Politicen list za slovenski národ.
P« poŠti prejeman veljil: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt let» 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
Štey. 131.
V Ljubljani, v petek 12. junija 1885.
Letnik XIII.
=
Kmetom v pomoč.
Piše Ivan Belec.
(Konce.)
Naša sedanja vlada *) in tudi marsikteri državni in deželni poslanci imajo prav dobro voljo kmetom pomagati, ali ne morejo, ker imajo pri nas liberalci in židje še preveč veljave. Ti poslednji pravijo namreč, kmetje so zadovoljni, saj se nič ne pritožujejo, zato ni treba postav spreminjati.
Glavni namen temu spisu je pokazati kmetom, da se jim more pomagati, kdo da jim more pomagati in kako naj sami na pravem mestu za pomoč trkajo. Vsi občinski zastopi in tudi posamezna društva naj v smislu tega spisa ponavljajo prošnje (peticije) do vlade, do državnega in deželnega zbora. Isto tako naj se v tej zadevi volilci obračajo do državnih in deželnih poslancev, pri novih volitvah naj se pa volijo le taki, ki so vneti kristjani in od kterih se sme pričakovati, da se bodo po svoji moči potegovali za vstanovitev nezadolžljivih stalnih domov. Ko bi kmetje le trkali in trkali, pa bi gotovo kaj dosegli; vlada bi se ne branila in liberalci bi morali odjenjati. Ako so na Švicarskem letos sklenili napraviti stalne domove, zakaj bi jih pri nas ne mogli?
*) Poljedelski minister Palkenhayn se je z odlokom 24. dec. 1881 obrnil do deželnih predsednikov, deželnih odborov, okrajnih glavarstev, kmetijskih družb, hranilnic in posameznih veljavnih mož, naj mu sporoče svoje mnenje, bi li ne bilo dobro, ko bi se sedanje dedno pravo na kmetih odpravilo in bi se vstanovili nekaki nepopolni stalni domovi. Pregledoval sem poročila, ki so ministru došla iz raznih avtrijskih krajev in reči moram, da so bila večidel zasukana po liberalni šabloni, češ, kmetom se ne godi tako slabo, saj imajo nekteri še denar izposojen, komur se pa slabo godi, jo sam kriv; le malo več poduka jo treba, bo pa vso dobro, postav pa ni treba spreminjati. Osupnil sem pa pri poročilu — kranjske kmetijske družbe. Mislim, da bolj židovskega poročila minister ni od nikoder dobil. Jaz bi ne rekel dosti, ko bi bila pri tem poročilu podpisana kaka posamezna oseba ali poročilo govori v imenu vso kmetijske družbo (,,das ist der Standpunkt, auf dem unsere Gesellschaft steht"). Morebiti bom o priliki dokazal, da bi se taki vulgarno-liberalni sofizmi velikobolj podali kaki židovski banki, kot kranjski kmetijski družbi.
Vse, kar smo mi tii nasvetovali, bi se gotovo precej ne moglo doseči, ker imajo, kakor smo rekli, liberalci še preveč veljave, ali nekaj bi se že dobilo. Za začetek bi bilo dosti, ko bi se sklenilo kakor na Srbskem, da mora družini v vsakem slučaji ostati nekoliko oralov zemlje s primerno potrebščino, ali pa, ko bi se. sklenilo, da se ima polovica dolga odkupiti in da dolg ne sme presegati polovice zemljiške vrednosti. Začeti je težko, ko se pa enkrat začne, pa že gré, da se le vstrajno dela. Kakor hitro bi naše postave priznale, da je zemljiški dolg škodljiv, napravila bi se pot, po kteri bi se prišlo s časoma do popolno stalnih domov.
Ko bi kmetje čutili, da je njih stan zavarovan, zginila bi malomarnost in obupnost, ki se zdaj že marsikje kaže. Kmetje bi postali zadovoljni in državi hvaležni in državi bi se ne bilo treba nevarnosti bati. Popolnem trdna in zavarovana država bi lahko po ceni na posodo dobila. Ko bi bogatini ne mogli več na zemljišča posojevati, bi radi posojevali državi. Angleška banka je letos obresti ponižala na 2°/0 in potem bi žtmogla dobivati tudi naša država denar po 2°/0. Zategadel bi mogla spremeniti svoje visokoobrestne dolgove v manj-obrestne. Ker bi polovico manje obresti plačevala, bi jej ne bilo treba niti krajcarja novega dolga delati, temuč bi jej letnih dohodkov še nekaj ostajalo. Ker bi kmetje laglje davek plačevali, bi država svoj dolgsčasomapoplačala. In kadar bi državni dolg zginil, bi se tudi davki zelo znižali.
Ko se kmetje oprosté, bodo svoje dohodke sami vživali, le nekaj malega davka bodo dajali duhovski in deželni gosposki. Potem jim nobena amerikanska konkurenca ne bo mogla škodovali. Potem jim več ne bo treba zemljišč pustošiti, ampak marsikak krajcar bodo mogli porabiti za zemljiško zboljša-vanje. Zdaj še bogati in prebrisani gospodarji jako malo skrbé za zboljševanje, dobro vedoč, da prinaša denar veče obresti na posojilu kot v takem zboljše-vanji. (Je napravi zdaj le en gospodar dolg, ostane dolg vsem njegovim naslednikom, isto tako bo potem, ako bo le en gospodar zemljišče zboljšal, zboljšanje ostalo bode vsem njegovim naslednikom.
Ko se kmetje oproste, bodo tudi rokodelci in trgovci na boljem. Ako kmetje nimajo denarja, tudi rokodelci iu trgovci nimajo zaslužka. Potem bodo rokodelci in trgovci veliko laglje In ceneje kredit dobivali, se ve, večidel le pri rokodelskih in trgovskih zadrugah.
Ko dobimo krščanske postave, bo za vse stanove dobro, le oderuhi in špekulantje ne bodo imeli nič dela in nič zaslužka; zato se pa oderuhi krščanstvu tako ustavljajo in zato ne marajo nič slišati o krščanskih postavah.
Zdaj kmetje pač toliko pridelajo, da bi se mogli leto in dan pošteno živiti. A kako se godi? Žito in tudi druge pridelke morajo prodajati prav po nizki ceni, da dobč za upnike, sami morajo pa leto in dan stradati. Rokodelci in delavci morajo v nekterih krajih in tovarnah delati po štirnajst in več ur na dan, delati celo ob nedeljah in praznikih, in vendar si še poštene jedi in obleke ne prislužijo. V maga-cinih in tovarnah je pa vse polno kmetijskih pridelkov in tovarniških izdelkov, ki se končavajo, ker ni kupca, da bi jih kupil in zategadel nastajajo krize. Zakaj se pridelki in izdelki končavajo? Zato, ker jih tisti, ki bi jih prav živo potrebovali, ne morejo kupovati, zato, ker tisti, ki pridelujejo in izdelujejo, nimajo denarja, zato, ker se kmetom in delavcem zaslužek trga. Ali ni v nebo vpijoč greh, da sepridelki inizdelki končavajo, tisti pa, ki v potu svojega obraza pridelujejo in izdelujejo, stradajo? Ali ni v nebo vpijoč greh, da se delavcem zaslužek trga. Kadar dobimo krščanske postave, bodo krize zginile in delavec bo dobival svoje plačilo.
