Berite,
širite,
podpirajte,
DELO
Obnovljena izdaja - Leto XXIII - Štev. 13 C777)
DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34131 Trst . Ulica Capitolina, 3 Telef. 744-046 / 744-047
DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino:
34170 Gorica - Ulica Locchi, 2 Telef. 24-36
NAROČNINA: Letna 1.000 lir, polletna 550 lir Poštni tekoči račun: Trst 11/700
TRST - 30. julija 1971
Posamezna številka 50 lir
Quindicinale	Sped. in abbonam.
Petnajstdnevnlk	Postale - Gruppo 11
Ostanimo budni! Pokoli v Sudanu
Ob 25. juliju — obletnici padca fašističnega režima v Italiji — je Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju objavil naslednjo izjavo:
«25. julija 1943 se je fašizem, ki so ,ga pretresala globoka not-nja protislovja, ob gospodarskem in političnem propadu države zaradi samomorilske vojne, v katero je pripeljal italijansko ljudstvo, zrušil pod težo svojih odgovornosti.
Tedaj se težave, lakota in žrtve niso še končale. Sledilo je novo obdobje trpljenja pod krvoločnim naci-fašističnim jarmom.
Na vse to so odgovorile sile od-
Praznik
komunističnega tiska v Gabrovcu
(občina Zgonik)
V	soboto 31. julija zvečer plesna zabava.
Igral bo ansambel Lojzeta Slaka.
V	nedeljo 1. avgusta ob 9. uri tek čez drn
in strn za mladino, ob 16. uri tekma v briškoli, ob 17: uri koncert ansambla Lojzeta Slaka, Fantov s Prapotna, Jane Osolnikove in pevskega zbora «Rdeča Zvezda».
Na zborovanju bosta govorila poslanec Albin Škerk in tajnik deželnega komiteja KPI Silvano Babicchi, predsedoval pa bo deželni svetovalec
dr. Jan Godnič.
V	nedeljo in v ponedeljek zvečer bo na plesmi zabavi igral ansambel Kras.
Točili bodo domače vino - Razne specialitete na žaru.
Prireditve bodo na travniku, kjer je prijetna senca. Pridite !
porništva, ki so dvignile Italijo iz blata, kamor jo je potisnila fašistična tiranija, in ji omogočile, da je vstala iz ruševin kot republika, ki sloni na ustavi.
Dandanes skuša fašizem okrepiti svoj položaj v Italiji in to s podporo starih zaveznikov in s sodelovanjem širokih političnih in gospodarskih sil, ki bi rade zavrle dozorevajoče spremembe. Cilji napada so demokratične ustanove, mladina in delavci, ki se bore za reforme in za izboljšanje življenjskih pogojev.
Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju se spominja 25. julija in poziva vse državljane, naj ostanejo budni in naj se borijo proti povratku fašizma, da se njegovi ostanki izločijo iz državnega aparata in iz vseh organizmov, ki bi morali ščititi demokracijo, predvsem pa za to, da se pobudnikom fašizma onemogoči poskus motenja razvoja in napredka v Italiji».
Generalnega tajnika sudanske komunistične partije tirajo pred vojaško sodišče. Tovariš Mahgub ima zvezane roke.
Pomemben predlog komunistov v deželnem svetu
Izpopolnitev zakona o krajevnih upravah
Deželni svetovalci KPI: Lovriha, Bacicchi, Godnič, Cuffaro, Baracet-ti in Bergomas so dne 19. julija 1971 predložili v deželnem svetu osnutek zakona o izredni podpori občinskim in pokrajinskim upravam, ki imajo občutne stroške zaradi izdajanja dvojezičnih razglasov, prevajanja dokumentov in postavljanja napisov. Z novim zakonom bi bil izpo-poljnjen že obstoječi deželni zakon št. 19 z dne 3.6.1970 in 54 člen deželnega statuta.
zémsm premog psi o zaščiti sim iezikiHK sKopoosg
Italijanska socialistična stranka je izdelala osnutek zakonskega predloga z naslovom «Posebni predpisi za zaščito slovenske jezikovne skupnosti». Prvi podpisnik osnutka zakonskega predloga je poslanec Fortuna.
Na tiskovni konferenci, ki je bila preteklo soboto v Trstu, je poslanec Fortuna med drugim izjavil, da se osnutek zakonskega predloga PSI pridružuje zakonskemu predlogu, ki so ga predložili komunisti in katerega prva podpisnika sta senator Sema in poslanec Škerk. Izjavil je tudi, da socialisti žele doseči enotnost v boju za dosego pravic slovenske jezikovne skupnosti in se zato zavzemajo za sodelovanje drugih sil. Povedal je še, da so pri sestavljanju zakonskega osnutka sodelovali slovenski in italijanski socialisti.
Osnutek zakonskega predloga je sestavljen iz 21 členov. V njegovem prvem členu je rečeno: «Na jezikovno mešanih področjih tržaške, go-riške in videmske pokrajine je slovenski jezik izenačen italijanskemu, ki je uradni jezik države» ter da je za razmejitev jezikovno mešanih področij, v skladu s členom 24 ustavnega zakona pristojen deželni svet Furlanije-Julijske krajine.
V drugem členu pa je rečeno, da «državljani slovenske narodnosti na jezikovno mešanih področjih imajo možnost uporabljati svoj jezik v izvoljenih organih vseh stopenj» in, da «s svoje strani omenjeni organi in uradi uporabljajo v listinah in uradnih spisih ter ustnih odnosih jezik prosilca ,ali predložene listine».
Členi 3,4,5, in 6 se tičejo šole.
(Nadaljevanje na 4. strani)
V obrazložitvi predloga deželnega zakona je rečeno:
Izdajanje razglasov, prevajanje dokumentov in postavljanje napisov v slovenskem jeziku je združeno z občutnimi stroški. Nemogoče si je zamisliti, da bi se povrnili v razmere, ki jih je uvedel fašizem. Z osvobodilnim bojem, v katerem so Slovenci aktivno sodelovali in z republiško ustavo so bili ustvarjeni pogoji za priznanje pravic slovenske narodnostne manjšine. Ozračje večje demokratičnosti v krajevnih upravah in v izvoljenih skupščinah, ki ga je zahteval odločen in dosleden boj našega prebivalstva, je privedlo k spremembi zadržanja glede problemov slovenske narodnostne skupnosti tudi pri tistih silah, ki so v preteklosti odrekale pravice slovenski manjšini.
Ustavna ureditev predvideva široko avtonomijo občin in pokrajin, ki naj bodo središča demokratičnega življenja, omike in napredka. Naloga administracij krajevnih ustanov je, da v vsakdanji praksi uresničujejo pravice slovenskega prebivalstva.
Pravice slovencev se izražajo tudi s spoštovanjem toponoma-stike, postavljanjem dvojezičnih napisov, z občevanjem v obeh jezikih, z izdajanjem slovenskih razglasov ipd.
Večina občinskih svetov v pretežno slovenskih krajih, tudi v videmski pokrajini, uporablja slovenski jezik. Občinske uprave morajo imeti prevajalce. Večina občin, tudi manjših, v katerih živijo Slovenci, z lastnimi sredstvi krije stroške za prevode. Naravno je, da so zaradi (Nadaljevanje na 4. strani)
Umorili so tajnika sudanske KP in predsednika sindikalne organizacije Ogorčeni protesti - Protikomunizem šibi enoten boj proti imperializmu
Po neuspelem državnem udaru je Sudan zajel nepopisen val terorja. Vladajoča klika se hudo maščuje. Na tisoče ljudi je ukazala zapreti, mnoge pa ustreliti ali obesiti. Umorjeni so bili: generalni tajnik sudanske komunistične partije Abdul Khalek Mahgub, predsednik sudanskih sindikatov Šef Ahmed el Šejk, ki je bil hkrati podpredsednik svetovne sindikalne organizacije, bivši minister za južne zadeve Joseph Ga-ranga in drugi voditelji delavskih in naprednih demokratičnih organizacij. Vladajoča klika meni, da bo zatrla sleherni odpor. Tudi zato je sklenila, da uniči komunistično partijo.
