St. 93. V Mariboru, sobota 12. avgusta. IY. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na trden, vtorck, četrtek in soboto, ter velja p o pošti prejeinan, ali v Mariboru h pošiljanjem na dom, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 fokL, za četrt leta 2 gold. 60 kr. — Za oznanila so plačuje od navadne čVtiristopno vrste 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štompelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. Oprav ni š t v o, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v tiskarnici: F. S kaza in dr., v koroški ulici hišn. šf. 229. Ustavoverneži in Rusini. Ustavoverci iščejo zaveznikov okolo in okolo. Od početka po Hohemvartovemu ministerstvu nasproti vse glasove pridno zabilježili, ki so se vsaj na videz proti ministerstvu obračali; to delajo tudi zdaj, samo da nemajo kaj zaznamovati. V pruskih narodno-libcralnih novinah se ne da baš vsakdan naročiti kak veleizdajsk izdih ali „šmcroensšraj". Kaj tacega mora vendar, posebno zdaj še, bolj za praznik biti. Saj še vendar ni tako na prste sešteto, da more Uismark rnemškeu dele naše monarhije tako meni nič tebi nič v prusko torbo bae-niti, kakor je francoski Klzas in Lotringen. Utegne torej še biti precej časa, ali pa zmerom le potreba, v tej stari avstrijski hiši svoj kot ohraniti. Kje je torej še kdo nezadovoljen, da bi ga naš „ferfa-sungsbruderu objel in za se pridobil, da bi sera ter tam kak kostanj iz ognja jemal mu. A do zdaj ni mogel ni v federalistični stranki svojega plemena, niti med Cehi, Slovenci in Dalmatinci kumpanov dobiti. Pridobil je samo glasilo Ivov-skib zidov „Dziennik polski", in pa Rusine misli dobiti. Zato se dan na dan citira, kaj organ častilakomnega Poljaka Zemialkovskega in njego vega poljsko-židovskega krdela piše, in se začenja zdaj tudi na Rusine računiti, o kterih se bere, da hočejo gališki deželni zbor zapustiti in se tako s svojo opozicijo vezati z Nemci. Ti ubogi Rusini! Vse nas Slovane so v Avstriji grdo rabili za samopride svoje, a Rusine menda še najbolj. Kader jo bilo treba Poljake zatirati, bil je Rusin dober in naščuval se je proti Poljaku. Kader se je pa našim vuanjim politikom dobro zdelo, sanjati o agresivni politiki proti Ru siji, spustili so Poljake na zatiranje Rusinov. A vedno se je skrbelo, da ni uiti eden niti drugi ničesa dobil, pa da je sovraštvo med tema naro doma ostalo, da jc Poljak v Rusinu videl „Mos kalau, nevarnega njegovim političnim sanjam, Ru sin pa ne mogel izviti se izpod pete, s ktero mu je stopil nekdaj mogočni poljski gospod „šljabtič" na vrat. Počil je glas (upamo da se ne bo obistinil) da ministerstvo hoče Rusine popolnoma Poljakom prepustiti. Nemška oponujoča svojat je precej zraven, in se kakor usmiljen Samaritan na enkrat za slovanske Rusine zav/.iinlje! To bi bilo vse lepo in je, ko bi ne bilo prav ustavoveruo hinav sko. Pozabcljši, da so še skoro včeraj o pan-slavističnih težnjah Rusinov pisali in lagali, raz glašajo isti organi deues Rusine kot najboljše Avstrijce, se vč samo, če se ž njimi zvežejo predi drugim Slovanom. Pričakujmo, da se stvar še vendar tako za sukne, da se bodo prusomanski Nemci prevarili Ce bode ministerstvo, kakor obeta, državniško ravnalo, in naredilo, da bode sprava gotova z vsemi narodi, morala bode tudi za uboge Rusine intervenirati, in jim pravična biti. To bode tem laglje dosegla, ker morajo tudi Rusini sprevideti da jim Nemci Šmcrling, lieust in Giskra, dasi so jih za sebe upotrebljevali, niso ničesa dali. Rusini po jeziku, veri in sosedstvu z mogočnimi Rusi v najožji dotiki, so prevažen pa tudi prenevaren faktor v Avstriji, nego da bi se smeli in mogli prezreti. Domače in slovanske novosti. — Za potrjenje postave gle .'^ ravnopravnosti jezika v kranjskih šolah se je oglasil proti rovanju nemškutarjev Kranjski deželni odbor. Dr. Costa jc stavil nujni predlog: naj deželni odbor, kteremu je dolžnost, da varuje sklepe deželnega zbora, e. kr. ministerstvu nauka in bo-gočastja pošlje spomenico, v kteri zavrne oporoko ljubljanskega mestnega zbora zoper šolsko postavo, osnovano po deželnem zboru lanskega leta. Predlog je bil po kratki razpravi sprejet in sledeča spomenica na e. kr. ministra nauka potrjena: Vsled objavljenega zapisnika je odbor ljubljanskega mesta soglasno v seji 1. dne t. m. sklenil, Vaši Ekscelenciji predložiti protest proti potrjenju deželne postave o uravnavi nenega jezika v ljudskih šolah. Deželni odbor, dolžan skrbeti za deželne koristi in pospeševati izvrševanje deželnega zbora sklepov, je tedaj prisiljen o djauskih razmerah onega protesta (»pomniti naslednje: Sedanji zastop ljubljanskega mesta je, ker so narodni volilci ljubljanski s protestom naznanili, da se ne vdeležijo volitev, izvoljen le od manjšine mestnih volilcev. On toraj govori v imenu le enega oddelka ljubljanskih prebivalcev, in z ozi rom na osebe, ki so v sedanjem odboru, nič dru zega ni kakor odsek „konštitucijalnega društva", tudi tukaj osuovanega. Pa tudi ne glede na to omenjeni protest tudi sam v sebi nima nikakorš nega opravičenja, ker v načrtu