Po*tnma ?»*čane t vrtal ~ eto LXXL št. S6 L|abl]ana, četrtek 1*. «&rca lftg Cena Din 1.— iznajs v-aa* dao popoldne, izvzema aeoelje a praznike — Inasmfl do SO peut w* * Oto 0j do 100 rrst a Din m od 100 do 800 mt * Din S. vsčjl uwer»D petit «TSta Dtr 4.—. Popust po dogovora, inssratzu daven posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dir 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se oe vračajo. UREDNIŠTVO Oi CPKAVNISTVO &aafl|sva aHoa stav. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-»4. 81-» Id 81-06 Podružnice: MARIBOR. Strosamaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon It 26 - CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon st» 65; podružnica uprave: Kocenovs uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna nranilnica v Ljubljani st. 10.351 luschnigga: idstvo nai samo odloči Avstrijski odloči, ali m Dunaj, 10. marca. br. Zvezni kancelar dr. Kurt v. Schuschnigg je izdal si--a m svntr jafc r niMoalmo Mh sledn;: r roglas: Avstrijskemu prebivalstvu! Prvič v zgodovini nase domovine zahteva \odstvo države odkrito priznanje za domovino. V nedeljo, 13. marca 19-"?8 je dan ljudskega glasovanja. Vsi vi, ne glede na to. kateremu stanu, kateremu sloju pripadate, možje in žene svobodne Avstrije, vi vsi ste pozvani, da pred vsem s\etom priznate in izjavite, ali ste voljni iti z nami po poti. po kateri hodimo in ki ima za cilj socialno >I'»go in enakopravnost, končno prcniovitcv vseh strankarskih nasprotij in učvrstitev nemškega miru na zunaj in na znotraj, politiko miru in dela. Geslo za ljudsko glasovanji- *>ri'iol-njo nedeljo je: Za svobodno in nemško, neodvisno in socialno, krščansko in složno Avstrijo, za mir in delo ter za ena-kopra\no«t vseh. ki m.- priznavajo za pobornike avstrijske narodne in dr/a\-ne misli. To jc cilj moje politike. Ta cilj doječi. t«» jc naloga, ki smo si jo zastavili in ki nam jo narekuje zgodovinska nujnost te ure. Nobena beseda parole, ki jo postavljam, nt' sme manjkati. Kdor bo tej paroli pritrdil, ta služi interesom vseh in predvsem interesom miru. Zaradi tegi pokažite, da imate Pesno voljo pričeti novo dobo složnosti \ interesu domovine. Svet naj vidi našo voljo do življenja! Zato. avstrijsko ljudstvo, \-lani kakor en mož in glasuj z »Da!« Schuschniggov govor v Inomostu V Inomostu je imel snoči kancelar Schuschnijgg na zborovanju patriotske fronte covor. v katerem se le bavil s pomenom in namenom ljudskega glasovanja. Naglasil je. da se je že mnogokrat zahtevalo od njega, naj izvede ljudsko glasovanje, da se vidi. kdo je za samostojno Avstrijo in kdo za priključitev in hitlerizacijo Avstri:e Sedaj je napočil trenutek, ko mora pasti ta odločitev. Z zauoanjem se obrača na avstrijsko ljudstvo, da se izjavi o njegovi dosedanji politiki ter mu pritrdi da hoče ostati Avstrija samostojna in neodvisna nemška država. V svojem govoiu se je dotaknil tudi ■liilifuih hujskari? in naglasi], da je potrpežljivosti konec. Kdor hoče lojalno sodelovati, pa najsi bo potem nacist, socialist ali pripadnik katerekoli druge bivše stranke, ima možnost za to v patriotski fronti. Izven patriotske fronte ne bo trpel nobene strankarske organizacije Proti hujskačem je treba odločno nastopiti Napraviti se mora energično konec prisepetavanju in hujskaniu Berchtesgadenski sporazum se mora izpolniti po duhu in črki. toda niti vejice preko tega. kar je bilo dogovorjeno | in objavljeno Pozval je vse pristaše Da-triotske fronte, naj v nedeljo kot en I mož gredo na volišče in oddajo svoj glas za Avstrijo Schuschniggova izvajanja so zborovala soreieli z viharnim navdušenjem Njegov govor so pozneje prenašali po radiu z gramofonskih pioJt dr. Schiisclutigg je avstrijsko prebivalstvo z Nemčijo in stopitev z na Odmev v javnosti Vsa avstrijska javnost je z veliko napetostjo pričakovala napovedani govor Schuschnigga. Organizacije patriotske fronte so povsod organizirale skupne apele ter so v množicah prisostvovali prenosu Schuschniggovega govora, na koncu pa so priredili manifestacije za Avstrijo. Vsi današnji listi na prvem mestu objavljajo Schuschniggov proglas in Schuschniggov govor, v obširnih komentarjih pa poudarjajo, da bo ljudsko glasovanje napravilo enkrat za vselej konec dosedanjemu slepomišenju, češ, da je večina avstrijskega prebivalstva za narodni socializem in anšlus, da pa vlada ne pusti svobodnega glasovanja. Ker se je to naziranje širilo po zaslugi gotove propagande tudi v inozemstvu, se je kancelar odločil napraviti temu konec in je na lastno pest in na svojo odgovornost razpisal liudsko glasovanje. Do nedelje je kratek čas in ne more se reči. da bi so glasovanje umet- prihodnjo nedeljo razpisal kot samostojno, no pripravilo. Vrhu tega bo glasovanje pod kontrolo javnosti in bo lahko vsakdo glasoval javno ali tajno, tako t*a se ni nikomur bati. da bi bil zaradi svojega glasovanja izpostavljen kakemu preganjanju. Zato bo po sodbi listov prihodnja nedelja zgodovinskega pomena, ker bo enkrat za vselej razčistila vprašanje nacizma v Avstriji. Nacisti presenečeni Avstrijski nacisti pa so nad Schusch-niggovim korakom silno ogorčeni. Razpis ljudskega glasovanja jih je presenetil, ker so pričakovali vse drugo, samo tega ne, da bo Schusehnigg v sedanjem trenutku, ko slavijo avstrijski liiilerjev-ci nekako zmagoslavje, razpisal glasovanje. Oni so računali s i*in, Ja bodo najprvo dobro razpredli svojo organizacijo, nato pa sami izsilili plebiscit, ki naj bi seveda izzvenel v zahtevo po popolni združitvi s hitlerjevsko Nemčijo. Schuschnigg pa je na lastno pest razpisal ljudsko glasovanje in to v trenutku. glasovanje, ki naj nemško državo ali pa ko se notranji minister Seyss-lnquart mudi v Nemčiji in kuje tam načrte, kako bo zavojeval Avstrijo za nacizem. Njihova glasila so še včeraj pisala, kako se nacistični pokret v Avstriji širi z elementarno silo ki je ne more nič več zaustaviti. Nedelja b0 pokazala, koliko je na tem resnice in koliko s^mo pobožne želje. Poročilo ljubljanske podružnice A Ji. Inomost. 10. iv.aica. A A. Havas: Schuschnigg je začel svoj govor malo pred 21-uro in takoj v uvck.u izjav 1. da bo v nedeljo v vsej Avstuji plebiscit, ni pa maral dati nobenih pojasnil o vsebini tega ple-bscita. Schuschnigg jO samo rekel, da se bo avstrijski narod v nedeljo lahko izrekel, če je za vlauni program. Nato je govoril o vladnem programu in rekel, da naj bo leto 1938 za Avstrijce leto d^la. Vladn bo poskrbela, da 30.000 mladih brezposelnih najde delo. Uvedlo se bo obvezno deio. iia bi se tnko opravila velika javna dela. Chautetnps pred poslansko zbornico Danes odločila usoda se bo v poslanski njegove vlade Pariz, 10. marca. br. Vsa francoska, po-lična javnost je z največjo napetostjo pričakovala današnjo sejo poslanike zbornice, na kateri se ima od!očit; usoda Chau-tempsove vlade. Po včerajšnjih celodnevnih posveto van jih in pogajanjih ni prišlo do sporazuma med radikal;. socialisti Ii komunisti g-Jede pooblasti, ki iih zahteva Chautemps. Socialisti so sklicali sejo vodstva svoj«, stranke ter so dolgo razpravljali o položaju. Das v bis* i □ so nenaklonjen; Chauteoipsoveir, amu. so v težav:- .--'.viaju. k*»r pomeni ta program odmik od programi ljudske fronte. Tfsa pa Sv*, ialisti zaradi bližnjega kongresa svoje stran'-e ne morejo zagovarjati. Pooblastili so 61 uma da sam odloči po rair-oju prilik, kako stahsče bodo zavzeli pri odločilnem siasovani'; Komunisti so se v hujših za^rp-ah. ker so o«tal- popolnoma csa nI jeni Zphtev;.li so sklicanje delovnega odbora ljudske fronte, ki naj bi izrazil Chautempsu nezaupnico ln ga po- zval k odstopu, vlado pa naj bi prevzel Bitim. Ostale stranke ljudske fronte so to zah Levo odk Ioni le Sncč je biLa pozno zvečer seja vlade, na kateri so Se enkrat poskušali najti kompromis. Do sporazuma pa ni prišlo Ker so Chautempsu očitali, da razbija, ljudsko fronto, se je Chautempa odločil, da stopi s 5VDjo r.ahtevo po pooblastil'h l>:< i p -1.:. > . > zbornico in njej prepusti odločitev o usodi vlade. Č5e mu bo zbornica odklonila piroka pooblastila in bo postal nekak finančni in gospodarski diktator Madžarske. Njegova naloga jc predvsem v tem. da preskrbi potrebna finančna sredstva &u izvajanje investicijskega programa in za oborožitev. Del potrebnih sredstev bo krit z notranjim posojilom, drufio pa bodo krili z inozemskim posojilom, /a katero se že vodijo pogajanja Ne- Malo boste potrošili, a mnogo pridobili če bo tudi Vaš oglas v slavnostni številki ob 7& le »Slovenskega Naroda" Ne pozabite, da Je tako ugodna prilika za in učinkovito reklamo ▼ 7i letih samo enkrat Ljubljana, 10. marca. JZSS je ^noči prejel brzojavko, da pridejo trije najboljši avstrijski skakači in sicer planiški junak, stari naš znanec Josef Bradi, ki je 1. 