mil POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Vse blagoslove tebi, Ljubljana! Večja in lepša mesta so na svetu — ali vendar ni ti enakega pod nebom! Pozdravljena ti, kraljica veselja, ti mati vseh sladkosti, ti botrca prešernih ur! Prav na sredo vseh nadlog te je postavila ne¬ beška modrost, luč v temo, zeleno trato na pustinjo! Ivan Cankar Kriza rtmnrjn na višku ? Res je: morda ni bila potreba po produktivnem kapitalu, ki naj bi razgibal oslabljeno gospodar¬ stvo, nikdar večja kakor dandanes. Na pomoč od zunaj, na tuji kapital pa ne smemo računati. Pomagati si moramo sami, tako, da zbiramo in množimo domači kapital, kar storimo s pametnim varčevanjem. Pametno pa varčuje tisti, ki se od¬ reče različnim zabavam in užitkom, ki niso neob- hodno potrebni. Na ta način sl lahko vsak, zlasti pa še tisti, ki ima stalne dohodke, prihrani nekaj denarja, ki ga pa ne sme hraniti doma — bil bi to mrtev kapital — ampak ga mora izročiti zavodu, ki mu da zadostno jamstvo, da bo denar dobro naložen in da ga z obrestmi vred dobi nazaj, ko ga bo rabil. In da omilite vse te razmere s svojim sodelova¬ njem, se obrnite na domač zavod, na zavod, ki je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji, ki ima nad 420,000.000 Din vlog in nad 11 mili¬ jonov dinarjev rezervnih zakladov, ki ima za pupilarne naložbe, sodno depozitni oddelek, ki za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, kjer so za pošiljanje denarja po pošti strankam na razpolago položnice, kjer za vse vloge jamči mestna občina ljubljanska z vsem svojim premo¬ ženjem in z vso davčno močjo — tak zavod je Mestna hranilnica liublianska v {jubilant, Prešernova ulita št. 3 Telefon 2016 in 2616 • Poštno ček. račun 10.533 • Uradne ure za stranke 8.—12.‘/» ure BIBLIOTEKA BM8IS v Ljubljani # PRVI IN NAJSTAREJŠI SPECIALNI ARTISTIČNI ATELJE ZA CRKOSLIKARSTVO PRISTOU & BRICELJ LJUBLJANA RESLJEVA CESTA 4 SV. PETRA CESTA 39 TELEFON ST. 2908 I. 1903 cialista v izvrševanju nih napisnih firm, slikanje po predpisih. / Izvršitev , okusna in precizne, v najmodernejšem slogu je bila odikovana na svetovni 'i v Londonu leto 1933. z di- , zlato kolajno in »Grand Prix« Za celotni letnik ulUotUUt'' dobite jptatnLcc Berite razpis v notranjem delu revije tovarne olja, firneža, lakov in barv # lastoik Franjo Medič CenFrala: Ljubljana Tovarne: Ljubljana, Medvode, Domžale / Podruž¬ nica: Maribor / Ekspoziture: Beograd in Novi Sad » Lasfni domači proizvodi: laneno olje, firnež, vse vrste lokov, nitro-celuloznih lokov itd., emajlno-lokostih, oljnatih in suhih barv, »Runa« barve za usnje, cinkovo belilo, steklarski kit, hladni klej za mizarje, slikarje, obrtnike, trgovino in industrijo, železnice, pomorstvo in zrokoplovstvo se V VSEH PANO¬ GAH TISKA IN REPRODUKCIJ¬ SKE TEHNIKE JE MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 16 TELEFON ŠTEV. 21-32 SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA Ravnateljstvo za Dravsko banovino V LJUBLJANI Sklepa: 1, požarna zavarovanja, 2, življenjska zavarovanja, 3. nezgodna in jamstvena zava¬ rovanja, 4. zavarovanja proti škodam zaradi tatvinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam zaradi razbitja stekla, 7. avtomobilna zavarovanja • Največja domača zavarovalna družba »Jugoslavija« je prevzela od »Graške vzajemne zavarovalnice« in od zavarovalnih družb »Feniks« (požarni oddelek) in »Franko - Flongroise« ves njihov kupčijski obstoj v naši državi. — Najnižje tarife Takojšnja plačila škod Posluje po vsej Jugoslaviji! TELEFON ŠTEV. 25-71 PISARNA: TYRŠEVA CESTA 15 USTANOVLJENO LETA 1864. BLJANA RUMUMIlA BANJALUKA 5ARAIEV0 JAKOB FL1GL DED. LTU It LIANA RIMSKA C.2.- GRIGORČlim 5 '"'-JTEL.33 - 53 VODOVODNE IN STRELOVOVDNE INŠTALACIJE 5PL0ŠN0 KLEPARSTVO ZAHTEVAJTE PRORAČUNE Meščan, ki živi z duhom časa, uporablja za kuho in peko, likanje, pranje, ogrevanje vode, centralne in druge kurjave enako kakor hjdi obrtnik za lofanje, varenje, sušenje ihd. e plin »ALPE KO« TRGOVSKO - INDUSTRIJSKA D R U 2 B A L ] U B L 3 A N A Telefon št. 29-30 — Brzojavke: Alpeko Dalmatinski Super visokovredni Portland cement, normalni Portland cement, talieni cement CAFARGE, beli cement »DUPACBO« »Salonit« azbestni Skrilj, super nalovite plošče, izolacijske plošče, cevi za fjišno kanalizacijo, odvodne in dimne » Isofalt « Mrzla bitumen emulzija kot izolacija za strefie, proti vlagi za stene, brezprašna tla i. t. d., za ravne strehe ter tlak v industrij¬ ski0 stavbaO »Šumalii« izolacijske plošče »Alpeko« emajlirane azbestne plošče kot obloga sten. Ako potrebujete Mskovine, kataloge, ilustracije, prospekte in se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo, se blagovolite obrniti na V LJUBLJANI B,,. javni no. lav: JUGOTISK ARN A LJUBLJANA Umetniški grafični zavod v katerem so zastopane vse moderne grafične panoge. — Vsa grafična dela se izvršujejo lepo, solidno in po zmerni ceni BAKROTISK, OFFSET- IN Odličen izdelek jncise induelcke! de. Pleteva stadka ima {e okusen, jcediten, fa&piJlen in 'zdtav jpcokatod - 1/eiefusdSuuM Mave - JtovatM Meaail: 'Mtotf' a. e. JSjuUpm MESTNA K LAV NICA prodaja po 12'5 kg težkih po sledeči ceni: Pri enkratnem odvzemu: za 1 kos ..Din 5' — do 100 kosov.kos po „ 4'— preko 100 do 200 kosov . . „ „ „ 3'— preko 200 kosov . „ „ „ 2'50 Pri dostavi na dom se računa za vsak kos dostavnina po Din 1'— Na drobno! - Na debelo! Najceneje in najbolje kupite vse prvovrstne vrvarske lastne Izdelke motvoz, žimo, volno, afrik, nepremočljive konjske plahte itd. _ samo pri _ PRVI KRANJSKIVRVARNI IN TRGOVINI S KONOPNINO IVAN N. ADAMIČ LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31 TELEFON 2441 _ MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20 TELEFON 2454 _ CELJE, KRALJA PETRA CESTA 33 L. M. EOKER - SINOVA LJUBLJANA SLOMŠKOVA UL. 4 Stovbinska, galanterijska in ornomentska kleparnica, pokrivanje streh z lepenko in lesnim cementom, na¬ prave strelovodov. Oblast¬ no dovoljeno podjetje za izvrševanje vodovodnih del in sanitarnih naprav TELEFON INTER. 293« POŠTNO Č E K O VN I RAČUN ŠTEV. 19.717 Undervvood neslišni (Neiseless) pisalni stroj brez ropota, ki se je v mnogoletni rabi najbolje obnesel, dobavljamo takoj z zaloge. Undervvood je zgradil prvi praktično uporabljivi pi¬ salni stroj z vidno pisavo Undervvood Standard je bil vzor mnogim posnemovalcem, a do¬ segel ga ni do današnjega dne nobeden Undervvood neslišni bo imel prav tako mnogo posnemoval¬ cev, a dosegel ga ne bo nihče kakor ni Undervvood Standard nihče dosegel Undervvood največja tovarna pisalnih strojev na svetu, je do današnjega dne razposlala skoraj 5 milijonov pisalnih strojev, to je nekako polovico vseh, kolikor jih je v rabi na vesoljni zemeljski obli Ta brezprimerni položaj na vsem svetovnem trgu je najboljši dokaz neprekosljivih predno¬ sti stroja Underwood. Kupujte samo izvirni Undervvood, pa boste vedno zadovoljni. LUDV. BARAGA, LJUBLJANA Nebotičnik (Tyrševa cesta) Telefon štev. 29-80 GRADBENO PODJETJE ING. JOS. DEDEK Pooblaščeni gradb. inženjer in stavbenik Specialno podjetje za projektiranje in izvrše¬ vanje vodnih naprav in industrijskih zadrug L 1 II D I 1 A M A PROJEKTIRA IN IZVRŠUJE: _JUDLJAnA Moderne vile In trgovske hiSe. Žihprtovo ulica 7/1 Betonske In železobetonske Aicerrova Ulica // 1 . kon strukclje. / Vodne naprave. Mostove in jezove. / Hidrocen- trale. / Železobetonske tlačne cevi za visoke pritiske. ' Moder¬ ne industrijske zgradbe. / Globo¬ ke vondaže./Pnevmatične funda¬ cije. / Ceste in rove. / Vodovode. PODJETJE JE IZVRŠILO ALI VRŠI MED DRUGIM: Delavski dom in Srbsko pravoslavno cerkev v Ljubljani ter razne visoke stavbe v Dravski banovini. Velike kom¬ plekse industrijskih zgradb: We- sten-Celje (1900 m’). Inteks-Kranj, Kranjska ind. družba Jesenice itd. Hidrocentrale: Kranjska ind. družba Jesenice-Zasip in Glanz- mann-Gassner, Tržič-Sv. Ana z železobetonsko tlačno cevjo 11 atmosfer. Obe centrali z rovi po 1500m. C. Pollak, Kranj,V. Majdič, Kranj, MeSčanska korporacija, Kamnik. Kalorična centrala Kranj¬ ske ind. družbe na Jesenicah in predilnica v Tržiču, dalje razne drugevodovodnein železobeton¬ ske mostove, (Tržič, Jesenice). TELEFON ŠTEV. 2237 NASLOV ZA BRZOJAVKE: DEDEK LJUBLJANA IIP Kat vse dobite pri nas? Pletenine trikotažo damsko perilo moško perilo nogavice rokavice ovratnike samovezmce porcelan steklo kuhinjsko posodo aktovke damske torbice predpasnike nahrbtnike kuhinjske potrebščine turistovske potrebščine otroške igračke toaletne potrebščine norimberško blago damske plošče čevlje vseh vrst damsko konfekcijo iz lastne tovarne TRGOVSKA HIŠA ANT. KRISPER Ljubljana, Stritarjeva ul. 1-3, Mestni trg 26 UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI FRANČIŠKANSKA ULICA 6 je najmoderneje urejena in izvršuje vsa iiskarska dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku. Brošure in knjige v malih in največjih nakladaj. Časopise, proračune, vabila, vizitke, jedilne liste, plakate. — Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Častna tvornica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne, meščanske in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. Use tiskovine za društva in šole (letake, lepake, izpričevala Ud.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni! Zahtevajte cenike! Dr. Franjo Lipold, mariborski župan ^Kronihoc VENSKIH MEST ♦ LETNIK I. V LJUBLJANI, AVGUSTA 1934 ŠTEV. 3 ŽUPANI SLOVENSKIH MEST — KRONIKI »■Kroniko mestne občine ljubljanske« smo vsi pozdravili. Prijazno smo jo sprejeli v Mariboru in po mojem trdnem prepričanju tudi v ostalih mestih naše Dravske banovine, in prav tako po deželi. Pobudo Ljubljane, da se pretvori »Kronika mestne občine ljubljanske« v »Kroniko slovenskih mest«, smo radi sprejeli. Saj smo itak zamudili zgodovinskih dogodkov polno, plodno dobo nacio¬ nalnega, kulturnega in gospodarskega razmaha od našega osvobojenja sem. Če ne bo ta cvetoča doba od mestnih kronistov podrobno obravnavana, pa naj bo v vseh podrobnostih zabeležen napor nas vseh, da prebrodimo težke čase gospodarske krize, da vzlic vsem težavam ohranimo pridobljene do¬ brine in da ustvarjamo trdnejše podlage za bo¬ doči razvoj. Naša mesta v slovenski upravi so se vedno za¬ vedala skupnih interesov, ki jih ozko vežejo z na¬ šim podeželjem. Pri nas ni nasprotstva med me¬ stom in deželo. Vendar je pa treba, da razvoj živ¬ ljenja v mestih čim naj intenzivnejše zasledujemo, ker so mesta nacionalna, kulturna in gospodarska žarišča vsega našega podeželja. »Kronika sloven¬ skih mest« bo tedaj obenem zgodovina vsega na¬ šega nacionalnega stremljenja v veliki Jugoslaviji. V tej uvodni besedi naj bo podčrtana posebej še važnost našega obmejnega Maribora. Ob vznožju pohorskega masiva, sredi solnčnih vinorodnih go¬ ric leži na križišču najpomembnejših cest, ki vo¬ dijo od severa na jug in od zapada na vzhod! Za¬ vedamo se, da spada Maribor med najvažnejše postojanke v Jugoslaviji v nacionalnem, kulturnem in gospodarskem oziru. Nekdanja trdnjava na poti germanskega stremljenja na jug je danes severni branik naše nacionalne samobitnosti. Bo trden branik, če bo trdna volja, da ga držimo trajno na naj višji točki kulturnega razvoja, če se bomo za¬ vedali, da mora biti tudi središče vsega našega gospodarskega udejstvovanja v severnem delu naše Dravske banovine. Od onih štirih mejnikov, za katere je opravičeno pesnika navdajala skrb, je ostal v mejah Jugosla¬ vije le Maribor. Gorica, Trst, Celovec so ostali izven naših mej. Niso naši po mirovnih pogodbah, so pa in bodo ostali naši v naših srcih, v naših mislih in po naši volji. Tudi teh mejnikov naših ne bo smela »Kronika slovenskih mest« pozabiti. Ko pošiljamo v svet »Kroniko slovenskih mest«, želimo, da bo utrjala v teh žariščih vsega našega napredka pot nacionalnemu, kulturnemu in gospo¬ darskemu razvoju naše banovine in tako vse ve¬ like in lepe naše Jugoslavije! DR. FRANJO LIPOLD ŽUPAN MARIBORSKI 162 KRON K A zana v marsikaterem oziru. Pred 50 leti, da, še celo pred državnim prevratom, so naša mesta s svojo nemško nacionalno politiko silno vplivala na po¬ deželje in nam odtujevala naše ljudi. Naši narodni voditelji so imeli hude boje proti mestom in nji¬ hovemu vplivu na okolico. Zdaj je stvar drugačna! Naša mesta postajajo res naša, okoličani se poču¬ tijo v mestu kakor doma, in stvar mestnega prebi¬ valstva je, da to medsebojno zaupanje podpira; to je vrednota, ki jo je treba gojiti! Mi vidimo, da se slika mest naglo izpreminja. V mestih nimamo tiste stalnosti kakor na kmetih. V mestih se