deželne postave je ljubljanski mestni srenji odločno pridržana pravica, da! celo naložena dolžnost, poleg slovenskih šol za nemške otroke ustanoviti tudi nemške šole Kako potrebna pa je p os tavu a uravnava pod učnega jezika v ljudskih šolah, kaže ravno orne njeni protest ljubljauskcga mestnega zastopa, od kterega kakor jc sedaj sestavljen, nikoli in nikdar ni pričakovati ustanovljenja takih ljudskih šol, v kterih bi se domači slovenski otroci učili in i/.ob raževali po edino pravem pedagogiškem načelu, v svojem maternem jeziku. Ker se deželnemu odboru poleg obširnih in natančnih obravnav deželnega zbora zdi nepotrebno, omenjeni postavni na črt fc enkrat meritorično pretresovati, zato mora prizadevanje sedanjega ljubljanskega mestnega za stopa tem določnejši zavrniti, ker je prejšni niestui odbor 1H()U. lota naročito prosil kranjski deželni zbor, naj bi sklenil to postavo, kakor potrjuje priloženi steuogralični zapisnik od L8, dec. 1866» leta (na 170—17« strani)". Društvo „Slovenija1* pak je sklenilo sledečo resolucijo: 1. Društvo „Slovenija*' zavrača oporoko ljubljanskega mestnega zbora, ker je on le zastop eue vrste prebivalcev (enoglasno). 2. „Slovenija" sestavi protest, kterega naj bi podpisali mestni narodni volilci in ga pošljejo si. ministerstvu nauka (enoglasno). .'{. „Slovenija" napravi oklic na župaue s pozivom, naj oni kar naravnost pošljejo peticijo (prošnjo) si. ministerstvu nauka za potrjenje postave, ki jo je deželni zbor sklenil o učnem jeziku ljudskih šol (enoglasno). 4. „Slovenija" da na svetlo poduk, kaj da zahteva deželni zbor s svojo postavo, in v ta na-mcu ponatisne posnetek iz obravnav deželnega zbora 1. 1866 (z veliko večino sprejeto)." Dalje jc „Slovenija" na kranjske občine razposlala sledeč ..oklic" „častitini županom in rodoljubom na Kranjskem: rPo kranjskem deželnem zboru že večkrat in zadnjikrat v lanskem zboru sklenjeni postavi o uravnavi učnega jezika v ljudskih šolah se kaže nada, da bode potrjena. Vo tej postavi se v naših ljudskih ali malih šolah na Kranjskem, razun Kočevskega, "VVeisen-fcJsa iu paralelke za Nemce v Ljubljani, ima to, kar se otroci v teh šolali učijo i brati, rajtati, krščanski nauk, zemljepisje, zgodovina, natoroznan-stvo, sadjereja, čbeloreja itd.) učiti v maternem (slovenskem) jeziku; v ;\. in 4. razredu teh šol pa ni izključeno, da se uči tudi nemški jezik kot poseben nauk. Priznati mora po tem vsak pošten izvedenec, da le tako osnovana ljudska šola more koristiti naši mladini. Nada naša pa, da vendar enkrat tudi mi dobimo, kar nam gre iu kar na veliko korist svojo drugi narodi že zdavnej imajo, to je, poduk v domačem jeziku, ne da nasprotnikom našim pokoja, in posebno knnstitueijonalni odbor v ljubljanski mestni hiši ni našel miru, dokler ni sklenil protesta zoper gori omenjeno deželno postavo in je poslal c. kr. ministerstvu nauka na Dunaj. Da ne bo ministerstvo mislilo, da več kakor peščica tujcev ali prevrženeev v naši deželi je zoper to postavo, Vas opominjamo prijazno na to, da bi primerno bilo, da se Vi z nasprotno prošnjo do si. ministerstva obrnete, to je, za potrjenje te postave in tako djaiisko pokažete, daje postava po Vašem prepričanji pravična in deželi potrebna, in da odločno zavračate zvijače naših nasprotnikov. Ce sedanja ljubljanska mestna županija vodo na svoj mlin obrača, dolžnost je Vaša, da jo Vi obračate na korist svojo, — na blagor cele domovine naše, ki za mladino obširnega šolskega poduka išče v maternem jeziku!" ..Novice." — Čujte, kaj neničurska surovost zamore! piše ,.Sl. Gospodar" iz Globokega pri Brežicah.— Nek bolnu pride se slovenskim uradnim pismom k It. okrajnemu zdravniku dr. Del-COttU, in zagrizuen broški ueinčur, videti slovensko uradno pismo, reži nad siromakom : „Jaz ne zasto-pim slovensko;" zakadi pismo v stran, ter reče: „pojdi in mi nemški prinesi, kaj da lioče glavarstvo imeti!" Siromak odvrne zdivjani nemčurski oholosti: ..Saj sem ravno od gospfiskc k vam prišel: usmilite sc, ko vidite, kako težka daje moja hoja t" Razkačena neničurska duša očita uboščeku prav raz-žal jivo še neko drugo nesrečo, ktero jc prejšnja leta prestal, ter mu slednjič načečka neki „/.euguiss" s takimi črkami, kakoi da so blatni raki po papirju lazili in mu lepi dokument tje vrže. — Zopet jasen doka/., kako ljudem te vrste slovenska enakopravnost žolč vzdiiuije. Svetovali 1 >i tolstemu dolitnrju, da ako si hoče zdravje ohraniti in življenje podaljšati, gre iz slovenske zemlje med svoje ljubljence Prusc, za ktere mu srce ta k močno gori. Sodite iz tega, govori Ciosp. dalje, kakošnja da je omika bres-kib neiučurjev! Varujte se jih in izogibljite, kadar pride zopet dan volitve, ko bodo zopet lazili za vami, kot polži ob mejah, ter vam obečali, kako hočejo za vas skrbeti — ..tako resnično, kakor je bog nad nami!" Tako se je zvijal iu rotil pri lanski volitvi ravno tisti dr. Delcott, ki jc zdaj največo siroto 8 tako surovostjo mučil in — žalil !" — Mi pa pristavljamo: kako more avstrijska vlada takega človeka med Slovenci plačevati? — Konjiško kat. politično