Hochl6bl. k. k. Hofbibliothck, Wien St. 49. V Gorici, 2. decembra 1881. Tedaj iff^ „8oLa" ixh&jft vsiik petek in velja gposto prejemana :»li v Oorici na 'low poSiljatta: Vae lets ..... f. i '»> Pol !eta....... ¦' ¦'•'' 6etTrt leta . . . ¦ ,. I •."< Pri oznauililriii |»nrv tukv t-r: -.7m.— lanieuh" se pladnje za uavaduo tristop- no vrato: 8 kr. te go tiika I kia» « " " " !,' 3 !,' Za Yf«Se ftrke po prostoru. PosamoBno Stevilke se dobivajo po 10 kr. v Gorici v tobakarnici v go-sposki nl'ci, bHzo „treh kron". na stai-em ti'^ii; in nunski ulici; v Trstu y tobakiii! i«»f: Vin ddJa casernia fit. 3. in v AjdovSCini pri trgovcu g. Dolencu. Doi-'si naj kp blagovoljno poSitfajo ureiliiistvii „Snfi«>" v Goricl v Hilarijanski riskaiin, narounlti'a pa opravniStvu„So2«" na Koronji r Sticsa-vi bisi St. 10 II. nadstr. Rokopisi ae 110 wafiajo; dopigi naj le blagovuljno fmnkujejo, — Delidcein in aruglm uopremoinim «o iiaroCninn eniia, akoio ogt&te pri uredniitvn. Dr. Janez Bltiweis vitez Trsteniki. Mrtvuski zvon je zapel, ugasnila je najsvctlejsa Slovenije luc, narod slovenski je zgubil svojega oceta: Doktorja Janeza Rleiweixa vitcza Trstcniske^a ni vcc mcd nam;, vzela nam ga je nemila srart. Vtorek preselil se je njegov preblagi dub v daljno ve^nost. Kakor narod, solze se tudi „Novice* za svojim otatom in nevtrudljivim svojini urediukom. Bozja mi milost! S takim tuinim glasom naznotijajo „Novice" slovenskemu in tudi slovaiiskemu svetu preSalosttio vest, ki Be j* po bliskovo raziirila po mili douiovini slovenski, in ki sedaj do dna pretresa uboga srca naroda slovenskega. Dasi je nam oLe Slovencev po-daril in priboril toliko, kakor noben drug rodoljub, navajeni smo biii prejemati od njega darove za darovi, in zahtevali smo od njfega, kakor da bi njemu ne bila narava odlocila meje in mere. Visoka ujegova starost polnih 72 let nas ni strasila, in priSako-vali smo, da bo nas voditelj voditeljev na§ih vodil se dalje in dalje. To upanje in pa budo polozje po vsem Slovenskem nam je gorefee zelje Se pomnozilo, da nam Bog ie dalj casa ohrani La-stitljevega starosto na§ega. Toliko vedi udarec, da se nam je o-soda pokazala nemila in neizprosljiva. Danes, ko Kranjska, Sta-jarska, KoroSka, Primorska miio jofie in bridkc solze pretaka ob gomili skupnega in prvega vodnika, nimamo moel, izgovoriti ve-likost izgube, ki nas je zadela. Saj pa tudi dovolj cuti vsako kolifikaj rodoijubno srce, 6egav duh se je preselil v boljse iivljenje. V skromni obliki BHovieK je pritel dr. Janez Bleiweis javno delovati za slovenski narod pred skoro 40 leti, in gotovo se takrat saai ni nadejal, da iz malega izrase veliko, da je to-melj polozil in pot pokazal za slovenskega naroda sedanji in tudi — nadaljnji razvoj. Z maltm je zafiel, alt s toliko vecjo zavestjo in odlofinostjo je nadaljeval. Dusevno dozorel pri nastopu, vedel je vrstiti stopinjo za stopinjo. Z vsem mu je bilo zaceti z nova, in postopal je prcvidno z dolocenim programom. Narod je spal dusevno, in modri vodnik je videl, da isti narod je ubozec tudi v materijalnem oziru. S skrbjo za povzdigo kmetijstva zdru^il je torej enako skrb za podlogo duSevnemu napredku. V svojem gla-silu je torej marljivo nabiral tecne hrane v dusnem, kakor v gmotnem pogledu. Pobleven, kakor je tail, je prasal za svete in zbirai je najboljSe vescake in prijatelje narodove okoli sebe. Tako je duhn slovenskemu zaklade kopiCil in na prvem mestu mu jezik bogatii in utrjeval. V malo letih, in mo^no mu je bilo dogovar-jati in pogajati se na politico stran. Za veljavo slovenskega je-zika in za zdruzenje Slovencev deloval je ze zgodaj na najvisem mestu. In ko je nam notranja politika obracala hrbet, se voditelj nal ni prestraSil. Toliko vstrajneje je budil duh domoljubja in delavnost za narod slovenski. Jasnost in odlocnost svojega duba je zaseja! v sorodne domoljubne duhove, ki so se ga zvesto o-klenili in 2 njim na cela v neumornem delovanji tekmovali. Ve-§6ak je bil sam, in je ve§cake podpiral in vabil. Drngi so mno-iili zaklade slovenskemu narodn po strokah, on pa je giedal, ko-liko je treba najprej tega, potem drugega. Ni6 ni odmetal, am-pak z radostjo je sprejemal vsako zrnce tor narodnjake navdu-ieval za uadaljnje nabiranje, kakor da bi bil vsak vreden prvega mesta. V tem pa je odbiral in izbiral ter je vestno ubral vsak del, kakor je bilo primerno in razpoMeno v jasnom narodnem nadrtn. Pokazal se je, da ne ume vrstiti samo stvarij in pred- nietov, ampak tudi delavne moci, ki so ga toliko rajfie poslulale, Zato pa je vladalo pod njegovim pokroviteljitvom in vodstvom rcdko soglasje v delih in osebab, kakor si ga le more mladi narod 2eleti. Njegov bister pogled je primerno vrstil in podrejeval; zato §e moLno ni bilo, da bi tako vodstvo provzrofiilo rizcep-Ijenjo ali drobljenje modSJ. Narodu je bila pokazana pot do od-locenega in torej vidnega nauiena, Po isti poti ni mogel