Pomenki o slovenskem pisanjI. XX. V. ,,Lama je nekoliko kozi podobna, nekoliko pa je podobna kanieli." — Ali nimamo za kamelo svoje besede slovanske ? T. Iniamo jo itnamo , pa so nam jo hotli eni že utajiti. U. Sej sem res čital ali v Novicah ali v Glasniku nekaj o tem. T. Ali pa v obeh, ker v obeh se je bralo po Miklosiču: ,,slavi a gothis habent". Drugi pa pravijo: ,,gothi a slavis habent". V gotišketn se glasi ulbandus, v slovanskem pa velblod ali velblud. 17. Ako se prav spomnim, smo se učili nekdaj v prav lepo slovenski pisanih zgodbah svetega pisma, kako so se sprehajali stari očaki s svojimi velbludi, koliko velbludov ali velbljudov je imel pobožni Job pred nesrečo in koliku jih je imel potlej itd. T. Kakor imamo za elephas (Elephant) slovensko besedo slon, tako jo imamo tudi za kamelo. U. rTi si pravi slon!" pravi Slovenec v norceh človeku, ki se vedno siin ter tje potika in naslanja po vsih kotih in voglih. T. In Glag. Cloz. se bere : ,,slon' elephas, quia credunt, hoc animal somnum capere inclinatum (slone) ad arborem". Oroslan (Gutsman, Murko i. dr.) v pomenu lev je pa iz jutrovih jezikov (tudi v turškem), in bolje je rabiti sploh evropsko besedo lev. U. Ali znaš skazati, da je gotiško ulbandus iz slovanskega velblod, ne pa slovansko iz gotiškega? T. To nam skaže prav lepo učeni prof. B. Jiilg (v Zeitschf. f. vergl. Sp. in cf. Jireček Konigl. H.), ter pravi, da je beseda ulbandus v gotiškem samitna in se iz njega ne da razlagati; v slovanskih jezicili je pa sploh (v stsl. vePblud' in vel'bud', polj. wielblad, čes. velbloud, rus. verbljud, celo litv. verbludas), in ima domao potnen itd. U. Kaj neki pomeni ? T. Vel ali viel (wiel), je to kar velik, a, o; v sostavah je prav pogostoma: rus. velmožnij, pol. wielmožny, čes. veleslavny, velryb ali velryba, pol. \vieloryb (Wall — Wallfisch, der grosse Fisch), slov. velelepi, velečestni, veličastvo itd. lr. Ali ne tudi Velehrad, Veli — ali Veliki grad? T. Tudi, in ravno na Velehradu sem vidil Slovanov vsake verste, vsake noše, zlasti Hanakov mnogo v prav pisanih oblačilih. Mislil sem si, kar se vidi zdaj tu skupej, imajo Slovani krog in krog po svetu. Pa tudi v jeziku so Hanaki imenitni, kakor sploh Slovaci in Slovenci. Hanaki imajo besedo bloud, bliid, po svojetn narečji bloud (ein dummes Thier, lat. brutum), zlasti bloudek, bloudi (die grossen Hauslhiere); velbloud ^KamelJ je po tem takem: ^das grosse dumme Thier, das grosse Hausthier". — In iz slovanskega so dobili Gotje svoj ulbandus. Res se bere v stsl. oblika vel'bod', pa tudi vejVblod', in žive narečja imajo sploh l, v rus. verbljud, v litv. verbludas, v slov. velbljud (Ravnikar). Kako bi bili Gotje prej poznali kauielo (ulbandusj, kakor Slovani, ki so tudi prišli iz Azije! U. Sej so nain Nemci že marsiktero našo ukrali! T. Pa so marsiktero že tudi nazaj dali. Tako jih je mnogo menilo, da je slovenski plug neinska beseda Pflug; ali Grimm sam, ki se mu je stika pfl- sumna zdela, je spoznal, da je plug slovanska beseda. Taka je z imenom steklo, dasiravno ta bistri jezikoslovec tega še ni verjel. Steklo pravijo je gotovsko stikls (zdaj Ie v pomenu Becher); v slovanskih jezicih je pa vzajemno že od nekdaj v splošnjem pomenu (vitrum, Glas}: stsl. sfklo, rus. steklo, pol. szklo (nam. stklo), čes. sklo, litv. stiklas, rum. stikle, sloven. steklo (cf. steklenica Glashutte in Unterkr. bei St. Barthelnia, sklenica Flasche in Wochein — Metelko; sklen Jap., Koseski. Izpeljuje se pa steklo