društvo je o', avgusta sklenilo in odposlalo prošnjo do ministerstva, naj razpusti štaj. deželni zbor in razpiše nove volitve. — Idejo Južn o slovanskega kraljestva", ktera se med Hrvati oživlja, imenuje mag-jarski levičnjak Daniel Iranvi v člankih „Magvar Ujsaga", v kterih razlaga po svoje zakaj Hrvati niso več zaljubljeni v Magjarc, — kot ono idejo ki poleg drugih moti njih MOOletno zvezo z Mag-jari. — Mi želimo, da bi Irauvi prav imel, t. j. da bi se na Hrvatskem čedalje bolj udolbila v narod misel, da nema lepe bodočnosti ako ne v Slovanstvu. — Češki „Pokrok" govori o rrazsegu poravnanja" in pove, da se je s Hohenvvartom od strani Cehov dogovorilo predvsem o državopravnib razmerah, za ktere stoje vsi Čehi. A poleg tega se ni pozabilo tudi na druge dežele, kterim je bila dcccmbcrska ustava uri njena proti njih volji. Hohemvart je od cesarja prejel nalog z vsemi narodi pomifiti državo in njegove besede kažejo, da hoče temu nalogu vsestransko zadostiti. Češki povereniki so to morali za pravo spoznati in so svojo pomoti za vsestransko nagodbo obljubili. Kam (Čehom) ide za to, da bi bila monarhija močna, sposobna k naši obrambi. Na vladi je zdaj, da se tako dogovori z poverjeniki drugih dežel, kjer so avt ono mi stične stranke." — Tako rPokrok". Torej pride vendar-Ie vrsta tudi na nas Slovence. Naj pa vlada in tisti naši poslanci, ki bodo kot poverjeniki k obravnavanju poklicani, ne pozabijo, da pri nas ni in ne sme biti .pomirjenje mogoče, če ni dogovorjeno in izvedeno za vse Slovence. — Iz Carigrada piše nek Bulgar v „Jugoslavije", da se ena stranka med Turki trudi pregovoriti sultana, naj se v novic uvede stara janičarska sistema \ druga pak se muči poevrop-čiti Turke. Ker je vsaka od teh premala, da bi zmagala, ziblje se Turška pod Ali-pašern tako da ne more naprej ne nazaj. V tem položji jej tudi „prijazneje" razmere z Rusijo ne mogo koristiti, Avstrijski in augleški poslauec skušata dokazati porti, kako globoka je že jama ktero je Rusija Turški izkopala. — ,.Jugosl." tudi v tem listu zagovarja svojo misel, da morajo Jugoslovani osobito pa Bolgari in Srbi z orožjem v roki sami in nezanašaje se na nikogar svojo narodno slobodo in jugoslovansko federacijo izvojevati. — Srbi v ogerski vojvodini imajo ustavno pravico, na svojem narodnem cerkvenem zboru v K ari ovci h posvetovati se in sklepati o svojih cerkvenih in šolskih zadevah. Ker je pred dvema leti magjarski vladi prijazen patrijarh umrl, ima ta zbor valed svoje cerkvene avtonomije pravico novega cerkvenega glavarja voliti. Zdanji srbski zbor, na kterem so popje in posvetnjaki, ima tako odlično srbsko-narodno večino, da se more že naprej vedeti, ka bi bil izbran za mitropolita dozdauji administrator. Ker vlada magjarska tega narodnega moža neče imeti za načelnika srbske cerkve, prepovedana je 8. t. m. volitev. Proti temu Srbi odločno remonstrirajo. — „Srbski Narod" dementira, da bi bili srbski regenti Ristič in Blaznavac v mejusobnem razporu. Vlada v Srbiji ima eden in isti program in ta je edinstvo Srbov, in potem edinstvo vsega jugoslovanstva doseči. — Ruske rPeterburgskija Vjcdornosti" ome-čejo trdenje naših ustavovernih nemških protivnikov gr. Ilohenvvartu, kakor da bi Rusija bila protivna, da Avstrija gališke Poljake zadovolji. r Ruska nima nobenega uzroka, pravi omenjeni list, mešati se v razmere avstrijske vlade k njenim poljskim podložnim. Nam bi bilo še ugodno, ako se poleg Nemčije ustanovi močna slovauska država, ki bi ne bila nam neprijatelska". Dopisi. Iz tliMijsrškl. 5. avgusta, flzv. dop.] Za starogrških časov pulila so se grška ljudstva za rojstni kraj svojega Homerja, ki je zložil neumrljivi pesmi Ilijado in Odidejo — neumrljiva za sluga. Enako skoro se godi po Kranjskem, kakor je bilo čitati v Vašem velespoštavanem listu, da se zdaj v teh zdaj v onih ustavovernih možganih kakega nenarodnega župana porodi misel bar. Konradu podeliti častno mesijanstvo j v tem činu se je pridružil naš župan, bivši učitelj Franc Do lene, ki je večino občinskega odbora naklonil za vresnieenjc svojega predloga. Neki gospod je svoj podpis odrekel s tem, da mu niso znane uiti najmanjše zasluge barona Konrada za meugiški trg in resnico je govoril. Kaj pa je vendar župana napotilo do tega čina? Uzroki tega so iskati zgolj v osebnih namenih, v dosego kterih je porabil občinski zastop. Znano jc, da je bil g. Dolence učitelj, župan, poštar, usnjar, zakotni advokat, ekonom, štacunar itd., iu da je bilo pri mnogovrstnih opravilih polje presvete kljubu njegovemu mnogoletnemu šolmaštrovanju nezadostno obdelano, za kar je dobil strog opomin do svojih dolžnosti. Vedoč, da ne more vsemu kaj, se je učiteljstvu OdpOvedali Mislil se je še dve leti učiteljstva držati, da bi pri 40 učiteljskih letih imel pravico do kake penzije, križca ali javne pohvale. Odpoved pa je prouzročila, da se je hitro pokazal pokro- vitelj, in sicer v osebi bar. Konrada, kteri ga je počastil se svojim pohodom in izrekel obžalovanje nad njegovim odstopom in ga povpraševal po uzrokih. Zdaj pa g. Dolenec pričakuje, da pride