živi hitreje, se hitreje pozablja, prebi¬ valstvo fluktuira tako, da izpremeni mesto v dobrih dveh generacijah skoro popolnoma svoje lice. Zato je tem bolj važno, da teh izprememb ne pozabimo, marveč da jih v zgoščeni obliki ohranimo! To naj bo tudi naloga »Kronike slovenskih mest«. DR. ALOJZ GORIČAN ŽUPAN CELJSKI Dr. Alojz Goričan, župan celjski Prav srečna je bila misel ljubljanske občine, da je ustvarila »Kroniko slovenskih mest«. Porodila sta to revijo zavest in prepričanje, da je nujno potrebno glasilo, ki bo zbiralo gradivo za bodoče zgodovinarje naše kulture, gospodarstva in socialnega življenja. Revija ne bo samo za zgo¬ dovinarje, katerih naloga naj bi bila, odkrivati zgodovino našega mestnega življenja, njega kul¬ turo in umetniško udejstvovanje, marveč bo obrav¬ navala tudi vsa važna in pereča vprašanja naše komunalne politike. Teh vprašanj je veliko. Povsod, posebno v večjih mestih se pojavlja z ne¬ premagljivo silo socialno vprašanje, ki zahteva od mestnih uprav smotrne, sodobne rešitve. Mesta si belijo glavo, kako izvesti regulacijske načrte, kako ustvarjati najprimernejše vodovode, elektrifika¬ cijo, kopališča itd. Zlasti važno pa je v sedanjih časih za naša mesta tujsko-prometno vprašanje. Naša mesta niso otoki, odrezani od podeželja. Mesta so središča velike okolice, s katero so pove¬ KRONIKA 163 Jr tuj, najmanjši med avtonomnimi mesti, bo skušal v »Kroniki« zavzeti tisto mesto, ki mu gre kot enemu naj starejših mest Dravske banovine. Bogati viri, ki jih nudi ptujski muzej in druge zgo¬ dovinske znamenitosti mesta in okolice, so vredni, da postanejo s pomočjo »Kronike slovenskih mest« javnosti cim najbolj dostopni. Z razkrivanjem lepot haloških goric in bogastva Dravskega polja, ki je od nekdaj odsevalo v ve¬ selem značaju in dobrih gospodarskih razmerah ptujskih meščanov, naj bi nam »Kronika« po- mogla, da se dvigne tujski promet in da bodo naši deželni pridelki dosegli spet tisti sloves, ki so ga nekdaj imeli. JERŠE LADISLAV ŽUPAN PTUJ9KI Smo v dobi prelomov. Oblike življenja, ki se iz¬ ražajo v gospodarstvu, v sestavi družbe in v umet¬ nosti, se v današnji dobi hitreje izpreminjajo ka¬ kor nekdaj. Dr. Josip Režek, župan novomeški Šele narodni preporod in končna združitev v skupni narodni državi Jugoslovanov je zbudila novo kulturno in gospodarsko življenje. Zato prav iskreno pozdravljam — kot župan starodavnega Kranja — stremljenje »Kronike«, da razširi svoj delokrog in prikaže aktualne probleme iz življenja in gospodarstva naših slovenskih mest. S tem bo pripomogla, da spoznamo preteklost, jo primerjamo s sedanjostjo in stremimo po lepši in boljši bodočnosti. CIRIL PIRC ŽUPAN KRANJSKI Da ohranimo potomcem jasno sliko današnjih dni, neskaljen spomin dela in napora slovenskega meščanstva pri oblikovanju kulturnega in social¬ nega življenja, da preiščemo preteklost in rešimo njene ostanke za bodočnost, da najdemo svoj čas in zagledamo svoj obraz, zato pišemo »Kroniko slovenskih mest«. DR. JOSIP REZEK ŽUPAN NOVOMEŠKI Ciril Pirc, župan kran|skl 164 KRONIKA KNEZ MILOŠ V LJUBLJANI DR. IVAN LAH (Konec) Za mizo moje rodbine je knez pojedel sladoled. Nato smo odšli peš v Tivoli, ob 7. uri pa smo sedli v kočijo in smo se peljali preko Rožnika, kjer je knez popil eno čašo vode, in preko vsega Tivol¬ skega hriba. Spotoma mi je moral tolmač Jovanovič na po¬ velje Nj. Svetlosti povedati vse, kako so postopali s knezom v Zagrebu in kako se je dogodila ta stvar. To je bilo torej takole: Neki Gaj, urednik »Zagrebških Novin« (Agra- mer Zeitung), ki igra sedaj nekako vlogo v Zagre¬ bu in v nar. gardi, je prihajal že prej več let neko- likokrat h knezu na Dunaj in je znal vselej iz njega izvabiti po 1000 do 2000 gld. z obljubo, da bo ta denar vrnil, kar pa se ni nikoli zgodilo. Pred nekaj meseci je prišel Gaj zopet na Dunaj h knezu in mu je rekel, da potrebuje za rešitev hrvatske narodnosti mnogo denarja, ki naj bi ga knez po¬ sodil, a knez mu je odgovoril, da je zelo čudno, da narod, ki potrebuje denarja in si ga hoče izpo¬ soditi, pošilja samo Gaja, da bi to dosegel. Skratka, Gaj je moral tokrat oditi brez denarja. To je Gaja jako razjezilo. Dogodki na Dunaju meseca maja so prisilili cesarja Ferdinanda, da je odpotoval v Inomost. Tudi knez ni hotel ostati dalje na Dunaju, vzel je potni list in je hotel najprej oditi v Prago; ker so tam nastali nemiri, se je knez odločil, da od¬ potuje preko Zagreba na Reko, in je tako izstopil v gostilni pri »Lovačkom rogu«. Ni minila niti ura, odkar je dospel tja, že je prišel h knezu Gaj in mu rekel, da mora knez tekom ene ure zapustiti Zagreb, ker sicer ne more jamčiti za posledice, ki bi zadele kneza. Knez pa mu odgovori, da zaradi slabega vremena in zavoljo tega, ker njegova starost potrebuje miru, ne more takoj odpotovati, da pa bo jutri že ob 5. krenil na pot, posebno ker je Gaj omenil, da je knezov prihod v zvezi z nekim slabim namenom za narod. Gaj je začel pripovedovati, da je zelo nevarno, če bi knez ostal, in je izjavil, da bo za primerno nagrado napravil vse, da bo narod, ki zahteva, da mora knez takoj odpotovati, izpremenil svoj sklep. Knez je moral žalibog za to dati Gaju 2000 goldinarjev. Gaj je odšel, a se je okoli pol¬ noči vrnil, postavil pred gostilno in pred vrata oboroženo stražo in nihče ni smel priti h knezu; medtem pa je prišel h knezu Gaj in rekel, da se narod ne more pomiriti, da zahteva, naj se mu knez izroči, da je bolje knezu vzeti življenje, nego gledati, kako propada vsa Hrvatska. Nato je Gaj privedel kneza k oknu in mu pokazal oboroženo silo, da se bo sam prepričal, v kaki nevarnosti že tiči. A vsi kneževi ugovori, da se ne zaveda, da bi bil kaj zagrešil, da ima potni list, in da bo zjutraj zgodaj odpotoval, niso nič pomagali. Gaj je dajal knezu samo upanje, da mu bo rešil živ¬ ljenje, ako knez ne bo skop glede denarnih sredstev in je zahteval 10.000 gld., da bo pridobil za se kolovodje naroda. Gaj je to vsoto od kneza dobil in odšel, a straži je naročil, naj ne pusti nikogar notri, niti kneževih slug. Hrano mu je smel nositi samo gostilničar, a ni smel niti besede spregovoriti z njim. Na ta dan je prišel Gaj zopet h knezu in rekel, da je pomiril narod, a da potrebuje sedaj še za bana 4000 dukatov. Knez je nato odgovoril, da ne nosi s seboj narodne banke, da nima s seboj toliko denarja, kolikor on zahteva, in je dal Gaju dve blagajni, v obeh je bilo po 1000 cekinov in 5000 gld., in sicer 5 komadov po 1000 gld. Gaj je odšel z denarjem, pa se je drugi dan zopet vrnil h knezu in rekel, da naj knez plača račun gostilničarju, ker mora oditi odtod. Na to je smel stopiti knežev blagajnik Milovan Miha j- lovič prvič pred kneza; gostilničar pri »Lovačkom rogu« pa je zahteval, da se mu plača na račun 650 gld. Ko je bilo tudi to urejeno, so pripeljali voz in Gaj je pozval kneza, da stopi v voz. In tako je bil knez dne 26. maja odveden v zapor, ki je imel železna vrata z dvema ključavnicama, kakor da bi bil knez tam najbolj varen pred razburjenim ljudstvom. Ko je kneževo spremstvo zvedelo, da so kneza zaprli, je javilo ves dogodek knezu Mihajlu, sinu Miloša Obrenoviča, ki je živel v Glauzenburgu; KRONIKA 165 Mihajlo je zato dospel 6. junija zvečer v Zagreb in takoj poslal banu, ki je bil v gledališču, pismo, da morajo takoj izpustiti njegovega očeta iz za¬ pora, nakar je dobil odgovor od bana, da bo jutri uredil vse, kar je treba. Dne 8. junija je bilo izdano povelje, da naj se knez izpusti na svobodo in da naj ga kapetan Plantach spremi do Ljubljane, kjer naj ostane s knezom do nadaljnjih odredb. Knez je moral za vsak dan, ki ga je preživel v zaporu, plačati po 15 goldinarjev. Preden je bil knez izpuščen iz zapora, je prišel k njemu zopet Gaj in mu je predložil dvoje pisem, ki naj bi jih knez podpisal zato, da bo izpuščen. Kaj da je v teh pismih, Gaj ni povedal, in ker knez ni znal čitati, je podkrižal to dvoje pisem in ju potrdil s svojim pečatom. Misli se, da se je eno pismo glasilo tako, da je knez sam iz svoje lastne volje prosil, naj se postavi straža pred gostilno in, ker je sam uvidel, da je tam na nevarnem kraju, da je prosil, naj ga zapro v občinsko hišo. Drugo pismo se je najbrže glasilo tako, da je Gaj dobil od kneza v dar znatne vsote denarja zaradi tega, ker je pokazal toliko skrbi za varnost kneževe osebe. Skupna vsota denarja, ki jo je Gaj iz kneza izsilil, bo znašala najmanj 27.000 gld. Kakor hitro je Gaj dobil v roke kneževe pod¬ pise v zaporu občinske hiše, je izjavil, da knez lahko odpotuje v Ljubljano, in mu predstavil kapetana Plantacha, ki ga bo spremljal do tja. Za pot so nam pripravili vozove. Ob tem času, ko je Gaj odšel od kneza, je dal knez kapetanu dra¬ gocen prstan in ga prosil, da ta prstan izvoli izročiti banu Jelačiču v spomin in obenem kot nadomestek za onih 4000 gld., ki jih je zahteval Gaj in jih knez ni mogel dati. Kapetan je res nesel prstan banu (to mi je pravil tudi sam kapetan Plantach), a ban ni sprejel prstana in je rekel: »Jaz nisem zahteval od Miloša nikakega denarja.. «. Ko sta bila oba voza pripravljena, smo 8. junija krenili na pot; prej pa je še knez Mihajlo ukazal svojemu slugi Jovanoviču, ki je bil slikar in je govoril nemški, naj spremlja njegovega očeta; in tako smo 10. junija 1848. leta dospeli v Ljublja¬ no. Ko je Jovanovič končal povest o omenjenih do¬ godkih, sem povabil Nj. Svetlost, da obišče jutri 13. junija zavod za vzgojo malih otrok in sem se poslovil od njega. V torek 13. junija zjutraj je prišel po kne- ževem nalogu k meni Jovanovič in mi javil, da je knez obolel. Odšel sem takoj k visokemu go¬ spodu, da izjavim svoje sožalje. Ko sem stopil h kneževi postelji, mi je podal roko, poljubil me je in me imenoval svojega rešitelja, ker bi ga bil žolč, ki se mu je zlil iz jeze, ker so z njim v Zagrebu tako postopali, spravil pod zemljo, dočim se je zdaj zaradi mojega prijateljskega sprejema in postopanja razpršil in razgubil. Ta dan sem obiskal Nj. Svetlost še večkrat in sem vsakokrat poleg izjav hvaležnosti slišal, da mu je bolje. V sredo 14. junija okoli 10. ure se je mogel knez že peljati na sprehod. Najprej smo se peljali v Zalog, kjer se je pravkar izkrcala neka savska ladja, kar je kneza zelo zanimalo; dalje sem opo¬ zoril kneza, da se ne daleč od Zaloga izteka reka Ljubljanica v Savo, kar je knez želel videti. Toda zaradi baš tedaj pričetih priprav za zgradbo že¬ leznice se ni bilo mogoče peljati do Sostrega in celo peš je bilo zelo težko hoditi. Komaj smo se malo oddaljili, je začelo deževati in tako nam je bila vožnja po tej poti popolnoma onemogočena. Zato smo se odpeljali v tvornico za papir v Vevče (Josefsthal), kamor sem bil knežev prihod že prej naznanil. Gospodarji tvornice so bili poslopje od zunaj lepo okrasili in ko si je Nj. Svetlost vse ogledala, so mu izročili dva risa papirja. Po obedu sta prišla h knezu dva gospoda - bila sta, kakor sem čul, njegova dva advokata, — da ga spremita v Inomost — ki ju je bil pozval, da dvigneta tožbo zaradi nasilja v Zagrebu. Zvečer po 10. uri me je pozval knez k sebi. Ko sem prišel v kneževo sobo, sem našel tam ona dva gospoda advokata in Nj. Svetlost. Tedaj mi je rekel eden advokatov po nemško, da knez odide jutri v Inomost, da se mi zelo zahvaljuje za vse, kar sem storil za njegovo osebo, in da mi hoče dati majhen spomin. Nato me je knez nekolikokrat poljubil in mi je predal v škatlici iglo za na prša, z biseri. Po zelo prisrčnem slovesu sem odšel. Dne 15. junija okoli 5. ure zjutraj je prišel poštni voz, v katerega so se popeli knez in njegovo spremstvo; ko sem se nekolikokrat prisrčno poslo¬ vil, je knez odpotoval. Okoli 10. ure je odpotoval tudi Jovanovič, ki ga je sin, knez Mihajlo dal v Zagrebu svojemu očetu Milošu, da ga spremi v Rogaško Slatino, kjer je bival njegov gospodar knez Mihajlo. Te dogodke sem popisal od besede do besede sebi v spomin po pripovedovanju omenjenega sluge Miloša Obrcno- viča, kakor tudi svoje lastne doživljaje. Ljubljana, 16. junija 1848. Josef Karinger, s. r. 166 KRONIKA V teh spominih imamo torej dovolj natančne podatke o bivanju kneza Miloša v Ljubljani. Za¬ nimivo je, da Bleiweisove »Novice« nič ne vedo o tem nenavadnem posetu, pač pa je prinesla nemška »Laibacherzeitung« z dne 13. junija na prvi strani, kjer so bile uradne vesti pod naslovom ■»Illyrien«. o dohodu kneževem sledeče poročilo: »Ljubljana, 13. junija. Preteklo soboto, dne 10. t. m. je sem dospel okoli poldne knez Miloš Obre- novic Srbski (von Serbien) na poti iz Zagreba s spremstvom in se je nastanil v hotelu »Avstrijski dvor«, kjer so bili nastanjeni tudi mnogoštevilni hrvatski poslanci, ki so odšli odtod dalje v Inomost. Knez namerava nekaj dni tukaj ostati, ker se zdi, da mu v Ljubljani ugaja. Na večer njegovega prihoda mu je izkazala godba tukajšnje narodne garde svojo pozornost s tem, da mu je priredila serenado.