BORBA ZA POVEČANJE DONOSA  PŠENICE
Plan za večji pridelek žitcric — Zakaj raoramo uva-žati pšeaico — Kdaj se bomo osvobodili uvoza
Po eni strani, kakor vidimo lz grafikona, število prebivalcev hitro raste, a po drugi strant fanamo določeno upadanje pr -lzvodnje pšenice (površine te kulture so zdaj neka] manjše kakor pred vojno. a tudl donos! so bili v povojnem obdobju nizki). Po raiunih potrebuje-.o eamo za zadovoijevanje potreb novo prtrastlega prebivalstva okrog 420.000 to-n letno. Todi po-polnejšo sliko o porastu potreb pšenioe dobimo Sele, če upošte-
stvo (Tovarna »Zmaj« v Zemunu bo izdelovala letno 500—1000 se-lektorjev). Men io, da se s či-ščenjera semena donos lahko poveča še za okrog 10 odstotkov, kar znaša okrog 220.000 ton.
Pridelovalcem b^ prav tako omagočena večja uporaba umet-nih gnojil, ki ]e že letos da!a odlične rezultate (vsak kg pra-vilne zmesi gnojila je povečal donos za 1,3 do 1.5 kilograma pšemce). Ker pa )e naša proiz-vodnja    gnojU    malenkostna    v
Mcdtem, fco imamo na eni st rani hiter porast števila prebi-valcev, je bil na dmgi stran i pridelek pšenice v povoinem obdobju v ftagnacijl Število prebivalstva se je poveialo na 17 in pol miliimia, medte m ko je bilo povprečje pridel-ka pJenice v povojnem obdo bjit od leta 1948 do 1954 nefco-liko manjše kakor pred vojn o, deloma zaradi nizkih dono-sov v sušnih letih, a deloma tudi zaradi določenega zman)-šanja setvenih površin
vamo tudi, da se struktura .-rs-bivalstva spreminja; od leta 1939 do danes se je odstotek po-lje-delskega prebivalstva povečo' -1 23,7 na 38,3 odstotka. Poleg tega
Je precej narastla uporaba p? nice v prehranl prebivalstva na račun koruze. Vse to lma za po-sledico čedalje vefji uvoz pše-nice, za kar moramo dajatl v dobrl letini okrog 50 milijonov dolarjev, a v slabi 80—100 mill-Joaov.
Gl«3e na to, da se površine pšenice ne m&rejo povečatl na rafun drugih kultur, ostane po-večanje donosa na enotl površi-ne edini način, da se osvobodimo uvoza ob Istočasnem zadovolje-vanju potreb. To se pravl, da lahko dosežemo povefanje pro-Izvodnje v prvi vrsti s preskrbo kvalitetnega semena In večjo uporabo umetnih gnojil, katerih prednost se vidi iz gornjega grafikona. V ta namen se pod-vzemajo ustrezajoči ukrepi.
Proiz\'ajailcem se bo zagotovila ladostna količina kakovostnega semena. Od 330.000 ton, kolikor pri nas letno posejemo pSenice, bo po planu Zvezne kmeti;ske zbornice preskrbljeno leto 40.000 ton, v 2 do 3 letih pa 85.000 ton, kar pomeni, da bodo proizva-jalci mogli vsako četrto leto me-njati pSenifno seme (prejšnja le-ta smo pridelovali komaj okrog 15.0001). Na žitorodnih podrofjih bodo še letos menjali okrog 2O°/o semena. Razen tega bo proiz-vodnja selektorjev omogoiila znatno boljše čišfenje in zapra-Sevanje semena, kar bo prav ta-ko ugodno vplivaJo na gosrpodar-
prlmerl s potrebami. se postav-lja vprašanje zgraditve novih kapacitet in so tudi v tej smeri že storjeni potrebnl ukrepl. Va-žen ftinitelj za povečanje don-ra je poieg vrete ukrepov, k.1 Jih bomo podvzeli za zaščito rastlin pred škodljivcf in rastlinskimJ boleznimi.      tudl      oskrbovanje
kmetovalcev s kmetijsklml stroji. Industrija }e že v glav-nem osvoiila proizvodnjo skoro vseh strojev.
Pri nas sedaj porabimo okr.g 175 kilogramov pšenice na pre-bivalca. Ker bo Jugoslavija imela leta 1960 okrog 19 milijo-nov prebivalcev, bo na osnovl setvenih povrSin od 1,950.000 hs pšenice In 250.000 hektarov ržl potrebno doseči donos 17 metr-skih stotov, Ce hočemo zač 'tti potrebam prehrane ln postatt neodvisni od uvoza. Ta r^loga se ne bo mogla re§itl v tako kratkem iasu. Toda te bomo \z-korlstill vse možnostl Im upora-bill ustrezajoia sredstva za dvig proizvodnje, se bomo v letu 1960 v večjem delu os'7obodill uvoza pSenice.