^Največji slovenski dnevnil^ll
▼ Združenih državah	|
Velja za vse leto . . .	$6.00 B
Za pol leta.....$3.00 ~
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
|fej'j—"
111 The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
1
u
<*ELETON: COBTLANDT 2876.	Entered u Beoond OIms Matter, September 21, 1908, aft the Post Office at New York. N	Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: COBTLANDT 2876	
NO. 301. — ŠTEV. 301.	NEW YORK, TUESDAY, DECE MBEB 23, 1924. — TOREK, 23.	DECEMBRA 1924.	VOLUME XXXII — LETNIK XYXT1
____1 _ ___ _________ _			
CILJI IN NADE RUSKIH MONARHISTOVIgompersova vdova
Sovražniki Trockija izjavljajo, da jim ni bil dosti "rdeč". ' nasprotuje oporoki
''Preveč se je nagibal proti desni strani," je rekel	-
Zinovjev v svojem pogovoru glede politike padlega Gompersova vdova bo nasprotova-vojnega ministra. — Trocki bi se v gotovem slučaju la oporoki svojega moža, znane-tudi s socijalisti pogajal. — Zadeva velikega kneza ga delavskega voditelja. — Za-Ciri"a.	pustil ji je Je interese, ki priha-
jajo iz njegovih posestev.
NAJVEČJI AMERIŠKI PODMORSKI ČOLN.
te k opravi javnih zadev. Članek tudi dostavlja, da skuša Trocki ustvariti nekako desno krilo v stranki.
zeaia. Poročila sta se spo-I mladi leta 1921. Takrat je bil on star eno in sedemdeset: let in dna '.osem in trideset. Prva oporoka je
Berlin, temena, 22. decembra. — Kopije "Pravde , _
,r , .	i •	1 Washington. I> C os> dee —
sovietsk^ira urana v Moskvi, nam razodevajo naravo ar- ,, ^ , A. "
*	, . 1	t,	x	• \	i	Mrs. Samuel Gompers. vdova po-
munentov, ki so omogočili velikemu trumviratu ruske po-	predsedmka American
Jirike. — Kamonem, Zmovjevu m Stalinu. — oropati Le- Federation of Laboi% bo nasproto. ona Trockija njegovega vpliva ter ga izgnati v prognan- vaJa oporoki svojega moža v t«ž-stvo na Krim.	bi, katero je vložila danes. To ugo-
V	"Pravdi"' je objavil Zinov jev. načelnik Tretje in-, vilo je po<lal kapitan Julius Pej-ternacijonale, članek, kojecra namen je pojasniti program ser. njen pravni zastopnik. Mrs. j Trockija. kateremu so drujri voditelji nasprotovali.	Gompers se je vrnila na svoj domr
Zinovjev trdi, da se nagiba Trocki preveč proti des-v Washington, a odklonila vsak
niči in da skuša oropati sovjetsko vlado sedanjega vsemo- P°?ovor « časnikarji glede oporo-,
<p?neea stališča s tem, da bi pripustil buržuazijo in kmc-ke ali *P,rov> M Jih ;ie raofce
-- -	--	imela s svojim pokojnim možem.
komunistični!	o5e v
itero je sestavil 8. novembra teko-
leega leta, zapustil glavni del svo-"Isto politiko," je rekel Zinovjev, "je tudi zasledo-j^ lastnillc ohem svojim ^^
vala Tretja internacijonala. Trockija se dolži, da je pod-)(nijam Henrieti in Ethel Mitehel
piral reakeijonarne elemente v drugih deželah, ki so ime- ter svojim trem sinovom. Svoji
le stike z Rusijo-"	j vdovi je določil "najmanjši del"
Zinovjev je tudi posvaril narod, naj ne veruje izja- kot ga določa postava.
ram ameriških kapitalistov, ki neprestano poudarjajo, j Septemibra meseca leta 1921 je
da so miroljubni.	jsestav.il Gompers prejšnjo oporo-
Trocki in bil baje celo pripravljen posoditi se z zaui-;k<>, v kateri je zapustil vse svoje
čevanimi socijalisti ostale Evrope, — vsaj kot trdi Zinov-:P^ženje svoji ženi. Sedanja
-jev, - in obstajala je baje nevarnost, da si pridobi res-^do™	Jf ,lJeg0V*
nične pristaše v vrstah ruskih in drugih evropskih delav-i
cev.
V	številnih ozirih so slična ter očitanja, onim, katera je dvignil Trocki proti Kamenevu, Stalinu in Zinovjevu. biIa razveljavljena in na prvii stra-
V	svoji knjigi, naslovi jen j "Leto 1917". je rekel vojni n\ je zapisal zamrli predsednik fe-iniiiister, da so ti voditelji opustili čiste principe komuni- deraeije: — jaz preklicem to oj>o-zma in da se nagibajo na desno stran, vsled česar se bo roko.
vrnil v Rusijo sovraženi kapitalistični sistem.	j A'nekom poročilu, ki je prLšlo v
Pariz Francija, 22. decembra. — Komunistični stra- i Washington, se je gladilo, da je h o vi ki so se pojavili v An-lil i tekom zadnjih parlamen- napravil Gompers tretjo oporoko,
ianiili volitev ter tudi v Franciji, so dovedli do resnih po- a Pra™ ^topmk njegove žen«
, ,	„	n	r__„, „,„	mi vdove ne ve nateesar o tem.
govorov cd^de možnost* povratka Romano vice v na ruski	.
^	-	1	Ko 'je odpotoval Gompers na
prestol.	i-i 'konvencijo v BI Paso, je bila nje-
Veliki knez Ciril, ki se je pred kratkim proglasil car- ?ova fcna hohm iQT ga raditega ni
jem vseh Rusov, ima svoje pristaše, a v \e niso vključeni m0lgla spremljati.
šrevilni člani carske družine, posebno pa ne veliki knez^	-
Nikolaj, ki je bil vrhovni poveljnik ruskih armad tekom
-vet ovne vojne.	i DOSTI MRTVIH RADI MRAZA.
Proklamaeiii Cirila je v glavnin nasprotovala mati	-
umorjenega carja, ki živi na Danskem.	j Chicago, 111., 22. decembra. —
f'iril Voče nostati car ler imenovati Nikolaja vrhov-j V Srednjem za padu je prevlado-
nim poveljnikom armad, kakorliitro bo prišel dan restav-	preteklih par dni
.J	'	zlo vrvme, a včeraj je postalo ven,
1 lCi]e.	^ __	<lar nekoliko grorkejše.
Možnost take restavracije priznava le malo Franco- ^ ^ w je nekaj ~asa
zov ter le malo ruskih izgnancev, ki žive v 1 niiziK Ko-	^ mcstu in okoQici sc Je
mannviči, katere so zanemarjali in omalovaževali v Parizu pomaknil v iztočno smer ter je za*
;n drugod izza stnno&lavljenja carja in carstva. so zopet del s ^^ silo New York in oko-
posttili predmet vsakdanjh pogovorov.	_	pieo.
Celo sovjesko viado je baje navdala ista ideja V po-j v Chicagu samem je podlemu
rodilih iz Moskve se glasi, da se je uveljvilo vse varnostne mrazu več oseb. večinoma sta rej-
odredbe proti nmarhističnim a<ritacijam.	in tudi v Clevelandu in dru-
Riga, 22. decembra. — Železniška postaja v Revalu	okrajih Illinolsa je bilo opa-
„ 'fonfniiT IIDMIMN * UWU»«g* i
Slika nam predora V—1, najnovejši in največja podmorski čoln. ne le Združenih držav, temveč ce!e«ra sveta.
slaya italijanskega fašizma se manjša
velika komunstična
ZAVEZNIKI NOČEJO OBITI IZ KOLINA
Pravijo, da Nemčija še vedno tajno obrožuje ter se pri-pravlja na voinc. — To je seveda le izgovor za na-daljno okupacijo. — Nemški poslanik v Parizu. — Poročilo zavezniške vojaške kontrole- — Izjava ravnatelja zunanjega urada, Larocha. — Nemčija je ugodila vsem zahtevam.
Musolinijevi nasprotniki pravijo, da imajo rajši revolucijo kot pa nove italijanske volitve pod Mussolinijevim režimom.
zgorela in splošno se domneva, da je bilo to delo komuni-
stičnih po/igalcev.
Tekom požara so se završile v poslopju številne manjše eksplozije. En vojak je bil ubit.
Vojna sodišče v Kovno, Litvinska, je obsodilo štiri komuniste na smrt in številne nad al j ne na večje zaporne l-.izni, ker so baje skušali naščuvati vojaštvo na vrtajo nroti obstoječemu režimu. ___
KAZEN ZA PREJŠNJEGA RUSKEGA KNEZA.
Berlin, Nemčija, 22. decembra Knez Aleksander Trubeckoj, sin* admirala Trubeokoj, je bil včeraj obsojen radi obtožbe poneverjenja in or o panja potnikov na ječo štu-rih le* in treh mesecev.
Mladi kmez se je izkaizal že preje kort tad v vlakih, a je omejil svo. je delovanje na -eksprersne in dru-jie luksurijozne vlake. Nakradel je velike svote denarja ter številne dragulje predno mu je bilo mogoče dokazati kako napako. Njegova aretacija je bila izvrstna na brzovlaku, ki vozi iz Berlina v Frankfurt.
Truibeckoj je služil pod generalom Denikinoan tekom državljanske vojne v Rusiji. Pozneje je prišel v.Berlin, kjer se je poročil z neko osemnajst let *taro hčerko nekega nemškega delavca. Nekaj
časa se je preživljal kot: natakar, a se nato posvetil bolj dobička-nosnemu delu ropanja železniških potnikov.
žita več smrtnih mraza.
slučajev vsled
Rim, Italija, 22. decembra. — Ko je prišla v pariamientu na površje nova votiiilim predloga, je na letela na splošen odpor. Nasprotovali so ji vsi člani opozicijskih strank.
Člani opoteicije. se strinjajo v mnenju, da je namen nove volilne predloge zasenčiti važna poli-tičfcia vprašanja.
Vsi kot en mož izjavljajo, da sc nove volitve ne smejo vršiti pod sedanjim fantovskim režimom, kajti v tem slučaju bi ne mogla priti vpoštev resnična volja naroda.
Namen nove volihie predloge je obrniti pozornost od važnih političnih vprašanj ter tako zbegati narod, da bi bilo mog-oče vladi tudi 'zanaprej ribariti v kalnesm.
Rečeno je. da ima jo fašisti v po-slanskil zbornici večino, toda ta večina je le navidezna.
Med prihodnjimi volitvami in fašistovsko vlado ne sme bit/i nobene zveze.
Eden izmed voditeljev opozicije je ogorčeno vzkliknil:
— Dosti rajši imamo splošno revolucijo kot pa volitve pod faši-stovskun režimom.
Največji nasprotniki fašizma so stari italijanski doplomati kot na. primer Giolit.ti in Salandra.
Pariz, Francija, 22. decembra. — Soglasno z ver-saillsko mirovno pogodbo bi morali zavezniki najkasneje do 10. januarja prihodnjega leta izprazniti Kolin in okolico tega mesta.
Toda kot vse kaže, se to ne bo zgodilo. Francozi se namreč izgovarjajo, da Nemčija še vedno na tajnem obo-rožuje ter da je nevarnost nove vojne na vidiku. Edino-le nioena in dosleda vojaška kontrola zamore to vojno preprečiti.
Zavezniška vojaška kontrolna komisija, ki izdaja vsakih štirinajst dni natančna poročila o dogodkih v
AGITACIJA V FRANCU!	(la Nemcem ni mogoče zaupati ter da
mjliftuun f iiniiuui so ria razpoIago neovrgljivi dokazi o njihovem oborože-
— • yanju. Le pet tisoč ljudi se je otoralo p«. Nem?kj poslailik v Pari von Hoesch, je bil v av-zivu, naj se zbere velikansko ko-;	, »	.	. ' '' . _ nudistično armado. P1*1 ra^-atellu fencoskega zunanjega urada La-_ roehe-u ter mu rekel, da bo Nemčija le s težavo zadostila
Pariz.