« Tik nato pa sledi vest, da je dospel ta dan zjutraj ob 9. uri iz Zagreba ban Jelačič in da je še dopolne nadaljeval pot. Miloševa afera namreč še ni bila končana. Ko je Blaznavac uvidel, da Miloša ne bo nazaj, je z »ekspres pošto« hitel za njim v Ljubljano. Potoval je brez počitka vso noč in je drugi dan opoldne dospel v Ljubljano. Takoj je vprašal, kje se je knez nastanil, in je odšel naravnost k njemu; ko so Miloševi služabniki zagledali Blaznavca, so ga vprašali: »Je-li res, da so v Srbiji prijeli Vučiča?« »Tako se govori,« je odgovoril Blaznavac. »Baje je oblastim izročil neka pisma kneza Miloša.« Med tem razgovorom je izginil eden izmed slu¬ žabnikov v sobo, da javi Milošu Blaznavčev prihod. Ko je knez čul, da je Blaznavac tu, se je razsrdil. »Reci mu,« je rekel, »da ga pozdravljam, naj se varuje in naj nič ne govori, ker tu je čuden svet. Jaz nimam z njim kaj govoriti, nočem, da bi svet rekel, da zopet kaj intrigiramo.« Nato se je obrnil k svojemu tajniku Jovanoviču: »Poskrbi, Boga ti, da bo voz čimprej pripravljen za pot.« Medtem je bil namreč Miloš govoril z banom Jelačičem, ki je — kakor smo čuli — potoval preko L j ubij ane. M. S. Petrovič piše o tem srečanju sledeče: »Ker ga knez ni hotel sprejeti, je Blaznavac skušal poizvedeti važne stvari od služabnikov. Eden izmed njih mu je pripovedoval, da je ban Jelačič, ko se je peljal skozi Ljubljano, posetil kneza in se mu zahvalil, da se ni vrnil v Zagreb. Nato ga je prosil, naj pred ljubljanskim guver¬ nerjem pojasni vso zadevo o Gajevem izsiljevanju. Isti sluga je pravil Blaznavcu, kako je ban Mi¬ loša pred odhodom iz Zagreba poljubljal in se opravičeval, češ, da on ni ničesar proti Milošu zakrivil, da je Miloš sam kriv, ker je preveč zaupal Blaznavcu, ki ga je pozneje izdal, zaprl in povzročil, kar je Miloš pretrpel. Kapetan Plan- tach je vprašal Blaznavca: »Zakaj ne pustite pri miru tega ubogega starca, kaj ga preganjate?« »Ne preganjam ga jaz, ampak njegova dela,« je odgovoril Blaznavac in mu je potem natanko razložil, kdo in kakšen je po njegovem mnenju knez Miloš. Plantach je Blaznavcu pokazal ono štafeto, ki jo je dobil iz Zagreba, naj spravi Miloša nazaj. In res ga je hotel spraviti, je rekel, toda ljubljanski guverner, neki Milošev znanec iz Carigrada, mu je rekel, naj se ne drzne dotakniti se Miloša, ker Ljubljana ne spada pod področje hrvatskega bana. Ko je slišal, da so Miloševi služabniki po Ljub¬ ljani raztrobili, da je Gaj zahteval od kneza 27.000 gld., je rekel Blaznavac: »Zakaj Miloš ni tega povedal v Zagrebu javno pred vsem narodom?« Služabniki so mu odgovorili, da Miloš tega v Zagrebu ni mogel storiti, češ, da je moral podpisati protokol, kakor so mu ga predložili. Drugi dan po Blaznavčevem prihodu je Miloš zgodaj zjutraj odpotoval v Inomost in ni mogel niti počakati na svoje ljudi, Stojakoviča in Gavri- loviča, ki sta imela priti za njim. Tako se je bal novih Blaznavčevih spletk. Okoli 10. ure dopoldne je Blaznavac srečal v mestu poštni voz in v njem spoznal Berto, Milo¬ ševega slugo. Vprašal ga je, kam gre, in on mu je odgovoril, da gre v tisto gostilno, kjer je bil knez Miloš. Blaznavac je šel z njim in je spotoma zvedel, da je bil Berta v Trstu in da je nameraval iti v Carigrad, pa ni mogel, ker so Italijani Trst blo¬ kirali. Tako sta dospela v gostilno pri »Avstrijskem dvoru«, kamor je prišel tudi Stojakovič in vsi kneževi ljudje so začeli grditi Gaja. Zdi se, da se tudi Blaznavcu ni dobro godilo, ker se je pozneje govorilo, da je komaj ušel izpred samokresa nekega Miloševega služabnika. Zvesto spremstvo je hotelo maščevati svojega go¬ spodarja. Blaznavac je torej moral iz Ljubljane, ne da bi bil kaj opravil. Ob 12. uri je z »ekstra KRON K A 167 pošto« odpotoval proti Zagrebu, kamor je dospel drugi dan opoldne. Medtem pa je Miloš že potoval proti Inomostu. »Laibacherzeitung« je na kratko naznanila njegov odhod, češ, da je včeraj zjutraj 15. junija knez Miloš Obrenovič s spremstvom odpotoval v Ino- most. V Inomostu so se tiste dni vršile razne kon¬ ference in avdijence. Ne pozabimo, da se je med¬ tem vršil slovanski kongres v Pragi in da je prav na binkoštne praznike, ko je bival knez Miloš v Ljubljani, prišlo v Pragi do spopada med voja¬ štvom in praškim meščanstvom; kongres je bil razgnan in predčasno zaključen, Windischgratzovi topovi so bombardirali Prago, vojaška oblast je dobivala premoč nad narodi... Slovanske sanje so se razblinjale v nič. V tem času je dospel tudi ban Jelačič v Inomost, kjer je dvorna kamarila skušala izigrati narode in njih voditelje. Avdienca Jelačičeva se je vršila vpričo ogrskega vojnega ministra, da bi Madžari ne mogli reči, da dvor drži s Slovani. Po praških dogodkih so bili Slovani še bolj sumljivi kot pan¬ slavistični in revolucionarni elementi. Ban je torej imel težko stališče. Madžarski listi so zagnali krik, Gajeva afera je prestopila ozke meje ilirske do¬ movine in napolnila svet. Dne 23. junija javljajo vesti iz Zagreba, da je kurir od Jelačiča iz Ino- mosta dospel in prinesel ugodne vesti za Hrvate. Baje je zakrivil Gaj ves spor z Madžari; če pade on, se bodo razmere med obema narodoma izbolj¬ šale. Knez Miloš je dospel v Inomost, naznanil vso zadevo cesarju in cesar je ukazal preiskavo. Že 29. junija poroča »Laibacherzeitung« po »Ofen- Pesther Zeitung«, da je zloglasni (der beriichtigte) dr. Ljudevit Gaj »gefanglich eingezogen« in da hi ga bila njegova lastna stranka skoraj obesila. Kakor veste — piše ta list — je bil Miloš »Exfiirst« pod policijskim nadzorstvom in se je pogajal z Gajem. Gaj je zahteval 30.000 gld. nazadnje sta naredila za 10.000 gld. Knez je napravil znake na bankovce in je tako imel v rokah nepobiten dokaz proti Gaju. Proti Gaju se je vodila dolga in ob¬ širna preiskava. Med mnogimi drugimi pričami je bil na 8. seji preiskovalne komisije dne 20. julija zaslišan tudi Blaznavac. Potrdil je izjavo faktorja Gajeve tiskarne Teodorja Klausa, ki je bil izjavil, da je od Blaznavca prejel štiri bankovce po 1000 in enega za 100 gld., da mu jih je menjal. »Odkod ste dobili toliko denarja?« je vprašala komisija Blaznavca. »Tega me ne sme nihče vprašati in nisem niko¬ mur dolžan, da mu odgovorim,« je odgovoril Blaznavac. »Ali ste šli za knezom Milošem v Ljubljano?« je bilo drugo vprašanje. »Da,« je potrdil Blaznavac. »A z njim se nisem mogel sestati, samo z njegovimi ljudmi sem se razgovarjal. Drugi dan zgodaj je odšel knez v Inomost.« »In kaj je bil povod vašega potovanja v Ljub¬ ljano?« »Imel sem posebno zadevo s knezom Milošem, a ker se nisem mogel z njim sniti, sem se takoj vrnil v Zagreb.« Nato je komisija Blaznavcu prečitala izjavo kapetana Plantacha, kateremu je rekel Miloš, da je Blaznavac prišel v Ljubljano zaradi onih pismenih izjav, ki jih je dal Gaju. Blaznavac je imel namen doseči, da Miloš prekliče svoje izjave, češ, da mu jih je Gaj izsilil. »To ni res,« je rekel Blaznavac, »ako on trdi, da sem imel take namene, potem grdo laže, in tem bolj laže, ker ga nisem niti videl, kaj šele, da bi se bil z njim razgovarjal.« Ko je komisija izvršila svoje delo, je bil Gaj izročen sodišču zaradi prevare in izsiljevanja; ker pa ni bilo dovolj dokazov, je bil oproščen. Tako je prišla Ljubljana v čudno zvezo z Za¬ grebom in Beogradom ob času, ko se je prvič reševalo vprašanje našega političnega edinstva v Pragi na slovanskem kongresu in v Zagrebu na hrvatskem saboru. V Ljubljani se je prav za prav razvozlal vozel zagrebških spletk, ki so tako usodno obdale srb¬ skega kneza. Kakor praški kongres je tudi zagrebška afera odmevala po svetu. Odmevala pa je tudi v Mi¬ loševem življenju in se je poleg nje še dolgo spominjal tudi gostoljubne Ljubljane. 168 KRONIKA KO NAM JE STEKLA PRVA ŽELEZNICA JOŽE JENKO Za ustanovitelja naselbine Emone, na prostoru se¬ danjega mesta Ljubljane, imenuje zgodovina neustra¬ šenega junaka Jazona, ki je hotel pridobiti za se v bajni deželi Kolhidi ob vznožju Kavkaza zlato runo, ki ga je posedoval kralj Aetes. Spremljevalcem in Jazonu se je posrečilo ugrabiti poleg zlatega runa tudi še lepo kraljevo hčerko. S plenom so zbežali pred za¬ sledujočim jih in razjarjenim Aetesom po črnem morju v Donavo in odtod v Savo in Ljubljanico; ob bregu te so zgradili naselbino Emono. V pravljici o tem junaku in pogumni četi Argo¬ navtov, ki naj bi se zgodila v letu 1223. — imenuje se tudi leto 1228. — pred Kr. r., je torej toliko zgo¬ dovinske resnice, da so bile znane naše pokrajine že starim Grkom in da se je razvijal po naših rekah ladijski promet in je cvetela trgovina. Po hudih in dolgotrajnih bojih, ki so jih vodili rimski vojskovodja Julij Cezar in Oktavian ter pa¬ storka cesarja Oktaviana Avgusta Tiberij in Druz pri podjarmljenju ozemlja, kjer so se naselili pozneje naši predniki v letih 57 pr. Kr. tja do leta 14 po Kr., je postala Emona najvažnejša naselbina ob križišču cest, ki so vodile od vzhoda in juga v notranjost rim¬ ske države. To križišče ni bilo izbrano samo kot ugodna točka za razvoj trgovine, ampak je imelo predvsem velik in važen strategičen pomen. Iz močno utrjene Emone — ostanki rimskega zidu na Mirju — je vodila cesta proti Nauportu (Vrhnika) v Longaticum in dalje do Aquileje do osrčja rimskega cesarstva. V vzhodni smeri je tekla cesta proti Celei-i (Celje) in dalje v sredino Evrope skozi glavne postojanke: Savio-Fluvio (Črnuče), ad Quarto deesinum (pri Mengšu), ad Lublicanos (Lukovica) in Atrans (Tro¬ jane) . Velike važnosti je bila cesta iz Emone v Siscio (Si- sak), ki je bila speljana po naši Dolenjski do rimske postojanke v neposredni bližini današnje Višnje gore ter dalje skozi Trebnje, Novo mesto preko Krškega polja dalje ob Savi proti Balkanu. Brez dvoma je vodila tudi pot ob Ljubljanici in na desnem bregu Save, ki so jo uporabljali že Rimljani kot vlačilno stezo, po kateri so vlačili do otvoritve že¬ leznice ladje po Savi tja do Zaloga. V severo-zapadni smeri preko ljubeljskega in ko- krskega sedla je vezal savsko dolino z dravsko vsaj enostaven kolovoz. Na vseh teh in bodoče nastalih zvezah se je vršil živahen potniški in tovorni promet iz središča Evrope proti Jadranu, Levanti in Italiji. Trgovina in kupčija sta zavzemali z medsebojnim spoznavanjem narodov vedno večje dimenzije. Lahke, pogosto tudi bogato opremljene kočije z velikim in sijajnim spremstvom so tekale iz kraja v kraj; težko naložene vozove so spremljali vozniki, neprestano bodreč izmučeno ži¬ vino z oglušujočim pokanjem bičev. V začetku srednjega veka, ob preseljevanju na¬ rodov, je Emona strašno trpela; kajti ravno ta del Evrope je služil za vrata valovom prehajanja narodov iz vzhoda proti zapadu. Ko se je ljudstvo zopet umi¬ rilo in se stalno naselilo, se je zbudilo na rimskih razvalinah novo življenje. Mesta, ki so bila razdejana v teh burnih časih, so zopet oživela. Kdaj se je po¬ vzpela zopet Emona, ni točno znano. Zgodovinsko točno pa je, da je cvetela Lubigana — t. j. takratno slovensko ime — že v letu 1144. v živahnem trgovin¬ skem prometu. Radi ugodne kupčijske lege se je Ljub¬ ljana kmalu opomogla in z vseh strani so se vseljevali vanjo ne le samo trgovci, ampak tudi grajska go¬ spoda, ki je zapuščala svoje gradove in si sezidala palače na levem bregu Ljubljanice. V 16. in 17. stoletju se je povzpela Ljubljana tako daleč, da se je mogla kosati v trgovini z vsemi, južno Donave v avstrijski monarhiji ležečimi mesti, iz- vzemši Dunaj. V Italijo je razpošiljala Ljubljana železo, volno, žito in živino ter sprejemala od tam svilo, sukno, začimbe, južno sadje ter morske ribe. Isti predmeti so se razvažali proti sosedni Hrvaški ler se zamenjavali s kožuhovino, živino, medom itd. Zaradi tako ugodnega trgovinskega razvoja je na¬ stalo v Ljubljani pravo blagostanje. Zgodovinar Val¬ vasor pravi v XI. zvezku dobesedno tako-le: »Die Reichen belustigen sich auch mit den Schleckerbiss- lein. Die italienischen Schleckereien sind hieselbst in der Menge vorhanden, und kann man hier doppelte Sommerfriichte geniessen, welches in andere Lander ungevvohnt.«* Nato nadaljuje: »Und kann man also im Sommer auf einmal allerley Sorten Obst auf einer Tafel vorstellig machen, als Kirschen, Birn, Feigen, Aepfel, Amarellen, Pfirsing, Weintrauben.