Nekteri pravijo, ko bi bilo zdaj tudi vse dobro, koliko časa bi dobro ostalo? Ker se ljudje vedno množe, bi jih bilo kmalo preveč in zopet bi bilo hudo. Mi pravimo prvič: Ako mi svoje storimo, bo Bog tudi svoje storil, ako mi po krščanski živimo, nas oni, ki skrbi za tiče pod nebom in za cvetice na polji, gotovo ne bo zapustil. Mi pravimo v drugič: Zdaj je pač preveč ljudi na svetu, ko se pridelki in izdelki končavajo, mesto da bi jih ubogi kmetje in delavci vživali. Na Irskem se je v zadnjih
LISTEK.
Izlet iz Gorice v Tržaško okolico.
(Dalje.)
Beseda Miramare bi v našem jeziku pomenilo: Ogled po morju, kajti zares se iz tega tik morja stoječega krasnega grada vživa diven razgled po obojih obalih Tržaškega zaliva. Na severo-zahodni strani ima Miramare tudi svojo malo pristanišče; tu plivka morje v kamenito podlago tega prekrasnega zimovišča in letovišča, v kterem je ta včliki cesarski, za Trst in okolico nepozabljiv dobrotnik, toliko časa s svojo soprogo Karloto zadovoljno in srečno živel, dokler ga ni pripravila tista čudna Si-bila na Seni — Napoleon III. — ob vso srečo posa-divši ga po naporih svoje armade na trhli Monte-zumov prestol v daljni Meksiki.
Jaz nisem videl še osebno tega gradit, zato no morem tudi več o njegovi znotrajnosti povedati. Zdaj je on last naše presvitle cesarsko rodbine. Nad gradom se vzdiguje položuo krasen gaj z masliko (oljko), vinogradi in drugim sadnim in nesadnim
drevjem obsajen, ki sega na široko in dolgo in pa do železnične proge. Zdaj si ga lahko sleherni po-tovalec ogleduje, ker ima le svoje varuhe in oskrbnike v svojem ozidju. Obiskujejo ga potniki tudi zarad obširnega muzeja, v kterem so krasne stvari in predmeti na ogled postavljeni.
Od tii je kratka postaja do Trsta, kamor pri-sope naš vlak ravno ob S'/4 ponoči. Poslovivši se od mojega sopotnika se podam, z malo torbico ob rami in dežnikom v roki v postajno poslopje, kjer sem ogledal po vozniku, kteri jo imel po obljubi dragega prijatelja po-me priti. In res, hitro me prijazno nagovori nek mož v narodni okoličanski obleki, nisem li jaz tisti, kteri sem namenjen pri njih župniku v Barkovijah o praznikih prebivati? In ko mu pritrdim, grem ž njim v zaprt voz (brum) in v Četrt uro sva bila v Barkovijah. Veselo 1110 pozdravi in pelje gostoljubni župnik v sobo ter me pogosti s svežimi morskimi ribami. Lep farovž stoji v sredi tako krasnega vrta skoraj tik morja; le cesta, ki pelje poleg morja v Miramare, je med obojim. Po kratki večerji in prijaznem pogovoru se podava oba k počitku.
Drugo jutro, na veliki petek, se je vršilo v župui
cerkvi petje pred tako imenovano suho mašo, deloma v latinskem, deloma v slovenskem jeziku, po znani Marušičevi latinsko-slovenski knjigi: „Veliki teden".
Ko smo opravili ob 10. uri zjutraj na veliki petek sv. obrede k viši časti božji v župnijski cerkvi sv. I., poprašam g. župnika, je li daleč od tod na Proselc, ker jaz bi rad obiskal o tej priliki tudi tistega župnika, mojega znanca, č. g. M., s kterim je letos sama presvitla cesarica govorila, no da bi jo bil on poznal. Ko mi reče, da je Prosek oddaljen le eno uro gor čez hrib, in je takoj unkraj Kontovela, primem brž za potno palico in korakam ter jo maham pri lepem malo vetrovnem vremenu med lepimi hišami in krasnimi vinogradi, in sem-tertje že cvetečiin sadnim drevjem navzgor proti Kontovelu-Proseku. Ko stopim pod Kontoveloin na cesarsko cesto, srečujem vse polno ljudi, okoličanov iu Kraševcev obojega spola, gredočih in z raznim blagom obložeuih iz bogatega pa od „irre-dente" razjedanega Trsta. Lepo me malo da no vsi pozdravljajo s starodavnim pravim krščanskim pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Ali tudi z: „Dober dan", kar je pa novošegno in ki gotovo
30 letiii število prebivalcev za tri milijone zmanjšalo in še je preveč ljudi, in ko bi se v prihodnjih 30 letih zopet za tri milijone zmanjšalo, pa bi bilo še preveč ljudi. Zakaj? Zato, ker se delavcem in najemnikom zaslužek trga.
Ali je na Kranjskem preveč ljudi? Zdaj jih je pač preveč, kajti vsi zadolženi kmetje so odveč, ker zadolženi ne morejo lahko shajati. Ko bi pa ne bili zadolženi, bi se pa vsi, kolikor jih je, mogli pošteno živeti. Ko se stalni domovi vstanove, se bodo tudi zemljišča zboljšala in prostora bo še za veliko več ljudi. Sicer se pa ljudstvo, ki ne pozni liberalne navidezne svobode, nikdar čez mero ne množi.*) Prevelik naraščaj je le tam, kjer se zemljišča svobodno kosajo in kjer se tovarne kar tje v en dan postavljajo. Na Gorenjskem, kjer so razmeroma najbolj trdni kmetje na Kranjskem, se v zadnjem desetletji, namreč od 1. 1870 do 1. 1880 prebivalstvo ni kar nič pomnožilo.
Ko dobimo krščanske postave, se bo tudi vera oživila in otroci se bodo v strahu božjem odgoje-vali. Kjer je živa katoliška vera, tam se tudi evan-geljski sveti spolnujejo, tam je tudi devištvo v časti. Ko bo revež videl, da se tudi taki, ki imajo vsega v izobilji, popolnem Bogu darujejo, se bo tudi on prostovoljno daroval. In ako bo tudi kak revež v zakon stopil, dobri ljudje bodo gotovo za njegove otroke skrbeli, kadar sam ne bode mogel.
Toraj se pri stalnem domu ne bo treba bati, da bi se ljudstvo preveč narastlo. In ko bi se tudi narastlo, bi se posamezni laglje izseljevali kot zdaj, ker imeli bi več denarja kot zdaj.
S tem končam svoj spis; želim, da bi ne bil glas vpijočega v puščavi. Bog daj, da bi mogli kmetje kaj kmalo to, kar si v potu svojega obraza pridelujejo, sami vživati!
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. junija.
Notranje dežele.
Letošnje volitve na Koroškem so nas podučile, kaj časnik lahko dobrega, pa tudi slabega stori. Ni še dolgo, od kar je razširjen „Mir" po Koroškem in že se vidi blagodejen sad njegovega vpljiva na ondašnje slovenske prebivalce. Le malo je manjkalo in z dvema poslanci bi bili zmagali za državni zbor, s štirimi pa so si upali na volišče; pred šestimi leti pa še za jeduega ni bilo mogoče potrebnih glasov skupaj spraviti. Pred vsem mora toraj vsak požrtovalen Slovenec na to gledati, da se „Mir" po Koroškem, kolikor se da, še razširi! Le na ta način nam bo mogoče čez drugih šest let gotovo dva če že ne treh zastopnikov si izvoliti. Je sicer neverjetno ali vendar resnično, da časniki dandanes čudeže delajo med narodom. Oni so tako rekoč živa šola in boljši od vsakega še tako dobrega agitatorja; časniki edini imajo moč zamrto narodnost zopet v življenje buditi in zaslužijo zarad tega pač najtopleje podpore.