Mrzlo
t tisoč policistov sta ohladiia nav- Pristavil je, da je Nemčija dosedaj še vse plačala dušenost francoske rdeče armade,, kar s<.i zahtevali od nje, o bodočnosti pa dvomi, ki se je zbrala včeraj na Sainij Laroelie se je izgovarjal, da imajo pri evakuaciji od-Gervais -poljih. Le pat tisoč soci-: Jočevati vsi zavezniki in da bo popolna evakuacija mo-j al i»t o v se je odzvalo pozi\-u, ki ^oča šele po skunini zavezniški seji.
je bil ozmanjen na vse strani. | Končno porodilo vojaške kontrolne komisije bo de/
spelo prepozno, da bi ga bilo mogoče že pred 10 januarjem uvaževati.
Pri vprašanju izpraznanja bo imel poglavitno be-
iz, Francija. 22. decembra.'''"sein -"btevam Dawesovega načrta, če bodo zavezniki še vreme ter navzočnost dva: napre j v okolici Kolina.
ATsL navzoiči so se treslii, ko so poslušali pridige o fašistovski ne-: varnosti in nikaikega nereda mi bilo opaziti.
Komunistični voditelji so organizirali "rdečo gardo", da zavaruje miir. Nekega komunističnega mladiča, ki je bal kljii'b mrzlemn m-nicnu toliko korajžcin, da je vzkliknil: Naj živi komunizem! — so pretepli žandarji njegove lastne stranke.
sedo francoski maršal Foch.
35 MRTVIH VSLED ZASTRUP-JENEGA ŽGANJA.
SAMOMOR ANGLEŠKEGA LA-DIJSKSKEGA KAPITANA.
GRŠKA JE NEVTRALNA Z OZI ROM NA ALBANSKE ZADEVE.
NOVI FRANCOSKI POSLANIK PRI ŠPANSKEM KRALJU.
Madrid, Španija, 22. decembra.
Novim fratneoskim poslanikom za
Špansko je b-il imenovan baron dr
.. . i * j	Perettii de La Rocca. Danes ga je
a se nato pos^-et.ll bolj dobička- ^	. w . . . ,
. -'sprejel v avdijenei spanski kralj,
KOLIKO PRISELJENCEV JE DOSPELO V ZADNJIH ŠTIRIH MESECIH.
Ikaiteremru je t uda izročil svoje po* verilne 'listine.
Novi poslanik je zagovarjal potrebo tesnejših in bolj prijateljskih zvez med Špansko in Fratn-eijo.
Delavski department izjavlja, da je meseea julija, avgusta, septembra in oktobra doispelo v Zdr. države 90.294 priseljencev.
V istem času jfrh je bid o 8773 poslanih natzaj in 2899 deportiranih.
MORILEC ŽENE BO DVAJSET LET ZAPRT.
London, Anglija, 22. decembra. Xa vprašanje anglleškega poslaništva je odvrnila grška vlada, da se ne bo vmešavala v albanske zadeve.
Glede albanskega vprašanja bo ostala popolnoma nevtralna.
Philadelhia, Pa.. 22. decembra. Včeraj se je ustrelil v svoji kabini Robert T. Marshall, kapitan londonskega parnika "London Exchange". Mornarju so izjavili, da je bil že dolgo časa jako melanholičen.
Kaj ga je gnalo v smrt, se ni mosrlo dogmati.
LIGA NARODOV SE BO VMEŠALA V ALBANSKE ZADEVE.
Ženeva, Švica. 22. decembra. — Gene rail ni tajnik Lige narodov Str Erie Dnummond. je izjavil, da bo .sklical posebno sejo Lig i nega sveta, kojega naloga bo uravnati spor. ki j<* nastal med Albanijo in Jugotslavtijo.
Liga pričakuje odgovora beograjske vlade glede ohdolžitev Albanije, da Jugoslavija podpira z orožjem albanske vstaše.
Dve nadaljni žrtvi sta umrli in število žntev \-sleil zavživanja zastrupljenega adkohola je naraslo na pet in trideset. Število alkoho •ličnih paeijentiv je naraslo v zadnjih par dnevih na sto in dvajset in med temi je bilo tudi šest žensk.
varuje za slučaj priznanja sovjetske vlade.
Pričakuje se sestanek minLstro> Male entente zaradi rešitve tega vprašanja.
ŠPANSKI PISATELJ IBANEZ POZVAN NA DVOBOJ.
Pariz, Francija, 22. decembra. Vse to je seveda ugibanje, kajti' Iz Madrida poročajo, da je Benig-
poltaa resnica bo prišla na dan šele po praznikih.
MALA ENTENTA IN SOVJETI.
V EGIPTU SE BODO VRŠILE NOVE VOLITVE.
Kairo, Egipt, 22. decembra. — Nocoj zvečer je sklenil kabinet razpustiti egipčanski parlament.
Tozadevni dekret bo jutri podpisal in izdal kralj Fuad.
Nove volitve se bodo vršile po preteku 60 dni. Parlament se bo j vnovič sestal deset dni po volitvah.
V Newarku, N. J., je včeraj obsodil sodnik Porter S al vat ara I) 'Agoettina na dvajset let ječe, ker je ubrl v prepiru svojo ženo Terezijo.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. .Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, 'ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni nas zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., ■_ 82 Cortlandt St., N. Y. C.
KOLIKO
JE ZAPUSTIL GOMPERS.
SAM.
Washington, D. C.. 21. dec. — Pokojni delaivski voditelj Samuel Gompers je -zapustil $30.000. V gotovimi je zapustil $10.000, njegovo posestvo je pa vredno $"20,000. Oporoko bo izvedel njegov najstarejši sin.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 4 GLAS- NARODA* NAJVEČJI KLOYENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
V dobro poučenih krogih se govori, da je Cehodlovaška predložila Jugoslaviji itn Romuniji pri-zanje sovjetske vlade v Moskvi. Čehoslovaški politični krogi smatrajo to za potrebno zaradi učvrstitve mednarodne utabilizacije.
Cehoslovaška vlada je sklenila, da saima stori to, če bi Romunija in Jugoslavija odklonili njen predlog. Misli se. da je ta čehoslovaški nasvet izzval predlog Romunije, da se sprejme Poljska v Malo en-tento in da se s tem močneje za-
no Valera pozval na dvoboj slavnega pisatelja Blasca Ibaneza, ker je slednji sramotil španskega kralja Alfonza in diktaitorja Primo de Rivero.
Blasco Ibanez je izjavil, da sprejme vabilo. Dvoboj naj se vrši kjerkoli, samo v Španiji ne.
POZEN PRIHOD PARNIKA.
New York, 22. decembra. — Pannik 4'Leviathan", prejšnji nemški parnik "Vaterland" je dospel v New York z neobičajno zamudo štiri in dvajsetih ur.
Moral se je boriti z velikimi viharji. ki so divjali na Atlantiškem oceanu.
IZJAVA
SENATORJA LANDA.
COPE-
Washington, D. C.. 22. dec. — Senator CopeiSand iz New Yorka je izjavil, da bo sedanji župan mesta New York. Hylan, zopet izvo ljfn na dosedanje mesto.
JUGOSLOVANSKO IZSELJEVANJE V ZDRUŽENE DRŽAVE.
Zaradi male izseljen iške kvote je izdajanje viz za doseljence v jZdružejne države zelo omejeno. Tako na primer se je v Šibesniku (Dalmacija) oglasilo 125 oseb. Vi-ze so pa dobile saimo 4 osebe. Vsi prosilci so bile žene, ki imajo n*>-že v Ameriki. Takim prosilcem se daje prednost.
V Splitu se je oglasilo 200 oseb za vize; polovica njih. so italijanski državljani. Vize je dobri o
n30il3.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeč«; JUGOSLAVIJA :
1000 Din. _ $15.90 2000 Din. —$31.60 5000 Din. — $78.50
Pri iwlr»Tilih, ki znašajo manj kot kot en Uiti dinarjev rsčunamc po«ebe} IS centov za poštnino In druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni tekovnl mi".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE.
200 lir .......... $ 9.70 500 lir..........$23.25
300 lir .......... $14.25 1000 lir..........$45.50
Pri naročilih, ki znašajo man; kot 2M lir rafemamo posebej po 15 centov za poštnino in drage stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
Za posiljatve, ki presedajo TETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOČ
UR dovoljujemo po mogočnosti če poseben popust, f rednost Dinarjem In Uram sedaj nI stalne, menja m Tetkra* In Mpr> šaknvano; Is tega razloga nam al mogoče p »is ti natančne eene vaaprs,
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO 1
najkrajšem Času teb kačunamo za strošku
Denar nam je poslati najbolje po Domestic New York Bank Draft.
Order aH po
FRANK SAKSEB STATE BANE _ 82 CortUndt Street,	New York, N. T.
Telephone: Cortlandt 498T.
r
i
"glas naroda"
M«.Y|
CA Cmtntlta)
MNk MMU^
UMI« BBNKVIB.
las« of Brni » Corttan«
tu« CwyntloB an« Borough of Manhattan,
WW Yt V*!, M. Y.
• tAl NARODA (Volaa of th« Ptopto)
Ca «nte *m* ««]■
X iwry Pt ixwpt Sunday UK Wrtlin. flat u Amrlko
la
ca ca
,Za Now York
i pol laU M IZa Inozemstvo tU* Za pol lata —
Poglavje o ameriški "prosperiteti".
Ig. Mušič, Ho-boken, X. J.
Vedno bolj se širijo vesti o pro- konca in potem vržen iz službe speriteti ameriškega delavstva ši- bree sredstev, brez denarja.
roon Združenih držav. Dotieni gospodje imago v mislih strokovno organizirane delavce, ko jih organizacije so tako močne, da vsaj deloma kljubujejo raznim posku-
Bil je primorcn da prosi, a pri tem se je navadil, videl je, da sc brez stamo »■lija tudi živi, čeprav patsje življenje in da se brez dela tudi je. Ako ne dobi iz dobrih rok.
10 r«r-. ir
SMO
M ..r<M. ■ iTM . _____M H
Subacrlptlon VooHy
Atfvortloomont on Aoroomorrt
•ioo Noroao" Izhaja vsaki dan IrvxomH nadalj la praawlfcaa.
oroa po*»iu trn coebnootl ao no priobčujejo. Donar naj oo WoiotoII «jaf «o Honor Ordar Pri apremambl kraja naročnikov, proalmo, da a* i nidi »rojtujl aiToJUčo nuna nI, <3o hitreje najdaaBO aaalomlkn.
" O L A a NAHODA" it.oai atraat, Borom* of Manhattan, Na»
▼alophona: CortSandt «87t _
ki se ne zavedajo svojega obsfto-ja «11 ki jih je revščina pripravila, da garajo za vsako ceno.
Ne vidijo, da dela oče za nesramno plačo 12 do 18 dolarjev na fteden, s katero mora preživljati pet ali še več oltmok. Ne vidijo revne družine desetih oseb, živeče v par luknjah. Ne tistih, ki prebivajo po tzaduMLh. ikleteh in katerih 8—12 letni otroci prodajajo
.	. y „	... časopise po ulicah in po lokalih
Se z daj. ko je Manuel Gompers pokopan, objavlja ter po^ajah ojb načneim -a5m,
i:ypitaii>ti«"iio časopisje komentarje o njegovem življenju {la se prežlvc. oni ne vidijo, brez
BLAGRI PRODUKCIJE
som delodajalcev pri trganju plač. «i bo sam poiskal potom nasilja.
Ne spomnijo se pa ogromnih Od tam izhajajo bandut-je in od mas delavstva, ki je dnevno izko-' nikjer drugod, riščano od tisoč in tisoč krvosesov. To je ogTomna masa ljudi.
Gospodje ne vidijo žensk, ki garajo za deset ali dvajset dolarjev tedensko. Ne premislijo, ko-liko se danes za dvanajst dolarjev dobi.
Oiii predstavljajo javnosti kot zrcalo organizirano delavstvo in pozabljajo, kolikor se mora organiziran delavec boriti ravno z njimi i, da sa obdrži to. kar mu po vsej pravici gre.
Niitii malo jih ne briga najnižji sloj.
