Številka 247 TRST, v soboto 7. septembra 1907 Tečaj XXXII gF* Xxh£j& Tiakl du tudi ob nedeljah in praznikih cb 5., tb ponedeljkih ob 9. zjutraj ppdamifne Številke se prodajajo po 3 bt6. (6 stotink) v mnogih tob&karnah v TrBtu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju. Petra, Sežani, NabreŽini. Sv. Ladji, Tolmina, " Ajdovščini, Postojni, Dornberga, Solkana itd. ftflis ooLABoT >o mfnnajo po vrstah (Široke 73 mm, visoka S'/t nun); ca trgovinske in ubiu: oSloe« p* » stnttnk ; u osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 «tot- Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ,»Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moči Vsroflniaa znala j sa vse leto 24 K, pol leta 13 K, 3 mesece 6 K —, aa oaročbe brez doposlane naročnine, se aprava ne ociia, laiBfiilia la ledellsto lzdaile »Edinosti1 itait: ceioleuo K5-20, pol isti 2-60 Val dopisi naj se pofiiljajo na uredništvo lista. Nefran kovan* pisma se ae sprejemajo ln rokopisi ae ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Olorgio O alat ti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tratu, ulica Giorgio Galatti St. 18. c^^r. Poštno-branilnični račun St. 8il*6&a. ...... TKLEFOI i t« t. US 7. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". BRZOJAVNE VESTI. Cesarske vaje na Korofikem. CELOVEC Dane3 je bil prvi dan, da se je cesar udeležil vojaških vaj. Kmalo po 7. uri se je cesar v kočiji odpeljal k manevrom 10 kilometrov severovztočno od Celovca. Tamkaj je zajahal konja ter je vsprejel na znanje poročilo nadvojvode Fran Ferdinanda. Na to je z živim zanimanjem zasledoval razvoj manevrov. Prišlo je namreč med obema nasprjt-nima strankama do glavnega spopada. Ker je bilo vreme ugodno, prišlo je gledat vaje tudi število občinstva iz glavnega mesta in iz sosednih letovišč. Cesar se je ob 2. uri popo-ludne vrnil v Celovec. Naučni minister Marchet kočevski častili meščan. DUNAJ 6. „Kor. Wilhelm" poroča, da je kočevsko mesto izvolilo naučnega ministra Marcheta častnim občanom, v priznanje, da se je po njegovem prizadevanju nižja gimnazija preosnovala v višo gimnazijo. Kazenska razprava proti m al o ruskim dijakom. DUNAJ 6. Radi nedostatnih dokazov je državni pravdnik popolnoma odstopil od obtožbe proti fi obtožencem, ki so bili takoj oproščeni. Fašić in Aehrenthal. DUNAJ 6. Kakor je zvedela „Polit. Corresp." od srbske strani, se poda srbski ministerski predsednik Pašid, ki se mudi tukaj že nekoliko dni, na Semering obiskat ministra za unanje stvari barona Aehrenthala. Minister dr. Facak. SOBOTKA 6. Minister dr. Pacak je sinoči dospel semkaj ter je bil slovesno vsprejet. Koze na Dunaja. DUNA J 6. Danes do 10. ure predpo-ludne sta bila mestnemu tizikatu prijavljena dva sumljiva slučaja koz. Angležki kralj odpotoval. MARIJINE VARI 6. Kralj Edvard je danes popoludne s posebnim vlakom odpotoval v London preko Calaisa. Kralj se je izrekel zelo pohvalno O svojem bivanju in je iz-lazil nado, qp prjhorlnjft leto VTOe. Državni tajnik Dernbnrg. BER0LIN 6. Državni tajnik Dernburg namerava glasom neke včeraj iz tabora došle brzojavke dne 13. t. m. odpovati na parniku .Prinz regent" v domovino. Štrajk mizarjev končan. KOD AN J 6. Med delodajalci in mizarji je prišlo do popolnega sporazuma. Mizarji prično v ponedeljek zopet delati. Strajk je trajal štiri mesece. Ruska carica vdova in angleSka kraljica. KOD AN J 6. Semkaj sta dospeli ruska carica vdova in angleška kraljica ter se nastanili v gradu Amalienborg. Plaz zasul oO oseb. ST. JAGO de CHILE 6. Plaz je zasul carinsko postajo v Kordilijerab, v kateri se je nahajalo 50 oseb. Izgredi proti Azijatom v Ameriki. NEW-YORK 6. Iz Bellinghama v državi New-York poročajo : Pet tisoč ljudij iz nižjih slojev je sinoči udrlo v neko tvornico. Razbili so vsa vrata stanovanj, pretepli nekoliko Hindov ter mnogo od njih odvedli do meje Columbije. Vzrok tem izgredom utegne PODLISTEK. Sokolinec. Sibirska povest Ruski spisal Vladimir Korolenko. Tujec se je bil približal peči in je jel zdaj nerodno s prezeblimi, otrplimi prsti raz-vezavati vozil svojega šala in potem jermen svoje kučme. Ko je bil oboje odložil, sem zagledal mladostnosveži, od mraza močno zardeli obraz kakega tridesetletnega moža; grobe, a značajne poteze so imele tisti posebni izraz, kakor sem ga srečal včasih na obrazih jetniških paznikov in sploh ljudi, ki so vajeni zahtevati respekt in vzbujati strah, in ki se morajo vendar vedno paziti sami. Njegove črne, izrazite oči so metale kratke, prodirljive poglede. Spodnji del obraza je bil nekoliko izboknjen, izdajajoč strastno narav, vendar se je bil skitalec*) — kajti da je bil to, sem bil spoznal takoj po nekaterih karakterističnih, neopisnih znakih — oči vidno naučil, jo brzdati in zadržavati. Samo lahno drhtenje spodnje ustnice in nervozno igranje mi$ic je izdajalo včasih notranji nemir in skrit^ boj. , *) Človek, ki pohaja po deželi brez pravega, in opravila- Klatiritez. biti plemenski boj proti Hindom, ki so bili vsprejeti na mesto belih delavcev. BELLINGHAM 6. Vsled izgredov proti Azijatom je bilo včeraj zapriseženih 50 mož za policijsko službo in previdjeno z orožjem. Hindom sa je zagotovilo varstvo, ako hočejo nadaljevati z delom. Izjavili so pa. da nočejo ostati, ker se boje. Lakota na Angleškem. LONDON 6. Glasom sedanjih vesti žuga v zapadni Angležki lakota, ker je slabo rodil krompir. Boje se, da ne bo dovolj tudi drv. Štrajk v Antverpenu. ANTVERPEN 6. Danes se je na vseh ladijah zopet pričelo z delom in sicer s pomočjo unanjih delavcev, katerih je okolu 3500, ki bivajo na ladijah pripadajočih pomorski družbi. Predsedoik zveze je prejel več pretilnih pisem. Japonski akrobati — vojaški vohuni. PETROGRAD 6. V Rostovu ob Donu je bilo aretovanih šest japonskih častnikom, ki so sumljivi vohunstva. Razkazovali so se v nekem cirkusu kakor akrobati. Pri njih so našli zelo kompromitujoče papirje. Producirali so se tudi v Petrogradu kakor dvorni umetniki. Veliki knez Vladimir odpotoval v Bolgarijo. PETROGRAD 6. (Pet. br. ag.) Veliki knez Vladimir je s soprogo odpotoval v Bolgarijo, da prisostvuje odkritju spomenika carju Aleksandru II. Dogodki v Maroku. LONDON 6. Kakor poročajo časniki iz Tangerja je prejel vojni minister Gebas po kurirju pisemska poročila iz Feza — da namerava sultan te dni odpotovati v Rabat. Priprave za odpotovanje se vrše z naj-veČo naglico. TANGER 6. (Ag. Havas) Diplomatični zbor je vprašal E1 Gebasa o naredbah, ki jih misli izdati proti nemirnežem. El Gebas je pozval k sebi prvake ter jim zapovedal, naj mirijo upornike. Predlagal je ustanovitev izrednega sodišča, ki naj sodi upornike. — Poslaništva so to odobrila, razun Španske, ki je prigovarjala, češ, da bi prišlo bodišCd v kontlikt s policijo, kakor je predvidjena v algesirskih aktih. Stvar je predložena madridski vladi. TANGER 6. (Ag. Havas) Glasom vesti iz Marakeša od 31. avgusta je Mulej Hafid ponovno pozval rodove Savja in Medjuma, naj ustavijo boje proti Francozom pred Ca-sablanko. PARIZ 6. „Petit Parisien" poroča, da se je v nekaterih maroških vaseh blizo Udjde in ob meji pri Oranu pojavilo protifrancosko gibanje, radi česar se namerava poslati v trg Herk, 40 kilometrov severno od Udjde, oddelke strelcev. Oklopni križar „ Jule s Ferrv" pod poveljstvom kontreadmirala Krantza je odplul