zabrosti. Trlkrat sre6en narod, ki imo takega vrhovnega foditelja, in slovenskemu narodu je bila osoda za to najimenitniio stran dalje ncgo za en filoveSki rod najinilejga, Vodnik, ki nas je po vsem vendar prerano zapustil, imel je veliko zavest o svojih korakih, ker si je ie na prvi stopinji jasno predocil dosegljivi namen in dolocil trdut poti za vsak na-predni korak. Zato ga sovragi in nasprotni viharji niso omajali in spodmeknili. Vstrajno in v zacudenjc nasprotnikov se je upi-ral in odlocno zabtevak in zahteve ponavljal, ker jib je imel za pravicne in za narodov razvoj neobhodno potrebne. Njegova mo-gocna doslednost v postopanji je dalefi zaslula, in narod slovenski je vsplamenil v ljubezni do oceta voditelja, kakor ga je moral tudi najhujSi nasprotnik spo§tovati. Da, njegova doslednost je bila 2elezna, in on sam je smel trditi in je ob svojem dasn glasno povedal, da nima nifeear preklicati ali obMovati, kar koli je izustii ali storih 06e Slovencev je bil znaeaj vplemenitem pomenu besede. Kakor delujejo v naravi razni zakoni nepreinicno po svojih mo-cell, in kakor se ista narava razvija samo vsled iste nespremen-ljivosti dolocenih zakonov, ravno takd je mogo6e cloveStvu za-upno in odloSno napredovati samo s pomocjo trdnih, pravih zna-cajev. V dloveStvu je potrebna zvestoba, kakor zaupanje, ki se uaslanja na zvestobo. In tako je tudi narod slovenski svojemu voditelju zaupno se izroffll, ker je videl in vedel, da poti vodi-teljeve so trdue in nepremakljive. Narod slovenski bi bil v tem pogledu labko spal, spoznavSi, da je ode voditey M in stragil njegove pravice. OCe ne prodaje svojih sinov, in narod slovenski je imel ofieta, s kakor§nim se ni mo6i ponasati vsakemu narodu. Pokcjni voditelj je po takem varoval in vodil udaui mu narod z najvefio zavestjo in vestjo. Oh nam s svojim obseznim programom ni samo pokazal, da moramo delovati za zdruzenje vseh slovenskih pokrajin — za zjedinjeno Slovenijo — ampak tudi v teku takib bojev ob enem kakor koli priblizevati se sosednira ju2nim bratom po krvi. — Zavest in vest ste ofieta Bleiweisa povzdignili na najvi§e mesto slovenskih voditeljev, ker visoka zavest in njej sorodni znaeaj edina sposabljata za voditeljstv.o Clo-ve§tva in narodov. Prihodnji rodovi bodo imeli v pokojniku ti-picen zgled za vzgojo svojih voditeljev, in voditeljem bo ostai vzor, kakd je treba narod vzgojevati za vi^i razvoj. Obsez\ui razgled in vzviSeni pogled in 3 tem zdru^eni plemeniti ter 2elezni znafiaj, tedaj te naj-vise voditeljske lastnosti sposobile bi bile pokojnika pa tudi za vedi, nego je narod slovenski. Bog nas torej toia^i po toliki iz-gubi, jin po besedah »S1. N.u prosimo danes tudi mi Boga, naj Slovencem po svoji milosti po§ljevsaj vsako stoleije enega takega voditelja, kakorsen je bil Janez Bleiweis. Potrtega srca javljamo podpisani tuino vest, da je nas preljubljeni soprog, oziroma oce, tast in ded, preblagorodai gospod Dr. Juh fita IM-Hty vitez avMriJsMh rwtav ieteiae kroae III. vrtte in Fiwc-Jo*ip«vega reda, ruskew Vladiniroveia reda; c. kr.mn-. ,_..------------ .._,.. _ •._ ¦.—»—1_ fruzfce; >™ .Jwniska •katfe«i]» fetor; deielai potlanec; tajnik c kr. kmetijske wdja iiviMztfravaiske ifciUtiee; predsedalk SI Matte in fctalaJc* iiviMztfravaiske aiilaice; predseMlk Stovtrnkt ........... — pravl Oa« *------¦-------¦- mmzUi famii tfraittv; iaatiri mieaji IjtMjaittld hi ww iM» irwllt kraal*** mtt; 6»ttal •Man afart vat* tie- vfMkili am] it*. i«. 1M„ rojen v Kranji 19. novembra 1808, po kratkej, mucnej bolezni, prejemSi sv. znkrnmente nmira-joCib, 29. novembra ob pol 1. dre po noti, mir-do v Gospodu zaspal. Ttdo predragoga pokojnega budc v tfetrtek 1. dwembra ob 4. uri popoludne v lastuej hisi pred Skofijo blagoslovljeno in potem k sv. Kristofu prevedeno. Svete zaduSne maSe sluiile se bodo v stol-nej cerkvi v Ljubljani, v Kranji in v Trsteniku. Priporocamo ranjcega v blagi spoinin in molitev. V IdnMjani. 29. novembra 1881. Karolina pi. Bleiweis-TrsteniSka, ioproga. Dr. Karol vitea Bleiweis-Trsteniiki, sin, Marija pi. Bleiweis-TrstenL&ka, siuaha. Janko, Demeter, Milan, vnuki. Minka, Vida, vnukinji. Nnslednji iivotopis pokojnega dr. Jan. Bleiweisa flonstiunmo, Mw 8» I® »81. N.* posnel iz 35. zvez-la aSlov. veeernic1*, kjer je priobcil prof. Fr. Levee obSirneji livotopis slavnega voditelja naSega. Porodil su je Janez Bleiweis dne 19. nieseca li-stopada leta 1808 v starodavnem Kranji na Gorenj-skem. Njegov ode Valentin je bil moz" priprostega kmetskega rodn, doma iz Trstenika, iz vasi, ki leii na vznozji sivega Storzicain zelene Zaplote ob kranj-sko-koro§kej meji; zgodaj je priSel z doma v Kranj, in tukaj si je s svojim podjetnim duhom. svojo neu-morno pridnostjo in svojo znano pogtenostjo pridobil cestito, spoStovano ime in obilo imovine; slovel je kot poStcn trgovecvpo vsem Kranjskem. Unirl je I, 1866 v Ljubljani. Zena, katero jeizgubiluze 1. 