Ako srečajo moškega, ki se mu
Peter Zgaga
"Irnr.i tiovodano- očitajo Gomperstl, da ustavi in prosi za danar aE kosilo. ž«.jn- Pa samo >:e jim -odgovarja, silil delavcev, naj liapiio vse svojf mo- K,ln ti 'Jijudje, ali jih iti beda četudi glas-« iraSojo slišati in od-
Novice iz Slovenije.
'4 Ljubimec'' pod posteljo.
Na viško stražnico je prihitela
od daleč lakota bere z obraza, z
ill delovanju.	'posedmh, ki se klatijo po ulicah in!o,IPeto ^ajco «a vratom, umaza-
Vsi brez izjeme era v splošnem hvalijo, pri tem pa parkih.	j110> tla težko barvo dolačiš, trša-
V se en O naPli^ujejo, Cta pokojni Gompers ni posvetil do- Ne, ne gredo v nižje dele mesta, las ter raiztrganih čevljev, sod-volj pozornost vlojji, ki jo iL!'ra delavstvo V splošni pro- kjer žive najnižji on najrevnejši. Je takoj izrečena: booan. člukeiii.	kjer te na. vsakih sto korakov kdo A zakaj je to .se nikdar ne vpra-
Z drugimi bese ni dovolj dosledno silil__________, __„„___x
,. ,	• « .	i i ••	.vrgla tja?	govor se glasi:
ci ter naj zvečajo produkcijo.	„ . . , .. , . , ® . ,	.. .
„ '	. ,	. , . . .	. t t . i Mogoče le bil pred lotom dni To le odmev prospeautete ameru-
Gompers 111 bil človek, da bi javno pridisroval m za-	,	• i	i -i i i
1 ' i1. . i! dober delavec, a izkoriščan do skega delavstva. ;ro\arjal sabotažo, istočasno pa tudi m vihtel bi* a nad de-(	_
lavci ter jim prigovarjal, naj delajo, dokler jim žile ne
popokajo.
Kapitalisti so si zamislili nov tip delavskega vodite-.'ja, ki bi v prvi vrsti odgovarjal njihovim ciljem in željam ] Na čelu delavske organizacije hočejo imeti moža, kij silil delavce, naj producirajo kolikor največ mora jo J če«V da edinole na ta način lahko izsilijo i'< delodajalcev ^ratjWa 0 iz ji^ne doline in pra-večje koncesije in boljše delovne pogoje.	^ ! vila. da leži pod njeno posteljo
S tem bi bili tovarnarji seveda nadvsem zadovoljni, prejšnji ljubimec Anton Žagar, ki Marsikaj bi bili pripravljeni dovoliti in dati, Če bi jo je iz ljuibomorinosti že p opre.n--imeli komando nad delavsko armado, ki bi si prizadevala pretepal ter ji grozši z nožem. «aro storiti več za svojega gospodarja kot je v njeni moči. pa so ga ženske videle, kako je Delodajalci bi bili mo?alno'nrisiljeni plačati nekoliko ^^ P°*d Matildhro posteljo, več za večjo produkcijo.	'	j Stražniki so odšM na iice mc^a m
V tem slučaiu si nrilaste kapitalisti pravico do večje- ^	Toneka. k, h,i
. ,	. .	-	v ostal'eim precei v rotzcah. pote?-
gn izrabljanja, m kadar imajo tako pravico, jo znajo pro- ^ ^ ^^ tprimi ^^ kleto dobro izkoristititi.
Ta u.; ill ova pol tika se bo bre?. -.lvoi na udejstvila. Posledice so vmne ž evnapr.vj.
Prrd.ikciji ? •• i»o na- h: •/ zvi<;«*t obenem se bo pa vpisalo tud:	brezp:»s?ii :li v dežel:.
Kapital: 3d > * dt* imeli djii«"«'1*. del.«*.-ki razred bo na na svoji lastni kozi trpel posledice prevelikega zaupa r; a I n sv < i j e p'.i * k e vda^i:ct-
Dopisi.
Brooklyn, N. Y.
Ker se je zadnja veselica desetletnega obstanka pevskega dru štva "Slovana"' dobro obnesla, je društvo sklenilo zopet prirediti ])lesno zabavo in >icer na Silvestrov večer v A. Peršičevi dvora ni (Grove Hall) 1^20 Grove St.. Ridgewood, L. I.
jZa plos bo iqrala izvrstna trod-ba. društvo !>o pa zapelo par no. vih pesimi pxl vodstvom pevovo-dje Ivana Adamiča.
Tem potoni se društvo zopet uljudno priporoča za obilen poset.
"Slovan".
Vransko, Jugoslavija.
Vem. <la so naši rojaki iz vran-«ke far«- radove<lni. kako nam gre, pa z dobrim se ravno ne moremo hvalili. Slabo je pri nas. in kakor beremo, tudi v vaši novi domovfmi se ne cedi več med.
Letošnjo jesen smo imeli mnogo nesreč. Umrl je Leop. Apa.tii; vzrok smrti: neozdravljiva bolezen. jetika in rak. star 50 let. Ubil se je M iha Kokole v Kapli. Sel je po krmo ponoči in je padel s kozolca. Roko in nogo si je zlomil, nakar je v boln/išnici v Celju umrl. Franc Krobat. padomafce Pukič je bil izučen rezar. Zvečer je šel na kozolec spat. Padel je in bil pri priai mrtev. Star je bil čez 50 let. Umrli sta Miza Rezar (podomače Kvedrovka) in Karničnica, 32 det rttara. 01>e^il se je Lovre Cizej, ki je pred šestimi meseci prišel iz Amerike, največ je hO v Kansas. Bil je t aim nekako 15 let. Vzrok samomora: m^sporazum med dfo-snaemi.
Letina, je bila v splošnem bolj Poletje je bilo deževno, je-
sen pa lepa in suha ter topla. Imeli smo tudi v naši far i volitve županov in sicer: Trg Vransko je izvolil na mesto Ivana Zupana Franca Preteečntka, občina s\-. Je-ronim Ivana Ručigaja. občina Prekopa pa še starega Franc Turnšeka, gost alnt carja. Imamo jako goste in hitro se menjajoča vlade in ministre Tako bomo imeli spet volitve S. februarja 1925. Kot se sedaj obeta, bo jako burno in bo stalo mnogo denarja in tudi krvavih nosov.
Prosim cenjene rojake in rojakinje. če ve kateri za mojega brata Jakob Kok, ki je že 20 let v Ameriki. Največ je bival v Kansas in Arkansas. Tu ima ženo in dva fanta, ki ne vesta nič o očetu. Tudi se prosii. če je rojakom v Export. Pa., znano o Jozefini Košic-ky. Zadnjič je pisala leta 1916 in od tedaj m nobenega odgovora od nje. Prosim za njen naslov, ali pa če je mogoče uanrla, da bi mi sporočili. ker imam jatz važne stvart za njo.
Sedaj pa pozdravim vse rojake, znance m sorodnike v Frontenac, Kans. in okolici, kakor tudi John Pika v Slovan, Pa., in Leopolda Zorko, ki sta nas to leto obiskala v naši dormovfenL Prav podomače smo se pogovorili o vseh razmerah tu in tatm.
Naj sprejme iskrene pozdrave tudi Peter Zga^a od naših finih jogofclovanskih gospodičen, ki me večkrat vprašujejo, če bi se mogoče dal karj nagovoriti po novem letu.
Vesele bočičate pranriike in srečno Novo loto vam želim vsem so rodmkosn, znancem in prijateljem,
tebi Glas Naroda pa želim, da bi
nili izpod postelje ter mu pivski beli nekoliko udobnejše ležišče.
ši. ki je imel frak, je bil posebno predrzen; drugti, star okrog 40 let. je stal za njenim hrbtom. Na sreeo je prišel tisti trenniteik (nasproti noki kmečki fant. nakar sJta napadalca zbežala, ne da bi prišla denarja.
Xa Balkanu je začelo vretii.
V	Albaniji je revolucija. Katoličani, pravoslavni in mohame-danski Albanci se J) i je jo med seboj.
To je dosti bolj verskii boj kot pa političen.
Kajti aibajnsfki nasrod je toliko omejen, da še vedno uganja versko sovraštvo.	<
V	tem oteiru se ne ratzlikuje dosti od takozvanih " pristnih'' Ame r i kancev, ki so v srcu globoko prepričani, da je Bo?g ustvaril svet zasrtran metod-istovske ali baptist ovske veroizpovedi.
Poročajo, da Jugoslavija podpihuje albansko vstajo, — da podpira vstaše z orožjem in da nudi •beguncem varstvo v okrilju svojih lastnih meja.
Albatoija je vložila protest pri Ligi narodov. Liga nairodov zaenkrat še ne bo posegla vmes. To se ji ne izplača.
Jugoslavs j i se ne kaže zameriti, ■kajti jugoslovanska zunanja poti it ika je dekla Herriotovih načrtov.
Na Balkanu vre. In na Balkanu kuhajo čudimo kašo.
Kdorkoli jo je pokusil, je imel drisko, katere ni vse žive dni pozabil.
★
Zavezniki bodo začasno ostali! v nemškem mestu Kolinu in njega okolici.
Presneto mora biti antanta slaba in švohotna, ko še vedno tre-peče pred izčrpalno in izrabljeno Nemčijo.
Sunnslmmuska
Ustanovljena 1. 1898
SCatflL 3fcimnta
Inkorponrara U 190)
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odbornkt:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 B. 185 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALAXT. 1808 E. «2nd Street, Lor&ln. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961. Ely, Mina.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVEBN, 411 — 11th At*. Bu> Duluth. Mlnn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOB. V. GRAHEK, 80S American State Bank Bldf. «0« Grant Btraat M Sixth Ave. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbori
ANTON ZBASXIK. 4905 Butler St., Pitt shurgh, Pa. HUHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street, Cnlcago, 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver, Col®.
Porotni odbori
LEONARD 8LABODNTK, Box 480. Ely. Minn.
GREGOR J. PORENTA, 810 Stevenson Bid*.. PnyaDnp. Waah.
FRANK »ORICH. 1217 St. Clair Avenue. Cleveland. O.
Jednotino uradno glasilo: "Glaa Naroda"
Vse stvari tlkaJoCe se uradnih aadev kakor tudi denarne poBlIJatvs naj s« pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofilla na pred-sednlka porotnega odbora. ProSnJe la sprejem novih Članov ln bolriBka sprlCevala naj se poillja na vrhovnega sdravnlka.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom as obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajnik* bližnjega druBtva JSKJ. Za ustanovitev novih aniStev se pa obrnite n^i gl tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z S Mani ali Članicami.
Razne Testi.
Stanje bolnikov v slovenskih bolnicah.
Glasnin uradnega izakza o
Predsednikom American Federation of Labor je bil izvoljen znani prohibicijonist Green.
Prejšnji predsednik Gompers j«-imel par dobrih lastnosti in dovti vejlikih napak.
Njegova dobra lastnost je bila ta. da se ni branil dobre kapljic t*. To je pri vsaki pri'lik/i odločno sta- poudarjal tor s: s tem na.kopal su-
nju bolnikov v bolnicah pod drža- vraštvo tistih ljudi, ki le tedaj pl-vno upravo v Slovdmiji je bilo dne '.jejo, ko jih nihče ne gleda.
Za delo je premraz!
"Beračila sva res po mestu, za tlelo pa nisva vprašala, ker je pro irrazf Tako sta se odrezala predsedniku senata dva še mlada po. ^topačka Tvautor dn Spitaker. Oba sta bila že večkrat radi potepanja in beračetnja kaznovana in jih poli cija 'in sodfišče dobro poznata. Obtoženca sta bila radi prestopka po čl. 6. zak. o zaščiti države vsak na 1 mesec zapora. Pri Lauterjn pa s.- je gladila sodba še tako. da ga oddajo po prestani kazali v prisdl-j no delavnico. Spitaker pa se je protti tej sodbi pritožil, češ da se mu zdi kazen previsoka in da on le radi tega ni delal, ker ni imel delavske knjižice, ker mtn jo je za-pleiriSa policija in rada tega »i mogel dobiti dela. Da se ugotovi ta njegov zagovor, je bila obravnava preložena a- svrho dobave njegove j^oiselske knjižice, s katero se je zagovarjal.
Visoka starost.