« V mo¬ gočnih stavbah in luksusni obleki se je zrcalilo ta¬ kratno bogastvo. Veliki, vsakoletni sejmi, ki so jih obiskovali trgovci vse Evrope, so prinašali mnogo denarja ter pospeševali napredek bele Ljubljane. Za prevoz potnikov, pisem in paketov so služili predvsem poštni vozovi. Poštna uprava je bila domala izključno v rokah države; le sem in tja se je posrečilo prevzeti prevoz žlahtnim rodbinam, ki so si pridobile s tem ogromna premoženja. * Bogataši so se razveseljevali tudi s sladkosnednostmi. Italijanske slaščice so tu v obilici, in se tu lahko uživa dvakrat poletno sadje, kar v drugih deželah ni mogoče. Tako lahko poleti postavimo na mizo naenkrat vsa¬ kršno vrsto sadja, kakor češnje, hruške, smokve, jabolka, amarele, breskve in grozdje. KRONIKA 169 Poštne proge so bile trojne, ki so se delile z ozirom na zveze v izredne, posebne in glavne poštne proge. V vrsto posebnih zvez so bile uvrščene skoro vse proge, ki so tekle iz Ljubljane proti Novemu mestu, Karlovcu, Trstu, Reki, Gorici, Celovcu itd. Med splošne poštne zveze so prištevali proge iz Reke in Trsta preko Ljubljane na Dunaj. Pisemska pošta je imela redne zveze. Manj ugodno je bilo za blagovni in potniški promet. Dolgo let si mogel potovati iz Ljubljane v Trst samo enkrat v tednu, šele pozneje, t. j. pred dobrimi sto leti so vpe¬ ljali za to smer dvakratno zvezo v tednu. Naravno je, da je bilo vsako potovanje s temi sredstvi dolgotrajno in utrudljivo. Vožnja z Dunaja v Trst je trajala pr¬ votno osem dni. šele pozneje, ko so uvedli tako zvano brzo pošto, si rabil za to pot tri dni ter plačal znesek 3 goldinarjev in 24 krajcarjev prevoznine. Sredi leta 1838. je začela pošta redno dvakrat voziti iz Ljub¬ ljane v Zagreb. Vožnja je trajala skoraj 24 ur. Poleg pisemske pošte, denarnih pošiljk in ovitkov so mogli uporabiti to zvezo hkrati samo trije potniki. Vsak je plačal 20 krajcarjev za prevoženo miljo, t. j. za 7 5 km. Potovanje s pošto je veljalo takrat za nekaj prav po¬ sebnega in imenitnega. Privoščiti so si mogli tak luksus samo premožnejši državljani. Tarifa se je ra¬ čunala po množini oz. številu postaj ter številu vpre- ženih konj. Poleg teh pristojbin so pobirali tudi neki dodatek za mazanje koles in pa za »mazanje« posti- ljona, ako si hotel srečno in brez zaprek dospeti do namenjenega kraja. Kako drage so bile vožnje s pošto, naj služi ta-le primer: Od Ljubljane do Novega mesta so šteli pet poštnih postaj ter je veljala prevoznina za eno osebo po vrednosti današnje valute nad 1000 Din. V tej dobi je bil postiljon velik gospod. Nosil je posebno uniformo. Poštni rog je bil strah in trepet ostalim voznikom. Vsi so se morali ogniti poštnemu vozu, kadar se je oglasil z njega postiljonov rog. Kdor tega ni storil, je plačal dva srebrna goldinarja kazni. Premožni državljani so potovali v lastnih kočijah: reven narod pa je pešačil po prašni in trdi cesti. Vsako potovanje pa je bilo nevarno, ker splošna var¬ nost ni bila bogve kako zajamčena. Poleg cestnega prometa so služile prevozu blaga in pozneje ljudi tudi naše reke. Za mesto Ljubljano sta prišli v poštev Sava in Ljubljanica. Plovba po Ljubljanici je bila radi mirnega toka lahka in prijetna. Neugodna in težavna pa je bila plovba radi deročega toka in mnogih nevarnih čeri in brzin po Savi. Take nevarnosti so prežale v ozki za¬ jedi od Zidanega mosta do Litije. V neposredni bli¬ žini postaje Hrastnik je oviral in oteževal plovbo Beli slap, kjer so morali po Savi navzgor dospeli tovor razložiti ter ga prenesti na ramenih ali pa na tovorni živini po ozki stezi ob prepadu v zopet za plovbo ugodno strugo, šele okoli leta 1777. so vsekali v živo skalo stezo ter jo razširili tako, da je bila dosti široka tudi za živinsko ladijsko vprego. Med današ¬ njima postajama Trbovlje in Zagorje je zadržaval prevoz Prusnički kanal ali jez, ki je pretil drznim čolnarjem s pogubo. Radi slapov, brzcev in pečin v strugi so morali najprej iste iztrebiti, razsekati in Poilnl roz Iz Varaždina v Zagreb. (Nar. starinar) zidati kanale ter prekope. Da so mogli vlačiti čolne in ladje proti gornjemu toku, so zgradili ob bregu vla- čilne steze, ki jih vidimo še danes na desnem bregu Save. Naložene ladje so vlekli po Savi navzgor prvotno le ljudje. Ti trpini so bili dostikrat zločinci, ki jih niso obsodili s smrtno kaznijo, ampak so bili kazno¬ vani z najhujšo kaznijo, da so morali vlačiti ladje. Pri normalnem in srednjem vodnem stanju je vleklo eno ladjo približno 30 mož; kadar so nastopile po¬ vodnji, pa so vpregli do 50 mož. šele pred 100 leti so začeli uporabljati živinsko vprego. Ladje so bile na¬ vezane na 80—120 sežnjev dolge vrvi, na katere je bilo vpreženih pri ugodnih plovbnih razmerah 7 do 8 parov volov. Na večjih strmcih, valovih in ne¬ ugodnih delih reke so rabili za prevoz enega ladij¬ skega vlaka do 24 parov živine. Pri tem težavnem in napornem delu je odmevalo v globoki zajedi in zarezi na obeh strmih stenah glasno prigovarjanje in navdu- ševanje voznikov-vlačilcev izmučeni živini. V tem delu gornjega teka globoko zajedene in ma- lahitno zelene Save sta gospodarili dve pristanišči. Prvo važno je bilo ono v Zidanem mostu. Tu so pre¬ kladali blago, namenjeno za posamezne kraje. Ob izlivu Ljubljanice v Savo je stalo drugo važno pri¬ stanišče Zalog, kjer so sezidali velika skladišča. Od tu so prepeljavali Seljani in Udmačani žito in vino na Breg — v ljubljansko pristanišče. — Vsa okolica imenovanih krajev se je preživljala z graditvijo ladij, z vrvarstvom ter nakladanjem in razkladanjem blaga. Prebivalce vasi Laze, Dolsko i. dr. imenujejo še danes »motrozarje«. Menim, da se jih je prijelo to ime radi njihove zaposlitve pri plovitbi. Naprave v Zalogu so bile nekako prednje pristanišče mesta Ljubljane. Ves rečni promet je vodil in nadziral vrhovni urad za rečno plovbo, še neocarinjeno blago na meji se je carinilo ob Ljubljanici na Bregu. Blago, ki je bilo namenjeno proti Trstu in Gorici, so odvažali vrli Vrh¬ ničani in Logačani po cesarski cesti, med tem ko je bila Ljubljanica med Ljubljano in Vrhniko glavna prometna vez. Ker so bile vozne cene za prevoz s poštnimi vozovi zelo visoke, so se odločili prevažati blago in potnike s poštnimi ladjami. To novo vpeljano prometno sred¬ stvo je koristilo predvsem revnemu sloju. Prevoznine so bile v resnici nizke. Tarifa v smeri toka je bila polovico manjša kakor za vožnje v obratni smeri. Za 170 KRONIKA prevoz od Zaloga do Zagreba si moral plačati 54 kraj¬ carjev, do Siska dva goldinarja. Na povratku je stala vožnja od Zagreba dva goldinarja, od Siska pa 2 gol¬ dinarja 24 krajcarjev. S primerjanjem tarif s pošt¬ nim vozom in poštno ladjo ugotovimo, da bi stala vožnja s poštno ladjo iz Ljubljane do Novega mesta en goldinar, prevoz s poštnim vozom za isto razdaljo pa 9 krat toliko. Povsem umevno je, da s temi promet¬ nimi sredstvi pri tej polževi hitrosti nisi mogel daleč priti. Do Zagreba je rabila ladja tri dni, do Siska celo pet. Po preteku dveh tednov si se srečno vrnil iz Siska zopet v Zalog. Iz prednjih izvajanj je jasno, da so bila potovanja naših prednikov smela in utrudljiva. Po slabih in prašnih cestah so se vlekla kolesa v dolge in ne¬ skončne dneve, preden si dosegel zaželeni cilj. Vsem tem neugodnostim in težavam je napravila konec železnica. Zamisel mnogih znamenitih fizikov in mehanikov XVIII. stoletja, da bi se uporabila parna sila za pogon vozil, se je posrečila genial¬ nemu Angležu Stephensonu, ko je leta 1825. zgradil prvo tako lokomotivo. Kmalu nato, ko je stekla prva železnica v Evropi od Liverpoola do Man¬ chestra, so hitele vse države na evropski celini z gra¬ ditvijo istih. Prva, po železnih tračnicah tekoča želez¬ nica je bila v letih 1825.—1827. zgrajena proga Linz— Budjevice, kjer so vzdrževali promet s konji. Po otvoritvi prve adhezijske železnice v Evropi je gradila Avstrija najprej Severno železnico in kmalu nato so se vršili deloma že v letu 1835. in naslednje leto raz¬ govori med Dunajem in Trstom glede železniške zveze, ki naj bi šla preko bivše štajerske in Kranjske mimo obeh glavnih provincialnih mest Gradca in Ljub¬ ljane. V ta namen so se ustanovili razen v prej na¬ vedenih mestih tudi v Trstu provizorični železniški komiteji, ki so bili med seboj v stalnih stikih in raz¬ govorih tudi glede eventualne financielne pomoči pri gradbi železnice, že v letu 1837. so se vršile pri¬ prave v tehničnem in finančnem oziru glede renta¬ bilnosti proge Miirzzuschiag—Ljubljana—Trst. Polo¬ vico stroškov, ki pa niso smeli prekoračiti vsote 100.000 goldinarjev, je bil pripravljen kriti dunajski industrijalec pl. Sina, ki je imel namen ustanoviti akcijsko družbo, s pomočjo katere bi se gradila toliko zaželena proga. Priprave in preizkušnje na terenu je delala tudi vojaška oblast, ki je imela velik interes na gradbi iz strategičnih ozirov ter razposlala več častnikov in cele čete saperjev in minerjev v sloven¬ ske pokrajine, predvsem na Kras. Mesto Ljubljana je imelo predvsem interes, da se zgradi železnica v nje¬ govi neposredni bližini in občinski svet ljubljanski ni bil posredno prizadet, ko sta obstojali glede podaljša¬ nja železniške proge od Celja proti Ljubljani dve va- rijanti. Prva je bila črta, speljana po zgornji dolini Savinje preko Tuhinjske doline na Kamnik; druga pa ob strugah Savinje in Save. Še preden je bila izročena proga Gradec-Celje javnemu prometu dne 2. VI. 1846, je padla definitivna odločitev za drugo varianto. Kolik interes so imeli ljubljanski trgovci, bogataši in drugi pridobitni krogi na tem, da bo tekla železnica v neposredni bližini mesta, dokazuje seja, ki se je vršila dne 27. aprila 1838 na magistratu. V tej seji so podpisali meščani skupno obligacijo za 1,000.000 gold. Med temi so se zavezali za 105.000 vitez Lichtenberg; za 170.000 rodbina Heimann in 100.000 bratje Hei- mann; za 60.000 Seemann in drug; za 50.000 Janez Galle, Andrej Malič, Jože Seunig, Martinčič; za 40.000 Vincenc Nehart; za 25.000 Jože Seunig za sina, Mihael Smole, Ferd. Schmidt, Matevž Klobus in S. Florentič: za 20.000 Maibe in Jakob C. Mayer; za 30.000 dr. Fr. Rus; za 10.000 vitez pl. Wurzbach in nekateri drugi za manjše zneske. Vendar teh obligacij ni bilo treba plačati, ker je finansirala vse izdatke država sama in tako je bila vsa proga last države; železnica je bila državna ter je prešla šele 1. 1858., ko je preživljala država težko finančno krizo, v last Južne železnice, t. j. francoske delniške družbe. Dvotirna proga Dunaj—Trst, kolikor je leži od Št. lija do Rakeka, t. j. na teritoriju kraljevine Jugo¬ slavije, se je gradila v treh etapah. Na slovenskem ozemlju je bila najprej otvorjena dne 2. VI. 1846 proga Gradec—Celje, druga perioda obsega gradnjo proge Celje—Ljubljana, tretji del Ljubljana—Trst je bil predan javnemu prometu dne 28. VI. 1857. Nas zanima danes srednji del te prometne žile, ki teče od Celja proti slovenski stolni Ljubljani. Obiščiva vsaj nekaj medpotnih selišč še v dobi, ko po teh dolinah še ni hropel železniški stroj. Ko zapuščaš mesto Celje, ta prijazni raj spodnje sloven¬ ske štajerske, se ti smehljajo ljubki griči in vesele doline v spremstvu igrave Savinje. Komaj da malo zasanjaš, te pozdravi že Rimljanom znano kopa¬ lišče Laško s svojo domalega najstarejšo cerkvijo v Sloveniji. Toda nimava časa in hiteti morava. Le mi¬ mogrede pomahajva v pozdrav Sv. Marjeti in odnesiva miselno sliko romantičnih Rimskih toplic na pot. Dolina nemirne Savinje se vedno bolj in bolj zožuje tako, da ji branijo skale in čeri prosto in svobodno pot. že sva v Zidanem mostu! Veličasten je pogled na to gnezdo lastavičjih hišic, ki dremljejo na strmih pobočjih. Prijetna čuvstva se porajajo prijatelju na¬ rave pri opazovanju harmonije dolomitnega masiva z romantično okolico z globoko vrezano strugo sma- ragdno-zelene Save. K tej interesantni prirodni sliki se prilagoduje tudi zgodovinska podoba te okolice. Na visokih skalnatih rebrih je gospodarila nad vso do- KRONIKA 171 lino že v srednjem veku trdnjava Klausenstein, ki jo je sežidal babenberški vojvoda Leopold VI. Ta go¬ spodar je dal graditi na istem mestu, kjer je stal nekdaj rimski most, nov most preko Save in Savinje že v letih 1222.