v Oran, da je tamkaj ob marokanski obali na razpolago. PARIZ 6. „Petite RepubliqueM poroča iz Casablanke, da se tamkaj širi govorica, da so Francozi bombardirali Mazagan. TANGER 6. Španska je dobila predlog vojnega ministra El Gebasa, da se ustanovi izjemno sodišče. LONDON 6. Glasom poročila „Morniog Poste" iz Casablanke od 4. t. m., je Francoski oddelek vojske zasedel Mazagan. V po- Utrujenost, mraz noči, morda tudi hrepenenje, ki ga je občutil samotni popotnik, ki se je moral prerivati skoz neprodirno meglo, so blažili nekoliko rezkost obraza, so mu podeljevali bolestno potezo, kar je z mojo dušo nocojšnjega večera tako soglašalo in vzbujalo v meni simpatijo k mojemu tujemu gostu, ki pa se je, ne da bi odložil vrhno obleko, naslonil na peč in izvlekel iz žepa pipo. „Dober večer, gospod!" je rekel, iztr-kavajoč pipo in obenem me gledajoč pazljivo. „Dober večer sem odvrnil, istotako ga motreč. „Mi morate že oprostiti, da tako nepovabljen prihajam k Vam. Hotel sem se samo malo pogreti in pokaditi pipo — potem grem naprej ; imam kake dve versti odtod znance, ki me vselej sprejmejo." V njegovem glasu se je izražala rezervi-ranost človeka, ki noče biti usiljiv. Ko je govoril z menoj, je vrgel neka| kratkih, pazljivih pogledov na-me, kakor da hoče počakati mojega odgovora, da uravna po njem svoje nadaljne vedenje. »Kakor ti z menoj, tako bom jaz s teboj," so povedali ti mrzli, prodirljivi pogledi. Vsekakor pa so bile njegove manire t prijetnem nasprotju z usiljivostjo jakutskega n&selnika ; a jasno mi je bilo seveda tudi, da, če bi ne hotel prenočevati pri meni, bi ne bil popeljal svojega konja t hlev, ampak ga privezal zunaj. jačenje so odšle v Mazagan čete iz Časa-' blanke. LONDON 6. ,,Daily News" poročajo iz Tangerja: Na predvečer smo velikih dogod kov, ki utegnejo Bilno uplivati na evropsko politiko. Popolno posredovanje Francije v Maroku bo koncem prihodnjega tedna dovršeno dejstvo. Neki diplomat je rekel da je položaj Abdul Aziza kritičen ; prav tako kritičen ]e tadi položaj Mulej Hafida. Abdul Aziz mora zapustiti Fez ter se podati v Rabat, kp:ii r iFezu ga ne morejo velevlasti braniti. Njegov odhod iz Feza bo imel zanj težke posledice, kajti Kabili se bodo spuntali in zabranili, da se zopet povrne. Mulej Hatid se nahaja tudi v težkem položaju; toda on je prebrisane glave in ne sovraži Evropejcev. Ako pa ne proglasi svete vojne, bodo mavri mislili da se je hotel ž njimi le poigrati. Promet med Fezom iu Marakešem je sedaj prekinjen. Nadaljujejo se pogajanja med z Raisulijem radi osvobojenja Macleana, ki utegnejo vspeti. V primorskih mestih nastane morda mir, toda v notranji deželi bo vladala anarhija. _ JiosMvo t sedanji dobi. V svojem programatičnem Članku podaja novi list „Balgan" mnogo zanimivih in aktu velnih misli, ki se nam zde vredne, da jih tu ponatisuemo. Živimo — pravi — v času velikih političnih stresljajev in mrzličnih ekonomskih bojev. Če tudi se po številu ne moremo uvrščati med velike narode, ki imajo glavno besedo v svetovni politiki, vendar smo tudi mi po zemljepisnem in narodopisnem položaju prisiljeni, da sodelujemo živo in aktivno na političnih in ekonomnih spopadih. Kakor homogena celota na jugu habsburške monarhije, vezan po krvnem sorodstvu z jugoslovanskimi brati, spojen z morjem po žilah odvodnicah svetovnega prometa, zadobiva hrvatski narod važnost elementa, ki hoče in more imeti odločno besedo na reševanju vprašanja svojega obstanka in napredovanja. Veličanstna narodnostna borba, ki je prošlemu devetnajstemu "stoletju dala svoje ozn<»£jc, ni našla v xjam svojega rešenja. — Tudi mi nismo v minolem stoletju dosegli končnega cilja svojih aspiracij : političnega edinstva razkosanega narodnega telesa. A danes nam gredo še z večo navalno silo nemški, italijanski in madjarski element, pred katerimi nam je braniti ne samo politično pozicijo, v kolikor smo jo zavzeli — marveč smo na mnogih točkah prisiljeni, boriti se za prvo last naroda: za svoj jezik. Doba, ki jo preživljamo, še vedno ni za nas doba ne-motjene in zagotovljene posesti in razvoja. Politična tvorba monarhije, v kateri živimo, ustvarjena v minolosti, dokler smo bili preslabi, da bi jo preprečili, ni nam mogla zagotoviti tistega mesta, ki nam gre po naravnem pravu, po zgodovinskih tradicijah, po znamenitosti našega geografičnega položaja in po stopinji našega faktičnega današnjega razvitka. No, ta tvorba je nestalna, kakor vsako človeško delo, a slaba kakor vsako umetno in nenaravno delo. Od rešenja vprašanja monarhije bo odvisen tudi del naše bodočnosti. 2fa to treba, da se na razpravi tega vprašanja čuje in vpošteva tudi naša beseda. Z napredkom Slovanstva v monarhiji se „Kdo ste ? Kako Vam je ime ?" sem ga vprašal. „Jaz? Jaz sem Bagilaj, to se pravi, tako me imenujejo tukaj — moje pravo ime je Vasilij. Morda ste slišali — iz bajagataj-skega okraja.u „Rodom iz Urala ? Skitalec ?" Preko tujčevega obličja je šinil komaj viden usmev zadovoljnosti. „Da, isti. Torej ste že slišali kaj o meni ?* „Da, od N. N.-a, saj ste stanovali blizu njega." „Da, gospod N. N. me pozna." „Veseli me, ostanite pri meni čez noč, dajte se usesti, le ostanite; sem sam doma. Odložite, med tem pripravim čaj.u Skitalec se je rad odzval povabilu. „Hvala, gospod. Ako me že povabite, tedaj ostanem. Moram samo vzeti bisage s sedla in nekaj prinesti noter. Sicer je moj konj znotraj na dvorišču, vendar pa je tako bo^še. Ljudje tod so zviti, posebno pa Tataiji/ Šel je ven in se je vrnil takoj nato z dvema bisagama, odvezal je jermena in privlekel veo svojo popotnico: kos zmrznjenega surovega masla, zmrznjeno mleko, nekaj tu-catov jajc itd. Nekaj tega je položil na police v koči, ostanek je nesel v vežo na mraz. Potem je slekel kaftan in koinh in je ostal ta beseda vedno močneje glasi. Z vstrajnim delom smo dosegli vsaj toliko, da nam ne treba z obupno skrbjo gledati v bodočnost. V središču Hrvatske, v banovini, se bliža čas, ko bo mogel narod odločati o sebi na podlagi načel samostojnosti in samodoločbe. V Dalmaciji padajo zadnji ostanki preživelega režima raznarodovanja in izstradovanja. V Istri je naša dolgotrajna borba doživela viden vspeh na zadnjih volitvah. Vsporedno delo Hrvatov se Slovenci sloga z istokrvnimi brati Srbi, opora na Bolgarih in drugem Slovan-stvu : zagotavlja nam še nadaljue vspehe, pak povspeši tudi rešenje tudi težih vprašanj, kakor je vprašanje Bosne in vprašanje gospodarskega zbližanja južnega Slovanstva ! Splošna volilna pravica v tem delu monarhije habsburžke, kakor tudi prehodna doba, ki ima to pravico uvesti tudi na Ogrskem, je za hip odvrnila pozornost širokih krogov od gorečega vprašanja prevstrojstva monarhije. No, to vprašanje pride končno vendar na dnevni red in o njem se bo moralo razpravljati do popolnega rešenja. V tej razpravi naš glas ne sme biti preziran in neuvaževan. In organizacija naših narodnih sil nam daje jamstvo, da ne bo neuvaževan. Tej organizaciji v tej polovici habsburžke monarkije ima biti list „Balkan" viden izraz: V Trstu, na vratih Jadrana, na potu v jugozapad Balkana, na katerega se sili od vseh strani, povzdigati hoče svoj glas v obrambo naših pravic, varovati, zahtevati, kar je naše. Slediti hoče pazljivo vse faze politične borbe v monarhiji, paziti, da nas noben trenotek ne zaloti nepripravljene. Naš narodni, kulturni in ekonomski interes v Cislajtaniji — to mu bo prva točka programa. Skrb za politični, kulturni in gospodarski napredek Istre, Dalmacije, Bosne in Hercegovine bo diktiral smer pisanja v „Balkanu". A ker ve, kako je ta napredek ozko spojen z interesi vsega južnega Slovanstva, slediti hoče vestno vsem pojavom na slovanskem jugu: hoče biti prva straža proti vsaki navali tujinstva na deviško polje slovanskega Balkana. Danes gredo politični naskoki vsporedno z gospodarsko invazijo, Zato treba posvečati posebne skrbi narodnemu gospodarstvu: trgovskim, prometnim in borznim razmeram. 