V Ma.riboru je dne 1. dee. umrla
visoki starosta 96 let gospa Elizabeta Kondolin. ki je še pred tremi 'leti kot turistka pohajala na Pahorje. Vslefl padca se je pred 2 letoma težko ranila na glavi in je sedaj podlegla posledicam usodnega padca. Bila je baje najstarejša M a rSbor čanOca.
Roparski napadalec v fraku
Pred kratikim je pripeljala v mesto posestnica Marija Govekar iz Smlednika na klavnico vola in ga prodala <za 7500 Din. Okrog 11 ure ko se je vračala po Poljanskem na siipu v mesto, sta jo nenadno ob-stopila dva neznanca z grožnjo, da jo vržefta v Ljubljanico, ako jima ne izroči denarja, kri ga je dobila za vola. Iz naoina govorjenja je ženska uvidela, da sta jo zasledovala že od klavnice. Posebno mlaj-
S dec. bolnikov: v splošni bolnici v Ljubljani 426. v zavodu za umo bolne na Studencu 309. v zavodu za umobolne v Ljubljani 253. a
Novi predsednik Green j.1 pa su-liae otl glave do nog.
Prohibicijonist i upajo, da bo novi predsednik Ameriške Delav-
Uljudni kralj.
Zaupnik in svetovalec kralja Ln d o vika Filipa je bil neki Duprn. akoravno sei nista vselej razumela. Kralj je bil bolj preprost, Dnpin pa tudi. in to je Ludoviku ugajalo.
Nekega dne reče med političnim pogovorom Dupin kralju kar na-ravnost: £iVi<llim, Veličanstvo, da se ne bova nikdar razumela.''
"Mislil sem si tudi že to. ljubi gospod Dupin. samo povedati si Vam nisem upal."
Trije meči.
Nekoč so se vsi diploinar.jt' francoskega dvora predstavili Ludovi-kii XV1IL Prišel je gledat tuli krez in kardinal TrfMi'vraavl. Znano je. da se silcoro nihče ni znal tako noiv-^'a.ta kaikor on. Neprestano in resno je gledal diplomal.ja
Broglie, ki je imel zelo tenke noge. Prepasan je imel pa tudi meč, kakor je bila takrat navada.
Nekdo vpraša Tallevranda: ,'Kaj pa je tako posebnega, da tako gledate'"
'Čudno je, gledam dn gledam, pa ne morem spoznati, ali ima Broglie tri noge ali tri meče."
Pridobil je 12 Funtov na Teži.
Je zelo hvaležen.
1:. K. Ta-ylor iz Willow Bend, \V. Va. piše: • Hvila vam za pomoč, ki mi jo je dalo vašo zdravilo. No samo da stm znpt-t ozdravil, ampak pridobi! sem 13 funtov na. teži. Sedaj imam že f-etrto steklenico Xuga-Tone. Za življenje so imam zahvaliti Nuga-Tone, z:iti>, sem z-1-io hvaležen."
Xuši Citateiji i)otlo na^Ii Xusra-1'one neškodljivo, prijetno in učinkoviti* zdravilo, ki poveča moč in krepkost, (,laj<-<lobc-r tek, ojači živce, kri in telo. l)aje oživljajoč spanec, stimulira jetra in u-ravna želodec i ti črevesje na prijeten način. Xura-Tone je jamčena da vas zadovolji, s tli pa denar povrnjen. 1'ri-pomčana, jamčena. in na prodaj v vseh Iekar>iah, :ilj pa pošljite $1."0 naravnost n;i National laboratory, 1046 .S. Wabash Ave., Cliicajro 111.
•i
r
blaznici - hiralnici v Ljubljani 200 ske Fetleraei'je posveičal dosti več v splošni bolnimi v Mariboru 185. j pozornosti prohibaciji kot pa do-v jami bolnici v Celju 178. v hi-' brobiti članov A. F. of L.
twtll
ralnici v Vojniku 159. v hiraliiTici v Ptuju 105. v javni bolnici v 'Murski Soboti 72. v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani 55. v javni bol
Če bo storili tako, bo vreden naslednik svojega prednika.
Kajiti toudi Gampersu — večna luč naj mu sveti — je bil blago-
nicii v Brežicah 54, v javni botlniei jbit ameriškega delavca stranska v Slovengradai 51 in v javfcii bolni- stvar lin zadnja briga, ci v Ptuju 38. V vseh bolnicah \ j	^
Sloveniji je bilo torej omenjenega | dne 2085 bolnikov.
imel vedno več naročnikov in pa da bi še tudi prišel v mojo hišo pogledat.
Vransko, dne 3.. decembra 1^24.
Mfltae! tol
Hldrcelektrična centrala pri Krškem.
Veliki župan ljubljanske oblasti je izdaji odlok, s katerim se daje mestni občini Zaigreb dovoljenje za grad,bo hidroelektričtnih naprav v svrho izrabljenja Votlne sile reke »Save pri Krškem. Bn sicer za naravnii padec reke med Rajhen-burgom in Brežicami, ki znaša nad 17 metrov. O projektu smo svojenJolbno že obširno |>oroeali. Gradbeni stroški so proraČunjeni na 25 milijdnrov dinarjev. Gradnja bo trajala štiri leta, tako da se bo ta za jZagreb lin za sarvsko dolino velevažna naprava najbrže leta ! 1930. izročila s-\-ojtTnn namenu.
Kašelj
oslabuje sistem In je vedno neprijeten. Tukaj pride na pomoč
Cough Balsam.
Teši razdraženje, odpravi pic-lost sluzov, olajša kašelj in može preprečiti dosti resnih bolezni.
Cena 2C :n CO c;r/,3v, Vprafcjti vb555= ItStantxv.
W. F. SEVfcftA CO
Ameriški državni tajnik Hughes in novi japonski poslanik Matsu-daira kadita drug drugemu ter si obetata zvestobo do groba.
Ilughes je pa nedvomno še večji hiihavec kot je Matsudaira.
Izjavil je, da se bodo spomladi vršili veliki ameriški manevri v Pacifičnem oceanu ter pripomnil, da bodo ob tej priliki ameriške bojne ladje obiskale tudi japonska pristanišča.
To jebillo pavfoteškim Japoncem malo preveč.
Spoštljivo so odklonili to visoko počaščenje.
★
Ali je uspeh a«li je napaka civilizacije. — da niso vrfi nore i \ norišnici ?
★
Pred newyorskim sodiščem j* obrekla neka žerfca svojega moža, da ni mož kot se spodobi in da se hoče ločitli od njega, i Obravnava se je vlekla dolgo
I v
,časa.
j Končno je postala ženska vsa nestrpna ter je v?zkliikni3a:
— Poč emu toliko go\*orite, raz> j pravi jate in debatirate. Dajte mi svobodo! Ločite me od moža. Povem vam, da ne 'zahtevam od njega nob'enega denairja.
Od take ženske bi se marsikateri zakonska mož z veseljem ločil.
*
Nad štiri milijone dolarjev so potrošile ameriške ženske v tem letu za barvanje obraizov.
Tako je rečeno, v resnici je pa drugače: njihov poglaviten cilj Je bil f art) at i moške.
Posebna ponudba našim čltateljem!
HPrenovljeni pisalni stroj SHf.	''O3.1 VER'' ^20 —
8 strešico Ta slovenske čr-

• OLIVER' PISALA STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI.
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lah ko vsak pile. Hitrost pisanja dobite 4 vajo,
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY 89 Oortlandt Strni	**w	H-
Znižan na 00
RADIOi
Znižan na
$38.-
( Model: n ) I 1.	■ W ( Model: II)
Ta cena je veljavna samo 30 dni.
Dosti ljudi noče kupiti RADIO, boječ se, da so RADIO preveč fcomplieirani za urediti in ravnati. Te bojazni pa ni več. Nag iu-žinirslii oddelek je po dolgotrajnih izkuSnjab ustalil in završll in izvrsten in močan DOI.CJODISTANČNI tube ste (Model: II), ki je ta-fake PUIPROST za urediti in upravljati, da lahko vsak OTROK ravna 7. njim. Ta POSEBEN set vam zamore prinesti jasne glasove iz jako oddaljenih postaj v okrožju 1000 do 3 500 milj vstran. Ta Model- II RADIO je ravno tako dober, če ne Se boljši kot so drugi, ki jih prodajajo za dosti višjo eeno. Naš RADIU je poceni ker:
1.	Je USTALJEN.
2.	Prodamo jih veliko MNOŽINO. Dobimo jih naravnost iz TOVARNE.
nobenih trgovskih stroškov in profltov. Prodajamo jih za GOTOVINO, da prihranimo
knjigovodske stroške. Jovcku dc-frt5 7-iba-e In zabaval vas bo. f« živite v mestu ali na daleč vstran na deželi. Pomagal vam bo naučiti se resnično dobre angleSčine. Vzgajal bo vaše otroke. To Je najboljše DARILO. Je poceni. Prvi stroški ž njim. so zadnji stroški. Če ga naprej prodaste, dobite dosti zanj.
Z vsa'cim RADIO pošljemo popolna navodila, kako ga Je treba postaviti in ravnati ž nJim.
Cena t^ga značilnega MODEL IT. RADIO Je $3*.00 (Osemlntridest dolar-Jev.> Vklju Cuje vs«. Pripraven za uporabo. Kupiti ni treba nič drugega,
PRI naročilu se poslužite tega kupona.	""
STANDARD RADIO CO.,	(Glaa Nar.)
504 Citizens B!dg., Canton, Ohio.
Cenjeni: — Priloženo dobile Money Order za 138.00 fosemlntrtfleset dolarjev) in prosim. poSIjite mi enega vaših Modeli II RAiMO e%-ts. raeno z vsem, kar je potrobno za uporabo in navodila, S pozdravom.
Mole Ime Je .................................-.........................
MoJ poStnl naslov Je ..................................................
3.
4.
R\DfO da

ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Linguae« Information Scrvlc«. — Jugoslav Bureau.)
PRISELJEVANJE ŽEN IN OTROK INOZEMCEV
V svqji poslanici na Kongres od 3. decembra je }*red>edmk Coolkl-g"«' izjavil med drugim :
''Rati bi videl, da se upravne po teae tega zakona (namreč novega priseljeniškega sok on a) taaipravijo nekoliko bolj človekoljubne, tako <la mor»*jo oni. ki so že trnka j. imeti širšo priliko, da si zagotovijo prihod članov svoj** družine.*'
Tajnik D.-la Davis priporočuje Lsto v svojem letnem poročilu na Konjrres, objavljenem dne 4. decembra, ali on navada več pod rob-tu.-ti. On predlaga sledeče:
"V okvirju kvote jaz bi dal pre-• In ost -J »-d v«"-i m : soprotrom, ž«*nam i ti nedoletnim otrokom tukaj na stanj«*nih inozeiracev. ki so že leto <Lni v Združenih Državah in imajo prvi papir. Zakon ml 1. 1924 iu-nvažuje te skupine prišeljrtneev. Xava<lna -človekoljubnost narekuje prodi«»g. da -so jim dovoli ta pre dnost."
I/. t«-fr« jo razvidno, da vladna uprava j«' voljna, da se n"ekaj stori za one. ki so prišli v Ameriko brez žene in / ♦rok. upajoč, da se ti kanalu jim pridružijo. Določbe no-vejra pm>oIj,iniakega zajkotna so imele prwl »ulico. da so rassdružile mnogo družin. Zakon, kot danes stoji, določa sicer o prihodu soprogov. žen in otrok ameriških državljanov kot priseljencev izven kvote oziroma kot prednostnih prise-
i 1 jencev v okvirju kvote, ali ne ]oint4nja ničesar o soprogih, ženah lin nedoletuih oftrokih tukaj nastanjenih inozemeev; tii po sedanj eni zakonu ne uživajo nikake prednosti. in njihove prožnje za vizo morajo čakati, dokler ne pridejo na vrsto, ravno (kot one katkršnekoli osebe, ki ise hoče priseliti v Združene Države.
