Domišljija in resnica. Nekateri ljudje imajo živo domišljijo. Domialjija sama na aebi je dobra in izvrši marsikaj, česar bi se človek brez tije še ne lotil. Skoda, da je ona pri ljudeh rada preživa, Letem pa se izgodeva za to lehko, da vidijo na sebi kaj. kar jim do cela manjka. Ako ae pa lotijo v zaupanju na to potlej dela, pokaže se jim še le h krati, da so gledali krivo. Isto tako opazuje človek sedaj pri našib nemčurjih po mestih, trgih in še celo po nekaterih vaseh. Njim se namreč dozdeva, da 80 si po teh krajih tako med sebo ter če že ne, kakor v Mariboru, v Oeljn, na Ptuju in —• v Brežicah, čiato aami, vsaj v veliki večini. Slovencev v njih očeh ali že ni ali pa jib je tako malo, da ni nobene potrebe ozirati ae na-nje. Kaj je v tem resnica, kaj le domišljija? — Naš odgovor je in drug ne more biti, samo ta, da je na njih strani v tej reei veliko domišljije, resnice pa pičlo malo. Nemcev, pravih Nemcev je po spodnjem Štajarju ubogo malo, precej pa je, žal, da je tako, ali precej še je nemškutarjev. Slovenci so obojim pač za veliko, kar se tiče števila, naprej, toda premalo imajo domišljije, prave domišljije ter ne poznajo avoje moči. Da vedo naši elov. ljudje, kaj da je moči v njih rokah, h krati bi vsi nemčurski in nemškutaraki kričači utihnili — prav, kakor po- tegne nagajivo ščene, ako mu pokažeš desnico, rep pod-se ter zbeži v tem, ko ae renči, toda le malo po malo. Mi nismo dosehmal, more biti je bilo to krivo, kazali na to ugodno atran slov. ljudstva, toda molčali amo/za to, ker niamo marali prvi udariti na strurjo, ki je za obe strani veliko bolje. če ne zapoje nikoli. \ Upali smo ^tem, da bo nasprotna atranka isto storila, a v tem nas je ultaniJo. Ljndje, ki nimajo nieesar izgubiti, če fo jim stvar ne poareči, pritepli 80 se med naa ter so udarili na to atruno. Glasilo dr. Ausaererja v Mariboru, dr. Foreggerja v Oelju in nemškega kluba v Gradcu, na Dunaju in še drngjeje to storilo v beaedi, v djanju pa so naši in drugi nemškularji delali tako že dalje. Slovenca nikjer v alužbo, povaod iz drustva! Tako upijo in tako je aedaj njih geslo. Da bi postali oni kedaj tako neumni ter ae bili tako po lastnib zobčh, tega niamo se nadjali, saj ima njih vsak, ako jim gre kaj vere, vso omiko in ves denar že le kar v žepu. A izgodilo ae je. Meatni zastop v Gradcu je to že sklenil in vse žile bodo napeli, da bodo zastopi v Mariboru, v Celju, na Ptuju in Bog 8i ga ve, v kakem nemčurskem gnjezdu hopnili za unim v Gradcn v krplje nespameti. Na to se že dela od neke stranke na vse kriplje. Domači, t. j. ljudje, katerim so prave razmere znane, pa ao ai in to po vsej pravici v strahu. Prav tak6. Mi smo pripravljeni na to in sledimo jim odalej atopinjo za stopinjo. 0 svojem čaau atorimo pa mi avoj korak, toda mi ni8mo krivi, ako jim ne bode ljub in nič ne stojimo za to, da se še marsikateri obrtnik, trgovec in dr. popraska kedaj nemilo za ušeaom, češ, da mu le-ta domišljija ne polni, pac pa prazni — žep. Če je torej in komur je ljubo, da sede pritepenim aanjaeem na limanice, prosta mu je pot. Mi ga obžalujemo, a ne oviramo. Korajža velja. To je resnica.