9. številka.
Trst v petek 12. januvarja 1900.
Tečaj XXV.
..Edinost4-
izhnia t* m rat na dan. razuti nedelj in praznikov. <»b B. uri zvečer.
>"ar»»čni»ji tna«a :
Za celo leto........24 kron
za pol leta .........
.Ta eetrt leta........ 1» ,.
za. en meneč........ 2 kroni
Naročnino Jf plačevati naj rej. Na ua-ročV>e hrer piitolene naroćirne nt>rHv« i e ozira.
Po tolMkaniah v Trstu se |in*lujejo po-~:unezne številke po II utotink (o ti ve.); izven Trsta pa |*> b stotink (4 nve.)
Trlefoa 4» t. H70.
Edinost
Glasilo političnega društva ,?Edinost" za Primorsko.
V fdlnoHtt Je mof!
Oglasi
s«e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zalivale, 'lomači oirlasi it«l. se računajo no pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in nijiase sprejema iipraviliŠtvo. Naročnino in oglase je plačevati looo Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. I pravniStvo, in »prejemanje inseratov v ulici Moliti piccolo 5tv. :>, II. nailstr.
I idajatelj izj dgo /orni urednik F r a n G o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Opozicija v delegaciji.
V Zagrebu, dne 1». juuuvarja 1&9!*.
II.
Prišel je I J« •ust in je nadaljeval delo Sehtnerlinga. Kom ta je bila zojtet različna, :ili Stvar je bila ista. lieiist je |mh1 krinko u-tave centraliziral i stota ko kakor Sehmer-Iing. i s to ta ko kakor llaeli. Schmerling in Bach sta centralizirala samo na Dunaju, Ik'Ust je centraliziral na Dunaju in v Pešti, ali ako hočemo hiti točneji — največ v Pešti. K»lo je pravi avktor Ueustove jndi-tike t Njega največi protivnik: H i srna rek ! Nemški kancelar jc umel * nevarnost, ki bi ž upala Nemčiji, ako I »i zase! Dunaj, ako In -i odkrito osvojil Avstrijo. Nemški cesar je hotel tako, aii Bismarek sc je uprl temu. Bismarek je hotel doseči na drugi način, da mu Avstrija podložna; on je hotel, da Avstrija bodi po svoji v na nji politiki vazal Nem č i je ! Avstrija, centralizirana na Dunaju jm> receptu Metternieha, Haeha in S<»h meri i n ga, mu ni dajala miru. laka Avstrija hi mogla vzlie Sadovi podleei -ktišnjavi. da 1 »i se vzdignila proti Prusiji iu jej v NVnu-iji motiti račune. Federalistična Avstrija, pravična Slovanom, pa bi ne mogla b:ti vazalom Nemčije in gotovo I>i jM>rušil;t druge Bismarckove osnove. Kaj torej? Niti centralizirana na Dunaju, uiti slovanska! Ileust je — | m i receptu Bismareka — raz-«-epiI monarhijo na dvoje ter prenesel težišče v Pešto. Duvalizem je dete vnanje jnditike. \ se. kar se je zgodilo kasneje, se je razvijalo iz tega. Ko je Avstrija bila lu valistična, je Bi-marek mogel nadaljevati z izvrševanjem »vojih načrtov. Zmaga pri Sedanu ne samo da je dala Nemčiji Alzaeijo in I»reno, ampak j«- utrdila tudi duvalizem, a to je po-menjalo vazalstvo naše monarhije. Dunajski centralizem ne more hiti več nevaren Nemčiji, ker je to centralizem prerojene Avstrije, ki ne more ve«" tekmovati s P rušijo, ampak j<* ta central izen po vol jen za Nemčijo, k e r j e j odpira pot do morja A d r i i a n - k e g a. Pešta je prava centrali-/atorna točka ne samo za Madjarsko, ampak za vso monarhijo. Da hi v avstrijskih državnikih l»il«» le količkaj državniške modrosti, in l»ili drugače okoristili na Bismarckovi
ideji. X drugačnimi državniki Bismarek niti ne l>i se S>i 1 drznil lancirati svoje ideje, ali kakor da je računal na kratkovidnost avstrijskih državnikov! Da je bil po Sadovi Bis-mirek avstrijski državnik, on bi l>il pritrdil isti ideji, katero je stigeriral Beustu, ali izvel bi jo l»il <lrugače. Z duvalizmom je težišče monarhije preneseno proti Vztoku, da se monarhija nekako odško'duje radi izgub, ki jih je trpela v Nemčiji in v Italiji. Ideja Bismareka je genijalna, dostojna Bismareka, ali izvedena je bila na na j nesrečne) i način, kakor se sploh misliti more. Bismarek je brez dvoma stigeriral veličastno misel, ali ni hotel, da bi se izvela na škodo Nemčije, marveč na vso njeno korist. Kaj pomenjato: prenesti težišče monarhije proti Vztoku? Po zdravem umevanju oi imelo biti toliko kakor — zadovoljiti Sloranstve!! Ali ne, to je bilo nasprotno programu Bismareka in njegovim načrtom ; in on je po svoji naravi sugerira! uprav peklensko sredstvo. Monarhija je potisnjena proti Vztoku, ali Pešta je izbrana za središče tej novi politiki. Vztočna politika monarhije ne sme biti slovanska, ampak ma-djarska. Naj pride na Vztoku do kakoršne si bodi tvorbe, na čelu jej morajo biti Ma-djari. < >41 tod i ona politika, ki je reasumirana \ imenih M i lana in S t a m b u 1 j e v a : od todi današnja politika v Hrvatski; pa od tod i slednjič vsa notranja politika monarhije. Ma-djari zapovedujejo. To njihovo gospodarstvo izhaja od Bismareka in od Prusije; zato služijo prusi janizmu ter delajo po intencijah istega. Zastonj Hohen\vart, zastonj Taatfe, zastonj Badeui. Dokler obstoji današnja v nanj a pruska politika, ni !eka za notranji z istem! ! Kdor na temelju pojedinih izjav misli, da bi Matijari mogli privoliti v kako spremembo v Čislaj ta nij i, ako le duvalizem ostane nedotaknjen, ta goji veliko iluzijo. Madjari hočejo duvalizem v duhu, v katerem je bil ustvarjen. Deeemberski /istem je lo-gična posledica duvalizma; ustvarjen je, da izvede namere in svrhe duvalizma. Jezikovne naredbe kakor da so posegle v to zgradbo in morale so se umakniti, ker je tako zahtevala v n a n j a politika, ker je tako zahteval duvalizem. Jasno je, kam vse to vodi oni del monarhije, ki se imenuje ('islaj-tanija. Madjarov ne boli glava radi tega :
kaj se godi iu kaj bi se moralo zgoditi, ako | telj zveze ali odbora, naj bi tudi imel pod bi išli dalje po sedanjem potu. Vse to je seboj ljudi, ki bi bili visoko nad njim glede bilo v glavi Bismareka, ko so bili postavljeni j na svoje umstvene i u n ravne lastnosti. Taka-le temelji duvalizma. Vse to se giblje po nekem more biti po svojem svojstvu vodilna sila logičnem načrtu. Krivda Slovanov pa parlamenta. Njej se pridružuje še druga o(l-je, da so se često dali zavesti in ločilna sila — krasnorečje. To je tudi naprema m i ti od kake n a v i <1 e z n e o n- ravna sila, ki ne označuje nravnega značaja eesije. Odprava jezikovnih naredeb lcafc^ m ttffli ne dušnega razvitka. Človek je lahko da jih je osvetila še le in jim pokazala, kje globok mislitelj, poet, spreten vojskovodja, leži vzrok vsemu zlu. Obroč sedanje vnanje natančen jurist, vešč zakonodajatelj — pn o politike treba zlomiti, tej politiki treba po- tem brez daru jezika; in narobe: človek naj-staviti se po robu. Radi tega je dobro bolj klavernih duševnih zmožnostij in znani j došla — opozicija v delegaciji. ima lahko najlepši dar krasnorečja. Združe-
Dinko Politeo. nje tega daru z obilico dušnih sil — je re---dek in izjemen pojav v parlamentarskem življenju. Najkrasniše improvizacije, ki so ob važnih sklepanjih proslavile govornike, so plehke in borne, ako jih čitamo, podobno opisom scen, ki so jih ig 'ali nekdaj znameniti igralci in pevci. Izkušnja uči neovrgljivo,
. .....	,.	... da na velikih zborovanjih ne pripada odlo-
Po teoriji bi moral biti izvoljenec Ijubljeuec,	J	11
,.,..,. ' ... cilno dejanje pametni, ampak vedno le drzni večine, v resnici pa se voh ljubljenec manjšine,	J 1	f
„ • j i	i	in krasni besedi; kar najbolj deluje na maso,
včasih |ako borne, samo tla je ta manjšina J	J	. . v.
, ^ ' .	-to niso jasni, prozorni argumenti, ležeči na
organizirana masa, me<l tem ko večina ni ;	1	1	°
dnu dotične stvari, ampak glasne besede in
fraze, umetno izbrane, nasilno nagromadene
Velika laž našega časa.