*) Govoriti bi se tii dalo o dveh pregrešnih skrajnostih, namreč o dvojeotročnem sistemu in o vlačugarstvu. Ali bolje je, da molčimo, ker vlačugarstvo bo pri stalnem domu samo zginilo, dvojeotročnega sistema pa hvala Bogu naši kmetje ne poznajo in ga pri stalnem domu tudi gotovo spoznali ne bodo.
Tri sto osem in štirideset poslancev izvoljenih je bilo koncem včeranjega dne v državni zbor. Volitev dalmatinskih mest je že znana po telegramu. V gališkein velikoposestvu izšli so iz volilnega vrča za Lvov-Grodek dr. Stanko vitez Star-zy nski, univerzitetni docent; za Zloczov-Brody grajščak Javorski; za Brzezany-Przemy-slany grajščak Ozajkovski; za Stanislov-Bohorodczanv grof Adalbert D z i e d u -szycki, znan po svojih nazorih o nalogi Slovanov v Avstriji in o politiki poslednje nasproti prvim. V Krakovskem velikoposestvu je izvoljen soglasno Mihael Bobrzynski, profesor na univerzi. Jutri si voli še dalmatinsko velikoposestvo svoje poslance in z volitvami smo pri kraji. — Kakor do sedaj računi kažejo, bo dodoča desnica v državnem zboru v najslabšem slučaji kakih 185 glasov imela na razpolaganje in to bo zadostovalo za krepko pobijanje sedanji vladi sovražne levice, kteri se bodo pridružili prej ko ne demokratje, antisemitje, Coroninijev klub in Lienbacher, kedar bo treba dvignili se za kak Slovanom sovražen predlog aH pobiti, kar bi Slovanom na korist biti utegnilo. Želeti bi bilo in tudi prav verjetno je, da bo večina še zdatneja, ker se o nekterih poslancih velikoposestva še ne ve gotovo, na ktero stran se bodo obrnili. Sicer pa tudi že dosedanja najnižja večina zadostuje, da bo pobila, kar ji bo nepriličnih in škodljivih predlogov stavljenih. Nadjati se jo pa, da se bodo tudi na levici še temu in onemu oči odprle in bo svoje brate pustil na cedilu, vidoč, da njihovo postopanje Avstrije ne more osrečiti. Da se bo to zgodilo, skrbeli bodo v prvi vrsti Knotzi, Pickerti in drugi možje, ki imajo „bolj napete strune", s svojim strahovanjem in škilenjem na Prusko.
Kakor vse kaže, Češka tudi letos še ne bo prišla iz slavnostnih veselic, v kterih se je lani celo leto zibala. Lansko leto sprejemala je namreč gleda-liščne goste iz vseh slovanskih pokrajin razun slovenskih, kteri pojdejo letos tjekaj. Letos se tisti vlaki deloma še nadaljujejo, deloma se pa še bodo in bo med temi Čehom došla tudi deputacija njihovih bratov iz Amerike, o kteri smo enkrat že pisali. Ako ne bo imela posebne nesreče, mora v drugi polovici tega meseca že v Pragi biti. Konec tega ali pa v začetku bodočega meseca potrjen bo v Rimu novoimenovani Praški nadškof, grof Franc Schiin-born, in bo veličastna instalacija njegova še v teku letošnjega leta. Meseca avgusta pridejo Slovenci v zlato Prago, in tako radosti in slavnosti zopet ne bo ne konca ne kraja.
Wurmbrandov predlog, zarad kterega se je lansko leto v državnem zboru toliko prazne slame mlatilo, in kterega levičarji zopet letos mislijo potisniti na dnevni red v državnem zboru, „Nordd. Allg. Ztg." naravnost sleparijo imenuje. Čudno, kako je slepa strast naše Nemce z njihovo lastno krvijo po veliki Nemčiji v razpor spravila. Bismarkov organ potem dokazuje, da je \Vurmbrandov predlog o postavni določitvi nemškega jezika za državni jezik res gola sleparija. Bil je čas, ko se je že na to mislilo, nemškemu jeziku v Avstriji stališče s tem vtrditi in zavarovati, da bi se bil postavno določil za državni jezik. Peščica naprednjakov je pred leti, kadar so bili še liberalci gospodarji v državi, na vsak način zahtevala postavo za priznanje nemščine državnim jezikom. Levičarjem se je pa tako zahtevanje tedaj samo preneumno zdelo, ker so bili prepričani, da je zadosti odlokov in cesarskih patentov, ki nemškega jezika pravice čuvajo. V resnici ga tudi nihče ne spodriva in ne napada. Kar so ti ljudje sami zame-tavali, pobirajo sedaj in iz blata vlečejo lo za to, da bi z nevarnostjo, v kteri se po njihovih mislih nemščina nahaja, ljudi begali in slepili. Levičarji so dalje za to še le sedaj z Wurmbrandovim predlogom na dan planili, ker so bili prepričani, da bi ga sedaj državni zbor kot nekaj nepotrebnega in ničevnega zavrgel. Dokler se je bilo nadjati, da bi se predlog
sprejeti utegnil, so bili tiho; sedaj pa, ko so prepričani, da ga večina ne mara, ga vsiljujejo, ker jim je odbitev njegova v jako dober agitacijsk pripomoček. Tako „Nordd. Allg. Ztg.". Rekli smo že in pri tem ostanemo, da če hočemo pravo vrednost naših nemško-liberalcev spoznati, moramo dotične ocene njihove po nemških pruskih listih iskati. Ondi so naslikani tako, kakoršni so v resnici, pri nas so vsi pobarvani.
Škof Strossmayer pripravlja se ua bodoče potovanje v Beligrad na Srbsko, kamor se bo podal, kakor hitro se kralj Milan domu povrne iz svojega potovanja in pa avstrijski poslanec grof Kheven-hiiller zopet tjekaj pride. Strossmayer potoval bo v cerkvenem poslanstvu v Srbijo, da s kraljem in avstrijskim poslancem določi bodoče stališče katoliški cerkvi v Srbiji, kakoršno se ji spodobi. V Belem gradu imajo katoliki že zdavnej prostor določen, kjer se bo katoliška cerkev zidala; sedaj namreč katoliki ondi nimajo drugega shajališča za službo božjo, kakor kapelico v poslopji avstrijskega poslanstva. Dve sobi ste se v ta namen posvetili. Prva manjša je zakristija, druga večja pa kapelica; po štirioglatem dvorišči gre pa procesija na veliko soboto in na sv. Telesa dan. Komur je bilo dano, v takem uboštvu službo božjo domače vere na tujem gledati, se mu mora pač čudna zdeti nebrižnost naših omikanih stanov za taisto v domovini. Na tujem lastna revščina človeka veliko bolj pretrese, kakor pa ga doma najvišji lesk povzdigniti in navdušiti zamore. Bog daj toraj, da bi škof Strossmayer srečno opravil, kar si je namenil. Poleg tega cerkvenega namena obiskal bode pa tudi srbsko društvo učenjakov v Belemgradu, ktere misli povabiti na vdeležbo k slavnosti znanstvene akademije, ki jo bodo ob malem Šmarnu v Zagrebu napravili, pri kteri slovesnosti se bode praznovala tudi sedemdesetletnica Strossmayerjeva.