Mnogo inozemeev je. nedavno prf&lo v Združene Države, upajoč, da b<nlo kmalu v stanju poklicati sem svojo družino, pa so našli, da bodo morali čakati še mnogo lei, predno se bo družina zopet združila. Neki nemški priseljenec je ne-davno poslal po ženo in otroke. Žena se je ipriglasila za vizo na ameriškem 'konzulatu v Monakovem. kjer so ji spordeili. da je bila pred-znrtnovana v lsrfti čakajočih prosilcev in da bo pozvana, oism pride na vrsto, kar utegne biti okoli januarja leta. 1927. In treba pri tem pomisliti, tkalko velika je nemška kvota ! Kaj pa še glede drugih dežel s pielhni kvotami?
Xi treba pozabiti, da priporočila Tajnika dela so pač le priporom čila. ki so sicer pomembna, ker prihajajo z vladne strani, ampak niso že zakon. Zato treba sklepa r strainri Kongresa Na vsak način je pomembno, da se v novi priseljeniški zakon uvedcijo nakaitere spre m eon be v tej smeri
1253


N°I687
ŽRTVE PREMOGOVNIKOV
vi jen je vsled vseh raznih v annriških bituminoznili
Izidi modernega raziskovanja so jasno pokazali, kaki so glavni vz-Ici prem odporniških nezgodb. in dognali sredstva. po katerih se te nezgode lahko zMžajo na minimum. V«ndarle -se nezgode v ameriških premogovnikih s svojim nasled-stvom rt i. poškodb :n jrronvne gmotne šk• • le «1«»gajajo še vedno preveč pojiruvtcffna. To trdi ravnatelj federalnega rudniškega urada. H. Foster Bain. v svojem ravno-kar izdanem letnem poročilu.
Tekom trinajstih let. od 1911 do všteti 1923. je ijvv zapiskih rudniškega urada	oseb izgubilo ži
nezgod premogovnikih. Eksplozije plina in ogle-nepa prahu so provzroičile 3.185 Finrtji. kar je 13 mlsto od vseh smrtnih nezgod. Večje eksplozije so se večinoma pripetile za to. ker se je mala lokalna eksplozija ra-zširila jx> premogovtmku vsled prisotnosti oglenega prahu, in za to je ogleni prah bil odgovoren za večino smrti. Razširjenje eksplozije po vsem premogovniku pa se lahko prepreči, tudi če se ni preprečila za<Vtna o4cspVvffija.
Vzlie splošni radovolnosti s st ra ni rudarjev. operatorjev, državnih mnlzomtikm* in izdelo\-alcev raz. stre Vi v in strojev, vendarle preis-k i išen a priporoč i 1 a rudniškega urada miso bila uvažena v premo govnikih tako hitro in tako obšir no. kakor je potrebno, ako naj st ustavijo smrtne nezgode. Zato, da-si je. zabeležiti neki re.-iitč.ni na predek. kot v zmanjšanju smrtnih nezgod vsled razstreliv, vendarle je razmerje smrti vsled eksplozije pVuia in prahu sedaj tako visokf kot kedaj poprej. Ena država 1'tah. je po nezgodi, ki je usmrtila 171 rudarjev, sklenila uvesti vsa ko ir??med praktičnih, preizkušenih metod -za preprečitev oziroma ome javahjv elcflpUn-zij plina in prahu in se te metode uvajajo v rudnike kakor lvitro mogoče. Trefcn aktivne propagande potom nadzornega razkazovanja na lieu mesta, da si bodo tudi v drugih državah svest nevarnosti — kajti ta je postala tako običajna, da jo ljudje spre irlečhijejo — in da se pokaže, da obstojajo uspešna preprečita? sredstva.
Najbolj pomembne točke v lan skean delovanju federalnega rud nizkega urada za večjo sigurno«! v rudarstvu so bile: razvoj .med narodnega sodelovanja z a-ngleš kim rudmiafcim deparmentom za razifikavo v svrho zmanjšanja rud mfiteih foiagod ; irtfoira nte, propa-
11 o
i:im
pit d kraikiin v mestecu Haider ob železniškii pro-gi Koeln-Giesseas. ki je bil izvršen na skrajno premeten način in čisto slučajno ta-
menim prahom kot sredstvo za pre preeitev voskih eksplozij v bituminoznili premogovnikih; nadal je obš rno jvoučevanje glede \artie rabe elektnieitete v premogovm-kih.
Rudniški urad je mnenja, tla. ko bi bil; ameriški premogovniki ekom minulih let uvedli metodo kamenega ]?ra<hu — s kater.iin opraši ves premogovnik in tako) ko j pojasnjen.
prepreči, da se ogleni prah vzame) Prvo poročilo se je glasilo: Xe-
>o vsej jami--mnogo izmed veli-1 ko večer je vdrla 15—-20 glav bro-
kih nezgod hi se ne bilo pripetilo ječa razbojniška tolpa v vilo rav-n bi bili prihranili mnogo stotin natelja Angersteina v mestu Ilai-življenj. Z ozlrom na veliko števi- der Ob železniški progi KoeLn-lo smrti vsled eksplozij tekom le- j Oki-sesi in > sekirami in kiji ubila ta 1922 in od tedaj naprej rud niš- j osem članov rodbine. Tolpa je nasi urad nujno svari, naj se čim (to ukradlo več dragocenih slik in preje uvede kamena oprašitev v'drugih ipredmietov. potem pa po
ZASTONJ
SKUPINA ZAPESTNIH GUMBOV 7 i QTf|M I
za 75 labelnov	L.HO 11111II
DOBRA PIPA za 65 labelnov
Star in Magnolia Mleka
Vsak moški potrebuje par manšetnih gumbov za svojo srajco. Vedno jih je dobro imeti še en par v rezervi. Če je kadilee, je vesel tudi dobre pipe. Oboje, manšetni gumbi in pipa, kar je tukaj naslikano, je dobre kakovosti; obojega boste veseli, z obojim zadovoljni. Mi jih dajemo brezplačno z labelni naših vrst kondenziranega mleka. Če hočete resni* čno vrednost za svoj denar, kupujte samo naše vrste kondenziranega mleka.
POSEBNA PONUDBA
če Hočete iz.
polniti kupon v tem oglasu ter ga odnesti v bližnjo premijsko trgovino kot Je označena spodaj, ali na pa pošljite nam. in dobi': boste ilustriran seznam in Posebno Premijsko Karto, ki Je vredna 10 brezplačnih labelnov. Sprejme «e samo ena taka Premtjska Karta od odjemalca s 40 a'l več labelni. Vsaka- naSa Premijska trgovi. na bo sprejela to Karto zaeno z nekaterimi aii vsemi vašimi labelni s teh kan. Če ni v vašem mestu nobene trgovine, kjer bi zamenjati t* labelne labelne in Posebno Premijsko Karto, jih pošljite Borden Premium Commny, 44 Hueion Street, New Yorl' City, zaeno s števiiko da-ila označenega v ilustriranem Prerijskem Seznamu, in mi vam bomo poslali brezplačno.
NEW YORK CITY. N. Y. 44 Hudson Street, near Duane Street 434 West 42nd Street near Ninth Avenue 1427 Third Avenue near 80th Street 61 East 125th Street near Madison Avenue
PREMIJSKE TRGOVINE
BRONX, N. Y. 578 Courtlandt Avnue near 150th Street.
BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway
Hranite labelne za dragocena darila 7i božične praznike."
LONG ISLAND CITY, N. Y. 44 Jackson Avenue near 4th Street
JERSEY CITY. N. J. 350 Grove Street near Newark Ave 584 Summit Avenue near Newark Avenue
KUPON
Borden's Premium Co., Inc. 44 Hudson Street, N. Y. C.
December 23, 1924
Ta kupon mora biti zamen' n tekom j • ---a n^ega dne za Posebno Premijsko Karto.
IME .............
NASLOV ........
____ No. 1
. (Slovenian)
[agho1
Strahovito grozodejstvo pri Koelnu.
nekega pasa n ta. mu slekeL obleko in jo nato sam oblekel. A' suknjiču je našel tudi denar. Po dolgi
Vs^ nemško časopisje Ne obšir- odločno taji! vsako krivdo. Te dni j blodnji po Dunaju je ubogi Meho bavi s str»zaei'jonalnim in siraš-' so ga pripeljali iz bolnice v obdnk- prSiiel na dunajski "Ositbanihoi"'.
vseh bituimnozniih premogovnikih kjer prah tvori nevarnost.
Že od svoje ustanovitve je rudniški urad nujno priporočal rabo varnajših razstreliv, takozvanih 'permissible explosives" v vseh premogovnikih, kjer je količkaj nevarnosti vfcled plina ali prahu. Ra.ba teli "dopustnih" razstreliv je stalno narasla. Ali vendarle niso nadonK'vstiila druga raizstreliva tako hitro, kakor bi bfAo želeti, zla sti v očiglenl dejstvu, da so "permissible«" bolj u-eiintkoviti in nu-iijo večjo varnost.
Tekom m-inolega fiskalnega leta je rudniška urad proučeval rablji-vost radio-telefona kot sredstva. i a se vzpostavi -zveza meti rudarji. zasičenimi v jami po požaru ah ks]>lo7jlji. in rešilnim mnoštvom na površju. Dosedanji poskusi obetajo, da bo moJgoče razviti po-voljen sistem komnmkacije potom ►akoizvanega " line-rad io ", ki se po služuje kovinskih cevi, žie. tirov in drugih stalnih kovinskih priprav v jami kot prevodniikov človeškega glasu.
Rudniški urad je vodil tudi
energično propagando za večjo
varnost v petrolejevi industriji.
Kovinski rudnafci v Združenih Dr-\
vah imajo nepovoljpio prezračevanje. vsled tčesar rudarjii dostikrat delajo j>od nezdra^irmi raizme-rami. Visoka temperatura in vlaiJr-,nost slAbo \-plivata na rudarjevo >ilo in utegne izpodkopati njegovo zdravje. Delavci pogostoma vdihavajo zrak. ki vsebuje na j<lro-bnejši kovinski prah. Idi škoduje zdravju. Da se- takim razmeram od pomore, je rudraski urad priporočal ra&o pahljač in puhalnie v svrhd .stalnega Sistiaga zraka v jami, kakor tudi nt€€dde in priprave* proti prahu v araku, kot smofkra
»zaejijonal............. 0_ t „-----J	---
dogodkom, ki se- ,]e izvršil cijsko s<Vbo. kjer s<> mu pokazali Pni blagajni je zahteval vozni li-
trupla osmerih njegovih žrtev, j >tek. ni pa mogel navesti kraja. Xit.i i><)«rled jih. žrtve jra isi omeh- kamor bi se rad peljali. Ves denar, eal. temveč je še naprej cinično ta- ki ga je imel pri sebi, je položi! jil dejanje. ^Zapletel pa se je pri k blagajni. Blagajniearka, v osta-iej priliki v anočna prctislOA'ja. Še- 1» ni ljnheznjiva devojka. Papuan-le par dni pozneje je klonil nje- ca iti razumela kaj hoče. in konč-kgov duh. Duševno popolnoma stri no mu je brez obotavljanja dala je izjavil, da je v resnici name- li-tek lil. razreda za — Beo-noma osebno umonil vseh 8 o-eb. grad
im da boleha na ueozdrarvljivi bo-j In tako je prišel Meho v Beo-lezad.	j grad. Ker pa pleme "KukuSkum-
--cev" do sedaj v Beogradu še m
raa svojih šotorišč in. vigvanov, bo morai ubogi Papuanec Meho /opet s trebuhom za kruhovi v širni svet . . .
g and a, da se uvede prawtev a ka- vrtala in oškropUtev.
lila vse sobane z bencinom in vi lo zažgala. Og'enj se je razširil s tako nagiieo. da se v pritlični ka-mrei nahajajoča se služkinja ni mogla več rešiti in je postala žrtev požara. V treinotku, ko je hotela tolpa ipobegniti skoizi vrt, se je vrnil ravnatelj Angcrstein. lastnik vile. Raz;bojn»ki so ga takoj napadli in ga z bodali težko ranili. Po prvih poizvedbah je bilo ugotovljeno, da ne gre za čin maščevanja, ampak za dotoro zasnovan pohod roparjev, ki so se hoteli polastiti Angersteimovega denarja. pripravljenega za izplačilo delavskih mezd. Tako prvo poročilo !
