(jospodarske stvari. Gtospodarska dela meseca novembra. V biši i a dvoru. Zelje se mora zrezati ia za kvaBenje dobro stlačiti. Predivo se mora omikati, koaoplje namočeae ae tnorajo pobrati, saaiti, treti ia scsnažiti. Tabak ae naj pobere, žito mlati, aad suši in ziiaaki sad ae aaj marIjivo pobira ia gajili odstraaaje. Repa ia krorapir ae aaj pobira, vodotoki se naj pokrijejo. V vinakih kletib ae aaj marljivo opazaje vreaje mošta. Tropiasko viao ia tadi čraiaa ae aaj preša. V h 1 e v a. Goveda se ae smejo več goaiti aa paao ia ac jirn mora pokladati repa ia kroaipir; blevi se morajo dobro ovarovati. Ovcara se mora dajati suha klaja prej, ko ae žeaejo aa pašo. Vvrtib za zeleajad. Ziaiska salata se aaj aadi in zimska vobred aaj osiplje. Dobro je tadi celi vrt pogaojiti ia prekopati. V sadovajakib se aiora kopati, gaojiti ia janie za sajeaje drevea se aaj izkopajo. Drevesa se raorajo lepo oaaažiti ia presaditi. Sadovaa drevesa na brajdab pokri a alamo, živi ploti se aaj sadijo , divjaki, ktere bočeš v sobi požlabtniti, ae aaj izkopajo in v slamo zavijejo. V viaograd se aaj vozi gaoj, brajde se aaj pokrijejo s alaiao ia stari trsi se aaj osipljejo. V bmelBik se aaj navozi zadosti gaoja. Na polju ia seaokošah. Zitaska žita se še lebko dalje sejejo, ee je vreaie ugodao. Oae Bjive, na ktere hočea>o sejati okopaviao, se morajo globoko izorati. Praši se drugokrat. Če ae zmrzava, se še labko zrairoai voda aapeljava aa seaokoše. Nove seaokoše se aaj delajo. Gaoj se naj vozi aa seaokoše iu grmovje aa ajih se naj izkopa. Pri ulnjakn. Paaji se morajo dobro zavarovati zoper airaz. Slabi paaji se taorajo knniti. Pri ribaikib. Vsi žlebi, jezi itd. se morajo dobro pregledati ia popraviti. Ribe se več ne smejo loviti in orodje za ribčijo moraš dobro osaažiti ia braniti. V logu. Drevesa se začaejo sekati; bukovino, jesenovo ia jelsevo aenie se mora pobirati, ravao tako tudi smrekovi česarki, želod in brezovo seme se aaj poseje. Poauaeae veje 86 inorajo odstraaiti ia po saega ali vetra pokvarjeaa drevesa posekati in iz loga odpeljati. L o v. Veliki lovi so poaebao ta aieaec, aavadao streljajo se jeleai, divje koze, zajci, volki, lesice, kluujači, jerebice itd. Pojasnila postave glede povzdige reje goveje živine. O zboljšaaju živiaskega pleiueaa. Živiaako plerae ae da v kakeai kraju po aaaib razaierah takole popraviti ali zboljšati: a) da ae izbere ia izreja aaj boljša pletuaa živiaa; da vbieji vselej aaj lepši bik aaj lepšo kravo iatega plepleniena. To se pa da zdaj sarao doaeči, ako je izpeIjava na splošai aačia. Doaežeao je že maogo, ako se akrbi za izrejo lepe zaiolzae ia pitovae živiae. Tisto pleaie je aajboljše, ktero daja za živež aaj več meaa ia mleka. b) Da se vbrejajo doniače krave ia juaice a pleaiaiiai biki žlabtaišega pleaiena, ki so pa vaekako jibovega pleoie na. Nekteri živiaorejci mislijo, da ima že prvo, po tem aačiaa atorjeao tele vse izvratae laataosti pleaiaega bika, — a!i ta jc boaa. Sknšaja nči, da ima govedo ae le v četrteiu do aeatem plemeaa te lastaosti. Ako a. pr. vbreji bik niarijaodvorakega plemeaa, kravo belkastega ali žoltega aavadaega pleaieaa, ni tele niti luarijaodvorskega niti aavadaega plemeaa. Ako se je storila telica, jo uiora zopet izvrstea bik marijaodvorskega plemeaa vbrejiti ia tako tudi lelico, ki 86 zaabiti zdaj stori ia tako daije do petega zaroda; ae le potera, po osaiib do desetib let se vredi aovo pleme , ki ima vae dobre Ia8taosti 8vojih predaikov. Še le zdaj se te lastaosti tudi zarodijo ia ame a. pr. bik četrtega zaroda istega zaroda jaaico vbrejiti. Zarad tega si je treba čvetero uiariJBodvorakih bikov zapored omisliti, kajti celib oseai ali deset let niso tako storjeai biki še za rabo, ker bi pleaie pokazali. E. §. 