1826, povila ma je iiestero otrok, pet sinov in jedno hcer. Mej temi je najstarejSi na§ Jauez; razen njega zivi zdaj samo §e brat Valentin, veliki trgovec na Dunaji; drugi bratja, dva trgovca in jeden dubovnik, kakor tudi sestru, so uze zdavna poiurli. Verjetne priLe nam trdijo, da pravo ime Bleiweisovo je sloveiibki PlaveJ, a nem§ki uvaduiki in drugi nevedni Ijudje so je izkvarili v nemski Pleiweis ali Bleiweis. V §olo je zacel Jauez hoditi v svojem rojstve-nem kiaji v Kranji, in tukaj prve nanke dovrsiv§i pride 1. 1819 v gimnazijo ljubljansko. Prvih sest sol je i;'.vr§il leta 1824, modroslovje, to je sedtno in osmo Soto pa i. 1826. V Ijubljanskih Solah mn je bil rek-tor slavni sloveuski pisatelj in pozuej§i §kof tr2a§ki Matevz Ravnikar, prefekt pa znani kranjski prirodu-stovec Fr. Hladnik. UCitelji so mu bili mej drugimt: poznejsa ljub!jans6a kanonika Jurij Zupan in PavSek; Jos. Dagarin, poznejsi dekan kranjski; Jan. Kersnik, Miha Tu§ek in Elija RebiC. — Soiold so mu bili na-slednji znani raozje: Jarnej Legat, poznej§i §kof tr-zaSki, slavni dtmajski zdravuik dr. Rajmund Lelcer. znani misijonar A. Skopec in profesor Andrej KopaL. Z hMim ikofom Ijubljanskint Jarnejem Vidmarjem, kranjskirn rojakom posluSala sta skupaj nauk o vzgo-jevanji otrok. Po dovrSenej gimnaziji §el je Bleiweis v velike sole na Dunaj, ufiit se zdravilstva. To svojo udenje zvrsi v §estih letih in leta 18?2 spise pivo svojo uCe-no knjigo. V tej knjigi nam Bleiweis v latinskem je-ziku opisuje prave pijavke io iijib rabo v zdravilstvu, in pisana je bila tako korenito, da so jo uieai zdra v-niki dnnajski na glas hvalili. Za to svoje prvo zuan-stveno delo prejel je mladi rojak oa§ 6. vinotoka I. 1832 na duuajskej velikej soli cast zdravilskega dok-torja. A 241etni doktor Bleiweis se zdaj §e ne povr-ne v^ svojo domovino, nego §e dalje ostane na Dunaji, da bi se v ondotnih sloveCih §olah ie temeljiteje fzu-J5il in izobrazil. Dobil je drzavno Stipendijo, ter zadel se zdaj uciti, kako se ozdravlja domaca zlvina, kme-tu in poljedelcu vir vsega blagostanja. Dali so mu kinalu potem v dunajskej velikej Soli sluzbo pomoz-nega uceuika in tako je bival na Dunaji Se celih 11 let. V tern Lasu se je ondu ozenil z gospodiSno Ka-rolino Fclloeqevo, kj mu je #)a do danea prtdoa go- apodinja, zvfsta tovariSica In ljnbezujiva 2ena. Spi.sal je 1. 1836 svoje drogo nLeno delov nemikem jeziku, v katerem razlaga ia uCi, kako se ozdravljajo najna-vadnejSe notranje bolezni pri konjih. Ta z veliko uce-nostjo in bistrim umom pisana knjtga Bleiweisova je prav za prav njegovo ime oslavila me; adenjuki zdrav-niki. Kako korenito in resaiLoim potrebam primerno je csnovana ta knjiga, vidi se iz teka, da je v 16 letih dozlvela pet natisov; v^efcj bilo je natisnenih po 1200 zvezkov. Bleiweis >vo iuie je kmala tako zaslovelo, da ga leta 1843 pokbeejo vLjubljat.o, kjer ga je vlada ime-novala /a r. kr. profesorja ua tedanjej zdravniSki-j Soli. Ravno tisto leto izvoli ga c. kr. poljedetska druiha na Kranjsk.nj za svojega tajnika. S pribndom v Ljubljano zaLenja se nova doba v livljenji dra. Bleiwefca. ...,„„., Znano jp, da je r. kr. poljedeteka drylba krarrj-ska po dolgpm molodov.ittji in posebno na vpltvmi priporocilo pri'blagega nadvojvods Ivana, brata bivSe-mn cesarju Franru I. in strijea tedanjemu te«*ai.fii Ferdinandu I., leta 18*3 od vlade dobila dovoljenje na svitlo dajati v sbvenskem jeziku casopis, name-njen svojim cliufcibniro potrebam. Temu «asopisu so dali ime BNovice" ter za urednika postivili jlm dru-zabnega tajnika, naSega dra. Jan. Bleiweisa. Prvi list novi§ki zagledal je beli dan 5. malega serpana L 1813. Ta casopis je bil osnttvan najprej samo za poljedel-ske, obrtne in rokodelske stv.^ri, ali bistromoni dr. Bleiweis, ki je poznal vse potrebe priprostega naroda svojega, je kmala videl, da so mu postavljene preoz-ke meje in zaiel je sprejemati v noviSke predalo tu-di pesni, zgodovinske in jeziko*!ovne drubtinice in sploh vse, kar se tice duSevue in telesne blagosti slo-venskega naroda. Dusa wNovicamK od prvega poCetka do denaSnje-ga dne bil je dr. Bleiweis, in ako M nalemu narodu tudi nid druzega ne bil s to til, uze za tega delj, da ma je poklonil 9NoviceB, zasluzi po vsej pravifii, da ga priStevamo prvim dobrotnikotn domovine slovenske. All (5e so ^Novice* tudi Bleiweisova glavna, vender niso njegova jedina znsluga v slovenskem slovstvu. Kajti poleg svojib BNovic" spisal je Se dolgo vrsto vecjih in manj§ib} poucnih in kratkoCaanih, kmetom in gospodi namenjenih knjig. Leta 1843 je v Ljubljani dal na svitlo „Bukve za kmeta", kako se ima pri kupovauji, plemenjenji, reji in opravljanji konj sploh vesti, da bi jih bolezni obvaroval in v njjh vnanjih in notranjib boleznth sam sebi svetoval in pnmagal. Ta knjiga je mnogo do-brega sadu rodila: marsikaterega kroeta slovenskega je obvarovala velike Skode in nesreSe in