Vnanje clržave.
Po najnovejših poročilih iz Londona je britanska kraljica sprejela odpoved Gladstonovega ministerstvu, toda ne brezpogojno. Za sostavo novega ministerstva sta označena dva moža, lord Hartington namreč in pa Sir No rt h kote. Hartington hotel se je peljati h kraljici v Balmoral, da bi ji bil stvar pojasnil, pa mu je sporočila, da ni potreba, ker se bo ona sama konec druzega tedna v Windsor pripeljala. Gladstone je bil od spomladi leta 1880 na čelu sedanje liberalne vlade in to proti volji kraljice. Ko so leta 1880 liberalci pri splošnih volitvah zmagali, odpovedal se je lord Beaconsfild 21. aprila. Kraljici ta prevrat ni bil prav nič po volji in se je posebno vstavljala, da bi Gladstone vlado prevzel. Pozvala je najprej Har-tingtona, potem lorda Granville, da bi sostavila novo ministerstvo in še le potem, ko sta se oba tega branila, pozvala je kraljica Gladstona k sebi v "Windsor, da ji sostavi pod svojim načelstvom kabinet. Granville prevzel je ministerstvo zunanjih zadev, Hartington ministerstvo za Indijo. Kakor se je Gladstone poprej odlikoval kot vodja liberalcev, tako je potem kot ministerski načelnik delal napako čez napako. Država, ki je do slej slovela med prvimi na svetu tako na morju, kakor so jo velesile tudi na suhem spoštovale, je sedaj po Glad-stonu vsega blišča oropana, njena slava vničena ter obdana od vseh strani z blamažami. Tako slabega gospodarja, kot je bil Gladstone, Angleška ni še z lepa imela in ga morda tudi ne bo zopet kmalo dobila.
Pravi vzrok, da so Jtusi z rožljpnjem orožja zavoljo afganskega vprašanja tako naglo vtihnili, prišel je še le sedaj na svitlo. Res je sicer, da je ruski cesar miroljuben; enako je res, da so tudi ženske roke po svoje pripomogle, da se je mir ohranil, toda pravi vzrok pa to ni bil. Pravi vzrok, da Rusi niso napovedali Angležem boja, je v iztočnem morji. Trdnjavi SveaborginKronstadt,
ni tako pomenljivo, kakor prvo pozdravljenje, s kterim se naše dobro slovensko ljudstvo še skoraj povsod vzajemno pozdravlja. Kar mi pa pri Kon-tovelu ni dopadlo, je bilo to, da so me nekteri otroci nadlegovali za miloščino in to v laškem jeziku, akoravno ni še Tržaški lahonski magistrat po-laščil vkljub njegovemu neumornemu prizadevanju niti Konto vel a ni bližnjo okolice. O teh naporih Tržaških očetov, pa malo pozneje! Tii sem opazil, da so nekteri otroci poleg Kontovela, prikriti iz vrtov lučali kamenje na potnike, kar je gotovo vse graje vredno, ker to znači le surovost in neotesanost. Tako malo nevoljen zarad teh surovih paglavcev korakam skozi Kontovelj v onstransko čedno vas Prosek, kjer se prideluje tako zelo imenitno žlahtno vino „Prosekar" imenovano. Bere se v zgodovini, da so že rimski cesarji in bogati Rimljani posebno radi pili ognjenega Prosekovca, kteri se prodaja zdaj v Trstu v steklenicah po 1 gld. 50 kr. (Polič stare mere!) In kdo bi ga ne pil, ako ima le veliko in dobro rejeno mošnjo?! Tako jo primaham po hoji pet četrtink ure na Prosek ter malo postojim pred gostilno Lukša, ki ima slovenski in laški napis na svojem pročelju. Utrujen od na-
vzgor - hoje in pa ker sem za daljno hojo zarad bolehne noge malo nevkreten, bil bi rad vstopil v tisto gostilno, pa spomnivši se, da je ta dan veliki petek, toraj veliki post, se junaško premagam ter grem rajše obiskat in molit presv. R. Telo v božjem grobu. Po molitvi na duši in telesu okrepčan, — kajti stopivšemu iz cerkve mi je kar zginil ves glad in trud — in potem ko sem zastonj iskal spominske plošče, na cesarično obiskovanje 22. januvarja t. 1., se podam v farovž, da memogrede pozdravim č. g. župnika, mojega starega znanca, kteri me pa skoraj ni več spoznal, ker se nisva že dolgo let videla. Vljudnega gospoda, male črnikaste, pa dovolj krepke postave, ki šteje kakih 45 let, rojenega okoličana v Barkovljah, kjer ima tudi njegov brat veliko gostilno, poprašam kmalo po spodobnem vzajemnem pozdravu, kako je bilo tedaj 22. januvarja, da ni spoznal presvitle cesarice? Vse je bilo blizo tako, kakor je bilo že v cenjenem „Slovencu" 3. febr. t. 1. štev. 26, popravljeno in povedano. Pravil mi je poleg onega poročila, da je sicer slutil, da pride presvitla cesarica obiskat eno uro od Mi-ramara oddaljen Prosek; pa da bo prišla peš v burnem mrzlem vremenu s tako malim spremstvom,
dveh ravno tako gosto zapajčolanih gospic, in v navadni gosposki črni obleki, tega si ni mogel skoraj misliti. Tudi je ona gospa, o kteri je pozneje zvedel, da je bila cesarica, res tako goreče sicer z nazaj čez glavo zavihanim pajčolanom molila, in sicer obrnjena proti velikemu altarju. Po opravljeni precej dolgi molitvi je pa takoj zopet skrila obraz v tisti gosti pajčolan, tako, da jo res ni bilo mogoče spoznati, *) ker je brez dvoma hotla ostati nepoznana; kajti ona ni niti besedice spregovorila, tudi ne tedaj, ko mu je mlada grofica, dvorna gospa Majlath, ponujala nekaj v roko, kar pa, se ve, da g. župnik ni hotel nikakor sprejeti. Opazil pa je vendar toliko, da so bile vse tri gospe videti mlade in zelo gibčne in da so s smehljajočim obrazom jadrno šle skozi Prosek nazaj proti Miramaru po nekem ozkem klancu med vinogradi, za kterega dosihmal šo sam ni vedel, akoravno je tii že nad štiri lota dušni pastir. Kmalo se mu je pa vse to zjasnilo, da je bila ona goreče moleča gospa, cesarica in sicer takole: Vaški glavar „capovilla", kakor se imenuje od
*) Č. g. župnik ima v obiskovalni sobi in v pisarniei obe podobi cesarja in cesarico in cele družine, kakor sem sam videl.	r'3-
na kteri so se Rusi zapeljani po pisanih sporočilih tako zanašali, niste v takošnein položaji, da bi bili novim pomorskim topovom kos! Več in lepše se je o njih pisalo, kakor je bila resnica. Listi finske dežele so Rusijo prvi na to pomanjkljivost opozorili, ker so se bali za lastne pokrajine. Takoj po prvih dotičnih spisih podal se je ruski general v Sveaborg in Kronstadt in se je na svoje začudenje prepričal, da je res kar časniki trdijo. Polovica topov je bila se stare sisteme, ki se spredaj nabijajo, in tudi druzega za vojsko potrebnega jo bilo več na papirji, kakor pa v resnici. Rusi so bili glede teh dveh trdnjav v ravno takem položaji, kakor Francozi konec minulega šestdesetletja, kedar se je sleparstvu pri Sedanu krona na glavo posadila. Ker so sprevideli, da se s takima trdnjavama ne morejo vspešno Angležem vstavljati, so rajši misel na boj opustili za sedaj in se nanj še skrbno pripravljajo. Priprave se pa v Londonu z ravno tako silo vrše kakor v Petrogradu. Angleži popravljajo svoje brodovje, Rusi si gradé železnico po Turkestauu, da jim bo v odločilnem trenutku mogoče, kar največ vojakov v Afganistan treščiti.