—1224. V bojih s celjskimi grofi in cesarjem Friderikom III. je bil most v XV. stoletju porušen. Toda kot neobhodno prometno zvezo so ga ponovno postavili. Zadnji sledovi tega mosta so zgi¬ nili šele pri gradnji železnice v letu 1847. Zidani most, zgrajen v letu 1826. samo preko Savinje, je dal ime sedanji postaji. Na desnem bregu Save, nasproti kraju, kjer se objameta sestri reki, sameva griček, na katerem je baje Primož Trubar oznanjeval svoje versko prepri¬ čanje. V ostrem ovinku vodi dvotirna železnica v za- padni smeri do postaje Save v ozkem in globokem koritu, zapetem na obeh straneh z visokimi skalna¬ timi stenami. Tam, kjer je odmevala pesem naših splavarjev, odjeka zdaj pošasten ropot po dolini hi¬ tečih vlakov. Mimo treh, s premogom bogatih postaj osvaja železni konj svojo pot. Na Zagorje ne smemo pozabiti! V neposredni bližini leži Medijski grad. nekdaj last očeta našega zgodovinopisca I. V. Valva¬ sorja, kjer je preživel svoja otroška leta. V Medijskih toplicah, ki so prav blizu grada, stoji marmornat obe¬ lisk kot prvi spomenik velikemu možu. Po skoro de¬ setminutni vožnji v najbolj stisnenem koritu se svet že odpre. Drzno hiti vlak mimo prijazne, ob vznožju Sitarjevca ležeče Litije. Tu so baje že Rimljani kopali rudo. Litija je bila za rečne plovbe važno prista¬ nišče. Poleg cvetoče vrvarske obrti so se domačini pečali z graditvijo savskih ladij. V okolici domi¬ nira grad Vagensberg (429 m), nekdanja last I. V. Valvasorja. Tako smo prešli najbolj romantično pot, vsekano tako rekoč v živo skalo. Mimo zgodovinskih Vač, ponosnega gradu Poganek, pod vznožjem pri¬ jaznih gričev, okrašenih z belimi cerkvicami, ki jo ves čas spremlja bistra Sava, dospemo na Ljubljansko polje, kjer se nam odpre veličastna panorama s Kamniškimi in Julijskimi Alpami v ozadju. Od sive pečine utrujene oči se povesijo ter najdejo miru v pri¬ jetnem zelenju. Pozdravljen, ti varuh naše prestolice, naš grad, pozdravljena Ljubljana, ti beli cvet sloven¬ skih mest! Gradba proge Celje—Ljubljana je bila podeljena med podjetnike, katerim so bili določeni in dodeljeni posamezni odseki. Severno od Zidanega mosta je vodil vsa dela podjetnik Ivan Picco, v smeri Ljubljane pa je bilo nadzorstvo graditve poverjeno višjemu inže- nerju Ferdinandu Hoffmanu. Temu je bil podrejen podjetnik Anton Buttazoni, po smrti tega pa Jože Ivan Turk, doma iz Trsta. Med delavci je bilo vobče mnogo Italijanov. Med temi in domačini težaki je prišlo dostikrat do prepirov in pretepov, posebno še iz razloga, ker so bili prepričani, da italijanski de¬ lavci vohunijo v korist tuje države. Tudi državni uradi so sumili, da so ti delavci večinoma vohuni. Podjetnika sta plačevala navadnemu delavcu-saperju po 30—33 krajcarjev, minerju pa 36 krajcarjev mezde v konvalutni valuti. Vozniki z dvovprežnim vozom so zaslužili dnevno 2 gold. 30 — 2 gold. 40 krajcarjev. Z delom so počeli ob 5. uri ter je trajalo s pavzo med 11. in 13. uro celih 14 ur. PostU|on v uniformi. (Zg. slov. ui. Dr. Mal.) Za zidavo postajnega poslopja, za polaganje tirnih naprav ter za postavitev skladišč klančine, kurilnice in remize je rabila železniška uprava prostor v dolžini 800 sežnjev, t. j. 1 km in 530 metrov. Nadzorstvo nad gradnjo je vodil inž. Ferd. Hoffmann, ki je imel svojo pisarno v Klečah pri Dolu. Podjetnika, ki sta pre¬ vzela vse delo, sta se zvala Benjamin Pichler in Jože Stare. Potrebni svet so morali odstopiti prebivalci predmestja Sv. Petra n. pr. Jože Mayr št. 1, Jerica Jerič št. 84, Val. Dežman št. 16, Ana Jevnikar št. 96, Ivan Mihelčič št. 76, Leonhard Mrak, Kap. predmestje št. 39, Blaž Kušer št. 119, Simon in Marija Svetina št. 73, Ivan šegatin št. 104, Florijan Finker, Kapu¬ cinsko predmestje št. 10, Longin Blumauer št. 17, Jože Santel, mesto št. 279, Primož Grad št. 99, Matija Dimnik št. 43, Franc Dolinar št. 44. Janez Urbas št. 89, Jurij Plevnik št. 64 in Gašper Kanduč št. 112. Drugi posestniki so morali oddati na tem prostoru, »Dolge njive« imenovanem, skednje, kozolce, čebel¬ njake ter prepustiti svet v okolici za deponiranje orodja in gradbenega materiala. Tudi nekoliko hišic 172 KRON K A so morali odnesti. Svoje rodne domove so morali za¬ pustiti: Flor. Fischer, Blaž Kušar in Ivan šegatin. Za ocenjevanje gradbenim sekcijam prepuščenega sveta je bila določena za okolico Ljubljane posebna komi¬ sija, obstoječa iz adjunkta dr. Kaiserja pl. Trautern in katastralnega inšpektorja Rautnerja Jožeta. Toda pri merjenju in tudi ocenjevanju so se morale vršiti ne¬ pravilnosti. Tudi odškodnine se niso plačevale, tako, da so se prizadeti postavili po robu in zabranili na¬ daljevati delo. To napeto razmerje je zagladil mestni magistrat. Sklical je posestnike, sestavil ž njimi pro¬ tokol, v katerem so se izjavili posamezniki, da rade- volje prepuščajo gradbeni sekciji v vsakem oziru prosto roko, če se bo svet vestno ocenil in pravilno odmeril, če bodo v najkrajšem času prejeli primerno odškodnino, sicer naj se plačajo 4% zamudne obresti. Za uravnan je ploskve, na kateri je stalo postajno območje, so rabili ogromno maso nasipnega ma¬ teriala. Vendar je delo dosti hitro napredovalo. Bleiweisove Novice prinašajo v listu 28. z dne 12. aprila 1848 to-le beležko: »Pretečena sobota je bila Ljubljančanom imeniten dan. V gledišu pervikrat po veliko, veliko letih slovenska vesela igra — v kolodvoru železnice pa veselica delavcev, ki so vnanje zidovje poglavitnega pohištva dokončali.« To notico sem podal dobesedno, ker sem prejel z Dunaja po¬ ročilo, da se je gradilo postajno poslopje šele v letih 1850.—1852. Zgradba sama je stala 412.619 forintov ter je imela skoro isto fasado kakor danes. Samo nekaj prizidkov na vzhodni in zapadni strani je danes več. Na strehi je stal prvotno lesen zvonik z uro. Po¬ slopja te velikosti so bila zgradbe druge vrste ter so bila podobna, oziroma enaka onim v Celju in Zida¬ nem mostu. Za one čase so bile take zgradbe »veli- čanska, kot kakega kneza poslopje«. Kje so stala skladišča, remiza za potniške vozove in kurilnica, nam pokaže zadevni načrt. Na južnem koncu so nehali tiri ob bivši Dunajski cesti. Nasproti postajnemu poslopju je stala kurilnica, kjer je bilo prostora za 15 lokomotiv. Tudi delavnico-podružnico smo imeli. Ta je služila za popravljanje lokomotiv in žel. vago¬ nov, za kar so uporabljali 24 raznih strojev. Posebnost takratnega kolodvora je bila ta, da sta bila prva dva tira, ki sta tekla ob zidu postajnega poslopja, v dol¬ žini 47 sežnjev, t. j. ca 90 metrov, popolnoma pokrita. Sedanjega pokritega perona takrat še ni bilo. Silno počasi pa so napredovala dela na progi, pred¬ vsem v soteski od Zidanega mosta do Save. Tudi mo¬ stovi so delali hude ovire. Takratne oblasti so skoro obupale, da železnica še leta 1849. ne bo stekla. Zato je izdalo ministrstvo javnih del nalog, da se pospeši delo z vsemi sredstvi, tako da bo železnica okoli avgusta predana javnemu prometu. Ta nalog je pospešil vse delo in številka 24 »Novic« piše za¬ devno: »Druga imenitna prigodba tega dneva (18. ju¬ nija 1849) je bila, da se je popoldne ob treh pervi¬ krat po železni cesti iz Celja v Ljubljano pripeljal hlapon (Lokomotiv), kterimu kmetje luka matija pravijo. Brez vse spotike se je pripeljal, lično oven¬ čan v 4 in pol urah iz Celja. Drugo pot pa bo lahko v treh urah prišel, ker ne bo imel po poti nič pre¬ iskati kakor zdej, ko je bila preiskušnja.« Naravno je, da se je nabrala ob tej priliki ogromna množica domačinov in okoličanov na kolodvoru. Takratna dr¬ žavna policijska direkcija v Ljubljani je zaprosila magistrat pomoči za vzdrževanje reda. Med tem časom se je izgotavljala notranjost postaj¬ nega poslopja. V čakalnici so imeli posvetovanje radi nadaljevanja trasiranja proge v smeri proti Trstu. Konec meseca avgusta so se oddali v najem prostori kolodvorske restavracije. Boj za gostilno se je bil med Mariborčanom, zakupnikom gostilne in kavarne »Zur Stadt Wien«, Humrom Josipom in posestnikom-gostil- ničarjem »pri Zvoncu« v Ljubljani Andrejem Nen- nigom. Zadnji je postal na priporočilo ljubljanskega magistrata in načelnika okrožne oblasti Ludvika pl. Mac-Nevena o Kelly prvi zakupnik kolodvorskih go¬ stilniških prostorov. Mestni magistrat je imel polne roke dela. Posredoval je pri prošnjah domačinov in v Ljubljani stanujočih kapitulantov, t. j. odsluženih vo¬ jakov za sprejem v službo. Hkrati je predložilo take vloge 80 prosilcev, ki bi radi našli eksistenco v želez¬ niški službi in pri nadziranju brzojavne proge. Ta je stopila prvikrat v funkcijo med Dunajem—Gradcem —Celjem in Ljubljano dne 31.1.1849. Druga brzo¬ javna zveza za naše kraje in s podaljškom v Trst je KRONIKA 173 bila gotova šele v decembru 1. 1855. Ljubljanski brzo¬ javni urad je imel svoje prostore v hiši današnjega trgovca Preloga Karla na Dvorskem trgu. Radi pri¬ hoda mnogih železničarskih rodbin je dobila občina tudi nalog, da preskrbi tem tujcem primerna in cenena stanovanja v neposredni bližini kolodvora. Določila se je enotna letna najemnina v znesku 70—80 gold. za stanovanje, obstoječe iz sobe, kabineta, kuhinje in drvarnice. Še pred otvoritvijo železnice Celje - Ljubljana je izdalo državno policijsko ravnateljstvo mnogo odredb za ohranitev reda in mira v kolodvorskem okolišu. Skrbelo je, da se vzdrži zveza med mestom in postajo po izvoščkih in priobčilo sledeči razglas v nemškem in slovenskem jeziku: »Za veči složnost po železnici popotujočih so najemni vozovi napravljeni, kteri so s številkami na vsaki strani in zadej zaznamovani. Ti bodo o pravim času na odkazanim mestu stali in sicer, de bodo po popotnike, kteri pridejo, h kolo¬ dvoru hodili, in de bodo popotnike, kteri se odpeljejo, tje vozili, eni na placu pred mestno hišo, eni pa na Kapucinskem prostorju (t. j. pred današnjo kavarno Evropo. Op. pisca.). Popotni se imajo od kolodvora in tje po veliki cesti voziti (Tyrševa cesta. Op. p.); s praznimi vozovi se zna pa pot tudi po blatni vasi storiti (Kolodvorska ulica, op. pisca). Hitro voziti in druge vozove zadi pušati ni pripu- ščeno in kočjaži se imajo na tanjko verste deržati, ktera njih zadene. De se vsim napotkam in mogoči nesreči v okom pride, imajo vozovi na levo eden družim se vgibati. Kočjažam se priljudno obnašanje priporoči. Za eno vožnjo od kolodvora v mesto, in ravno tako iz mesta h kolodvoru je 40 krajcarjev plačati, in sicer brez razločka, ali se en človek ali štirje peljejo. Na¬ vadna popotna roba je tudi vmes zarajtana. Ta vožna tarifa ima za vsako uro, vreme in letni čas veljati.« (Mestni mag. arhiv F 39/6122.) Na kolodvoru je uradoval oddelek policije, ki je skrbel za red in varnost ter revidiral potne liste pot¬ nikov. Po burnem in revolucionarnem letu 1848. je uvedlo ministrstvo notranjih zadev splošno obvezne potne liste tudi v notranjosti države. Ta odredba je Glavni kolodvor v L|ubl|anl 1.1860. trajala do leta 1857. Za potovanje do treh dni so veljale prepustnice brez kolekov. Agende policijskega urada je vršil konceptni pripravnik Rajmund Vidic, katerega sta zamenjavala kanclista Rehar in Potočnik. Istočasno so se začele priprave za otvoritev, štev. 36. »Novic« z dne 5. novembra 1849 piše: »Po želez¬ nici je živo gibanje. Vsak dan se že vozijo vozovi sem- tertje iz Celja v Ljubljano in iz Ljubljane v Celje, toda vožnja še ni za plačilo odperta. G. minister Bruck je predvčerajšnjim drž. predoblasti v Ljubljani pisal, da bo prva vožnja v nedeljo 16. dan t. m. in de naj se začetek prve vesolne vožnje kakor drugod tudi v Ljubljani z veliko častjo obhajala.