1936 dosegel na naši mamutski skakalnici s skokom 101 m svetovni rekord, nadalje Wal-ter Dellekarth in Josef Galleitner. f.e danes v Planico. Tako bo naše savezno prvenstvo na 65 m skakalnici, ki bo vzporedno z mednarodno skakalno tekmo znatno pridobilo na konkurenci in privlačnosti, saj veija zlasti mladi Bradi za enega najboljših svetovnih skakačev. Tudi Walter Dellekarth je odličen skakač, večkratni avstrijski prvak in si je letos na akademskem prvenstvu v Hofga-steinu priboril kar tri prvenstva. Verjetno je. da bodo Avstrijci skakali tudi na naši mamutski skakalnici. Zopet požar v Radečah Radeče, 9. marca Ni se se poleglo razburjenje prebival-rtva. ko j« včeraj zjutraj gorela Praženo-va bi.*a pod pokopališčem v Radečah, Že se je raznesla po mestu druga žalostna novca, da je požar popomoima uničil hišo posestnika Polaka na Brunski gori. Dopoldne je gospodinja zakurila peč, da M spekla kruh Imela je toliko posla, da ni takoj zapazila požara na podstrešju. Naključje je hotelo, da se Je ogenj zelo hitro razširil in objel v nekaj trenutkih vse prostore v hiši. Ker trpi Brunška gora zaradi pomanjkanja vode. je hiša pogorela do tal. Gasilci so bili o požaru takoj obveščeni, vendar pa je bila vsaka pomoč zaznan, škoda je precejšnja in ni znano, čc je krita z zavarovalnino. CURI H. 10. marca. Beograd 10, Pariz 13.70. London 21.6025. New York 430.875. Bruselj 72.925. Milan 22.675. Amstordain 2*).90. Berlin 17^.025. 1>unai f>7.Traga 15.14/ Varšava 81.75. Bukarešta 3.25 . Politični o6$omi& Slovani in nacizem Bivši bolgarski poslanik v Beogradu Košta Todoro\' je v svojem predavanju, ki g«f je svoječasno imel v Beogradu, govoril tudi o germanski nevarnosti, ki gtozi Slovanom. Izvajal je med drugim: Slovan, ki bi priznal, da so Slovani strahopetna bastardna in za življenje nesposobna ljudska masa* bi bil že s tem svojim dejanjem odpadnik. Ako bi Xemci vedeli,, da bi vsak njihov poskus koga napasti naletel najmanj na tako močno koalicijo držav, kakršna je bila v svetovni vojni, bi se takoj odpovedati svo jim imperialističnim težnjam. Dokler ne vznikne takšna evropska solidarnost, moramo mi Slovani, ki smo neposredno najbolj ogroženi, postaviti germanskemu rusizmu nasproti kot najizdatnejšo obrambo — slovansko v/ajemnost. Ako ostanemo v primeru napada na katerikoli slovanski narod nevtralni in spremljamo dogodke s puško ob nogi. kujemo samim sebi okove. V Nemčiji uče, da je vsako krvno me sanje zločin na krvi in duhu. Kako se je mogoče izogniti temu krvnemu križanju, kakor s tem. da se uniči zasužnjeno pre bivalstvo? Ako hočejo Nemci slovanske zemlje izkoristiti v svoje kolonizacijske svrhe, morajo logično preje zatreti in uničiti ondotno slovansko prebivalstvo Ger manski pritisk na slovanske zemlje v času od X. do XIII. stoletja ni bil ustavljen po svobodni odločitvi nemških vladarje\' in vojskovodij, marveč se je ta pritisk razbil ob silnem odporu mlade slovanske države — Poljske. Poljska je razpadla in bila raz deljena. Nemški pritisk se je sedaj okre-nil proti Rusiji in se ob njej razbil. Samo vzajemnost vseh slovanskih držav, enotna slovanska politika lahko Slovane reši preteče nevar nosti. Ta nevarnost je tem večja, ker v kolu slovanskih držav še ni Rusije. Šele. ko se bo Rusija otresla popolnoma boljše vizma. ko bo krenila na pota nacionalni, ruske, to je slovanske politike, bo podano jamstvo, da bodo slo\'anski narodi uspešno lahko zajezili Slovanska zavest — korak k narodnemu edinstvu t Profesor dr. Fran Bubanovič, pišoč o narodnem edinstvu v znani beograjski reviji, izvaja: »Da si more poedinec izgraditi mišljenje o našem narodnem edinstvu, mora biti v njem razvita slovanska zavest. Kaj je to slovanska zavest, si bomo lahko raz-tolmačili na vzgledu, ki ga bomo navedli. Ako presojamo miselno, kulturno in politično delo, ki ga je izvršil v teoriji in v dejanskem življenju s\-oiega naroda veliki osvoboditelj in filozof Tomaž Musarvk. bo nas kot Slovane napolnila njegova pojava kot filozofa in drža\"nika s posebnim ponosom. Ta ponos se javlja v naši zavesti popolnoma drugače, kakor na primer, ako občudujemo kakšno tako \*eličino v kakem drugem narodu, na primer v angleškem narodu. Ponosni smo zlasti še zategadelj nanj. ker nam Neslovani. zlasti \emci, ivdno očitajo, da nimamo Slovani niti enega velikega filozofa, niti državnika. Masarvk Je naš ponos zato. ker je Slovan in ker smo tud: mi Slo\ani. Na žalost je med Hrvati mno^o agilnih mož. ki nimajo po svojem poreklu, bodisi po svoji vzgoji ali po enem in drugem v sebi slo\*anske zavesti. Tuko se je neki moj znanec iz Osijeka pred menoj hvalil, da se mu je kot občinskemu odborniku posrečilo preprečiti, da se ni no\i veliki trg v Osi jeku krstil z Masarv km'im imenom, fstotako se še spominjamo, da je neki /i.^rebški odvetnik med vojno v časopisju započel kampanjo, da bi se tudi zagrebško vseučilišče udeležilo akcije, da bi se Tomažu Masaryku odvzel doktorat z utemeljita jo. da ni dostojen te akademske časti. Ne bomo se dalje mudili pri našte\ranju številnih sličnih primero*'. Oni so dokaz, da so med nami ljudje, ki nimajo slovanske zavesti, še več* da so med nami ljudje, ki zastopajo celo proti-slovansko miselnost. Poudariti hočemo zlasti še tudi to. da je dobro razvita slovanska zavest prvi korak k temu. da človek dejansko razume in sprejme idejo o našem narodnem edinstvu. A ko j o enk r a t sprejme vase. mu bo ona vodita vse miselno in čustveno življenje, d a b o še globlje, kakor z ostalimi slovanskimi narodi, s o-čuvstvoval z vsem onim. kar je 19 po. veliko in dob ro pri Srbih. Slovencih in Hrvatih, ker je vse to tudi njegovo. A prav t ako ga bodo vse nezgode, neprilike in nemili d o god k i globoko zadeli v srce, ker je tudi vse to njegovo...* — Profesor dr. Bubanovič, Hrvat, torej dokazuje in ugotavlja, da samo tisti pojmuje prav narodno edinstvo in se navdušuje zanj, čigar srce napolnjuje krepka slovanska zavest. Kdor te zavesti nima. ta je nasprotnik in odpadnik narod nega edinstva! A ti razumete sedaj, zakaj je toliko ljudi med Hrvati m Slovenci, ki so zagrizeni nasprotniki narodnega edinstva? Ker niso nikdar čutili m tudi danes ne čutijo slovansko in kar se niso nikdar ogrev'ati za veliko idejo slovanske vsa jem kar sta jo Razprava o Mestni svet je odobril ilnirjtv izdatkov in Je ljubljanskem proračunu novi vreračnn, ki izkazuje II742I4M za 18,1 milijona dinarjev večji kakor lanski Ljubljana. 10. marca Ljabljanokl niaotn *vet se je anoči sestal k r^toračuriski *u . fjuper. $T je najprej pomeni o poslih, isvrsenfe v pro tesdem proračunsk tt . o. o čemer je poročalo - Jutro« noto pa na o norih načrtih mestne uprave. Nato naćeealk finančnega ^»lborm profesor Karel Dermast.a poročal po~ drctjrjo o proračunu, kl iskazuje za leto 1108/80 117.921.404 rednsa laliiloni !a prav toliko rednih dohodkov ter je v primeri o tekočim proračunom za 1S.TS2 0*1 dm večja. Pronlaga* je, naj se odobre 1- preuioie-ni Sfjanoi proračun za 1. 1938 39. ki izkazuje 117.521 468 dm izdatkov in 109 milijonov 441 468 dto dohodkov TKlmanjkVjaj S 38U.UUO da? pa pokrije a 6u* 1 občansko daklado, 2. pravilnik mestne občine Ljubljane o tz. rse vanju proračuna glede oro-računakin določb jrlede oočmskih doklad. davščin, taka in pristojbin in občina; h davščin na potrošnjo m 3. proračun mest-ne deaaraske zavarovalnice 1.117.OOO din, pcJiLijninakasjn fonda nameOeeaoev mwt-nega tramvajrfkeaa podjetja 2N4.2O0 din, 6».» obi {taci jskega graooene^ra in investicijskega posojila 3 631.825 din. meacanesfe iznoviae 638 100 din, regulacija* ega fonda 1.387.20O din. Delavskega doma, 1 milijon 31.160 din. internata :t aospodinj-ake šole > Mladika < 330.750 ''in in proračun ustanov v znesku 100.732 din, ki so izravnim v izdatkih n - k:h D* Vata M. s. Likar ;e nagle šal. da je Ljubljena zarc_-.-a 1 1 napram z>«Jnjt kmečk občini ker še ni imela obči nek h volitev m večina siona nobenega por.blestila ljuoijanskaga prebivaisiv.i Nato je kritikoval komunalno politik? v za-In j in dveh letih in pouda-a -t 1:1a dopusti opoaiciji sodelo--v odbo.ih. N hče izmed opozicije ne . ..o personalno-pravne^a <5 -:. sds ntt i r^onalne politike. Hat: no^i rezina vso o»igovornost za vse, k-r i- j;r -: Porjflsa župana o delu do-a*ej in o ncOrtn za bodoče je kot pr jetna rtr*^ra, ponahB pa je note proračuna. Po-rjrv-70 se j> obljubljala sistemizacija stozV b r . ■ *. d<^!ej pa s? to ni zgodilo in v.