Iz »Moskovskega zbornika« Pobjeclonosceva. I.
(Dalje.)
zvezana z ničemer, kakor pesek, in zato moči pred zvezo aii stranko. Volitev bi morala odločiti za pametnega in sposobnega, a v resnici odloča za onega, ki najvsivljivše rije naprej. Človek bi mislil, tla se od kandidata res zahtevajo — izobrazba, izkušenost, vestnost na delu, a v resnici vse te lastnosti more biti ali tudi ne biti : ne potrebu jejo se v volilni borbi; tu so najvažniše smelost, samozavest v zvezi z g3vorništvom in celo neslano primesjo, ki vedno deluje na maso. Skromnost, združena s tenkovestnostjo in mislijo — tu sploh niso za rabo.
Tako se peče narodni zastopnik, tako si
in proračunjene na instinkt? gladke nesmiselnosti, kakoršno vedno masa krije v sebi. Masa se da zavajati s pusto navdahnjeno deklamacijo in je pogosto sposobna, da brez premisleka, pod vplivom nagona, nenadoma kaj sklepa, kar poznejše obžaluje, ko je hladnokrvno presodila vso stvar.
(Pride še.)
Trst, <lne 12. januarja li»0O. »Slov. Narod je odprl stalno rubriko, kateri naznanja čitateljem — seveda v in-
pridobiva svoje pooblaščenje. Kako pa je tervalih — da je »Edinost« postala občut-porablja in se ga poslužuje? Ako je ener- Ijiva. To sc ponavlja s tisto točnostjo, kakor gične narave, zljublja se mu delovati in se pomika kazalec na uri od 1. do (>. in od ustvarjati stranko; ako pa je slabše narave, ti. do 12. in tako dalje, že par let sem — z pridružuje se sam tej ali oni stranki. Za vo- razliko le, da so tam okolo novega leta in-ditelja stranke se zahteva pred vsem krepka tervali nekoliko manji —, čitatelji »Naroda« volja. To svojstvo je organično, podobno ti- bi morali torej prav za prav misliti, da je žični sili in zato ne označuje vselej tudi občutljivost naša že dosegla stadij, zahteva-nravuih lastnosti. Voditelj stranke more po- joči — psihijatra. Hudo pa nam je, da med stati človek skrajno omejenega uma, a ne- čitatelji ljubljanskega lista ni nikogar, ki bi j omejeno razvitega egoizma in same zlobe, imel toliko usmiljenja z nami, da bi opozoril nizkih iu nečastnih nagibov, a mož silne vo- j uredništvo, tla to vendar ni v soglasju s člo-lje: postati more zapoved ni k in gospodova- I vekoljubjem, ako koga drezam, ko vem, daje
P O I) L I s T K K. s
Samostanska slika.
— P«tr4. — >j»i-al Janko Kotlar
Kazimirina roditelja sta z veseljem opazovala zvezo ljuliečih se src. želeča, da bi ju skoraj gledala pre<l svečenikom, ki bi ju zvezal za vedno.
Strasoldova nista imela onih pomislekov, ki jih je imelo in jih ima plemstvo že od nekdaj. Salez je bil jh» ženskem kolenu iz plemenite obitelji paradajzov, |m> očetu pa patrieijske In-neške, torej mu se ne bi smelo .»čitati, da je dal svojo hčer možu plebejeu. ^i<*er pa je sodil le blago, krepostno srce, in ne plemenitega imena, ki prijetno zveni, pa često krije kup napak in zmot.
Ko sta roditelja odobravala ljubezen, ki je bila vzklila med mlado dvojico, živel je nekdo v bližini blage Kazimire, ki si je prizadeval z vsemi sredstvi, da uniči srečna ljubi mca.
Grofov tajnik je cvetočo Kazimiro neprenehoma nadlegoval s svojo ljul»eznijo. Dolgo se ga je ogibala, konečno pa mu je strogo prepovedala, govoriti jej o stvari, katere mu nikdar uslišati ne more in ne sme, kajti že si je drogi, srečnejši osvojil njeno srce.
Tajnik je besnel v svoji jezi, no, Kazimira je bila grofova hči, njej ni smel poka-
zati svojega sovraštva, ki je napolnilo nje-govo srce potem, ko se mu je njegova slutnja [totrdila.
Iskal je prilike, tla se maščuje nad njo, grozovito maščuje, in prilika sc mu je brzo
|H>nudila.
Grof Strasoldo je ogledoval nekega dne utrdbe karlovške, kajti divji Turki se neprenehoma silili proti severju, sicer le v malih tolpah, ali združeni so bili vendar nevarni baš tako. kakor pred dvesto leti.
Kar nenadoma se mu je vspel konj in grof je zdrknil v jarek tako nesrečno, da je obležal mrtev na mestu.
Marija Kuuigunda in Kazimira malo da nisti znoreli, ko sti izvedeli to žalostno novico.
Sinit karlovskega glavarja se je hipoma raz vedela po dežeii, da, celo drugod so po-inilovali ubogi siroti.
Kazimira je takoj spisala pismo ter ga odposlala po lastnem selu v Trst, odkoder naj bi p»> morju dospelo do Saleza. Izlila mu je v kratkih besedah vse gorje in nesrečo, ki jo je nepričakovana smrt očetova zasadila v njeno blago srce. Prosila ga je. naj pride v Karlovce, da bo pomagal urejevati očetovo zapuščino, kajti z materjo ste preveč žalostni, da bi mogli ukreniti vse, kar bi bilo treba.
Dobro ve namreč, da se bosti morali umakniti novemu glavarju iu baš zato l»i želeli, da bi prišel nemudoma.
Za sela si je izvolila mladega Ivico, smatrajoča ga najvrednejšim, komur bi sploh mogla izročiti tako dragocenost. Ali varala sc je.
Hudobni tajnik je zvedel o Kazimirini nakani in nemudoma si je pridobil Ivico, pre-slepivši s svoto rumenih zlatov. Ivica je list
Moj up in (kolikor mi je znano) tudi Vaš je končan.
Tolažite se in ne žalujte preveč.
Ves Vaš
Strasoldo.
VII.
Ivica je srečno dospel v Trst ter se iz-
ist izročil tajniku; le-ta pa je spisal Salezu nebil svojega naročila. Ali vest ga je pekla, »ovo pismo pouarejaje, pisavo[ranjega grofa. | <5eš, izdal si jo! Kaj ti je storila blaga Ka-
Dovršivši list, izročil ga je Ivici, ki ga
zimira, ki ti je bila vedno blagohotna gospo-
je nemudoma nesel v Trst. Pismo se
glasilo :
Prijatelj !
darica "? ! Skušal si je tešiti slabo vest z vinom,
je
ali tudi to ni šlo; neprenehoma inu je donelo
po ušesih: ni še dovolj, da je sirota brez
očeta, še njega si pahnil v nesrečo. Lsda-Naznanjam vam, tla me ne bo več v Kar- . . (
lovcu, ako bi se kedaj vrnili. Kje bom, še,^^ ko	^^ fcak|> yeae in ^
ne vem, vendar upam, da m, bo mogoče ^ ^ ^ ^ q[ ^ ^ ^ ostanka
prav v kratkem naznaniti \ am kraj, kamor	. . .. w . . ,	,	x.
1	J	v službi. Proč je sel ter taval po širnem
se preselim.	svetu, dokler ni prišel v Pletrije.
Po tem uvodu, menim, da ste dovolj	Tudi tajnik ge ni čutil z.ulov0ljnega
pripravljeni, da Vam povem : smrt e d i-; v glužbi pri v(|0vi Strasoldovi, tudi on je niče Kazimire meje pripravila	preskrbivši si toliko premoženja, da bi
ti o selitve.	l>i 1 lahko zadovoljno živel, ko bi je bil po-
liad bi Vam podrobno opisal njene zadnje dni, njeno hrepenjenje po Vas, ko jč
steno pridobil.
Kasneje so pravili, da se je pomaho-
zorela, dokler ni prišla smrtna kosa po njo. medanil. Druzega se o njem ni izvedelo ni-Vse t<» bi rad opisal, ali solza kipi za solzo kdar ničesar.
iz očesa ter mi moči pisanje; sploh pa je | Marija Kunigunda in Kazimira sti dolgo očetova roka tudi preokorna, da bi mogla pi- čakali Saleza, ali ni ga bilo in ni ga bilo. sati taka hčerina naročila. Samo to povem : j Mati mu je pisala drugo pismo, no, zopet izgovori vsi Vaše ime, je izdihnila blago svojo i zastonj. Obupali sti, da sploh še kaj izvesti dušo! —----I o njem.	(Pride še.)
— ol>čutljiv. In drezajo nas Urez usmiljenja. To dreza nje se vrsi točno ; če slučajno ni umestne prilike, pa ob neumestnih.
Tako je te* dni veselica na korist družbi sv. Cirila in Metoda v »Narodnem domu« v Ljubljani morala služiti v povod, da je »Slovenski Narod* opozoril svoje čitatelje na : animozno tet ko«. No, mi smo stvar vzeli l*>lj od humoristične strani, se malce posme-jali in — nismo bili občutljivi.
