Številka 48.
TRST, v ponedeljek 17. februvarja 1908
Tečaj XXXII
g^r IZHAJA VSAKI DAH. «b nedeljah In praznikih ob 5., ab ponedeljkih ob 9. zjutraj Poiiamlčne Številke b« prodajajo po 3 nv6., (6 stotink) V mnogih tobakarnah v Trnu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kiasju, žst. Petru. Sefcani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdov&Čini. Postojni, Dorn^ergu, Solkanu itd. Oglasi se računajo na milimetre v fiirokoati one kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 stot. milimeter, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov |M 30 8t mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 46 stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti*".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko.
V edinosti je moč !
HAROOHIHA ZHAAA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —. d naročbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira.
lartfilia ia ledim iidaiie .Eđlioifl' stu«: teioietio 15*20, polito
Vsi dopisi naj se pofiiljajo na uredništvo lista. Nefrankovau« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: al. Giorrfo Galatti 18 (Narodni dom>.
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnic
konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorctja lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti It. 19.
— Pofitno-hranllničnl račun št. S41<652.	..
== Telefon itov. 1167 ==
BRZOJAVNE VESTI.
Kongres stavbenih umetnikov.
DUNAj 16. Na spomlad se bo vršil tukaj kongres stavbenih umetnikov. Tega kongresa se udeleže vsi evropski stavbeni umetniki na glasu.
Avstrijski državni zbor.
DUNAJ 16. Kakor se zatrja, bo državni zbor sklican na 17. marca.
Češki volilni proglas.
PRAGA 19. Kompromisne stranke: CeŠki radikalci; napredni pristaši državnega prava in češki narodni socijalisti, so objavili volilni proglas, v katerem zahtevajo poleg uvedbe splošne volilne pravice za deželni zbor in za razširjenje korape-tence istega, da «e kraljeva palača na Hradčanih ter ves kronski imetek Češke izroči v lastnino Češke dežele. Nadalje zahtevajo, da .kralj izpolni obljube, ki jih je dal češkemu narodu v reskriptu leta 1871. Konečno se zahteva za dežele češke krone tudi še lastno najviše sodišče in upravno sodišče.
Volitve na Hrvatskem razpisane.
ZAGREB 16. Saborske volitve se bodo vršile 57. oziroma 28. februarija.
Pruski princ Adalbert.
KIEL 16. Princ Adalbert je okreval in se je po kopnem podal v Vigo, kjer se ukrca na križar »Danzig«, da zopet nastopi službo kakor pomorski častnik. Iz Portugalske.
LIZBONA 16. Bivši finančni minister v Francovem kabinetu Carvallo se je ukrcal danes na parnik »Cesar Viljem«, da odpotuje v inozemstvo.
LIZBONA 16. Kralj je vsprejel več odposlanstev viših Šol. Pravosodni minister se bavi z revizijo vseh dekretov izdanih pod diktaturo. V St. Antonio di Estrella se je pripetila eksplozija. Aretovani sta bila dve osebi, ker sta na sumu, da sta tajno izdelovali eksplozivne snovi.
Perzija in Turčija.
TEHERAN 16. Turški poslanik je brzojavno odpoklican ter odpotuje od tukaj
v četrtek.
Parnik ponesrečil.
KRISTIJANIJA 16. Parnik »Aslak« iz Kristijanije, ki je pred 14 dnevi iz Južne Afrike odplul v Kristijanijo, se je najbrž ponesrečil. Blizu Kapstadta našli so truplo z rešilnim pasom, ki je imel napis »As-lak«. Posadka je štela 14 mož.
Maroko.
SEVILLA 16. Kralj Alfonz se je danes posvetoval z vojnim ministrom o dogodkih
PODLISTEK.
KAZAKI. 9
Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ.
Toda drugega dno ga je rano zjutraj prebudil hlad v poštnem vozu, in ravnodušno je pogledal na desno. Jutro je bilo popolnoma jasno. Naenkrat je zagledal — kakih dvajset korakov od sebe. kakor se mu je zdelo v prvem hipu — čisto-bele grmade z njih nežnimi obrisi in čudno, natančno, zračno črto njih vrhov in daljnega neba. In ko je zapopadel vso daljavo med seboj in gorami, vso ogromnost gor in občutil vso neskončnost te lepote, tedaj se je prestrašil, da bi utegnila biti to prevara, sen. Stresel se je, da bi se prebudil. Gore so ostale vse neizpremenjene.
„Kaj je to ? Kaj je to tukaj je vprašal voznika.
„No, gore." je odvrnil ravnodušno Nogajec.
„Jaz jih tudi že dolgo ogledujem," je »•kel Vanjuša. „Pa je res lepo! Doma nam kar verjeli ne bodo."
Pri hitrem teku trojke po ravni cesti se je zdelo, kakor bi gore, katerih vrhovi so blesteli rožnato v vzhajajočem solncu, btiale po obzorju. S početka so vzbujale
v Marhiki. Sklenilo se je odposlati v Maroko pol brigade lovcev. V slučaju kakih zapletajev se kralj povrne v Madrid. Poplave v Ameriki.
PITTBURG 16. Reka Allghany naglo narašča. V nižjih delih mesta je napravila poplava Že precej Škode.
BUSIJA.
Generalni guverner Gerhard odstopil.
PETROGRAD 16. Car je vsprejel ostavko generalnega guvernerja Finske Gerharda. Njegovim naslednikom je imenovan general Beckmann. Kazenska razprava radi predaje Port-Arturja.
PETROGRAD 16. General Dom-browsky je danes dovršil zagovor generala Focka in izjavil, da so nastale obtožbe proti Focku le po ovaduškem spisu Smirnova, knjigi Nošinove in časnikarskih člankih Kostenkova. Resna knjiga o obleganju ne obstoja. Ako hočejo sodniki soditi izključno na podlagi sedanjih izjav prič, tedaj oproste Focka brezpogojno. — Jutri končajo zagovori. Zadnji bo govoril branitelj Smirnova.
Rusko poslaništvo v Tokiju.
PETROGRAD 16. Za novoustanovljeno mesto poslanika v Tokiju sta dva kandidata ; sedanji poslanik v BukareŠtu, državni svetnik Giers, in senator Malevski-Malevič, bivši ravnatelj oddelkov v mini-sterstvu za unanje stvari. Za Giersa dela vojaška stranka na dvoru.
Rusija in Turčija.
BEROLIN 16. »Voss. Zeitung« poroča iz Petrograda: Včeraj se je širila tukaj govorica, da se bo mobiliziralo štiri armadne zbore, ki se jih odpošlje na Kavkaz. V unanjem uradu	vedo o tem pa ničesar.
Rusko-kitajski spor.
PEKING 16. . (Nem. kab. družba). — Rusko - vztočnokitajska železniška družba zahteva glasom pogodbe iz leta 1896 policijsko in upravno pravo v Harbinu. Kitajska vlada protestira proti zasnovanju ruske mestne uprave in sicer z ozirom na to, da je omenjena železniška družba trgovsko podjetje. Francosko besedilo pogodbe, ki je edino bilo podpisano, se ne ujema s kitajskim. Ne ve se še, kako se bodo nasproti temu vedle druge vlade.
Rusija.
Kakor smo že poročali, je bil namesto Gubastova državni svetnik Nikolaj Čari k o v imenovan za pomočnika rus-
gore v Oleninu samo začudenje, potem veselje ; a potem, ko je gledal vedno dalje to ne iz drugih, črnih g<5r, ampak naravnost iz stepe vun rastočo in potekajočo verigo snežnikov, se je polagoma pričel zatapljati v to lepoto in „občutiti" gore. Od tega trenutka je vse, kar je videl, vse, kar je mislil, vse kar je čutil, zadobilo zanj novi, strogo-veličastni značaj g6r. Vsi moskovski spomini, sram in kes, vse neumne fantazije o Kavkazu, vse to je izginilo in se ni vrnilo več.