—9 suknji ponovno z obljubo stotem -zn*r> začetku sedanje nove rprave je bifei rečrr.o. da se ne more napraviti red v -T.fMn«^ preračunu. dokW se ne reda-cirajd pteče. OMJnbtleJo pa se je. da se bo takoj vrnilo vse uranistvu. čim se izpre-mer*e n»^< s* iaj niti ta proračun ne določa tera. nego 1*» obi^atrva skromna napredovanja. L'ssutbenci so imeli prej vsaj prasrinatiko sedaj pa je na mestnem magistra u naraslo stevuo pogodbenih urad-nikov. ker so cenejši in dokaj bolj skromni Tako je v gradbenem oddelku pretežna večina uredništva nameščena pogodbeno. Ne zagovarjam, nerednosti v poslovanju uslužbencev, res pa je. da bi novi kontrolni urad mestnega seagtrtrata imel važnejše funkcije, kakor pa inkvizic jske po*!e proti mestmir. ura.^nlkrm. V zadnjih 50 letih ni bilo tofiko #ntrp rekli, ko je prevzela gospodar?:.- !•-. mora vsaka namestitev priti pred fina^cnf ^dbor. vprašanje pa je. ko-2rko jih je prii4o. Tudi letos se ta predpis ni Lzvrš 1. Meetr.i delavci » imeli svojca« po :eiav*kem redu pravice in »meli prednost da so prispevali za starostno zi varovanje, letos je rečeno, ia bo likvidiran dteejn- sistem mc-tnih de lave v. Truiaivajski uslužbenci lahko po svoji pragmatik i zahtevajo regulacijo mezd. če življenjske potiebščin« zv šajo. vendar pa ni uspelo, da bi do!očli kako povišanje, ko je vendar reterično. da so se vse cene ttvfl potlraiile. Kar se tiče gospodarstva, je občina utesnjena med zakonito p^edp se ha ji je prepuščen le ozrk okvir za ustvarjanje dohodke Na ?ni strani je tesm možnost za kritje proračuna, na dru^i strani pa rsOteJi zahteve dr*av? da mora občina prispevat: za vzdrževanje polic e za ctovtznn telesno vzgojo, ia turistične namene itd. Poskrbite, da prklejo občine do r*ovfh davčnih virov f-anes ima na pr. Mar bor večjVv davčno osnovo kakor LJubljana. Kar se Ufti socialnega skrbstva, ne j«ncaso mtsbti. da je p-: računska vsota velika štor" ' Bedni otrr»;< dobi od občine dO SO din. starčki uob jo po 8 do 9 ko-vnCov. Kljub visokemu proračunu so prispevki, ki se oeiiin siromakom, nizki. Z i-to glasuje s tovarišem Kraljem proti pro» račur'. Ob 204.-. k ure. prek nil sejo za pol Nujna potreba zakona o samoupravnih financah Po odmoru je govoril podtupon dr. Btsv-ntar, M je poudarjal, da finančnemu mi-nistrj ne more biti vspeno. aii je kaka zo-spc^rski enota peer^reiaeajk'sa. Vestne artnmanije sc za to. da morejo o siojnni j zdatki svT>bo»:no raanoUaat. Doslej j> fV 1 raačno nUbiotrstro ocenjevalo mesene pro- ; račune samo pj vattnl doaodkcv. za in- < datk? pa se ni mnogo snatrnaio. V tem j pogr.eeu ni buo pravega sietema. Mestne j občina n banovine morajo vedeti, s kakimi dohodki *hk0 rsopnlsgijo ia koilko bo država r.u n;eoUla izdatke za poate, U jjsk opravijt^o občine zanjo, afestn« občina izdaja ca leto 8 m L jo nov dinarjev za posli, ki ;ih opravl;a za državo. Zato bi bile iimfcatno. da se tudi ob tej priliki ponovi klic pc zckonu o samoupravnih T -r-A^t^ft Le ćc bomo na jasnem, s kakšnimi dohodki bomo lahko razpolagali, bo nase sosir^viarstvo smotrno. Prvotni osnutak proračuna je IHmaoval 140,900.000 'lai izdatkov, za 41.00«^.000 več kakor lani, lfihče ne mor« trditi, da so ga narekovaje stvarne potres :ne. če se jo postavil financ odbor na staisKe. da ne zame povišati ibji tfsa, je jsnojo, dn Je moral pt-.-otni osnutek 1 1 1 iijaati Xajveč;e znnanjša. za deio — crradbeai urad. ki je imel naj\eo Investicij na programu. Tako je nastala otMntialiJa, da se na eni strani 7apootavljajo javna dela, sjsnjsj 1 ijena tudi za omiljen je brezposelno s* . na Irugl strani pa orano dotirati sooialno-pontičai urad Za omlljen-an v br^zpcesriosti. Letošnji proračun je za 18.792 000 večji kakor lanski. Odtrrti je seveda treba postavko približno 11 milijonov Za tramvaj, tako da ostane samo §e 7 rnirjonov. Ta vi#ek se namerava krit: v upanju, da bodo mestna podjetja več vrgla Potrebno je iz-OgfbatL se prevc'Ikemu optimizmu, saj je znano, da je zboljšanje konjunkture odvisno od svetovnega gospoda.*skega položaja, da je konjunktura n^\aj prehodnega, kar se lahko izpremeni. Gospoda reka kriza je bila jako dobra sola. V njenem času so bili vsi proračuni problematični m neuotvarljn-i ter ni moe'el nihče računati z dohodki, ki so bil vstavljeni v proračun. Tudi današnji proračun je napet v svojih dohodkih do makoma, pa tudi v izdatkih, ki so določeni mmknalno. Tudi pri tem proračunu moramo računati, da bo po-* r<-*v»~- • ir> Stede-.-i-^. Pri feasj M smemo preiti preko zadolž t ve. L 1933 SO znašali mastni dolgovi 144,500000 din. naslednje leto 14S 500.000 L 1936 so Se povečali s priključitvijo okoli*k:h občin 7.1 7 jotvov na 155 milijonov, danes pa znašajo }.-. ; *Tam\"aja 16*s 550.000. e tram\-a-jem 195 milijonov, če pa se upošteva na-meravano novo posojilo za tramvaj v znesku 40 milijonov, s kater m bodo delno odplačani nekateri dosedanji drlgovi. bodo narasli na 206 milijonov din. V proračunu je predvideno por*\iik> tud Za zgraditev šole na Viču. za zgraditev šoTe doma naj-^Inej^ih in dolg električni zadrugi v Sp. ■>L*kJ o nober.em izmed teh dourov Sp ne more r*»č:, da ni bil upravičen, ker so se s posojili plačalo investicije, ki se morejo kriti samo s kreditnimi operacijami. Kljub temu bo potrobna zavora. Komunalni programi se morajo prilagoditi plačilni zmo-7^"~": n ••-'an=' . - Kr-s je. ca bo»1o do 1-1943 odplačevali mil jonsko vsote, toda na to st ne smemo zanašati, ker se lahko dotlej pojavijo zopet nujne zadeve, za katere bomo mirah iskati nova BSsOjsJJi |Sj dragi strani np sm^mo bodočim občirrs^cjm svetom odvzeti vsak<» možnosti no\-r»ga n-vestiranja. Potrebno bi bik) načrtno go-spodarstvn da razdelimo investicij*« ca daljše dobo 10 do 15 let. Proračuni r.ara-fcčajo z vsakim letom, kar je v zvezi z finančnega odbora zelo različen. Zakaj taka stiska, da se ne morejo do dobrega proučiti predlogi. Suhe številko nimajo tudi nobenega tolmačenja, kakor ga je šele na seji podal poročevalec fin. Odbora.. O. župan je ob svojem nastopu dejal, da hoče urediti mostno gospodarstvo v najtesnejšem stiku • prebivalstvom. Gospodarstvo predstavljajo konzumenti. Na Češkem imajo poklicne organizacije koti zu men tov v občinskem gospodarstvu veliko vlogo, sir-ši stiki 00 tudi zaradi tega potrebni, ker predstavlja proračun pritisk zgolj na konzumente. Osem milijonov je dohodkov od klad na direktne davke, komaj 7rr vsega proračuna, vse drugo so konzumentski indirektni davki. Trošarinski problem je tako važen, da bi se moral obravnavati nepretrgoma vse leto. ne pa samo na eni seli. Napačno je. da se komentarji v 11-3tih o proračunu spreminjajo v popravkih. Listi se začenjajo izmikati popravkom ki izvajajo neko vrsto supercenzuro in se boje objavi ati kritiko. Proračun je pritisnil do najskrajnejših mej. sta izjavila župan in načelnik finančnega odbora. Glede na naše gospodarstvo je tako pritisnjen davčni vijak na najskrajnejši točki. Letošnji proračun izkazuje 18 milijonov več izdatkov kakor lani. To je mnogo. Čudno je tudi. da proračun tako zvanih podpor in štipendij nima niti najmanjše postavke za našo akademijo znanosti. Pri podporah bi se tudi ne smele delati prevelike razlike. Prezaslužni Ciril-Metodovi iružbi je določenih samo 15.000 din toliko osovraženi Sokol pa se je popolnoma prezrl. Za preskrbo stanovanj je prejšnji mestni svet mnogo ukrenil. (Medklici? Za gospodo!) Ce smatrate profesorje in uradnike za gospodo, imate prav. Občina naj bi dobila v to svrho pri borzi dela, ki ima denarja na pretek, primerne zneske v sporazumu z delavskimi organizacijami. Go-staščina vodarina, kanalska pristojbina so faktorji, ki bi se morali dobro proučiti v zvezi s stanovanjsko akcijo. Izjema, da ne plačajo gostaščine hišni lastniki, ki ne • iobe najemnine nad 5000 dm, je premajhna Tudi prispevek banovine iz bednostnega fonda bi moral prit: v proračun med do-hodkn. da občina podčrta pravico do njega. Za zdravstvo ni v proračunu dovolj poskrbi ieno Potrebna bi bila ustanovitev • v, r. :.<•'-: zavarovanja za slo jo. ki niso ; a varovani drugje, za kar je določen le minimalen znesek 15.000 din. Tako dežurno službo imajo že v Zagrebu, na Jesenicah in v Kranju in bi jo morala imeti tudi Ljubljana. Personalna vprašanja se ne smejo obravnavat! s političnih vidikov. Načelnik per-.