V	svoji številki od 10. t. m. se »Slov. Narod« zoj»et ni zmenil za našo »občutljivosti in nas je — dregnil. To ]M»t jemljemo stvar < m I nje resneje strani. Na to <1 reza nje moramo odgovoriti, a ne morda zato, ker smo »občutljivi«, ampak zato, ker je stvar važna, ker nočemo r-tati v luči prijateljstva z ljudmi, ki >*> se |M>kazali sovražnike slovanstva.
V	svojem znanem prijateljstvu do nas kliče »Narod« svojim čitateljem v sj*>min, kako je isti dr. Lueger — ki sedaj fanatično preganja češki ži vel j na Dunaju — bil »nekdanji 1 j u h I j e n e <• tržaških Slo v e n-e e v ter njihovega glasila«.
Mi smo re- simpatizirali z antisemitsko idejo in simpatizujemo še danes. Ali kakor pripadnikom verske tolerancije naš antisemitizem ne izvira iz verskih, ampak iz gos|M>darskil) ozirov. No, s tem antisemit->tvonc svojim smo v jako dobri družbi, v družbi stranke, katere glasilo je — »Slov. Narod«. Da Ini stvar jasneja, moramo |n»seči za par let nazaj ter oživiti malo remi ni scen-; eijo i/za shoda zaupnih mož narodne stranke v Ljubljani. Na tem shodu, pri Bogu, nismo odločali mi Tr/ačani se svojim dunajskim j »ljubljencem«, saj smo na- 7 ali X Tržačanov in I strano v - vzlasti proti večeru, ko je bila temperatura že razgreta in je besnel vihar nevolje prav radi naše opozicije — sedeli tam na levem krilu kakor kaki delikventi pre-i visokim tri buna Umi : na tem shodu je bilo torej, ko je ogromna večina, vzlie naj-e n e r g i č n e j e m u od p o r u o d naše strani, v "prejela resolucijo /j solidarno postopanje > krščanskimi socijalisti v gospodarskih vprašanjih, med tem ko je 11:i » resolucijo za brezpogojno solidarnost z zastopniki naroda češkega — odklonila ! Ke^ je sicer, da se je shod hitro uvedel, da je takov sklep - slovenskega stališča vendar nekoliko, da ne rečemo drugače, prečudeu, in doživeli smo nenavaden slučaj, da je shod revociral ta sklep!! Ali dejstvo ostane, da -i v vročini boja vsprejeli prvo resolucijo, drugo pa odklonili.
To je zg< »do vinsko dejstvo, po katerem naj slovenska javnost sama določi, kako treba taksirati d rezanje »Slov. Naroda« z »ljubljencem« Luegrom. Tako dreunje pa je naravnost nelojalno z ozirotn na še sveže dejstvo, na dejstvo namreč, da smo baš mi v novejšem času opetovano napeli najostreje strune proti krščanskim socijalistom dunajskim radi njih protislovanskega besnenja v parlamentu in v občinskem svetu dunajskem. V ilustracijo 1wmH nam dovoljeno, da navedemo par markantnih odstavkov iz |»olitiškc vesti »Hocli die Slovenca!« v Kdinosti« od 12. decembra m. L:
V klimo torej, kako se oba velika načela, katera je proglasil dr. Lueger kakor vodilna za svojo stranko — krščanstvo in avstrijstvo — zlivata v harmonično celoto, se opirata na jednake pred j m »goje in stremita |h» istih ciljih. A isti dr. Lueger, ki ;e proglasil li dve načeli, je člen nemške gemein-Imrgschaft, ki je i n k a r n a e i j a n a s i 1 j a, krivice in uekrščanskega sovraživa, in podpisuje programe, ki druge narode kujejo v duševne s|>one in jim sploh odrekajo vsako pravico do razvoja!! Ali je možno huje zatajevati in.— p i o s t i t u i r a t i svoja I a s t u a načela?! Menda ne. Na take stranke se ni zanašati, s takimi strankami - e ne sklepajo zveze. I1 ra v je t-»rej r«-k«*i dr. Krvk v svoji izjavi, da je vsako politično zvez o s tako stranki smatrati liakor naniciiHi izdajstvo.
<*os|»od dr. Lueger pa naj si zaiHituni, da j«* v tem najgrša tartiterija. ako kdo, ki je či»*n nemške ^'nicinbnrgs^haft in ki podpisuje nje bink<»š'nc programe, vsklika na komersih »Hoch <lic Sloveuen !« Po svoji taktiki in jmi }m stopanju o glasovanjih v parlamentu, |h» svojem prizadevanju, da nemške mase pridobe za res krščansko i n avstrijsko misel — j e d n k o-p r a v n o s t narodov — n a j p o k a ž ej o krščanski so-ijalisti d u n a j s k i svojo d o i» r .j misel o nas Slove n-c i 1»! Dotlej pa s<* moramo najuljudneje in tudi najodločneje zahvaliti na njih hvali in
njih vsklikih a la »Hoch die Sloveuen!< ob
—	čaši šumečega piva.«
Tako postopamo mi tržaški Slovenci se svojim ljubljencem« !!
Menili bi pa. da bi že ei.krat lahko nehalo d reza nje, ki že izgleda tako, kakor da bi se »Slovenski Narod» bal, da bi komu utegnila priti pregrešna misel, da l»i se hotel
—	naročiti na naš list. Vsaj mi sodimo tako, da listu v takem položenju in s takim reno-mejem, kakor je »Slovenski Narod«, pač ne treba tega.
Pristopajte k Naši straži«! To
društvo bi moralo biti vsakemu Slovencu in vsaki Slovenki tako pri srcu, da bi bilo, kolikor Slovencev in Slovenk, tudi toliko društvenih členov Naše straže«.
Saj ima to društvo prevažen namen pod-piiati in krepiti Slovence, zlasti obmejne, v gospodarskem in kulturnem oziru, da bo avstrijski .Jugoslovan tudi res gospodar na svoji grudi ! Zato še enkrat opozarjamo na občni zbor »Naše straže , ki se bo vršil v nedeljo dne 14. t. m. v Trstu. Nujno priporočamo, rodoljubom naj v obilnem številu pristopajo temu društvu. Kdor more, naj se tudi udeleži občnega zbora, ki bo prihodnjo nedeljo v »Slov. čitalnici«.
Povabila na konferenco je razposlala Rusija. — Danes nadaljujejo to razpravo.
Iz Srbije. Cilje se, da je kraljica Na-
priporočamo tržaškim Slovencem, naj se, kakor je bilo nekdaj, trdno zopet sklenejo tega družtva, kateremu je lepa deviza : »zdrava
talija pisala svojemu sinu, kralju Aleksandru, j duša v zdravem telesu!« Na zdar! nujno prošnjo, naj na pravoslavni Božič po-	Električno gledališče. Y nedeljo zvečer
milosti vse politiške obsojence, ako si hoče , priredi g. Kautskv izborno predstavo v Bar-zopet pridobiti spoštovanje pred civilizovanim | kovljah (v »Narodnem domu«) ob sodelo-svetom. Ti ljubi Bog, saj mu tako svetujejo vanju tamošnjih diletantov. tudi drugi resnični prijatelji Srbije, ali do- Zavarovalnica za govejo živino lia
sedaj so se vsi, tudi najdobrohotneji sveti razbijali ob nesrečnem vplivu, kateremu je izpostavljen neizkušeni mladi kralj.
Tržaške vesti.
Opčiliall. Opozarjamo še enkrat, da bo v nedeljo ob 4. uri popoludne občni zbor te zavarovalnice, ali ne v prostorih gos p. Ivana Sosiča, ampak v hiši gospoda dež. poslanca [ v a n a ti o r i u p a.
Plesni veneek »Delalskega pod po r-
Tudl »Soča« se je na velesimpatičen	„ej?a društva« bo jutri, v soboto dne 13. t.
način izrekla o našem lista in njega uredni-	m v dvorani Mallv, ulica Torrente štev. Hi.
štvu. Ker pa jo je »Soča« nekoliko — pre-	Vstopnina je za moške 40 novč., za ženske
osebno zakrožila, se moramo omejiti le na to	j,a 30 nvg>
konstatacijo. Tudi goriški tovarišici bodi iz-	Priporočamo našemu ljudstvu, naj se
rečena iskrena zahvala, kakor tudi vsem onim, ki so nam zadnjih par dni doposlali svoje čestitke.
Drohnošti. Včeraj ob 7. uri zjutraj je nastal ogenj v dimniku hiše št. o. v ulici delle Mura, ki pa ni provzročil znatne škode, ker so ga gasilci pravočasno pogasili. — Včeraj popoludne je neki redar postopal proti kočijažu Andreju Cinku, ker je le ta sede, mesto stoje, vladal tovorni voz. Pokazalo se
Politični pregled.
1'KST. 12. jami var j a 1*00.