marsikaterega je obogatila, ker ga je naueila, kako mora ko-nje kupovati, da ga prodajah'c ne oslepari; kako mora I njimi ravnati in jih rediti, da jih prodaja iehko za drag denar. Leta 1846 je izdala c. kr. poljedelska druzba kranjska Bleiweisovo detce „MilosrLnost do 2ivalitt. V tej knjiziei dr. Bleiweis u(5i in spodobami pojasnjuje slovenskemu kmeto, da mu je Bog dal 2ivali zato, da mu pomagajo pri delu in mu dajo iivei in ra'„ne druge dobiCke. Za tak lep dar moral bi Clovek stvar-niku hvalezen bits, a nikakor ne bi smel trpinCtti in rouiiti jih. Baverski vojvoda Mafcs, pokrovitelj dru-§tva zop«;r trpinCenje iivati, je dr. Bleiwebu za to lepo in koristno knjizieo poslai bronasto svetinjo ter ga pohvalil, ker je s svojim spisom pokazal svoje us-miljeno sree. Od 1. 1852 do 1. 1856 dalje na svitlo pet zvezkov „KoledarLka slovenskega", ki je bil nekako tako osnovan, kakor je dandenes kotedar nDru2be sv. Mo-hora*. Razen navadnega koledarskega dela obsezal je zivotopise slovenskih pesnikov in pisateljev Vatentina Vodaika, Jurija Japla, Valentina Stanida in Stanka Vraza; najvecjega ucenjaka slovenskega prof. Franca Miklo&ca; zgodovinopisca kranjskega barona Vajkarda Valvazorja in podporoika slovenskemu slovstvu barona Zige Cojza. Vsem tern zivotopisom bile so pride-jane tudi podobe teh slavaih moi slovenskih. Prinesel je ta „Koledar* tudi ve6 lepih pesni Franca PreSirna, Jovaua Koseskega, Dragotiua Deztnana, Matija Valjav-ca, Bodoljuba Lediuskega, Franca Gegnarja, Luk. Svetca, Ivana Mencingerja, Petra Hicingerja in J. Ste-fana; dalje mnogo povestij, znanstvenih in kratkoca-snih spisov Bleiweisovih, Terstenjakovih, VertovCevih in drugih pisateljev slovenskih. Ta kotedar se mora priStevati prvim posku§njam lepoznanskega slovstva na Kranjskem. Najlep§e spise iz njega je poznejSe dr. Bleiweis dal na svitlo pod imenom „Ztati Masis. A ta koledarfiek je v slovenskem slovstvu tudi Se za zategadelj posebao iraeniten, ker [nam je dr. Bleiweis i njim pridobil ogromuo denarno zalogo, iz katere so se poplccali stro§ki za nemSko-slovenski slovar (I. 18d4—1859) in iz katere se imajo ?aluiiti tudi so ZitcVli napravljati razne narodne veseliee in be-pede. bil jo spet dr. Bleiweia prvi, ki je pomnozil iKise gledalisko siovstvo s tern, da je 1. 1864 in 1865 dal na svitlo pet zvezkov ^Slovenskih glediSlnih ig@r% mej temi tudi „Zupaoovo Miciko", kratko&isno igro v dveh aktih. Ta igra slovenska je stara uze hlizti sto let; posloveuil jo je sloven^ki pisatelj Anton Lin-hart in igralt so jo prvic* v Ijubljanskem gtedali§ci t 1TU0, a dr. bleiweisu maramo hvalezui biti, da jo je naMsniti dal. Tudi veselo igro RVdova in vdovee% katero je I. 1870 izdalo dramatiSko druStvo ljubljansko, poslovenil je dr. Bleiweis. A tudi uze prej, ko na slovensko gledaliSce fie nih^e mislil ni, skrbei je dr. Bleiweis, da se je v [letm'kem gledalisei Ijubljanskem sliSala kakSna slovenska beseda. Tako je leta 1845 in 1846 pregovo-ril nekatere nemike gledaliSke Igralce, da so v po* sebnib prilikab zapeti kaksno slovensko peseu, n. pr. „Zadovoljnega Kranjca" Vodnikovega, ali wPegnn od zelezne ceste" ali kaj druzegu. Tudi Krakovcane, ki so tista leta imeli izvrsten pevski zbor, napravil je nckaterckrati, da so v gledaliSci sloveoski pell, kar je te ve da, LjubljanCanom jako dopalo. Vsako slo* veaiko penen sprejeli so z gromovito jiohvalo, tako da je tedanji namestnik baron Vajngarten ves osup* nen vzkliknil: „Dobro vv.m, da vhe to 'je naredil dr. Bieiweis, katercga so gotovo—Rusi s srebernimi rublji podnitiltl"—Ubogi Rust, uze zdavna so priSli na be-rasko palico, da so vsakn nedolzno pesen slovensko plaCevali s srebernimi rublji! In iudi BMatiei Slovenskej" bil je dr. Bleiweis od nje prvega poCetka leta 1864 do denes najkrep* kejSi steber. Poleg tega, da jej je ves Cas neutruden odbornik, od 1. 1875 celo predsedntk priobCil je v nje-iiem nLetopisua, katerega od, 1. 1875 tudi ureja, de-vet daljSih spisov. Mej temi so posebnega spomina vredni otu sestavki, ki se tiCejo ua5ih slovstveuih pr-vakov n. pr. Slomseka, Presirna, Stanka, Vraza, Jar-nika, katerih pisma je v Letopisu natisnil ter tako pripravil mnogo gradiva mozem, ki bodo pozueje - • sali 7godovino uaSega slovstva. S pol!tiLnim dclbvanjem oglasil se je bil javno dr. Bleiweis prvifi 1. 1848, ko se je po Avstriji vsaj nekoliko svetiti zafielo. Takoj leta 1848 izvohli so me§6anje ljubljanski dra. Bleiweisa v mestnt zbor stolnega mesta kranjske delele in ostai je mestni odbornik do 1. 1868. Kakor povsod, kjer je sodeloval dr. Bleiweis, tako se je tudi v mestnern zboru odlikoval s svojim bistrim umom, s svojo vestno in prcvidne delavnostjo iu zasluge katere si je pridobl s tem za mestno obcino ljubljansko, bile so tako odlicne, da ga je mestni zbor 27. listopada 1. 