-cralno-nravnega o^^bora. m. n Novak je sedaj izgubil vajeti iz rok in so prišli do da bi povedal, kake interese ima mestna občina v tej zadevi. Bilo bi potrebno, da bi mestna občina svoje razloge jasno predočila javnosti. Zaradi 1 saga navedenega in ker ni zastopati v nobenem vatnejseui odboru, nego satno v skromnem socialnem in zdravstvenem, ne bo glasoval za proračun. OlUU g*vor**lki M. s. černc jc poudarjal, da je devona preobremenitev prevelika, zlasti za kmečko prebivalstvo na ozemlju ljubljanske občine. Razen tega je za pospeševanje kmetijstva v proračunu mnogo premelo določenega. Zato bo glasoval proti proraCunu. M. s. Ve sfer se je bavil s položajem mestne ženske realne gimnazije. Dasi se njeni razredi postopno ukinjajo, »o se izdatki povečali. Pri tem ni bilo mogoče doseči, da bi država prevzela vsaj nekatere mlajše profesorje. Na drugi strani zahteva banska uprava od mestne občine, naj preskrbi stavbišče za novo srednjo solo. Najboljša rešitev bi bila. če bi prevzela banska uprava proti primerni odškodnini poslopje mestne ženske reaine gimnazije. Govorn>k je nato obširno govoril o pospeševanju turizma, pri čemer ie grajal, ker je za obnovo .Marijinega spomenika na Šentjakobskem trgu določena postavka iz sredstev za pospeševanje tujskega prometa. Končno je iz javil, da bo glasoval za proračun. M. s. dr. Kamušič je hvalil sedanjo mestno upravo in poudarjal, da izpolnjuje točno vse svoje obveznosti. Kar se tiče poslov iz tako zvanega prenesenega delokroga, je mestna občina izdala 1 1°23 1.527.240 din, v novem proračunu pa je že določenih 8 milijonov, k čemer jc treba prišteti še personalne i/datke za nameščence, ki opravljajo te posle, in sicer v znesku 2 milijonov, tako da plačuje občina v ta namen 10 milijonov din. Ta nepravilna razdelitev bremen je tem bolj krivična, ker dobiva naša banovina iz skupnih banovinskih trošarin samo 00 0. čeprav bi ji pripadalo po razmerju plačanega davka vsaj 14*^. Taka nepravilna razdelitev obstoja tudi pri davku na poslovni promet. Krivda je v tem, ker v Beogradu vedno govore o velikem bogastvu Slovenije, ki pa je v resnici pasivna pokrajina. Ljubljana je zapostavljena tudi glede zdravstvene preskrbe bolnikov. V novem proračunu je določena podpora 100.0 din za osrednji slovenski prosvetni dom, kjer naj bi se osredotočilo vse slovensko prosvetno deio, nadalje 100.000 din za postavitev Jegličevega doma. kjer bi dobivali preskrbo revni visokošolci. za zgradbo novega bogoslovnega semeni sča 200.000 din. za Zve/o fantovskih odsekov 100.OOO din. za Moderno galerijo, ki naj bi stala na prostoru ob Bleiweisovi cesti med sedanjo Sossovo vilo in glavnim vhodom v Tivoli. 100.000 din. Glasoval bo za proračun. Prejšnji rpžim je bil s podporami zelo ve-Hkotfnsan. Tako je podaril nad 4*2.000 m* zemljišča in podpor v različnih oblikah po DaneS premiera! Pivi tlim. v katerem imajo glavno vlogo det ki iz znamenitega mladinskega zbora PREDSTAVE Ob 16., 19.15 in 21.15 uri. vvienek sahgerknaben Mladina prepeva Zpo.iba o mak-m čevljarskem vajencu, ki jc- bežal od udarcev svojega krutega mojstra in poslal ulični pevec. Ganljiva povest o siroti, ki nikdar ni poznala materinske ljubezni in prijetnega doma. Film petja, mladosti in plemenitih čustev. Zunanji posnetki tega krasnega filmskega dela so bili izdelani na Tirolskem, pod Velikim Klekom v idilični vasi Heiligenblut KINO UNION, TELEFON 22-21 razširjanjem mesta. Ne delajmo si iluzij, če hočemo mestu ohraniti napredek, časno z narastanjem potrebščin se kaze r^rasčanje Števila mestnih uatužoen-L,. 1931 an je bilo S32. L 1936, ko so se priključile okoliske občine S53. lani M*, letos pa jih je 1068. za 16i« č. Iz tega se mora posneti, da je rezlja razmeroma draga. Mestna občina je tudi po s li : z.:. - prisiljena, da voli ekstenzivno go-spodarstvo. Dasi gostota prebivalstva ni mnogo padla, se je mestno ozemlje ^širilo, kar povečuje retijo z t»aijniiji m kanalizacije, napeljevanje r. vouovo- da. elektrike td. : žitev režije mestne občine povzro-troearma Meia občine je sedaj zelo obširna in jo je težko kontrolirati. Zato bi bil svoječaani predlog boljši, ua se razširi mesto do St. Vida in Save. Jo naravne meje. Tramvaj je ljudsko vozilo, frekvenca pa ni taka. da bi vzdrževala tramvaj. Vsa nafta mestna podjetja bi se nam izplačala, če bi se prebivalstvo pomnožilo na kakih 200.000 dua. V Beogradu prmasa t rosa lina 90 milijonov, v L.jubljan !• 24 milijonov Skoro polov co svojih dohodkov krije Beogiad iz svojih poujotij. vsa naša podjetja pa prispevajo k cbeinskirr. dohodkom le nekaj nad 11 milijonov, komaj 9.Srč vseh naSih dohodkov. Beograd Issa %W% iokiado. Ljubljana 132» (občinska in banovinskih*, poleg tepa p« še banovinsko trošarino. 20" • doklada je zelo privlačna za veliko industrijo in trgovjio. Ljubljana bi bila srečna, če bi kakor Beograd bila banov ua zase. Ljubljanski proračun je 117 mirni jonov. banovinski pa 129 milijonov, Ljubljana, je torej finančno tako močna kaor banovina. Ljubljana nima dobička od banovine in ji daje več. nego prejme. Zato bi bilo potrebno de se izloč; vsaj iz okrajnega cestnega odbora, k; naj tvori mestni ( e-tn. okraj za^e ker bo potem izhajala z n:ž stno doklaJ- :n imela boljše ceste kakor sedaj. Okoliški prebivalci zahtevajo, naj se uvo/ain« in trošarina arr.žata. mestna občina pa mora te zah'evc zavrniti, ker plača LJubljana za okol čane mn >_:o več. icafcor pa plačajo oni trošarine. V ostalem teb trošarin ne plačajo okoličani, r ^ ljubljanski konzumenti. Ce bi se ta trosa-rasa odpravila, ne bi okoličani znižali svojih cen. Končno je dr. Ravnina !• predložil dve resoluciji, ki pozr« ita ir.rstni svet in k r. vlado n.<; p: ■ . <-l\ narodnemu predstavništvu čim prej zakon o samoupravnih financah in se naprosi s. ban. da v srr ■-pravilnika okrajnih cestnih odborov doioči poeebni oes*ni b"a mladoletna delavka zi 16urno nnpoel tev r • komaj -10 din plač" ni mesec. Občina naj b* nadalje sklenila s hišnimi posestniki kolektivne nogoibp. Nai^mnlne znaftaio sanMBl 2o do M)r'r povprečnih osebnih prejemkov najemnikov, dočim bi normalno smele biti le 10 do l.Vr. Delavski dom ee je izpremem! takorekoč v nedeiavski. V njem stanujejo t«k:. ki hočejo ndobno in poceni stanovati. Delavski dom bi bilo treba uporabiti za dom rekon-va escentov Delavci in služkinje, ki jih predčasno odpuste iz bolnic, nimajo kam iti in b: ga bilo zato urediti tako. da bi se v njt r. rekonvalescenti skromno pone-govali in si opomogli od prestane bolezni. Predložen proračun je sklenjena stvar in izpreminjevalni predlogi ne bi imeli praktičnega smisla. Če bo kaka dobra misel nasla odmev, bom vesel. Večkrat se je očitalo, da Ljubljana ne zna pritegniti kapitala. V tem pog'edu je ak tuelen sedaj problem nove Bat'ove palače. JCi morda zagovornik Bat'ovega delavskega 3istema, pa? m na^rotjiik tega; če pa gre za 15 mil jonov dinarjev, od tega za 5 milijonov delavskih mezd. je treba nosto-pati pezomejr. NI pravilno, ker je župan na neko kritiko reagiral s popravkom, ne več ^toti-o<• raznim organizacijam, ki so niu bile blizu, ee pa daje sedanji uprava skromna darila organizacijam, ki [»rej niso prišle en vrsto, je stvar pravilnosti. M. t?. Sloje je [K>!emiziiral z izvajan;i m. s. Likarji in dr. Bohinjca gtedd sisleniiiza-cije personala in stanovanjske: politike. M. s. kanmiik Klinar je i>o-Jal nekatera pojasnila irlede po^l|K>r o socialnem skrbstvu. Majhne jKxipore se delijo zato. ker je število potre! -uili veliko. ni pa zadostnih IK>drK)r. Občina ne namerava vz.lrŽemati l.e 1-nih. neijo jih le podpirati. Kar se tiče zavetišč, je mestna uprava pravilno pozvala vse, ki mislijo, da lxxk> v starih letih is-kali v njih ziiŠLiie. naj se javijo. M. sv. Av«ru>t Hovak je zanikal, da opozicija ne bi bila zastopana v personalno pravnem odboru. V njem je 9 članov, večina jih ima S. 1 elan pa je izven nje (ni. sv. Horvat). M. sv. rlr. Aiman je podal ol širen pregled o sanaciji ?Iektri6ne >Ialoželezniske znižala tarifa, je bii precej*e>n izpadek v doho^tkih. kljub toniti pa sr* jp inkasiralo. Končno je predlagal konec d eha te. Županova pojasnila Ker so s? ostali jzovorniki odpovedali besedi, je lanaii o, naj se izda zaJSanao dovoljenje za irradnjo, preden se izda definitivno. Ia bi lahko pričeli takoj uradili. Čupan je prapriean, da taka tvr lka. ki se peča z industrijo Čevljev, ne polaga važnosti na kavarno in da se bo odslužila Sloveniji za vse; kar pri n:;> iztrži, ter zgradila lepo s'avbo. Kar se tiči očitkov ^lede disciplinskih preiskav, je mnenja, da temelje samo na noinformiranosti. ker je zadnji, ki bi mu bile disciplinske preiskave prijetne. Najbolj 1m> zadovoljen. £e jih ne bo treba uvajati. Pri trošarinah se je videlo v prei-šn;:h letih, kako niziko ?o padli preračunani zneski. Na vprašanj? ;e trošarinski vodja, ki se je neprestano pritoževal nad nedisciplini nasostjs u.