1 Vršeči vestno ta svoj program bo list „Balkan" — tako pravi zaključno — za vso našo narodno borbo neizmerne moralne važnosti in koristi. _ Nagodbena pogajanja med Avstrijo in Ogrsko. V torek, 10 t. m. se kakor javljajo iz Budimpešte, podajo ministerski predsednik dr. Wektrle, trgovinski minister Košut in poljedelski minister Darany ter državni tajniki Popović, Szterenvi in Mezossy na Dunaj, kjer se bodo z avstrijsko vlado nadaljevala na-godbena pogajanja._ Preosnova avstrijskega ministerstva. „Neue Freie Presse" hoče vedeti da je rekonstrukcija ministerstva določena za čas po zvršetku pogajanj med avstrijsko in ogrsko vlado za sklep pogodbe. Predloge o pogodbi bodo nosile še imena vseh sedanjih členov kabineta. Rečenemu listu pišejo iz Budimpešte, da je od okolnosti, kako se zasuče vprašanje pogodbe med Avstrijo in Ogrsko, odvisno glede nekaterih avstrijskih ministrov, v svoji rdeči srajci z običajnimi hlačami; usedel se je meni nasproti k ognju. „Dk, gospod," je rekel in se smehljal. „Hočem Vam povedati resnico: tu jezdim mimo Vaše koče in si mislim pii tem : ali me res ne bo pustil, da bi prenočil pri njem ? Vem itak prav dobro, da je naših marsikdo tak, da ga kar ni mogoče obdržati pri sebi. Jaz ne spadam k takim — to lahko odkrito rečem. Saj ste rekli tudi, da ste že slišali o meni." „Da, slišal sem o Vas." „No, glejte, jaz lahko rečem, ne da bi se bahal : živim pošteno in prav; ioiam kravo, vola v hlevu, konja; orjem svojo njivo, svoje polje.. Govoril je vse to v tako čudnem tonu ; zamišljeno zroč na eno točko; pri zadnjih besedah se mi je zdelo, kakor da si misli sam pri sebi: „Saj je tudi res tako, kakor pravim 1" „Dk" — je nadaljeval — „jaz delam. Tako, kakor je ukazano po božji zapovedi. No, mislim, to je tudi bolje kakor krasti in moriti. No, da takoj povem vzgled. Tu pridem ponoči mimo Vas, vidim ogenj, vstopim, in takoj sem sprejet prijazno in spoštljivo ; jaz moram vedeti ceniti to — ali ne?" „Kajpak," — sem odvrnil, dasi je bil skitalec govoril pravzaprav bolj samemu sebi, da bi se samega prepričal o vrlinah svojega sedanjega življenja. (Dalje.) Stran II »EDINOST« štev. 247 V Trsta, dne 7. septembra 1907. da-li ostanejo v ministerstvu ali ne. Izlasti da sta nasprotna pogodbi minister za trgovino Fort in minister za železnice Derschatta Ta se je vezal že na shodih v Gradcu v Ljubnem. Pripravljenim nam je torej biti na to, da vpraSanje uravnave našega razmerja do Ogrske za nadaljnjih 10 let provzroči krizo v avstrijskem ministerstvu in potem bržkone tudi v parlamentu. Na vsaki način bo imela avstrijska vlada premagati velike težave predno spravi svoje dogovore z ogrsko vlado pod parlamentarno streho. Iz Hrvatske. Minister Josipović in hrvatska kriza. Iz Budimpešte poročajo, da je hrvatski minister Josipović v zaupnem razgoru izjavil, da bo pred otvoritvijo skupnega državnega zbora še enkrat poskušal skloniti hrvatske delegate na kompromis. Ako mu to ne vspe, iz3topi iz kabineta. Akcija hrvatskih delegatov. „Keški Novi List" se bavi v članku „Akcija hrvatskih delegatov" s političnim položajem in razlaga nalogo hrvatskih delegatov v skupnem državnem zboru v Budimpešti. V članku je rečeno, da hrvatske delegate v skupnem državnem zboru čaka huda borba in da bodo imeli težko stališče. Dogodki na Ogrskem. Srbski radikale! in narodnostna stranka. Iz Snbotice poročajo : Z ozirom na vest, da srbski radikalci izstopijo iz narodnostne stranke in da se združijo s KoŠutovo stranko, izjavlja Manojlovie, da je ta vest neresnična. Srbski radikalci da so sicer prijatelji Košutovcev, ali da ne izstopijo iz narodnostne stranke. Kriza v ogrskem ministerstvu ? Kakor poročajo iz Budimpešte, se v tamošnjih političnih krogih govori, da v kratkem izstopijo iz kabineta domobranski minister Jekelfalussv, minister a latere grot'Zichy in minister za Hrvatsko Josipović. Prvi da odstopi radi slabega zdravja. Grof Atadar Zichy je izjavil, daje ogorčen, ker je ljudska stranka zmešala svoje odnošaje s stranko neodvisnosti. _ Dogodki na Ruskem. wr* General Steselj. Iz Petrograda poročajo, da so generalu Steselju prepovedali objaviti že napovedane Spomine na obleganje Port Arturja" in podajati časnikarjem zaupne stvari o tem obleganju. _ Drobne politične vesti. Nov hrvatski škof. Papež Pij X. je imenoval prof. Roka Vučića, apostolskega protonotarja in kanonika v Senju posvečenim škofom. Novi škof je rodom iz Kraljevice. — Sprememba v pravosodni upravi Bosne. Iz Sarajeva poročajo: Predsednik višega sodišča v Sarajevem, dr. Kendjeli«', gre v pokoj. O tej priliki mu je bil podeljen red železne krone drugega razreda. Na njegovo mesto pride dvorni svetnik K o b i n g e r. Aretovani italijanski častnik radi vohunstva. Iz Vidma poročajo: Italijanski častnik, kije bil na avstrijskem maneverskem polju pri Velikovcu aretiran radi vohunstva, je pomorski poročnik Zozzoli iz Gemone, ki se je iz Gremone podal na biciklu v Celovec, z namenom, da od tamkaj potuje v Trst. Storili so se primerni koraki, da ga avstrijska oblastnije izpuste. Združene dr ž, a ve na skrajnem V z t o k u. Iz Šangaja poročajo, da so Združene države najele za dobo petih let zaliv Novik južno od Vladistoka in en suh dok v Vladivostoku za prihodnjo zimo. Iz New Jorka pa odločno dementirajo to vest. Skupili odhod tržaških društev na slavlje društva „Hajdrili" na Prošeku — prepovedan! Gospod voditelj policijskega ravnateljstva v Trstu, vladni svetnik Mahkovec, je prijavil g. d.ru Slaviku, kakor podstarosti „Trž. Sokola", da nikakor ne more dovoliti nazna-njega skupnega odhoda iz-pred „Narodnega doma". In to iz obzirov na javni red. G-osp. dr. Slavik se je takoj obrnil na gospoda na-mestništvenega podpredsednika grofa Schaff-gotseha, ki pa je odlok policije odobril. Odpade torej naznanjeni skupni odhod. Z obzirom na to, da bo že ob 2. uri popoludne skupni obhod vseh društev na Prošeku, priporočamo vsem onim, ki se udeleže slavnosti, da se odpeljejo z vlakom južne železnice ob 1. uri popoludne v Miramar, od koder je le 20 minut na Prosek. Kaj zahtevata naš ponos in naS sedanji položaj ?! Prejeli smo: Minolo soboto je slučaj nanesel, da sem imel opravka na pošti v „Tergesteju". Kakor je sploh moja navada, da v vseh javnih uradih v Trsta znam le slovensko in nobenega druzega jezika, sem tudi tam zahteval neko tiskovino v slovenskem jeziku. Dotična gospica me seveda n i u mela — menda se jej ne zdi potrebno priučiti se vsaj toliko slovenščine, da bi vedela, kako so imenujejo poštne tiskovine po slovensko. Povpraševala me je po italijansko in po nemško, kaj da hočem, jaz pa i sem jej le ponavljal v slovenskem jeziku. Nazadnje je poklicala nekega uslužbenca