« Notranje ministr¬ stvo je votiralo za ta namen 3000 goldinarjev. Prvotno je bilo odločeno, da se udeleži otvoritve mladi cesar v spremstvu ministrskega predsednika kneza pl. Schwarzenberg-a, notr. min. dr. Bacha, ministra za javna dela in trgovino plem. Brucka ter vojnega mi¬ nistra generala Gyulay-a. Cesar s spremstvom se je nameraval peljati tudi v Trst, kjer naj bi ga pozdra¬ vil papež Pij IX. Toda cesar je obolel ter odredil za namestnika nadvojvodo Albrehta. Isto ministrstvo je odredilo, da se udeleži otvoritve čim večje število po¬ svetnih in duhovnih dostojanstvenikov. Izmed teh se je odpeljalo v jutru na dan otvoritve 50 uglednih Ljubljančanov s posebnim vlakom v štirih vozovih do Celja pod vodstvom dvornega svetnika grofa Hoh- enwart-a, kjer so pozdravili cesarjevega namestnika nadvojvodo, ki je prispel s posebnim vlakom v sprem¬ stvu 250 Dunajčanov in Gradčanov v Celje okoli pol¬ dneva. Prišel je dan, tako pomemben za vso Slovenijo, za našo slovensko prestolico, dan 16. septembra T849, ko je bila predana proga Celje - Ljubljana sploš¬ nemu javnemu prometu. Nova doba se je začela, ki pa je prinesla, prav posebno slovenskemu narodu, mnogo bojev za nacionalne pravice. Nemštvo si je postavilo nov in mogočen steber pri zidanju mostu »Der Drang nach Osten«. (Dalje prihodnjič) 174 KRON K A K ZGODOVINI ZVONARSTVA V LJUBLJANI MAKS SAMASSA Neposredni povod za ta kratki zgodovinski pre¬ gled je dala opustitev nekdanje Samassajeve zvonarne na Karlovši cesti št. 1. Jeseni leta 1932. so sedanji lastniki, »Strojne tovarne in livarne« preložili vse podjetje v nekdanje Žabkar j eve to¬ varne na Tyrševi cesti. Poslopje zvonarne, kakršno stoji še danes na Karlovški cesti št. 1, je sezidal 1, 1792. Jakob Samassa. Služilo je torej celih 140 let svojemu namenu, in zdi se mi pač upravičeno, če je dala opustitev povod zapisati zgodovino te zvonarne in ž njo tudi zgodovino rodbine, ki je več generacij v njej delovala. Glede na dejstvo, da je starejšo zgodovino zvonarstva na Kranjskem že izčrpno obravnaval župnik I. Sašelj v »Zgodo¬ vinskem zborniku«, t. j. prilogi Ljubljanskega župnijskega lista, in sicer v letnikih 1889—1895 pod naslovom »Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov na Kranjskem«, potem v letnikih 1912 do 1916 v »Carnioli«, in da je sestavil poleg tega kronološki seznam vseh zvonarjev na Kranjskem od 14. stoletja dalje — odpade torej samo' po sebi ponavljanje in upravičuje omejitev na rodbino Samassa, zadnjo stalno naseljeno zvonarsko rod¬ bino na Kranjskem. Pripomniti pa je izpočetka treba, da spada med posebne značilnosti zvonarske obrti, da se, kakor nobena druga, ponavadi deduje skozi več generacij od rodbine do rodbine. Tako je bila tvrdka Samassa v tem smislu znana širom dežele, bila je sploh najstarejša v prejšnji monar¬ hiji, vendar pa imajo v Nemčiji še veliko sta¬ rejše. To se razlaga po eni strani z veliko ljubeznijo do te poetične umetne obrti, ki se je podedovala od očeta na sina, po drugi strani pa z velikim zakri¬ vanjem skrivnosti, s katerim so vedno varovali svoje delo. Vsaka zvonarna ima svojo tradicijo, bodisi glede uporabljenega materiala, bodisi glede načina v izdelovanju. V industriji so se marsikdaj posmehovali tem skrivnostnim skrivanjem, dejstvo pa je, da so v povojnem času kakor gobe zrasle zvonarne pona¬ vadi ustvarile le manj vredna dela, kar dokazuje, da brez tradicije pač ne gre in da teorija sama vsega ne opravi. Sledeči zapiski pohajajo po večini iz dobro ure¬ jenega Samassa j evega družinskega arhiva, pone¬ kod tudi iz mestnega in drugih arhivov, katere je uporabil domači zgodovinar Peter pl. Radics, ko je spisal obširno zgodovino rodbin. Deloma pa je nekaj povzeto iz ustnega izročila. Za uvod v zgo¬ dovino Samassa j evih je neobhodno potrebno, da omenim njih neposredne prednike. To je Caspar Franchi, ki je bil od 1.1687.—1733. zvonar v Ljub¬ ljani in je tu v visoki starosti 1. 1733. tudi umrl. Njegovo naj večje delo je bil veliki zvon v ljub¬ ljanski stolnici, ki ga je daroval plemič Peter Anton Codelli 1. 1706. in ki ga ni zadela vojna rekvizicija in ki še danes doni iz svojega stolpa. Zaradi visoke starosti je poklical v oporo Franchi 1. 1729. svojega sorodnika Jožefa Samasso iz kraja Forni Avoltri. Forni Avoltri so ladinska naselbina v severni Benečiji, tik ob koroški in tirolski meji ter leže ob vznožju Hochweissensteina (Monte Paralba). Še nedavno je bil tam neki Samassa župan. Ena veja rodbine se je izselila v 18. stoletju na Ogrsko, iz katere je izšel tudi tam zelo ugledni kardinal Jožef Samassa, knezonadškof erlauški, ki je izposloval za svojo rodbino dedno plemstvo na podlagi dejstva, da je pripadala rodbina Samassa- jevih ladinskemu praplemstvu. Druga veja pa se je menda izselila na Bavarsko, obenem z Jaco- miniji, s katerimi so si bili v sorodu, in na katere naletimo tam kot zvonarje, zakaj veliki spomenik kralja Ludovika I. pred stolnico v mestu Passau je tudi vlil neki Samassa. Ime nekega plemiča Jacominija pa je ovekovečeno na znanem mestu v Gradcu. Ta Jožef Samassa je torej prvi tega imena, ki je prišel okoli 1. 1729. v Ljubljano, zakaj 1. 1730. nahajamo že napis v zvonu: »Opus Gaspari Fran¬ chi Labacci 1730. J. S.«, ki brez dvoma kaže na njegovo sodelovanje. Po smrti Franchi j a je prevzel zvonarno in že leta 1734. ga najdemo kot župana ljubljanskega. V tem letu se je tudi poročil z Ljubljančanko Virginijo Steyerer. Toda že 1. 1740. je umrl. Pokopali so ga pri frančiškanih (poznejše licealno poslopje na Vodnikovem trgu), kar je veljalo za posebno čast, saj so tam pokopavali samo plemstvo in patricijstvo. Njegov naslednik je postal njegov sin Anton, rojen 1.1701. še v Fornih Avoltrih, ki je postal 1. 1742. meščan ljubljanski, pa je tudi kmalu umrl (1. 1749.). Njemu je sledil njegov bratranec KRONIKA 175 Josip mlajši, katerega je poklical Josip starejši in mu izdal učno pismo, čigar original je bil 1.1841. darovan deželnemu muzeju. L. 1750. je postal tudi Josip mlajši meščan ljubljanski, umrl pa je že 1.1751. in so ga prav tako pokopali pri frančiškanih. Ta zgodnja smrt bi postala lahko nevarna za rod¬ bino Samassajevih, ker je bil pravi naslednik Johann Jakob, rojen 1. 1744. v Fornih Avoltrih, sin 1. 1749. umrlega Antona S. še otrok, in so se tudi drugi zvonarji ukvarjali s to obrtjo. Bili so to Luka Dimiz, Zacharia Beidt, Benedict Huetterer, Johann Putz in Franc Burkhardt, ki pa so vsi delali le nekaj let. Mati Johanna Jacoba, vdova Antona S., ki je prišla 1. 1752. v Ljubljano, se je v drugem zakonu poročila s trgovcem Leonhardom Dicorono in je poslala svojega sina s 15. leti učit se v Graz. Po dovršenem učenju je šel, kakor je bil to običaj, na popotovanje in je delal tri leta po vrsti v zvonarnah v Passauu, Straubingu, Miin- chnu, Salzburgu, Brixnu in Boznu. L. 1767. se je vrnil s popotovanja, poročil se je z vdovo celj¬ skega zvonarja Boltežarja Tadeja Schneiderja in je še isto leto prevzel zvonarno na Karlovši cesti štev. 1, ki je ostala odslej nepretrgoma do 1. 1909. v posesti rodbine. L. 1767. so smatrali za ustanovno leto tvrdke, čeprav so delovali pred tem v Ljub¬ ljani že trije Samassajevi. Iz 1. 1767. pohajajo tudi poslovne knjige zvonov, ki so ohranjene še današ¬ nji dan. Ta posest, imenovana »vor dem Alten- markter Tor«, kakor je napisano v listinah, je bila preje v rokah zvonarjev Luke Dimiza in Benedikta Huettererja, medtem ko je stala zvonarna Gašperja Franchija in Jožefa, Antona in zopet Jožefa Sa- masse še na Karlovši cesti št. 15. Johann J a c o b Samassa pa ni bil samo zvonar, ampak tudi mehanik in izumitelj, sploh genialno darovit in izredno mnogostranski, s čimer si je znal pridobiti kmalu kaj ugledno stališče med pomembnimi možmi tedanje Ljubljane. Zla¬ sti ga je posebno cenil in prijateljsko podpiral njegov slavni sodobnik Žiga baron Zois, živahno zvezan pa je bil tudi z arhitektom in hidraulikom p. Gabrijelom Gruberjem, ki je zgradil Gruberjev prekop. Poleg veliko zvonov je izdelal tudi veliko gasilnih brizgalen, opremil je rudnik v Idriji s stroji, ki so bili potrebni za kopanje rude in za dviganje vode, vlival pa je tudi topove, med temi dva za meščanski lovski zbor v Ljubljani, kate¬ remu je načeloval kot kapitan. Tu naj pripomnim, da je bila z zvonarsko obrtjo že od nekdaj zvezana tudi izdelava gasilnih brizgalnic in topov, odtod tudi oficielno ime »biirgerlicher Stuck- u. Glocken- Jakob Samassa Vincenc Samassa giesser«. Na vsak način se je posrečilo njegovi sposobnosti prav kmalu potolči vso konkurenco, zakaj že po nekaj letih je bil on edini zvonar na Kranjskem. Zvonarno na Karlovški cesti je postavil 1. 1792. prav takšno, kakor stoji še dandanes. Zna¬ čilno za njegovo daljnovidnost je, da jo je postavil v tako velikem izmeru, da je zadoščala za naj večjo letno produkcijo prav do svetovne vojne. Isto leto je dal sezidati tudi rodbinsko grobnico pri sv. Krištofu, kjer počivajo vsi Samassajevi do današ¬ njega dne. Prav kakor v poslovnem življenju si je znal tudi v socialnem pogledu priboriti ugledno stališče v ljubljanski družbi; bil je celih 20 let višji strelski mojster družbe »Rohrschiitzov« (nje¬ gova slika in tarča, ki jo je on poklonil, visita še danes na Strelišču). Zelo priljubljen je bil tudi kot član Filharmonične družbe. Njegov sin in naslednik Vincenc S. je imel smolo, da je prišel ravno v francosko dobo, v kateri je bilo poteptano vse trgovsko življenje in so slehernega trli preveliki davki. Iz poslovnih knjig tega časa je razvidno, kako težko je bilo vzdržati z delom, in zaradi tega je odveč, ponavljati popis njegovega trgovskega delovanja. Tudi on je bil, kakor njegov oče, član strelske družine (njegova slika od Herleina visi tudi na Strelišču), meščanskega lovskega zbora in zborne kapele. Star 38 let je umrl že leta 1814., njegova vdova je vodila zvonarno pod naslovom Vincenca Samasse dediči z livarskim moj¬ strom Jožefom Reissom. Samo energiji te žene se je zahvaliti, da se je ohranilo podjetje navzlic gospodarski stiski tiste dobe, ki je sledila franco¬ skim vojnim. S 17. leti je prevzel 1. 1808. rojeni Anton Samassa 1. 1825. vodstvo zvonarne za račun matere in sester in je prejel od mestnega magistrata 1. 1831. dovoljenje za samostojno izvr¬ ševanje obrti. Življenjsko delo tega moža lahko 176 KRONIKA Anion Samassa Albert Samassa šele pravilno ocenimo, ako pomislimo, da je moral začeti v naj žalostne j ših razmerah s klavrnimi ostanki premoženja, ki pa se je zgubilo v francoski dobi, in da je znal s sposobnostjo in z železno voljo povzdigniti obrt zopet do nekdanjega procvita tako, da je zvonarna iznova zaslovela daleč čez državne meje. Z Bavarskega in Švabskega, z Rena in celo iz severne Nemčije so prihajali sinovi zvonarjev, da so se tu izučili. L. 1856. sta prišla Alojz Eberl (oče sedanjega draguljarja) s Tirolske in Viljem Strehi s Pomeranskega, prvi kot zvonar, drugi kot monter za gasilne brizgalne in za sesalke. Oba sta desetletja in desetletja služila trem generacijam Samassajevih. Od 1764 zvonov, ki so nosili opusno številko Antonovo, naj posebej omenim zvonove, katere je dobavil 1. 1857. za Sudan v Gondokoro in Chartum. Kako visoko so ga cenili tudi oficielni krogi, dokazuje najbolj to, da je bila sprejeta njegova biografija v učno knjigo za višje obrtne šole, kjer so postavljeni pomembni možje obrti, umetnosti in industrije mladini za vzgled. Izdal je to knjigo 1. 1895. Franc Ritter von Haymerle, v slovenščino pa jo je prevedel Anton Funtek. Z njegovim poklicnim delovanjem pa karakte¬ ristika njegove osebe še ni izčrpana. Kaj vse je storil v javnem življenju Ljubljane s svojim člo¬ vekoljubnim prizadevanjem, se pokaže najbolje, če naštejemo vsa častna mesta, ki jih je imel: že leta 1831. je postal »Viertelmeister« in občinski sodnik, 1.1832. je bil imenovan za svetnika revežev in za nadzornika ubožnice, 1. 1838. so ga izvolili v mestni odbor, 1. 1850. pa v občinski svet, kjer je bil do 1. 1861. in kjer je od časa do časa prevzel tudi mesto podžupana. Meščanstvo mu je bilo po¬ deljeno 1. 1835., častno meščanstvo pa 1. 1865. Z njegovim delovanjem so zvezani vsi važni dogodki v občinskem življenju: njegova uvidevna presoja, njegove bogate izkušnje so vedno kar najbolje služile mestu. Trgovski in obrtni zbornici je nače¬ loval že 1. 1851. kot podpredsednik ter je ostal tam do 1. 1865. Pri Kranjski hranilnici je deloval od 1. 1835. do svoje smrti, od 1. 1840. kot ravnatelj, od 1. 1873. kot predsednik. Na njegov predlog so sklenili leta 1870. v proslavo 50-letnega jubileja, odkar so ustanovili hranilnico, da se sezida po¬ slopje višje realke. Zelo pri srcu pa mu je bilo otroško zavetišče v Florijanski ulici, ki je oskrbo¬ valo okrog 120 revnih otrok karlovškega pred¬ mestja; vodil ga je od ustanovitve 1. 1834. do svoje smrti; vodstvo sta za njim prevzela njegov sin Albert in njegov vnuk Maks in vodila zavetišče do 1. 1919. Poleg tega je bil dopisujoči član Kmetij¬ ske družbe na Štajerskem, član Industrijskega in obrtnega društva za Notranjo Avstrijo, član Dru¬ štva za pospeševanje likovnih umetnosti na Dunaju, Muzealnega društva na Kranjskem i. t. d. i. t. d. Zadnjima je podaril 1. 1839. 2 listini, ki se tičeta zvonarstva na Kranjskem iz 1.1629. in 1723. Razume se, da so tako obče koristno delovanje za domovino znali ceniti. Bil je odlikovan z mnogimi odliko¬ vanji. Kot nadporočnik nacionalne garde 1. 1848. je prejel od kneza Miloša Obrenoviča, ki je bil tu na obisku, diamantni prstan v zahvalo za častno stražo. Naposled naj omenim še iz lokalno-histo- ričnega vidika, da je bil dober prijatelj s pesnikom Prešernom in da so na marsikaterem zvonu vre¬ zane besede našega naj večjega genija. Prav tako je bil v iskrenih prijateljskih stikih z lavantinskim knezoškofom Antonom Slomškom in tudi z ljub¬ ljanskim knezoškofom Wolfom je občeval kaj prijateljsko. Konec 1. 