-lužbencev, izjavil, da so vse prijavo oUežold I prodaodjaistora je imelo za posledico, ds je bik> 2 milijona manj dohodkov, kakor je bilo proračuna no. (Dr. Bohinjec: Sam sem bil navzoč pri desetih disciplinskih preiskavah). £t?vilo ovadb ie bik> vetje. Sem za to, da se disciplinarno postopanje Čim bolj pospeći. (l>r. Bohinjer: To, tO je potrebno). Poostrena kontrola i* rodila samo dobre uspehe. Kar se ti;e *0k\ neaa postopke, so taki zakonski predpisi in ne poznamo nobenih iljsm. Če eo bili net<:i-teri uslužbenci v preialesvi. ker so zahtevali intervencJie od mestnih svetnikov« j.J l>iia odrejena, ker >o se mestni svetniki nritožo-vali, da nimajo miru pr*d mestnimi usluž bonei. Kar ?e je z^otiilo, je bilo sanio v korist onih mestnih uslužbencev, k| v fnttki množini vzorno izvršujejo svoje po-le.. V zaključni l^sadi je poročevalec finančne-nega Oiibora prof. Dermostja izjavil, da Mu je podžtipen dr. Revni ha r eovoril i* Sffa, ko je poudarjal potrebo izločitve Ljubi lane iz okrajnega cestnega odbora in podre j mosti banski upravi. Če se bo doselilo, da l»o postala Ljubljana samoštojmo uprnvno o?rm He. l>odo imeli zanamci mnoiro lažje delo. Kar s? tiče povečanja Mevila mestnih (Hful benepv. je navedel v svojem el mestne uslužbence. Dohodki so proračunani tako. da Ik>1o dose-ieni. Če ne bo prišel kak izreden W\r rat frospodarskih razmer. Glede dvoma dr. Po-hinjra o resničnosti davčne p:-j liage za KO" b doklado izjavlja, da so bili dohodki proracu na na podlaci podatkov mestne davčne uprn ve v novembru lanskesia leta. pri-pomb in^pektorfa Westra o mestni ženski realni trimnaziji. izjiivlia. da se bodo v nai-krajšem 9nstl pričela z bansko ravo p.v gajanja o O'lkiBpu njenega poslopja. Glasovanje Nato je župan odredil z^asovanje n nred-loirih finanfttejra referesta. ki so bili Ipteje ti z 41 glasovi prof i 3. PkoIj so glasovali m, dr. Bohinjec, Likar in Kralj. K<«icno so bile SOgklSDO sprejeto r tao 11: t je. ki >ih je predlagal podžupan dr Rnvni har, nakar je Ittpnn «lr. Adle'-ič taki U JI jo ob 1.1"). ponoft /n>5K«M< An a elii en- KOLEDAR Danes: C?trtek, 10. mnren kntolič.ml: mučeni kov. Danimir DANAŠNJE PRIREDITVI] Kino Matica: Shorlock Holmes Kino Sloga: Kraljica ledu Kino 1'nion: Mladina prepeva Zclrutenje diplomiranih tehnik^ §e!> Ljubljana občni zbor oh 1030. v 'ii Mifclič Sokolsko društvo Ljubijana'Mo-.ie mladin akademija ob '20. v ^Kinu \1< ste DEŽURNE LEKARNE Dane.-: Dr. Kmet, PVr$3Va cesta 18, 1 r (~zy ded. Mastni trg 4. in ITstar, Š?l bumova ulica 7. Naše gledališče D R A M A Začetek ob 20. Četrtek. 10. marca: Gospodična Julija. Snu> bač. Red Četrtek Petek, 11. marca: Ob 15. uri: Veros ka Desenl.*ka. Dijaška predstava. G^bo- ko znižane cene od 14 din navz Sobota 12. marca: Gospom? a Glembnjevi. Red B OPER A Začetek ob 20. Četrtek. 10. marca. Grofica KSSadca. Izvea. Znižane cene od 30 din na^vzdoi Petek, 11. marca: zaprto Sobota, 12. marca: Prodana nevesta. V" korist Udruženja gledaliških igsal Gostovanje gg. Križaja In Kovača I 5-ven. Kino Malica: Sherlock Ilolii^e?.. S lem Til-nK»:n so Nrmci dokflzflli, -Ia /naju i: •;v.:rti dober detektivski film. Zitaftoje. da /;t I leta nemška Tilnika pTOdtrkeija mo?n0 zaostaja za francosko in ameriško, poseboo v filmih z umotnifibo ambicijo. 11 itle.-.ievn N mu čija producira propagandne fiLme, ki kažejo junako. Bden izmed interpretov lakili in-i>akov je Han> Alb^rs, ki je za spfcin miiIh) v t<-ni filmu detektiv — junak Njegovo na-čelo je. da je treba tvegati, pa SloVOK le d > s3Že ine'kaj. 1'riznnti je treba, dn se i<* Hhn v Bptodnoa BOsreOiL Detektiv Fiyn, ki se nikakor ni mogel uveljaviti, si je nabavil pipo. Če;>ico im karirast pla.se ter violino. I'«*-doben je bil jk> zunaiijosli ShjrltMikn Hol-mesu. Kamorkoli je pHsel. povsod -o ua imeli za pravega Sherloi-ka Holmesa in le - tem mu \i bilo omogočeno, da j»- 0Vel 1 1 svoje detoietjviiiie spodobnosti. Od d.-tektiv-skeira filma zahteva gledalec,, da ]e nap -t in 40OT0 rei;ran, pa tudi duhovit. Val !•• lasbiosti ima ta film. zalo je dober film. S'o rija eie razpleta pac nekoliko preveč roman-tično, po vzorcu starih detektivskih filmov, kar je tudi edina hiba filma. Natečaj za lepak ljubljanskega vel esej m 3 Lrprava ljubljariekečfa \f-lesejma razpihuje nate!aj za. umetniško rn idejno najbolji1 osnutek za lepak jesenske veleae-jem«ke prireditve 1938. Ta priredrtrev bo obsegala poleg običaimh oddelkov kot dominantne razstave fotografske in filmske umetnosti, znanosti ter indu^tr je. nadalje razstavo vsakovrstnih domaćih živali in ribogojertva. Osnutki morajo izražati ;'de-jo. da bo ta prireditev pretežno v znamenju teh razstav in poudarjati na primeivn način tud jesrnaki velele jem kot taksen. Osnatki merajo btti izvedeni v kaki fotografski ali kombinirani fotografsko-grafi-čni teimiki v uajvec dveh barvah formata 70X100 cm. Besedilo, ki nw>ra biti dobro čitljivo, je sledeče: Velcsejem. Ljubljana v jeoeaii 1. — 12. IX. 1938. Avtor prvona-grajenega osnutka mora sestaviti tudi besedilo v petih drugih jez'klh. Z geslom opremljeni osnutki naj se pošljejo do l. maje. op^ktne ravnateljstvu velrrejrma s tečnim naslovcm v zansčatenj kuverti, na katero je zapisati samo geslo. Nenafirajo-ni in neod:rtUpi:eni o?nulki naj 3e dvignejo med 15. in 31 majem. Določene so nagrade za 1.600, 800 in 300 din. Avtor prvonagrajanega osnutka dobi polovico nagrauc takoj, dn^go pokrvico pa po korekturi pozkusnega odtisa v lltogra-fičnem zavodu. Moretj'+ni potrebni podatki pli posnetki velese^emskega prostora na dotoe Iti HngU vffioaojiaa v Izbijani. DNEVNE VESTI — Pred spjovltvljo ru&Uca »Zagreb«. SpHt ee pripravlja ne veliko svecanoet. 30- marca, bo namreč slovoano epiovljen v morje naš novi rndriloc >Zagr*tK. ki mu bo sta kumovala soproga generala Marica in HgTeteki župan đr. Peičič. Rusiiec Zagreb* je sestrska ladja rusileev Beograd« in >TL.*trbtJana< Kakor znano. so >Beo-pssaAi ie leni aplorilj na morje v francoski ladjedelnici Chantier de la Lore v Nariteau, a »Ze^robc m »Ljubljana sta bila pO istem nacrtu dograjena v Splitu. — Sv«H**H*vi Prtrovl/ je kup1! 2-ra-nt a«J f Imeki igralec Svetislav Petrovič si je kupil 15 m dolgo jahto s šestimi posteljami, s katero bo prijel v kratkem v Sptit Petrovič namerava namreč v E>al-mariji preživet: evoj dopust. _ Izpiti /.* /id.-%r-K- • ■ -ar-k«». k;iBU«Se- -ke »n ».nlmiL ifske mojstre bo lo i začetku aprila. Prijave na, i« polijemo Zbornici za TOJ v Ljubljani po pristojnem >brtnem zdru žen j u do 16. marca. Do tega roka je treba poslati tudi prij.ivo za izpit o olri izobrazbi in znanju. Podrobna navodila glede prijave k tem izpitom dajejo pristojna obrtna Združen ii I IhCVO SIX)GA — Telefon 27-30 SAMO SE DAXF>S! Velika glasbena in Športna atrakcija v prekrasnem filmu KRALJICA LEDU v katerem briljira popularna filmska zvezda SONJA FTEXIE Jutri premiera vesele komedije: 1 KIJ F. NEUMNI DNEVI«. 1 — l» /a l»e-tonska dela. Y >lu pravilnika o obsegu srradbenih oi>rtov. ki je bil uveljavljen 21. marca 1936. morajo zidarski mojstri, ki so pred tem rokom opravili izpit za zidarskega moj-tra. napraviti še i«o>el»e-ri izpit iz Oeton-r»- del. da dobe pravico za izvriassnsia be-tonr^k; h d*d. K izpitu fre morajo prijaviti tudi zidarski mh> >tri. ki jim je bila izdana komesija io zakonu is leti 1-*W. toda le v • »o ta dela izvrševali izven ie Zidarski mojstri, ki žele delati t.; «♦» morajo pri javiti Zbor- :r_:ovino. obrt in industrijo v Ljubljani najkasneje dO 21. marca Prijavi je treba priložiti spr.