in ta jej jo povedal po italijansko mojo željo. V tem času se je nabralo okrog mene precej ljudi, ki so me gledali kakor kakšno svetovno čudo, se pogovarjali v laškem jeziku; pak so mi, kolikor sem mogel umeti, le dajali prav, da zahtevam v svojem jeziku, kar želim. Gospica mi je dala dotično tiskovino, a z nemškim in italijanskim napisom. Jaz sem tiskovino seveda odklonil in zahteval slovensko. Brskala je nekoliko časa po predalu, pa glej jo smole: nobene take tiskovine s' slovenskim napisom ni bilo notri. Ni poma-j galo druzega, morala jo je iti iskat v drugo sobo. Srečno sem dobil, kar sem želel. Blizu mene je stal človek „naše gore list". Ko je videl, da odločno zahtevam slovensko tiskovino me je pregovarjal, češ, da je italijanska! istotako dobra, da on italijansko piše celo v! Ameriko, pa da se nič ne izgublja. Zavrnil; sem ga kakor ga je bilo potrebno in mu povedal, da jaz dopisujem v slovenskem jeziku, pa se vsled tega tudi še ni nič iz gubilo in da je naša dolžnost, da povsodi uveljavljamo pravico našega jezika in zahtevamo zanj popolno enakopravnost v velikem in tudi malem! Za nas — kar se tiče enakopravnosti, sploh je ne sme biti tudi najmanje „malenkosti", ki bi nam ne bila dovolj ve» lika, da radi nje zastavljamo vso energijo. Tako zahtevata naš ponos in naš sedanji položaj ! Na c. kr. pripravnici srednjih šol v Trstu ulica Chiozza št. 8, I. nad., se bo vršilo vpisovanje v ponedeljek dne 16. t. m. od 9—12. ure dopol. Učenci, ki žele vstopiti, priti imajo v spremstvu starišev ali njih namestnikov in se pri vpisovanju izkazati : 1. s krstnim listom. 2. z zadnjim šolskim spričevalom, 3. s spričevalom o cepljenju koz in 4. z izkazom, da so zdravih oči. Vodstvo c. kr. pripravnice srednjih šol v Trstu. 2000-letna kultura. Ko sem dne 5. t. m. prodajala v Trstu svoje kokoši, zašla sem slučajno v lekarno Serravallo ter ponudila na prodaj svoje kokoši nekemu gospodu, ki je tudi res kupil in pošteno plačal. Videča uljudnost tega gospoda sem, opazivša nekega drugega gospoda, sedečega pri mizi (mislim, da je bil zdravnik), ponudila tudi temu par kokoši na prodaj. Da bi ne bila storila tega! Prav grdo sem naletela! Zarežal je nad mano po laški: „Jaz naj bi kupoval od teh ščavov, ki nas hočejo pognati ven iz Trsta." Gospod se je zdel jako omikan, ali v resnici mora biti velik — ignorant, ker sicer ne bi govoril takih neumnosti in ne bi tako grdo žalil sirote ženske! — Ostala sem presenečena. ne vedoča, kaj naj bi mu odgovorila. Ubogo italijanstvo tržaško, na slabih nogah moraš biti, ko se treseš v strahu, pred siromašno okoličanko. ki prodaja kokoši ! Ali brutalno je ostalo to italijanstvo, ki se hoče tako nizkotno maščevati nad šibko žensko ! Bojkotirati nas hočejo! Me pa se ne strašimo, ker nas uče izkušnje, da so še vsakokrat končno grdo pogoreli se svojimi bojkoti. Menijo, da nam dajajo miloščino, če kupujejo živež od nas. V resnici pa smo Slovenci, kijimdonašamoživež v potu svojega obraza, veči dobrotniki njim, nego oni nam. Oni nam ne darujejo ničesar: oni nam denar, mi njim blago ! Bi že videli, kako bi bilo v Trstu, ako bi le za kakih osem dnij prenehalo dohajanje živil in raznih potrebščin iz naših slovenskih krajev! To bi bilo jadiko-vanja ! Iskali bi nas, nasproti bi nam prihajali, trgali bi se za naše blago, kakor se je to že večkrat godilo. Zato se danes ne plašimo več pred njihovimi grožnjami, pred izbruhi njihove 2000-letne kulture ! Bojkotirati hečejo zopet nas siromašne prodajalke! Varajo se, ako se nadejajo kakega dobička od tega. Škoda utegne biti na njihovi strani: ker tudi me okoličanke bomo vedele, kam namje nositi svoje zaslužke. Vsaki novčič hočemo trošiti pri svojih ljudeh, in potem hočemo ! videti, da-li nas ne bodo malce bolj spošto vali, nego so nas doslej* To bodi v odgovor vsem sinovom 2000 letne avite kol ture: minoli so časi, ko smo se v strahu tresli pred njimi. Okoli čanka. Prosvjetom k slobodi. V ponedeljek sem se napotil gledati vspeh bombardiranja trdnjave sv. Jakoba, ki se je vršilo minole nedelje zvečer. Čudil sem vspričo kupa kamenja , ki je ležalo pred gostilno del. kons. društva in pred drugim (seveda manjšim), ki je ležalo za vratmi gostilne kamor je gostilničar pometal. Kamenje, kateremu se je očitno po?nalo, da je bilo izrito iz zemlje in zidov, je jasno pričalo o pr o sveti napadalcev. Vstopivši v gostilno sem malo potolažil kruleči želodec in potem privezal žejo z izvrstno kapljico refoška. V pogovoru z drugimi navzočimi gosti sem izvedel marsikaj novega in zanimivega, kar hočem tudi Vam, gosp. urednik, povedati. Med drugim moram najprvo omeniti, da me je gospa gostilničarka povabila na veliko vrtno veselico podružnice sv. C. in M. pri sv. Jakobu, ki se bo vršila ▼ nedeljo dne 15. t. m. Prihodek veselice je namenjen torej v prosvetne svrhe! Z veseljem sem obljubil, da pridem ne le sam, temuč da privedem tudi svoje prijatelje. (Katere tem potom prosim, da se ▼ polnem Števila vdeležijo; zabava bo imenitna.) Nadalje mi je nekdo zaupal, da jt mladina nejevoljna, ker nima pri sv. Jakoba nobene dvorane za prirejanje veselic in plesnih venčkov, da je pa občni zbor del. kons. društva podaril dividendo okolo 800 K v namen zidanja dvorane, a da pa nekateri člani niso edini ob vprašanju : kje in kako naj bi se zidala ta dvorana. Morda se spominjate, gosp. urednik, na neki članek, ki je bil (ako se ne motim) pred 6 leti v „Edinosti", tedaj, ko so kupili hišo, v kateri je sedaj del. kons. društvo. Tisti čla nek se je nekako tako-le glasil: „In tukaj se bode zbirala naša mladina, da se tako ohrani narodu in da se ne odtuji". In ta mladina se res zbira, ali preveč je je, ker primanjkuje prostora za to, česar ravno mladina največ hoče. Naj mi g. spisatelj tedanjega članka odpusti, da sem to vprašanje spravil na površje. Na svidenje torej, dragi Svetojakobčani, na Vaši veselici dne 15. septembra. Popotnik. Nekoliko odgovora Perunu. Opčine 3. septembra 1907. : Štajerski dopisnik pod psevdonimom Perun, trdi se svojega potovanja na Opčine, da v tej vročini niso njemu Opčine nič kaj ugajale, in da so bili pred leti tukaj Slovenci močneji. Bodi povedano vsakemu, da tudi ob vsei vročini Opčine ugajajo vsakemu obiskovalcu bodi po dnevu ob svežem zraku škropljenja cest, bodi po noči ob plinovi razsvetljavi, ko se sprehaja na stotine ljudstva mirno in tiho po vasi med drevoredom do Obeliska. — Kar se tiče narodne stvari na Opčinah moremo zagotoviti v veselje g. dopisnika, da so in ostanejo slovenske, naj se že pišejo pravilno Opčine-Opcina, Opkina-Opchina, kakor je bilo do pred nekaj leti. Budatost „Opijina" pa bi se ne smelo nikjer slišati (kakor se sliši večkrat tujcem v zmešnjavo na nekem mestu iz slovenskih ust) — tem manje pa pisati, kakor je na lističih mitnice nastavljeno. — Glede napisov slovenskih, pa imate g. dopisnik popolnoma prav ; ali ne mislite da so tu drugorodci! Kaj še! Lastniki so sami Slovenci, katerih pa j 9 sram kazati čisto slovensko ime, zato pa nekateri „izuzemši par njih", najrajši zabeljajo z laščino svoje napise. Premožnejši, ki so s slovenskim denarjem obogateli, bi najrajši ne napravili nič napisa, ako ne bi jih oblastnija prisilila v toliko, da si napravijo vsaj za silo internacijonalno tablico z začetno črko imena, boječi napisati ga po