K. s časom v ministerstvo in si hoče s tem ogla-diti pot do zadovoljenja svojih želj — do križca. Ni mi ljubo osebnosti na dan vleči, a v pojašnjenje vsega se jim ui ogniti. G. D. naj pa za svoje interese, kteri se bodo težko kdaj uresničili, ne rabi cele srenje; ako je b. K. zahvalo dolžan ali se hoče priporočiti, naj to zvrši v svoji osebi, a ne občnim odborom, ki večino b. K. ne pozna po imenu, še menj po delih. Iz \<»t run i*l*4»£ru. 9. avg. flzv. dop.j Tužna Slovenija, da ti tvoji najboljši, najvredniši, uajzvcstcjši sinovi pogosto in prerano mro ! Niso še zaceljenc stare rane, in že ti seka brezsrčna smrt druge. Tvoji najhrabrejši duševni korenjaki te zapuščajo drug za dru^m. Se nam krvavi srce po Tomanu, Jcnkotu, Tomšiču, Umcku, ktere nam je v kratkem ugrabila smrt v njihovih najlepših letih, in zopet točimo solze na novem grobu. Včeraj smo izročili tužnega srca črni zemlji truplo nepo-zabljivega Miroslava Vilharja. Umrl je na vratni bolezni, ktere kal jc nosil že dolgo v sebi. — Hitro se jc raznesla ta žalostna novica, in prihitelo je iz bližnjih in daljnih krajev (iz Ljubljane, Gorice, Trsta, Planine, Postojne, Razdrtega, Bistrice i. t. d.) lepo število sorodnikov, prijateljev, znancev in častiteljev na Kaleč pokojnega pokropit in spremit na zadnjem potu. K slovesuosti pogreba so posebno pripomogli rSokolci" s postojnsko zastavo in ljubljanski pevci. Prcdno so zapeli uadgrobnico, ogovoril je gosp. Nolli iz Ljubljane tužno v grob gledajoč blizo takole: „Dragi pogrebci! Žalostna naloga mi je, da spregovorim o možu, ki smo ga položili v grob. Z njim jc izgubila sopruga preljubega zakonskega tovarŠa, z njim so izgubili otroci preljubeznjivega očeta, sorodniki predragega sorodnika, prijatelji uepozabljivega, zvestega prijatelja, reveži milosrčnega dobrotnika, kterim jc pomagal s svetom in djanjem, — domovina najzvestejšega svojega sina. Miroslav! po tebi žalujemo in plakamo, tvoj duh pa plava nad nami v rajskih višavah. Tvoje truplo bode kmalu zasuto s črno zemljo, tvoje ime pa bo ostalo med nami in se častilo od vnuka do vnuka, dokler se bo slovensko govorilo, dokler bo tekla domača kri po našem srci, dokler bo živel zadnji Slovenec! Slava tebi Miroslav!" Govornika so polile solze — jok je bil vedno glasneji — zapustili smo pokopališče vsi s solznimi očmi. Pač imamo uzrok žalevati. Nočem tu naštevati njegovih zaslug, rečem le na kratko: Žrtvoval jc domovini imcuje in zdravje. Posebno si je pri- Listek. Olovoiea pri Majciejevcih. iPo Josipu Z?h>nki. poslov. Lavosl. Gorenjec — Podgoričan.) (Konec.) II. Mesec dni je miuolo po Grohovskej bitvi. Mi smo bili dobili pomoč, torej se je naša vojska brzo ojačila. Naš polk je bil v Varšavskem obližji. V tem se je Edvardovo iu moje prijateljstvo bolj in bolj čvrstilo in vsako treuotje sem imel priliko, da sem izpoznaval vrle lastnosti njegove duše. Nekega večera sva bila v zaupnem razgovoru. Zagledal sem, da Edvardu rudeča krabica gleda izpod razpete uniforme. Menil sem: to je ugodna prilika, dasi razjasnim njegovo skrivnost; drznil sem se torej, povprašal sem, kaj in kako, in moja izvedavost se je uasitila. Edvard jc začel pripovedati: „Znano ti je, da sem rojen Litvan iu sirotek; denes ti svojega burnega živenja vse obraze razgrnem, vse prav na tenko. Moj oča, bogat mož v Groduovskej gubeniiji, živel jc o Stanislavu Avgustu. Katarine druge ruska politika je vladala slabega vladarja; a vendar, narod — zaziban v spanje in robstvo v tem, ko so gospodovali knezi Laške hiše, probudil se jc deloma naposled, ali gotovo že prepozno, kako bi presuknil Poljsko politiko. Tako imenovani ^štiriletni zbor" je začel svoje delo, moj ded je bil poslanec v tem zboru. Moj oča je ta čas skončal svoje študije na Vileniskem vseučilišči. Ustava 3, due maja meseca je delo odredila zboru. Kralj je bil. prisegel na njo, kasneje pa, vojen po ukazu Katarine druge, prekalil jc svojo prisego. Teh imenitnih dogodeb ostanek — njih razvestije pa je ualog zgodovini, ona naj se peča z njim. Napoknilo je 171J4. leto; Koščiuško v Kra-kovu in Jasinski v Vilni jameta vzbujati vstajo. Moj oča je bil z Jasinskim in z njim vred je bil poslušen Koščiuškovemu načelništvu. A bil je v Dubienki in Baelavicih ; pri Majciejevcih pa je sovražnik ranil ga v nogo — Koščiušku na strani prav tisto trenotije, ko so načelnika vjeli — torej je moral zapustiti vojsko iu vrniti se domu. Neki umetcljcn zdravnik mu je kroglo vzel iz rane ; ali moj oča jc bil vendar-Ie šepast, po tem časi je hodil ob bergljah. Saj poznaš uaŠo zgodovino, — znaš, kako so Poljsko razdelili 1705. leta. Znaš, kake kanljive rade so se nam porojale pod Napoleonovimi prapori, — nade, ki so jih plačali potoci Poljske krvi; znana ti je tudi nesrečna vojska 1812. leta. Ker je narod bežal pred Rusi, moral je moj oča z materjo vred skriti se v Litovske gozde. V revnem šatoru, v naglosti iz vej iu smrečja spletenem, v snegu in najhujšej zimi, v rudečem žaru naših vasi, ki je bil sovražnik zapalil jih, porodila je moja polumrtva mati sina; ta sem jaz sam. Po dolgi, nevarni