1867 izvolil za castnega meSeana Ijubljan-skega. Leta 1848 poklicali so dra. Bleiweisa tudi v pomnozeni zbor dezelnih stanov kranjskih, ki je takrat nekako nadomestoval zdanji deMni zbor. In ko so dezelni stanovi tega leta poslali na Dunaj posebno deputacijo, da bi svitlemu cesarju izrekla udanost kranjske deiele, a tudi na sree polo^ila mu 2elje nje-ne, bil je poleg grofa Hohenwarta, (ofieta zdanjema drzaviierau poslancu) baroua Kodelija in druzih kranjskih prvakov tudi na§ dr. Bleiweis elan te deputacije. Na cesarskem dvoru je poslance kranjskih dezelnih stanov sprejel nadvojvoda Ivan. In ko so mu pove-diili, tesn Mi in prosi kranjska dezela, bil je dr. Bleiweis, ki je o toj priliki odkritosreno povedal nad-vojvodi Ivanu, naj bi vlada ves slovenski narod po Kranjskem, Stajarskem, Primorskem in KoroSkem zdru-izila v jedno upravno celoto. Kajti zjedinjena Slove-nija bila bi najmo5nej§i jez zoper vlaSko, proti Avstriji naperjeno rovarstvo. Ic nadvojvoda Ivan se ni sovrainega kazal tej 2elji, katero dan denes goji vsa-ko domoljubno sree slovensko in katero je dr. Bleiweis prvi tako odlo^no na sameiu cesarskem dvoro izrekel. A pravo politisko delovanje Bleiweisovo piicenja se Se le z letora 1860, ko je Avstriji napocllo ustav- uo zivljenje. Takoj o prvih volitvah spomladi leta j 1861 pokazal je narod dru. Bleiweisu svoje poverje- t nje 8 tern, da ga je v treh okrajihsoglaaoo iiYolilga svojega poslanca v dezelni zbor kranjski: v ljubljan-skej okolici, v Kranji, v Kamuiku. Dr. Bleiweis se je odlocil prevzeti poslanstvo ljubljanske okolice, ka-terej se je s svojim mozatim vedenjcm v clezeluem zbom tako priljubil, da ga je tudi o pozuejSih volitvah vselej aoglasuo volila za svojega poslanca. . Kaj je stoiil dr. Bleiweis miuulih 18 let v de-zelnem zbom za dezelo kraujsko in za itarod sloven-ski, to je v sree zapisano vsacemu Slovencu. S pono-som je gledaia vsa Slovenija na vrkga sina svojega, kako jej je branil njenajsvettfjSesvetinje. Vdeitelnem zboru ni bilo nikoli nobeoegakolikor toliko vaZuega vpraSanja na vrsti, da bi dr. Bleiweis ne bil govoril o ojero in kar je on rckel, kar je on govoril, to je bilo vselej narodu slovenskemu govorjeno iz njegove duSe, iz ojegovega srea I Vec stotin zoasa Stevilo nje-govih krajsih in daljSib govorov, ki so zapisant v ste-nografskem zapisniku deielnega zbora kranjskega in vsi ti govori bodo tudi §e nasim otrokom in vnukora cestit sporaeuik, ki jih bode na glas opominal, koliko je prebila in koliko storila narodna stranka v deiel-nem zboru iu kako mozato so je boril osobito dr. Bleiweis za svete pravice naroda nalega. Br. Rieger je v imenu fteSkega kluba v drz\ zboru slovenskim poslancem izrazil najgorkejSe socn-tjo zavoljo silne izgube, katera je zadela slovenski narod vsled smrti dr. Bleiweisa. Dr. Rieger je napro-sil dr. VoSnjaka, da naj izraz bratovskega soeutja javi S!r--encem. Slovanski Msti prinaSajo uvodne filanke o smrti dr. Bleiweiia. HrvaSki BPozor" je izSel na 1. strani ves crno obrobljen in povdarja veliko izgubo tudi za Hrvate, ker je ravno Bleiweis vedel Slovence tak6 le- | po priblizavati Hrvatom. nPolitiky ima Iepo karakte- j ristiko Bleiweisovcga deiovanja v uvoduem sestavku. ^Tribune* prinasa veLi popis o Bleiweisu. Klub desnega sredilea in ceiki klub sta dala na rakev Bleiweisovo poloiiti vence. Slovenski poslan-ci so poloiili svoj poseben venec, in dr. Poklukar jih je pri pogrebu zastopal, ker niso mogli zapuatitl Du-naja zarad drzavnozborakih opravil. Na jugoslovanski akademtji je vejala erna za* atava. usiko*slovansko dijaStvu v Pragi je presreno so-Cutje izrazili. , PolitiCni pregled. V drzavnem zboru se je dr. VoSujak pri* toiil, zakaj vlada ne da Slovencem tia-rodnihsrednjih sol. Minister se je iz-govarjal, da ni §e dosti Solskih kojig. Tudi Ceki so vlado prijeli zavolj univerze in zavolj sred-njih sol; minister jim je oboje obljubil. Nek dopisuik Le§kih nNarodnih listovB se je razgovarjal z grofom Taaffcjcm. Taaffe mu je rekel, da zdaj mora desnlca slozno postopati; v kakih 3 letih se potem desnica bolj ukrepi, in mogoce bo tcdaj ustreci tudi bolj speeifiemm zeljam desnice. Prej ko se bodo morale vsled tega cakati tudi zelje Slovencev; ali v tern mno-go naSega naroda utcgnc — potoniti. CeSka „§olska matica" ima ie lepe vsote na razpolaganje, nabrane po vseh ceihih mestih in vaseh, krepko deluje nasproti aschulvereinu", ter ostanavlja ceike Sole v takih mestih, kjer so Celii v manjiini. Kdaj bomo mi Slovenci kaj storili za kcroske in istrske Slovane ki bi toliko krvavo potrebovali nekaj slovenskih yud-skih sol? Novi srediscni klub zagotavlja, da bohodil z desnico v odlocilnih sludajih. Sicer klubu so sc udje zmanjsali. Grof Coronini ho5e z nekterimi juznimi po-slanci skupno postopati, noce pa snovati poseb-nega kluba. Levica se jezi, da se ji ni pridruzil Coronini. Levicurji so vlado interpelirali, zakaj de-ielsko banko podpira. Odgovor jim ne bo dala samo vlada, ampak tudi desnica se bo ozrla ne* koliko v