Izredno vojaško sodišče «dela» nepretrgoma. Obtoženci nimajo možnosti, da bi se branili. Sodbe, ki jih izreka to sodišče so silno krute.
V torek so pred sodišče pripeljali zvezanega generalnega tajnika sudanske komunistične partije tov. Mah-guba. Vlada je sklenila, da bo sodna razprava javna, saj je bila prepričana, da ima dovolj gradiva na razpolago, da naprti komunistom odgovornost za državni udar. Toda razprava je bila javna samo pol ure. Tovariš Mahgub, je odločno spod-bil obtožbe proti komunistom. Osporaval je, da bi ga sodil polkovnik Ahmed el Hasan, ki ni pravnik in ki je znan po svoji protikomunistični nastrojenosti. «Ni mogoče verjeti vaši nepristranosti» je rekel polkovniku obtoženi tovariš, «ker vem, da ste zagrizen protikomunist». Polkovnik je obtoženemu tovarišu pokazal neko listino z imeni oseb, ki naj bi sestavljale novo sudansko vlado. To naj bi bil poglavitni «dokaz», da je bil kot tajnik KP vpleten v ponesrečeni državni udar. Tovariš Mahgub je dokazal, da je bila tista listina napisana takoj po državnem udaru leta 1969, to je tistemu državnem udaru, ki je pripeljal na oblast sedanje krvnike. Ker je postalo preočitno, da so obtožbe proti tovarišu Mahgubu na trhli podlagi, je predsednik sodišča odredil, da se proces nadaljuje za zaprtimi vrati. Kaj se je potem dogajalo, ni znano, znano je le to, da je bil tovariš Mahgub obsojen na smrt.
Iz raznih delov sveta prihajajo protesti proti temu, kar se dogaja v Sudanu. Sovjetska tiskovna agenciia TASS je po usmrtitvi tovariša El Šejka, podpredsednika svetovne sindikalne zveze, ki je svoičas prejel Leninovo nagrado, objavila odločen protest. Kasneje je ista agencija objavila protest proti aretacijam in usmrtitvam sudanskih komunistov. Centralni svet sovjetskih sindikatov je izrazil svojo solidarnost s sudanskimi sindikati in zahteval, naj se preneha preganjanje sindikalistov. V izjavi sovjetskih sindikatov je poudarjeno, da «sudanski protikomunizem ima podporo vseh reakcionarnih krogov in da šibi enoten boj proti imperializmu.
Tudi vodstvo KPI je objavilo
ogorčen protest, v katerem je po opisu tragičnega položaja v Sudanu izražena zaskrbljenost, da bo tako početje, ki izključuje delavstvo iz političnega življenja, onemogočilo socialni in gospodarski napredek. KPI obsoja pokole in zatiranje, izraža solidarnost z ljudstvom, ki se bori proti imperializmu, zahteva, naj se nehata represija in izvrševanje smrtnih obsodb, naj spoznajo, da je lahko samo enotnost ljudskih sil učinkovito orožje proti imperialističnemu vmešavanju.
Izrazi solidarnost s sudanskim ljudstvom in protesti proti aretacijam, obsodbam in pokolom v Sudanu prihajajo tudi iz mnogih drugih dežel. Glasilo madžarske partije «Ne-pszabadsag» med drugim poudarja, da teror proti sudanskim rodoljubom koristi samo sovražnikom arabskega ljudstva. Ogorčen protest proti pokolom v Sudanu je objavila tudi KP Francije. Nemški sindikati so v neki izjavi poudarili, da to, kar se dogaja v Sudanu,koristi samo sovražnikom arabske enotnosti in imperializmu.
Festival DELA v Doberdobu
Od 9. do 12. t.m. je bil v Dober-bodu štiridnevni festival «Dela», ki so ga priredili tovariši doberdob-ske sekcije. Vreme je bilo zelo ugodno in je nedvomno tudi to prispevalo, da je festivalni prostor obiskalo toliko ljudi, Slovencev in Italijanov. Prvi večer je bilo tekmovanje v briškoli, ki je pritegnilo veliko število ljubiteljev te igre. Letos se je sreča nasmehnila Dober-dobcem, saj je par Gergolet Mario in Gergolet Gabrijel odnesel prvo nagrado — pršut. V soboto zvečer so prireditelji nagradili starejše pare, ki so se pomerili v valčku.
Osrednja prireditev je bila v nedeljo zvečer z nastopom folklorne skupine «Karavanke» in istoimenskega moškeaa okteta iz Tržiča pri Jesenicah. Folklorna skupina, ki je bila ustanovljena šele pred par leti, je mojstrsko prikazala ljudske plese Goreniske. Doleniske, Hrvaške, Srbiie in plese iz Prekmurja. Oktet je med odmori zapel vrsto narodnih Oba ansambla sta navdušila prisotno občinstvo.
Ta večer je bilo tudi zborovanie, na katerem sta govorila pokrajinska svetovalca Jože Tare in Enzo Me-nichiuo, ki sta obravnavala probleme slovenske narodne manjšine v zvezi z cadmimi dogodki in sedanji politični položaj v Italiji.
Odbor doberdobske sekcije KPI se zahvaliuje vsem tovarišem, ki so sodelovali na prireditvi, kakor tudi vsem tistim, ki so obiskali praznik in s tem dali svoj doprinos, da je zelo dobro uspel.
2 • DELO -
Nerazumljiva in kruta usoda je ponovno segla v naše vrste in nam nasilno ugrabila mladega komunističnega intelektualca dr Klavdija Grdoviča, ki smo ga pretekli ponedeljek od žalosti skrušeni položili v prerani grob na dolinskem pokopališču.
Proletarski sin očeta Dalmatinca in matere Istranke se je rodil in svoja zgodnja mladostna leta preživel pri Sv. ivanu kot zaveden Slovenec. Tu je tudi obiskoval slovenske šole vse do diplome na slovenski Trgovski akademiji, ko se je skupno z družino preselil v Naselje Sv. Sergija kjer je živel do svoje tragično prezgodnje smrti. Pred tem se je vpisal na ekonomsko fakulteto na tukajšnji univerzi, kjer je pred nekaj leti doktoriral z blestečo tezo o razvoju jadranskih pristanišč. Med študijem je nasilno trčil v obstoječo kapitalistično logiko sodobnega sistema, ki priznava samo tiste, ki imajo dovolj denarja in kjer se izkoriščanje človeka po človeku pretvarja v najhujše moralno in materialno nasilje.
Revna delavska družina mu ni mogla sama zagotavljati rednega študija, zato je dolga obdobja delal kot preprost pristaniški delavec, da je lahko premagoval težave, ki so se mu nasilno in uporno postavljale na poti k cilju, ki si ga je zastavil. Toda njegov trden značaj in močna volja sta mu pomogli, da je premagal vse težave in zapreke modernega neokapitalistične-ga reda in njegove razredne logike, proti katerima je že kot deček napovedal neizprosni boj s svojim vstopom v komunistične vrste,
Svojega idejnega prepričanja, ki je temeljilo na resnem in poglobljenem študiju marksistične literature, ni nikoli in pred nikomer skrival, zakaj biti komunist je za njega pomenilo živeti in misliti komunistično, torej napredno, odkrito uporno in revolucionarno.
Po značaju tih, miren in skromen kot so lahko samo veliki ljudje, ni razkazoval svojega znanja, svoje globoke izobrazbe in široke razgledanosti, ni silil v ospredje niti ne iskal vodilnih mest, ki bi si jih s svojo izredno osebnostjo z vso pravico zaslužil, ker je v svoji preveliki skromnosti in avtokritični strogosti mislil, da ima-io za to drugi več pravice. ZATO JE ŽIVEL V SENCI DRUGIH, toda bil je vedno na razpolago za premišljen in trezen nasvet, za dolge diskusije o vseh aktualnih problemih v mednarodnem delavskem gibanju, o naših no-trajih vprašanjih in tukajšnji problematiki, kjer je globoko in dosledno verjel v moč proletarske solidarnosti, v bratstvo in enotnost Slovencev in Italijanov kot edino alternativo in rešitev za nacionalni obstoj in razvoj slovenskega življa v Italiji
Svojo napredno in revolucionarno misel je, kljub vsem obstoječim oviram sodobne socialne ureditve in ustaljenega reda, uporabljal pri svojem raziskovalnem znanstvenem delu pri tržaškem ISDEE (Institut za proučevanje in dokumentacijo evropskega Vzhoda), kjer je v kratkem času objavil nekaj temeljnih izvirnih razprav, ki so si zaslužile širok odmev in laskava priznanja.