Francoako-kitajaka pogodba bo kmalo dovršena. Kitajci so se za trdno odpovedali vsako-jakemu vtikanju v Anamske zadeve in so Tonkin popolnoma francoskemu pokroviteljstvu prepustili. Zadeva polkovnika Herbingerja se ne bo v Parizu, temveč v Tonkinu dognala, ker se polkovnik sklicuje na priče, ki bodo zanj govorile. Zarad tega se je Herbinger zopet v Tonkin povrnil, kjer se bo pred vojnim zborom zarad umikanja iz Langsona zagovarjal.
Med Francozi in Lahi se jo v najnovejšem času v Tunisu nekaj prigodilo, kar bi utegnilo povod kaki vojski postati, če se ne bo ob pravem času posebno od laške strani skrbelo, da se bo predrznost Lahov in židov po Tunisu primerno krotila. Na 2. junija zvečer dobil je brez kakega povoda nek francoski častnik v uniformi, iz gledišča gredé, od nekega Laha klofuto. Prijeli so ga in zaprli. Sodnija ga je obsodila na 6 dni zapora. Francoskega generala v Tunisu je ta malostna kazen tako razjarila, da je dal svojim vojakom povelje, da naj se brez razločka vselej orožja poslužijo, kedar bodo brez povoda napadeni ali se jim bo zabavljalo, ker le na ta način preskrbelo se bode francoskemu vojaštvu zopet potrebno spoštovanje. Sicer se je pa državni oblasti sami kazen prenizka zdela in je vgovor vjo žila proti razsodbi. Obsojenega Laha gnali so v Algir, kjer je za Tunis višja sodnija. Odhajajočemu so Lahi in židje napravili veliko poslavljenje in so Francozom grdo zabavljali. Zmerjali so jih z obe-šenjaki in banditi. Naj bi se pač Lahi ne norčevali dosti v severni Afriki, dokler se jim okoli rudečega morja slabo godi in godi se jim že tako, kakor se ni še kaki posadki kmalo tako godilo.
Angleži bi radi Sualcim Turkom obesili, le-ti pa pravijo, da ga drugače ne zasedejo s turškimi vojaki, kakor če se jim Angleži ob enem iz Egipta umaknejo. V tem smislu je turška vlada naročila svojemu zastopniku pogajati se v Londonu in nič drugače. Angleži pa o Egiptu nočejo prav nič slišati in bodo prej ko ne prisiljeni tudi v Suakimu svoje ljudi obdržati, če bodo sploh hotli ondi kako evropejsko moč imeti, kajti Turki brez Egipta tudi Suakima ne marajo. Ker pa Angleži o tem nočejo nič vedeti, se je Turkov v Carigradu zopet nekak stali polastil. Kakor so se prej bali angleško-ruske vojske, tako se sedaj bojé, da bi se ne napravilo angleško-rusko sporazumljenje, za kterim bi morala Turčija stroške plačevati.
Lahov ob Rudečem morji po Masani in Asabu je vedno manj. Silna vročina, dan na dan v senci po 34° C. mori in pobira jih ravno tako, ka-
kor mrzlica in druge po tropičnih krajih poletni čas običajne bolezni. Ne bo dolgo in iz Neapolja morala bo odriniti druga ekspedicija na obali rudečega morja, če bodo sploh še želeli ondi vojno službo opravljati. Toda tudi druga ekspedicija ne bo nič opravila, ter bi pač bolje storila, ko bi lepo doma ostala, kakor pa da nosi svojo kožo v Masano na prodaj. Poleg tega je pa pomenljiva tudi še silna nezadovoljnost med laško armado ob rudečem morji. Ta namreč vidi, koliko so angleški vojaki glede plače na boljem memo laških in — mrmrd. Vsled tega šla je tudi vsa navdušenost rakom žvižgat, s ktero so se narudeče morje peljali. Radi bi se sedaj vrnili, ko bi jim to le mogoče bilo brez škode in brez sramote, ali ne jedno in ne drugo se jim ne bo posrečilo. Škode, ki jo že imajo po izvanrednih iz-dajkih za ekspedicijo in ki bo še dan na dan veča, jim nihče ne povrne; sramota, da so zarad nepremišljenosti take korake napravljali, jim pa ostane in te jim nikdo ne zbriše. Vkljub temu bilo bi pa za Lahe mnogo boljše da poberejo kopita in gredo ter tako rešijo, kar se da še rešiti. Da ne bodo tega storili, temveč ravno nasprotno, je skoraj za gotovo. Naj le tišče z glavo skozi zid, bomo videli, kje bo prej luknja ali v zidu ali v glavi!
Domače novice.
Tržaškega magistrata postavljen župan, je zvedel, da ima cesarica namen na Prosek priti, zato je šel on ravno isti dan, 22. jauuvarija t. 1., malo pred poliidnem doli proti Miramaru, da bi tam zvedel dan, kdaj ima cesarica gori priti. Blizo srede poti pa sreča pred omenjene nepoznane tri gospe, ter vpraša, ker so prišle po poti od Miramara, je-li one kaj vedo, kdaj da pride cesarica na Prosek, da bi jej ljudstvo napravilo dostojen sprejem. Pa od tistih mu odgovori, da naj se toraj lo potrudi doli v grad, kjer bo že utegnil to zvedeti, kar želi. Ko pa res popraša zdolej v gradu, mu povedo, da cesarica je malo poprod že odšla z dvema gospicami na Prosek. Zdaj so se mu odprle oči, da so bile ravno ono tri gospo, ktere je malo pred nagovoril, med kterimi je ena gotovo cesarica, kakor je tudi res bila. On hiti zopet nazaj domu; pa cesarica in ono dve dvorne gospice so med tem že odšle po drugi poti iz Proseka nazaj v Miramar. Tako je bila neki vsa ta zadeva, kakor mi je pravil sam g. župnik. Dalje mi je povedal tudi to, da ko je bil novi Tržaški prošt, dr. Š., kmalo po tem pri avdi-jenci zarad njegovega imenovanja pri cesarju, ga je vprašal Njih Veličanstvo, kakošen je nek ta župnik na Proseku, da ga ni še njegova soproga spoznala?!
(Konoc prih.)