K položaju. V obče se je pričakovalo, »la presumtivni ministerski predsednik Kor-ber danes stopi pred česa rja s poročilom, kakov vsfieh so imela dosedanja prizadevanja njegova. V tem hipu, ko pišemo te-le vrstice, ne vemo, da-li se je tudi zgodilo to, ali pa je gospod Korber še odložil ta korak, hote nadaljevati svoja prizadevanja in pa počakati, kako ukrenejo zaupniki nemških strank — ki se baje snidejo jutri —- glede imenovanja nemškega ministra brez portfelja. »Information meni, da je izključeno, da bi se mej tem, ko zborujejo delegacije, menjalo ministerstvo. Sicer pa, da je novo minister-stvo tolik<i že kakor gotovo. Čakati pa treba vsa k a ko še kakih H ali 10 dnij.
Plenarna seja ogerske delegacije.
Včerajšnja seja ogerske delegacije je bila zanimiva v marsikaterem oziru. Grof Horoczkzv je izvajal, da se mora avstrijsko-ogerska mornarica omejiti na v a r s t v o obali. I' g r on je izjavil, da bo glasoval proti proračunu za mornarico, ker da državna misel Ogerske v mornarici ne nahaja dovolj nega izraza, ker je {►o vsem mišljen ju izključno avstrijska. F o 1-gar je rekel, da bo glasoval za proračun ter je izrazil svoje simpatije za Častnike mornarice: isti da so si s pridom in delavnostjo pridobili spoštovanje vsega civiliziranega človeštva. S tem je bila debata zaključena. Vladni zastopnik L a s z I o je izvajal, da vodstvo mornarice niti od daleč ne misli na to, da bi hotelo tekmovati s katero si bodi evropsko pomorsko vlastjo. Zelja vodstva naše mornarice zamore biti k večemu le ta, <1 a ne za o stanemo za drugimi državami, kar se tiče mornarice. Gledč opombe Cgrona o avstrijskem duhu, ki vlada v mornarici, je rekel vladni zastopnik, da mnogo Ogrov služi med častniki in med moštvom mornarice. Ministerski predsednik pl. S zeli je odgovarjal na opombe lTgronove glede avstro-ogerske mornarske zastave, da je ista bila določena za časa Marije Terezije ter da je to zastava starih 1 »abenbergovcev. Sklepanje o tej stvari da ne spada v delokrog delegacije. Na to je i>il proračun v obče sprejet ter so poveljniku mornarice izrazili pri nanje. Tekom specijalne debate je 1'gron zopet govoril o zastavi mornarice ter dejal, da s o nje barve (rudeče-bclo-rudeče) barve Niže-avstrijske, ki ne morejo biti barve skupne mornarice. Vse p o-stavke proračuna so bile sprejete brez debate.
V razpravi o proračunu ministerstva za vnanje stvari je minister pl. Kal lav odgovarjal na opombe Hallo-ja glede trozveze ter rekel, da ni resnično, da bi se bile simpatije za trozvezo na Ogerskem ohladile. Le stranka, kateri pripada Hallo. trdi to, »ločim so se vse ostale stranke izrazile v nasprotnem zmislu. Minister je dejal, tla ni res, da bi bila Avstro-ogerska obvezana, da čuva g m <1 t n e in trgovinske koristi N e m čije i n I t a 1 i j e, ali n a r o b e.
Takšna zaveza bi bila slaba za nas; kajti mi bi }>odlegli, ker v naših obrtnih in trgovinskih krogih ni opaziti dovolj eneržije. Govornik je rekel tudi, da A vstro-ogerska lli ilplivala u a konferenco v Haagu v zmislu. <1 a se je prezrlo papeža.
mnogoštevilno udeleži teh malih, a lepili in v vsakem pogledu dostojnih plesov.
«Obrtnijsko društvo* v Barkovljah
bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 2*. jan. ob 4. uri popoludne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika, .'i. Prememba društvenih pravil. 4. Kazni predlogi. .">. Volitev naČelništva.
Za dijaško kuhinjo je gospod Josip
je, da je bil Cink vinjen. Ko so ga zaslišali ; £toka na «prijateljskem večeru* v čast gona inspektoratu, je potegnil nož iz žepa ter SpOC|a C o ti ca nabral lepo svoto 54 kron.
je hotel prerezati vrat. Ranil se je neznatno; Blagim darovateljem bodi izrečena prisrčna redarji so ga spravili v bolnišnico.	zahvala !
Iz pred naših sodišč. Včeraj so obso- j Odbor «kmetijske družbe- bo imel dili 29-letnega ribiča Alojzija Boccasina v soboto dne 13. t. m. ob 2. in pol uri po-iz Pirana po g 271. kaz. zak. v 3 tedne »a-i poludne svojo sejo.
pora, ker je nekemu znancu pomagal na begu	yj;| „Božičltico" so nadalje darovali :
iz preiskovalnega zapora. Spravil mitje žen- č g Vinko Dolenc (v drugič) ti K, č. g. sko obleko, ga prepeljal na svoji barčici v | Josip Macarol (v drugič) 2 K, gč. L. K. Trst ter ga imel tukaj več dni skritega. — (v flnlgjg) 9 K, ga. Slavica 4 K, g. S. M. 26-letni Anton P a r e n z a n je dobil zaradi j 3 £ g M. Kol man 2 K, g. Miloš Kamuščič prestopka v isti stvari 3 dni zapora. — j 4 s Fran Valenčič 7 K, g. Ant. Jaklič Henrik d'Este, lastnik trgovine z oljem, ki j	Tiskara Dolenc o K, Neimenovana
je izročil svojo trgovino Angelini H a uze-	ga Mirna Brucker iz Zloczowa v Ga-
lič, s katero .živi«, v nameri, da bi pre- licijj 4 g. Luka Sarežin 4 K, iz Milkine prečil sodno eksekucijo, je bil obsojen v 3 I pUgjCe 4 K, g. Anton Furlan 4 K, ga. Re-tedue zapora. Tudi Hanzelič je dobila gina Toroš 4 K, ga. Ivanka Kauobel 3 K, toliko.	g Košmerlj 4 K, ga. Eliza G ulic 2 K, ga.
Dražbe premičnin. V soboto, dne 13. Karla Ponikvar 5 K, g. Sešek <>0 vin., ga. janu varja ob 10. uri pred poludne se bodo vsled ]yfarija Henke 6 K, ga. Karla Naehtigall 2 K, naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za ci-	Elvira Kupelj 2 K, ga. Engelhilda Laurič
vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : i	Dragica Zadnik 22 m. hlaga za
pri sv. M. M. spodnji št. 2*J8, prašiči; v obleke in 22 m. blaga za predpasnike, ga. Škorklji št. 134, pohištvo; v ulici Zovenzoni j Suhodolec 3 deške srajce in 4 jopice za de-št. 2, blagajnica, voz in priprave za proda- | ki;0o. Po <r. Ant. Šabec: ga. Oelles 4 K, jalnico; v ulici Corso št. 2, razglednice; ^ Mosettig 4 l\, ga. D11 ki<5 2 K, ga. Tlial-v kavarni »Giardino Pubblieo«, priprave za jer \
kavarno in glasovir; v ulici delle Legna št.	--
(i in v ulici Acquedotto št. 11, pohištvo.
Umrljivost v Trstu. Od 1. do <;. janu varja je umrlo v Trstu 4b možkih in 47 žensk, skupaj torej '.'3 oseb. Isti teden pa je v minoleni letu umrlo 108 oseb.
Vesti iz ostale Primorske.
V Tržaškem Sokolu'* se prične zopet novo, sveže življenje. Društvo si je najelo lepo prostorno telovadnico, ki bo zadoščala vsem potrebam, a zajedno je odbor praskrbel
X » a » i A d o 1 f o C oder 111 a z zapusti Gorico. Pustil je svojo službo na municipiju in v kratkem odide za vedno v lačno Italijo. — Naj mu bode blagoslovljeno, da ne bode hodil nazaj v Avstrijo — strašit.
X Obešenega so našli v Idrskem
pri Kobaridu nekega tujca — Nemca, kakih učitelja telovadbe, od katerega smemo priča- 6Q ^ 0besil se |e v seuiiai in ko je 1)rišel
kovati lepih vspehov. Že udeležba in živah-	oekd()j da nM[ sena? zagrabil je za obešen-nost razprav na občnem zboru sta pričala,	$eyo nog() S() mu že |>ogririe Gči. Soda je živahna sapa jela zopet prevevati naše	^^ je p0g(>f]il0) da je tujec še pred krat-sokolake vrste. Kakor čujemo, je za telo-	kjm odpoglyl prjporočeno pismo nekam na vodbo priglašenih že kakih 40 telovadcev, a
ni dvomiti, da se t<> število še izdatno po-	" X Neugdno naredbo za krčmarje
množi. Za otroke in pozneje tudi za ženske	y Goricj ]zdala je tamk£ljŠQa oblast. Od no-
vega leta dalje se morajo namreč vse gostilne, razun hotelov, zapirati že ob 10. uri zvečer. To je seveda sosebno neprikladno za one gostilne, v katere prihajajo n. pr. vozniki in ljudje z dežele. Krčmarji namerjajo baje uložiti prošnjo, da se ta neugodna naredba razveljavi.
Vesti iz Kranjske.
se uvedejo posebni tečaji.