Toda sredi svojega najintenzivnej-šega intelektualnega in ustvarjalnega poleta, je v cvetoči pomladi svojih tridesetih let tragično preminil. A za seboj je pustil ogromno dediščino, ki jo povprečen človek ustvari le v dolgih letih in po kateri bomo segali v bodočnosti ter se ob njej oplajali.
Istočasno pa pred tistimi, ki smo ga imeli srečo od blizu poznati, zeva po dragem tovarišu strašna praznino in nedopovedljivo težka bolečina v duši.
JAN GODNIČ
----------------------- 30.7.1971
Zakon o slov, šoli
Izjava poslanca Albina Skerka
Predsednik vlade bo sprejel delegacijo Slovencev
Predsednik deželne vlade Furani j e-Julijske krajine dr. Berzanti je pred kratkim sporočil, da je predsednik ministrskega sveta Colombo «pripravljen sprejeti delegacijo Slovencev». Do sprejema delegacije naj bi prišlo prihodnjega septembra.
V zvezi s tem sporočilom je tajnik tržaške federacije KPI Cuffaro izjavil naslednje:
«Potrebno je pohiteti, da bi mogla vlada in parlament že v sedanji zakonadajni dobi sprejeti potrebne ukrepe, ki bi zajamčili pravice Slovencev.
S tem v zvezi naj bi čimprej preučili v parlamentarni komisiji zakonski osnutek, ki ga je predložila komunistična skupina
Potrebno je prenehati s kolebanjem in z besednimi priznanji, ki podaljšujejo nedemokratični položaj, povzročajo nesprejemljive diskriminacije in številne težave v življenju in razvoju slovenske nacionalne skupnosti, kar je v nasprotju s črko in duhom ustave.
Pri predsedniku vlade Colombu je potrebno zahtevati, da srečanje ne bo ponovno odloženo; ukrepati je treba enotno in odločno, da vlada odstopi od sedanje krivične politike, ki jo je doslej vodila do manjšine».
Tudi nekatere druge politične sile so v zvezi z gornjo vestjo dale posebne izjave, ki poudarjajo zadovoljstvo, četudi bo do sprejema prišlo razmeroma pozno. V izjavi SKGZ pa je med drugim rešeno, da slovenska javnost nestrpno že pol leta čaka vabilo na razgovor, v katerem bi slovenski predstavniki prikazali položaj in postavili svoie zahteve. V izjavi je rečeno tudi, da ie SKGZ prepričana, da bo srečanje s predsednikom vlade izhodišče za nov pristop k obravnavanju in ukrepanju v zvezi z zaščito slivenske nacionalne skupnosti, kar bi bilo v skladu z deklarirano pripravljenostjo vplivnih političnih dejavnikov, da je treba končno rešiti odprta vprašanja.
V Tarčen tu (furlansko Tarcint) se je 11. t.m. sestal na poletnem zasedanju Zvezni odbor za etnično-je-zikovne skupnosti in za deželne kulturo v Italiji, ki je sekcija Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur za Italijan sko republiko.
Po poročilu o rezultatih, ki jih je odbor dosegel ob izdelavi statutov navadnih dežel, med katerimi so Piemont, Molise, Basilicata in Kalabrija sprejeli posebno določbe za zaščito jezikovnih manjšin v smislu člena 6 ustave, se je razvila obširna razprava o problemih v zvezi s poučevanjem furlanskega jezika in z njegovo uveljavitvijo v topono-mastiki. Sledila je izmenjava misli o izkušnjah različnih etnično-jeziko-vnih skupnosti in posebno o izkušnjah dolomitskih Ladincev, Pro-vasalcev, Slovencev, Nemcev in Grkov. Zasedanja se je namreč udeležilo tudi nekaj mladih študen- ' tov iz grških kolonij pri Reggio di Calabria. Obdor je nadalje proučil vprašanje popisa prebivalstva, pri katerem je predvideno vprašanje o jezikovni pripadnosti samo v bocenski in tržaški pokrajini, čeprav 6. člen ustave velja v vsej republiki, ki je ena in nedeljiva.
Odprto pismo predsedniku republike
Federalni odbor za etnične — jezikovne skupnosti in za deželno kulturno v Italiji, je s sestanka v Tarčentu, poslal predsedniku republike odprto pismo, ki se glasi:
«Gospod predsednik, republika, ki ji Vi predsedujete, se je pred mnogimi leti obvezala, da bo s posebnimi določbami zavarovala jezikovne manjšine, ki živijo v njenih mejah. Vendar pa se ni od takrat niti pozanimala, da bi vedela, kje in kako živijo te manjšine. Pri 9. splošnem popisu prebivalstva leta 1951, ni bilo namreč niti enega
vprašanja, da bi ugotovili pripadnost k jezikovni manjšini. Preko osrednjega inštituta za statistiko je vlada pri 10. popisu leta 1961. pokazala svoje globoko nezanimanje za številčno stanje in za življenjske pogoje manjšin, z izjemo Slovencev na tržaškem ozemlju in Nemcev v bocenski pokrajini ter za del Ladincev.	• ~'i
Zato se je naš odbor 3. januarja 1971 obrnil do Vas s prošnjo, da bi Vi, z avtoriteto predsednika republike in kot varuh ustave, posredovali da, se ob priliki 11. splošnega popisa prebivalstva, ki ga nameravajo izvršiti 24, oktobra 1971, raztegne na vse ozemlje republike — ki je ena in nerazdeljiva — eno vprašanje, iz katerega bi bilo mogoče vsaj približno sklepati o področju, številčnem stanju in pogojih, v katerih živijo tiste manjšine, ki kljub obveznosti italijanskega ljudstva izpred mnogih let, še vedno života rijo v bedni pozabljenosti v škodo kulturnega bogastva republike.
Vaš glavni tajnik nas je 5. aprila 1971 obvestil, ’da so poskrbeli za posredovanje odgovornih vladnih organov’.
Ko se je odbor sestal v Tarčentu 11. julija 1971, je zvedel, da niso pristojni organi vnesli prej omenjena vprašanja, če izvzamemo, da bodo na tržaškem zemlju in v bocenski pokrajini ponovili, kar so že napravili leta 1961. To se nam zdi očitna diskriminacija.
Ker je ob tej priliki odbor zvedel od nekaterih pripadnikov grške jezikovne manjšine v Kalabrji, da je v nevarnosti sam obstoj te manjšine se nam zdi potrebno, da se odbor še onkrat obrne do Vas s prošnjo, da bi posredovali za popis tudi tistih manjšin, ki jih ne ščitijo mednarodne obveznosti. S tem bi napravili prvi korak za zaščito manjšin, ki je osnovno ustavno določilo.
Če ne bi pokazali naimanjšepa znaka dobre volie za uresničevanie ustavnega določila, se bomo morali prepričati, da namerava suvereno ljudstvo prek svojih svobodno in demokratično izvoljenih vlad. s politiko zakasnjevanja uresničiti tisto končno rešitev, ki mu je nikakor ne moremo šteti v čast».
Pretekli teden je parlamentarna komisija za javno šolstvo ponovno razpravljala in tokrat končno odobrila enotno besedilo zakonskega osnutka za slovensko šolstvo, ki ga je sestavil skupni enotni odbor na podlagi zakonskih predlogov poslancev Skerka in Belcija.
Zaradi nasprotovanja poslancev MSI, da se ta zakon dokončno odobri na zakonodajni ravni v komisiji za šolstvo, bo moral sedaj osnutek v razpravo v poslansko zbornico, kar pomeni nadaljnje zavlačevanje in veliko izgubo časa.
Na omenjenem sestanku je poslanec Raicich, načelnik komunistične skupine v komisiji za javno šolstvo, izjavil, da komunisti se ne strinjajo povsem z vsebino tega enotnega osnutka, ker je isti precej pomanjkljiv zaradi česar se obvezujejo, da bodo predložili v poslanski zbornici razne popravke.