slovensko. V letošnjem času se pa tudi to opušča, kazeta „Slovenca dva". Prvi je stavil napis v pročelje na Drnjacko-vini „Zum lustigen Eisenbahner" ; na strani, v skritem kraju pa slovensko ; drugi pa je tam blizu, kamor Vas je g, dopisnik avtomat izvabil, kar prezrl svoj jezik ia je priredil samo italijanski napis. Ne vem pa čemu je ravno slovensko ljudstvo tako boječe, ko bi trebalo pred tujci kazati z napisi svojo narodnost. Saj se je večkrat že pripetilo tudi tukaj, (kakor v Tr^tu Vam g. Porun) Urt ZctiCi Kupiti „tdi- nost" je moral imeti človek toliko potrpljenja da se je poprej Lahom postreglo s „Pic- ' colo", ali pa so si ta list kar naravnost sami z mize vzeli, dočim je „Edinost" skrita kje pod „bankom". Toda, kakor je nekaternikov, ki prezirajo narodnost, niso ne krop ne voda, ter se ob volitvah izkazujejo z belimi glasovnicami, sramujoči se doma ostati, tem boljše pa napreduje priprosto ljudstvo kmetsko s pevskim društvom „Zvon", poprijemši se nove „Ljud ske knjižnice", kjer dobiva dobrega in obilo lepega čtiva in razvedrila. Članom „Narodne delavske organizacije javljamo, da se sestanejo društveni člani v nedeljo, pred odhodom na slavnost društva „Hajdrih" na Prošeku, pred društve- j nimi lokali, Via Geppa št. 15., odkoder odi-demo točno ob 1. uri in pol popoludne na Prosek. Pridite vsi! Onim članom „Narodne organiza cije", katerim bi se slučajno na delu zgodila kakršna koli krivica, javljamo, naj isto nemudoma prijavijo ob uradnih urah v društvenem uradu, ali pa od 4. do 7. in pol ure zvečer v pisarni dr. Rybara, ulica Campanile št. 11. I., predsedniku „N. D. O.", dr. .Tos. Mandiču. Nastopajte odločno, ker naša organizacija ima moč, da va3 v vsakem slučaju popolnoma obrani krivice od strani naših nasprotnikov. Od prihodnjega ponedeljka naprej prične poslovati društveno pravovarstvo ter še enkrat prosimo naše delavstvo, da se posluži gorinavedenega obrambenega sredstva polnoštevilno. Društvena čitalnica prične s prihodnjim ponedeljkom: toliko v upoštevanje našemu delavstvu. Za narodno slavnost na Prošeku dne B. sept. 1907. so se nadalje priglasila še sledeča društva: 36. „Narodna delevska organizacija" Trst in 37. pevsko in bralno društvo Št. Andrež iz Št. Andreža. Tu je oni slavnostni dan zavedne naše okolice, ko se združijo v bratski ljubavi sinovi iz vseh krajev naše mile domovine. Vspored je bogat in obširen — vse je v najlepšem redu pripravljeno za ta veliki naroden praznik. Vsa slavna društva, ki so priglasila svojo udeležbo, prosimo, da so vsaj do 2. ure pop. na Prošeku, — da se lahko udeleže velikanskega sprevoda. Slovenci! Slovani! do vidova jutri na Prošeku — pod našimi krasnimi trobojnicami — naša skapna himna — ki naj jo poje sleherni udeležnik koncem vsporeda, naj zadoni mogočno in zmagonosn o, — da bodo odmevali naši krepki glasovi tja doli do Trsta. Do svidenja jutri ! „Nazdar !" Iz Barkovelj. Slavno pevsko društvo „Glista* iz Barkovelj je imelo v sredo pevski večer v prostorih „Narodnega doma". Pevske točke so se izvršile z veliko preciznostjo. Vsi pričujoči so bili jako zadovoljni na redkem užitku. Na predlog iednpfjn odbornikov nabralo ac je iit moško podružnico družbe sv. Cirila in Metodija na Greti 3 K 10 st. Pozneje 6e je pa določilo, da se omenjeno pevsko društvo udeleži korporativno in s praporom velike slavnosti na Prošeku, ki se bo vršila v nedeljo. Nabrani denar hrani krčmar v „Narodnem domu" v Barkovljah. Zahvala. Odbor pevskega društva „Ilirija se tem potom najsrčneje zahvaljuje vsem slavnim bratskim društvom, pred vsem bratskemu „Slavcu" iz Ljubljane, katera so nas počastila s svojim obiskom na slavnosti razvitja naše zastave dne 25. avgusta. Srčna hvala blagorodni gospej J o s i p i n i B a b i č, ki je blagonaklonjeno vsprejela kumovanie zastavi ter istej podarila tako dragocen trak. Hvala tudi vsem gospicam družicam, ki so nam bile draga volje na uslugo pri razprodaji razglednic. Srčna hvala posebej gospici Marici Bezek za velikodušni dar 20 kron, kakor tudi solistinji, gospici Milki Kataianovi, in solistu, gospodu Antonu Svetina, za njiju trud. Na sploh bodi tem potom izrečena naj-srčneja zahvala vsem vdeležnikom slavnosti. to je: našemu delavstvu, ki je omenjenega dne s tako veličanstvenim nastopom pokazalo našim sovragom, da se ne damo več strahovati. Naj bo vsem vdeležnikom dan 25. avgusta v častnem spominu, da bomo verno stoječi na braniku domovine nadalje dvigali prapor iste do bolje bodočnosti. Zatorej kliče odbor ^Ilirije" vsem vdeležnikom še enkrat z bratskim pozdravom : „Živeli !" TBŽ&.SKA MJLT.iL Sumljiva smrt? 21 letna Argia Gen-naro, stanujoča v ulici del Malcanton št. 9, je prijavila na policiji, da je svojo 3 letno nezakonsko hčerko Ines (Neža) izročila dae 10. avgusta njenemu (otrokovemu) očetu Ivanu Kolencu. ki stanuje v ulici de Fin št. 4. Dne 4. t. m., to je v sredo, je bila šla ona obiskat svojo hčerko in jo je našla popolnoma idravo, igrajočo na cesti, a predvčerajšnjim, to je v četrtek, da je dekletce nenadoma umrlo. Izjavila je, da sumi, da je dekletce umrlo nenaravne smrti in da zahteva, da Ee stvar preišče sodnim potom. Jerbas breskev. Ivan Dagri, kmetovalec od nekje blizu Kopra, je včeraj v jutro pripeljal v Trst 20 jerbasov breskev. Prepeljal je jerbase z breskvami na trg pri rudečer« mostu, da bi jih tam prodal razprodujalcem. A ko je slednjič dobil kupca, je konstatova', da mu manjka en jerbas, dočim je bil £otovt da jih je pripeljal na trg vseh 20. Šel je pregledovat po trgu, in res ie n.'iS^l ov-?j jerbas pri razprodajaiki Katarini J. Pozval je redarja, ki je razprodaja!*© povabil na policijo. Tu je pa Katarina J. povedala, da je jerbas z breskvami vkupila od nekega njej neznanega človeka, ki je bil oblečen kakor istrski kmetje. Ona da je dala za jerbas •> krone. No, jerbas so Katerini zaplenili in ga dali nazaj Ivanu Dagri. 7 kg kave In nevarna grožnja. Skladiščar Ferruccio Morpurgo, ki je v službi v skladišču št. 10 v svobodni luki, je prijavil včeraj na policiji sledeči dogodek: Pred par tedni da je on izročil 20 vreč kave težaku Autonu Furlani za tvrdko Fleischer, pri kateri je Furlani v službi. Pozneje se je pa tvrdka pritožila, da manjka 7 kg kave. Ker je on kavo izročil redno, je sedaj za isto odgovoren Furlani. Ta mu je pa predvčerajšnjim zagrozil z besedami: ,-Da, da, jaz bora plačal 7 kg kave, a plačal boš tudi ti, in če imam za to biti 10 let zaprt!" — Izjavil je, da se jako boji, da bi mu Furlani storil kaj hudega. Smefinioa. Mož je kritiziral obleko svoje žene. — „Mari bi molčal — je rekla žena. — Kaj pa ti ves o ženski obleki?" — „Ceno!" je odvrnil mož turobnim glasom. Koledar in vreme. Danes : Regina. devica in mučenica; Semidrag; Mrena. — Jutri: Rojstvo device Marije; Tolimir; Nenada — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludno -j- 25.5° Celzius. Vreme včeraj : lepo._ Društvene vesti in zabave. Pevsko društvo „Zarja" iz Rojana se svojim odsekom „tamburaškega zborau se udeleži velike veselice s petjem, tamburanjem, godbo, igro in plesom v Dutovljah. Petje bo vodil društveni pevovodja g03p. J. Lah. tam-buranje vodi gosp. Lukič. Začetek točno ob 3. uri popoludne. Vstopnina k veselici 50 st. — Ples vsaki komad stane 20 stotink. Pri veselici in k plesu svira godba iz sv. Križa pri Trstu. Društvo