Ta preporod »Sokola« pozdravljamo tudi mi z iskrenim zadoščenjem. Mi smo se zavedali vsikdar, kolike važnosti so telovadna in slična društva za sleherni narod, in to je bil tudi vzrok, da smo društvu »Tržaški Sokol« posvečali vso pozornost svojo in smo s pravo ljubeznijo sledili njega delovanju, t Mnogokateri pa je bil, ki je drugače — 11.-mileje sodil o »Sokolu« in njega ciljih. Ali kratka doba par let, v kateri je bil »Sokol« obsojen v nedelo vanje, je zadoščala, da je	* V Zagorju ob Savi seje z 110-
marsikdo posud iz Savla Pavel. Sedaj še le, vim letom nastanil dr. Tomo Zarnik kakor ko »Sokol a« tako rekoč ni bilo, je uvidel praktičen zdravnik. Dovolili so mu tudi dr-marsikdo — kakor smo sami čuli iz marši- žati svojo lekarno, ker se v okolici v daljavi katerih ust — knj nam je bil »Sokol«, j dveh ur ne nahaja sedaj nobena. \ edno smo občutili neko praznino v naši	* V ljubljanskem uršulinskem
organizaciji in v našem socijalnem življenju, samostanu je umrla č. M. Frančiška Kos, praznino, katere tki moglo izpolniti nobeno rojena v Koprivniku na Štajerskem dne '2. drugo naaodno društvo tudi ob najbolji volji. okt. 1*»'>2. Umrla je za sušico. Vsako drugo društvo je bolj ali manj nave-	* Trinajsti izkaz prispevkov
zano na svoj teren, kakor mu je nacrtan za cesarjev spomenik v Ljubljani, v pravilih, »Sokol pa je nekako vezilo, ki že Darovale so v omenjeno svrlio naslednje ob-p«. svoji nravi spaja vrste naše od zgorej na čine: Kastav 2<M) K, Turjak 30 K, Dovje zdolej. Iz srca se torej pridružujemo željam, 40 K, Videm-Dobrepolje 40 K, Radeče pri
izrečenim na občnem zberu po bratu starosti glede bodočega poleta našega »Sokola« in
Kranjskej gori 30 K, Trnovo pri Gorici 40 K, Sv. Gregor pri Ribnici 40 K.
Vesti iz Štajerske.
Nemška p o h 1 e p uiMt |>o slovenskih dušah se kaže (»ovsudi. V Št. Iljn je namreč izpraznjeno učiteljsko mesto na tamkaj-nji utrakvistični šoli, a (Jrazzer Tag-Matt« pozivlje nemške učitelje, naj se pote-zajo za to mesto. I parno pa, tla bo tu zastonj vsa nemška korajža in da to mesto dobi slovenski učitelj. OjKizarjamo, da je prošnjo uložiti do 31 januvarja.
Razne vesti.
Čudna osoda j<> zadela upokojenega štabnega zdravnika, dra. < i rog i peta v C bole tu. Kadi pijančevanja je bil pred štirimi leti odpuščen iz služIte in je poterr živel čisto osamljen v neki oddaljeni hiši v družbi svojih sedem psov, ki so bili obče znani kakor hudobni in nevarni. 1 >ne 29. decembra so videli ljudje zdravnika jako pijanega iti proti domu in od tedaj se ni več prikazal na videz. Konečn i so sosedje udrli v njegovo stanovanje ter našli njegovo truplo grozno raztrgano ležati na tleh. Vseh sedem psov je žrlo in trgalo truplo svojega gospodarja. Stanovanje dra. (i ragu o ta je bilo polu«» blata in grozno zamazano. Pse so ugonobili.
Morski potres je pognal pred kakima dvema mesecema velikanski val na obrežje otoka Zeram ali Sera m. (»rožno je bilo opustošenje. ki ga je napravil ta ogromni val v provincah Paulohv Samasaerve in Nakariki. Te dve provinciji imeli sta 1700 duš in od teh jih je ostalo le 4U na življenju. Ves kraj je bil opustošen ter pokrit z mrliči. V Elpapoe-tih-zalivu priletel je val z vso močjo in šel čez visoka drevesa. Seboj je nesel kamenje in razširjal jako močen smrad po žveplju. Domačini so zbežali v g«»re.
Grozna osoda je zadela nekega Angleža, ki je pripotoval v Petrograd. Policija ga je našla vsega razcapanega in bosega na cesti in ker se je je zdel pijan, ga je zaprla. Ker so ga našli drugi dan prav v istem stanju, v katerem je bil zvečer na cesti ter bil videti do cela pijan, poklicali so zdravnika, ki je konstatiral, da je rnož — blazen. Ker je jeeal angležki, je jHtsredoval angležki konzul, da so ga poslali v bolnišnico, kjer se je izkazalo, da ima nesrečnež vneta pljuča, da mu je odmrznila roka in da so mu noge |w>lne ran. Čez dva dni je umrl. Policija je }w>godila, da se je pisal za Jamesa Marlandta, da je bil mehanik ter da je preti dvema tednoma dospel iz Anglije v Petrograd. Mej-}K>toma je v Berolinu obolel za tifuzom ter ondi ležal tri tetine. Potem je potoval dalje in bil še pri nekem prijatelju blizu Petro-grada par dni na obisku. V Petrograd je dospel že bolan in kaj se je potem zgodilo z njim, ne ve nihče.
Slovensko prebivalstvo na Nižje avstrijskem se je pomnožilo za f>2*6 odstotkov, nemško pa le za 12*5 odstotkov. Nemcem bodi to v me men to, da niso sami v Avstriji !
Zakaj ni leto 1900 prestopno leto?
Zemlja potrebuje za svojo pot okoli solnca 365 dni 5 ur in približno 4!* minut. Teh 5 ur in 41' minut jw>mcnja v 4 letih približno en dan. Zato je .Julij Cezar določil, da se ima vsak«> četrto let«> »lodati jh> en dan več, namreč-	tebruvarja. To pa se godi v vseh
tistih letih katerih številke moremo deliti z četvorko. I^eta z 2<.». februvarjeni imenujem«) prestopna leta. V njih leži bistvo julijanskega k«>le«larja, katerega se še dandanes drže naši pravoslavni bratje.
V 16. veku pa so astronomi dokazali, da je to računanje zgrešeno. Ako namreč ra-čunimo leto |w> 365 dnij in 6 i"' (katere ure dodajamo vsako 4. leto kakor en dan), namesto 365 dnij, 5 ur in 41» minut, jemljemo vsako leto okoli 11 minut preveč. V 134)letih narašča ta |w>grešek že v celi dan, v 44)0 letih torej približno v o dni. l>a popravi ta pom«>ta, s«» sklenili pod papežem Gregorjem XIII.. da imajo biti sekularna leta prestopna le tedaj, če je mogoče njih prvi dve številki kakor celoto deliti po 4. To je bistvo gregorijanskega k«»Ledarja, ki je pri nas v veljavi. Po julijanskem koledarju s«» vse stoletnice prestopne, kajti vsaka se da deliti 4. Po gregorijanskem koledarju pa so prestopne le sledeče stoletnice : 1 »VOO, 2000, 24tM> itd!, kajti 1»;, 2»>, -4 lahko delimo s številko 4. letnice 17<M», 1S4MJ, 1900, 2100 po našem kole«larju niso prestopne. F-etos imamo torej mi navadno leto, t. j. februvar ima po našem le 2* dnij. Pravoslavni, Kusi, Srb. in < i rki pa imajo leti« februvar z 29 dnevi
Vsled tega naraste letos razloček med njiho j	Trgovce umorjen,
vim in našim štetjem na 13 duij; dosedaj so1 BEROL1N 11. (K. B.) »Nordd. Allg. bili le za 12 dni za nami. Pravoslavni l.jZeitung« javlja: Glasom brzojavke guver-marc bo letos odgovarjal našemu 14. marcu, neija v Kamerunu, so v deželi Baug divjaki Požar na stepi. Kakor javljajo izPiterm umorili trgovca Courati-a. Isti je hitel na grada, je razsajal na stepi ob Volgi deset dni pomoč ekspediciji poročnika Geisa, ki je bil ogenj. Užgala se je visoka trava ter uničila umorjen na reki Rev. Conrau je jeden naj-uogo }k>slopij. Kolikor se je izvedelo tlo o sedaj, je zgorelo okoli sto ljudij in na tisoče živine. Ško«la je velikanska. Močni oddelki vojaštva branijo, da se ogenj ne širi ;e dalje.
Lakomišljenost izseljencev. Nekoliko mesecev je tega, kar se je iz hrvatskega Primorja mnogo delaleev izselilo v Egipt, ker
niso našli dela, so se morali vrniti v <jomo-, ^ ^ ^ ^^ dabi posegala v osebne vino, ko so potrošili ves prihranjeni denar. |	|Hw|aneev> y dosego enofcne akcije
tak dogodek provzročiti najresnejše politične [ v,^j7^raan7kil7ne n^de" primerni h zastop-
znameuitejših trgovcev kameninskih. Strahovanje nemških politlč. uradnikov.