(G. prof. Šuklje in „Slovenec".) Znano je našim čitateljem, da je g. Šuklje zarad uvodnega našega članka (glej „Slov." št. 94), v kterem smo popisovali po poročilu sedmih drž. poslancev njihovo postopanje pri ministru grofu Taafteju o dolenjski železnici, tirjal preklic, ali popravek. V svojem nam narekovanem popravku g. Šuklje popisuje, kaj je on z ministrom govoril, kaj pa je minister grof Taafte njemu rekel. G. profesor, mar li je to pre klic in popravek našega poročila? Ker smo naravnost odrekli — morali odreči — ta, po prof. Šukljeju zvani popravek v „Slovencu" objaviti, je g. profesor žugal tožiti, kar je res tudi storil. — Včeraj, 11. junija, imela bi biti obravnava pri mestni deleg. sodniji. Se ve, da je vrednik „Slovenca" pokorno prišel ter se c. kr. sodniji s po oblastilom predstavil. A reklo se mu je: Danes ne bo obravnave; morala bo biti preložena, ker ni gotovo, če je gosp. prof. Šuklje prejel odlok obravnave. Prejem ni list podpisan je le od neke ga šolskega sluge. Kaj je hotel vrednik „Slovenca"? Pač je malo ugovarjal, da mu je to neljubo; da bi tožbe sploh treba ne bilo, ker lahko vsak spozna, kdor le čita pazno oba lista. A ker si je vrednik mislil, da morate obe stranki vendar gotovo vediti za dan tožbe, je tiho brez pismenega ugovora odšel in tudi v „Slovencu" o tem ni ničesar rekel.
A kako se danes vredništvo začudi, ko čita v „Slov. Narodu'': „Oba (vrednika namreč „Sloven-čev" in „Slov. Naroda") sta prišla o pravem času, a čakala zaman, kajti njega ni bilo, ampak poslal je brzojavko, dane utegne." — Zakaj se ta odgovor ni dal vredniku „Slovenca", če se je sicer pri c. kr. sodniji vedelo za to brzojavko pred njegovim odhodom? Gotovo bi vrednik ne bil pozabil strogo vgovarjati takemu preloženji obravnave, ker stranka, ki k obravnavi ne pride bo „kontumacirana", t. j., bode obsojena ter pravdo zgubi. Kakor kaže, se g. prof. Šuklje kar le norčuje s sodnije, ki mora dvojno delo imeti mesto enega, in z vrednikov, ki sta oba vrednika dnevnikov. Pa — g. profesor ni utegnil priti? Mar li tudi ni utegnil zastopnika poslati? Mar li vrednik dnevnika nima toliko dela kakor kak profesor? Gotovo mnogo več, ker profesor dopolni svoje dve, tri, štiri ure in je prost; kedaj pa je vrednik dnevnika prost? G. Šuklje kot bivši vrednik bi imel to vedeti, naj bi tudi profesor Šuklje ne vedel.
(Cesarjev dar) 100 goldinarjev prejela je občina Št. Vid pri Vipavi v pokritje stroškov za iz gotovljen vodotok.
(Mil. knezoškof dr. Jakob Misija) se odpeljejo jutri z opoludnevnim gorenjskim vlakom na birmo-vanje, ter bodo pričeli biriuovati prihodnjo nedeljo v Gradu (na Bledu).
(Slovesno vmeščenje) Ljubljanskega župana g Petra Grassellija vršilo se bode v ponedeljek, dne 15. t. m,., ob 11. uri dopoludne v mestni dvorani.
(Povišani so naslednji profesorji) iz IX. uradniškega razreda v VIII. razred, toraj dostojanstvo zlatega ovratnika, gg.: Josip Marn, Maks P le tršnik in Friderik Žakelj na Ljubljanski
gimnaziji in Emil Ziakowski na tukajšnji veliki realki. Castitamo prav iz srca!
(Deželne sodnije predsednik) ranjki g. Ivan Kapretz je bil v Ljubljani rojen, je v Ljubljani študiral, na Dunaji juridične študije dovršil, od coder se je zopet v Ljubljano povrnil, kjer jo stopil pri c. kr. deželni sodniji za avskultanta. Tii in pri kr. državnem pravdništvu služboval je potem tako dolgo, da je postal na radost skupnega prebivalstva Kranjske dežele najvišji sodnik v deželi. Kapretz je bil izvrsten uradnik, dober ter prijazen človek. Naša dežela ga bo pogrešala. Naj v miru počiva!
(Dobitki za tombolo) razpostavljeni so na Velikem trgu pri Karingerji.
(Pripravljanje za premeščenje muzejnili zbirk v ltu(lollinuin) se je že pričelo; dotični muzejni prostori v licealnem poslopji so toraj za javni pohod zaprti.
(Na Velehrad iu v Prago) odpelje se s slovenskim vlakom 16 pevcev Ljubljanske čitalnice. Nastopali bodo na Dunaji, v Olomuci, v Pragi in Brnu, ter se zato že prav pridno urijo. Tudi na Velehradu bodo pri slavnostni službi božji peli slovansko mašo. — Prepričani smo, da bodo izvrstni naši pevci povsod pridobili si srca občinstva in da jim je posebno v Pragi zagotovljeno burno priznanje.
(V češkem narodnem gledališči v Pragi) bodo slovenski gostje navzoči pri dveh predstavah. Prvi večer bode se pela slavnega Františka Dvo-faka krasna opera „Dimitrij"; drugi večer pa predstavljali Ladislava Stroupežnickega razkošni izvirni veseli igri: „Z v i ko v s k y rarašek" in „Pani minemístrová". —Po dnevi bodo si ogledali vse znamenitosti Praške, posebno starodavni Višehrad, na kterem je stolovala Libuša in pa staroslavni kraljevski grad na Hradčanech. Ako bode mogoče, priredil se bode tudi kratek izlet v lepo okolico Praško.
(Veterani Kamniški in Domžalski) imajo prihodnjo nedeljo svojo cerkveno slovesnost, ktero bo imel prečast. gosp. kanonik Klun v Goričici ob 10. uri dopoludne.
(P. Vilibald Sever) je začasno sekulariziran in sprejet v Tržaško škofijo.
(Priprave za zgradbo dolenjske železnice) pričele so se tudi že v generalnem nadzorništvu avstrijskih železnic s tem, da so jeli študirati načrt železnice iz Ljubljane v Kočevje ob enem se pa železnica tracira. Kakor je znano, so napravljeni trije razni načrti. Glavni načrt gre iz Ljubljane preko Kočevja na Karlovško-Reško železnico; drugi načrt kaže nam progo iz Ljubljane v Novo mesto in od tod na Kočevje. Tretja proga oziroma še le načrt za njo začenja se v Krškem in gre preko Novega mesta v Kočevje, ter bi se podaljšala do Rakeka. Da ima največ smisla za nas in za vse Dolenjce proga Ljubljana-Novo mesto, ki se mora pa do hrvaške železnice potegniti, verjel nam bo vsakdo brez dokaza rad.