14. Plemni bik srae aa daa le dvakrat brejiti. Ako plemai bik aa dau večkrat aego dvakrat breji, je lahko umeti, da ae naredi krepkega zaroda, ker mu moči apeaajo. Tako ostane dosta krav nerodovitaib, ker bikovo seaie airna prave zarodoe aioči, dasi ae ae na kravo spravi, krave ostaaejo jalove, kar je za gospodarja velika kvar. Pa tudi, a'io bik dvakrat aa daa breji, mu je treba razua dobre ia obile piče, še Bekaj ovsa kot pridavek, da ae opeša. Da bika silijo zapored brejiti, je skozi ia skozi aespametao, kajti ne doseže se a tem prav aieesa, a bik prav zelo oslabi. Že med žetvijo misli na setev. Eroaipir ali korua ae je vceidel že poapravil raz ajiv; previdni ia skrbBi kmet že zdaj misli, kako in kakšao krornpirjevo aeaie bode v spoinladi sadil. Že Ba ajivi se naj lepši, zdravejši kroBipir sredaje debelosti za setae odbcre in 8icer toliko vagaaov, kolikor ga potrebaješ ia se aekaj več. Za seaie odločeai kroiapir se poteru Ba zraku dobro posuši ia čez ziaio sbraai v jaiuab ki so l <lo iy2 čevlja globoke, 4 do 6 čevljevdolge ib prinierao siroke. Krompir se v jarao Baaaje tako, da aa vrbu kakor streha na dva kraja visi , a sabioii vejaaii ia saho prstjo — iz kraja 6 do 8 paleev, — po štiraajstib daevib, ali saj pred strogiia mrazoui, 2 do 27« čevlja visoko pokrije ia pograe. Nasata prst raora se dobro poteptati. Okoli vsake juine Bapravi se jarek ali grabea, ki je za pol čevlja globokeji , kakor jamn, od tega jarka se deževaica ia sBežaica odpeijaje. Med jaiuo iu jarkoai pa aaj ostaBe prsteaa steaa, Baj aiaaje 2 čevlja široka. V ti jami ostaae krompir do spoailadi , varje se uirazu ia miši, ter obraai si popolaoaiasvojo kaljivost, tako du sme kruet apati obilaega obrodka. Nektere skušnje kmeta Epiharmos-a v mačkinji žalosti. I. E a k o s i b o b p r i d e 1 u ,j e ni. Gosp. vrednik ,,Slov. Gospodarja" nie je posvaril, ker ma aičesar ae pišeai, kako jaz k:«j z svojiui ku-etijstvoLU ravnaai. Svarilo tne je spodbodlo, in tako boceai tudi raoje gospodarstvene znaiioati pokaziti. V prvem clanka bodein povedal, kako jaz b o b pridclujem. Bob iaia dosti nioke v .sebi, iz ktcre se lehko, če je žito aaai spodletelo, okaaen krub Sjieee. Zuileti ga zna vsak ruliiiar. Iz zeleaega stročju si uapraviin sočivo. Tudi bačelicaai bob tekae ia jib redi. Bob potrebaje dobrega globoko obdelaaega zeraljišča, gnojeaje kakor povsod tudi ajema poaiaga. Naj rajši obrodi v prabu. Bob se mora, kakor koruza v jamice, ktere so 16 palcev razea druge saditi ia sicer v kvinkiiBksi ali v petorici, glejte tako-le: g o g, toraj petero zro v edao jaaiico. Zrno niora bili zdravo. Jaaiica ae z aiotiko zagrae. Eo je bob že dosegel osetn colov viaokoati, ae mora okopati \d aialo zemlje okoli rastliae unvleči. Eo bob že le uialo cvetja pukažc, se iiaajo vršički cveta odščipaoti , ker tako cvetje več aastavi ia boba več priraate. II. E a k o s c i z z ni e d k o v o c e t (j e s i h) d e 1 a. To seui sc tiaačil iz staroperzijske kajige. Zmedke vlivaai v kulVast ali želczca pisker, ki aa ogaju stoji, da se aekterokiat prekabajo. Potem prekuuaae zmedke spuščaru skoz žakliček iz debelega plataa aarejea, da se sirasti delki od zmedkov ločijo. Tako očedeae zmedke deaem sopet v kotlič ali pisker, ia jih daai tako dolgo kabati, da se v goati lajavkasti lim aprenieaijo, k čeninr jc treba kakošac dve uri. Ta lim vzameai poteai iz loaca ia ga vsipljeia aa desko ia ga v seaci posašiin. Bog obvari aa solacu sušiti; sopet bi ae razdelil. Eo je ta tvariaa dobro posašeaa, jo razrežem v rnale pogačiče ia hianim. Ako bočeni jesib imeti, takoiao pogačico deaeai v toplo ali larzlo vodo, kjer se razpa8ti ia jesih je gotov.