dobo „schwindelnaB. Leviearji so inter-peUrali vlado tudi, ali misli Nemce na Ceikem braniti. To so prasali zato, ker so se bili ro-kodelci zlasali z nekoliko iolarji. Naj prasajo le-Tiearji vlado tudi, ali misli Ceske solarCke bra* niti, katere kamnajo nemiki pobalincki. Ogri protestujejo proti name ram, da ho5ejo pruski Nemci s posebnim berlinskim schulvereinom in s pruskimi denarji ustaaavljati ljudske sole po OgrSkem. Prav imajo; kaj bi sc lie rekli Ogri, ko bi zares zatirani Slovau dobi-vali pomoCi v ruskih rubljih! V Moravski Ostravi so delalci, ki kopljejo premog za severno zeleznieo, delo odpo-vedali. Hocejo, da se jim dnina povisa. Enmunska zbornica se je odprla s pre- ! stolnim govorom, kjer kralj naglasa, aa mora Donava svobodna, mednarodna reka ostati. To je obrneno proti Avstriji, kteri Rumunci oeitajo, da si prilastuje nadvlado na Donavi. Govori se, da se papez preseli v Fuldo na NemSko. Nikdor ne-vn:c. dr. Valussi, proSt prestolnega kapitoljua, in vik-Sega pastirja v kratkem ogovoru zagotovil, da Cutila vdanosti in spoStovanja se niso v preteklem letu Cisto nic zmanjSala—. NadSkofu so Lestitale tudi druge odlic» ne in visoke osebe. Vik§i pastir so pri visoki svoji starosti Se popolnoma in nenavadno Cvrsti. Bog jih 8>. dolgo ohrani goriSki nadSkofijil To je gotovo vseh nas srdna zelja. ilalostna vest o smrti dr. Jan. Bleiweisa dosla je v Gorico po telegrafski poti, in osebni prija-telj slavnega voditelja vseh Slovencev, t. gosp. prof. Andrej MarnSic nam jo je prvi naznanil. Novica ta, ki je vse rodoljube silno pretresla, razSirila se je na* glo po mestu goriSkem, in na veSer istega dne so se rodoljubi in iestilci pokojnikovi zbrali v GoriSki ii-talnici na posvetovanje. Vsled teh sklepov oddla je vceraj zjutraj posebna deputacija v Ljubljano k pogrebu. Deputacije so se udelezlli g. JegliB, predsed-nik citalniiin, g. Andrej MaruSic, gimn. profesor, g, KlemeuCiC, denarnicar citaluiiin. Deputacija je nesla seboj, sedem velikih vencev z lepimi trakovi in pri* mernimi napisi. Napisi so: 1. Goriska iitatnica cast-neinu udu. 2. Poddruznica GoriSke Citalnice narodne* mu oCetu, 3. Goriska „Sloga* slovenskemu voditelju. 4. GoriSki BSlavec" tuguje o smrti OCetovi, 5. Andrej MaruSic oCetovskemu prijatelju, 6. GoriSka „So-cau ocetu slov. novioarstva, 7. GoriSki rodoljubi vzoru rodoljubja. Tudi prijatelj Bleiweisov g. vodja PovSe po-sebe en venec, in uclteljske kandidatinje tudi enega. Med prvirai je pa dal poloziti na rakev oceta Slovencev krasen venec „nenadomestljivemu prijatelju11 pi. g. vit. Schneid, visoki rodoljub, ki se zdravi v Gorici. Odposlalo se je iz Gorice tudi vet telegramov, med katerimi se nahaja tudi par takih od slov. gim-nazijske mladine goriske. Telegram gorigkih rodoljubov se glasi tako: Zalostni, a ne potrti obstopamo v duhu castitljevo nam rakev Tvojo, narodov ode. To nam dviga pogum, da slavno Tvoje ime zdru^uje §e v smrti, kakor je zdru^evalo v zivenji, vse Slovence v bratovsko zvezo. Na Tvoji gomili vtemelji se stalna sprava — narodna edinostl VeLen Ti spominl Telegram *So6eu -. Priraojec ob Tvoji gomili bridko zaiuje enako a Kranjcem, Stajarcem, KoroScem. Slovence si prerodil in neprestano boril se za Sloven ijo. V nadaljnjera boji za isto Sloveoijo ostani naslednikom vzor. Ta zelja bodi nam priaega in prvi spomenik, ki Ti ga takoj naj postavi narod mo-venski. „Slovenski Narod" je za&l danes priobCeva-ti doSle telegrame. Navrsti so Strossmajerjev, Hohen-wartov, Riegcrjev, 4kranjskils poslancev, Jos.|vit.Schuei-da, Marusiiev itd. Slovenske pridige pri sv. Ignaciji v Gorici ima od vfieraj do 8. dec. slavnoznani misijonar, naS rojak 0. France Dolijak. Ogenj se je bil vnel v goriSki fabriki v^igalnih kliuLkov, pa so ga v kratkem pogasili: vendar je za kakih 1000 gld. Skode_________________________- Iz Braaice nam piiejo: Takaj se snuje bralno druStvo po imenu kmedka Cita 1 nica, dotifina pravila so se uze vladi v potrjenje poslala. NajveS je do tega piipomogel rodoljub Anton Zvokelj, ker je zato najpripriwnejSo sobo v srediSCi doline pri cerkvi druStvu skoraj brezpladio prepUBtil. Stanje mil. ikofa triaftkega se je ta teden, kakor poroca flEd.