Naravnost nevrjetno senzacijo pa je vzbudila kmalu nato druga vest. da je ravnatelj Ajigerstein sani pobil vso svojo rodbino rn uslužbence. Frankfurtski sodni ^keonik je ugotovil namreč na pred metih, najdenih v vili, odtise prstov. ki so bili enaki Angersteino-v.im. Angerstein je izvršil grozo-dejsvo od 3. do 4. popoldne in odšel n a to v mesto, da bi mogel dokazali svoj alibi. Kupil je v neki delikatesni trgovini čokolado In rekel, da je za njegovo "'ljubo ženko". Ob 6. avčer se je vrnil domov, polil vSe sobe z bencinom in zažgal, da bi zgorela vsa trupla in vbi bila .tako vsaka sled onemogočena. Nato je zadal sam sebi več težkih ran. ki pa niso smrtnonlivarne. Angerstein je imel velike diference s svojo tvrdiko in je izvršil tudi precej velike poneverbe.
Nadaljni raizvoj preiskave je dognal, da je Angerstein ubil eno osebo za drugo. Ixxbil se je najprej svoje v postelji ležeče bo&ne žene, nato pa izvabil v hišo še ostale člane rodbiuie in uslužbence bi jih pobil kakor z živino s kajeim. Angerstein je užival v mestu velik iiigied in je bul na glasa fcot jako pošten človek. Pri zasKšamju je
"Ljudožroi" v Beogradu.
Te dni je beogradska policija j prijela temno rjavega, originalne-' ga Papuanea, ki je po dolgi eud-ni odiisejadi prišel v Beograd.
Pomirjen je Korzike
Korzišk/i guverner prrof Marbe-
Na policiji se z eksotičnim gostom, i uf ^ obiskal Napoleonovega oče ki jc govoril čudno mešanico. ni. j ta, odvetnika v mestu Ajaeeio. Po so mogli dolgo časa, sporazumeti, i ff°™rjal se je z njim o sredstvih,
dokler ni konično pričel govoriti v v lomi jeni angleščini. V angleščini in z gestikuliranjem je Papuanec, ki so ga splošno smatrali za ljudožrea. pripovedoval svojo zgodovino : Hiše se Meflo Duma Menili, je iz plemenitega rodu "Ku-kukum". kateremu je glavar Dama Mej. Rojen je bil v Avstraliji v bližini veliskega zliva Karpen-taria. Pleme "Kukukumcev" seje pred belokožci umaknilo v pragozd ter kasne.ii1 pi/ignano vsled lakote prodrlo do morja. Nekega dne — Melio je bil takrat še deček, je priplula v zaliv kitajska trgovska ladja, ki je vozila morske polipe. Več kitajskih mornarjev je odšlo na suho, bili pa so od "Khikumcev" napadeni. Po krva« xii borbi so Kitajdi Kukumce nagnali v beg. Melfo pa je padel v njihovo vjetništvo. Prepeljan je bil na Kitajsko, kjer pa je bil prodan za sužnja., in sicer kot "ljudožerec" lastniku neke evropske mt-nažerija. Tako je prišel Meho v Evrtipo. Lastnik menežarije ga je vtaknil v kletko in ga vozil okoli. Meho je moral v kletki skakati kakor opuca. kaizaiti je moral svoje ogromne zobe in dolge nohte ter jesti surovo telečje meso. Gledalci f«) naravno menili, da imajo opravki z ljudožrcem in so z grozo gledali to človeško zverino. Končno se je ubogemu Papuancu življenje '"ljudožrea" zazdelo nekoliko pretežavno in nekega dne — mahaj al se je bas na Dunaju — je pobegnil iz MeHSat. Oez dan se je Skrival, ponoči pa je napadel
s katerimi bi bilo pomiriti Korziko. kjer je bila takrat vstaja. 8-letmi Napoleon je jako pazljivo sledil razgovoru; ko je grof končal se je v veliko začudeinje mali dciT-ek odreizal takole: 'Kaj boste, vi govorili! Desetdnevno vladanja turškega paše bo Korziko prej pomirilo kakor deset let Vašega go-spodst va!"
Witte.
Dvorni svetnik in profesor v Ro-stoeku Witite je pisal o postanku egiptOTiskih piramid in je skušal dokazali, da niso dela umetnosti, temveč proizvod ustvarjajoče narave. Njeigov na^prot.niilv Lichten-berg je trdil, da bi bila najboljSa obramba proti Witoeju brošura o njegovi razpra^*i s tem-le zaključnim stavkom: Wititejev proizvod je samo začasna fcristalizaeija črnila.
VABILO
tol maškeradno veelico
katero priredi društvo s-\'. Frančiška, št. 46 K. S. K. J. dne 4. januarja (prvo nedeljo po Novem letu) v dvorani 62 St. Marks Place, New York (My.
Začetek ibo ob štirih popoldne.
Svirala bo izvrstna godba.
Vstopnina je 50 centov.
Najlepša maska bo doibiila $5.00 nagrade, najgrša pa tudi $5.00.
Zabava bo vsestranska, postrežba dobra v vseh ozirih.
Upamo, da se bodo rojaki udeležili v kar nagfečjem steviht te naše mnškaradne veselice. . a	Odbor.
'ZA GOSPODINJE
Piie ISABELLE KAY
Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, 8 pomočjo katerih znmore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja in mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili fflan«k, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo.
NAVODILA Št. 33
Kuharski recept.
Vsa sočivja so zdrava, a u^oto-
Xeizbrisne iuade?.e eruila je mo-
goC-e tnlstraniti s tem, da se na-
.. moči omadeževane dele prta z razvilo se je. da je med vsemi socivji:	. .	.
..	rw i . • 1 riilemo soli in votle ter izpere na-
-rah najbolj retlilen. Zelo težko je; tQ v amoniji
ohraniti zelen firali "svežim". Xa§li;
boste, da obrani prali v kanali svoj'	<;rdo madeže zillu Je	mogoče
prvotni okus in delikatnost boljše]	.t^J^^l^	^ mal° kot pa takozvani ' sveži grah"". Tma-
resa prodajajo na trgu. kot napri- <hlt'vu' Jih odrgnite z meliko krta-
magnezijskega karbonata. Ko se madeži posuse v približno enem
mu dosti vrst zelenega graha, katerega prodajajo na trgu. kot napri-mer "fancy, standard, French itd."|
«"V se doda liaslednj'i reeept k vaši: Priporočljivo je. da vedno očisti v.H'-erji danes, boste nudili vsakemu' te svojo obleko, prediu* jo spravi r-Ianu svoje družine najbolj zdrav | tn- Tu ho izgnalo vsa jajca moljev in delikatno jed. kar ste jih kedaj ki se "abajajo v t.lileki. napravili.
ČRKAM J VIT F. IZ ZEI.EXEGA GRAHA
1 in V* č;iše evaporiranega mleka.
'2 in \'> čnši mrzle vode 1 čajna žličiea sladkorja i-, čajne žličiee zdrobljene če bule.
Nasveti za lepoto.
< Odpravljen je izpaha ali mozoljev zahteva jmtrpežljivosti in časa. \'/.rok mozoljev je mogoče poslali-ca zavživanja sladkih jedi. prel gate hrane, mastnega me.-si. slabega stanja želodca, indigestije zaprtja, slabe krvi itd. Kadar se prično pojavljati mozolji, pomenja
preho-ali pa
2 veliki žlici surovega masla ali to. da ne smete jesti gotovih jedil
nadomestila 1 in velike žlice moke 1 čajno žlico soli čajne žlice popra
Piti morate svežo votlo. Gibati se morate na prostem zraku ter pogosto izčistiti tela. Našli boste, da je na trcu dosti zdravil, o katerih
2 ča<i graha v kani ali svežega, se izjavlja, da odpravijo mozolje
Dodajte grab, sladkor in zdrobi"	^ ** najprvo po-
ijeno čebulo mrzli votli in kuhajte,	" sVojiui zdravnikom
približno dvajset minut. Nato prece-tlite skozi sito. Dodajte evaporiranega mleka, segrijte zopet ter zgostite z moko. pomešano s surovim maslom in začimbo.
Kuhinjski nasveti.
Nikdar ne kuhajte zelja v pokri tem loneu. kajti izgubilo bo svojo delikatno barvo in okus.
Kadar kuhate korenje, boste našli. da je mlado korenje mehko v približno pol ure, dočim potrebuje staro korenje približno uro in j*^
Da preprečite brizganje masti, ka dar pražite jajca, potresite malo ko rii7.no moke v posodo.
C'e hočete, da se vam sol ne strdi v posodi. iKitresite malo riža ali koruznega škroba v posodo.
Da odstranite mast z juhe. na močite čisto cunjo v mrzli vodi ter jo potegnite ^po vrhu juhe. Vroča mast se bo prijela mrzle cunje.
Domača sredstva.
C*e potresete špirit kamforja po namiznih prstih, predno jih poSlje
prdeno se jih jioslužite. Ko bo proučil vaš slučaj, vam bo povedal kakšno hrano morate zavživati in kakšnih zdravil se morate poslu-žiti.
Osebno zdravje.
Star angleški pregovor sc glasi : Jejte s svojimi možgani prav take kot jeste s svojimi ustmi. Kolike pa nas je. ki bi dejanski delali to? Zavživamo stvari, ksstere nam predstavijo ter upoštevamo lo red kokedaj kako drugo stvar kot njih okus.
Misliti moramo na nekuhan.> hrano ter jo soditi po tfm. kar koristi našemu telesu, če bi redne storili to. Iii Itilo na svetil man.i zaprtja. -Testi bi morali več kruha in cele pšenične moke, otrobe in slične druce proizvode, kajti keksi nežna sočivja. pretlačene juhe in sladki dezerti povzročajo lenobo prebavnih organov, rim manj pregibanju nudimo svojemu drobovju tem bolj se bo vlenilo. Vsled tega l>osvečajte hrani, katero zavživate prav toliko pozornosti kot jo po^
te v pralnico, boste našli, da bodo svečate drugim stvarem v življe-macleži izginili med pranjem. 1 njn.
Mi priporočamo naslednje izdelke:
C'e hočete imeti mleko in sladkor skuimj. ni boljšega mleka kot je Star and Magnolia M leko, ki je naprodaj pri vsakem groeerju. Razentega pa štedite labe'ne tvar dobivate zanje dragocena darila.
Če potrebujete mleko za napravo pudingov, juh. keksov itd., se i>oslužuj-te zagotovo Rordenovega F.vaporiranega Mleka, ki je najboljše nadomestilo za pravo mleko in smetano.
Novo leto-nov začetek.
Mnogo dobrih načrtov lahko izvedete v novem letu, posebno pa te^a^ da pričnete redno vlagati Vaše prihranke- Vložite Vaš denar pri nas na
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
kjer bo sigurno naložen in Vam prinašal
4%
obresti na leto.
Vloge, katere bomo prejeli do 1Q, januarja obrestovale se bodo že s J • januarjem.
DENARNE POŠILJATVE
v staro domovino izvršujemo točno, brzo in po zmernih cenah.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
Originalna smrt.
Meseca julija 1877 so pokqjrali v Patsdamn pri Berlinu euega najstarejših neonskih g"enerakrv, pl. Armina. Dosegal je dvamoserade-^ett let. »Zadnji trenutki starčka so bili res originalna. Potevoail je, naj
slugta pride. Kjct je liudo zvonil, je sluga 'kar planil v sobo in vprašal : " Kag zatpove oksceienca ?'' General je sedel t posttelji. 4 Friderik, sefda j pa greimo," pravi Ar-nufi in .podo natzaj na blazino, mrtev je bfl.
_


MARGARETA
* L
SOMAN. — Spisal H. Rider Haggard.
Zrn "Glas Naroda" priredil O. F.
40
(Nadaljevanje.)
Prva pošta od Atlantika do Pacifika.
Teden, katerega si je izgovorila Margareta, je potekel. Vse je bilo pripravljeno. Inez je pokazala MoTelli pisma, kactera je pisala nevesta svojemu očetu in Pe*tru in poleg tega tudi od govore. Bilo pa je »e več takih pisem in odgovorov, katerih pa ni pokazala.
Iiilo je popoldne. Trije konji so «tali pnipravljeni na dvorišču in preoblečena kort Marokainca sta čakala C'asrtell in Peter, seveda zastražena. v neki bližnji sobi. Betty, oblečena v maro/kan^ko žensko je stala pred Morello, h kateremu jo je povedia Inej:.