„Zdaj je pričelo," kakor bi mu govoril slovesen glas. Cesta in v daljavi vidna črta Tereka in kazaške vasi in ljudstvo — vse to se mu ni zdelo zdaj več šala. Pogleda na nebo in se zmisli g<5r. Pogleda sebe, Vanjušo — in zopet mora misliti na gore. Tu jezdita dva kitzaka in puški v jima poskakujeta enakomerno na hrbtu in pisano mrgolć rjave in sive noge njunih
konj ; ali gore !____Za Terekom zagleda
dim v aulu*); ali gore!... Solnce vzhaja in blešči na Tereku, vidnem izza bičevja; ali gore!... Iz kazaške vasi prihaja voz, ženske gredtf, lepe, mlade ženske; ali gore! Abreki**) divjajo po stepi, in jaz se peljem tja, jaz se jih ne bojim, jaz imam puško in moč in mladost; ali gore!
kega zunanjega ministra. Čari-kove velja na Ruskem kakor kandidat sla-vofilnih strank in kakor pristaš ostrejšega povdarjanja rusko-francoske zveze. Hvalijo novega pomočnika ministra Izvolskega, da je rezek in odločen, jako energičen mož, da dobro pozna Balkan in turške razmere. Carikov je svoja slavofilna nagnenja nekoč tudi že praktično izvrševal. Služil je v petrograjskem zunanjem uradu ob izbruhu rusko-turške vojne 1, 1877. Ko je bila vojna napovedana, je pustil službo in Šel kakor prostovoljec v Bolgarijo, da se je vdeleževal bojev za slovanske brate. Aktivno delavnost je razvil Čarikov v Rimu kakor zastopnik Rusije pri Vatikanu. Posrečilo se mu je doseči boljše razmerje med sveto stolico in Rusijo. Tukaj je spisal tudi zanimivo zgodovinsko monografijo o misiji Italijana Pavla Mene-zija v Moskvi in v Rimu. Prvikrat kakor poslanik je služil Čarikov v Belemgradu. On je bil, kije opozoril carja na fingirano nosečnost kraljice Drage in povzročil, da je bil odposlan ruski profesor Snegirev v Beligrad da je preiskal kraljico. Po umoru srbske kraljevske dvojice je zapustil Čarikov Beligrad in je ostal brez aktivnega posla do 1. 1905, ko je bil imenovan poslanikom v Haagu. Čarikov je prijatelj Nelidova, s katerim je na mirovni konferenci delal skupaj.
*) A-ul = tatarska vas.
"*) Abreki » roparski kavkaSki narod.
Oboroževanja in Furlanila o slučaju vojske.
Pod tem nadpisom priobčil je neki Giuseppe Ferrante v dveh videmskih listih tri dolgovezne članke, v katerih razpravlja strategični položaj vse Furlanijc, l^skc in avstrijske, za slučaj vojne med Avstrijo in Italijo. Pripomniti je, da je razprava spisana po navodilih videmskega vojaškega zapovednika in da se v njej ne dela razločka med to- in onostranskimi Furlani.
Uvodom pravi člankar, da ima Italija prvenstvo v umetnosti in znanosti in se ponaša s svojo moderno civilizacijo, radi česar ne sme nikdar izzivati prepirov z drugimi državami; vendar pa ne sme nič zamuditi v obrambenih ozirih in dobro paziti na vse, kar se dogaja ob njenih mejah, ker obkoljena je od vseh stranij z nepreglednim gozdom pušek in bajonetov in na njo prežijo tisoči žrel topov. O popolnem miru se ne more misliti, ker še so živi žalostni zgodovinski spomini, ki se proti volji vlade prav lahko v trenutku spremene v žareč plamen. Ne sme se sanjati o miru, ker si nasprotujejo narodna ter gospodarska tekmovanja ter so državne meje tako določene, da prav izzivajo poskus vojne sreče. Niti misliti ni na to, da bi se število vojaštva znižalo, ker ga potrebujemo — pravi — premnogokrat še za udušitev notranjih uporov. Ako je kaka država navezana na moč vojaštva, je v prvi vrsti Italija, ker njeno prebivalstvo sestoji iz značajev različnih radi zemljepisnih in fizičnih vzrokov in navad, v katerih še živi provincijonalizem, vzgojen v stoletjih po tujih trinogih.
Člankar se je večkrat vprašal, ali obstoji za Italijo nevarnost vojne ? Da, nevarnost je neprestana vzlic vsem prijateljstvom in zvezam z drugimi državami; vihar, ki uniči čez noč vsa taka slepila, začne lahko razsajati nemudoma in uniči vsa diplomatična razpravljanja v trenutku, Da nas tak slučaj — nadaljuje — ne dobi nepripravljene, moramo napeti vse sile, da mu bomo kos. Premotrimo torej položaj naše dežele z vojaškega stališča. Brez vsake bojaželjnosti in ne da bi hoteli raz-žaliti naše jako občutljive sosede, moramo se ednostavno vprašati: s katerim narodom bi se lahko zaplela Italija v vojsko? Po novi politični orijentaciji in ob srčnih od-nošajih s Francijo bilo bi smešno, da bi se spopadli. Z drugimi državami, ki ne mejijo z Italijo, tudi ne, ker naši morski
interesi se z njenimi ne križajo. Ne ostaja torej nobena druga država nego Avstrija, in uzroki, ki opravičujejo to bojazen, so mnogi, tehtni in stalni, posebno še zato, ker je vzhodna meja Italije, po kateri so vedno prihrumovali barbarji, še dandanes popolnoma nezavarovana.
Nenaravna meja na vzhodu od morja poleg rek Ter in Idrija do S. Giovanni di Manzano, zaznamovana v dolgosti 25 km z žično mrežo, je popolnoma odprta in brez vsake utrdbe. Ker se je v zadnjem času premestil vojaški okraj iz Vidma dru-gostran Livenze, je dana možnost, da sovražnik zaposede našo lepo deželo brez vsakega odpora na veliko žalost njega domoljubnega prebivalstva in vsega kraljestva, ki bi se demoraliziralo, in Italija je porušena, ako izgubi prvo bitko. Ofenzive pa sedaj pričeti ne moremo, ker vlada v 42 letih, odkar so združene te pokrajine z materjo Italijo, ni skoraj nič storila za nje obrambo.
Avstrija se pa pripravlja za vojsko h dolgo časa; sezidala je gosto mrežo stra-tegičnih železnic in pomnožila je posadke in nastanila nove ob meji; vsako leta ima tam velike vojaške vaje, da spoznava vsako stopinjo obmejnega terena. Zakaj torej Italija ne posnema Avstrije ! Napraviti se mora drugi tir na železnicah proti meji, zvezati in podaljšati se morajo bene-čanske železnice, in pomnožiti posadke
Ofenziva je v vojni najboljša operacija. To nam je dokazal leta 1866. nadvojvoda Albreht, ko je začel ofenzivo s samo 90 tisoči mož proti 250 tisoč Italijanov ; vrgel se je na našo vojsko ob Mincio in nas je tako premagal. Tudi Italija lahko začne ofenzivo, ako se prej popravi, kar se je do sedaj zanemarjalo. Denarna sredstva za to naj se zahtevajo brez obotavljanja ; ljudstvo jih, ako se mu dokaže pretečo nevarnost, ki jo že samo sluti, dovoli drage volje in to tem rajši, ker se mu bo mogoče vzdigniti za čast in celo-kupnost velike italijanske domovine.