Z ozirom na to izjavo, ki omenja nekatere pomanjkljivosti v osnutku zakona o slov. šolstvu, smo se obrnili, za podrobnejše informacije, do poslanca tovariša Skerka, ki nam je dejal naslednje:
«Sestavljale! enotnega osnutka niso v celoti upoštevali tistega, kar predvideva moj zakonski predlog. Niso zadostno upoštevali pripomb in predlogov, ki so jih Dostavili predstavniki Sindikata slovenske šole na ministrstvu za javno šolstvo in raznim parlamentarcem.
Med večje pomanjkljivosti spada nezadostno upoštevanje pravic z ozirom na dolgoletno službovanje, ki jih terjajo mnogi šolniki.
Zelo velika pomanjkljivost je tudi v tem, da se je popolnoma prezrlo člen 2 mojega zakonskega osnutka, ki predvideva mesto' namestnika šolskega skrbnika (seveda Slovenca), ki naj bi bil odgovoren za vse slovenske šole v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Za odpravo vseh teh nedostatkov se bomo odločno zavzeli v poslanski
zbornici, kjer bomo predložili potrebne amandmaje.
Za dober uspeh in dokončno odobritev tega tako važnega zakona bo potrebno še nadalje čim večje zavzemanje vse naše javnosti in predvsem šolnikov.
Mnenja sem, da bi z nekoliko dobre volje vladnih strank z lahkoto premostili fašistično oviro in že prihodnjo jesen dokončno odobrili spopolnjen zakon o slov. šolstvu».
Bivši deportiranci bodo obiskali Auschwitz
Tržaško združenje bivših političnih deportirancev organizira od 4. do 11. septembra izlet v Auschwitz. Izletniki se bodo med potjo ustavili v raznih kra jih Avstrije, Češkoslovanške in Poliške. Vpisnina, prevoz hrana, prenočevanje in ogled raznih muzejev znaša 70.000 lir. Ob vpisu je treba plačati na račun vsaj 20.000 lir. Prijave sprejema tajništvo združenja v Trstu, ul. Crispi 3.
Nekaj podrobnosti o izletu:
Prvi dan bodo izletniki prenočili na Dunaju, naslednji dan pa bodo nadaljevali pot do Brna, kjer si bodo ogledali zanimivosti mesta. V Brnu bodo tudi prenočili. Tretji dan se bodo odpeljali proti Poljski. Ustavili se bodo v Katovicah, kjer bodo verjetno tudi prenočili. Četrti dan bodo dospeli v Auschwitz, ki se daj imenuje Oswiecin. Poklonili se bodo spominu žrtev zloglasnega taborišč. Prenočili bodo verjetno v Krakovu, kjer bo možen tudi ogled raznih znamenitosti. Iz Krakova bodo izletniki nadaljevali pot na Češkoslovaško. Ustavili se bodo v Bratislavi, kjer dobo tudi prenočili ter se naslednji dan vrnili na Dunaj.
Kdor se namerava udeležiti izleta, naj se čimprej prijavi.
V počastitev spomina tov. Venčka
V počastitev spomina tov. Venčka Krečiča daruje Mario Martelanc iz Barkovelj 2.000 lir N. N. iz Barkovelj pa 500 lir za DELO.
Kdo je na Koroškem huligan ?
V	zvezi z nestrpnostjo, ki smo ji priča na avstrijskem Koroškem, kjer kljub določilom avstrijske državne pogodbe ki govori o pravicah Slovencev, Slovencev ne upoštevajo in ne kažejo ni ti toliko demokratičnosti, da bi jim dovolili postaviti dvojezične napise v slovenskih in narodnostno mešanih krajih.
V	zvezi s temi problemi in s šovinistično gonjo je M. Kmecl zapisal v reviji «Teorija in praksa»:
«Ko je tako imenovani odbor za razkrivanje skritih konfliktov na avstrijskem Koroškem nekajkrat poskrbel za nemško-slovenske, se pravi dvojezične krajevne napise, je avstrijska časopisa javnost vzdignila vik in krik zoper takšno «huliganstvo» in razpihovanje narodnostnih navzkrižij.
Avstrijska reakcija je razumljiva kot samoobrambni napad: navsezadnje drži dejstvo, da je vrsta določil iz 7. čl. avstrijske državne pogodbe, ki zagotavljajo slovenski etnični manjšini v Avstriji temeljne človeške pravice, še po 15 letih le na papirju, kar seveda ne more biti docela združljivo z demokratičnim videzom avstrijske države; krajevni napisi niso samo najbolj zunanje in površno, marveč tudi najbolj očitno znamenje, da tega člena ne izpolnjujejo.
Seveda pa so — z druge strani — ti napisi tudi najbolj ranljivi krinki; sami stoje ob cestah ter si je na njih najlaže in brez dolgotrajnih procedur, neskončnih izigravanj in verbalističnih parad mogoče «izposlovati» neuresničene pravice. Z dopisovanjem slovenskih je povrhu šlo le za zelo preprosto logiko: ker oblasti kljub mednarodno naloženim in sprejetim obveznostim niso enojezičnih nemških krajevnih na-
pisov opremile s slovenskim dodatkom, so zanje poskrbeli prizadeti krajevni prebivalci sami. Nobene škode niso s tem povzročili in nobenega človeškega življenja ogrozili; vso reč so izpeljali veliko bolj prizanesljivo od južnih Tirolcev, ki se pri urejanju svojih pravic na druga življenja niso bogve kako ozirali. — Ko je koroška policija v sveti jezi dopolnjene napisne table snela in slovenščino v svojih delavnicah z njih počistila, je ista logika prizadetemu prebivalstvu govorila, naj potemtakem krajevnih napisov sploh ne bo: če ne marajo eni slovenskih, potem drugi ne marajo nemških. In so pač v naslednji akciji izbrisali še nemški napis. Za dvojezično ozemlje nič nelogičnega, bi človek dejal. Navsezadnje je smisel sleherne demokracije, da vlada ljudstvo, kakor že beseda sama pripoveduje.
Najbrž pa je tako, da naj namreč v demokraciji vlada ljudstvo, zmeraj in povsod in še posebej na južnem Tirolskem, samo na Koroškem bi moralo biti drugače, drugačna demokracija in drugačna logika: tu deli ljudstvu pravice država, ta pa seveda ne bo nikoli dovolila, da bi si kdo od slovenskih «dvojezičnikov» jemal svoje pravice sam. Država mu jih bo dala, ko se ji bo pač zdelo in ko bodo okoliščine to dopuščale. V 15 letih mu je dala gimnazijo in 700.000 šilingov podpore, ki jih zdaj ob sleherni priložnosti spona-ša, za drugo bo moral dvojezičnih potrpeti: mar ni dovolj, da je pravica zapisana in da je Avstrija po ustavi meščanska «zahodna» demokracija?
Shema ravnanja v manjšino je jasna: ne dam ti, če pa si vzameš sam, kar ti gre, si ropar, huligan, mazač, netilec in vse, le pošten človek ne...».
30.7.1971
DELO • 3
Posledice ameriških pustolovščin v In do ki ni
VEDRE MISLI
Položaj v letu 1971 je postal za Nixona iz dneva v dau slabši
Gramsci o mladini
Antonio Gramsci sodi med vrbove italijanske kulturne in marksistične misli sploh. Objavljamo v prevodu nekaj njegovih misli o mladinski problematiki (iz 16. zvezka njegovih jetniskih zapiskov) z ambicioznim namenom, da se okrog njih razvije na tej strani razprava. Že na prvi pogled je primerjava teh misli s sedanjostjo naravnost presenetljiva in nudi veliko oprijemov za zanimivo in plodno razmišljanje. Če bi pa do diskusije ne prišlo, bomo svoj namen vsaj delno dosegli, če bo to branje spodbudilo tovariše k globljemu spoznavanju Gram-scijeve misli. Prevod je priredil Ravel Kodrič.
Načelnica delegacije južnoviet-namske začasne revolucionarne vlade na pariških mirovnih pogajanjih je dne 1. julija 1971 predložila nov predlog za rešitev vietnamskega problema. Predlog predvideva umik ameriške vojske iz Južne Vietnama, vendar pa ne določa točnega roka, pač pa dodaja, da se bo osvoboditev vojnih ujetnikov zaključila istočasno s koncem umika.