se odpelje z vlakom s postaje na Opčinah ob 1.20 uri pop., dohod v Dutovlje ob 1.58. Sfcrvnosti pevskega društva „Hajdrih" na Prošeku se udeleži „Zarja" po deputuciji. Bratje Sokoli! Ker je skupni odhod iz Trsta k slavnosti na Prosek dne 8. t. m. zabranjen (!!) in ker bo vže ob 2. uri popoludne na Prošeku obhod vseh društev in se za tem prične slavnost, se Sokoli odpeljamo z vlakom južne železnice ob 1. uri pop. do Mi-ramara, odkoder odkorakamo na Prosek. Prosimo za obilo udeležbo ! Na zdar I Odbor Tržaškega „Sokola", V fici-u, dne 7. septembra 1*0? Pevsko društvo ,.Kolo" naznanja gg. pevcem in pevkam, da je pevska vaja danes zvečer ob 8. uri. , . _ . Jutri v nedeljo se društvo udeleži slavnosti na Prošeku. Odhod izpred društvenih prostorov točno obl. uri popoludne. Toliko na znanje gg- pcroom in pavkam, prijatelji društva dobro došli. Darovi. Za moško podr. družbe sv. C. in M. je daroval gosp. Vekoslav Furlan kron 15*— mesto venca na krsto pok. Zofije Zebul. Denar hrani naše upravništvo. Vesti iz Goriške. X iMejnarodni vodovod. Iz Kobarida se nam poroča, da so se avstrijske občine na italijanski meji pri Pulferju pogodile z laško vlado, da ji odstopijo kolikor toliko vode iz studencev Pojana, Arbid in Naklancu, da napravi vodovod po vsej Nadižki dolini do Čedada, kjer imajo veliko pomanjkanje dobre pitne vode. Umeje se samo ob sebi, da bodo morali Lahi vodo dobro plačati. Da se italijanska vlada prepriča o dobroti naših voda, došla je na mesto dne 10. avgusta posebna komisija, ki je zajela vode in jo poslala na analizovanje v Rim. Pred nekoliko dnevi je došla analiza v Videm; ta pravi, da so naše vode najčistejše, najzdraveiše, tako kakor malo kje, ker se v njih ne nahaja razun navadnih, nobenih zdravju škodljivih mikrobov. Mimogrede naj še omenim, da se je letos klatilo pri nas več laških gospodov, ki z denarjem niso prav nič varčevali ; bili so prav splendidni. Lazili so veliko pG gorovju. Nekdo se je izrazil, da morajo biti laški častniki, kar da se že pozna po njih hoji in ošabnosti. x Razstave. V slovenskem delu Goriške to jesen ne bo razstav govedine v posamičnih okrajih, kakor je bil že napovedal deželni odbor ; marveč bodo te razstave še le drugo jesen. Ta ukrep, ki ga je vsprejel deželni odbor po nasvetu okrajnih dopušče-valnih komisij, ie več nego umesten, kajti lansko leto so bile te razstave ; v teku leta pa se živina ne more toliko zboljšati in pasmeno spremeniti, da bi se moglo kaj no-vega obdarovati, to pa še tem manje, ker ni skoraj nič čistih bikov plemenjakov v deželi. Letos bo razstava govedi samo v Furlaniji, ker tako hočejo tamošnji mog( tci : ako bodo nudili v živinoreji kaj posebnega, se naznani to : bržkone pa se razun par junic ne razstavi nič novega. x Goriško mesto bi moralo imeti in vzdržavati po novem zakonu o govedoreji za Goriško-Gradiščansko štiri bike plemcnjake predpisane pasme, a nima niti enega. Živinorejci v okrožju goriškega mesta so torej prisiljeni goniti krave v sosednje občine ; v teh so pa bikorejci po pogodbah, sklenjenih z dotičnimi občinami, zavezani z globo, da svojih bikov ne smejo pripuščati kravam iz ptujih občin. Guričani so torej obsojeni, da morajo biti njih krave in junice jalove. Kdo lim povrne to škodo? Magistrat? Težko, ker ta ponuja vprašateljera bike za ceno 650 kron, katere si lahko sami nabavijo, mej tem ko so v dotičnem zakonu natančno določeni pogoji, pod katerimi prepušča in mora od-dai tti občina posamičnikom bike plemenjake. Vzorno gospodarstvo goriškega mesta ! x Strela ubila dva brata. To vest je popraviti v toliko, da posestnik in vinotržec Vincencij Jasnač ni bil ubit v Cervignanu po streli, marreč le težko omamljen. Vest o njegovi smrti sem poročal, ker so prva v Vipolže došla poročila trdila, da je Jasnač ostal na mestu mrtev, kar pa hvala Bogu ni resnično v veliko zadoščenje že obupane družine. Iz Sežane. Krasno je vsklilo jutro dne 1. septembra. Nebo se je prijazno smejalo in mi smo z veseljem pozdravljali novo jutro. Ali ko so bile priprave za našo veselico že dovršene, pojavljati so se začeli temni oblaki na ažurnem nebu : in kakor nebo so se pomračila tudi naša čela, videčim, da nam nebo hoče pokvariti vso prireditev. Ali zopet smo se vzradestili. ko so temni oblaki ublažili svoje lice in skoro se je prikazalo zopet zlato solnce v vsej svoji krasoti. Prihiteli so k nam tudi vrli tovariši gasilci iz Senožeč, bratje pevci pev. društva Draga" iz Orleka in rHajdrih" s Prošeka po deputaciji z zastavo. Ob 4. uri je bil vsprejem vseh društev, ob kateri priliki nam je vrli gosp. Petrič iz Postojne v ganljivih besedah izrazil, kako ljubo mu je videti bratsko ljubav med pevskimi in gasilnimi društvi. Govornik je zaželel, da bi se vedno tako j ubili in v ljubavi koristili narodu in domovini. Po pozdravu so odkorakala društva na veselični prostor, kjer se je takoj začel izvajati program. Pevci društva „Zorislava" so peli to pot nenavadno precizno in buren aplavz jim je bil v plačilo. Njim izrekamo posebno zahvalo za iskrene simpatije, izkazane našemu društvu. Tudi pevsko društvo „Draga" — da-si še mlado in komaj porojeno —-je nastopilo kaj častno in je pokazalo, da je nje pevovodja, g. Pahor, znal v kratkem času ioseči prav lepih vspehov. Po oficijelnem vsporedu je bila pa animirana svobodna zabava. K dobremu razpoloženju je mnogo pripomogel tudi gostilničar g. Stare z zares dobro postrežbo. Izrekamo torej toplo zahvalo bratskim društvom in cenjenemu občinstva na mnogoštevilni udeležbi. Kličemo vsem : Na svidenje še mnogokrat! Preplačali oziroma darovali so sledeči .gospedje in gospe: g. namestniški svetnik »EDINOST« štv. 247 8tran III Delavci! Vpišite se y Nar. fleL organ. Rebek 7 K, šolski nadzornik Kante 3 K, g. župan Fr. Štolfa 5 K za zastavo in 5 K za knjižnico, g. župnik Omer3 2 K, g. kape-, -- lan Križman 2 K, g. Petrič 2 K, g. Fran —————■ Mahnič bivši ud, poslal iz Amerike 5 K, _ . . >i obitelj Jos. Štolfa 3 K, g. Magajna iz Divače KaZpiSUje S1UZDO 2 K g. Obersnel 3 K, g. Rebec iz Divače T P _ tt - -.-i ^ - tt _ t \r„v,_ I IV, g. OtlUIl a OKJ -IV, g. A. JJCftttl i g. Stanislav Pirjevec 1 K. g. Rašem 70 stot. neimenovana gospođa 2 K. Vesti iz Istre. Občina Kanfanar prešla v hrvatske roke. Od ponedeljka naprej se vršijo v Kan-fanaru občinske volitve. V tretjem razredu so zmagali hrvatski kandidati z 240 glasovi proti 70 italijanskim, v drugem razredu z 67 proti 45. Hrvatska stranka je kandidirala tudi par Italijanov, med temi se nahaja tudi dosedanji župan Basilisco. Torej sedaj tudi Kaofanar! Ta zmaga hrvatske stranke v Kanfanaru je velikega pomena. Kanfanar je važna občina in je tip tistih nesrečnih občin, ki so skoro izključno hrvatske, a ječe pod italijansko upravo. In ravno v Kanfanaru se je dolgo držalo to nasilje laško. Vzrok temu je bil v prvi vrsti v »žalostnih gospodarskih razmerah, ki tišče naše ljudstvo v Istri. Nu, slednjič je premagano tudi v Kanfanaru — rovinjsko oderuštvo ! Kdor pozna Istro, ve, kaj to pomeni a! Verige pokajo in mi vstajamo! Slava volilcem ! Vesti iz Koroške. Iz Celovca nam pišejo od dne 5, sept.: Mestni magistrat je dal včeraj zvečer ob cesarjevem prihodu odstraniti s slovenskih hiš slov. trobojnice in sicer nasilno po policiji. Z rotovža in z drugih mestnih hiš pa so plapolale vsenemške