bolezni jc zopet ozdravela mati. Naše imenje se jc uničilo skoro vse povprek. Ogromne imovine nam je ostalo le še srednji del. Jaz sem rastel, moje zdravje pa je vendar-le zmerom bilo medlo. Pet let kasneje mi je mati porodila brata. Čafl je bežal dalje. Dijak pem bil na Vi-lenskem vseučilišči; brat je moral trinajstleten učit iti se v Kejdansko učilnico. Nekega dne je učilnici na zid zapisal to-le. „Živcla ustava 3. dne maja meseca. Vzeli so ga v vojake. Tega znam da nečeš, da bi ti popisal svojih roditeljev bolest. Vendar pa — osoda ni nikoli rada zadovoljna le z euo žrtvo. zadeval, da bi ubogemu, zatiranemu kmeta pomagal do boljšega stanja. Dcnes mi jo rekel priprost kmetic — čez 2 uri od Kaira doma: „Skoda, velika škoda za tega gospoda j ko bi bilo več tacih, ne bi nas tako drli, in ne bilo bi treba toliko go-sposk." — Prostemu ljudstvu ga ne bo treba priporočati v spomin. Kakor nobeden, tudi on ni bil brez nasprotnikov, marsiktero grenko je užil, nekteri naši gospodje ga niso marali j uzrokov ne bom razkladal, rečem le še: Ravnajmo se po njegovih svetih, učimo se od njega ljubiti narod iu svobodo! Iz I«lrij4* 10. avg. [Izv. dop.] (V zadevi društva „Sola",) Dopisnik iz „Dolenj-skcga" v „Slov. Nar." št. 91 je o našem novem društvu „Šola" izpregovoril zelo nepremišljeno besedo. Spodtikuje se namreč nad društvenimi pravili, kterih ni mogel prav razumeti. Dopisnik misli, da so pravila „Šole" morda cesarska po stava, po kterej bi bil kdo prisiljen in primoran, toliko in toliko društvu odrajtovati. Na dalje mu ne more v glavo, kako da bi se prav udje (učitelji in šole) za oseben dobiček pri društvu udeleževali. Po njegovem mnenji naj se dajajo darovi le v društveni namen. Kaj pa je društveni namen? Ni li podpora učiteljem in šolam? In li ui prav, da imajo do takih podpor od strani društva najprvo pravico tisti učitelji in tiste šole, ki se sami pri društvu vdele žujejo? Ce bi pa le revne šole iu slabo plačani učitelji, ki niso pri društvu, prejemali društvene darove, gotovo bi se nobena šola iu noben učitelj ne vpisal v društvo. Drugi domoljubi in Šolski prijatelji pa zopet niso za šolske namene tako darežljivi, da bi novo društvo z njihovo pomočjo cveteti moglo; kajti pri nas se ravno od strani zasebnikov za šolo malo — rekel bi — nič ne stori, in komaj bi bilo treba, da bi društvo rSola" imelo postavno moč, oblast in pravico, t i r j a t podpore za šolske namene, kakor jc dopisnik že mislil o našem društvu. Da je naš kritikar več paragrafov teh pravil tako malo razumel, da si jih je tako po svoje tolmačil, in jih potem tako krivično obsodil; moramo le obžalovati iu sveto vati, da naj jih še cukrat s p r e m i s 1 i k o m pre bere. Najprvo naj si pa zapomni, da društvo „Solau le želi, iu no sili in ue ukazuje, da bi pravi iu podporni udje redno odrajtovali vsak po svoji zmožnosti veče ali manjše letne donnske, ki so zaznamvani v §. 5 dr. pr. Dobrotnikom pa se tudi ničesar ne določuje; ti morejo povoljne darove uaklanjati, kakor jo vsakteremu ljubo. Dopisnik želi na daljo, da bi pri odborovih sejah društva ,,Sola" bilo najmanj 2 tretjini (8) vnanjih udov pričujočih; a no pomisli, da na ta način bi le ene seje, ki bi sklepati mogla; no pravili skup. Kako morejo odborniki iz raznih krajev Kranjske potovati v daljno Idrijo? Veseli bodemo, da le nekteri semkaj priromajo; vsaj drugi morejo pismeno svoje nasvete razodeti. Kar dopisnik govori o napravi okrajnih učiteljskih bu-kvarnic, v tem se tudi mi z njegovimi mislimo nekoliko vjemamo.; toda „Sola" bode mogla najprvo nakupovati revnim šolam učne pomočke, ubogim učencem učilne priprave itd. Za napravo dragih okrajnih bukvarnic, ki pa v istini pri nas ne koristijo kaj obilo, no bode mogla v prvi vrsti skrbeti. Kar zadeva druge nasvete, moremo dopisnika zagotoviti, da društvo namerava vse to storiti, ako bi dokisnik na to tudi opomnil ne bil. Ako bode društvo imelo dovelj podpore, bode dopisnika gotovo prepričalo, da pozna „koreniko in jedro" da pozna sredstva, s kterimi se more pomagati revnemu kranjskemu ljudskemu šolstvu. Osnovalni odbor. IZ Nv«»6 (v spodnji Rožni dolini na Koroškem), 9. avg. [Izv. dop.J V zadnjem dopisu sem omenil, da odloka zastran slovenske šole v Svečah še nismo prejeli, dasiravno je bila vloga že skorej pred dvema mesecema na c.Jk. šolski svet v Celovec poslana. Kakor blisk iz megle, tako nenadoma je prišel odlok 7. avg. na krajni šolski svet v Sveče, toda čujte! kako ga je rešil c. k. šolski svet. Tu imajo koroški domoljubi odlomek tega odloka, ki ga v origiualu postavim: „In Er ledigung lhrcr Anfrage vom 7., erhalteu 11. Juni d. J., in Betreff der liehandlung des dcutschcn Sprachunterriehtes in der Volksschule in Suetschah werdcn Sie iu Folge cinhelligcn Bcschlusses des Bezirksschulrathes auf den dem dortigen Ortsschul rathe mit hieriimtlicher Verordnung vom 10. Jau-1870, Nr. 290 de 1869, mitgctheilten Erlasse na M površje, kterim zbor v Za« ner des hohcu k. k. Landesschulrathcs vom 27. De cember 1809, Nr. 590, vveleher Uber das hochda-hin vorgelegtc und berucksiehtigtc