Neobhodno potrebno je, da se zavaruje nezavarovano mejo poleg Idrije, med Medeuzzo in Chiopris, do Tera, Avse do Porto Buso. Zavarovati se imajo alpski prehodi Stelvio, Sonale, Giudicarie in tri-dentinski; popraviti in preskrbeti se imata z vsem za vojno potrebnim Peschiera in Verona ; zavarovati doline Brenta, Cismon, Arsiero, Asiago, Feltrino in Cadore, posebno pa one po Felli in Tagliamentu ; Palmanova naj se zopet utrdi, da ae ob njej razbije prvi napad sovražuika. Maran se mora napraviti za luko torpedovk, da se zabrani izkrcavanje sovražnih čet. Avstrijski listi sicer pišejo, da je za to že preskrbljeno, to pa le radi tega, da prikrivajo, kako pripravlja Avstrija pri Tržiču veliko luko za postojanko torpedne flotilje.
Ako vtrdimo na severu in na jugu naše meje tako, da se upamo postaviti sovražniku nasproti, potem zaprečimo drugo izdajo vojne 1. 1866 , katere izid bi moral biti za nas najboljši učitelj.
Italijani ne smejo nikdar pozabiti mi-nolih časov. Ti jim morajo služiti marveč v pouk za bodočnost, kajti ljudstvo, ki nima drugih idealov izven materijalizma, ni nikdar sposobno za vojaška podjetja ter bo čimbolj propadalo narodno, gmotno in fizično.
T*	*
Tako ali enako pišejo vsi laški 4as-niki, hoteči s tem ljudske zastopnike prestrašiti, da dovole vladi več sto milijonov za vojaške naprave, čemur se pa ljudstv« vstavlja in je začelo vbirati antimilitari-stično struno.
V zgornjem članku se zanikuje, da bi bila Italija utrdila svojo vzhodno mejo, kar pa ne odgovarja resnici, kajti ob njej je vse polno manjših trdnjavic in drugih zaprek. Izdelan je tudi podroben ofenzivni načrt, v katerem je preskrbljeno tudi za
8trun II
»EDINOST* St. 4S.
V Trstu, dne 17. tebriivarja 199$
avstrijske Lahe in jim je določena naloga
Malo ali skoro nič ni znano, da so naši laški vročekrvneži razdeljeni posamezne Čete, ki naj v slučaju vojne z Italijo zasedejo gotove točke. Tako je v vojnem načrtu laškega generalskega štaba zaznamovan trikot med Tinavom, Tržičem in Gradiško, ki je določen, da ga^za slučaj vojne zaposedejo »dobrovoljci iz Primorja«.
Irredente pa vendar le ni !
Dnevne vesti.
Na pustno nedeljo dna i. marca t. 1. vrši se običajna »Sokolova maskarada«, za katero je že sedaj veliko zanimanja med našim občinstvom v mestu in okolici. Nekaj krasnih skupin mask se je že priglasilo in gotovo v prihodnjem tednu se priglasijo še druge. Posebno pričakujemo, da se krasni spol vdeleži mnogobrojno v maski, zato prosimo naše dražestne gospice naj se urno posvetijo s krojačnico radi primerne obleke, ker sijajna maskarada se bliža z velikimi koraki. Torej hitimo s pripravami za to zaključno predpustno zabavo.
Na zdar !
Glasbena šola- »Čitalnica« pri sv. Jakobu opozarja vse, ki so se Že javili in ki š'j želć vstopiti v glasbeno šolo, naj pridejo danes ponedeljek 17. t.m. ob 8. uri zvečer v »Čitalnico«, kjer se bo vršilo upisovanje.in pogovor z učitelji glede raznih podrobnosti.
»Čitalnica« pri sv. Jakobu opozarja vse prijatelje na veliki plesni venček, ki se bo vršil v soboto 22. t. m. v »Sokolovi« dvorani. Sviral bo društveni orkester. Vstopnina za dame 80 stot., za gospode K 1 * 20. Ker je dobiček namenjen za glasbeno šolo, nadeja se odbor obilne vdeležbe.
Naše gledališče.
Tuji kruh—Medved. Včeraj zvečer je dram. društvo ponovilo Turgenjevov »Tuji kruh«. Zopet kakor prvikrat je ta večer nastopila naš mili gost ga. Danilova, katero je občinstvo o prvem nastopu prisrčno pozdravilo. Dram. društvo je poklonilo umetnici krasen šopek svežih cvetlic. Tudi režiserja g. Verovška, ki je igral glavno ulog-o KLurovkina, je sprejeia ob prvem nastopu prijazna ovacija. Igranje je bilo precej živahno, mestoma jako krasno. Prvo dejanje se je sicer razvijalo nekam težko, kakor deloma v zadregi, brez pravega naravnega stopnjevanja. A od drugega dejanja naprej so prišli vrli igralci v pravi, tekoči tir. Precej početni prizor med Olgo Petrovno in Kuzovkinom je bil na sebi jako lepo delo, ki je napravilo Čast izva-jateljema; in to dobro razpoloženje je potem obvladalo celo igro do konca, tako da je bilo drugo dejanje zelo dobro, mnogo bolje od prvikrat. Marsikateri prizor o tem dejanju je bil dokaj bolj jasen in bolj natanjko izcizeliran. V tej splošni sodbi je tudi ob jednem zapopadena sodba o posameznih igralcih.
Tej imenovani igri je sledila Šaljiva enodejanka Cehova »Medved«. To igrico sta izvedla glavna igralca : Jelena Iva-novna (ga. Danilova) in Grigorij Stepano-vič (g. Veble) prav na posebno izboren način. Ga. Danilova je v tej svoji ulogi pokazala kaj samonikle, sveže in značilne moči. Vsaka njena kretnja, vsak naglas, vsaka beseda je bila premišljena in na svojem mestu. Ta uloga je gotovo med raznoterimi njenimi ulogami posebna stvaritev, ki ji dela posebno Čast in ki jo povsod s ponosom lahko pokaže.
Kaj izvrsten partner ji je bil gosp. Veble, ki se je takrat pokazal v eni najboljih svojih ulog. Konsekventen do kraja, dobro intoniran, krepek in nepretiran, je vendar z jasno izrazitostjo znal v svoji metamorfozi udarjati na nekaj bolj nežne strune. Gospodu Vebleju moramo Čestitati na izvedbi te uloge.
S pohlevnim in udanitn starčkom Luka (g.Viktor) je isti nudil, kakor vedno do sedaj tudi takrat karakterističen in popolne hvale vreden tip.
Na ta način je prišla ta Čehovova igra do popolne veljave v posameznostih in v celoti.	I. pr-
sledeči rodoljubi : dr. Josip Barle c. kr.
notar; Anton Tominšek, not. kandidat; ^^^ ...	.	. -
Otmar Golob, not. kand.; dr. Fr. Žiher c. :	UDOStVO Id fl6V6(lnOSt
kr. sodni pristav; Ant. Mulec, c. k. sodni j ^ pfva vzroka umrljivosti otrok. Tedaj
oficijant; Rupert Brovet, c. kr. davčni je jak0 važno da se vedno ponavlja in
upravitelj; Lad. JerSe, c. kr. da vč. oficij al; priporoča moko »KUFEKE« kakor naj-
Dragan Bernard, c. kr. davč. pristav; boljšo hrano za našo otročiče z moko
Žitko Kuhar, c. kr. sodni kancelist; dr. j »KUFEKE« katera je jako cena in pr.