BERRLIN 11. (K. B.) V zbornici poslancev, v razpravi o interpelaciji radi strahovanja političnih uradnikov radi glasovanja o načrtu kanalov, je izjavil državni kancelar knez Hohenlohe, tla se ne more govoriti o kakem kaznovanju uradnikov. Državna vlada
.v«, au pomiB.1,	»».»^J^. —""- pravice poslancev. V doses^ enotne akcije
Predsednik kolumbijske republike, ban- L v obvarovanje avtoritete vladeje neobhodno elemente, je glasom poročila .z NewA orka ^^ ^	^ uradniki y odlo5ilnih
umrl. V južnoameriških državah zamore iašanjih zastopajo aazore vlade. Ako vlada
posledice.
Poskusen samomor odvetnika. Iz Kra-kovega javljajo dne 11. t. m., da je tamošnji odvetnik <lr. Katter poskušal vzeti si življenje, vstrelivši va-se trikrat iz revolverja. .Teden hiteč mu re ranil pljuča. Ranjenca so prenesli v bolnišnico. Zdravniki menijo, da ni nevarnosti za njegovo življenje.
Katter je bil ubežal v Ameriko, potem, ko je zagrešil razna poneverjenja v znesku do 100.000 golti. Potem pa se je iz lastne volje povrnil v Krakov in je hotel odpotovati v Lvov, da sestavi sodišču. No, djspevši na kolodvor, se je hotel usmrtiti. Pri njem so našli le par novčičev in pa zapečaćeno] pismo, ki utegne obsezati poved be.
nikov svojih načrtov, jej ne preostaja drugo, nego da odkloni njih usluge na polju poli-tičuega službovanja. Vlada je storila, kar jej je veleval ozir na državno korist, varovajč o tem ustavna prava parlamenta. — Več govornikov se je izrazilo, naj bi politični uradniki ne imeli pasivne volilne pravice.
Lakota na Turškem.
C ARIGRAD 11. (K. B.) «Agence di Constantinople* javlja iz merodajnih krogov, da vest o lakoti v Anatoliji ne odgovarja resnici.
Stavka premogarjev.
MORAVSKA OSTRAVA 12. (K. B.) velevažne iz- Odposlanci delavcev so sklenili sprejeti koncesije, dovoljene na konferenci rudniških de-
avstrijskemu petroleju ob uvozu na Nemško dovoli ista nizka tarifa, kakor ruskemu in rumunskemu petroloju.
Cena bencinu.'
Vsled posredovanja ministra Hegedusa so se vece ogerske r -finerije za petrolej zavezale, da bodo malim obrtnikom za gonjenje motorjev potrebni bencin dajale po znižanih cenah, katere je določiti za vsake tri mesece naprej. Za tekoče četrtletje velja cena 10 K od stota, d oči m je bila dosedanja cena po 26 K. — Tudi avstrijski mali obrtniki občutijo živo visoke cene bencina.
0 brazilski carini, ki se ima za avstrijske uvoze zvišati za 100/0, se je posvetovala te dni avstro-ogerska carinska in trgovinska konferenca, ki pa ni prišla tlo sklepa, ker namera brazilske vlade, tla zviša carino, še ni uradno potrjena. Oljke
so letos v Albaniji, pa tudi v Italiji slabo obrodile. V prvoimenovani deželi bode pridelek zadnjega leta komaj zadostoval lastnim potrebam. Za izvoz ne preostane ničesar. Krivo pa ni slabo vreme, nego nemarno obdelovanje oljk.
50 „ 230 „ 100 _
Otroške igre žalosten konec Dva 14-1. j ležnikov. Vendar so danes v jutro delavci dečka igrala sta se v Beroliuu na sv. Treh podzemnega rudnika, ki preskrbuje iuzine kraljev dan »Indijance« in na tej igri je
deček, ki je igral »glavarja«, z velikim kuhinjskim nožem zabodel svojega tovariša, edinega sina uboge udove.
Loterijske številke izžrebane dne IU.
januvarja: B r n o
2 24 J
45
Vitkovic s premogom, stopili v štrajk.
Deroulede.
SAN-SEBASTIAN 12. (K. B.) Deroulede je prispel včeraj semkaj. Ncinško-anglcžka pogodba o posojilu.
LIZBONA 11. (K. B.) Vodja konservativne manjšine je v komori interpeliral ministra za vnanje stvari o nemško angležki pogodbi glede najetja posojila, za katero so zastavljeni carinski dohodki naselbin. Minister je odgovoril, da vlada ne pozna besedila te
društva „\aš;l straža" V Izubijani pogodbe, pa da sta nemška in angležka vlada
o sklepanju pogodbe zagotovili integriteto Trstu v P°rtu£al8kih posestev, sledečim	Vojna v južni Afriki.
Angleži čakajo.
LONDON 11. (K. B.) «Reuter» javlja iz Rendsburgra dne 8. t. m.: Po nesreči
Redni občni zbor
za leto 1899. se bo vršil dne nuvarja 1900 obli. uri v „S 1 a v j a n s k i čitalnici", z dnevnim redom :
1.	Poročior predsednikov.
2.	Nagovlo taj nikov o.
o. Poročilo blagajnikovo.
Sklepanje o poročilu načelstva. Volitev treh pregledovaleev računov. Eventualni predlogi in sklepanje o njih. V L j n b 1 j a n i. dne decembra 1890.
Načclstvo.
Brzojavna poročila.
sutfblškega polka ni bilo nobene veče operacije Angležev, ki bi imela količkaj pomena. Držijo se na svojih mestih ter preiskujejo j okolico. Sovražnik čuva severno zvezo. Bocrci so zasedli hribe v bližini La-dysmitha. PARIZ 12. (K. B.) Kakor javljajo »Malinu« iz Pretorije, se je posrečilo Boercem zasesti visoko ravan in bližnje hribe, ki ob-llldlistrijalci iu Sprava lia ćcškciu. dajajo in nadvladujejo mesto Ladvsinith. PRAGA 11. (K. B.) »Prager Abend-j /gube pri Ladysmithu z dne 6. t. m. blatt* piše: Vsled sklepa od dne21. decembra	LONDON 12. (K. B.) »Dailv Mail« je
m. 1. se je zveza industrijalcev v Pragi in zvedel, da je dne b. t. m. zguba angležke dkoliei obrnila do avstrijskih veleobrtnikov s posadke v Ladvsmithu znašala: 14 častnikov prošnjo, tla podpišejo poziv, s katerim pro- mrtvih, 34 ranjenih, a možtva nad 800 mrt-sijo vlado in poslance vseh strank, naj delajo vecev in ranjencev. Boerci da so zgubili po svojih močeh in čim prej na to, da se ! okolo ^(MK) mož. vendar že doseže sporazum ljenje med narodoma na Češkem. Omenjeni list konstatira,
da so že prvi dan nabrali nad tis«»č podpisov	TrCJOVilia IM pTOITIGt.
ml vseh strani ter vidi v tem jako ugodno	B»UČUi izkaz
/.namenje.	,,	\y pariza iavljajo dne 11. t. m. ta-le
Plenarna seja osrerske delegacije.	. . . _ .Jlinn
DUNAJ 11. (K. B.) Ogerska delegacija bančni izkaz: Razmerje M.83; dohodki bb.3000;
.... ... . ,	v prirastek na zlatu 1,296.300; manjšanje: list-
je v današnji plenarni seji sprejela proračun 1"»	' -> ->
. ; -	r m	niča 54,507.IKK), preduim: 2,o4o.l00, tresor
»rnarico ter izrazila t>ovel)niku mornarice '	'	* 1 J
| 13,992.000.
Obrestna mera na Nemškem.
Prodaje kolonijalnega blaga.
(Brez earine).
od 5. januvarja 1900. do 12. januvarja 1900.
po 50 kg.
3000 vreč kave Santos goad a K. 43.— average
2000 „ ^	„ superior ^ 45.— 4<i.50
1000 „ „ San t os Regular ^ _ 42.— 43,— 1100 metr. stotov smokev raznih od K. »>.75 — 14.50
900 „ „ grozdić raznih „ 10.--44.—
(eibebe)
olja italj. H nega - 65.--SO.—
„ grčko-Lev. n 38.--41.50
^ dalmatinskega a 43.—--.—
za zaboj
20000 zabojev pomaranč	otl K. 3.--12.—
<X)00 „ limonov	„ 3.--5-—
5(X)0 „ mandarina	„ —.50 — 0.—
Zaloga v javnih skladiščili 3.	januvarja	1900.
Kava............10.S58 metr. stotov
Poper........................5301 n
Žkorjice (cimet) ..............5<>00 „	„
Južno sadje..................25187 „	„
Olje..........................<1396 „
Vino (italijansko)..............22401 „	„
Trgovinske vesti.
Budimpešta 12. Pšenica za oktober K. 7.80 do 7.81. Pšenica za april K. 7.05 do 7*66 Rž za oktober K. —-- - do —•—. Rž za april K. 6*33 do 6-34. Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. 4-91 do 4-92. Oves za oktober K. —•— do —•—. Oves za april K. 4-90 do 5'—.