«" 'valo o opravljenem izpitu za zidarskega mojstra in kol*-k za 20 din ter kolek za 10 in. za izpitno takso pa poslati 4>>) din. Izpiti bodo o* koncu aprila ali v začetku maja. o čemer bodo kasjdidati se r---. : Izpitna snov bodo pred- meti, označeni v uredbi o izpitih za zldar-š . «ti! I>ru*tvo ekrvenakih likovnih umetnikov ie oskrbelo tragično umrlemu tovarišu, mlademu dalmatinskemu slikarju J. Etor?ju, ki je bil pokopan na poko pališču pri Sv. Križu v skupnem grobu, pre-in prenos v nov urob. Vabimo k tej žalni svečanosti, ki !o jutri toc.no ob 11. dop. na pokopališču pri S\ Križu, vse tovariše in pri iatel je umetnosti. — I>ipK>noir»fii tetin'k:. L" druženje dipl. tehnikov, sekcija Ljubljana, vas obvešča. da je razpisalo ministrstvo za gradbe 20 nr^*t uradnikih pripravnikom- za tehn|Ke, nadalje ministrstvo za vojsko in mornarico, inženjersko tehnični oddelek. pa 25 mest gradbenih tehnikov. Podrobnejši pogoji na razpolago v tajrdfltvu »»lj ištatjakobtani todo imeli v nedeljo 13. t. ni. ob 20.15. I-p praznik, krstno prei stavo wss€loigre s petjem in godbo >9rnuk smuk«. Avtorja tega najnovejšega domačega dela. Metka Bučarjeva, ki je napisala tek*t, in ranilo Bučar, ki je komponiral trodbo. sta nagemu občinstvu že dobra znan-ra. S svojimi sAtudantje smo" In >TnWco eo-ro sta lani or. pred leti do§egla lep uftpeh. Obe i eri sta Mi preko 25 krat preko Šentjakobskega Odra. Igra ie skrbno pripravljena in na novo opremljena. V vodilnih vlogah nastopaio Bučarjeva. Cafutova. TlanŽič. Kun-tar. Mo>er in Novak. Sodeloval bo orkester Sokola I. pod vodstvom Panila Bu^rja. Ku pite vstopnice že v predprodaji. — lj Krajevni odbor Jadranske straže Ljub-ljana-železni a-ka. Avstrija. Nemčija in .luzoslavija brni« zastopane s svojimi najboljši mi plesnimi pari na mednarodnem plesnem vef eni - v soboto lž. t. m. t Kazini Za vse obiskovalce ^ edinstvene prireditve ho ne-dvomno na.he^ji užitek videti naenkrat toliko plesnih prvakov srednje Evrope v tek-inovanju ia naslov prvaka Jnzoslaviie. kakor tudi izredno Iružabno plesno zabavo ob zvokih ke informacije in rezerviranje miz vsak dan v Kazraui. Samo za sledaloe bo galerija na razpolaco. —lj >Prodana nevera« v soboto 12. t. m. v operi l»o zanimiva po gosto vam j u dolgo-l<*kieo 'jox*oval .1. Križaj. C«e so operne in se vstopmice že dobe pri operni bla-eaim*. / \ \ S \KF«iA BR?:Z IZJEMF VELJA PP.EOOVOR: OBLEKA DELA ČLOVEKA Koliko sigumejsi nastop imate in koliko večji ugled uživate, če ste vedno brezprikorno oblečeni. Saj Vam za to tudi ni potrebno mnogo denarja, će greste k MANUFAKTURI ff kom inditni družbi na Mestnem trg« 17, si lahko nabavite res dobro blago za sorazmerno malo denarja Ssariobeetoc Je treščil p tovorni »vt©- Voeraj dopoldne se je v Zagorsk ulici v Zagrebu pripetila preoej huda pro-neareča. Vlak ozkotirne vicinaine na progi Zagreb -Samobor je uredil v tovorni avtomob 1 tvornice kisika v K^restJncu. ga. vletcel več metrov za seboj, naposled pa butnil v potok Omorne-rec. Po sreCnem in čudnecn nakl^očju ni bil nihče poekodovan. Šofer Josip Lukaoe-vič je namreč v zadnjem bapu skoči iz artomobfla, dočim je njegov spremljeva- lec Iran Beoč! z avtonaotjllom vred padel v potok, vendar pa se m po*kodovaL Av-se je popolnoma razzr.l in je škoda Tradicija ne sme izumreti, zato ne pozabite na valehov večer — hi bo 12. MARCA NA TABORI/! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo po večini aoinčno in milo vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura v Zagrebu 20, v Beogradu 1» t sfariboni 17.4. v Ljubljani ia Splitu 17. v Sarajevu lo. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766-1, i tura je znašala 2.6 —lj 2iHjeaje is delo Riharda Jakepifa. Uessrvsko kulturno društvo >Vzajemnost« v Ljubljani priredi v sredo 16. t. m- ob 8. zve-r v veliki dvorani Delavske zlornice predavanje s skjootičnimi alikami o življenju in delu Riharda Jakopiča. Pre iaval to pisatelj Anton Podbevček. ki bo pokazal okoli 70 skioptičnih slik. izmed katerih predstavlja veoma Jakopičeva izbrana dela od začetka njegovega ustvarjanja dO danes. Vstopnice za ta Jakopičev večer se dobe v Sever-v • .. v š^K»nburgovi ulici. —lj Drašfve za raiiskavanje jam ime v j^ek 11. t. m. ob 18. v balkonski dvorani univerz*1 svoj redni oooni zbor. Vsi člani so vljudno vabljeni. —lj Ali opero posfnanmo ali gledamo? Ko obiščemo kako predstavo v operi prvič, jo predvsem gledamo, če pa obiščemo isto večkrat, jo predvsem posfaeasno. Naj-hvaiefcnejše operno občinstvo so omakoval-c ki obiščejo isto predstavo po večkrat in se skušnjo čina bolj vtiveti v umetnino. Tako občinstvo si navadno oskrbi tudi besedne opere, ker poznavanje besedila zelo dvigne u* tek. Zato so po velikih gledališčih naed opernimi predotavarni tudi prostor: za gledalce toliko razsvetljeni, da je mogoče med predstavo brati besedilo. V Ljubljani doslej ni bilo oničaja. da bi bdi prostori za gledalce razsvetljeni mod predstavami, zato je pri nas morda prav za radi tega razmeroma redko občinstvo, ki bi prihajalo v opero z besedilom. Pri dijaškem pevskem nastopu v nedeljo 18. U m. bo imel vsak obiakoveJec e seboj tudi besedilo, ki ga. bo dobil bre^>laono pri operni blagajn:, ko bo kupil vetopnico. Operno gledališče bo med predstavo toliko raa*vetlj«ao, a* bo obClnotvo laiiko sledilo besedilu pesmi. Tudj a tega vidika bo torej zanimiv pevski nastop ljubljanskih srednjih in učiteljskih sol v nedeljo 13. marca ob poi 11. Vstopnice so naprodaj pri dnevni blatrajni v opernem gledališču. —lj Del* nesmrtnega Chopin«, ki je pri naši koncertni publiki izmed vseh klavir- >kth avtorjev gotovo najbolj pr ljubljen, bomo culj na koncertu pianista Ivana No-XoCa jutri zveCr v veliki filh, ctvorani. Noč Se je z veliko ljubeznijo posvetil Studijo Chopinovih del in posebej posečal pouk pri največjem živečem igralcu Chopina, pianistu Koczalskem. Na jutrišnjem koncertu bo izvajal dve Oiopinovi etu-di. Poleg tega bodo ziU>tcf>ani Skladatelji Bach, Brahms, Debuasv. Ramenu. Lisrzt in Wag-ner. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. —lj Seznam najdenih predmeta, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v mesecu februarju: bankovec za 100 din, zlat pnnau z vljolčaatim kamnom, zlat prstan z belim kamnom, moška štirioglata zapestna, ura na usnjatem jermenu, crorn. zapestna ura mala srebrna žepna ura. rjan/a usnjata denarnica z 21.75 din, črna usnjata denarnica na zadrgo z 25.50 dir in svetinjico, mrežasta denarnica iz rumene kovine z 46 din. mala denarnica s 3 din. par belih otroskh snežk. zaboj rozin in en zavitek rjave volne, v železniških vozovih so našli 21 dežnikov, 4 palice. 4 klobuke. 4 čepice, sol, 8 parov galoš. moška čevelj. 2 smučarski palici, 2 moški suknji, deški suknjič, rnoaki ouknjfič in čevlje, 7 parov rokavic, rokavice in 2 čepici, 4 nahrbtnike. 8 aktovk, zavitek s praaaao torbico, zavitek umazanega moškega perila, zavitek damske obleke, zavitek usnja, 2 metli, 2 pralni deski, kolobar žice, pločevinasto posodo, del železnega pluga., odejo, zvez železa, železno posodo, moško srajco, kovček, moSki dežnik in zavitek. 2 kočgn. z darnsko obleko, kovček in nahrbtnik obleke, karton s 4 damskimi slajnniki, torbico s 722.75 din, denarnico z 268 din, zlat prstan, bankovec za 100 din in žepno uro iz niklja. Delo angleškega društva Ljubljana, 10. marca Suoči ;e angleško iruštvo v Ljubljani polagalo bilanco o delu v preteklem letu. Predsednik dr. Ferdo Majaron je prisrčno pozdravil vse z borova Ice in se nato zahvalil vsem. ki so podpirali onra«nizaci.jo, zlasti pa Hritisii councilu. angleškemu konzulu v Za-flrrebu in mestni občini. Na kratko je orisal delo društva, ki prav lepo napreduje in pridobiva vedno več prijateljev. Tajnik dr. Zdenko fivicelj, ki je obenem podal tudi blagajniško poročilo, je navedel, da šteje društvo že 150 članov. Lani je priredilo pole«? manjših 4 večje izobraževalne tečaje za .•ri£io tretji In zaključni dan pedairočikega teča.;-a za starce v Kranju. Na sporeda uta dve predavanji. G. Alojzij Hre-ščak bo predaval o temi >Otrok in njegovo Š<»ldko dek><. i:. Ar. Petrič, žolski zdravnik v Kranju, pa bo govoril o zdravju otrok. Tečaj prireja pod okriljem društva >6ola in doin< Pedagoško društvo v Ljubljani. Drzna tatvina v Brežicah Brežice, 9. marca K glavnemu založniku tobaka so prlSle tri mlade brhke cAgfanke, ki so pričele govoriti o svojih tegobah življenja ter navezale s trgovcem tako živahen pogovor, da ni niti opazil, kako s*e je ena izmed njih sukala okoM njegov« blagajne in mu izmaknila oel kup bankovcev po 100 :'n 1000 din v skupnem znesku nad 6000 din. šele, ko so ciganke odSle iz trgovina, je čez kake četrt ure trgovec opazil, da ima prazno blagajno. O tatvini je obvestil domače orožnike, ki so takoj pričeli ciganke zasledovati. Na nogah pa je bilo tudi domače ualužbenstvo. Res se je posrečilo izslediti jih. Pri njm so nagli Se sveženj bankovcev, ki Jih je dOWl založnik tobaka se ve takoj nazaj. Dva orožnika sta odpeljala vwe tri ciganke z večernim vhmkom v Oel je, kjer čakajo sedaj na z»ehiž«no plačilo v s*odfn*ih zaporih. Šah 1" šahovskem klubu »Triglavu« je bil te dni končan Jo«. Kordi&ev spominski turnir, ki se ga je udeležilo 9 igralcev. Rezultati so bili: Prvo mesto in prehodno darilo, lepo kristalno vazo si je priboril Janko Rem-škar s 7 točkami (izmed 8 dosegljivih). 