Glede sedanjega saigonskega režima (lutkovne vlade Južnega Vietnama) predvideva mirovni predlog sestavo nove vlade, ki naj bi bila naklonjena miru, nevtralnosti in demokraciji. Ta vlada naj bi se pogajala z začasno revolucionarno vlado za ustanovitev nove vlade narodne sloge.
Predlog govori dalje o bodoči zunanji politiki Južnega Vietnama — ki bo morala biti politika miru in nevtralnosti — govori pa tudi o odgovornosti Združenih držav Amerike za izgube in uničenja, ki jih je povzročila vojna.
Končno izjava začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama pravi, da se bosta obe strani dosovorili o oblikah nadzorstva in mednarodnih jamstev nad izvajanjem sporazuma.
Po objavi omenjenih predlogov je glasnik ameriške vlade izjavil, da novi predlogi vsebujeio bodisi pozitivne elemente, bodisi elemente, ki so za Ameriko nesprejemljivi. Deial je tudi, da ZDA ne bodo nri-stale na tako rešitev, ki bi «izročila 17 milijonov Vietnamcev komunistom».
Izjave predstavnika vlade Demokratične republike Vietnam
Po objavi novih predlogov začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama je Le Due Tho. posebni svetovalec delegacije Demokratične vietnamske republike ( Severnega Vietnama), ki sodeluje na mirovnih pogajanjih v Parizu, dal nekaj za-niminih izjav, katere je v obliki intervjuja objavil «Novel Observa-teur». Objavljamo nekaj odlomkov iz omenjenega intervjuja.
V uvodu intervjuja je Le Due Tho podčrtal naslednje:
— Položaj na bojiščih v Indoki-ni se je spremenil. Lani so se Američani s svojimi lakaji iz Saigona lotevali vojaške intervencije v Kam-boži. To je bil pomemben dogodek, ker se je vojna raztegnila na vso Indokino. V začetku tega leta se je vojaška intervencija razširila na Laos. V intervencijo so bile zapletene predvsem saigonske čete. To se je dogajalo v času, ko so se razvnele operacije v Kambodži in ko so Američani obnovili bombardiranje Severnega Vietnama (čeprav je ameriška vlada oktobra 1968 prevzela obveznost, da se bodo bombardiranja končala). Tako so uresničevali Nixonovo doktrino, po kateri nai bi se Indokitajci borili med seboj. Rezultati teh operacij so bili porazni za Američane. Porazi, ki so jih doživeli, so zlomili hrbtenico ameriških vojaških sil in uničili samo načelo, na katerem temelji prej omenjena Nixonova doktrina. Šlo ie za to, da bi osamili Kambodžo in Laos, strli v obeh deželah revolucionarje okrepili svoje lakaje. Toda pri tem ne gre samo za ameriški neuspeh,
marveč tudi za veliko zmago indo-kitajskih narodov, ki so osvobodili veliko planoto v Laosu in štiri pokrajine v severovzhodni Kambodži.
Ti vojaški dogodki so se v Združenih državah Amerike odražali tako, da so spremenili notranjepolitični položaj. Po odporu proti invaziji Kambodže se je dvignil še odpor proti vdoru v Laos. Še nikdar v zgodovini ZDA opozicija ni bila tako široko razmaknjena in tako globoka. Zajela je tudi bivše borce, armado in letalske sile. Niso redki primeri, da visoki oficirji odložijo svojo uniformo, da bi izrazili svoje nasprotovanje vojni.
Položaj v letu 1971 je postal za Nixona iz dneva v dan slabši: brezposelnost, draginja, primanjkljaj v plačilni bilanci, monetarni konflikt. Pritisk javnosti pa je oživel, ko so objavili pentagonske dokumente, ki odkrivajo javnosti razloge za vojno v Indokini, pa tudi prevladujočo vlogo, ki jo je imel pri tem Nixon. ZDA še nikoli niso bile v tako slabem položaju. Nixon je zapadel v oopolno protislovje, ko je trdil, da bo istočasno okrepil svoje lutke v Saigonu in se umaknil. Če bo skušal pospešiti umik, bo ogrozil «viet-namizacijo», če bo zavlačeval umik, bo ogrozil samega sebe. Mar ni sam izjavil, da nobena vojna, ki so jo bojevale ZDA, ni bila tako težavna in divja? Verjetno pa je tudi to, da nobena vojna ni prinesla ZDA tolikšnega poraza. Ali Nixon lahko od danes pa do izteka svojega mandata popravi položaj? Za to bi mu verjetno ne zadostovalo celo življenje.
VPRAŠANJE': Ali ie bil. glede na vse to. namen predloga, ki ga je dala 1. julija zunania ministrica začasne južnovietnamske vlade, predvsem ta. da še bolj poglobi protislovja, v katerih se otepa Nixon?
ODGOVOR:	Pred'og zunanje
ministrice začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama ima za cilj, dokazati dobro volio, d^> bi našli miroliubni izhod iz konflikta; kar na zadeva zadrego, ki bi jo ta oredlog lahko pripravil Nixonu. bi bilo bolie. da bi vprašali kar njega.
VPRAŠANJE: Zakaj je predlog za globalno rešitev, ki zamma oba dela Vietnama in obravnava združitev dežele, predložila samo začasna vlada Tržnega Vietnama?
ODGOVOR: Normalno je, da je začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama nosilec predloga za rešitev problemov ki zammajo v prvi vrsti Južni Vietnam.
DR Vietnam spoštuje ženevski sporazum
VPRAŠANJE: Toda ena izmed točk, ki jih je formulirala zunanja ministrica začasne južnovietnamske vlade, se nanaša na diplomatski in strateški predlog, ki zadeva Severni Vietnam. Precizirala je namreč, da Demokratična republika Vietnam ne bo sklepala zavezništev z nikomer, da ne bo nikogar prosila za zaščito. S tem je nekako definirala nevtra-listični status Severnega Vietnama. Mar ni moč v tem rezumeti, da se režim nevtralnosti, ki ga je začasna vlada proglasila za Južni Vietnama, prenaša tudi na Severni Vietnam?
ODGOVOR: Demokratična republika Vietnama je socialistična država. Pripada socialistični skupnosti,
zavrača pa vsa tuja oporišča na svojem ozemlju in podrejanje vsaki vojaški zvezi, tako, kot je bilo sklenjeno v Ženevi leta 1954. V okviru določb ženevskega sporazuma, določenem smislu lahko rekli, da je Demokratična republika Vietnama v vojaškem pogledu nevtralistična.
Naveličami smo blagorečja o «miru»
VPRAŠANJE: Kako pa boste v trenutku, ko se bosta oba dela Vietnama združila, uskladili ti dve nevtralnosti, od katerih je ena bolj omejena kot druga?
ODGOVOR: Mislimo predvsem na položaj, kakršen je danes. O pri hodnosti bosta oba vietnamska partnerja razpravljala med seboj na podlagi enakopravnosti.
VPRAŠANJE: Ko dokument začasne vlade Južnega Vietnama obravnava spremembo oblasti v Saigonu, ne omenja več «koalicijske vlade», marveč govori samo o vladi «narodne sloge». Ali je v tem treba iskati spremenjen pomen ali spremembo v usmeritvi?
ODGOVOR: Začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama je hotela s tem opozoriti, da gre za zelo široko zasnovano zvezo in za predstavništvo različnih tokov v (Nadaljevanje na 4. strani)
«Literaturnaja gazeta» je objavila več razprav o sovjetskem vesoljskem programu. Razprave so na-pisah najuglednejši sovjetski znanstveniki. Kozmonavt V. Sevastja-nov in doktor filozofskih ved D. Uršul sta zapisala:
Po vsakem novem poletu se čas človeškega bivanja v vesolju podaljša. Jurij Gagarin je bil Zunaj Zemlje eno uro in 48 minut, German Titov 25 ur. Pozneje so kozmonavti leteli tudi že po več dni. Ameriška vesoljska ladja Gemini 7 je bila na krožnici okoli Zemlje kakšnih 14 dni, sovjetski Sojuz 9 okoli 18 dni.
