s konjem velik parizar in s tem spomnil na nekdanje škalske »furmane«. To je bilo tisto, kar je pred začetkom iger napovedal predsednik škalskega Partizana Herman Arlič: »Vsako leto bomo poskušali tekmovalcem in gledalcem predstaviti nekaj izvirnega, kar je bilo včasih v kraju. Tako smo se letos prvič odločili prikazati škalske »furmane«, nekdanjo znamenitost našega kraja.«
To pa ni bila edina novost ali znamenitost na letošnji vaški olimpiadi v Škalah. Srečali so se namreč tudi nekdanji krajani Škal, krajani, ki bodo Škalčani ostali po srcu gotovo vse do konca svojega življenja. Iz kraja so se morali izseliti, ker je bila njihova domačija na ugreznem območju.
Prisrčno so jim zaploskali gledalci, ko jih je predsednik Partizana povabil pred govorilni oder, in ko jih je nagovoril sekretar krajevne organizacije SZDL
Ritmična skupina Tina med nastopom
Adolf Lipnik ter jim izročil tudi spominska darila.
Ob robu prireditvenega prostora so postavili organizatorji, tudi zemljevid, s katerega smo lahko razbrali, koliko Škal se je pogreznilo! To je tretjina ozemlja in več kot 62 domačij ali kar polovico prejšnjih Škal. Te so imele približno 127 številk. No, danes imamo spet nekaj več kot 130 hišnih številk,« je povedal Adolf Lipnik.
Za zelo prisrčen sprejem so se krajani iz nekdanjega južnega naselja Pleterje, ki je danes v
glavnem že pod vodo, pa vzhodnega d,ela Skal itd. oddolžili z njihovo domačo pesmijo »Prav lepa je ta Škalska fara.«
Zapis z druge vaške olimpiade bi bil nepopoln, če ne bi omenil še kuharske razstave, razstave domačih jedi, ki so jo pripravile tamkajšnje gospodinje v prostorih starega gasilskega doma. Mnogi so se komaj zadrževali, da niso posegli po njih. So pa to priložnost izkoristili zvečer na javni dražbi, ko so za nekatere dobrine odšteli tudi po nekaj starih stotisočakov.	Stane Vovk
Korak najstarejše tekmovalke Angele Apšner je bil zelo miren
Uh, saj mi pa ne smemo
Prejšnjo soboto so se pod okriljem praznovanja rudarskega praznika, na velenjskem jezeru pomerili tekmovalci daljinsko vodenih čolnov. Zanimivo tekmovanje je privabilo tudi številne gledalce.