2. Julij Krker 6. 3. Tone Pograjc 5 in pol, 4. Miro Črnivec 4 in pol, 5. Jože Pohar 4. 6. Peter Stritof 3 In pol, 7. Ivo Bajec 3, 8. Jože Dolinšek 2 in 9. Joža Pogačnik iz Kranja pol točke. Prijetno presenečenje je s svoj zmago izzval Janko Remškar, ki se je od zadnjega turnirja pomaknil s 6. mesta na prvo. V ponedeljek 24. L m. bo žrebanje ze. zadnji turnir v tej sezoni, za pokalni turnir. Ta turnir se bo igra! po cup-sistemu, da premaganec izpade iz nadaljnjega tekmovanja. Pari se žrebajo. Ker ima ns tem turnirju važno vlogo žreb, ki daje tudi slabejšim igralcem možnost, da se prerinejo v finale, je pričakovati, da bo' turnir nudil zanimive borbe. Po žrebanju bo v ponedeljek brzoturnir za prvenstvo v mesecu marcu. V petek se bo igralo I. koio pokalnega turnirja. Uradno vremensko poročilo i đae 10 marca Rateče-Planica, 870 m: +2J sončno, mirno, 70 cm enega, srenec, skakalnica uporabna. Kranjska gora. 810 m: H-l, barometer pada. sonono, mirno, 40 cm sne^a, arenee, sankal išče uporabno. Erjavfeva kora na Vršiča. 1501 m: —3, sončno, mimo. 100 cm snega, srenec. Krnica: 200 cm snega, sren, čez dan srenec. Dom na Konini. 1520 m: —1, sončno, ©nega 180 cm, srenec, Skalaški dom na Voglu, 1540 m: —2, sonc no, snega 150 ©ni, srenec Pokljuka Sporthotcl. 1800 m: +1, eoodno. 80 cm snega, srenec. Zlatorog v Bohinju. 530 m*. —1. sooono. mirno. 90 cm stfiega. srenec. Dodatno poročilo z dne w. marrr Koča na Rože*, 1885 m: +2, sončno, aiir-no. 70 cm snega, arense, GorjuSe, 1000 m: 0, sončno mimo, 44) cm Dvorakova opera »Jakobinec« Češka operna novost je v lepi opremi in izvrstni predstavi žela lep uspeh Ljubljana, 9. mana Menda m ku kri metra Hov?oca, ki bi ne d in ljubil Lhflorakovih **>va -r< in njegove prekrasne opere -h\i»:d-kev. Naea fflaahrui publika pa pozna tudi rhrofakova abonovaka dela. oratorije, njegov Bequietn in dramaSeke uverture, raf«^«bje saafoni.-ne vcriia«-ije. pa ruorav^e dvo*pev?, biblien*-. enzaaake in ljubezenske ter ljud- aba pesmi. Ihfloiat je u\ »Ono plodov.' ški ekledateg in nje^*» skladbe prihaja jo tuđi pri aa$ veino i.mwra na aporede nažin majhnih, velikih in tudi ^mtoOirnih koncertov. 9aj otoji Dvorakovo ime tik ob SmHano- vem t*>r je I>vorafcov sloves prav tako u\ i a veliA po vw Kvropi kakor po An» Brahm, in Hanaliek sta ie mmitin preoV la w>Xu. dirieenta Hana RicMoria PW>w sta nvajela z navdušenjem njegove unaet-aaata, kvarteti .loarhima. Beekerja. Hellai*- tofseria in aUati CeAi kvartet m pvopafi- r . _*ova d 4a. Od L 1878.. ko dO «e rodili >S4ovan^ aic je Dvorak zadivlial kot izreden glasbeni Senij ves kulturni «?vet. Na* Variav Ta!irh. THofakov goi^ner in kasneje -odelovaiec. je v Ljubljani redno zaiarel v svetem zanosu, kader je govor 1 o Dvoraku. izvajal je nie-eove *kladb*» mojstrski in ie o>tala iiva njegova ljuberen doslej, ko prinaša Praianom vedno nove Dvofakov skladbe v vzorni obltki na koorertnem ali opsrnem odru. Savde-funakov evroj^ke glar4>ene pro-ia kritike pa dokazujejo. da j? J>vofa-k resnično eden na j ver j i h. najoru nal-nejšib sla-^oenikov ne-*nrtn:* slave. Ix knveke refke rodbine ie izšel tudi An inorak. postati bi bil moral kakor ir. a postal k organiet. nato bradat divadla v Praei. diriir^nt. pror«j**>r :em konservatoriju. direktor konzervatorija v New Yorku. končno >rof'*or in direktor konrervatori ja v Prani, k j? ie leta 1904 umil. Bil je bujna, zunanje triato kssof-ka. zdrava osetoost. ki se ga dobro >jonii Dam' <*4al je pred Narodnim divadlom v kro-ou opernih članov v nasmejan, žuboreč od humorr^* n temperamenta, izredno >im pat'čen možakar. Prav kakor rjeeova osebno*! je tu i ne sova eia.ba: zdrava, burna, preprosta, izra-žaio'a 7 eb-mentamo ^ik> -vojo rado-*', ljubezen, -rd in mržnjo. f>vofak je ustv. naivno iz prekipevajo*** evo e naturne muzikalnosti, ki j? uprav bruhala iz • \ e tno nove umetnine. In ostal :e nacionalen, črpajoč iz ljudske duše. ustvariš jo? iz lastnega srra. ki ie ostalo narodno. ljudsko do zadnjica. Tudi Dvofaka i» objel vpliv Waanerjn. a nask> >e ga je otresel ter se naimil k npdo diki. ki jo je eoiil Scbubert. h smrin Hayd-novi. k *tro «tv:iu a ;uu je osltala fo vzoru Smet;«nov»^in itacioualna du-*a. ljudska .u h j ..-t,., ,n ritmična »vo^ve-nost r.>ka in vol..'.. . .\.i:j.~ka. Zato je Irvo-fak :i*c v»eh S!ovai»ov ln jim tudi sjsjafie. Toda kakor je bil velikan v simfoničnih i h - •- i- ■. »;»!;. v ■Jr.' i tvorbi ni SaajBel pro>lretj tako. da !»i prešle njejio- mh nieje. >RasafiLa< nas ovar- - r-\r,jo ns*o lir: ko in razko-i* !n'o;.i"no ^Lliko. u re-ii i <•:)•■ <1 Tantal, k«- i«* celo v nji prav . ...i jo tu.ii izvr-tno kvapi- tof«. poezije bogato .• tio rouiaiitično besedilo. -ra - Jako-bin ima. žal. ^laho dejanje in L - .ki zlas«ti v zakljur-nem aklu ne more za io\ o krepki, nočni, lepot bo- ffSJti prosUfri nas takoj osvoji divni duet rk> beJa in Jviij;. Saiiiospev 7- >pv - ^|XNnini na —^ . lomovi no i" biser, ki ga ie iz\aml Kolacio oinčno in mor no učinkovito. Totem pa se vrste mogočni mešani zbori, duhoviti kvarteti. prol>ojni sati taaor-ja in ha^leta. pikantni dueti, terreti. kvin-let. pa 7c»f»et impozantni nasjtopi v»seua ansambla. Muzikalne drajotine eenijabn? zvoe-r»o>4i in krasne melodike. vendar brez dra-maNke udanio^ti. ^ vrv [>n-kh oblik ie kakor za šok> preobilo Ln učinkuje zastarelo. i rei.u H muzikalite a prestopa č«to potrdimo dramatr-vo m artiiteictoiiHno mero in umerienošt. Zato dejanje vča^tb obtiči. \ elika pevska vaja ~r*oTt*tka II. 'iej.. pri kateri -oieiuj.MO soli. iif.^t.; z: or m orkester na odru (Iin" v no t- uia-;»ena slika imeaitna. toda brez prave z\ezi z de-ianiem in zato dolgovezna. Tako je vsa opera polna i i.-ionaLnega Ou-stva m pevskih in ork *traLnih lepot; toda skupni vtiek ostane prav zaradi šibkega, . "azujiil 11 vega libreta končno vendarle medlejši. ko iflikt očita z Bohušem leži v preteklosti, pred /a > t >o:i o^rn. a tudi .-•» i.- v.;.\.i i-rde dokai nepripravljena. Joda pBed.-tava ie tnia vt-eekozi odličaa. Dirigent N«*Hat (e opero prav -.krbno na«tu-dirai. prof. Sesi 1-po. živahno in prijetno iz-reZ ral. a arh. Fran« je ustvaril troje krasnih prizorišč: mestece zanimive arhitekture hiš z iiMigočnim gradom v ozadju, soba pri učitelju Bendi in notraniščina gradu žepe slikovitosti. Zbor z UMiogobrojnini sta'isti je 'tajal dejan leni ir.nogo ž, v ljenja, čeprav ne vseskozi pristne e-tilnosti v opravah, ali solisti so bili :.:V.-!o prav sršeni v svojih kreacijah. \ i prvvm mestu treba omeniti Kolaria v na- ovui »-ariji, ob njem izvrstnega gTajeke-sa oskrbnika tirana, k: ga pevski in igral-menitno i>o*iaja M. Rus kot gost, pa Jur-ia. 11 ubi n »<*a. ki ea zvaja prav dobro in sim-o l^n«»>e«-. .Trsenetljivo dovršen U("i-telj bVnda je v spevu in igri Marfer. ki je končno na^el ugodno, naravnost prav posrečeno nalogo, intngant A dob!, Bohuš?v lec pa je .la,,k»> ^ ^ uveljavlja predvsem jralski Glasovno, zlasti pa igralski zelo šibak in zato nezadovoljiv, dramatično neizrazit ie edino s^ri grof. Baš zanj bi bilo tr^ha igralca posebne elegance in izrazna sile. Ženski part'i; sta dve: Julija. Bohuševa IssjaV, ki )o uveliavlia Ribičeva, in Terinka. i ■ »'Ijeva hči. ki jo takisto živahno ipTa in zmagovito pote Nollijeva. Vsi solisti so r>rejeli šopk> in ie bilo po vseh lejanjih dokaj top^^a priznanja Nef-fatn .š.