(Več tatov in roparjev) bilo je letos iz ječe spuščenih in ti so svoje rokodelstvo zopet takoj ondi pričeli, kjer so ga pred leti pustiti morali, ker so jih orožniki k temu prisilili. Ti potepuhi so sedaj svojo pozornost posebno na Kranjski okraj obrnili in je bilo ondi že več živine pokradene. Med to je bilo sedem prešičev, ena krava, eno tele, pa tudi denarja se ti „reveži" ne branijo. Tudi v Kamni-gorici in v sosednjih vaseh poskušali so na več krajih vlomiti, pa so jih povsod s krikom odpodili. Ker se je med ljudstvom govorica raznesla, da so se roparji po gorenjskih gojzdih naselili, sklical je c. kr. okrajni glavar Kranjski v Šenčur 9. t. m. velik shod zaupnih mož iz sosednje gorenjske. Ondi so sklenili na današnji dan vse gojzdove prestakniti. Sto in petdeset kmetov dvignilo se je danes zjutraj pod vodstvom 14 orožuikov v 7 oddelkih, da polové in pozapró, če bi slučajno res na kaj naleteli. Sicer se pa po Gorenjskem grozno reči o roparjih govore, ki meuda neki posebno na posamične ženske pazijo. Da je pa večinoma izmišljeno, pač ni treba pristavljati.
(Najnovejša slovenščina.) Prejeli smo sledeče vrstice: „Ne morete si misliti, kako sem nevoljen kolikorkrat berem v naših leposlovnih ali političnih
listih obliko: v Slovencih, v Nemcih----! Tudi Vi
ste pisali že: v Čehah, in včeraj sem spet čital v cenjenem Vašem časopisu: v Rusih. Ne vem, kako se dá opravičevati ta oblika. Vzeta je gotovo iz hrvaščine, češ, s tem se približujemo Hrvatom. Le-ti
res pišejo:
u Hrvatah.
ali to ni lokal, temveč
Razne reci.
—	Toča je pobila po Solnograškem na 9. t. m. Šla je med silnim viharjem debela, kot golobje jajca in vse do čistega potolkla kar je dosegla. Drevje stoji okleščeno in obeljeno, poljii vničena, da so morali žito za klajo pokositi, po tovarnah so pa okna pobita. Bog je nas obvaruj te nesreče!
—	Toča in ploha vsula se je na Češkem v Opočenski okolici 7. t. m. Žetev je popolnoma vničena, polje pa tako zdelano, da več let ne bo za nobeno rabo, ker je ploha boljšo prst odnesla. Revščina je grozna! Ko bi si vendar kmetje svoje poljske pridelke ob pravem času zavarovali proti škodi po toči!
Telegrami.
Dunaj, 12. junija. „Wi\ Ztg." razglaša postave o pomnožitvi bakrenega denarja, o brambovski sodniji; dalje cesarsko določbo, da se izplača poplavljencem leta 1884 v Galiciji 150.000 goldinarjev za podporo, ktere ne bo treba vrniti, 300.000 goldinarjev da se jim pa na posodo brez obresti.
Petrograd, 12. junija. V Orodnem jo bil predvčeranjem velik požar, ki so ga še lo včeraj pogasili. Tri četrti mesta je vničenega in med temi najlepše ulice, mnogo cerkva in vladno poslopje. Škoda znaša milijon rub-ljev. človek ni nobeden zgorel.
Pariz, 11. junija. V Thierškem sodišči so se podrle stopnjice, ker se je preveč lju-
genitiv; ako bi hoteli že posnemati Hrvate, morali
bi pisati: v Slovencev, v Oehov..... kar bi se pa
vsem Slovencem zdelo jako čudno. Hrvatje sami se čudijo tej naši novi obliki, ktera nas od njih le oddaljuje. To velja tudi o nekterih drugih oblikah, ktere so se začele tu in tam rabiti mesto že vpeljanih pravilnih oblik; n. pr. izrečno, gaslo----" *)
(Sprememba imena) kake vasi ali kakega mesta v drugo je tako važna zadeva, da je rešitev takih prošnja, oziroma dovolitev spremembe ministerstvo notranjih zadev sebi pridržalo.
(Postavo o potepuhih) prinaša potrjeno včerajšnja „Wr. Ztg.". S to se bo celemu cesarstvu velika dobrota skazala; naj bi se le povsod strogo izvrševala. Za potepuha smatra se po tej postavi vsak, kdor se brez dela okoli potika in ne more dokazati, o čem se živi. Kazen za take odločena je hud zapor od enega do treh mesecev. Kaznovali se bodo dalje tisti, ki po javnih krajih od hiše do hiše beračijo, ali pa zarad lenobe za miloščino nadlegujejo; dalje vsak, kdor otroke k beračenju zapeljuje, pošilja ali jih drugim v to prepušča. Vsak tak bo zaprt osem dni do treh mesecev. Redarstvo ima pravico od ljudi, ki so še pri moči, pa nimajo nikakega posla in nikakega premoženja in so sploh javni varnosti nevarni, zahtevati, da se morajo v določenem času preskrbeti s primernim delom, ki jih bo pošteno živelo, če bi ne vbogali, se zaprejo na 8 dni do 3 mesecev. — Vsaka občina, ki ima take ljudi, ima pravico odkazati jim pošteno delo proti odškodnini ali proti živežu. Ako tak postopač dela ne sprejme, naj se zapre od 8 dni do 1 meseca. Kaznovanje nesramnic, ki same sebe prodajajo, prepuščeno je redarstveui oblastniji. Ako take nesramnice vkljub policijski prepovedi za svojim nečistim zaslužkom hodijo, ali se sploh v tem smislu policijskim naredbam protivijo, naj se kaznujejo od 8 dni do 3 mesecev; ako pa gredo po nečistem zaslužku dobro vedoč, da imajo ostudno bolezen, ali če daje javno pohujšanje, ali mladost zapeljuje, naj se zapro od 1 do 6 mesecev v hud zapor. Sodnija ima pravico pri obsodbi potepuhov izreči po prestani kazni prestop v posilno delavšnico. Mladoletne osebe se lahko denejo v posilno delavšnico, če so zakrivile kako reč, ki le zarad tega ni hudodelstvo, ker zločinec ni imel še postavne starosti. Popolnoma zanemarjeni otroci se smejo tudi v posilno delavnico vtakniti, ako za-nje sploh ni nobenega druzega pripomočka več, da bi se poboljšali.
dij k sodnijski obravnavi gnjetlo. 24 oseb jo mrtvih, 164 pa poškodovanih.
London, 12. junija. Pravijo, da bo Glad-stone prošnjo za odstop umaknil, da ostane šo na dalje na čelu kabinetu.
Umrli ho:
10. junija. Janez Kapretz, predsednik e. k. doželne sodnije, 63 let, Kongresni trg št. 1, pljučna tuberkuloza.
T u j c i.
10. junija.
Pri Maliču: Maks Daffner, k. pruski uradnik, s soprogo, iz Neisse-a. — Krnil Robitschek, trg. pot., z Dunaja. — Less-ner, Pressburger, trgovca, z Dunaja. — Filip Klemperer, trgovec, iz Prage.
Pri Slonu: Janez Kutebeindi, zasebnik, iz Grškega. — Henrik Möller, živinski trg., iz Hamburga. — C. Haltendorf, trg. pot., iz Altone. — Henrik Brammer, A. Epler, trg. pot., z Dunaja. — M. Taussig, trg. pot., iz Prago. — G. Kosak, trgovec, iz Trsta. — Arko, vinski trgovec, iz Zagreba. — Dr. Fr. Vaušek, c. k. okr. sodnik, iz Gornjega grada. — Vojteh Gaudia, gojzdar, iz Zobelsberga.