frankfurtarice! Slovenci so nato odstranili z vseh svojih hiš vse zastave in tudi deželne. Ogorčenje nad tem nezaslišanim činom je med slov. ljudstvom neopisno. _ :: vratarja:: v „Narodnem domu" Prošnje naj se dopošljejo do 16. t. m. na upravništvo hiše „Tržaške posojilnice in hra-: : nilnice" v Trstu. : : Tovarna pohištva Gospodarstvo. Prvo dalmatinsko trgovsko društvo. Teh dni se je Ipod tem imenom ustanovilo društvo z glavnico 500.000 kron, ki bo delalo v vseh granah trgovine ; izvažalo bo domače pridelke in uvažalo predmete, ki so potrebni. Trgovalo bo tudi z vinom. Sedež društva bo v Dubrovniku. Sadje v Avstriji. Glasom izvestia ministerstva za poljedelstvo so se nade glede sadja v zadnjem času poslabšale. V nekaterih krajih je sadje radi vročine popadalo na tla, v drugih krajih ga je potolkla toča. Relativno še najbolje kaže sadje na južnem Tirolskem, če tudi je tudi tamkaj suša silno škodila sadju in je vrhu tega tudi močno črvivo. Trgovski koledar za leto 1908. je dotiskan ter ima sledečo vsebino : Slovensko trgovsko društvo „Merkur" in odbor; posredovalnica ; koledar: kolkovne lestvice ; podrobna določila za kolkovanje listin, spisov, računov itd. : poštne določbe; kovan denar raznih držav ; mere in uteže držav, ki niso uvedle metričnega zistema ; obrestne tabele : preračunjevalne tabele; vžitninska tarifa za mesto Ljubljana; uvozna carina od špecerijskega blaga, južnega sadja, dišav in semena ; lovski red ; avstrijski konzulati ; deset zapovedi za trgovca; knjigovodstvo; tabela za razredčenie alkohola, zamenjava pokvarjenih kolkov in kolkovnih vrednostnic ; varstvo iznajdb (patent) , vzorci modeli; pokojninski zakon za zaieb. uslužbence; vkladarina na železnicah; o povzetju in predplačilu na po železnici odposlano blago ; predpisi za naro-čitev železniških vozov ; preračuna nje faktur ; o varstvenih znamkah, krošnjarstvo, dopustnost trg. potovanja ; razprodaje ; ugodnosti na železnicah za trgovske potnike s kovčeki in uzorci; potni listi: kaj je treba storiti osebam ki hočejo postati samostojni trgovci [pri tem so navedene vse vr3ti trgovine, za katere se po novem zakonu zahteva dokaz vsposobljenosti]; kako se protokolira firmo : trgovske obrtniške zbornice : kratice ; šekovno pravo ; pravno razmerje med šefom in nastav-Ijencem zlasti glede odpovednega roka. Koledar nudi kakor kaže obširna vsebina [144 strani teksta] mnogo poučnega in praktičnega. Izlasti opozarjamo na zelo praktično vrejeni in zelo poučni spis o knjigovodstvu, ki obsega 27 tiskanih strani z malimi vzorci in dvema velikima tabelama ter na penzijsko zavarovanje privatnih uslužbencev, ki je tako za vse delodajalce, ki imajo iislužbene privatne nastavljence, kakor za nastvljence same velike važnosti. Koledar sta uredila g. dr. Rudolf Marn in knjigovodja g. Silvester Škerbinec. Cena 1 K po pošti 1 K 20 st. ; naročiti ga je naravnost pri slov. trgovskem društvu „Merkur" v Ljubljani in ga ni zamenjati s trgovsko-obrtnim koledarjem, ki ga izdaja nek zasebnik. Razne vesti. Spomenik generalu Kontr&danku. Znanemu portarturskemu junaku, generalu Kon-tradenku so v Petrogradu postavili spomenik v obliki mavzoleja. Pri odbitju spomenika so prisostvovali mnogi generali razun Steselja in Reisa. Od portarturskih generalov je bil pri odkritju samo general Smirnor. Kontradenko se je rodil 30. oktobra 1859, a je slavno umrl t Port Arturju 2. decembra 1904. zadet od krogle. ulica detla Sesa št. 46 ZALOGA; Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. IE3E Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je svojo :: " " « " " •• krčmo na Belvederju 17 znatno razširil ter ima tudi veliki vrt na razpolago cenj. gostom in društvom. Nadejaje se o"bilnega obiska se priporoča HENRIK KOSIČ. Mm tu- in mozeisM m špirita in literjer in razprodaja na debelo In drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST Via dell'Acque Stv. 6. (naSpIOtl M Ctltialt). Velik izbor fnmccsliega Šampanjca, penečih dezertnib telijerskih in avstro-ogrskih vin Bordeaus, Buz gonder. renskih vin, Aloeella in Chianti. — Rum, kGDjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naroćba ee takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej. r. -s s s s s s s s s s.s * s s-s Usaka ekonomična družina —• — nakupi ===== fERMOUTH v velikem skladišču v ulici San Nicold 12 Buteljke „Reklam" od 1 litra 55 krajcarjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva. UMETNI ZOBJE Plombiranj« zobov. Odiranje zobov brex vsake bolečine v zobarskem fcafcteeta Dr, ]. Čermlk & | Tusste TtJST ulica delia Caserma Hm. 13, II. aads' PETER VERCON autoriz. pečarski mojster Trst, ulica Chiozza št. 18-14j V. TELEFON štev. 19-32 štedslnih ognjišč NAJVEČJA TOVARNA v TRSTU v vseh oblikah in veličinah od navadnih da najbolj kompliciranih načrtov. ZAI.OGA a iz prvih čeških tovarn v vseh veličinah, načrtih in barvah, n na~deželi po lastnih, zato izurjenih monterjih. IN glinastih peči z vpostavljanjem v mesta POkladanJe zidov z belimi Emai! ploščicami kuhinje, kopeljne sobe, klosete itd. H O & O P & o M i Aiitonio Postir Mlekarna Romans v Romansu (Furlanija) l y ..... Preskrbljena z najnovejšimi parnimi stroji za filtriranje, pastevriziranje in i hlajenje mleka potom nizke temperature in za izdelovanje masla. Prodajalnice: TRST, ulica Belvedere 24 — GRADEŽ: Obrežje. % Pristno sveže mleko dospe trikrat na dan. ===== POSTREŽBA NA DOM. ===== | m m s I Dalmatia = Prva trgovinska družba ===== SESLIM & O. TRST — Borzni trg 3 — TRST Komisije in zastopstva izključno dalmatinskih izdelkov, kakor : žganje, maraSkin, vina (Opollo in proseški način) oljkino olje, ma-raške, man deljni, sardine, sardele, jedila v konservah, hrizantem, med, borovje seme, kože, volna, steklina itd. itd. iščejo se zastopniki. IP T II II I H ■■■ II IP ■h [ Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi Avtorfzovana delalnica za električne napeljave TRST, Largo Santorio Santorio št 5 v začetku ulice Farneto Napeljavo elektr. zvoncev, brzojavou, telefonov in strelovodov. Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd. Aparati baterije in potrebičine za elektrišno zdravljenje. _ g*- Delo se izvršuje hitro in natančno. - CENE 2MERNE. - CENIKI ZASTONJ. za stavbinska dela po jako ugodnih cenah edino pn ijodovieo Bastiancig Materijal TRST, ulica Solitario 2 — Tel. 1654 CMeJOla *ah«>tff»Hl nlrtHHff, Stran IV »EDINObTc gt. 247 V Trstu, dne 7. septembra 1907 HOTEL BALKM M£i!S.""iaJ.'5S HOTEL BALKM Francoski duhovniki — obrtniki. Dunajski „Vaterland" poroča iz Pariza: Mnogi francoski duhovniki 6e preživljajo sedaj, ko ne dobivajo vsled ločitve cerkve od države nikake plače, kakor obrtniki, drugi se pečajo z drugimi vrstami zaslužka. Več njih, med temi župnik iz Castelnau Bretenoux, goie ptice, drugi perutnino, kunce i. t. d., tudi vinogradne polže, kakor župnik iz Celona. J Župnik iz Labongarde (dep. Tarn-et Garonne) je postal slaščičar. Veliko njih so priprosti delavci. Župnik v La Ponnie je strugar, oni j v Arendoru izdeluje bicikle in šivalne stroje, župnika v Mayet-de-Montagne in Serrerici (Korsika) izdelujeta fotografične aparate. Župnik v Mauragesu je ključavničar. Sedem duhovnikov je postalo urarjev. Župnik v La; Cadiere je krojač, v Negroru tapecirar, kakih dvanajst jih plete nogavice in