-tu. Franzu in vsem solistom. Fr. G. Za ▼ Mesta* Uprava Sokolskega društva Ljubljana— Moste ie naslovila na javnosti naslednji pro-iilas« Z letošniinj letom j? otopilo Sokolsko Iruštvo Ljubila na —Moste v 30 leto svojega delovanja. V tem času zaznamuje svoje uspehe in neuspehe. Gotovo J -i zasluga baš Sokola v Mostah, da se ie v vzhodnem delu velike Luhljane razvila in vkoreninila j nacionalna fugoslovenska in sokolska mi- I Sokolsko društvo je v tem oziru »storilo j svok> dolžnost. Gotovo ia bi bili uspehi večji ; da ee ni borilo vseh teh 30 let za $voi gmotni ostanek. Največja zapreka napredka je \h niiin .kiiiiJt- taktne telovadnice. l>rušt"vo ie gojilo telovadbo skoro ves čas svojega ob- sloja v šolski telovadnici, ki mu ie bila brezplačno na razpolago, ^edai pa mora plačevati razmeroma tako velik znet«^k. ki ga ne more utrpeti. Društvena uprava je /.ara.ii tega sklenila. u s repka cestna doklada. Novi prora-čun je za 930.229 din višji od sedanjega-Davkoplačevalce čaka tore i nova obremenitev v sedanjih težkih časih- —-r \ "»od-'n paoee. \" ponedeljek je pa-tetvo izradi ♦ ^ni^lje načrtna mu jioeipodarstvu (g. ini?. Kado Kreirar). — 18: >Stir]e tant|e<. — 18.40: S^ialne poco-lbe Jugoslavije z drugimi državami (u. Jo^ip Rozman). — 19: Napovedi, poroviln. — H».o<): Na<\ ura. — 19.50: Pregled ?por3da. — 20: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Prenos opere Medvedgrada km Kraljici-, iz Zagreba, v odmoru: Ca s. noro* 1 a. Konec ob 23. uri. Ali so Vaše USTNE ustvarjene,o POLJUB, Rove kozmetične spretnosti filmskih zvezd. Oa postanejo Vaše ustne mehke, eksotične, privlačne — stvorite NOVO KOŽO in KRASEN TEN v 48 urah udi lepo Hce izgubi svoj čar. te ustne niso privlačljive. Mnoge filmske zvezde v začetku svoje karijere niso biie ravno lepe. Ali s pomočjo novih spretnih metod so kmalu olepšale svoje lice. ustne, kožo polt To lahko napravi tudi vsaka druga žena. kakor je v naslednjem obj-asnjeno. Ce Je Vaše lice upadlo ali ovenelo sli če Vam je koža izbledela. nagubana in videti stara, ji je treba vrniti mladost z Biocelom. Biocel se dobiva iz kožnih stanic mladih živali. Zdaj ga mešajo z rožnato kremo Tokalon ln to ravno v pravem razmerju, da Vam kožo obdrži čvrsto, svežo ln mladostno. Uporabljajte to kremo preko noči. Zjutraj uporabljajte belo kremo Tokalon (ne mastno) kod podlago za puder in ruž. Ta krema napenja, redi in krepča kožo, beli temno, nečisto kožo. razkraja zajedalce ln zožuje razširjene znojnice. Niti ena od desetih žena ne uporablja pravo barvo pudra. Kakršnokoli barvo sedaj uporabljate, pri vsaki je mogoče da ni primerna za Vas. Edini način ugotovitve prave barve je ta. da poizkusite eno barvo na eni, drugo barvo pa na drugi strani lica. Naša kozmetična urednica Vam bo poslala brezplačno (kakor je •podaj omenjeno) *tiri razne barve pudra Tokalon s peno smetane, da nepravite ta poizkus. Ta puder Je na zraku prevetren, neviden in nepre- Napravite ta presenetljivi K02METIĆNI POIZKUS moči ji v Obdrži se na koži štirikrat dalje kakor navadni pudri, ker vsebuje peno smetane. Kožo napravi gladko, ter ji da globok »mat« odraz. Potem uporabljajte ljubavni ruž za ustne Tokalon. On vsebuje magičen »Vitamin lepote F«, se ne razmoči. ne postane masten in je nepremoč-ljiv. Vaše ustne bodo kmalu postale baržunasto mehke, gladke in sočne, brez onega strašnega videza »olepša-vanja«. Ako so ustne prekratke, jih podaljšajte z ružem na obeh straneh in zaključite z ostro potezo. Dolgim ustnam pa je potrebna samo tanka poteza ruža na strani in močnejša v sredini. Zelo polne, debele ustne so videti manjše, če se ruž ne potegne do roba. Tanke ustne je treba prevleči z ružem preko roba usten do kože. da dobijo polnejši efekt. Puder Tokalon je edini puder za lice. katerega je treba uporabljati z ljubavnim ružem Tokalon. Barve so take sestavljene, da idealno harmonirajo Na ta način dosežete prekrasen efekt, ki daje čar filmskim zvezdam. BREZPLAČNO: Po posebni določbi lahko dobi vsaka dama. ki Čita ta list. Vse kar Vam je potrebno, kakor je spodaj opisano. luksuzno kaseto, ki vsebuje eno tubo rožnate kreme Tokalon (z Biocelom, ki napravi kožo čvrsto, svežo in mladostno) in eno tubo bele kreme Tokalon (ne mastne). Poleg tega štiri zavojčke vzorcev pudra Tokalon s peno smetane, raznih barv. Pošljite nam Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, paketiranje in druge stroške. Ako pa želite poslati Din 8.— v poštnih znamkah — Vam bomo poleg prej navedenega poslali še 3 ljubavne ruže za ustne Tokalon z vitaminom F. specijalnih modelov v raznih nijansah in dve kvasti. kateri vsebujeta rdečilo za lice Tokalon (raznih nijans), katero daje Vašem licu »svežino mladosti«, da jih lahko preizkusite na Viši koži. Navedite barvo ružev za ustne, katero navadno uporabljate. Adresa: Hinko Maver 1 drug, odio 11—M. Zagreb, Praška 6. VA2NO: Prej navedeni znameniti kozmetični proizvodi Tokalon se dobe povsod v standardnih veličinah. RULF t KEM O NT: 91 Svet a razvalinah — Bodite brez skrbi, čez četrt ure bo gospod inženir čital vaše pismo. — sem dejal prijazno, kajti dolar za tako kratko pot je lepa nagrada. — Počakajte, še nekaj. — je zaklical za menoj neznanec. — Pet dolarjev dobite, če opravite to dobro. Gospod Bouvier mi bo nekaj poslal, toda iaz ne morem čakati tu tako dolgo — da bo imel v^tr potrebno skupaj. Vzemite torej tisti zavojček ali kar že bo sami in prinesite mi ga drevi v mesto. Najdete me pri »Zlatem solncu« v sobi štev. 7 Ce b; me pa ne bilo več tam, pustite pošiljko pri hotelir ni. — Dobro: če mi bo gospod Bouvier zaupal tisto stvar, r>m rad zaslužil pet dolarjev. — sem odgovor4! l *« m sva se pa razšla. — K n* e odšel? —- Prot: T2hodu. Bog ve. kako je prišel na dvorišče — I... k^-šen je pa bil ta mož° - Sredn'o postave, prileten, sivih las. v rjavi m*«*** \\ oblek Tu je tisto pismo. Če mu boste -c : -fei; ka; poslati, me. prosim, pokličite, nerad v -'^e! or* 1 nagrado. In J*rr.p**r mirno odšel kakor da mu je rf~- cP —, « • - pet dolarjev. Imenitno odigrano! Izborno se zna obvladati in pretvarjati, je pomislil Arthur zroč za odhajajočim. Potem je pa odpečatil skrivnostno pismo. — Grožnja ali nova vest od strica? je vprašala E vel i na. — Očetovo pismo — čisto kratko. Čuj, kako se glasi: »Draga! V mojem položaju se ni nič izpremenilo. In ker imam mnogo prostega časa, bi lahko nadaljeval svoje delo. Pošlji t a mi torej po pri-našalcu tega pisma aparat, ki sem z njim pravkar delal poskuse. Upam, da sta zdrava in isto vama lahko sporočim o sebi. Iskrene pozdrave vajin E.« — To je vse?, je vprašala Evelina. — Vse. kar se vidi — zdaj pa poskusiva, če je v pismu še kaj več. — je odgovoril Bouvier. Prižgal je električno solnce in približal očetovo pismo viru toplote. Takoj so se prikazale modre črke in oba sta željno čitala: Položaj se je poostril. Barkerju sem delal krivico: postal je žrtev tistih ljudi, ki so me ugrabili in ki so njegovi smrtni sovražniki. Rad bi izkoristil njihovo pomoto. Jutri krenite na pot, čim dobim aparat prisilim podmornico, da bo ostala oa površju. Ce bi podlegel — sovražnik je zahrbten in brezobziren — bodi- ta srečna in ne pozabita nikoli name in na moja načela. Blagoslavljam vaju, moja draga, mila otroka. Naj se zgodi karkoli, moja zadnja misel ostaneta vidva. Vajin oče Edgar.« Evelina ni mogla zadržati solz. Če je pisal tako mož Bensonovega kova, je gotovo viselo njegovo življenje na nitki. Arthur je bil ves iz sebe in takoj je poklical Walpola. Molče mu je pomolil pismo. — Hvala bogu. prišlo je pravočasno. — je vzkliknil le-ta radostno. — Ali mi zdaj verjameta9 — Verjamcva! — In nas sprejmeta za svoje zaveznike? — Evo moje roke. Zdaj pa ne izgubljajmo časa. Menda bog ne bo dovolil, da bi zmagali ti podleži. XXV. UJETNIK ZMAGOVALEC Čeprav je bilo minilo že več dni. ni videl Ben-son od zadnjega razburljivega poseta. zaključenega tako disharmonično, niti kapitana, niti nobenega člana posadke, razen sluge, ki mu je molče prinašal jesti in tudi molče vedno odhajal. 4. julija okrog desetih se je dvignila podmornica na površje, toda Bensonu niso dovolili oditi na krov. Čez pol ure so se odprla vrata, vstopil je kapitan, za njim pa sluga z zabojčkom. ki ga je postavil na mizo, potem je pa na kapitanov migljaj odšel. Kapitan je hladno pozdravil Bensona in mu dejal: — Tu je pravkar prinesena pošiljka vaših prijateljev, tu pa pismo, v katerem vam sporočajo, da so ustregli vaši v pismu izraženi želji. Biio bi nespametno, če bi se morda zanašali na njihovo pomoč. Oni niti ne slutijo, kje ste in jamčim vam. da tega tudi zvedeli ne bodo. Sicer smo pa postavili v njihovo bližino zanesljivega moža, ki nas bo takoj obvestil o vsakem sumljivem koraku. In svarim vas, da ne bomo nikomur prizanesli. Tu imate dele svojega aparata in svetujem vam, da vestno izrabite rok. ki smo vam ga dovolili. Podaljšali ga ne bomo . .. — Če znate svoj položaj prav presoditi, boste opustiti svoj odpor in storili, kar zahtevamo od vas. To sem vam hote: povedati. Zdaj pa na sviće nje. In ktipitdn je odšel. Bcnson je brž dvignil pokrov. . Zares, vse potrebno je bilo v njegovu rokah in stračen aparat je mogel v kratkem sestaviti. Šlo je lažje, nego je mislil, menda samo zato, ker kapitanu in njegovim vohunom ni bil znan dejanski položaj. Kako drugače bi si upali izročiti mu tako strašno orožje? Ali pa so morda računali s tem. da njihov ujetnik v podmornici ne bo mogpl storiti nič sovražnega proti njim, ne da bi obenem uničil tudi sebe. Naj bo že kakorkoli, glavni uspeh je bil že dosegel in tako je lahko upal, da postane kmalu gospodar položaja. Unajujn Josip Zupančič — Za »Narodno Fran Jeran —■» Za upravo ln Inaeratnl del Usta Oton Cfcriatof, — Val v LJubljani