—	Prišla sem vam povedat, — je rekla, — da bo ob solnčnem zatonu, tri ure po našem odhodu, moja tsorodnica čakala na vas, da postane va*a žeiia, a če bi jo skušali motiti pred tem časom, ne bo poslala niti vaša, niti ena kakega drugega moškega.
—	Pokorim se, — je odgovoril Morella, — in vas, senjora, prosim, od^pučanja. Sprejmite od mene ta dar v znamenje odpuščanja.
Nedavno tso v Sau.lt Lake City odkrili ploščo v proslavo organizacije ki je vzpostavila prvo trans-konntinentalnso poštno zvezo od Atlantika do Paeifika. To poštno zvezo je predstavljal jezdec na konju in narod jo je krstil z imenom "Pony Express," katero Ime je po stalo slavno v ameriška zgodovini.
National Geographic Society je tej priliki posvetila temu dogodku čla.n<ek. ki nam življa vso minulo romantiko "divjega zapada." Po nv Express je bill važen činitelj v osvojitvi zapada, enem izmed naj-sijajnej&h pust »lovnih podjetij v moderni človeški zgodovini. To vse se nam izdi danes tako davno in odaljen in vendarle je še le- 63 let od tega, kar so podjetni ljud.ie odposlali prvega poštnega sla na konju čez planjave in gorovje tedaj divjega a danes tako ukroče-
si, \
Priklonil .se je ter ji zročil krasno verižico iz biserov.
—	Hočem vzeti — je rekla Bettv s trpkim usmevom, — kajti laliko lw*n plačata ž njo prevoz v Angflijo. Odpuščam vam pa ne. seaijor Morella ter vas svarim, da obstaja mod nama obračun, katerega bom mogoče še poravnala. Vse kaže, da ste zmagali vi, a Bog v nebesih si zapomni zlobnasti ljudi ter jih plača na ta ali oni način. Sedaj grem. da se poslovim od &vojie •sestrične Margarete, a od va* se nx% poslavljam, ker mislim, da se bova še srečala, — je končala ter ihte spustila na obraz pajčolan ter odšla z Inez, kateri je zaše-petaia.
—	Ne bo o s. tal. da se poslovi še emkrat od Betty Dene,
Stopil: jjita v -sobo Margarete te zaklenili vrata za seboj, Margareta je sedela na nizkem divanu in poleg nje je ležala ikrasna poročna obleka
—	Ilitro — je rekla Betty Margareti ter slekla marokansko obleko. Njeni lasje .so posAali temnorjavi in bala je skoro popolnoma podobna Margareti. Težko bd bilo ločiti drugo od druge, kajti v umetnosti i spreminjanja ženske ziinanjosti je bila Inez umetnica.
Maigareta se je medtem obleka v marokansko obleko, Betty pa v sijajno poročno. V desetih minutah je bilo vse končano.
—	Čas je oditi, — je rekla Inez. Margareta je tedaj vzkliknila :
—	Nikdar nisem ljubila te kupčije. Ko bo vse razkril, bo njegova jeiza strašna in mogoče jo bo ulril. Obžalujem, da sean privolila v zaroto.
—	Prepozno je obžalovati sedaj, senjora, — je rekla Inez.
—	Ali jc nemogoče, -da bi tudi Betty izginila ? — je vprašala Margarota, vsa obupana.
—	Mogoče je. — je odvrnila Inez. — kajti pred i>oroko. so-glas s starim običajem, moram ponuditi ženinu in nevesti čašo vina. Vino markija bo potnešaaio z omamljivimi sredistv. kajti danes zvt-čar ne sme preveč dobro videti. Pijačo bom napravila še bolj močno, da ne bo v teku pol ure vedel, če je oženjeai ali samec in takrat bo lahko ušla z menoj ter se pridruži ki vam. Bilo bi seveda risfkautno.
Tedaj pa jo je prekinila Bettv:
—	I'ust.He to. Jaz ne bom zbežala od 'tega moža, pač pa l>o najbrž on zbežal o<l mene. Sedaj pa le naprej. Pozdravi Master Petra ii: tvojega očeta in če bi me več ne videli, ohranite vsi Betty dober spomin.
Prijela je Margareto s svojima močnima rokama, jo parkrat poljubila ter skoro vrgla iz sobe.
Ko sta obe o<lš!i. je uboga Bettv pretočila nekoliko solza, a spomnila se je, da bi solze lahko odstranile ba«rvo z njenega obraza in razlitega je posušila solze ter odšla k oknu.
Nekoliko pozneje je zagledala Betty šest maroških jezdecev, ki so jahali po beli poti. Za njimi sta prišla dva moška an ena ženska in za temi zopet šest jezdecev. Na višku nasprotnega griča je ženska u&tavila konja, se obrnila ter zamahala z robcem, i limito pozneje so vsi izginili in ostala je sama.
Še nikdar ni doživela tako dolgočasnega popoldne. Dve uri pozneje, ko je še vedno sedela pri oknu, je zapazila maroško spremstvo, ki se je vračalo in vedela, da je vse dobro in da so Margareta. Peter in Castell varno na poti. Ni zastonj riskiraia svojega življenja.
i l .
Osemnajsto poglavje.
nega in naprednega .Zapada. Da-
r'
r a v
fi
SVETA HEBMANDAD.
jpr i" ^ ■
Po dolgih hodnikih, skozi velike dvorane in preko hladnih dvorišč sta hitela Inez in Margareta. Vse se ji je zdelo kot sen.
Prišli sta skozi sabo, v kateri je bilo več žensk, ki so radovedno zrli na obe. Margareta je cula eno, ko je rekla drugi:
—	Zakaj odhaja sestrična donje Margarete?
Odgovor se je glasil:
—	Ker je zaljubljena v markija in ker ne more prenašati, da je frzel drugo.
-- Kaka bedakinja. — je vzkliknila prva — Čedna je in trefba bi balo čakati ji le par tednov.
Prišli sla mimo odprtih vrat. iki so vodila v lastno stanovanje markija. On sam je stal na pragu. Ko sta prišli miimo njega, ju je ostro opazoval in že je hotel stopita naprej, da ju ogovori, a premislil «e je ter obrnil vstran. Nevarnost je miula.
Konečno sta prišli na dvorišče, kjer so čakali konji s spremstvom. Tam sta stala tudi Castell in Peter. Castell je pozdravil Margareto z lahnim icimanjem. a Peter, ki ni videl Margarete od časa, ko je Odšel v Ded h am. jo je naravnost požiral z očmi iter se ji je skušal približati, da iznajde. Če je res Margareta ali mogoče le Bettv Inez, IcT je v.dela, kaj namerava in ki je imela v roki dolgo buciko, je zasadila slednjo v Petrovo roko ter siknila pri tem : — Tepec! — Peter je skočil na^aj s kletvico na ustnicah, stražniki so se smejali in Inez se je opravičila.
Cascell je pomagal Margareti na -konja, zasedel svojega lastnega in istotttko Peter in Lnez se je pričela poslavljati od Margarete. Neki častnik Morelle se je približal, jih počtel tea* rekel:
—	Dva moška in ena ženska. To je prav, čeprav ne vidam obraza ženske.	•
Že je hotel ukazati Margareti, nfej dvigne pajčolan, a Inez mu je reklq, da bi se to ne spodobilo, nakar je častmik pokimaL
(Dalje prihodnjič.)
nes. ko so poročnik Maughan m njegovi (tovariši preletali nepreti-goma od Atlantika do Paeifika. ko imamo zračno pošto od New Yorka do San Fraaicisca, ko se brzo-jaa'ke dostavljajo tekom ene ure od oddaje, ko se z največjo lahkoto pogovarjamo po telefonu z osebo 3000 milj daleč in v San Fran ciscu lahko poslušajo radiio-kon-eeTte iz New Yorka — si moremo danes pri vsem tem tehničnem na predku težko predstavljati, kaj je za ljudi v CaLiforriiji in Utah leta 1860 in 1861 pomenjal jezdec Po-nv Expressa. Ko je iprvi jezdec pri nesel najnovejše vesti iz bojišča, še le deset dni stare, je brl to kotu zaeionalen dogodek in poštni jezdeci so bili proslavljeni junaki. Vzpostavljenje te poštne zveze, ki je skrajšala poštno daljavo za ce lih deset dni an je operi rail a najprej po enkrat in kasneje po dvakrat na teden, je bil dogodek največje važnosti. Nekateri so bili celo mnenja, da se je zahvaliti tej poštni zvezi, da je California o?»Ta la v Uniji tekoma dni Civilne vojne.
Predno je Pony Express bil uve dm. je pošta v Californijo šla ta-ko-le: po laidft ji iiz New Yorka do Panamske ožine, potem na mezgu čez ožino in nato po ladiji iz Paname do San Francisca. Pisma so potrebovala za to poit 28 dni. Kasneje je bail uveden poštni voz iz St. Louisa čez Santa Fe gaz. skozi m o sto Yuma, in od tam v južno Californijo; tedaj je bila poštna daljava skrajšana na 18 dni. Pony Express pa je omogočil dostavljanje pisma iz New Yorka v Californijo za deset dna in brzojavk za S dni. To je bil tedaj tak napredek čez prejšnja razmere, kot je železniišk zveza deset let kareje pomen j al a velik nadad jni napredek.
Leta 1860 je bila osvojitev Zapada napredovala v notranjosti le do reke Missouri. Onstran te reke slo se razprostirale neskončne prt^ rije brez poti dn stez, <lrva brda, neprelaizno gorovje in — Indijanci. Ali dalje naprej, onstran Skalnatega gorovja, in afieer vzdolž Pa cifične obali in v kotlini Velikega Solnatega Jezera (Great Salt Lake1!. je bilo že naseljeno kakega pol milijona Amerikance v. ki so ■razvijali drugji del Združenih Državah, odsekan in daleč proč od glavne in izvirne skupine na vzhodu. Železnice So že spajale vzhodno obal z mestom East St. Louis m ravnokar so bili dovršili »dodalno •progo iz St. Loitisa do St. Joseph, Missouri. To zadnje mesto je bilo torej skrajna železniška postaja Združenih Držav in zapaldni mejnik urejene civilizacije Vzhoda. Onstran proti zapadu je bilo le nekaj vojaških positojank in nekoliko raztresenih mejaeev, živečih v stalni negotovosti v ozemlju nepri-jatel jskih Indijance v. Problem je bdi torej premostiti to vrzel in spo jitii oba dela Združenih Držav potom mogočne vezi novic.
St. Joseph — ali po domače St. Jo* — je brl tudi skrajna zapadna brzojavna postaja, iz vzhoda. Iz za pada pa se je brzojavna žica raztezala od San Fraaicisca <oez Sacramento do Placerville blizu jezera Tahoe. Vast se je lahko brzojavila iz New Yorka aid Washington«, do St. Joseph, jezdec Pony Epres sa jo je prinašal v Plaieerville in o tukaj se je »vpet. forzojavfrla v Sai^
Fraucisco. To je omogočalo, da je brzojavka od Atlantika do Pacifika rabila dva1 "dm manj kot običajna pošta — osem mesto deset dni.
Dasi je vlada pri pozna vale ptK' trebo hitre zveze med obeijia deloma Zclr. Držav in so zapadnjaki prosili zanjo, vendarle je Kongres večkrat zavralil razne predlo ge za vladno akcijo v tem pogledu. Neka privatna t mika pa se je pogumno lotila tega drznega podjetja 'i nwesnieilfl to poštno zvez o ; bila je to tvrdka Russell, Majors in "WaddeH, lastniki neke špediter-ske tvrdke in predhodniki velikih ameriških ekspresnih kompanij, ki šo se raizvile z železnicami. Pripravljali so tihoma za to podjetje in v spomladi leta 1850 so presenetili ves narod z oglasom, s katerimi so nudili občinstvu svojo novo poštno službo, zagotavljajočo dostavljanje p:sem tekom desetih dni. Istega dne 3. aprila 1860 — je prvi poštni jezdec odjahal s poštno vrečo iz St. Joseph a in drugi v nasprotn smeri iz San Francisca. Ob določenih točkah je en jezdec zamenjaval drugega, in ko je po de setih -dneh točno po vzporedu — prišla pošta do konične porstaje, bilo je velikih proslav in senzacij po vseli Združenih Državah je bila velika.
