Josip Bernot: Naredba o javni kvalifikaciji. Na ziborovanju učiteloSkega društva v Celju dne 27. junija je bil na dnevmem redu tudi razgovor o tej naTedbi. Ker je končni izid vpričo že tako številnih odklonilnih resolucij posameznih društev — presenetljiv. podam tu — od zibranega učiteljstva k temu poizvan — svoja izvajanja kot progovornik. Dodal bom še kratek dbrh debate. Z otzirom na prostor bom nekatere misli samo označil, le nekatere odstaVke, ki se mi zde potrebni utemeljevanja, bom podal dbširneje: Kvalifikacija je potrebno zlo. Pri tajni kvalifikaciji je priziv nemogoč; zato smo jo odklanjali, zahtevali smo javno kvalifikacijo z možnostjo pritožbe. Kako bi se vršila kvalifikacija po sedatijem načinu, če ji dodamo samo ,,javnost" brez drugega? Nadzorovani dobi recimo službeno obvestilo o svoji oceni, ki jo je napTavii nadzornik. Lahko se pritoži na višjo inštanco: viš. šol. svet. Poročevalec (gotovo viš. šol. nadzornik) bi imel razsojati tu na podlagi dveh dokumentov: nadzornikove ocene in pritožbe. Prvi je uraden, v principu vsaj objektiven dokument, kar drugi, ker pritožnilk govori o samem sebi, gotovo biti ne more. Razsodba bi nagibala tako vedno bolj na stran prvega. Uspeh pritožbe: najbrže ničla. Temu so se skušali izogniti s pomočjo prizivne ocenievalne komisije. Pa tudi člapi ocenjevalne komisije ne morejo razsojati drugače. Morebitna privatna obvestila o delu pritožnika ne morejo biti temeljl uradnim ra'z.sodibam. Prizivna komisija bi tako v največ slučajih razsodila bolj v smislu uradnega nadzornikovega poročila. Ta komisija torej še ni dosti, dajmo komisi^ie tudi okrajnim šol. svetom! Dobro. kako bo sedaj? Okrajni nadzornik poroča pred to komisijo. Utemeljil bo dobro oceno: komisija mu pritrdi. utemeljil ¦bo slabo oceno: komisija mora tudi pritrditi. Zakaj? Ker se more ozirati glede razsodbe na edini doikument, ki je na razpolago: na nadzornikovo oceno. Izvenuradni podaitki ne smejo biti, kakor sem že poprej omenil, nobena opora. če nečemo na stežaj odpreti vrat najgnusnejši prote'kciji. Komisija bi se mogla v najlbol]šem slučaju ozirati na prejšnje kvalifikaci]e. a to je tudi nezanesljiva in velikokrat nemogoča prilika. Taka komisiia ibi zato v aplošnem morala le pritrjevati — kimati. Za tako komisijo. hvala lepa! Vse skupai hi bilo v kratkem pravcata birokratska coklja. ki bi imela za posledico §e svoje zlo: nadzorniik bi odvalil svojo odgovornost na ramena komisije. ki bi morala sankcijonirati njegove ocene. Ce poleg tega še premislimo. koliko energije ie marsikoTmi treiba. da se sploh pritoži, (velika večina požira rajši krivice in robanti na tihem ali kvečjemu pred tovariši) vidimo, da ne bi bil taik način ocenjevanja prav nobetia gaTancija za objektivno oceno: pri okrajni komisiji bi igralo edino ulogo nadzornikovo poročilo. pri prizivni komisiji bi pa temu stala nasproti samo manj upoštevanja vredna subjektivna pritožba. Efekt: večina krivic ostane nepopopravljena, ker ni pritožbe. pri večjih krivicah (kjer ]e pritožba) je pa možnost doseči pravico prav majhna. In vendar moramo. če priznamo popotrebo kvalifiikacije &ploh. če poznamo njeno važnost za poedinca. zastaviti vse sile, da dobimo takšen način, ki bo zagotovil oceno, ki je pravici čiin bližja. O'benem mora biti ta pravica najdena splošno že na najnižji inštanci; čim