Orbitalnih pilotiranih postaj ne sestavljajo za en dan. Že misel o njeni zgraditvi sili k popolnoma razumljivemu prizadevanju človeštva, da bi se trdno zasidralo v vesolju, tam, kamor je doslej lahko stopilo le za kolikor toliko kratek čas.
Novi fenomen, trdnejša nastanitev predstavnikov vrste «homo sapiens» zunaj zemeljskih meja, daje povod za premišljanje. Kaj pomeni ta fenomen v človekovi zgodovini, v zgodovini vsega živega?
Nekateri znanstveniki primerjajo vesoljske polete z velikimi geografskimi odkritji XV. stoletja, ki so nesluteno razmaknila meje človeko vega znanja in polagoma pripeljala do tega, da je sociosfera osvojda ves zemeljski planet.
Osvajanje vesolja naj bi bilo nekakšno nadaljevanje tega nepretrganega razvoja. Vendar se temeljito
Mladinskih «vprašanj» je več. Dve se mi zdita posebno važni:
1 ) vedno dobijo «mladi» vzgojo od «odraslega rodu»; pride lahko do spora, nesoglasja itd, vendar gre za površinske pojave, ki spremljajo vsako vzgojno in zadrževalno dejavnost, razen če gre za razredna navzkrižja, kar pomeni, da se «mladi» (ali njih znaten del) vodilnega razreda (v širšem smislu pojmovanega, ne le gospodarskem, marveč politično-moralnem ) uprejo in prestopijo k naprednemu razredu, ki se je zgodovinsko usposobil, da prevzame oblast: vendar imamo v tem primeru «mlade», ki so se odtegnili vodstvu «odraslih» enega razreda in stopili pod vodstvo «odraslih» drugega razreda; v vsakem primeru se ohranja dejanska rodovna podrejenost «mladih» «odraslim», pa čeprav ob že omenjenih razlikah v značaju in živahnosti.
2) Ko dobi pojav tako imenovan «nacionalen» značaj, kar pomeni, da se razredno navzkrižje ne kaže odkrito, postane vprašanje zapleteno in zmedeno. «Mladi» se neprestano upirajo, ker se globoki razlogi za
loči od geografskih odkritij v preteklosti. Odkrivanje in osvajanje Zemlje pomeni v bistvu samo vključevanje novih delov planeta v celotno človeško dejavnost, navezovanje stikov z zemeljskimi civilizacijami, ki so se bile poprej razvijale avtonomno. Ko stopa človek v vesolje, premaguje meje planeta, vključuje v svojo dejavnost druge kozmične svetove in mogoče postavlja temelje prihodnjih stikov z življenjem in rozumom zunaj zemeljskega izvora.
Da bi poudarili edinstveni pomen človekovega pohoda v vesolje, ga primerja akademik A. Opar.in s prihodom življenja, ki je nastalo in se do tistega časa razvijalo v vodah oceana, na celino. To se je dogajalo na biološki ravni razvoja materije in je zato terjalo velikanska časovna obdobja. Osvajanje novega vesoljskega življenjskega okolja pa, tako meni akademik Oparin, ne sme potekati s počasno biološko evolucijo, ampak kolikor mogoče hitro, na podlagi razumne, znanstvene dejavnosti človeka.
Ta analogija se zdi nekoliko pretirana, čeprav laska človekovemu samoljubju, zato pa še zdaleč ne ponuja človeku popolne predstave o možnostih, ki jih skriva v sebi osvajanje vesolja.
Rezen tega je pohod v vesolje preobrat v zgodovini odnosov med naravo in družbo, ki ga ni mogoče z ničimer primerjati. Ta obrat za res brezmejno razširja območje razuma, povezave med naravo in družbo, so-
upor ohranjajo ob prepovedi njihove analize, kritike in njihovega preraščanja (ne le pojmovnega in abstraktnega, temveč zgodovinskega in realnega); «odrasli» dejansko vladajo, toda ne morejo mladih vzgojiti in jih pripraviti za nasledstvo. Zakaj? To pomeni, da so dani vsi pogoji, po katerih bi to mladino morali voditi «odrasli» drugega razreda, česar pa ne morejo storiti iz zunanjih razlogov političnega in vojaškega pritiska. Boj, ki so mu zadušili normalno zunanje izražanje, se kot razkrajalen prisad vsadi v ustroj starega razreda, ki slabi in trohni; odeva se v bolestne oblike misticizma, sensualizma, nravne mlačnosti, patološkega duševnega in telesnega izrojenja, itd. Stari ustroj ne vzdrži novih potreb in jim ne more zadostiti; stalna ali občasna brezposelnost tako imenovanih intelektualcev sodi med najznačilnejše pojave te neoposobnosti, ki ima za najmlajše prav oster značaj, v kolikor ne nudi «odprtih obzorij». Po drugi strani vodijo te razmere k «zaprtim kadrom» fevdalno-vojaškega značaia, torej same zaostrujejo vprašanja, ki jih ne znajo reševati.
ciosfero, ki pomeni naraven razvoj biosfere.
V svojem svojstvu je biosfera docela planetaren pojav: v postopku svojega razvoja živa bitja niso ustvarila «mehanizma», ki bi jim dovoljeval, da bi prestopila zemeljske meje. Sociosfera je v sto in sto tisoč letih tudi predstavljala planetarni pojav: družba se je širila samo na površini Zemlje. Toda polagoma so nastajali neizogibni pogoji za vesoljsko razširitev sociosfere. Danes človek uresničuje te pogoje v vesoljskih poletih. V prihodnosti bo družba s svojo dejavnostjo vse bolj osvajala vesoljsko prostranstvo, vključno vsa nebesna telesa sončnega sistema. Temelj za takšno vesoljsko širjenje sfere razuma in dela bo prihodnji razvoj proizvodnje v vesolju.
Deseta let po Gagarinovem poletu v vesolje je poletelo v vesolje nekaj deset ljudi. Poklic kozmonavta še ni množičen, to je danes še edinstven poklic. Hkrati je docela specifičen: en polet, nato po navadi več let čakanja. Toda kot smo že povedali, opaziti je dovolj očitno tendenco, da se trajanje vesoljskih poletov daljša; domnevamo lahko, da bodo naposled prišli ljudje, ki bodo večji del svojega življenja prebili zunaj Zemlje.
Ta trenutek seveda ne bo napočil tako kmalu. Toda že zdaj, kot je videti, prihajamo v obdobje, ko začenja človeštvo dejansko naseljevati vesolje.
Deset let po Gagarinovem poletu
Prihajamo v obdobje, ko začenja človeštvo naseljevati vesolje
4 • DELO
30.7.1971
Ugovor občanov iz Barkovelj
2300 prebivalcev Barkovelj je podpisalo ugovor proti sklepu tržaškega občinskega sveta glede gradnje hitre ceste, ki bi pokvarila to slikovito tržaško predmestje ter onemogočila razvoj vrtnarstva pa tudi turizma in — nedvomno hudo prizadela slovenski živelj v tem kraju.
V ugovoru občanov iz Barkovelj je rečeno:
«Podpisani občani iz Barkovelj izjavljamo, da nasprotujemo tistemu delu v občinskem svetu odobrenega sklepa, ki zadeva gradnjo hitre ceste od državne ceste 202 v mesto in preko naše četrti.
Izgradnja te ceste bi oškodovala koristi posameznikov in skupnosti te četrti, obenem pa bi znatno spremenila okolje in otežkočila vprašanje mestnega primeta v Trstu.
Cesta, ki jo predvideva varianta k splošnemu regulacijskemu načrtu ne prinaša rešitve vprašanju mestnega prometa, ker se na koncu spaja z arterijo, ki je že nasičena.
Predvidene ceste res ne gre vključevati v načrt, ki nikakor ni uokvirjen z organskim razvojnim konceptom Trsta. Tako pa bi oškodoval okolje in videz enega izmed najlepših področij mesta; oškodoval krajevni turizem, še posebej pa v poletnih mesecih; pretresel barkovljanske značilosti in oškodoval brez smisla mnoge lastnike, katerim bi porušili hiše, tudi ravnokar dograjene; omejil možnosti za turistično ovrednotenje področja, kot si želijo in zahtevajo prebivalci; povzročil prebivalcem razne druge nevšečnosti (povečan ropot, okuženje zraka); odpravil barkovljansko pokopališče.