Pri Avstrijskemu caru: Mirosl. Bldschof, dijak astronomije, z Dunaja. — Maks Rosenfeld, jurist, z Dunaja. — J. Korer, iz Ustave. — Franc Verbič, posestnik, iz Borovnice.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 12 junija
Papirna rent» 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82 gl.
Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka)	83 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	108 „
Papirna renta, davka prosta . .	98 „
Akeije avstr.-ogerske banke . .	859 „
Kreditne akcije............288 „
London.......124 „
Srebro.......— „
Francoski napoleond......9
Ces. cekini.......5
Nemške marke......60
Od 11. junija. Ogerska zlata renta 4%
„ papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice „ Tramway-društva velj. 170 gl 4% državne srečke iz 1. 1854
4% „ „ „ „ 1860
Državne srečke iz 1. 1864
55	kr.
20	„
40	„
55	,
25
200 gld.
1864
Kreditne srečke Ljubljanske srečke .... Rudolfove srečke .... Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice
„ „ Ferdinandove sev. „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligae.
250	gl.
500	„ 100 „ 50 „ 100 „ 20 „ 10 „
98	gl. 92 „
99	„ 95 „
563 298 210 127 138 167 165 175 23 17 113 106 104
851/, 86 90
90 95 25 70
25 75
80 50 50 25
75 50
kr.
*) Prav imate. V „Slovencu" se ta oblika ravno ni mnogokrat nahajala, ker vselej smo zbrisali, koiikorkrat smo jo zapazili, a včasih se le prikrije in prezre. Ravno tako je res z mnogo drugimi izrazi in besedami. Kar je bolj ptujega, bolj nenavadnega, to je bolj „nobel' in nekteri slovenski pisatelji (ali pisačiV) ponavljajo take besede in izraze toliko časa, dokler mislijo, da so se vdomačili in potem — so slovnični! Ali kaj li V1 Znabiti po priliki kaj več v tem._Vred.
Za darila mladini
o raznih prilikah, pa tudi odraščenim, posebno priporočamo naslednje spise, kterim je spisovatelj Č. g. A n t. Kržič in so zdaj naša lastnina:
Izgledi bogoljubnih otrok
iz vseli časov krščanstva.
I.	del, drugi natis 1882 str. VI, 151,
II.	„ „ „ 1885 „ V, 160,
III.	„ prvi „ 1883 „ IV, 172. Vsaki zvezek stane mehko vezan 30 kr., kart. 40 kr.
V posebnih sešitkih se tudi dobi:
Sv. Germana, izgled krščanske potrpežljivosti.
Cena 5 kr.
Sv. Marije Magdalene Paciške mladostna leta.
Cena 5 kr.
To delo je že po „Zg. Danici" dovolj znano. Ko se jo tudi v posebnih zvezkih izdalo, je bilo z veseljem sprejeto, po raznih časnikih vgodno ocenjeno in jako priporočano. — Posebne prednosti tem zvezkom so: 1. Zanimljiva in raznovrstna t vari na iz raznih stanov in časov. O njej piše pisatelj v uvodu
1.	zvezka: „Menim, da prav sodim, če pravim, da med drugim so zlasti lepo zgodbo in zgledi tisto oralo, ktero najglo-bočjo seže v rahlo žemljico mladostnega srca in ob enem zaseje v njem seme, ki ne moro ostati brez dobrega sadu. In sicer pred vsem take zgodbe, pri kterih ni treba mlademu čitatelju so vpraševati, so li resnične ali no V" Tvarina je tako razdeljena, da se v prvem zvezku opisujejo zgledi iz se d an j e ga ve k a; drugi zvezek sega že bolj v oddaljeno čase; slednji pa se čedalje bolj bliža začetku krščanstva. — Pridjalo bi so še lahko mnogo, kakor pravi pisatelj v uvodu Ili. knjige, a knjiga bi se morala podražiti in marsikaj bi so moralo ponavljati. Zdaj pa je zlasti poskrbljeno za različnost in mikavno prizore.
2.	Lahko umevna pisava. „Cvetje iz vrtov sv. Frančiška", ki se samo odlikuje po lepi slovenščini, piše (I. 1. 9. zv.): „Mi vsim našim bralcem, zlasti starišem, katehetom in učiteljem, ki imajo mladim za dobro, tečno berilo skrbeti, toplo priporočamo to h^pe knjižice. Našli bodo v njih tisto prisrčno, detečje ljubeznjivo pisavo . . ." Posebno rabno dela knjigo to, da je vsak veči popis razdeljen v več oddelkov s primernimi napisi, uvodi itd. 3. Namen, v resnici koristiti mladini, ki tu lahko razvidi, kako so mladi svetniki in svetnice se morali vojskovati in premagovati, da so to postali, kar so. Zato tudi prof. A. Zupančič v „Pastirstvu" (I. dol, str. 230) posebej priporoča gg. katehetom te knjige. 4. V primeri z druzimi enakimi knjigami jako nizka cona! Želeti je toraj, da se to koristno delo še pridniše razširja med Slovenci nego do zdaj.
(5)	Katoliška Bukvama.
Prodam
17 letnikov (1863/80) „Slov. Prijatelja".
Prvih 5 letnikov v usnje vezanih po 1 gl., druzih 12 letnikov broširanih po 80 kr.; vse skupaj za 13 gl.
„KjtoAnJ»	c»s»"
od 1851/80. leta, letnik po 60 kr., skupaj za 16 gl.
Josip Zirovnik
(O__v Bogunjah pri Cerknici.
Krščanski nauk
za
■» ■■ «•
(Prvo iu drugo Šolsko leto.)
Sostavil Simon Zupan,
katehet.
Z dovoljenjem visokočastitega knezoškofijstva Ljubljanskega. Druzega natisa. Cena: mehko vezan 12 kr., trdo vezan 16 kr. Dobiva se v
Katoliški Bukvami v Ljubljani. •J. pl. Trnkoczy,
lekar „pri zlatem samorogu",
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za žclodec,
kterim so ima na tisočo ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: maukanje slasti pri jedi, slab želodec, unik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, ua jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tuc-at 2 gl., 5 tueatov samo 8 gold.
MÄRlteZElLER TROPFER ECHT
NUR
BEI
APOTHEKER TRNKOCZY LAIBACH t STÜCK 20.
v Ljubljani pri J. pl.
jeden tuc-at.
Svarilo T Opozarjamo, da se tiste istiuite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnkdczy-ju. Razpošiljava se le
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljšo zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim zna-menjem; 1 stekl. 50 kr.
"JFaZ*. ■■ J» I S« _
Gospodu J. pl. Trnkoezvju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vžo več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvct za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zalivalo, zvsem spoštovanjem vdani
Franc Jug, (11)	posestnik v Smarji p. Celji.
m
¡zboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomnili)cvo (I>orseh)
najboljše vrste, izborno zoper brainore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavno otekline. 1 stekl. 00 kr.
1 Salieilna ustna voda,
I I aromatična, vpliva oživljajoče, zaprcčl pokončanje
zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
c. li. prlv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so so vže tisočkrat sijajno osvodočite pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava so le jeden zavoj.
JD^T Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo,
Naročila s dežele izvrše se takoj
v lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnk6czy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.