. . * ,	vsem tem iako redilna, se otroci hitro
Fr. Jankovič, zdravnik m dež. poslanec ; razvijajo> ne da bi pri tcm trpeli pri pre_
K. Presiček, not. uradnik, Ljud. Uičar, jbavijanju.
učitelj; Deng in Pleterski, trgov.; Jos.! Podučni zvezek »Dojencev« dobivaše Druškovič, trg. • Iv. Vrkljan, pos.; Josip ; zastonj povsodi kjer se prodaja »KUFEKE« Kovačič, pos.; gospa Štefana Jerše, c. kr>li Pa Pri tvrdki R- KUFEKE, DUNAJ I. davč. ofic. soproga. Tem častitim rodoljubom: „Slava !M — Družba razpolaga še z večjim številom nabiralnih pol za narodne davkoplačevalce in se nadeja oglasov iz raznih krajev slovenskih.
.........................Bogata izbera pohištva
yAQti 17 fiori&ke	Trst> tr0 aelV6doro štev- 3
vesu I£ \jun*>Kt*.	Lattna delalnjca^ u1 Ruggero Manna
Tovarna mobilij. Več tržaških kapitali- j v ralogi ^ vsakovrstnega pohi&tva. Cene zmerne stov je postavilo v Ajelhi v Furlaniji to- i	in postrežba poštena in natančna.
varno za izdelovanje mobilij. Blago se bo j TONAn C Lffll "liC preko Trsta izvažalo v levanto.	J11 KUB 0> KIJ L Jl^
Oglejska krilita. Društvo «l ohranitev. poge8tnlk ,„ 7alagate]j najboljSil«
oglejske bazilike v Gorici je sklenilo pri-1 četi meseca marca s popravljanjem bazi-
A. SEM1FLIC
viških in istrskih vin.
, ...	, <% ..j Postrežba na dom. Za krčmarje in gostil-
like v kolikor ima na razpolago denarnih x	j
ničarje po dogovornih cenah
Bkladifiče. Tranzit. Pošiljatve.
sredstev.
Vesti iz Istre.
£rst, nI Rcttori štv. 2 (Rosario).
Tujci V Opatiji. Od I. septembra 1907 j ^ j do 12. februarija 1908 je obiskalo Opatijo j jf 9830 tujcev. Od 5. do 12. febr. 1908 je ; 3 na novo došlo 583 oseb. Dne 12. febr, j o 1908 je bilo navzočih 1890 gostov.	j "gj*
Iz Dan nam pišejo: Dne 11. t. m. do -j S1? godila se je nesreča na cesti, ki vodi iz j © p, Buzeta preko Čičarije v Podgrad in to J o S med vasjo Brestom in Danami. V kripici i 0 sta se vračala domov dva mladeniča, a ko ! 0 |j sta prišla ob 5. uri popoludne zgoraj ! ^ Bresta, je nakrat skočil pred konja neki j človek po imenu Grgo Božić (Markulin), j ki trguje z volno in sirom, doma iz Raš-pora. On je bil skrit za borom. Konja sta i se splašila ter skočila s kripico pod cesto, j Malo je manjkalo, da se nista ubila oba mladeniča in tudi konja. Konja sta se poškodovala na nogah, a eden tudi na v-mtu.
„o L L A
« 3
priznan kakor najbolja in neprek«lji-va -mta Tgeh gumij^ih higijeniča h
p—^^-isir —
M. Gal — trst, Corso 4.
FoMljatre po gld. 3. s-Delalnioa pasov, kilnlh P"°V nlh nogovle, obvei. ravnodrzajev. bar-gel] In bidet Irlgatir]! od glJ-20 B»pr«l. Toplomeri za vročino IC 2. nav. K - 50.
Ženitna ponudba.
Solidaren pekovski mojster na deželi, se želi seznaniti z gospodično lepega obnašanja, iz-uČena v špecerijski prodajalni, v starosti od 25 do 30 let, ki bi imela 2 do 3 tisoč K denarja. — Resne ponudbe, ako je mogoče s sliko, na
inserotni oddelek Edinosti.
Počinjala za oozooe In plese (ša$re)
Luigi Zuculin
TRST — ulica Carlo Ghega 2.
Ne pozabite na
Mirodilnico Tomaža Zadnika
prej Škrinjerjeva
MT v ulici Farneto štv. 33
se d bi Tsakorr 4nc barre, petrolej, čopfčoT In
Kinina Salns. Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San NicoI6 štev. 9
(nad Jadransko BAnko) Sprejema od 11 -do 1. In od 5. In pol do d. In poi pop
Poskusite
Vesti iz Kranjske.
Dvojezične uradne razglase razpošilja
okrajno glavarstvo v Postojni v čisto slovenske notranjske občine, pri katerih zavzema nemščina prvo mesto.
Načelnik postojnske postaje gosp. Ivan Smolič odide v stalni pokoj. Novi načelnik g. Fran Cvek je že prevzel načelništvo ondotne postaje.
izvrstno novo olje
katerega dobite v zalogi olja, jesiha in Bila
v Trstu, ulica Giulia štev. 14.
Z istim prihranite mnogo, vBled njegove izvrstne kakovosti — SklstHSč« mila navadnega in finega apnene In krlstallnlne sode pepelika in aolika (klora
■V Cene zmerne.
Poul&rds, race, purani, štajerske kokoli. Račja mait. Slanine, maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene jako zmerne. — Postrežba na dom.
Trst. ulica Campanile št. 15.
Oertot
urar
Trst, ulica Poste Nuove 9
£epne ure naJboJJiih to van.
j Najnovejše atenske are. Izbor ur za birme darila. Popravlja po zelo nizkih oenah,
CT A. Bergant
Trst, ul. Squero Nuovo 13, IV. u.
Čea&lka za valovite laai. Negovalka za roke
Se priporoča cenjenim gospem.
Rodoljubi! Širite „Edinost"!
DAROVI.
Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali
za januar in februar mesečno 1 K po g. Otmarju Golobu, not. kandidatu v Kozjem,
Vesti iz Koroške.
Odlikovan je 3 komturnim križem pro&t j stolnega kapitelja v Celovcu, slovenski rojak, \ g, dr. Anton Miiller.
Zopet žrtev Vrbskega jezera. — V j
Vrbakem jezeru sta zopet utonili dve osebi, j in sicer mesar Peternel in neki kmet.
Gospodarstvo.
Stanje setev na Ogrskem. Ogrsko mi-nisterstvo za poljedelstvo poroča, da bo letos slaba žitna letina, če ne zapade kmalu sneg, ker ležijo setve proste na mrazu in bodo zmrznile.
Cena žita je sedaj na svetovnem trgu občutno padla. Padec je provzročil uvoz žita iz Amerike, posebno pa iz Avstralije, kjer se je letos pričakovalo malo izvožnje. Na mednarodna tržišča je poslala letos Avstralija nad 375.000 meterskih stotov, trikrat toliko, kolikor se je lansko leto poslalo iz Amerike v Evropo.
Kako se zboljša zmrzlo sadje? Ako nam
- - - podpirajmo - - -Jfarodiio delavsko:
pohištvo
solidno in elegantno
po zmernih cenah "2£3l
Rafaele Italia
TR8T — Via Malcanton 7

Parobrodna družba
Severno-nemški Lloyd-Bremen
:: (flOlRDDEUTSCHER I*LOYD>» BfrEMEN) :: _
' Redne parobrodne crta!/z Bremena v Nov-York, Baltimore, Galveston, Buonos Afro«f
kakor tudi po pristaniščih južno Azije,
" itd. _
Avstralije itd.