Pšenica : ponudbe zmerne, povpraševanje omejeno, mirno. Prodaja : nekaj tisoč met. st. nespremenjeno. Vreme: mraz.
Hamburg 12. Trg za kavo. Santos good average za marc 35.75 za maj 36.25, za september 37.50. za december 38-25 Denar.
Havre 12. Kava Santos good average za januar 50 k. frankov 42.75, za maj 50 k. frankov 44.25.
Dunajska borza dne 12. januvarja.
Državni dolg v papirju n	v srebru
Avstrijska renta v zlatu „ kronah 4°/0 Kreditne akcije . London 10 Lsr. .
20 mark.....
Napoleoni.....
100 italijanskih lir . Cekini......
danes	včeraj
'.>9.05	«».-
98.80	98.80
97.90	97.90
98.95	98.95
233.75	233.80
242.35	242.35
23.65	23.66
19.19	19.19
89.60	89.60
11.42	11.42
Velika zaloga
soMneo pohištva in tarecari
od____
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trur San Gioranni list. ">. (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohištvo donese srečo!
za m«
priznanje. P«»tem je začela razpravljati o pro računu ministerstva za vnanje stvari.
Angležki parlament.
LONDON 11. (K. B.) Parlament se suide bržkone še 30. t. m.
Novi vojni minister grški.
ATENE 11. (K. B.) Predsednik komore Zamados je imenovan vojnim ministrom. Čim sc komora suide, jej bo v prvi vrsti izvoliti predsedništvo.
Srbska skupseina.
BKLKiRAD 11. (K. B.) Kralj Aleksander se jc danes z členi ministerstva podal v Niš, kjer jutri otvorijo zasedanje skupščine. Istii se bo posvetovala v prvi vrsti o na-rodn«»-gospodarski 11 predlogah ter bo doba zasedanja odvisna od teka razprav. Vest o krizi v min iste rstvu, katero so prinesli nemški časniki, je popoln«»ma neutemeljena.
Kakor poročajo iz Berolina z dne 12. t. iu., je državna banka znižala bančni diskont na b°/0 lombarde na 7w/„.
€. kr. režija tobaka na Dunaju je poverila lokalno prevažanje tobaka v Trstu slovenski e k s p e d i c i j s k i t v r d k i R. P r e t n e r, kar naj bi tudi naši trgovci po Slovenskem smatrali kakor dokaz popolne zanesljivosti te tvrdke.
Cene parafina so se zadnji čas zvišale, ker je bil dovoz iz Amerike iu Škotske neznaten, dočim so se množile naročbe.
Tarifa /a avstrijski petrolej.
Gornje-bavarska obrtna in trgovska zbornica je pritrdila predlogu poročevalca, naj podpira prošnjo avstrijskih rafinerjev, da se
MF" pohištva vsake vrste
Alessandro Levi Minzi v Trsta
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bo&rat izbor v tapetarijali, zrcalili in slikah. Ilustriran cenik srratis in Trafiko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da hi se za to kaj zaračunajo.
Dobrovoljna dražba.
To zahtevaoju gospe Adele Touch roj. < Vlmla iz Vrtov i na št- 101 lx> dne 2»». ja-nuvaija !'.♦<><* na sodišču v Ajdovščini v izbi
št. 1 dobrovoljna dražba vložkov 14»», 147, m^ko. sladko smetano in 14* kat. občine Vrtovin, 22<» kat. obe. Selo,------------
MLEKARSKA ZADRUGA
v Škofji Loki
Acguedotto 21 •
Acguedotto 21.
kat. ol>č. Kamnje. Izklicna eena posameznih iiepriiničiiin, katere so prodati na dražbi, je določena, kakor sledi :
a k. ob. Vrtovin vložek 14* edino telo irl. 250
l>	Kumuje		200
C _	V rtov in	i4<; :> telo	•j:>{)
<1	Selo	v edino telo	•Ji >0
C —	Vrtovin _	140 11. telo	ISO
1*	detto	1 4<» 13. in 14. t. _	
	ter „	147 1. telo	i H)
•r _	Vrt4»vin	14*512. „	so
h _	_ —	147 2. „	2."»< t
	ter _	14<» 15. „	2.")0
i stav. |	»are. 77. liisa	z dvoriščem h. ^t.	101
in zemlj	. pare. <»KO nji	iva »padajoča k I.	. te-
VELIK PANOPTIK
Ivana Hermann-a
poznan že po slojih umetnih in mehaničnih podobah, izloženih ob uhodu lokala.
Največji Izbor liiojsterskili del O
c. kr. m avstr. kreditnega zavoda o'o o * ■hu™«5«* patike.
surovo maslo po najnižih cenah v najbolji kakovosti.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. ! — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in spre-jeuiiiice. žimnic in peresuic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
F I L I J A L K A
za trirovino iu obrt v Trstu.
4-dnevni izkaz 21 4°0
30- ..	- 3* •
Novci za vplačila.
apirjih na	V napoieonih na
30-dnevni odkaz 2°/0°0 3-mesećni _	/o
K-	9» °
"	•«	—	•• 4 .i
Vse podobe so od vosKa izdelane v naravnih — — ■---veliKostili od največjili umetnikov sedanjega veka
Non plus ultra mehanične umetnosti.
v s K It I N A :
Avstrijski (r«r, rimski i«:t|K'ž, deklica s pmjucimi i>ti«"i, umirajoči ranjeni rojak, trpinčenj*' (levice it«l. • ~~ Vse se iitilje. kakor <t:i )>i l»ilo živo.
POSLANO.
Fran \Vilhelm'
o
V ■ v
les« in zeinlj. pare. OSJ/1, njiva 17. telozemlj. pare. b*l/H, njiva IS. telo in zemlj. pare. «»S 1 /2, vinograd li> v vložku 14») obe. Vrto-
kovcib avstrijske veljave, st«M>ijo »ove obrestne takse v krepost z dnem "24. junija, "J*, junija in odnosno JO. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2",, ua vsako svoto. V napoieonih brez ohresti. Nakaznice
\in, imenovane H raj d a za «rl. 311;"). k. zemlj.	na Dunaj. 1'rago, 1'esto. Brno. Lvov. Tropavo,
. .--- ' -, i • « i.	Keko kako v Zagreb. Arad. Iiielitz. Gablonz. Gradec,
pare. <>,.>, travnik, h< < travnik spadajoč k	Inomo^ Cj50vec ^„uij,™. Line, Olomue,
1. telesu vi. 14<» <»be. Vrtovin imeno\ane	Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov.
travnik in vrt za	gl.	350 j
1 kat. ol»e. Vrtovin vi. 14«»*2 telo za »	ISO,
ra »	d to » 14<r4 »	>	120
u »	dto » 14*v7.8.9in 10 »	1H0
Pod izklicno eeno se ne proda.
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
Odh od iz T rsta :
pdp. obd. Nabrežina. Cervinjan. Benetke M.— _ brzovl. Dunaj, zveza z Keko S.25 _ _ Nabrežina. V dem. Benetke, Kim i>.— _ omn. Nabrežina. Videm, Benetke. Verona 5 _ jK>št. Dunaj, zveza Budapest in Zagreb 12.45 pop. omn. Kormin, zveza Cervinjan, Benetke 4.35 _ _ Nabrežina. Videni. Benetke. Bim "».30 _	Benetke (via Cervinjan in visi Videm)
Kini (via Bixijl naravnost. 2."» _ pošt. I hi naj, zveza z Keko 8.15 zve. brzo v I Kormin
8" 15 _	_ Dunaj, zveza s Peštm. Keko
•s.4."> _ meš. Nabrežina. Videm. Benetke 9.45 _ „ do Murzuseblaga 6.10 ., (samo ob sredah) ekspres v < >stende
Dohod v Trst:
<».5*i	pdp.	me*. i i Miirzuselilaga. Beljaka itd. 733 _ iz Italije. Kormina. Nabrežine
8.4"» _	brani, iz Kormina 9.28 _ _ Dunaj, zveza s IVšto. Mnihim
10.25 _	po*t. Dunaj, zveza z Keko
10.4O _	brzovl. iz Italije preko Kormina
11.2U _	omn. iz Benetk ( via ( ervignjan)
5.35	pop.	poš-t. Dunaj, zveza z (»orieo
7.45	zve.	omn. iz Italije preko Kormina
8.30 _	brzovl. iz Italije preko Kormina 9.— _ - Dunaj, zveza z Keko
11.35 _	omn. iz Italije preko Kormina
10.38	pdp.	(samo v sredo) ekspres iz Ostende
Državna železnica.
O «1 h o d o «1 Sv. Andreja
«.."«<> jxjp. Hrpelje, Ljubljana. Dunaj. Beljak 8.45 _ Hrpelje, Rovinj, Pulj, Dunaj 4-50 pop. Hrpelje, Divača, Rovinj. Pulj, Dunaj Tbrzovl. Pulj. Divača, Beljak. Dunaj
Herj»elje. Divaea (samo ob nedeljah iu praznikih i.