iz s-tek-lo (das Zusammengeflossene). — Tako tudi velblud ali velblod (^Ungethiim, ein grosses Vieh, cf. slov. blod, bloditi). Mogode je pa vendar, da je gerški elephas in latinski elephas, elephantus sorodnega pomena z velblod in ulbandus (cf. A. Pictet Zeitschrf. f. vergl. Sprf.). XXI. U. ,,Časi slast serce napaja, časi jok pelini spet." — Poslednjo besedico pišejo nasi knjižniki sopel ia zopet, kakor tudi soper in zoper. T. In opet, zlasti v hrovaškem, v českem spet, spet in na zpatek. Sploh pa govorijo stari ljudje, stari Slovenci , oboje: sopet in swpet, soper in swper, celo swpet in zwper. U. Vecidel pravijo vendar le spet. — Kako se pač razlaga, da pišejo to besedico tolikanj različno ? T. Dobrovski ima obliko vspet' (retrorsum) a peta; Miklosič piše v stsl. opet', v'spet' in v'zopet' (retro, retrorsum, e contrario); nsl. opet, zopet; srb. uzopet, na opet; čes. na zpatek, zpatky, zpatkem , spet. — Iz tega se kaže, da se ima izpeljevati iz peti, pnem in v% ali so, stc (con, cum), zdaj * in s, torej vz- peti ali pa s- peti t. j. skleniti, zvezati prejšnje z naslednjim , ali tudi o- peti v tistem pomenu (retrorsum, wieder, abermal, um —). U. Potlej bi se prav pisalo t?spet, »*pet, *pet, kakor vzpeh, vspeh, speh. T. Čudo res, da se nasi vtorkarji in souravci niso poprijeli že pisave vzpet ali saj vspet! — Da je resnična ta razlaga, nam spričuje ravno opet (^iz o — in petr), in Vodnik ima spet in sopet, obakrat e zaznamvan, in glagol spetovam , pospetovam Q'tero, reitero), spetvaven (iterativus). U. Kakova pa je z zopet in sspet ? T. Ker se pred lerdini p v slovenskem sliši s, in ker sicer ta predlog po naslednjem glasniku spreininjaino, je torej v slovensčini napak spet, prav pa je sopet, z pred samoglasnikom o, in sploh se skorej izrekuje zopet, in v sedanji pisavi je celo sprejeta in vterjena že ta oblika. Ravno to velja od oblike zoper, sopernik itd. U. Ali je zoper ali soper tudi tako sostavljeno, kakor zopet in sopet ali spet? T. Ako se ne motim, se razlaga 1) iz stsl. preti, kar pomeni a) fulcire (podpreti, podpora) in 6) contendere Łopora, opreti se impingere, prenije pugna, prja in rasprja contentio, actio , supr', supernik' ali bolje suprnik' adversarius), in od tod super ali soper (contra, adversus, wider, gegen); ali pa 2) iz stsl. prati, kar pomeni calcitrare, salire, in od tod stsl. vyspr' supra, vyspr'n' supernus (cf. vysok', visji viši, in lat. super, supra, laški sopra; tudi hrov. suprot-tij. i. Kaj mi je niisliti o pisanji soper io super, .si/pet ali ^Mpet ? T. Kakor smo, pri nekterih ohranili so: sopraznik, sosed, soteska, soderga itd., tako se sme pisati tudi s o p e r irt s opet. Begala bi ranoge pisava suptt, zupet, super, dasiravno živi stari Slovenci dostikrat še tako izgovarjajo, in o. Marko tudi piše: super mene in meni super, v obeh sklonih, kakor ga itnamo še sedaj. Murko ima celo oblike zoper in ssopert (contra), zopern, zopernik in zopertnik, zdpervati in zdpertvati, ki so navadne med štajerskimi Slovenci. — Sicer pa primeri o tem I. Jezičnik XLIII. V. Po staroslovenski, ako te prav umeni, bi mogli naši kračmani pisati sopr, ne pa soper! — V oraenjenem razgovoru lanskega Jezičnika si pa govoril o pisavi so in se; morebiti korau v misel pride pisati sepet ali celo zepet!— Se ve da, še sepctcev se nam manjka, sej imamo cepcev in cepetcev že dosti in dovolj! T. Ti si pa poredin. V. Sem sem p o r e d i n, in želim tudi p o r e d u ostati in se ravnati vekoma!