Parobrodi nemškega severnega LIoyda .
178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15'000 ton.; 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga ; 2 velika painika za vež-banje; 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih , 11 velikih najmodernejih parnikov v delu: 201 manjših parobrodov. Vsega skupaj 440 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljeni z modernim komfortom.
ki preplovejo ocean v 5-6 dneh. 470 agencij v prvih svetovnihist praniščih. Cene nizke, hrana dobra.
Za informacije in pojasnila obrniti se na
Gltrcnl zastopnik u Trstu
Piazza Giuseppina I.
tja	ili i'ujaauua v
F. STUMPE
TELEFON štev. SO-68
1" organizacijo" - -1PodpirajlllOar,P,Org"
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvspešneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH
revmatizmu in pr@iinu
• TEKOČINA GODINfl
prirejena v Trstu Rafaela 6o3ina, lekarna „^Illa JdaDonna Della SaluU" pri od iekarnarjev : sv. Jakobu in Josipa (Jodina, lekarna 3gea* farneto 4
Steklenica stane K 1"40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti pošt. povzetju ali proti anticipatni pošiljatvi zneska 7 K franko požt, in zavoja.

V Trstu, dne 17. februarja 1908
»EDINOST« št. 48.
Stran IH
smrzne sadje, položimo ga, bodisi v sneg, Koliko plačujejo socijalni demokrati, v ^ali pa v mrzlo, z ledom ali s soljo zme- strokovnih organizacijah združeni socijalni
,	,	. „ „ „„ demokrati v Nemčiji so morali društvu
vodo' P^taVlmo posodo h sadjem na plačevati na letQ poJvprečno vsak po 24-62
hladen prostor in po preteku štirih ur ga mark tQ ^ okolu 2Q kron prispevki pa položimo na zračen, pred mrazom zavaro- za posamična strokovna društva niso van prostor.	enaka; tako plačujejo n. p. perice po 5^44
mark na leto, litografi pa po 84*11 mark. ' r"'— '	Vsa strokovna društva skupaj so prijela
v celem letu 48,651.848 mark in izdala i 41,285.423 mark.
Razne vest?.
uez pol stoletja »opet mod svetom.	^ Največo kavarno na svetu dobi Berolm.
rrankfurtr Zcitung" od 18. decembra	Brata Gottfried ,n Ker kar sta v Friden-
poroča i/ Xlv. yorka: Franc Hoffmann, ki	^ovi ulici kupila neko hišo za 2*/ mil.
-	. , .. i,____ipf ip.	mark. Hišo porušijo. V novo zgradnjeni
e preživel, v državnem zaporu 4, let, je	1t
-	^	: .	.. r ,___i- —:	hiši bodo različni prostori kavarne za 2000
poroča ^e prel
prišel semkaj. V starosti 20 let se je pri- I1K>1 1
f " ___—	» „..»v, oseb. Biljardov bo 66
selil sem in se je že v prvih tednih svojega tukajšnjega bivanja udeležil nekega j Podrobnosti o kraljevem umoru v Liz-
umora, vsled katerega je bil obsojen v boni. Iz Lizbone poročajo: Od 1. do 8. . j-mreno ječo. Od tega časa ni prišel iz februvarja t. 1. je bilo razun uradnih, od-eć : Sing-Singa. Ko pa je prišla pomilo- poslanih 37.207 brzojavk z 855.677 besed, stiiev od guvernerja, je zapustil ječo z od tega jih je bilo odposlano po raznih novo obleko in denarjem, ki si ga je pri- krajih Portugalske 19.835, ostalo pa v ino-v njej. Ko je došel na kolodvor, se zemstvo, izlasti na Angleško (7645 brzome tako prestrašil novih prikazni, ki jih je javk). Najveće brzojavke je prejel „Daily %'idel na svojem kratkem potu, da jo je Telegraph", to je 16.000 besed. — K o-ubral po najkrajšem potu nazaj v kaznil-j č i j o, v kateri sta bila ubita portugalski nico in prosil ravnatelja, naj ga vtakne kralj in prestolonaslednik, so fotografirali, ^ooet v njegovo staro celico, ker se ne Na kočiji je sled več krogelj in našli so spozna več v svetu. Dovolilo se mu je, da 5e dve krogli. Ker so šipe na kočiji raz-prenoči v Sing-Singu. Danes popoldne pa bite, je jasno, da se je streljalo na kočijo je prišel v spremstvu nekega paznika , tudi po atentatu.
semkaj in se oglasil pri nekem človeko-; Policija je dokazala, da je bil umorski ljub nem možu, ki naj bi starca za ostala načrt dogovorjen v neki mali kavarni v dni življenja uslužbil za lahka dela ne Lizboni, kjer so se sešli republikanski in
vrtu. Stari mož se je krčevito držal roke paznika. Cesto po kateri so dirjali tramvajski vozovi, avtomobili in drugi vozovi si je upal prekoračiti še-le tedaj, ko je
hocijalistični pristaši
Naknadno se doznaje, da so pri atentatu na kralja sodelovali štiri atentatorji in da je vsak prevzel nase nalogo, da
nek policist ustavil promet. Ko je nad ubije enega Člana kraljeve rodbine. Pravo glavami čez neko cesto. katero sta! čudo je, da nista bila ubita kraljica in
n
prekoračila, švignil železniški vlak, se je odtrgal prestašen in smrtnobled od paznika in skočil na obcestni tlak. S sel-
sedanji kralj Manuel. Ob enem se doznaje da se je takoj po atentatu poskušala splošna ustaja, toda cenzura je preprečila raz-
^ami na očeh je končno prosil paznika, širjenje te vesti, čeravno so se bili početki
naj se ga vendar sprejme nazaj v ječo, ustaje v resnici pojavili.
kajti on ne bo mogel živeti med svetom, j Z|ata se je langko letQ na Ruskem
Ker ni Hoffmann nikdar bral časopisov -:.n se tudi ni smel razgovarjati s soujet-niki, ni na ta način ničesar izvedel o napredku v prometu in podobnih poljih človeške delavnosti. V 47 letih se je pač vse
pridelalo v državnih in privatnih rudnikih za 550 milijonov kron.
Od kedaj začenjamo leto • 1. ja-nu var jem. Leto se ni vedno začenjalo s
spremenilo in stopil je v svet, ki se mu! 1. januvarjem. Skoraj splošno je prišlo to v je zdel popolnoma nov. Pazniku se je navado še le početkom 18. stoletja. Dolgo končno posrečilo, da ga je spravil na od- časa bo v krščanskih deželah pričenjali leto dalieno posestvo,' kjer bo lahko v miru1 s 1. marcem, a v Benetkah so pričenjal oreživel svoje zadnje dni.	j leto s prvim marcem vse do padca republike,
: to je do leta 1797. V mnogih deželah so V Parizu je 11.530 hotelov, družbin- tudi pričenjali letos 25. marcem, praznikom skihhišin penz'onov, v katerih je 168.000 Marijinega oznanenja. V Italiji so to odpra-prostorov za tujce. Meseca aprila 1907 je j vili leta 1751 s posebnim ediktom, v Angliji prišlo v Pariz 159.000 tujcev, maja 163.000, pa z uvedbo Gregorijanskoga koledarja leta septembra 167.000, oktobra ceio 201.000. 1781. —
Leta 1909 je prišlo v Pariz 1,802.000 pot-1 Na Francoskem je bila tudi zelo razšir-nikov. Izračunali so, da so leta 1906 po-; jena navada, da so pričenjali leto na Veliko-:rosili tujci v Parizu 900 milijonov frankov, noč. Ker se pa Velikonočoi praznik mnenja lansko leto je ta številka gotovo narasla v razdobju 35 dni, ni bilo to kaj po-
ra eno miljardo.
sebno praktično, kajti leta niso bila vedno enako dolga in za to so nekateri dnevi meseca
Dr. A. Barkanović
specijalist za notranje in živčne ^^ bolezni
SVOJ AMBULATORIJ
▼ Trsta v ulici Sanitfc ti
ORDINUJE: nak dan od 10. V, do 12.«/« are sjntrmj in 4.—5. popol..
urar in
zlatar
Širile EDINOST
?el«dprteroeTVCrst I F- *««•
m TRST uK Barriera vecchia štev. 26.