Dohod k sv. Andreju. 8.05 pdp. Divaea
Pulj, Rovinj
Hrj»elje, Ljubljana. Dunaj Pulj. Rovinj, Dunaj. Ljubljana brzovl. Pulj, Rovinj, Dunaj Hrpe!je, Divaea (samo ob nedeljah in praznikih.)
Furlanska železnica.
Kupnja in prodaja
bitku 1°M provizije. Inkaso vseli vrst pod uajumestnejšimi pogoji. Predujmi. Janieevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu. Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma n:i katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Na>a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
Posebnost: Posnetek ml voska Tletne The Spoteit Oirl afrikauskei;a plemena, ki l><> živa izložena letos ua [»arižki razstavi. Panorama: Bnrsko - angleška vojna, potaidjanje Hiir-gignou«, Špansko - amerikanska vojna itd.
Vsak dan od 9. zjutraj do lO zvečer
Vstopnina . . . .10 nve. Vojaki in otroci ..">..
Ulici u\
Frana Wilhelm
n — MEJNARODNI
Panorama
trst - Borzni trg 14- trst
Od S. <lo 14. j umiva rij a
Jako zanimivo potovanje po Egiptu. Slapovi reke Nil. piramide, Luksorjev tempelj, mesti
Cajir in Aleksandriji itd, Vstopnina 20, otroci 10 kr.
Dne 30. decembra 1 899.
odprl sem nov
Restaurant Centrale Pilsen
v Via Torrente št. 10
z vrtom iu keurlišeeiu, razsvetljenim z elektr. lučjo Plzensko pivo iz zadružne pivovarne v Plznti in bavarske Reiehenbrau v Kulmbaehii.
Nikolaj Trškan!
trgovec v Ljubljani
priporoea ob prieetku sezone svojo izborno kislo zelje v sodčekih po 200, lOO,
50 in 25 kg., kakor tudi sveže želje v glavah.
Pri sodčekih po	in lOO kg so ra-
čuni hrutto za netto, pri p oš i ljatvi po 50 in 2;") kg. pa se plačajo prazni sodi po 70 in 50 kr. Po-sebuo prilično za večje rodbine in gostilničarje !
W Cene brez konkurence. 'K
Tu- in inozemska vina prve vrate. Izvrstna kuhinja. Točna postrežba. Zmerne cene.
Rafael Giittncr
voditelj,
Cenilniki zastonj in franko
Šivalnih strojev tovarniška zaloga
Ivana Jax-a
v Ljubljani M" Dunajska cesta št v. 13.
priporočat svoje pripoznano najboljše
šivalne stroje
za domačo porabo ia obrtniške plrotie.

45 230 _
11.15 _
rt. 15 zve. 9.50 „
it . 2:» ..
10
Odhod iz Tržiča:
7.4£ pdp.. i .-"»J. <>.2f»	preko Cervinjana v Italijo
1) 4^ _ in 10.4S zvečer do < erviniana.
nnjaiia. Dohod v Trži e :
7 lf.45, pre<lp.. i».4<S. I0.:>i pop. iz Italije preko Cervinjana, 1.35 pop. iz Oervinjana
Odhod in prihod parnikov.
V	Zavije preko Sv. Marka. Skednja. Sv. Sohote.
Milj ob 7.15. !». 11..JO predp. pop. Prihod —, 10 — preilp. 12.IU,	4.4i"» pop.
V	Milje S ipo^uit. i»iJO, 12 (poštai predp. 2J30,
4.1."» i preko Sv. Marka) <».15 j»op. Prihod 7 pr»*k.. Sv. Marka*. S. 9.:{<» (posta) preilp.; 1 ,:jo. -i-Jo i j»o-tai. ."».:iO pop. 1» ne d. in prazn. S ipo>tat. it.io. 12 (poštai predp ;."..- , 4:^0,7.15 pop Prihod: C. :5o (preko Sv. Marka) S — y.."JO (poita> pre«lp.. -J.—. 3.45 (po-tai <;.:}0 jnip.
V	Koper 73*1 predp. 12.0T» (jn.šta) . 4.1.r> ipo-
mjo j»op. Dohod <».4f>.	(poitai predp.
l..">». :i— ij»o;titL oh ne d. in prazn. 750 predp., 12.U5 (poštai, ,"».—	Dohod: »"».4."»,
(pošta) predp. 4 — (}H»;tai pop.
V	Piran preko Izole l-2.;}o. :}.— jM.p. Dohod
preko Izole	7.— preilp. Ob n e d. in
prazn.: ll.:«0 in opoldne Dohod: <».30, 7,— zjutraj (pamika -I^tria" in _Portoro-e~.V
V	U m a p vsak dan razun nt-ilelj ob 4 pop Dohod
♦».— zjutraj.
V	K ovi n j preko Pirana. < ittanove. Poreea vsaki
pond.. Kredo. |»etek 7.:K» zj. D o h o <1 torek, ee-trtek. !*olK»to ob 7. uri zjutraj.
V	Pulj preko Pirane, t ittanove. Salvore, Poreea.
Vr-ara. Rovinja in Kamne ob <».4."» zjutraj vsak dan Dohod i pop.
V	M i r a m a r 10.45 predp 3.15 pop. Dohod 1 ..'JO. « pop.
Valil« n naroObo J51i«ilf.
P. n.
Z novim letom 1900 začne „Slovenka." svoj četrti letnik. Jedino slovensko, oziroma jugoslovansko žensko glasilo je postalo tekom prvih let svojega obstanka tako priljubljeno, tla je vsaka posebna hvala nepotrebna. Izdajatelji lista se pa nočejo zadovoljiti z dosedanjimi uspehi, temveč hočejo napeti vse moči, da pribore „Slovenkiu tisto veljavo, ki sodi edinemu glasilu našega ženstva. Naša „Slovenka" mora postati do stojna vrstnica enakim listom drugih omikanih narodov.
Žensko vprašanje zanima danes najviše duhove obeh spolov, in vsi izobraženci priznavajo njegovo veliko važnost, naj se že kakor koli postavljajo napram posamičnim zahtevam ženstva. Materijal, ki ga to vprašanje obsega, je pa tako ogromen, da je za njega spoznavanje potreben poseben študij. In „Slovenki" bo prva naloga, omogočiti in pospeševati to proučevanje. Zato bo posvečevala vso brigo in pozornost vsem pojavom ženskega gibanja in bo stala odločno na stališču ženskih pravic, ženske osainosvoje. Ozirala se bo pa tudi na vse prikazni, ki so direktno ali indirektno v zvezi z ženskim pokretom, dobro vede, da je žensko vprašanje v svojem bistvu le en list velike knjige, le del organične celote, socijalnega vprašanja.
vezaninamen bo „Slovenka" objavljala temeljite znanstvene članke in razprave, izvirne in v dobrih prevodih, dalje : brižno sestavljeno kroniko ženskega gibanja — doma in po svetu — ter bibliografijo ženske socijologije. P<t tudi zabavnega dela ne bo zanemarjala, temveč bo skrbela za dobro leposlovno dag virov A ta in nevezani besedi. Spise bo objavljala tudi v hrvatskem oziroma srbskem jeziku ; a da bodo taki sestavki tudi Slovencem lahko umljivi, bo v vsaki šlevilki tolmačila manj umevne hrvatske besede.
M nogo priznanih književnikov je obljubilo uredništvu svoje sodelovanje, med njimi zlasti : Alltoi)
Aškerc, Aleksandrov, Ljubomir Babic-Gjalsku Alojzij Benkovic, Bogomila, Danica, Desimira, <lr. Fran Ellcr, Engelbert Gangl, Fran Goestl, Fran Govekar, Fran Jagar, Vladimir Jelovšek, Etbin Kristan. Kristina, Henrik Krizman, Zofka Kvcder, Janko Leban, Janko Leskovar, Marica, Marica I L, Milan Marjanović, Anton Medved, Mihovil >ikolk% Potocan, Jakob Vetnsekov, Vida, Antonin Zavadil, Zorana. Oton Zupančič, Žabnik i. dr.
Tudi z svojo zunanjo obliko pokaže „Slovenka" v novem letniku, da napreduje s časom. Kadi boljšega urejevanja in ložjega pregleda za čitatelje pa bo izhajala enkrat na mesec, seveda razmerno povečana.
Da bo mogla izpolnjevati vse svoje številne in težke naloge, je pa treba splošne podpore jugoslovanskega čitateljstva, zlasti našega ženstva. Zato se obračamo do Vas z uljudno prošnjo, da se blagovolite naročiti na „Slovenko -, ter jo priporočiti tudi svojim prijateljem in znancem, kajti samo, ako se krog njenih naročnikov povsod razširi, ako nam stari naročniki pridobe novih, bode mogla materijalno in intelektualno uspevati in se razvijati v korist našega ženstva, našega naroda, pospešuje naš splošni napredek.
Naročnina znaša za vse leto <> kron. — Naročuje se na upravništvu „Slovenke"', v Trstu, ulica Molino piecolo št. 3.
Z odličnim spoštovanjem,
uredništvo in upravništvo „Slovenke".
\ rKSTU, mt-seca decembra 1S9!).	r