« nekoliko zboljfialo. Prihodnjo dni se pokuze, ako stalno oatane. — Bog nam reSl in o-hrani vzviSenega gospoda, preblagega rodoljuba pri-morskega. Saj je pri nas politico stanje tako, da ne moremo preraCuniti, kolika Ikoda bi naatala za nas, ko bi izgubili preljubljenega Skofa Jurija. PolitiSen shod v Ljubljanl. BS1. N.tt poro-La, da se snuje v Ljub. odbor, ki misli skllcatl v elo-vensko srediSCe veljavne rodoljube, da se pomenijo za skupen program v namen sloznegu pa odlodiega deiovanja. — 0 tem bomo imeli priliko Se govoriti. Bog daj sredo sreCni misli v trcnutku, ko smo izgubili prvega nalega voditelja, Kraujsko cebelarsko draltvo je imenovalo za dastne ude ministra za poljedelutvo g. grofa Fal-kenhayua, M. nacelnika g, WinKletja in c. kr. vlad-nega svetovalca pi. g. Fladunga. Rovarstvo v Piranu 20. nov. so eaprli v Pirauu pet, ital. podanikov, ki so Scuvali zoper Av-Birijo. Taki gostje to nam priklatijo lo prcpogoBtoma | samo da so nekteri boy zviti, in jih ne more zasafiitl gosposka takd labko. Dr. Fr. Vok, beldnik v Ipavi, imenovan je za beleinika v Ljubljani. Mnogozasluzeoegft predseduika svojega dr. Fr. Schifferja, ki jo praznoval onivtorek svoj 50 letni doktoreki jubilej, je druStvo kranjskih zdravnikov pri izredacm obCncm zboru, h kateremu je prifilo ronogo zdravnikov tudi iz dezele, imenovalo prvim pocastnim Clanom, ter mu izrofiilo od vseh zdravnikov podpisano adreso. Na vecer pa je bil banket zdravnikov jubi-lantu na slavo.—V zadnji svoji seji mu je pa mestni odbor podelil castno obCanstvo ljubljanskega mesta, ki ga je uzu pred mnogimi leti sprejelo za svojega obCana. Tudi cesar ni zabil zaslug premarljivega, po-sebno pa siromakom milega zdravnika, ki biva uze 45 let v Ljubljani, ter mu je pred nekimi leti po* delil vitcZki kriz Franc-Josipovega reda. Bil je gosp. dr. Schiffer c. kr. profesor na tukajSnji kirurgiCuo-medicinski Soli, dokler ni 1. 1849. prestala; le Se eden profesor bivSe te Sole zivi namre5 dr. Schiffer in BNov." Potres v Zagrebu 30. nov. ob 8i/» bil je valoven in hud, trajajo5 kakih 5 sekund, mocueji, nego katori prejSnji razun prvega. Mladina je bUapo-begnila iz Sol; Skode vendar ni. Vasilij Vasiljevid VereS6agin, imeniten ru-ski slikar, je zaalul posledoje tedne tudi po Dunaji, kjer je imel razpostavljene slavne slike iz rusko-tur-Skega boja. V 26 dneh je Slo gledat njegove slike skoro celih 100 tisoc ljudij, in je znaSal ftsti znesek vstopnine nad 15.000 gld., katere je VereScagin uka-zal podeliti ubozcem dunajskega mesia. SlovansM dijaki na Dunaji so slavnemu Rusu na Last priredili slavnosten veCer, in se je zbralo na to slavnost tudi mnogo slovanskih rodoljubov po-leg 500 dijakov iz vseh slovanskih vej — razun Po-Ijakov. Rieger, prvi voditelj ceSki, je ta ve5er tola^il Slovane z bodofinostjo |in je rekel, da, 6e so Slovani zaostali, so pa toliko — mlajSi, tedaj imamo toliko veC mocl v sebi, kolikor je vec potrebujemo za naS razvoj. Dunajski listi so se jezili, da so Slovani imeli lep vecer — brez prepirov. Akademidno drustvo „Triglav" vGradcu pri-redi slavnost v spomin dr. Franceta PreSirna dne 3. dec. 1881 v dvorani „Steinfelder Bierhalle" (Mttnzgrabeu) 8 tem vsporedom: 1. Nagovor predseduika. 2.Di-. B. Ipavic: Strainiki, zbor. 3. Tovacovsky: Orie, pestry orle, zbor, 4. Siavnostoi govor; g. J. Bezjak. 5. Nedved: Pozdrav, zbor z bariton-solo. 6. Wojen-ska zbor. ?. Hajdrih: Slava Slovencem 1 zbor. Zace* tek ob 8. zve5er. 65. gg. dnhovnike opozarjamo na prospekt, danes »Soeiw priloien, ki naznanja Zollner-jeve pridige. Prospekt ni doma tiskan, zato ga razpoSilja kat. bukvarsa nespremenjenega. Javna zahvaia. Podpisani. javljam s tem presrcno zahvalo za blago aotntje v bolezni, kakor pri slovesnom pogrebu rooje nepozabljive, prerano umrle Se le 36 let stare soproge Rdzalije Pavli6, katero je neraila sinrt nena-doma vzela meni in trem nedolzuim otrofitfem. Bodi slavni gosposki in obcroarjem za izkazano cast naj-toplejSa zahvala! V Sempetni, 27. nov. 1881. LUDVIK PAVLIC. ozdra\lja pusmeno specijalni zdvavmk ai\KiHiSioli v Drazdanih (Dresden, Sich-sen) Za veliko vspehe (8000) velike modalje znanst druSt. v Parizo. teljtn 1373 t liaca is TopM i ptaw nriilja, C kr. Ukll- prlv. * durajska aeprenoilpva UMVEHZAUVA MAST ZA USME OD KAKOLA RUSSA A Oo. Qd visokega c, k. deielno-brambtneg* ministerstva potrjena in pri e. k. vujni vpeljana kot pripoznano MF" najboljSe ohranilo usnja. ~^M 6ev\je, skornjc, usnje pri vozeh, jermeni, naj si so tak6 trdi, punti ali razpoeani, poatanejo ic po enkratni rabi mehki kot 2amet in vlaLni, popolnom nepremogljivi, tetn-no drni, svetli in vatrajno mocni. 1 skatljica za poakuanjo po SO kr., 1 skatljicfc — »/, kgr. po 1 gl., 1 §katljica = '& kgr. 1 gld. 60 kr., 1 Skatljica -- I kgr. oo 3 gold. Ta mast za usnje dobivaso sumo pri poseatniku predp.aviceI KAROL RUSS ft, Co, WleR, IV, Apftlgasse N. 6. Cervinjan : pri FHAXCU DKEUSSL Olavni dobitok ev. 400.000 mark ali 500.000 Ur v zlatu. \aznanilo srecc. Dobitki garantuje drzava. Vabilo k udeleiitvi dobitnih ians ob velikem izsreftfcanji dobitkov, QartntOYanih od hanburske driave, in se mora dobiti mark 9 milijonov in 100.000. V teh HgedRib sre&kanjih, ki obsegajo po pregledu, aamo 10O.(KM) lozov, pridejo na vrato ti-le dobitki: tSlaTBi doMtekev.40O.00Odr2.mark. 55 'lobitkov u mark 50(10 5 dobitkov a. mark 4000 109 dobitkov a mark 3000 212 dobitkov a mark 2000 10 dobitkov a mark 1500 2 dobitkov a mark 1200 533 dobitkov a mark 1000 1074 dobitkov a mark 500 100 dobitkov a mark 49 dobitkov a mark 60 dobitkov a mark 100 dobitkov a mark 29115 dobitkov a mark___ ltd. ltd. v vsem 50.800 dobitk., 300 250 150 1 dobit. a mark 250.000 1 dobit. a mark 150.000 1 dobit. a mark 100.000 1 dobit. a mark 60.000 1 dobit. a mark 50.000 2 dobit. a mark 40.000 3 dobit. a mark 30.000 1 dobit. a mark 25.000 4 dobit. a mark 20.000 7 dobit. a mark 15(HX> 1 dobit. a mark 12.0U0! 