Pony Express, ki je tako dejanski ustvaril poštno zvezo med mejo civilizacije na vzhodu in ono na zapadu, je vršil redno svojo dolžnost vzlie vremenu, Indijancem in razbojnikom. Mnogo poštnih jezdecev je bilo ubšitih ; nevarnosti so povsod prežale na dolgi poti čez divje pokrajine. Vsakih deset ali dvanajst milj so se zamenjavali konji na postajali, postavljenih od družbe. Jezdeei sami so se zamenjavali vsakih 75 milj. Na koncu svoje poti je poštni sel oddajal pošto drugetmu jezxleeu za nadaljno pot. se od|>očival in potem se po-vračal v nasprotno smer s pošto, kii jo je preje1!. Po dnevu in ponoči so hitri konji jahali z največjo ln-trico čez prerijo in gorovje.
Pot za Ponv Express je bila ta ko i zborno izbrana, da se danes skoraj krije z železniško progo. Iz St. Josepha se je pot držala sedanje severne meje Kansasa za skoraj sto milj, prebrodovala reko Platte River ob njegovi najbolj južni a* i jugi a* Nebraski, sledila South Platte dolini do tsedanjega se vero - vzhodnega kota Colora-da, potem seArerno ob North Platte reki do Ft.. Laramie a- Wyomiingu in od tukaj prepiazovala. visoko go rovje čez South Pass in krenila na prej do Sault Lake G?ty. Najhujši del polti je Inil za pa dno od Solnatega Jezera čez pušave in alkalične planote Utalia in Neva.de do Car son Citv. Od tukaj je bilo le malo. ali preecj trdih milj do jezera Tali oe in otd tukaj do Placerville v Ca-Iifornijli.
Sloviti Pony Express — katerega uradno ime je bilo "The Central Overland California and Pikes Peaik Express Company" — je .trajal le 16 mesecev. Leta 1861 se je brzojavna proga začela hitro pomikati vt*dno boj j naprej proti zapadu in fistojčasno je federalna vlada začela sub vene ijonirati dnevno potno kočijo (mail stage) čez isto pot. Tokom zadnjih mesecev svojega obstoja je Ponv Express obratoval le med hitro približajo-čema se koncema brzojavne proge.
24. oktobra 1861 se je brzojavna zveza od Atlantika do Pacifika. To pa je bžla tudi smrt Pony Express a, enega -izmed najbolj romantičnih ameriških podjetij. Spravila je svoje podjetnike v bankrot, ali pomagal je osvojiti Za pad.
17. decembra:
Olympic, Cherbourg, Volendam Boulogne, Rotterdam.
SO. decembra:
LA Savo te, Havre; bourg, Hamburg.
Arable. Che»
V staro domovino so se podali.
S POSREDOVANJEM TVRDKE •FRANK SAKSER STATE BANK
so odpotovali sledeči potniki staro domovino*.
s parnikom Leviathan, dne 15. novembra:
Anton Petrič, iz Cleveland, 0. v Begunje pri Cerknici, s parnikom Paris, dne 19. novembra:
Jože Gardnnovec. iz Ilermansvil-le. Mich, a" Zaluka, Hrv.
John Bartol iz Jolvnsonburg, Pa. v Hrib pri Loškem potoku.
Jožef Laurič iz Houston, Pa. a-Travnik.
Jofseph Steickar iz Diillon, ^lont. v Štrukljeva vas.
Anton JurjcAieič, iz Homestead, Pa. v Rosalniee pri Metliki.
Valentin Strojin iz Tupper Lake, N. Y. v Kostošir pri Zagrebu. S parnikom Berengaria, dne 26. novembra:
Andrej Kos iz Primero. Colo, v Bazin. V. G.
Anton Sipel iz Cleveland, O. a* Malo Mla/čevo pri Grosuplju.
Ilelen Nučič iz Salt Lake City, Utah a- Grosuplje. S parnikom Presidente Wilson, dne 29. novembra:
AloTis MaATPnae iz New York, N. Y. t KukuljanoAo, Hrv.
Augiwt Kakež iz Sheboygan, Wis. v BLsterza, V. G.
Matija Šajn iz Saokett. Pa. v Ti-pčane, V. G.
Amton Množina iz Leadville, Colo. v Luče i vri Višnji gori. S parnikom Mauretania, dne 3. decembra:
Nikola Poljuk, iz Iron Mountain. Mich, v Paluje, Ilrv. S parnikom Rochambeau, dne 6. decembra:
Anton Kreševuč, iz ]\Iarquette, Mich, v Rečico, V. G. S parnikom Martha Washington, dne 6. decembra:
Ludvik Mayer iz Chicago, 111. v Dol. Logatec.
S parnikom Paris, dne 10. decembra:
Joseph G ulj a, iz Davis, \V. Va. v Vel. Brdo. V. G.
John Čebular iz Cleveland. O. a-Vižmarje na Gor.
Andrej Vidic iz Jolmsburg, Pa. v Zasip pri Blodiu.
Pavel Guzelj iz Johnsburg, Pa. v Ožbolt pri Škof ji loki.
Valentin Lauter, iz Joliet, 111. v Laze, Hrv.
Rudolf Mabiar iz Joliet, 111. v Sokoli, Hrv.
S parnikom France, dne 6. decembra:
John Poklukar iz Camdein on Gaulev, W. Va, v Naklo.
Joseph Demoises iz Camden on Gaulev, W. Va. v Pod grad, V. G.
Anton Marinjiič siz Straight, Pa. v Vedri jan, V. G.
S parnikom Westphalia, dne 18. decembra:
Matija Pleše iz Chisholm, Minn, v Delnice, IIr\-.
George Barie iz Chisholm, Minn, v Dragatuš.
81. decembra:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Cherbourg Hamburg.
3. Januarla
Aqultanla. Cherbourg; Suffern, Havre New Amsterdam. Rotterdam; America, Bremen.
januarja:
Columbus, Cherbourg Duilo, Genovo.
7.	januarja: Paris, Havre.
8.	januarja:
Deutschland, burg.
tO. januarja:
Mijestie, Cherbourg: George Washington, Cherbourg in Bremen.
In Bremen;
Boulogne In Ham-
14.	januarja: France. Havre.
15.	Januarja:	J Mongolia, Hamburg.
17. januarja:
Berengaria, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Veendam, Boulogne, Rotterdam.
20. januarja:
Stuttgart. Cherbourg, Bremen; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg.
22. januarja:
Cleveland, Boulogne In Hamburg.
24. januarja:
La Savoie, Genevo.
28.	Januarja:
Paris, Havre: Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen.
29.	januarja:
Minnekahda, Cherbourg In Hamburg.
31. januarja:
Majestic, Cherbourg; Ausonla. Cherbourg.
Havre; Conte Verde,
JAKO ZNIZANA VOŽNJA
in nazaj«.
Iz New Yorka do BEOGRADA ZAGREBA LJUBLJANE
in nazaj.
Tretji razred.
in A*ec
$198.50	soglasno
$198.00	b
S198.00 parnikom.
Davek $5.00 posebej.
Odločite sc obiskati biaro domovino in svoje prijatelje.
VPRAŠAJTE POOBLAŠČENE AGENTE
ali WHITE STAR LINE in RED STAR LINE
No. 1 Broadway	:	:	:	New York
imsuiichiine
11 Naravnost v Jugoslavijo V
Presidente Wilson — 3. feb.; 24. mar. Martha Washington 24. teb.; 14. apr.
V Dubrovnik ali Trst. Železnina v notranjost zmerna. Nobenih * vizejev. VpraSaJte pri bližnjem agentu ali pri
PHELPS BROS. A CO„ 2 W«t St.. N. Y.
Koledar za leto 1925.
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEEORATOS
Prevzamem vsako v_to stroko spadajoče delo.
ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO. VPRASAJTa
MENE ZA CENO.
350 Grove Street	Ridgewood, Brooklyn, N. 7.
Telephone: Evergreen 6606
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
KDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPCOIJALIST MOftKIH SOltZNI, Meje etroka Je sdravljenje akutnih In kroničnih feolSBftt. Jn MR te zdravim nad a M tor Imam akuinje v veeh boleznih In ker znam slovensko, zato vas moram popolnoma razumeti vaše bolezni, da vaa ozdravim In vrnom moč In zdravja. Skozi SS
pridobil poesbno skuinjo pri ozdravljenju molkih bolezni. Zato ss popolnoma aanoatl na m*iw, moja ekrb pa Je, da vas pepolnama vl m. Ns odlaiajts. ampsk prid its Clmprojs.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazuljs In liss po telesu, baletni v padanje las, bolečine v kosteh, stars rsns, oslabelost, llvCns In balaznl v hurju, ledlcah, jstrah, telsdcu, rmsnics. rsvmatlaam, katar, zlate Slls, naduha ItdL Uradne ure: V ponedeljek, eredo ln petek od S. dopoldne do S. v torek, .fiotrtek in aobota od S. dopoldne 4o t. ataCai; v joC 10. dopoldne do S. popoldne.
Se nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji.
Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške pos-tave.
Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti".
Kdor hoče imeti Koledar, naj j»a takoj naroči.
ADVERTISE IN GLAS NARODA
POZDRAV.
PrecU odhodom v domovisno. & parnJikom Westphalia, pozdravljava use rojake sirom Amerike, posebno pa one v Cliisholm. Minn. Tvrd'ki Frank Safcser izrekava najtoplejšo zahvalo, za dobro in izvamtredno lutro postrežbo. V New Torku sva namr« samo pre-iioeevaila. ter nam je omenjena tvr dka priskrbela poitkii list in potrebne vizeje v par urah, za kar jo priporočava vsem, ki nameravajo potov art.i.
George Baric na potu v Dragatuš.
Matija Pleše na potu v Delniee.
NOVE ^ REKORDE ZA BOŽIČ
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K«l«ir je namenjen ]x»tovnti T stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt lja^i in drugih stvareh.
1'ojasnila, ki vam jih zamorerao dati vsled naše dolgoletne izkušnje: Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naselniške postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem lPiM, zamurejo tudi '> nedrjivljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tu<Ji <J?lj ; tozadevna dovoljenja izdaja cene-ralni naselniški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi \ New Yorku pred odj>otovaiijem, tei se pošlje i)r(wih-u v stari kraj gla som nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA.
Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej i>iše za pojasnila. Iz Jugoslavijo bo pripuSčeuih v prihodnjih treh letih, od 1. juUja 1!»24 naprej vsako leto i>o 671 priseljencev.
Ameriški državl^ni pa zainorojo dobiti sem žene in otroke do IS. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. Tu rojene osebe se tudi ne štejejo v kvoto. Stariši in otroei od 18. do 21. Jeta ameriških državljanov i»a imajo prednost v kvoti. Pišite za pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro ge: tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Kje je JAKOB OVIJAČ? Pred 1-ci'tom dtnd je i>šl pri meni, zato-raj prosim, da se oglasi. — Urban Estenich, 1845 So. 17th St., Springfield, DJ.
1
33 fSveta noč, blažena noč.
(Božično ferevesce. 3i (Božični glasovi. (Rodilo se je dete.
17	(Slovenski podpuri. (Sokolska koračnica, voj. godba.
18	(Lepa naSa domovina. (Slovenska korafinica, voj. godba.
19	i Jugoslavija koračnica. (Pozdrav lx Ljubljane, voj. godba.
20	(U boj u boj. (Slovenske melodije, voj. godba.
26 (Bela Ljubljana.
(Zlate sanje, harmonika. •7 (Katrca, polka
(Gorjanski valček, harmonika. SO (Boter Peter.
(Godec Nace, godba. 31 (Veseli n vitje
(Štajerski ples. godba Cena komadu J9 75c. Vaeh deeet ploič poiljem poštnine prosto za samo $7.00. Za manjSa naročila prldenite 30c sa poStnino. Dobite te krasne nove komad«
Si!o™«.V!S.0« NAV^.HJf.Kui». p,. ADVERTISE in flfcAS NABODA
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupu* jete ali naročate in ste x njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boat« vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda''
lds._-___