več pritožb, slabše znamenje za sistem. Težišče vsega dela mora biti zato v okrajni komisiji. tu mora biti dana možnost. da se najde takoj čim najbolj popolna pravica. Komisija. q kakršni je bil dosedaj govor, tega ne raore storiti. Tu manfka nečesa! Iskali so izhoda. že dragi, iskal sera ga sam in priiznam, da nisem mogel najti drugega kaikor istega, ki so ga našli že drugi: če nečemo. da okrajna komisija samo kima, temveč da že ona res aktivno sodeluje pri določitvi ocene, potem mora imeti za razsojanje dva elaborata, in to dva. ki sta oba objektivna. uradna, enakovredna, izdelana od dveh različnih oseb. Edino sedaj bo mogla komisija res razsojati: če se elaborata krijeta, je v njih očividna pravica (absolutma žalibog ni, vendar resnica je. ki ji je težko oporekati) če se pa ne krijeta, bo dana komisiji možnost strokovnjaško iskati in najti resnico (po utemeljevanjih, morebitniji uradnih poizvedbah i. dr.) Ce mogoče najde kdo drugačen in primernejši način poti do pravice. naj ga pove, da se poraizgovorimo. Nikakor pa ne gre zapirati cesto k pravici in obenem ne pokazati boljše. sigurnejše poti. Vprašanje nastane, kdo naj sestavi ta elalborat? Enega gotovo nadzornik, drugega pa — voditelj šole; tako vsaj pravi naredba, tudi jaz ne najdem boli poklicanega. In vendar je ravno ta točka tista, ki se v njo najbolj zaganja kot prvi Cankarjev Jermam (?!) v svojem malo dkusnem članku, in za njim resolucije društev kar po vrsti. Zakaj? Praviio. da bq šla kolegijaliteta v kose. Edino ta pomislek imajo. in reči moram, da je še ta prav klavern. Kolegijaliteta je lepa in potrebna reč, vendar pravica je še lepša in še potrebnejša. To povem pa seveda samo tistim, ki so tako prepričani, da bo kolegijaliteta trpela. Jaz se tega ne bojim. Vi- dim sicer, da vladajo y naših vrstah, še neverjetno malenkostni nazori, da se že zaradi najrahlejše sapice tresemo za kolegijaliteto. Ali je ta res na tako šibkih nogah? Bogme, to bi bilo žalostno. In če je taka. se ne bom jokal za njo. četudi jo odnese veter: bo vsaj prostora za — novo. Ker se toliko govori o nji, je najbrže že preveč — na jeziku. Neko društvo gre v svoji resoluciji še dalje, pravi: voditelj bodi le svetovalec in tovariš. Odkrita beseda tu ne bo odveč. Povsod. kjer gre skupina oseb za istim ciljem, mora biti nekdo, ki vodi celo skupino. ki svetuje, a v potrebi tudi ukazuje t. j. imeti mora avtoriteto. Kjer ni tega, ni discipline ampak — anarhija. Tudi šolski voditelj mora imeti avtoriteto. če hočemo garancijo za izvedbo svoje naloge y šoli, in kdor trdi drugače. pač ne premisli, ali je pa — demagog. Anarhija je mogoče res najvišja razvojna stopnja družbe (navadno je najnižja) a mogoča bo šele takrat, ko bodo na svetu sami — bogovi. Ko pa tako poudarjam avtoriteto. ne smete mogoče misliti. da sem občudovatelj absolutizma. Ne, avtoriteta mora biti, druga pa je. kako se izvaja. To je vsekakor stvar okusa. fakta in vzgoje. Reči moram, da mi v petnajstletnem voditeljevanju tudi enkrat ni bilo treba nastopiti avtorrtatmio. Vedno sem našel v učiteljstvu pravo umevanje naših nalog. Voditeljevi avtoriteti se tudi ne upira trezni tovariš Drag. H. v 21. štev. ,,Tovariša". Njegovo demokratsko naziranje pa občuti pri tem neko tesnobo in govori zato — o izvoljenein voditelju. Tudi jaz občutim isto. Lažje se uklonimo voljenemu