Cesare Levi
TRST - KORZO št. 41
naznanja vsem svojim cenjenim klijentom, da je odprl novo prodajalnico (blizo staie). Danes ima v zalogi veliko izbero novih zlatih, srebrnih, nikelattih, jeklenih ur itd. za moške in ženske. Tudi ima veliko izbero zlatanine, kakor n. pr. dolge zlate verižice, prstane z dijamanti ali brez istih. Specijaliteta pr-staniiz novega zlata, moderno izdelani in po smernik _cenah__
Ferdinando Ferlettig
grbe, vsakovrstna lakiranja in tapecirerska del.i » papirjem. TRST, nlica Chiozza 4.
STARA MIRODIUN1CA
ulioa Giulia 76.
Prodaja: kavo, rlž, testenine, sladkor, moko. maslo, milo, olje, sveže lo suho sadje, kostanj, otrobi,sočlvje itd.
Po&tne pošiljatve na deželo od 5 kg naprej Otrobi, moka, oves na drobno In debelo po konko-renčnlh cenah. Vsaki dan sveže blago.
BOGATA ZALOGA barv, povl&k, Soplfiev, pr&menlj, kemičnih izdelkov, miner, vod, parfl-mov, zamahi, železne žice, elastike za oepljeDje, mila ln STEKLENIH SIP.
Prvovrstna tuzemska zavarovalna družba
išče mladega, inteligentnega moža, zmožnega slovenskega in nemškega jezika kot
akviziterja za jugoslovanske dežele. Ponudbe na Inseratni oddelek »EDINOSTI« pod „Bodočnost 1908M.
TOVARNA POHIŠTVA
Aleksand. Levi Minzi
ulica delta Cesa št. 46.
Trajna zaloga pohištva:
ulica della SanitA štev. x4.
Pisarna:
ulica Lazzaretto vecchlo štev. 36.
Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 6-70; 16-68. (Za informacije vprašati 6-70).
trst
Zaloge:
Piazza Rosa rio štev. i.
Ulica Lazzaretto vecchlo štev. 36.
Velika umrljivost vlada sedaj vsled spre-j	- ^ y d m ,etu M
membe temperature v, Ne*-Yorku izlasti	d;akrat štelo. Bizantinci bo priče-
med siromašnimi sloji. Izlasti jih mnogo J j	* ^ g ^ 8eptembrom, in sicer
umre za pljučnico in unetjem možganske ^	J ker ^ ^^ Mq xMq
mrene Bolnišnice so prenapo jene bolni	d*eyom. p^voslavna cerkev pričenja
kov Položaj je še s tem poslabšan, ker	^ ^ đandaneg § tem dnevom (kakor
je okolu 25 000 oseb popolnoma brez sred-	^ 1 rimska 8 x adventll0 nedeljo). V sredstev m v nevarnosti, da umrejo od glada.	^ veku ^ ^ raz&irjeQ začetek leta 10 000 3e brez strehe. Dobrodelni za-	^ božičniJ ik. Naj ej 8e je 1 janu. vodi so nasproti tolikem številu popolnoma	^ dolofiil kakor začetek leta pod Julijem nemočni. | Cezarjem, po tem računu so Šteli povsod kjer Najveće gledališče na svetu bo narodno	je bil uveden julijanski koledar in tudi prvi gledališče v Buenos Ayresu v Argentiniji.	kristjani so svoja leta šteli na ta način. Gledališče gradijo že "dvajset let, a letos	Gothardika železnica v nevar-bo dogotovljeno. Po svoji velikosti in kra-	nQ§ti Qb thardski žeie2nici se je udrlo soti bo prekašalo največa gledališča na	, dnevl ve5 železaiških obrambenih svetu, kakor sta opera v Parizu in Novem	^^ Pfed ?ar dnQyi QQ Qe ZQpet utrgale
x orku- ___ ________skale in pridrvile celo v jezero Lugano. Bati
Novinar in pesnik. Enrico Ferri, znani	se je, da se zemlja še boli usede.
socialistični voditelj italijanski, pojde v Ju-	Osoda angleškega lista. V Londonu
ino Ameriko, ker je sklenil pogodbo za	je prenehalo izhajati liberalno glasilo „Tri-
predavanja, in sicer za 25.000 frankov na	buna", ki je bil ustanovljen pred tremi leti z
leto. Na rimskem vseučilišču je v 10 le-	glavnico 7 milijonov. Ustavili so izdajo lista
lih zaslužil po 2000 frankov, a živel od so-	ker prvaki stranke niso hoteli več investirati
trudništva pri listu „Avanti11. D' Annunzio	denarja. Akoravno se je list tiskal v 60.000
Alla Citta di Trieste"

TRST, ulica Giosud Carducci štv. 40
(ex ulica Torrente)
W0r Nov dohod za zimo.
Paletots
od gl. 8 do 26
Lanene obleke „ Obleke za dečke

7 5
99
12
Jope s kožuha-tim ovratnikom od 6 gl. do 12 Lanene hlače „ 2 „ „ 10
99
Skladišče blaga za obleke in lastne krojačnice. IsvrŠnje «e naro čila po meri. Bogata izbora hlač, »rajo za delo samo v prodajalnici
ALLA CITTA' DI TRIESTE
Ulica Giosue Carducci št. 40 (ejc ulica Torrente)
je pa dobil iz Južne Amerike ponudbo So.ooo frankov za osem predavanj. Odgovoril je, da ni vredno, da se muči za to malenkost, za „vrednost enega paketa cigaret".
Žalosten dogodek na hrvatski gimnaziji
Sušaku. V 7. razredu je te dni Josip
Skiljan razkazoval sošolcu Baretiču iz Kraljevice revolver. Pri tem je tretji sošolec
iztisih, je požrl 6 200.000 frankov. Uredniki so tožiii lastnike radi nenadne odpovedi službe.
Visoka starost. Teh dni je prišel v Petrograd kozak imenom Nikolaj Garakov iz vasi Balma, iz katerega listin izhaja, da ima 142 let. Starček izgleda še vedno precej svež.
Smeinioa. — Iz varčnosti. A. Ali vas t	. , stare manje, če sama kuhate? — B.: Gotovo! Če
prijel Skiljana od zadej Za roko, vsiea sama kuham, poje moj mož le polovico tega, kakor
tega se je revolver sprožil ter je krogla sicer.	_
šla Baretiču skozi oko v možgane, da je
, .,	.	na fn Koledar ln vreme. — Danes: Jnlijan muc.
bil na mestu mrtev. Skiljan je šel na to. Jutrf. Simon gfeof muč _ Temperatura včeraj
v stranišče ter si pognal kroglo v prsi ob 2 uri popoiudne 8-5 Cels. — Vreme včeraj :
Ranjen je smrtno.
deževno.
ooooo ooooo
AkO hOČete, daVam..
lasje zrastejo in postanejo lepi,	_
Ako hočete J da Vam ne
bodo lasje izpadali,
Ako hočete. odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito
Chinina
Salus
Na prodaj v parfimerijah mirodil-nicah in brivnicah v buteljkah po
K 120 in K 1-80.