Iz navedenih razlogov zahtevamo, naj se iz načrta o gradnji hitrih cest odpravi ta spremenilni načrt ter zahtevamo, da bo področje Barkovelj zaščiteno in ovrednoteno. Zahtevamo rešitev vprašanja hitrega prometa na smotrnejši in pravičnejši način, ki naj ustreza splošnim zahtevam meščanov».
Ugovor k varianti splošnega regulacijskega načrta tržaške občine (glavne prometne žile) so tržaškemu županu naslovile tudi Slovenska prosvetna zveza, Kmečka zveza in Slovensko gospodarsko združenje. V tem skupnem ugovoru, ki so ga podpisali predsedniki vseh treh organizacij, je med drugim rečeno:
«Varianta k tržaškemu splošnemu
regulacijskemu načrtu hudo prizadeva možnosti razvoja kmečkega gospodarstva v tržaški občini: področje prose-škega in kontovelskega brega je bilo med drugim predloženo Deželni ustanovi za razvoj kmetijstva kot najbolj prikladno za razvoj žlahtnih kultur. Dokaz, da je omenjena deželna ustanova ta predlog sprejela, je njena pobuda, ki je privedla do cvetličarsko-vrtnarske zadruge na Proseku in nova pobuda za ustanovitev vzorčnega cvetličarskega obrata in program razvoja cvetličarstva. Severna vpadnica bi onemogočila vsako možnost kmetijske uporabe za področje večje od površine, ki bi jo zavzela cesta; možnost racionalne uporabe celega področja med cesto in obalo bi bila namreč močno okrnjena, če ne celo popolnoma izključena zaradi razbitja obdelovalnih enot.
Že sama ustanovitev Konzorcija za turistično valorizacijo obale in nujnost povezave s kraško planoto za razvoj turističnih dejavnosti narekuje največjo občutljivost in opreznost pred vsakim posegom, ki grozi nepopravljivo iznakazati ambientalno ravnotežje.
Ne moremo — kot bi sicer radi, če bi bila pred izdelavo načrta in sklepom občinskega sveta dana priložnost družbenim predstavništvom in torej tudi ustanovam slovenske narodnostne skupnosti, v katerih delujemo, da o teh problemih, ki zadevajo bistvo perspektive razvoja teritorija, na katerem živimo in želimo skupaj napredovati — predlagati izdelanih alternativ k zadevnemu načrtu.
Ni naš namen zagovarjati zasebnih koristi, toda moramo s tem v zvezi ugotavljati, da ves načrt prizadene predvsem državljane slovenske narodnosti. Zato smatramo, da je upravičeno pojmovati zaščito upravičenih interesov te skupnosti kot vprašanje javnega interesa. In ravno slovensko prebivalstvo s Proseka in Kontovela je prvo utrpelo razlastitev za ohranitev značilnosti obrežnega pasu, ko jim je bilo odvzeto okrog 4 ha zemlje za ustanovitev tako imenovanega parka PRO-BAR-MI (Pro-sek-Barkovlje-Miramar) med mitnico in Napoleonsko cesto z odškodnini 20 lir za kv.m. Vse nadaljnje obširne razlastitve so, kot je znano, povzročile ravno Slovencem, kot posameznikom a še bolj kot skupnosti, nepopra-vlijvo škodo z bistveno okrnitvijo gospodarske podlage. Zato smo prepričani, da boste primerno upoštevali naše pripombe in predloge».
Otroci, dajte, no, mir!
Ko kraških dvorišč niso natrpali avtomobili se je ta prizor večkrat ponavljal. Otročad iz soseske se je podila okoli vodnjaka, kričala, delala zgago in se razposajeno igrala. Srečo so jim večkrat skalili starejši, katerim so po nerodnosti prevrnili kup sena ali vedro vode. Tedaj je zapela šiba, zaskelele so pete bosih nog med strmoglavim begom po kamniti cesti, preko ograd proti borovcu...
Spomnil sem se na niz takih prizorov prav te dni, ko je sopara neznosna in je mesto sredi asfalta kot velik parni kotel. V hotelu de la Ville je socialistični poslanec Fortuna predstavil svoj zakonski osnutek za zaščito Slovencev. Potili smo se, razpravljali in bili zadovoljni. Komunisti (torej... mi) smo že pred letom dni predložili svoj zakonski osnutek za zaščito Slovencev, ki sta ga podpisala tovariša Škerk in Sema in sedaj roma skozi komisije v poslanski zbornici. Večkrat smo povedali, tudi drugim, da bi bili zadovoljni za vsak nov osnutek iz drugih vrst, ker bi se skupna fronta razširila. Po enem letu se nam je ta želja izpolnila, medtem ko tovariši v PSIUP-u že pripravljajo tudi svoj osnutek.
Ob takih trenutkih bi se neradi hvalili, a moramo povedati, da smo levičarji resni ljudje. Delamo, tudi tedaj, ko so drugi na dopustih, se kregamo z demokristjani, skušamo - skratka - iztrgati vse, kar se iztrgati da iz rok tistih, ki nas ne marajo.	_	.	. .
Delavske stranke, komunisti, socialisti, socialproletarci, so — kljub priti-slovnosti nekaterih med njimi — zveste načelom internacionalizma, ki zahtevajo, da skupaj (Slovenci in italijanski demokrati) nastopamo za odpravo diskriminacij, za popolno enakopravnost slovenske narodnosti v Italiji. To dolžnost so nam naložili tudi vsi padli tovariši, ki so se borili pod rdečo zvezdo.
Tako je, pač, da letijo najhujše klevete in «načelne» izjave prav proti tistim, ki trdo garajo. Predvsem se vanje zaganjajo ljudje, ki oviti v slovensko trobojnico (zaboga, brez zvezde!), z Olimpa mečejo strele «proti utapljanju v neslovenske stranke». Kdo pa vam je rekel, da ni naša partija tudi slovenska
stranka?	.
Smo pač partija delavcev in preprostih ljudi, naprednih izobražencev, ki v jeziku ne vidijo nepremostljive ovire, če jih druži ista misel in isti program.
Še nekaj moram povedati. Medtem, ko smo delali, skozi vse leto, so nas obletavale sitne muhe. Zdaj rumere, zdaj bele barve. Podpisane so bile “Slovenska skupnost Dolina». Letaki, ki so jih raztrosili po vaseh, nadaljujejo žolčno psovanje po razsodbi tržaškega sodišča o naftni «aferi» iz Doline. Madona, kako se voditelji slovenskega protikomunističnega tabora koljejo med seboj, pa še v taki vročini. Da se jim le zljubi! Pitajo se s fašisti, denuncianti in podobnimi zabeljenimi sladkarijami, da nas sredi julija spreleteva leden srh po hrbtu. Sreča, da jih je malo.
Tako je. Medtem ko Komunisti in drugi levičarji delajo za zakon, za reforme in še marsikaj, najdejo malomeščanski politikanti dovolj dragocenega časa za ta odvetniški «son et lumieres».
Naj jim bo. In naj ne bulijo iz začudenja, če jim bo naš delavec, slovenski kmet ali mladinec nekega dne rekel: «Otroci, dajte, no, mir. Ne vidite, da delamo?».
Črt
Umrl je tovariš Herman Milič iz Zgonika
Dotrpel je tovariš Herman Milič iz Zgonika. Dne 13. t.m. ga je velika množica spremila na njegovi zadnji poti.
Tovariš Herman Milič je bil rojen leta 1906. Še mlad se je zanimal za glasbo in petje. Marljivo je delal v domačem prosvetnem društvu. Po njegovem prizadevanju je društvu uspelo ohraniti slovenske knjige, katere so uničevali fašisti. V obdobju črnega režima je kot organist in vodja cerkvenega zbora vadil tudi narodne pesmi. Zaradi tega je bil leta 1942 aretiran in nato odpeljan v internacijo v Teramo, kjer je ostal do junija 1944. Po vrnitvi v svoj rodni kraj se je vključil v osvobodilno gibanje. Po osvoboditvi je nekaj časa vodil pevski zbor «Volnik», kasneje pa pevski zbor «Rdeča zvezda». Pod njegovim vodstvom je ta zbor nastopil na številnih prireditvah doma in v drugih krajih naše dežele. Tudi pod anglo-ameriško okupacijo je doživel neprijetnosti. Po neki prireditvi na Opčinah (leta 1949) je bil aretiran. Zbor «Rdeča zvezda» je tovariš Herman vodil mnogo let. dokler mu je zdravstveno stanje to dopuščalo.