Protokoli der dortigen Gememdcvertretung vom 27. Oktober 18« 19, Nr. 100, erfolgt gcvvescn, und \vird Ihncn bcmerkt, dass die Entscheidung Uber die Unterrichtsspraehe oder Uber die Erlernuug einer zweiten Landcs-sprache nach Auhoruug jener, vvelehe die Schulc erhalteu, uud die Erhaltung obliegt, nun nach § 37 und 38 des Gcsctzes vom 17. Jauner v. J Nr. 12, L. Gesetz, im ganzen Schulhezirke nur dem bobni k. k. Landesschulratbe nach § G des Volksschulgesctzes vom 14. Mai I809v Nr. 02, R G. B., und uicht der Gemcindevcrtrettuug zukonimt — Zdaj pa vprašamo c. k. deželni šolski svet kdo jc pa dosehmal vzdrževal šolo ? Solo je srenja s svojem denarjem postavila in učenika plačala srenja še sedaj plačuje učenika iu ga bode pla čevala še naprej, ko bo mogel vsak kmet 10 vsakega rajuša direktnih davkov še za šolo pla revati in vrh tega 0 kr. od vsakega otroka, ki šolo obiskuje. Po tem takem bi občine v slovenskih pokrajinah pri vsem ujenem težkem plačevanji za šolnino še pravice ne imeli odločiti, naj bi se njih otroci v materinem jeziku v ljudskih šolah učili in podučevali. Kaj tacega je le pričakovati od prusofilskega šolskega sveta v Celovcu, ne pa od pravih Avstrijancev. Iz ZitffrotMS. 10. avg. [Izvir, dop.] — Naš učiteljski zbor obeča večji, važnejši in sijaj-uejši biti, kakor se je to s prva mislilo, in s prva pričakovalo. Do denes je že veliko črez 600 Ijud-kih učiteljev svoj prihod naznanilo, in nove prijave še naprej dan na dan prihajajo. Naj večji kontingent bo razen Hrvatske poslala Slovenija, potem Srbija, Dalmacija, Ceska in Crnagora. Magjarskih učiteljev ne vem če bo celih dveh odstotkov, nekaj več utegne nemških učiteljev biti. Nepričakovano živa udeležba je znamenje, da jc zavednost jugoslovanskega c d i n s t v a in bratiustva že krepkejc korenine pognala, nego se to površno kaže. Pri vsaki tudi pri naj manjši priložnosti splava ta zavednost Le še več takih priložnosti, in sad, težimo, bo skoro dozorel. Učiteljski jrebu bo v političnim pogledu — in da bo tudi svojo razgovetno politično barvo imel, to se ne bo dalo ne preprečiti ue prikriti — dostojen paroli „turnertagu" v Brnu; — glede svojega humanitarnega pomena bo pa visoko nad njim stal. Pošljite nam braća Slovenci vse tiste vaše učitelje ki so v narodnem pogledu omahljivci in mlačneži l zagotovimo vas, da vam jih bodemo vse prekrščene nazaj poslali. V srce vsakega bodemo zasadili zdravo zrno slovanskega domorodstva. Pa tudi vi koreniti nemškutarji, za ktere „baptisma et chrisma perdita suut", pridite dole na učiteljski zbor, da se na oči in ušesa prepričate, ka jc ideja jugoslovanskega edinstva meso in telo postala. — Leto na leto se Zagreb bolj in bolj pre-tvorujc v dušno središče zapadnih Jugoslovanov, predstoječi učiteljski zbor jc novi dokaz tega. Naša vladna javna glasila so začela precej pokunjeno pisati. rAgraruerioa" je javno pripo-znala, da simpatije za Magjarc v hrvatskem narodu — in teh je že sploh tako malo, da še ni vredno o njih govoriti — bolj in bolj giuejo. „Agrenicrica" išče razlog tega v različni narodnosti. Res je, različnost narodnosti je prvi iu naj glavnejši uzrok, da za „prekodravsko braco", kakor Magjaroui Magjare eufeiuistično imenujejo, ne maramo dosta; sicer jc pa še veliko drugih razlogov, ki nas od njih odvračajo, in to bo — da vsaj nekoliko njih v misel vzamemo: magjarska junkerska oholost, s ktero se hrvatsko-slovauski demokratizcni nikoli ne bo sprijaznil, — neprenosljiva napuhneuost, Ko je bil vstal preiskavni sod vslcd Petro-gradske vstaje 1820. leta, zadel je sum tudi mojega očeta. Neko noč se pred našim domom vstavi voz, spremljali so ga kozaki; šestdesctlet-nega starčka so sklicali iz postelje in v Viluo odpeljali. Tačas sem bil v Vilni; to so bila meni kruta trenerja! Oča je bil v ječi, brat pregnan, mati pa jc mcdlcla v obupuosti: ne bilo bi čudovito ko bi bil poginil od bolesti. Očetova ječa je bila temna, vlažna bezniči-čica, razsvitljala jo je brleča svetilnica. Na po-lugnjili slami je ležal umirajoči roditelj. S solzami sem mu rosil otrpneli roci." rSolz ni treba, temuč krvi, ljubi moj sin," — omenil je starček. „ Edvard! poznam tvojo srce in vem, da se nikdar ne ponižaš, da bi za milost prosil našega sovražnika, mirno torej IcIiko zaspim. Preduo pa ugasnem, mi dedšiuo, dedŠiuo imenitno. Ti znaš, ljubi sin, da so me ranili pri Majciejevcih. Ko jc Koščiusko mej sovražnikom s svojega konja vohral in v obupuosti viknil: „tiuis Poloniae", tudi jaz, vodnik svojega orožja, zgrudil sem se na njegovi strani. Olovnica, ki me je bila zadela, shranil sem iu nocoj jo tebi izročam za dešino." Po teh besedah, mi je podal •o-le rudečo krabico in rekel: „Sin! — Ta olov- nica mora podreti sovražne prsi! Jaz umiram, ti pak učakaš krasnejše čase. Poljska prime za orožje še kteri pot, iu ta olovnica tu ti bode po-služua." — Krčevito sem krabico stisnil v pest, poljubljal sivoglavo očetu — pa ni govoril voč — mrtev jc bil. Razboleščcuega srca sem zapustil Viluo; nadejal sem se, da svojej materi v naročje najdem utjelto. — v A žalibože — ni