predstojnrku nego ukaznemu. Po ©svoboditvi. omamljeni tolike svetlobe, smo zahtevali vsi voljene voditelje; danes imaino v roki od ..Zaveze" predelan (torej naš!) načrt zakona o narodnih šolah, pa y njem ni nobene črke več o volitvi voditeljev. In — prav je tako! Voiitev je važna pravica. Vprašati se rnoramo, ali smo za izvrševanje te pravice že sposobni? Prosim, ne zgražajte sei Če hočemo biti odkritosrčni, moratno priznati. da še nismo. Naša strokovno politična izobrazba je še v povojih. Doslej smo bili vedno le žoga raznih političnih strank. Te razumevajo važnost šole, važnost učiteljstva v kulturnem oziru, zato skušajo ipač v lastnern interesu dobiti vpliv na oboje, ne pomislijo pa, da pri tem zanašajo v šolo, v naše vrste politiko, kar ogroža naše vzgojno delo. Zato je in mora ostati naša zahteva sveta: s politiko iz šole ven! Naša zavest kot učitelji mora biti nerazmerno bolj živa kakor je naše politično prepričanje. In šele ko botno to vsi dosegli, bomo lahko govorili, da smo strokovno politično vzgo^eni. V dobi pa, ko se nam tega ne posreči dokazati niti samo na zunaj (prim. naš boj za enotno strokovno organizacijo!) kako izgleda v posameznikovl notranjosti. Res imamo slabo šolo za seboj. V malenkostnih lokalnih političnih bojih smo zapravljali svoje moči in se — zastrupljevali. Tega strup^ politično strankarske nestrpnosti se izkušamo sedaj iznebiti, težko gre, a moralo bo biti, če hočemo postati kot učitelji res enota. In v tej kritični dobi našega preporoda naj odpremo nastežaj vrata tujim političnim vplivom? Samo pomislimo, kako bi poliučne stranke hotele vplivati na volitve voditeljev. ne javno seveda. samo za kulisami. V kratkem bi imeli na večjih šolah najmanj po dva tabora, ki bi si stala nasproti, naša strokovno stanovska zavest bi bila ubita, naša enotnost — pokopana. Volitev voditeljev bi nam prinesla t?Vo veliko nesrečo. zato je danes ne smemo zahtevati. Ostati pač mora napisana v nasem programu za bodočnost, a izvedena naj bo šele takrat. ko bomo stanovsko res že pretzkušena enota. Da je voditelj gotovo prvi poklican oceniti delo učitelja. ker ga gotovo najbolj pozna, leži na dlani. Opozarjam na § 83. našega načrta, predvsem na točke 2., 3., 5.! Menda ni nikogar med nami, ki bi tem točkam mogel oporekati. Opozarjam pa tudi na § 62. istega našega načrta, ki tako jasno izraža zahtevo po dveh ocenah in po ocenjevalnih komisijah. In ta predelani, dobro premišljeni načrt dobimo realiziran v naredbi in jo obsodimo. Ne vem, kako ie prišlo do naredbe. Za večino učiteljstva je prišla menda nepričakovano. Pa bodi že kakorkoli, istina je, da temelji na modtjrnih načelih, da daje garancije čim najbolj objektivne ocene t. j. pravice. VMjub temu jo učiteljstvo odklanja (vsaj § 1., brez tega pa gre v načelih v kose!) Reči moram, da mora biti za naše stanovske voditelje, Če so sodelovali pri naredbi (harmonija med najedbo in načrtom kaže na to) prav neprijetno, to imžjo za seboj učiteljstvo, ki tako lahikotno sprejema nepremišljene resolucije. Če pa pri naredbi niso sodelovali. ter jo ¦ ;e izdala vlada iz lastne inicijative. potem -moranio odkrito priznati njeno dobro pre- mišljeno, najboljšo voljo garantirati nam pravico. Pozdravljam naredibo, pozdravljam predvsem njene temelje. Obžalujem sanio. da je načelo ,,ocenjuje naj le strokovnjak" predrto