1865. se je umaknil v pri¬ vatno življenje, odložil je polagoma tudi vsa častna mesta in je umrl 1. 1883., star 75 let. S 1. januarjem 1. 1866. je prevzel podjetje njegov sin Albert Samassa, rojen leta 1833., v srečnejših razmerah kakor njegov oče, zakaj po vojnah leta 1866. in 1870. se je industrija splošno razcvetela, stroj je pričel izpodrivati ročno delo, slednje se je umaknilo bolj in bolj v ozadje in kdor se ni o pravem času preravnal, je prišel pod kolesa. Po¬ glavitna njegova zasluga je bila, da je ta duh časa pravilno zapopadel in ostal je vse svoje življenje napreden človek, kakršnega je zahtevala zadnja tretjina 19. stoletja. Tudi njegova izobrazba je bila času primerno boljša in mu je kesneje ugladila pot v bližajočo se novo dobo. V drugi polovici 40 let je obiskoval višjo deželno realko v Grazu, ker je takrat v Ljubljani še ni bilo, svoja učna leta KRONIKA _ 177 je odslužil v očetovi zvonarni, potem pa se je šel učit v tujino. Medtem so velika potovanja v Pariz na svetovno razstavo 1. 1855., v Belgijo, Švico, Anglijo in Italijo le še bolj razširila njegovo ob¬ zorje, in tako se je lahko z bogatimi izkušnjami vrnil konec 50. let v očetovo podjetje. Umetniška pobuda, katere je bil deležen v Munchnu, ga je napotila, da je začel izdelovati cerkveno orodje v masivnem bronu, zakaj izza renesančne dobe je prišlo to bolj in bolj iz rabe in ga je nadomestilo slabo pločevinasto blago. Z osmimi oltarnimi sveč¬ niki, ki jih je sam zasnoval, je stopil pred javnost: uspeh ni izostal. Svečnikom so kmalu sledili le¬ stenci, oltarne svetil j ke, kandelabri za velikonočne sveče, kanonske table, oltarni križi itd. in na koncu še salonske in pisalne garniture. Po nekaj letih je bilo že nekaj sto in sto modelov v vseh slogih. Tudi za ljubljanski muzej je daroval Albert Samassa dva podobna velika kandelabra za stopnišče. Za¬ stopstva in skladišča v Grazu, na Dunaju, v Pragi in v Linzu so skrbela za čim večjo razširjenost, zlasti pa se je kaj veliko izvažalo na Češko in Moravsko, medtem ko je Kranjska komaj prišla v poštev. S posebno ljubeznijo je Albert Samassa izdeloval gasilne brizgalne, saj so takrat začele vaške gasilne družbe rasti kakor gobe po dežju, njegove brizgalne pa so bile na najboljšem glasu. Bog ve kaj pa pri tem res ni zaslužil, ker se bri¬ zgalne navzlic vsemu niso mogle izdelovati v seri¬ jah. Glede na dejstvo, da je dobival vedno več naročil in da ni mogel zmagovati dela s stružniki na ročni pogon, se je odločil sezidati moderno tvornico na parni pogon. V letih 1869.—1871. je sezidal na mestu stare stanovanjske hiše na Kar¬ lovški cesti št. 1 novo vilo, kakršna stoji še danes, leto pozneje pa je kupil zemljišče v Zvonarski ulici, zraven tega pa še kos Prul, nakar je sezidal tvornico za kovinske izdelke, katero je odprl 2. jan. 1. 1874. Natanko o pravem času, zakaj svetovna razstava na Dunaju leta 1873. je prinesla veliko uspeha. Tvrdka je razstavila poleg drugih pred¬ metov štiriglasno ubrane zvonove v Rotundi, ki so vsak dan oznanjali začetek in konec in ki so pod imenom »Zvonovi Rotunde« postali znani širom sveta. Hkrati si je osvojil tudi tvornico peči Gley- evih dedičev poleg starega strelišča, za vodjo pa je poklical iz Berlina Avgusta Drelse-ja. Peči so se z novo emailno glazuro zlasti v Trst dobro proda¬ jale. Vendar pa sta ga obe cstali tvornici zaposlovali preveč, in tako je že v 80. letih prodal to tvornico svojemu prej imenovanemu poslovodji. Narašča¬ joča industrializacija Avstrije je poživila tudi pro¬ met v armaturah, in z uporabo lesa za izdelavo papirja je bila podana možnost za tvorniško izde¬ lovanje novega predmeta: armature iz fosforovega brona, ki so varne pred kislino in ki so jih rabili za celulozne tvornice. Kmalu se je posrečilo tvrdki, da je pridobila za odjemalce skoro vse celulozne tvornice v monarhiji, celo iz Finske se je prijavila neka tvornica za stalnega odjemalca. V začetku 90. let se mu je posrečilo dobiti zveze z ladjedel¬ nicami v Trstu in z vojno mornarico, ne da bi bil takrat le slutil, kako odločilno bo postalo to za tvrdko. Od 2804 zvonov, ki jih je vlil Albert Sa¬ massa, naj omenim naj večjo, šestglasno skupino zvonov za novo katedralo v Sarajevu 1.1887., za cerkev Srca Jezusovega v Grazu leta 1889. in za cerkev sv. Jakoba v Ljubljani 1. 1897. Samo za trapistovski samostan v Marian-Hillu v Natalu (Južna Afrika) in za njih podružnice je vlil nad 40 zvonov. Kot posebnost naj omenim še zvon za otok Ceylon. Velike črpalne naprave je dobavil med drugim tudi smodnišnici v Kamniku in vodarni v bližini Ljubljane. Posebno značilno za tedanjo dobo so bile številne razstave, katere je morala prirejati tvrdka že zaradi dobrega glasu in ki so ji prinesle nad 30 naj višjih odlikovanj. L. 1892. mu je bilo dano praznovati 125-letni jubilej pod¬ jetja; ob tej priliki je bil izdan umetniško oprem¬ ljen spis, delavstvo pa je bilo obdarjeno z bogatimi darili. Tako je bilo neutrudno življenjsko delo Alberta S. kronano z bogatim uspehom in s ponosom je lahko zrl nazaj na svoje prizadevanje. Kar se tiče naposled njegovega delovanja v javnem življenju ljubljanskem, se je v teku časa udejstvoval pri¬ bližno na istih častnih mestih kakor nekoč njegov oče, čeprav ne v toliki meri, ker so ga z ene strani zadrževala njegova podjetja, na drugi strani pa so se razmere v Ljubljani zelo izpremenile. S 178 KRON K A prelomom stoletja se je umaknil, bil pa je zelo nesrečen: deset let pred smrtjo je oslepel. Umrl je 1. 1917., star 84 let. Že 1. januarja 1. 1900. je predal tvrdko svojemu sinu Maksu Samassi, rojenemu 1. 1862., s čimer začnem z zgodovino danes še živečega člana te rodbine. L. 1879. je maturiral na ljubljanski višji realki, prostovoljsko leto je odslužil pri domačem artilerijskem polku št. 12, potem je prakticiral v domači zvonarni, nakar se je 1. 1881. vpisal na tehnično visoko šolo v Stuttgartu. Po študijah in potovanjih je 1. 1886. vstopil v očetovo podjetje. L. 1892. mu je predal oče zvonarno, delal pa je tudi za armaturno tvornico. Posebno si je priza¬ deval za razširjenje vezi z mornarico, ki jih je njegov oče započel. Ta prizadevanja je pospeše¬ valo dejstvo, da se je 1. 1900. začela avstrijska vojna mornarica razvijati intenzivnejše. Seveda je bilo treba trdih bojev, preden se mu je posrečilo pobiti angleško industrijo, ki je doslej popolnoma prevladovala v avstrijskem ladjedelstvu. Ker so morale biti na boj nih ladj ah vse armature iz brona, pri novih potniških ladjah pa se je v tem pogledu razvijala velika razkošnost, je imela tvrdka veliko dela. Največjo podporo je pri tem dobival od trgovinskega ministrstva, zlasti odkar je bil ime¬ novan za industrijskega svetnika in je pripadal kot tak sekciji za plovbo. Tam je imel priliko, v kar naj večji meri zastopati koristi avstrijske indu¬ strije. Naročila od mornarice so se kopičila bolj in bolj ter ga kmalu prisilila, da je povečal tvor¬ nico. L. 1908. je sezidal poleg posebnega pisarni¬ škega poslopja še novo kovinsko livarno, oprem¬ ljeno z modernimi pomožnimi stroji za dnevno produkcijo 3000 kg; nabavil si je tudi livarno za železo, delavnice pa je povečal s prizidki. Nova livarna za kovine je bila takrat menda najmoder¬ nejša in ena izmed naj večjih v monarhiji. Zmog¬ ljivost se je tako znatno povečala in prevzel je lahko naj večja naročila, ki so bila vezana navadno na termine. Med svoje stalne odjemalce je štel odslej arzenal v Pulju, Lloydov arzenal in Stabili- mento Technico v Trstu, ladjedelnice Cantiere Navale v Tržiču (Monfalcone) in Danubius na Reki, poleg tega pa še manjše ladjedelnice v Lu- šinju itd. Bilo je seveda naravno, da so stopili drugi tvorniški izdelki spričo mornariških dobav bolj in bolj v ozadje, vendar pa je posvečal zvo¬ narni slej ko prej vso pozornost. Ko je umrl v Wiener-Neustadtu njegov glavni tekmec Hilzer, se mu je ponudila prilika, da je lahko kupil tudi to njegovo zvonarno, ki je prešla 1. 1908. v njegovo posest, s čimer so se dobave razširile tudi na severni del države, zlasti na Galicijo in Bukovino. Kmalu zatem se mu je posrečilo s pogodbo ustaviti zvonarno v Linzu, ki je bila last stare, toda izumi¬ rajoče rodbine Guggovih. 2428 zvonov je izšlo iz obeh zvonarn z njegovim imenom, pri čemer pa je treba upoštevati, da v štirih letih svetovne vojne ni mogel vliti nobenega zvona. Naj večje skupine zvonov je dobavil za cerkev v Krki (Koroška), za mestno farno cerkev sv. Egidija v Celovcu in velike zvonove po 4104 kg za cerkev v D jakovem. Izdelovanje brizgaln je bilo treba počasi opustiti, ker se ni obneslo, medtem ko je izdelovanje svetilnikov in armatur ostalo pri starem. Za razstave ni imel veliko smisla, udeležil se je samo dveh: lovske razstave na Dunaju leta 1910. in v Buenos Airesu isto leto. Razstavil je zvonove in cerkveno orodje. Tako je prišla vojna in ž njo podesetorjenje vseh sil. Treba je bilo zgraditi torpedne čolne in podmornice na hitro roko, poleg tega je bilo treba armadi dobaviti vse polno kovinskih delov artilerijske municije. Čim dlje je trajala vojna, tem hujši in težji je bil boj za posameznega moža v delavnici; težavno iskanje sposobnih ljudi v koncentracijskih in ujetniških taborih je bilo po navadi brez uspeha. L. 1917. so bile zaloge kovin v monarhiji pošle, bronaste ladij¬ ske armature je bilo treba nadomestiti z jeklom, katerega pa ni mogla dobavljati nobena avstrijska jeklarna in je moral priskočiti na pomoč zaveznik. Od neke tvrdke v Bremnu je prejel jeklo za obde¬ lovanje in izdelal je zadnjo serijo avstrijskih pod¬ mornic po risbah, ki mu jih je dala na razpolago nemška vojna mornarica. Štiri leta je trajalo mr¬ zlično, živce uničujoče delo, čeprav je moral usta¬ viti obe zvonarni takoj izpočetka, kovinsko livarno pa med vojno, ker ni imel dovolj kovin. Po padcu Gorice so pač sem in tja pripeljali tovorni avto¬ mobili na piavski fronti zaplenjeno kovino, zado¬ stovala pa je komaj za izdelavo nadomestnih delov za avtokolone. Z vohunstvom so izvedeli Ita¬ lijani za delovanje njegove tvornice. Njej je bil namenjen napad iz zraka 18. II. 1. 1916., kar se je razbralo iz papirjev letalca, ki so ga sestrelili v Vipavski dolini in kar je priznal tudi na Gradu internirani letalski kapetan. Bomba je poškodovala v Zvonarski ulici sosedno hišo. Od tega dne je imela tvornica stalno letalsko stražo. V to mrzlično dobo 1. 1917. je prišel 150-letni jubilej podjetja. Prosla¬ vil ga je z izdajo slavnostnega spisa in z ustanovo humanitarnih nagrad za delavstvo. Komaj leto pozneje se je monarhija razsula, z njo pa tudi KRONIKA 179 delovanje njegove rodbine na Kranjskem. 190 let preje je skromno začel tu eden njegovih prednikov, že njegov vnuk je priboril podjetju konec 18. sto¬ letja ugled in premoženje; vse 19., zlasti pa začetek 20. stoletja je pomenil za tvrdko nepretrgan porast; tvrdka je dosegla evropski sloves. Ker je ta Sa- massa izšel iz socialne dobe, se je sprijaznil z no¬ vimi idejami, in takoj s prevzemom tvrdke 1. 1900. je znižal delovno dobo od tedenskih 60 na 56 1 / 2 ure pri nezmanjšanih mezdah. Nikdar pa se mu ni bilo treba tega kesati, šef in delavstvo je s tem le pridobilo, redka nesoglasja med lastnikom in delav¬ stvom so se z zaupniki poravnala brez prepira in prevladovalo je staro, patriarhalično razmerje na¬ vzlic strogim zahtevkom, ki jih je imel glede vest¬ nosti in pridnosti. Že njegov oče je ustanovil sklad za vdove in sirote delavcev, v katerega je on nadalje plačeval ter si v tem pridobil zvesto vda¬ nost svojega delavstva. Imenovan je bil pozneje za komercialnega svetnika, tik pred vojno je bil poklican v sosvet državnih železnic, bil je več let član trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, nad 30 let član ravnateljstva Filharmonične družbe, naposled še tradicionalni vodja otroškega vrtca. Ob koncu vojne se je bilo treba odločiti, ali naj ostane na Kranjskem, ali pa naj preloži sedež svojega podjetja v Wiener-Neustadt. Podoba je bila sledeča: Že mesece pred koncem vojne je iz¬ vedel, da bodo ustanovili škofijsko zvonarno in da so bili na tihem zanjo pridobljeni njegovi ljudje. Visoka konjunktura, ki je morala priti z zaključ¬ kom vojne, je bila torej zanj brez pomena. Dalje se mu je podrla tudi njegova kupčija z mornarico, saj so Trst, Pulj in Reka prešli v italijanske roke, potrebe jugoslovanske mornarice pa bi tega ne mogle nadomestiti. Ko je torej prejel od Jadranske banke kupno pogodbo, se je odločil in 1. februarja 1.1919. je prešlo vse njegovo posestvo v roke novo¬ ustanovljene delniške družbe »Strojne tovarne in livarne«, ki je kupila poleg tega še strojne tvornice Tonnies in Žabkar in ki je vse združila. Aprila meseca 1.1919. je začel obratovati zopet v neustadt- ski zvonarni. V naslednjih letih se je pričela bolj in bolj širiti nastopajoča kriza in on se je — utrujen — odločil, da preda podjetje svojemu sinu in da se umakne k počitku v stari domovini. S tem je bila zaključena zgodovina te rodbine, v kolikor se tiče Kranjske in Ljubljane, čeprav lahko ta pregled koristi samo lokalnemu zgodovi¬ narju, je vendarle izpolnjen njegov namen: saj je rodbinska zgodovina vedno tudi zgodovina dežele in mesta. Zgodovina posameznika ne pomeni nič, v takem skupnem pregledu čez dvoje stoletij pa bo prinesla morda bodočim rodovom vendarle spoznanje, kako veliko vrednost ima tradicija, ki jo današnja generacija tako zelo zanika. ITALIJANSKE PREDSTAVE V LJUBLJANI OD XVII. DO XIX. STOLETJA DR. STANKO ŠKERLJ (Nadaljevanje.) .Auerspergov dvorec je ostal dalje shajališče plemiške družbe, 1 in potomci Wolfa Engelberta so oči vidno dalje skrbeli za to, da svojim gostom nu¬ dijo izbrano zabavo z italijanskim gledališčem. Že mnogokrat je bila citirana vest, ki jo daje Ja¬ nez Gregor Thalnitscher von Thalberg v svoji Epitome chronologica .. . 