telovnike. Župnik v "\Vericortu je postal stavec, župnik v Salvetatu izdeluje neprozorr.e kuverte, mnogo drugih je fotografov. Nekateri so postali umetniki. Župnik v Saint-Paulu je slikar, župnik v Magnils-Reignersu pa kipar Pogorel je v torek stari grad Gross-Maierhofen na Češkem, lastnina grola Kolo wrata. Zgorelo je tudi mnogo dragocenih slil in drugih umetnin. Tujci v hotelu „Balkan". Na novo so došli dne 5. septembra : Altenburger R. trgovec GRADAC — Rein-bolt R. potovalec PRAGA — Neumann J. miernik SMICHOV — Ivuncich M. posestnik LJUBLJANA — Witter J. zasebrik DUNAJ — Einsitl M. zaaeb-hik DUNAJ — Posejpel V. zasebnik KRF — Smi-ćiklas Ig. LJUBLJANA — Vaintl P. trgovec DUNAJ —"Eustache G, poflestnik MLETKE— Sene-kovič B. posestnik LJUBLJANA--Sulc A. trgovec PRAGA — Manera G. posestnik CONEGLLA-NO — Kleibl C. mernik DUNAJ — Mazzi C. posestnik CONEGLIANO — Sema E. uradnik ZAGREB — besana G. posestnik CONEGLIANO — Grof P. popestnik CONEGLIANO -- Brun L. zasebnik FLZEN. P" Dve hiši na prodaj. Zaradi smrti posestnice gospe HEDVIGE SCHUTZ prodala se bo dne 18. septembra t. I. prostovoljno na dražbi enonadstropna hiša št. 99 na glavnem trgu v Novem mestu, kjer se nahaja prostorna, za vsako trgovino pripravna prodajalna. Pri hiši je tudi gozdna parcela v Rasnem. Izklicna cena 9300 kron. — Dalje 10 minut od Novega me3ta blizo Božjega groba in deželne kmetijske šole na Grmu vila z balkonom, prostornim pritličnim in prostornim podstrešnim stanovanjem z vodovodom v hiši. Tudi prostorna klet in obširen vrt je pri hiši. Izklicna cena 11-750 K. Ugodni dražbeni pogoji so na ugled pri c. kr. notarju (lr* PoZIiiku V Novem mestu, kjer se bo ob 9. uri tudi vršila dražba. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, i da sem odprl GOSTILNO pri sv. Ivanu štev. 332 v prostorih prejšnje kavarne. Za mnogobrojni obisk ee priporoča FRAN BABIČ. +Giulio ReMersen+ TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 :: :: TELEFON štev. 813 :: :: Kirnrglčno orodje, ortopedi Oni aparati, Moderel, umetne roke in noge, bcrglje, kilni pasi, elastični pasi in nogroTice. elektroterapertične priprave, aparati za ———— inhalacijo. - SKLADIŠČE potrebščin za kirnrgična z dr grljenja. Potrebščin« ls gumija in neprodlrnega : ; : : j : t : blaga. :::::::: Michele Pernarcich mizar Trsf - ulica Carradori 15 - Trsf se je preselil s 24. avgustom v ulico Romagfna 16 Successori Antonio (Salusa CENTRALA: Ul. Lazzaretto vecohlo 15 PODRUŽNICA : Ul. Golši 1 Velika skladišča vina Istrsko in dalmatiusko vino, domače olje. rvanje :: :: dezertna vina, šampanjec :: :: Prosto na doni. j^soo^^ Skladišča v oddaji. Pekarna in slaščičarna Mikuš trg 5. Francsco d' fissisi štv. 7 Prodaja moko I. vrste, slaščice in bi.škoti najfineje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin. s Pivo v steklenicah. - Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom. r MULI OGLASI. L Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; niastnotiakane besede ae računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. ■ Plača se takoj. ----- J Mor Izvan Trata plimtno naroči kak „BALI OGLAS »cilje (tacar v naprej. kar drugače na bo njegov oglu objavljan e al eseba poznana Upravi lista. Tarifa Je natlenjona na čelo „BALIH OGLASOV" Is vaakde t»hke preračuni, koliko no Jo plačati s tau, da preiteje baaada Oglase treba nasloviti na „IRSERATHI ODDELEK" „Edinosti". Na vpraisnja petam pisan bo dajal „IMSERATOI ODDELEK nformacije edine le, £a bo planu prllalaaa znanka za odgovot Na prodaj ^ rInseratni oddelek Edinosti fcekt. vipavskega belega po nizki ceni. Naslov pove 1065 FCpulfa prodaja kuhinjsko opravo: omare, > OLUI\d mize itd. iz prve roke. Trat, ulica Ferriera štev. 25 Prodajo se stavbe denarja na I in II. vknjižbo od 4'/, do 6*/. obresti. Menjava ne remiČnin z zemljišči in dvorci. — Trst, Korso štev. 34. 860 Dohi CO pomočnika manifakturne stroke, veli dU I OC ščega slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Naslov: Jakob Klemene, Trst, ulica Sv. Antona 5t. 1. i08l Prnria CD č^dna, dobra postelja z močnimi • rUlId OD peresi. Naslov pove „Inseratni od delek Edinosti". 1087 Vrinil ri i Je na Prodaj zemljišče 8 do 9 m UUIIIII klaft zemlje, s hišo skupaj. Naslov A. M ah nič št. 143, Dolina. 1082 vajenca sprejme takoj večja _ trgovina z mešanim blagom na Dolenjskem. Ponudbe pod Štev. „100" na rInseratni oddelek Edinosti". 1088 Trgovskega No7nQni9m Slavnemu občinstvu, da odprem nd£llall|alll v soboto dne 7. t. m. gostilno „MARIENBURG; v Rocolu. Priporočam se za obilni obisk — Ivan Škilan po domače „Lala". 1089 _ 1 i 1 MERKUR J. ULČAKAR & Co. - Trst Telef. 1874 — Via Nicolo Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - informacije. Zaloga raznovrstnega kolonialnega in druzega blaga. - ZAHTEVAJTE CENIK - Šipe, postavljene v delo w\ po zmernih csnab. Dotodi Gitmed ulica. Rapicio št. 4 (vogal Giulia št. 17) PRODAJALNI CA steklanih šip v veliki izberi. — Poroolan lonče vine, kuhinjske potrebščine iz železa ln pločevine itd Q Danes v soboto 7. t. m. odprlo se je veliko skladišče izgotovljenih :: :: oblek in blaga za obleke :: :: A1P Universo Trs Curio Ooldoni St. 1 (hišo listo JI Pktolo") z emporijem blaga najnovejega izdelka iz I. dunajskih, prosničkih in brnskih tovarn. Bogata izbera oblek za moške in detke in obleke za otroke, površniki, salon Ulster, jopiči za moške in dečke. ON /o j Umetni fotograf ični atelje pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) TEST. Izvršuje vsako fotografično delo kakoi tudi razglede posnetke, notranjostflokalov,porcelanaste, plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povećanje vsaiatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe In Jih Izvršuj« sa doma ali zunaj mesta. I Največja prihranitev časa. Strokovnjak v mali živinoreji. 51 let star, oženjen, popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika, absolvent umetno strokovne in trgovske Bole itd. išče s prvim januvarjem 1908 primerno stalno službo kot upravitelj ali pa knjigovodja na kakem posestvu, oziroma v kakem večjem podjetju. Prevzame pa tudi stalna zastopništva zanesljivih tvrdk proti stalni mesečni plači in proviziji. Blagohotne ponudbe nfj se blagovole poslati pod Upravitelj 13G76 — na ^Inser. oddelek Edinosti". (1609 Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod-- Angelo Devetok - Trst ulica Aoquedotto ;22 — T«l. 14S4 GET za izpit vojaškega dobrovoljstva Tečaj za sprejem v zadnji razred kake srednje šole. (Naučni jeziki italijanski in nemški) Paralelni tečaji — italijansko in nemško — za zrelostni izpit na srednjih šolah. Avtonzovani od visokega c. kr. namestništva, pod ravnateljstvom prof. R'HARDA M1CKS. — Dvanajst usposobljenih in v službi stoječih profesorjev. TRST, ulica delle Poste IO MT TRST, ulica delle Poste 10 V pekarni s prodajo sladeie in likerjev M. Stoppar, Trst g* Sf © Podpisana opozaija slavno klijentelo na odpreta gostilne „Alla Carmen" (ex Continentale) ▼ ulici Terre bianoa it. 36 Oostilna bo preskrbljena z izvrstno kuhinjo, dobrim! vinom, monakovim in marčnim pivom I. vrste V nadi, da bo gostilna obilno obiakana se bilježi udana Marija Vasoellari __lastnica gostilne „ALLA PALESTRA* ulica & Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico v ulici Giuseppe g Caprin št. 9