jc bilo več doma; priprost grob na vaškem pokopališči je kril nje tolo. Toliko uezgod njeno srce ni moglo strpeti, umorila jo jc neusmiljena osoda. Tedaj sem izgubil vse, kar mi je bilo ljub«). Zapuščen na sveti nisem imel nikogar in ničesar, le to krabico: ta mi je bila oča, mati, brat in verna prijateljica; često sem jo rosil s solzami. Prebil sem vse leto v takovoj žalosti. Pregnala mi je naposled bolest vest o vstaji 29. dan novembra meseca. Skrivaj sem zapusil svojo vas in stopil v ta polk. Kmalu sem izvedel, da so vse imeuje vzeli mi; tedaj vse domače imovine nimam nič drugega, nego to olovnico. Ko sem bil v najhujšem ognji v Grohovski bitvi, hotel sem to olovnico upotrebiti za svoj namen, — ni pa bilo še pravega časa, predmeta — vrednega moje osvete — odločil sem jo drugi priliki. — To je moja skrivnost: Sodi zdaj sam, ali je moja otožuost uastopek ljubezni ali mizantropije." Nekoliko dni pozneje, 29. dan marca meseca, zgrmela je naša vojska čez Vislo. Blczu ob treh zjutraj smo jeli zaganjati se v vojsko generala Geismarja, a po eni uri je bilo že konec tega boja. zmaga naša. Trinajstega dne je bila bitva pri Iganiji: to je bila naše vojne najslavnejša prilika. V tej poslednji bitvi je bil naš polk v najvećem ognji. Zvečer, ko se je bila zmagoslavna vojska raztaborila na boljišči, vsak vojščak je iskal svojega brata, tovariša in prijatelja; jaz sem iskal svojega brata, tovariša in prijatelja: jaz sem iskal Edvarda. Prsi so se mi ožile od samega strahu, ko sem hodil po borišči. Korakal sem mej človeškimi iu konjskimi trupli, a često mi je noga spoddrsnila na zemlji, polskej od krvi. Prišedši na mesto kjer je naš polk uajkrep-kejše moral odbijati naskoke, izpoznal sem Ed-vardovo truplo; štirikrat je imel prsi prebodeue. Našel sem tudi krabico; odprl sem jo — a bila je prazna, — olovnica jc bila všla iz nje. Samokres — izstreljen, počival je v otrpneli roci. je javno spričalo gluposti, — v ničem, kakor k večemn v brkih in ostrogah utemeljen ehauvimzem, ki se naj ostreje v dveh besedah izrazuje: bog in Magjari (Vit drugo ni nič). Sicer pa nimamo mi Hrvati tudi prav nobene materijalne skupnosti z Magjari. Kar mi kupujemo, to kupujemo od inod, ne od Magjarov : kar pa prodajamo, to prodajamo drugam, ne na Magjarsko. Magjarska kultnra, če se sme o njej govoriti, pa tudi ni po tem, da bi nas kakor solnee k sebi vlekla. Hrvaški „mož", če o Magjari h govori, si jih ne misli tam za Dravo, ampak tam gore kje za Uralom prav daleč proč. — Glede poiniritbcnih razprav med Cehi in Hohemvartom, so — to se po sebi razume — vso naše simpatije na strani Cehov in druzih cislnjt. Slovanov. Po rešenji ogerskega vprašanja je v habsburški monarhiji Cesko vprašanje bilo gotovo naj silueje. Po njegovem rešenji pridemo kot tretji valjda mi Jugoslovani na red. Mi sami moramo na to da se naše vprašanje na dnevni red postavi« Glavno akcijo vzeli bodemo mi Hrvati v roke. Naš Zagorce pravi-: .,'saki si gradi kotce (h\c\) kak jegov otec". Tudi mi Jugoslovani zahtevamo za sebe pravico, da se smemo tako urediti, kakor se hočemo, kakor se moremo, in kakor to naj bolje vemo in znamo. Veliki upliv na politično situacijo na Hrvaškem bode imel izid prihodnjih volitev na Ogerskcm, kjer se že zdaj na nje pripravljajo. Deakova stranka, ki jc stvorila in do sedaj tudi držala in branila princip Avstro-Ogcrskega duvalizma, je bojda v popolnem raz-tvorenji. Ž njenim razpadam pride v prvej liniji naprava delegacij v veliko nevarnost. VeČina prihodnjega ogerskega državnega zbora bo za samo in zgoljno personalno unijo. O našej z Magjari sklopljenoj nagodbi pa brž ko ne, ne bo en kamen na drugem stal. Razen političnih strank se bodo pri prihodnjih volitvah na Ogerskcm tudi narod nostne poganjale. Za Srbe nas ni strah, oni bodo povsod same prevejanc Milctičjance izbrali, tudi o crdeljskih Rumunih smo preprični, da bodo pre cejšen broj svojih narodnjakov prerinili. Naj slabši izmed vseh ogerskih narodov so Slovaki, sicer se pa tudi od tam precej povoljni glasovi slišijo. Slo vaki so v marsičem slični Slovencem: krotki in tihi, pa delavni in pošteni. Kakor Slovenci so tudi Slovaki bolj za prosti narod literarno delati začeli, ker je pa njih delavnost veliko mlajša kakor na Slovenskem, še tudi zaželenega uspeha ni priro-dila, kteri pa o svojem času ne bo izostal, ravno kakor tudi pri Slovencih ni izostal. strategičen načrt naših nasprotnikov — da se vemo mi ravnati. Magjarski list „M. 1'jsag" se jezi na izrek „N. fr. Pr." ki pravi, da so Nemci v boji s Slovani in Magjari ustvarili Avstrijo. Zanimljiv je konec članka magjarskih novin, pravijo namreč: kakor ustvarjena, tako bo Avstrija razdejana. Hoj Nemcev s Slovani iu Magjari bo zadnji smrtni boj Avstrije. Pruski časniki ne tajc namena, kterega ima nemški cesar Wilhelm, ko pride na avstrijsko zemljo sniti se v Išlu z našim monarhom. ,,Vosi-sche Ztg.", list, o kterem pravijo da ga pruski car vsak dan bere, pravi da bode prikazanje sc nemškega cesarja na avstrijskih tleh — tolažbo in upanje dalo avstrijskim Nemcem. V francoski