pri okrajni ocenjevalni komisiji, pa nimam strahu. da se ne bi dalo tisto popraviti. Tisti, ki so nam dali tako naredbo, bodo gotovo radevolje storili v doslednosti še zadnji korak. V podrobnosti naredbe se ne spuščam. Mogoče je kaj, kar nain ni všeč, pa to so samo malenkosti (zmanjšati bi se dalo n. pr. število ,.redov": kdor je zmožen in vesten. je gotovo tudi uporaben — priziv zoper 2. red je nemogoč. to res na vse zadnje ni čisto prav. na drugi strani se mi pa zdi, da je za pritožbo proti redu 2 treba že nekoliko domišljavosti; vsa] iz vedenja pa bi morala biti dopustna pritažba tudi proti 2. redu.) Predlagam resolucijo: Pozdravijamo naredbo dež. vlade od 23. aprila 1920, ker uvaja javno kvalifikacijo po načelu, da odločaj o oceni komisija strokovnjakov. Po tem načelu bi bilo izpremeniii § 3. točko 1., ki se naj glasi: Clani okrajne ocenjevalne komisije so: okr. šoi. nadzornik in dva zastopnikji učiteljstva ljudskih in meščanskih šol v okrajnem šolskem svetu. Kjer ni dveh takih zastopnikov, naj izvoli tretjega člana komisije okr. učit. skupščina ali če to v prehodni dobi ni tnogoče — učiteljstvo po šolah. Kontragovornik priznava, da je obravnavaai način ocene sicer res precej sigurna pot, vendar proti ocenjevanju učiteljstva od sirani vodje. ker bi trpela kolegijaliteta. omogočeno bi bilo osebno maščevanjt\ naredba tudi ne podaja javne kvalifikacije. ker dobi učitelj pač ,,rede", ne dobi pa v roke popisa, utemcljitve redov; poslovanje komisije z dvema elaboratoma bo preveč počasno, ni pričakovali. da bi se hotela komisija predolgo pečati s posameznikom. Razvila se je živahna debata, oglašali so se pro in kontra. Kot progovornik sem omenil: voditelj bo moral svojo slabo oceno utemeljiti, in če ne poroča resnice, si lahko sam zanjko zadrgne: poslovanje kamisije bo zamudno le. če bosta elaborata različna, ravno takrat bo Pa treba prav temeljitega razsodka. Upravičenost zahteve, da poznamo utemeljitev svoje slabe ocene, priznam. Cpprav nerad, ker sem imet aamen govoriti samo o načelih ter se v maienkosti sploh nisem spuščal, sem dodal na poziv konfragovornika svoji resoluciji It dva izpreminjevataa predloga: I. § 5. točka 4. naj se glasi: Posameznim učiteljem se v službeni oceni triobčujejo redi in popis. II. Pošiljanje ocenjevalne pole šolskemu vodstvu po § 6. odpade, ker ima potem itak vsak učitelj oceno in popis v roki. Prišlo je do glasovanja. Kontragovornikov predlog: § 1. naj se črta — doni premalo glasov, progovornikova resolucija z izpreminjevahiima predlogoma je sprejeta s precejšnjo v^čino. Priznam. da mi ie bilo takoj žal. da sem prevzel dodafke k svoji resoluc'];: z ozirom na § 7. prvi del, je I. predloz odveč — in glede II. predioga: voditeij mora tudi poznati utemeljitev slabe o :ene ker io v službi potrebuje. Imeti mora v evidenci šibke strani pod:ejenega, da iiS smotreno more krepiti. Izfi glasovanja je v toliko zaiimiv, ker stoji naše društvo s prizuanj^-n § 1. menda ^o sedaj — osamljeno. Vp<aša.nie se mi zdi, je sicer precej akademsko, vendar je poučno. Če sem koga prepričal, da naredba le ni tako slaba, naj se pač v bodoče ogiblje prehitrih sklepov. Pripomba ured.: S tem člankom zaključujemo v listu za sedaj to poglavije. Učiteljstvo naj premisli vse pro- in kontra ter se pripravi za razsodbo na delegacijskem zborovaTiju.