Paziti je na ponarejanja.
Nešteviio spričeval dokazuje izbornost in vspeh. (OOOOOooooo
I
I
SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI
ariško prodajalnico olm ala

£rsl uU S. ^itloitie št. 4 (hiša ?erni)
artgtna
kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste
Strna IV
»EDINOST« Stev. 48.
V Trata dno 17. februvarja 1908.
Odhajanje in prihajanje vlakov
Državna železnica.
Veljaven od 1. oktobra 190T naprej
Odhod Iz Trsta (Campo Maržo)
Trot—Rovinj—Pula (Dnnaj)
Y35 0 Herpelje—Rovinj—Pula.
7.20 U Herpelje—Divača—Dunaj.
S.50 G llorpelje—Rovinj—Pula.
4.15 0 He/pelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj).
7 40 e Hf rpelje—Divača—Dunaj—Puia.
(Kanfanar- Rovinj: 6.50 9.20 4, 815)_
JI***
MALI OGLASI.
'dali oglaol računajo ae po 3 s to t. besedo; •atrtnotlakaae besede de računajo enkrat Najmanja priatoibina i1> *totmk. Plača «j takoj.
Ob nedeljsh in praznikih: 2.15 BorSt—Draga— Herpelje—Divača.
Trst—Buje—Poreč.
6.10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 3 10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 7.10 0 Koper in medpoBtaje (le do Buj).
Trat—Gorica—Jesenice— Celovec — Beljak— Monakovo
5.4 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdov ščina: 8.47).
7.25 B Gorica (Prvnčina—AJdovSčina 8.47) JeBenice— Beljak — Celovec — Dunaj Weetbhf. — Dunaj j. ž.—Praga—Berolin—Draždane.
0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beliak—Monakovo— Dunaj WeBtbhf.—Dunaj j. ž:
Vclorl hnlovni Proda 8e dobro uPelJana
TdlvU UUIC&III prodajalnica jestvin m kolonialnega blaga s pekarno. Pojasnila VjPekarni, ulica Belvedere št. 57.
A lionlifAntmio ^iSje dekliške šole in trgov-MUbUlVCnilMjd gkegB tečaja želi meBto kon-toristinje ali vzgojiteljice. Prijazne ponudbe ae prosi po i „Slovenka 177"* poštnoleieče Ljubljana. 201
UJA a »e daje takoj v najem v Koprivi Stev. 42; fo) nlbd. ima 9 prostorov, borjaČ zaprti, in malo 1 zemljišča. Naslov: Lavrenčič, topakarna, Piazza Ca-serma št. 1, Trat.	194
Prodajalna jestvin
Ulica Industria 653 (vogal al. Vespuci) TRST
ALOJZ LEGAT
Sveže blago. — Poštena cena.
PrUrlo	on omara za obleko, postelja, nočna
^ • /• j A • % m x■ i ■> Oud	OD m žica iu še drugo pohištvo. Via
(2.50 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) (Prvačma- ,	^ m nRd vraea ^ * 207
Ajdovščina: 2.47) Jesenice—Ctoloven- i aei 1V,VU	' '
V
4.25 B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica	ftnolni onhi eoft R ▼ ^ t 1 a. druga
(in medpostaje) Jesenice—Beljak—Celovec— UV6 S|JcLIVII oULM, temna, se prodsuta I
po prilični ceni. PIETRO CUCIT, ulica Fontana 9 {
Praera.
5.05 0 Opčin
-Gorica —Jesenice — Beljak — Mona.
kovo—Dunaj j. ž. Dunaj—Westbhf.—Praga |XAo aa Bobo s brano za eno oaebo v bližini Opčine—Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9.21) ISUv 513 velike vojašnice. Ponudbe na Upravo
_i lista pod „SLOVAN*.
71
7.30 0 Opčine
10.30 0 Oj Čine—Gorica—Jesenice—Beljak.
Ob nedel iah in praznikih: 2.25 0 do Gorice.	!	- ------ - -
ODHOD iz Gori« v AjdovSčloo: 8.00, ^OoHUjš GOSpjCa	klL"" potnica.
Naslov pove Edinost.	220
E
El
lil
V najem
Prihod v Trst
Pula—Rovinj—(Dunaj).
7.45	0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj.
3.46	0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 3 40 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpeli
in medpostaj. 7.25 0 iz Pule—Rovinja (Divače). 10.25 B iz Pule, Rovinja (Divače Dunaja) Her
Ob nedeljah in praznikih: 9.28 iz Herpelj iu
Divače.
Poreč—Buje—Trst.
8.08 0 iz Buj, Kopra ;n medpostaj. I2.i0 U iz Poreča, Buj, Kopra in medpOBtaj. 9.45 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monakovo—Praga—Celoveo—Jesenice — Gorica—Trst 5.30 G iz ilonakova, Dunaja j. ž., Dunaja Westbh
Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7.58 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. 10.00 0 iz Celovca, Jesenic, Gorice, OpČin. 11.55 B iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolina, Draždan.	i
2.05 0 iz Celovca, Trbiža (AjdovŠČ.) Gorice, Opčin, Prilika I 6.50 0 iz Monakova. Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin ■ ■ ■	■
Inein Uronnr!^ naznanja tem potom slav.
JUoip uretjuril/ občinstvu, da je preselil
svojo prodajalnico iz ulice Barriera št. 4 v ulico O 1 m o št. 1. Pri tej priliki priporoča tudi sv «jo podružnico v ulici Giulia št. 7. V nadi, da ga bode slavno občinstvo počaščalo se v naprej toplo zahvaljuje.	73
Murnu mm
TELEF0MH57. y
ul. Oiorgio Galatti 18 (Narodni dom) D
izdeluje
m tiskarska dela
v najmodernejem slogu bodisi v pri-prostem ali večbarvnem tisku ta
po zmernih cenah. V V
- Na Željo izdela tiskarna proračun vsakega dela ter pošilja - - uzorce zastonj in franko.
Zn one KI nnHupavojo
E3E3ES1ESI U &StU \
Večkrat se pripeti, da se okoliiaiski Slovenci in deželani ali drugi Slovani (posebno Dalmatinoi), kateri kupujejo v Trstu pohištvo, Obleke in drugo blago, pritožujejo bodisi zaradi visokih cen, bodisi zaradi slabega blaga. Nekatere pritožbe so došle tudi našemu listu. Da so temu v bodoče izogne, svetujemo vsem Slovanom. kateri mislijo nakupovati v Trsta razne potrebščine, da ne informirajo pri ,In»e-r&tnem oddelku" našega lista kjer po-iivejo, katere tvrdke dajejo dobro blago In fiC PO nizkih cenah. H0B

se da emporij kostumov in maBk ter domino. Ul. S. Lazzaro 7. (215
lIHni/PP star 60 let. gostilničar na deželi, so UUUVuu, feii gpznaniti z udovo ali z neemožene od 50 let naprej, katera ima nekaj premrženja. Ponudbe je poalati pod: A. B. 190S — Trst, glavna pošta — poBt restante do 15. t. m.	202
Prnrlaifl CD naožke obleke na obroke, pla-I I (JUđJU 3D Cilo vsaki teden ali na mesec. Via Caserms 12, L nad.	122
Na tedenske ali tedenske obroke se proda: obleke, pohištvo, postelje itd. j 8 10 B iz Prage, Celovca, Beljaka. (Ajdov.), Gorice Naslov pove „Edinost".	132 j
0 L-orić'%^0""'' Uražda°' Ce'"Tcm' Trbiž' 00030000000000
Ob nedeljah in praznikih: 9.24 O iz Gorice (zveza z Ajdovščino in mej postajami)._
Južna železnica.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione). sion", mozaično umetniško mizico, vred-
V Italijo preko Ćervinjana In Benetk.	nn i onn 4 _ |7vrš IIP narnrhp vsalCP
f. 47 B preko Ćervinjana v Benetke. Rim, Milan. 1,0 JJ,Z»rS JJe "arPCDB VSaKC
Videm, Pontebo, Čedad in B do Konnina VrSte. MlZai*, TrSt, UHCa Cereria St. 2.