Na občinskih volitvah leta 1949 je bil tov. Herman Milič izvoljen za občinskega svetovalca, kasneje je bil izvoljen za namestnika občinskega odbornika.
Pokojnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Žalujočim svojcem izražamo sožalje.
Prihodnja številka DELA bo izšla 10. septembra
Nadaljevanje
Zakonski predlog PSI
(Nadaljevanje s 1 strani)
Rečeno je, da predpisi zakona o slovenski šoli štev 1012 polnopravno veljajo na vseh jezikovno mešanih področjih tržaške, goriške in videmske pokrajine; da ministrstvo za šolstvo, imenuje deželnega podnadzornika za vse slovenske šole; da slovenska jezikovna skupnost ima svoje predstavnike v pokrajinskih šolskih svetih Trsta, Gorice in Vidma; da bodo šolske ustanove slovenske jezikovne skupnosti prilagojene presnovam vsedržavne šolske ureditve in zahtevam slovenske jezikovne skupnosti.
Osnutek zakonskega predloga pravi dalje: «Ustanove, združenja, organizacije, folklorne in kulturne ustanove in organizacije, radiotelevizijska ustanova, tisk in publikacije slovenske jezikovne skupnosti so predmet skrbne pozornosti s strani države. Zadostiti je treba njihovim materialnim potrebam v sorazmerju z njihovo delavnostjo in potrebami, ne samo s skladi iz proračunov krajevnih ustanov, javnih organov in ustanov iavnega značaja, ampak tudi iz skladov ministrstev, ki so za to pristojna.
Osnutek zakonskega predloga govori tudi o namestitvi uslužbencev javnih ustanov in v uradih na jezikovno mešanih oodročiih in pravi, da «imaio orednost državljani, ki poznajo italijanski in slovenski jezik».
Posebne pozornosti je vreden člen 11. ki pravi da nrovramacijski načrti ne smeio spreminjati etničnega značaia jezikovno mešanih področii.
Glede slovenskih priimkov, ki so bili popačeni pod fašizmom pa zakon predvideva naslednje: «Državljani. prizadeti in njih potomci, ki so morali spremeniti, ali jim je bila
Obvestilo
Pokraiinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu sporoča:
«Obveščamo zainteresirane kmetovalce. da Uradni list z dne 7..t.m štev. 169 obiavlja pojasnila o izrednih vremenskih neorilikah. ki so poškodovale kmetijska področja.. Tržaška pokraiina je bila priza-
točo 18.6.1970.. osnovi obstoječih zakonskih ;ov se oškodovani kmetovalce okoristijo s posojili po obrestni meri. norebitna pojasnila
inVn r\nt*npir»
priza-

Gorenjski sejem v Kranju
Od 6. do 17. avgusta 1971 bo v Kranju XXI. mednarodni Gorenjski sejem.
Ta sejem, ki se je razvil iz manjše, lokalne obrtniške razstave, je v enaidvaj setih letih postal pomembna gospodarska prireditev, na kateri se srečujejo razstavljala in obiskovalci iz Jugoslavije in dežel srednje Evrope. Iz leta v leto se povečuje število razstavljalcev, posebno pa se dviga blagovni promet na sejemskih prireditvah.
Ne letošnji sejemski prireditvi sodeluje skupno 407 razstavljalcev. Od teh je domačih 292, 115 pa iz tujine (46 iz Avtrije, 32 iz Italije, 15 iz Nemčije, 4 iz Francije, 6 iz Švice, 3 iz Danske, 3 iz Švedske, 2 iz Norveške, 2 iz ZDA in 2 iz Japonske).
Na letošnjem Gorenjskem sejmu
sodeluje do sedaj največje število razstavljalcev iz tujine. Tako bo sejem nudil obiskovalcem priložnost, da se seznanijo z najnovejšimi izdelki, možnost poslovnega dogovarjanja, zaključevanja kupoprodajnih pogodb in nakupa. Zaradi komer-cialno-potrošniškega značaja sejma, nudijo razstavljalci blago po posebnih sejemskih cenah in s popustom. Seveda obisk sejma obiskovalci lahko povežejo tudi z ogledom zanimivosti Kranja in Gorenjske.
V okviru sejma bo tudi letos mednarodna modna reviia, na kateri sodeluje 22 proizvajalcev iz Slovence, Hrvatske in Italije. Na reviji, ki bo v avli skupščine občine Kranj vsak dah v času trajanja sejma ob 18. uri, bodo prikazani najnovej-ši modeli oblačil, na razstavišču v Savskem logu pa bo vsak večer pester zabavni spored.
vsiljena sprememba priimka, imajo možnost ponovno pridobiti izviren priimek proti predložitvi prošnje».
Končno zakonski predlog predvideva, da bodo ponovno odprti roki za predložitev prošenj za priznanje kvalifikacije političnega preganjanca, partizana ali deportiranca in da bodo ponovno odprti roki za obnovitev karier tistih Slovencev, ki so bili premeščeni, upokojeni, odpuščeni, kaznovani po disciplinskem postopku ali ki so trpeli diskriminacije v razdobju od novembra 1918 do ponovne vzpostavitve italijanske uprave na jezikovno mešanih področjih.
Na sobotni tiskovni konferenci so spregovorili številni udeleženci, med njimi tudi poslanec Škerk in senator Sema. Poslanec Škerk je med drugim rekel, da je vesel, da sU bila predložena dva zakonska usnut-ka, senator Sema pa je rekel, da se s tem zakonskim predlogom nekaj spreminja, da je osnutek socialistov dobro sestavljen.
Zakon o krajevnih upravah
(Nadaljevanje s l. strani) tega stroški v teh občinah podvojeni.
Toda krajevne ustanove, bi morale, zato, da postanejo prava središča kulturnega, športnega in rekreativnega življenja, vestransko podpirati tudi slovenska kulturna, športna in rekreativna društva, knjižnice, nevske zbore, dramske skupine, glasbene šole ipd.
Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da nekatere športne in rekreativne dejavnosti, ki se razvijajo na področju italijanskih državljanov, prejemajo ustrezno podporo iz javnih skladov, tovrstna dejavnost slovenskih ustanov in združeni pa ni deležna ustrezne podpore. Prav tako je treba upoštevati dejstvo, da so slovenske ustanove bile hudo prizadete pod fašizmom, da so izgubile lastno imovino itd. Zaradi pomanjkanja sredstev slovenske ustanove ne morejo razvijati tiste dejavnosti, ki je potrebna in ki bi jo morale razviti.
Položaj Nixona
(Nadaljevanje s 3. strani) Južnem Vietnamu. Beseda sloga ravno to izraža.
VPRAŠANJE: Kaj menite o reakciji ameriškega glasnika na pobudo zunanje ministrice začasne vlade Južnega Vietnama? Mar ni bilo govora o «pozitivnih vidikih» o «osnovi, na kateri bi bilo mogoče razpra-vliati»?
ODGOVOR: Te reakciie so še zelo nejasne. Radi bi vedeli, kateri so «pozitivni vidiki» naših predlogov. in kat je «popolnoma nespre-jemliivo». O teh reakcijah bomo sodili, ko bodo jasne. Naveličani smo blagorečja, ki večkrat uporablja besedo «mir» kot pa besedo «vojna», ki pa se v praksi odraža v tem, da je na Severni Vietnam med Nixonovo vladavino padlo več bomb kot v času prejšnjih administracij. Američane bomo sodili po njihovih dejanjih.
PS. - Načelnica delegacije juznoviet-namske revolucionarne vlade na pariških mirovih pogajanjih g. Bing je istočasno tudi zunanja ministrica omenjene vlade.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bernetič Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst Ulica Torrebianca, 12