narodni skupščini jc bil predlog generala Charcutona o popravi organizacije francoske vojske za nujni spoznan in razdeljen med ude zbornice. Po tem predlogu bi morala Francoska na nogah imeti 1 milijon 050.000 vojakov! Pripomočna vojska pa še ni v tem številu. — Ako bode ta predlog končno sprejet, jc jasno, da Francoska na to misli, kako bi sc nad Prusijo maščevala, kader prilika pride. V Versailu se vrši velikanska sodba nad parižkimi uporniki. Pozvane so in preslišujejo sc priče, ki potrjujejo nečloveška dela komunistov. Obtoženci, posebno glavni sc obnašajo jako prevzetno in ne taje svojih moritev, požiganj in podiranj. Poroča se iz Petro g rad a preko Pariza, da je ruski car francoskega generala Leflo-a srčno prijazno sprejel. Trdi se, da je car izrekel živahno sočutje za Francosko, obžaloval odtrganje Elzasa in Lotringna ter tajil da bi Rusija imela s Prusko kako zvezo. in je preživel že več nego en roman. Gotovo se bo skoro kaj čulo o njegovem delovanji, * (Drago vino.) Menda sc še nikdar ni nobeno vino tako drago prodajalo, kakor pred kratkim na Dunaji. Neka zapuščina namreč ponuja 15 steklenic (boutcillc) Tokajca od leta 1S27 za 300 gld. Vsaka sklenica bi veljala tedaj 20 gld., ali bokal 40 gld. * (Čitalnic a Roj anska) je, kakor se nam iz Trsta piše, napravila G. t. m. glavni zbor, kteri je zarad raznih okoliščin bil od 23. p. m. na G. t. m. prenesen. Čitalnica, kakor sc izvidi iz letnega sporočila, jc duševno napredovala. Napravila je 10„bcscd", predstavljala 8 glediščnih iger, dala 5 krasnih plesov in več drugih zabav in veselic. Volitev se je vršila v prav lepem redu; dve tretjine udov jc volilo. Voljeni so bili za predsednika: gospod Matija Žvanut, znan rodoljub, za odbornike: prejšnji tajnik g. Dolinar, potem gg.: Rožička, Dum, Katalan, Piščanc Luka iu Frluga. * (V r a n s k a u il r o d u a čitalnica) napravi 20. t. m. „besedo v čast rojstnega dne Nj. cesarskega veličastva," tombolo in ples. — Odbor je dovolil vstop vsakemu poštenjaku, akoravuo ne bi bil ud. Vse rodoljube, kakor tudi druge lojalne državljane bližnje in daljne vabi uljudno k tej vzajemni svečanosti odbor. Politični razgled. Kako stoji z nagodbo v notranji pol i t ki Avstrije, jc razvidno iz „Pokrokovega" članka, kterega obseg na drugem mestu p rio b čujemo« Pristaviti je še, da tudi nemška „Bohemia" pripoveduje, da so Cehi dogovorili se tako, da se hočejo udeležiti skupnega državnega zbora, da priznajo kot zajedne ali skupne zadeve monarhije: finance, kultus, (?) pravosodje in deželno policijo. Vladni listi si prizadevajo Nemce pomiriti z dokazovanjem, da če hoče vlada biti pravična vsem narodom, mora tem bolj boteti biti pravična Nemcem kot najmočnejšemu" narodu. V graškem „nemškem društvu" je neki g. lluber glede slovenskih volilnih okrajev tako-le govoril: „Na dolenjem Sti .skeni so čisto posebne razmere. Mariborskemu nemškemu društvu lahko z dobro vestjo prepustimo, da bo za-sc skrbelo. V Celju pa, kder sc jc po prej tako živo delalo, je zdaj, kakor se kaže, politično delovanje opešalo. Tu bilo bi agitacije iz Gradca potreba. V Brežicah in Ljut o-meru jc nemška stranka prav živahna, toda le v uekterib krajih kaj opraviti zamore. Na dolenjem Štirskem bilo bi za nemške stranke prav rodovitno polje. Cesarje zdaj treba, jc živo poganjanje iz Gradca, in da sc graški društveniki udeležujejo vseh ljudskih shodov." — Tu imamo Razne stvari. * (Naš rojak in rodoljub g. Ivan lirc-lič), rudniški ravnatelj, kterega naši bralci po znajo iz enega zadnjih listkov (,,Potopisnc črtice po Bosni"), našel in odprl je v severo-zapadnem Ogerskcm v Szcrednve (Srednje V) velikansko zaklado premoga. To hode za tamošnje uboge slovanske prebivalec (Rusine) velika sreča, ker si bodo mogli s to obrtnosti do premožnosti in blagostanja pomagati. To bode tim lagljc, ker gosp. Brelič jemlje, kjer more, najraje slovanske delavce in rudarje. * (Imenovanje.) Minister uka jc imenoval suplenta Luka K u ns teka za pravega učitelja na gimnaziji novomeški. * (Službe) so razpisane na mestnih ljudskih Šolah v Ljubljani, in sicer za učitelje po 500, eveutuelno 450 gld. na leto, za dva podučitelja s 400 gld. na leto. Prošnje naj sc vlože do zadnjega t. m. pri magistratu v Ljubljani. * (Razpisana jc služba) pristava pri deželnih in zemljiščuib knjigah pri c. k. deželni sodniji v Ljubljani s sistemizirauo plačo s»x> gld. Prošnje z dokazom znanja slovenščine naj se vložć v 14 dneh pri predsedstvu c. k. dež. sndnijc. * (Nova služba.) Pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani je razpisana služba nadzornika gozdov za VOJVOdinb Kranjsko. Ta služba nese letne plače 1500 gold., ktera sc vsacih pet let za 100 gold. poviša, a 2ra počastili na zadnji poti, poselim i pa'ljubljencu pokojnega — .Južnemu Sokolu". «foKt»|iliiH "VlllinrJevH, soproga. Evgen. .lusipina Pceinroii, Dragotinka Dolenc. Franc, l.juhoslav, Villiolmina, Ivanka, Dr. liiiiko Dolenc, Ljudevit Premroii, zeta. f-/il-it.'ii io i ,i I "i i v<; rti i 11 ii 'il n 11; M :ir t i ti .1 c I n \. -i i ■ k Tiskar: F. S kaza iu drugi.