23 dobit. a mark 10.000 3 dobit. k mark 8.000 3 dobit. 4 mark 6.000. ki izidejo v 7 delih v nekoliko mesecih. P*VO izsrefikanje je —"*-------"-* 14 in 15 decembra t. 1. eel izvirni loz stane samo gold. 3.50 P0« » '„ ' » „ „ 1.75 cetrt „ „ „ „ „ -jss in jaz razposiljam te od drzave garaniovane loze (na pro-mese) tudi v naj daljnjejie kraje proti vposiljatvi v goto-Vini, najprikladnisc v frankovanih pismih. V8ak udeleze-nec dobi od mene zastonj z izvirnim lozom tudi izvirn> pregled, preskrbljen. s pecaton driavnim in neposrednc po izsre6kanji aradno razkazalo, in ni treba za to prasati. Izplabba in posiljatev dobljenih zneskov iz yrsuje naravnost in naglo ndelezctfcem in v najveci tajnoati. gf Vsakotero prasanje naj se napravi po pooti ali a frankovanim pismom. g^~ Oni, ki se bocejo ndeleziti srece, naj se za to pot ogla98 v popolnem zaupanji podnaslovom: Samuel Hecksoher senr., Bank» & Weehselhaus, Hamburg. Cudovite kapljice Sv. Antona Padpvanskega. To priprosto in naravno ^davilo je prava dobrodcjmi pomoc in ni treba mnogih beaedi, da se dokaze njibova cudo-vita moc. 6e se le rabijo nekoliko' dni, olajsajo in prezenejo pruv kmalu najtrdovratuiSe 2elod5ne boleati. Prav izvrstno v-strezajo zoper hemorojde, prori boleznim na jetrHl in na- wra-nict, proti 6revesaim boleznim in proti glistam, pri zenskih inesecnih nudleznostih, zoper beli tok, bozjaat, zoper arcopOk ter cistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo aamo omenjenih bolezni, ampak uus obvarujejo tudi pred veako boleznijo. Prodajejo so v vseh glavuih lekarnicah na avetu; za narocbe in po§il*atve pa edino v lefcarnici Oristofoletti y Gorici, v Trstu v lekarni c. Zanetti in G. B. Ravis. Ena ateklenica stane 30 novcev. iVazianilo. Podpisani \ljudno naznanja vsem s?ojiiW odjcmalccm (aventorjem), da je z decembrom *. 1. zopet odprl stacouo kolonijalnega blaga v svoji hisi na Koran st. 12 ter se toplo priporoca Peter Perissutti. Na prodaj v Vol6 hisa §t. 86 bliztt cerkve, z 9 prostori, 4 goveda in zraven Ie2e5a gana s sadn jeiaj skupaj vredno najmanj 2400 go in drucji pogoji se izvedd pri Franeetn Porta! v Volfiah h. fit. € Uze dne 12. decembra! Dnigo ixxrebanje 3% kiie%ev$kih od leta 1881 h 100 frankov v zlatu. M. januarija, 14. marea, 14. jiuiija, 14. avgusta in 14. nov. Vsakratni glavni dobitek fL«»fcW «6&t 100.000 v. 1 t zl%tm Najmanjsi dobitek 100 frmkov v zlatu. Dobitki in obrcsti se izpla&ijejo ,ia OnnaJI9 v PeMl} v un.ogih provincijalnih rnestib, kakoi v skoro nch evropskih glavnih tncstih brez vwakaterega odbiika* Za toLno izplacitev jamfci kneievska srbska vlada. SRECRA MJi: ^lORRESJl V ZLATl Srbske srefcke proti kasi a 46 gl. poleg 50 kr. kuponskili obrc WF* Prejemni listi *^i vplaoujejo se v mesoonili le po 3 slcl. in z ostalim obrokom 4 gtd. IP^* Kupec si pridobi \\h- % TplatitTlJo MaiMO gold* 3 "Ml takoj samosvojo in uerazrieljeao juavico do 'igranja. Pri l. zrebanji 12. nwembiii S% kne2ev»kih arbsklh sreek bili so glnvnl dobitki fra f 00.0€0? 10.OOO in 4000 v zlatn clobljetit raed srefikami, ki jih je prodala na§a hi§a, zeld kulatitno e^komptirani. Prihodnje iz^rebanje uze 12 decembra, 14. jan. in |4. mai i^" Torej trlkratno Izirebanie v teku prihodnjih |tirih mesecev. 'W WeehslergescMft der Administration des WUrtlffSidtt' ^TWD.Xr TTT>« _ 0,Chon, JIEEKUR' Wollzeile 10 und at. jmm SB mm strgane, ne vlite v podpisani fcovarniSki zalogt py teh nizkih cetiah: Za smodke v krasnih okvirih: Za tenke smodke v krasnih okvirik: I, 12 centm. dolge'gld. 5.— St. I. 10 centm. dolge gld. 3.— " "" » n *•— n Ht 9 „ „ „ 2.50 . . 3- . HI. 8 '» . , 2.- • • 2.50 . IV, 7 „ . . 1.50 > *. 2,- n V, 6 , „ 1.- 0 - » » im S temi izri'dno nizkiuii cemtmi ni»am niSvrcdne in zdravju ikodljive iniitacije do celega zatreti in ime naravnemu jantniju re§iti; nobeua iiiiitacija nima le trohice jantarja v sebi, ampak so iz Copala, prodajajo pa se za vlite jautarjeve cevke. — To pa je sleparija, ker viitinjantarjevih cevk §e ni ne. Cevke iz morske pene IIt 10 III, 9 IV, 8 V, 7 VI, 6 tt St prave, v krasnih okvirjih, va^jarske oblike. Za smodke : Za tenke smodke: I, IS centm. dolge gold. 3-50 II, 12 Stev. I, 13 centm. dylge gold. 2,— „ 2.50 , IL 12 „ „ ••„' 1.75 I«r 10 „ . , 2.- . HI, 10 , , • B 1.50 » IVi 9 „ , n 1.50 ' B IV, 9 , B , 1.25 ¦ J, 8 . „ „ 1.25 . V, 8 „ . . , l.~ Kar ne ugaja, radi zamenjamo, ali pa deuar povrnemo. Prodajalcem odstotke. — Razp6§iljan«o proti gotovinl ali pa povzetju. W. UE.W in Wien, 1. Dampfgasse X. II. Izdiyatelj in oii||oyonii nrednik; r. PODGOBNIK. — Tiska: ,HUar(jaask» tiskara*" v tJorici,