(Cormons) preko Vabrežine.
Usaka ekonomična družina
nakupi
VERMOUTH
v velikem skladišču v ulici San Nicold 18
.1 Buteljke „Reklam" od 1 litra 55 krajcarjev.
^ .	. B . . sPa,no	naJ- Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva.
finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces- ^ ^^^^^^^^^^^^^
Hoeete se prepričati?
obiščite TclJka »bUdlšte
»sri|o vdove Salarini
»ortto delta Fabra 2 ili ul. Poata Mut« 1
(vogal Torrent®).	j|J nAlla Oitti di L^rm
Velik izbor izgotovljenih oblek xa molke, dečk« soeiumi za otroke. PovrSniki, močne jope, koiohl nt raznih paletotov. Oblek® it dom in delo. D^iavak« Dbifke. Tirolski loden. Nepramočljivi pla&Či (priatssi ■^agieiki). đpeoijalitata: blago tu- im iaoMmakr* Izgotovijajo oblek« po meri po najaov»ji! , «»otii, tečno, solidno in elegantno po nizkih ce**Vi
Prej, nego kupite
otrobe, drobne
otrobe, oves,
koruzne In pšenične moke, kc~
ruZO itd. obiščite skladišče
Vinko Se jtiarin
Via Vittorio Alfieri št. ic
(kraj ogujegascev) kjer najdete blago najboljšo vrste i-najceneje vseh trgov.
Drnrifl tO Obešala, postelje opra-r IUUU AC vo za spalno sobo nai-
11.50 C preko Ćervinjana v Benetke—Milan (se zvezo
na Videm in Čedad). 5.30 fc preko Ćervinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm).
V Italijo preko Kormina in Vidma. 8.25 B preko Nabrež. v Kormin, rVidem, Milan, Rim 9.00 0 v Kormin (se zvezo na Cervinjan in Ajdov
&člno), Videm, Benetke. 4.18 0 v Kormin (»e zvezo v Ajdovščino) Videm,
Milan itd 8.00 B v Kormin in Italijo. 9 05 0 v Kormin (se zvezo v Ćervinjan).

O
SLOVENCI!
KUPUJTE
Narodni kolek
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. Dalsasss
TRST ulioa S. Spiridione Stev. 6.
>
ANTON SKERL
mehanik, zapriaeienl Izvedenec
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11
Zastopnik tovarne koles ta motoioles „M"
Napeljava in r»log» eieViriinih ivoDčkov, taOi iu v*0*1^-1 >•* mofuuof, zooofouov, in fonogra^ot. Zalog* jripnv u toOlti Lastna dt-lavnica za popravljanj*- SIt. »irojt-T, kol*'j, motokole«
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734.
Do Gorice—Kormina—Ćervinjana.
b.20 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Aj:
Tvrdka z lesom
dovščino). 1.00 0 do Kormina preko Bivia. 9 05 B do Kormina (Be zvezo na Ćervinjan). Trst— Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpešta
Ostende.	•	s
7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, BudimpeSto je odprla sledeče podružnice: Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) 9.55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto.
.\\\\\\W///////.
EMILIO 8EGRE
v Trstu
8.00 0 v Ljubljano, Dunaj. Keko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8.3< B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. t.30 0 v Ljubljano, Dunsj, Zagreb, Budimpešto.
Ob nedeljah in praznikih: 2.45 do Krmina: 3 55
do Nabrežine.
Prihod iz Trsta. Iz Italije preko Ćervinjana In Kormina.
7.40 0 iz Kormina in Ćervinjana preko Bivia. 8.52 B iz Kormina preko Nabrežine. 10.38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Čer vinjana
11.28 U iz Kormina preko Nabrežine. 4.15 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in i* Cervinjana. 7.15 0 iz Ćervinjana.
7.46 0 iz Kormii>a (zveza z AjdovšČ ) preko Nabrežine 8.35 B iz Kormina (zvega z Ajdovšč.) preko Nabrežine lO.C'O 0 iz Kormina in B iz Ćervinjana.
Iz Dunaja (Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke.
6.15 G z Dunaja, Budimpešte
6.3») B z Dunaja, Ljubljane, Osten le in Londona 9.25 B z Dunaja, Ljubljaue, Zagreba, Budimpešte
in Reke.
10 25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke.
9.02 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte _
,
Ob nedeljah in praznikih: 10.35 iz Nabrežine;! 11.47 iz Kormina.	\
Opazke: Dt bele številke značijo popoludne. 0 = Osebni vlnk in B =Brzovlak.
Podpirajmo „Nar. del. organizacijo".
in
Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer se dobi bogata izbera
koroškega lesa po konkurenčnih cenah.
£9H
TRST, Campo Belvedere 2.
SLIKARJA sob, grbov, laki-rarja posnemanega lesa, mramora, kovine itd. itd.
Sprejemata vsakovrstne narodbe
tudi tapecirarska dela.
& JS MERKUR
J. ULCAKAR & Co. - Trst
Telef. 1874 — Via Nicold Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874
Komisije. - Zastopstva. - informacije.
Zaloga raznovrstnega kolonija!nega iu (lrnzega blaga.
- ZAHTEVAJTE CENIK -
SKS*" prva ZALiOGA VINA
UMBERTO ZUCOO
TRST — ulica Tisiano Veoellio 9
ima izključno izursfna namizna uina
Istrski refoik po 72 stot. liter; Dalmatinsko vlao po 80 st. lltsr ; Opolo fts Omiiljs po SO st lltor; razun tega
Izbera finih likerjev t buteljkah, ""^g
SFEGUiLITETA RtfoSi ii luSet (ii iiiuii riiftflidoT) nlrnlm pristen 3 K Mt\\u.
Pošilja tudi sa dom. — Jus6l za prtofastt lastnih pridelkov. ^gT" Za gostiln i^arje ^Dt - «««« po dogovoru
SLOUENCI in SLOUflNI!
KUPUJTE LE PRI ONIH TVRDKAH, KI OGLAŠAJO V NAŠEM
[□}[□] LISTU- BODETE DOBRO
miši
POSTREŽENI IN S TEM BODETE PODPIRALI TUDI „E D I N O S T".
KJIG O VEZNIC A /\V/N
Tovarna trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figlio
Trst, Via Parnorella ll 5 - opl Via della Saii'1!
xxxxxxxxxxxxxxxx
Slovenci!
Lastniki krčm, gostiln, hiš in stanovanj, kupuje
mrežice in druge predmete
za plinovo razsvetljavo v prodajalnici — — — —
Srmano Cattetani
Trst, ulica Saverio Mercadante št. 1.
kjer najdete najprimerneje cene in trpežno blag»
Hotel Balkan
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene smerne. Poč kaj & a ogl.
Hotel Balkan