2 za leto 1700.: »Feriis 1 I. Vrhovec, D. ivohllobl. landesfiirsll. Hauptstadt Lai- bach, Ljubljana 1886; str. 141. 2 Ljubljana 1714; str. 91. — Že prej, na str. 89, beleži kronist k letu 1695.: »Hoc loco non ommittendum, quod Histrio quidam, Italus natione, F.(rater) Rochus nuncu- patus in theatrali ludo ab Acadernica Labacensi juventute hoc anno solemnius solito exhibito, saltus invisos hacte- Bachanalist. Drama Italicum in Aula Principum ab Auersperg, sala majori theatraliter exhibitum, maximum spectatorum meruit applausum.« Da je treba tudi tu misliti na »dramma in mušica«, melo¬ dramo ali opero, a ne na kako dramo v prozi, do¬ kazujejo besede istega kronista v njegovih nem¬ ških analih: »Eodem (t. j. 1. marca 1700) ward nus, cum stupore omnium exhibuerit.« Tudi v svojih nem¬ ško pisanih analih Janez Gregor Dolničar ne more po¬ zabiti tega histrijona v samostanskem habitu: »Konec me¬ seca (februarja) so igrali pri jezuitih, kjer je brat Rok plesal v splošno začudenje. Kaj takega se ne vidi kmalu v Evropi«. (Prevel V. Steska, na cit. mestu, str. 82.) Oči- vidno ne gre za igralca ali pevca, temveč najbrž za akro¬ bata, ki je našel zavetišče v samostanu. 180 KRONIKA Slavnostna dvorana v Knežjem dvoren. . d. d. Biihnenives., str. 36), da je bila Mingottijeva operna družba »v svojem času ena naj¬ boljših in najslavnejših v Benetkah«; vsekakor to ni izključeno. Za vsak slučaj omenjam še, da se v nekem pismu znanega beneškega književnika Gaspara Gozzija, od 4. januarja 1752., navaja neki Mingotto (sic! »certo Mingotto«), ki se je bavil z izdajanjem libretov in je torej Melaslaslo, Arlaserse, scenarija I. de|an|a. (Risal In urezal C. Dali’ Acqua) tejših in najvplivnejših skladateljev XVIII. sto¬ letja«. Repertoar Mingottijeve družine s svojimi avtorji tekstov in muzike bi bil torej v čast naj¬ boljšim odrom Evrope. Kakšna je bila družina sama? Mislim, da jo smemo smatrati za nadpov¬ prečen ansambl; 1 2 o njenih pozitivnih kakovostih in ugledu ne pričajo samo resni repertoar, solidna oprema libretov in pozornost, ki jim jo izkazujejo kranjski deželni stanovi, marveč še neki drugi momenti. Imamo vesti o tem, da sta družbi Angela in Pietra Mingottija skoz več let želi vse priznanje graške publike, 3 a vsaj o Pietrovem podjetju vemo, da se je znalo uveljaviti tudi drugod po Evropi, kakor bomo kmalu videli. 4 Za sedaj je pa važnejše ugotoviti, da družina Angela Mingottija tudi 1740.1. ni bila sestavljena od zgolj neznanih članov oziro¬ ma članic. Marijana Pirker sicer tega leta ne sode¬ luje več v nji — morda je prešla naravnost v Pie- trovo družbo. tudi bil v zvezah z opero, in »ki bi si bil« po Gozzi- jevih besedah »rajši dal uzeti oko nego knjigo«. 3 Prim. Radics, Enlu>. d. d. Biihnewes„ str. 41, ki se sklicuje na razpravo F. Bischoffa, Zur Geschichte des Thealers in Graz (separatni odtis); in H. Pirchegger, Ge¬ schichte der Steiermark 17U0—1919 (Graz-Wien-Leipzig, 1932), zv. III., sešitek 5. Tudi iz posvetila opere L' Arsace, ki jo je dajal Angelo Mingotti v Gradcu 1. 1737.. je raz¬ vidno, da je štajerska deželna gosposka to družbo pod¬ pirala. 4 Da sta si bili obe podjetji blizu, a Angelo in Pietro najbrže v sorodu, da se torej sme s kvalitet ene družbe do gotove mere sklepati na kakovost druge, se nam zdi zelo verjetno; med drugim nas o tem prepričuje tudi dejstvo, da je prilično znana pevka Marijana Pirker 1. 1737. v Gradcu med člani Angelove skupine kakor je razvidno iz libreta opere L’ Arsace —, 1. 1742. v Ljubljani pa primadona Pietrove. (Dalje prihodnjič) 186 KRONIKA NAJSTAREJŠE LJUBLJANSKE INDUSTRIJE DR. RUDOLF ANDREJKA (Nadaljevanje.) Poleg predilnice se je ustanovila 1. 1848. meha¬ nična tkalnica s 150 statvami, ki so se 1. 1853. po¬ množile na 200, 1. 1870. pa na 240. Zaposlenih je bilo v obeh tvornicah 1. 1848.: 316, 1. 1853.: 400, 1. 1860.: 360, 1. 1875.: 366, 1. 1880.: 357 delavcev, med njimi mnogo žensk in tudi otrok. Tvorniški obrat sta oskrbovala dva parna stroja z 80 (od 1. 1880. s 115) ini 60 K. S., ki so ju spočetka kurili s šoto (60—70.000 centov na leto). Tvornici sta izdelovali 1. 1860. iz 4200 centov surove volne 3300 centov prediva, na tkaninah pa 30.000 kosov na leto v vrednosti 410.000 fl. Tu je potrebno, da se malo natančneje seznanimo z osebnostjo Viljema Moline-ja. Bil je za tisti čas brez dvoma najznamenitejši industrijalec v Ljub¬ ljani in na Slovenskem sploh. Poleg predilnice in tkalnice v Kolodvorski ulici je bil (prim. t. 5 te raz¬ prave) 1. 1828. ustanovil cukrarno na Poljanskem na¬ sipu in vodil obe veliki podjetji dolgo vrsto let. ž njimi je dal zaslužka Čez 600 delavcem in uradnikom in zagotovil, če prištejemo še njih rodbine, obstoj okoli 1000 ljudem, torej 7% tedanjega ljubljanskega prebivalstva! Tvornici, ki jih je ustanovil, sta bili tja do 1. 1870. edini res veliki industrijski podjetji v Ljubljani. Viljem (William) Moline, rojen dne 4. februarja 1793 v Londonu, je bil tretji sin veletrgovca Sparksa Molineja in negove žene Rebeke Gulson. V naše kraje je prišel že 1. 1820. in sicer najprvo na Reko, kjer je izdeloval sprva strojilni ekstrakt iz hrastovega lubja in ga pošiljal v Anglijo, kjer so imeli njegovi sorodniki veliko usnjarno. Pozneje je na Reki ustano¬ vil (1830) cukrarno in pivovarno: 1. 1825. ustanovljeno papirnico na Susaku pa je 1. 1828. prodal tvrdki Christian Meynier in N. Crafton Smith, ki se je raz¬ vijem Moline David Moline vila v eno največjih tedanjih papirnih industrij mo¬ narhije in še danes prospeva. V Ljubljani se je Viljem Moline naselil po zgraditvi cukrarne (1830). V tej cukrarni je bil tehnični vodja čistilnega obrata njegov nečak Frank Moline (sin bankirja Roberta Moline in Marije Prichard), ki se je dne 20. oktobra 1852 pri Sv. Petru poročil z Emo Kranz, hčerko ravnatelja cukrarne Karla Kranza. Imel je mnogo otrok in odšel 1. 1863. v Bristol, kjer je prevzel vodstvo neke cukrarne. V upravi predilnice in tkalnice v Kolodvorski ulici št. 149 je Viljema Molineja podpiral njegov nečak David Moline, ki je bil drugi lastnik tvrdke W. & D. Moline. David Moline, r. 11. avgusta 1814 v Londonu kot sin Viljemovega brata Edvarda Molineja in Hef- zibe Wright, se je dne 25. julija 1843 pri Frančiška¬ nih v Ljubljani poročil s Slovenko Jerico Podbojevo, zalo hčerko žitnega trgovca in gostilničarja Jakoba Podboja in Mete roj. Komarjeve. 1 Iz tega zakona so se mu rodili sin John, ki je postal avstrijski častnik in se udeležil vojne 1. 1866. in dve hčerki, od katerih je mlajša Jerica Hermina v mladih letih umrla, sta¬ rejša Lidija Isabela, r. 1. 1847., pa se je 1. 1870. po¬ ročila na Angleško z Bernardom VVoodsom ter živi še danes v Angliji. David Moline je okolu 1863 z Vi¬ ljemom vred zapustil Ljubljano. Viljem, ki se je bil medtem okolu 1. 1846. poročil s svojo sestrično Mary Jano, se je z ženo in sinom Viljemom (r. 1847.) vrnil v Anglijo, kjer je 1. 1878. v Bristolu umrl, David Mo¬ line pa si je z ženo Jerico nakupil posestvo blizu Maribora in tam umrl 1. 1864. 2 Odhod Molinejevih je deloma v zvezi s požarom ljubljanske cukrarne (1858), deloma pa tudi s spre¬ membami, ki so se 1. 1863. vršile v ustroju privil, predilnice in tkalnice. Konec 1. 1863. je namreč pre^ vzela ljubljansko predilnico tržaška delniška družba pod tvrdko »C. kr. privil, predilnica bombaža in tkal¬ nica« (I. r. priv. filatura c tessitura di Lubiana), z osnovno glavnico 300.000 fl. (300 delnic po 1000 fl.), pri kateri so bili še udeleženi Viljem Moline, Jakob Konov in Henrik Lang, vsak s 60 delnicami. (Trg. reg. 12/1 z dne 3. oktobra 1863). Pozneje so k družbi še pristopili Tržačani Peter Giovanni Scaramanga (1878), Angelo Macerata (1883), Peter vitez Galatti 1 O Podbojevih in zlasti o Jerici Podbojevi prim. Sta- roslav, Gostilne v stari Ljubljani 1926, s. 31—32. 2 Zanimivo je, da je 18 let pozneje Charles Moline, brat Davida Molineja, ustanovil v Tržiču veliko tvornico za lepenko, prvo na Kranjskem, ki jo danes vodi njegov ne¬ čak, g. Ernest Schallgruber. Njemu se zahvaljujemo za večino rodbinskih podatkov in za sliki Viljema in Da¬ vida Molineja, ki jih je naklonil »Kroniki« Viljemov še živeči sin, g. Viljem Moline v Londonu. KRON K A 187 Ivan Klein Ignaci) Klelnmayr (1898), Giovanni (pozneje John) vitez Scaramanga pl. Altomonte (1905), Avgust Cavallar in drugi. Ta predilnica je obratovala, toda vedno šibkeje, do 1. 1910. Leta 1911. pa so jo opustili in jo 1. 1913. začeli podirati. Po vojni se je poslopje docela podrlo. Na njegovem mestu je sezidala Južna železnica svojo palačo »Ljubljanski dvor«, v Pražakovi ulici pa tri¬ nadstropno stanovanjsko hišo za železniške uradnike. Tudi ostalo stavbišče nekdanje predilnice je domala vse zazidano — proti Masarykovi cesti s hotelom »Metropolom« in palačo »Grafike«, proti Miklošičevi cesti pa s stanovanjsko palačo Pokojninskega zavoda in poslopjem »Prometnega zavoda za premog«. Zadnji ostanki nekdanjih tkalniških delavnic v dvoriščnih prostorih ob Miklošičevi cesti so danes deloma pre¬ delani v avtomobilske garaže. 7. Zelo stari so tudi nekateri tiskarski obrti v Ljub¬ ljani, ki so se pozneje razvili v tiskarske industrije. Izmed njih omenimo le tiste, ki so bili ustanovljeni pred 1. 1830. a) Tiskarna Eger — Klein in Kovač — Učiteljska tiskarna. Okoli 1. 1760. je prišel Friderik Eger (tudi Egger) v Ljubljano, se poročil 1. 1765. z vdovo tiskar¬ ja Janeza Jurija Heptnerja, Marijo Terezijo, roj. de Gersoni ter prevzel tiskarno, ki je bila tedaj edina v Ljubljani. Njegov sin Janez Leopold se je I. 1800. poročil z vdovo Regino Degotardi, lastnico bivše Mer- kove tiskarne (landschaftliche Buchdruckerei). Po njegovi smrti (16. aprila 1829) je vodila njegova tretja soproga Rozalija podjetje sprva sama, potem s sinom Francetom Ksaverjem. V tiskarni, opremljeni z dvema Siglovima brzotiskalnicama in eno ročno, se je tiskal deželno vladni list, pozneje tudi deželni za¬ konik za Kranjsko. Po Rozalijini smrti (23. V. 1871) je prešla tiskarna, ki se je vodila do 1. 1871. pod firmo »Rozalija Eger in sin«, v last Leopoldine Eger, hčerke Janeza Leopolda Egerja iz 2. zakona (obrtni list z dne 26. 6. 1871), ki pa je leto nato umrla (31. julija 1872). Podjetje je prešlo na Rozalijino hčerko Julijano Eger, ki ga je dala 1. 1873. v najem dolgoletnemu voditelju Ivanu Kleinu, roj. 11. 3. 1830 v Ljubljani in Antonu Kovaču, bivšemu faktorju »Narodne tiskarne« (tiskarna Klein & Kovač). Fedor Bamberg Otmar Bamberg Ivan Klein je po smrti Kajetana Materne, soproga Julijane Eger, ki je bil po očetu Krištofu tudi lastnik hiše št. 272 (nova št. 5) v Špitalski ulici, kupil ti¬ skarno 1. 1893. Po njegovi smrti (19. avgusta 1901) jo je prevzel njegov sin Adolf Klein. Ko je ta dne 12. maja 1904 umrl, je prodala njegova vdova Terezina tiskarno in litografijo v špitalski ulici (stari štev. 267 in 272, odnosno novi štev. 5 in 8 v Stritarjevi ulici), s kupno pogodbo z dne 30. junija 1906 novoustanovljenemu Učiteljskemu tiskovnemu društvu za 48.000 kron. Društvu je nato podelila de¬ želna vlada za Kranjsko dne 6. avgusta 1906 konce¬ sijo »za izvrševanje tiskarskega in kamenopisnega obrta«. Tiskarno je društvo izvrševalo v starih pro¬ storih v Stritarjevi ulici le pol leta, potem je najelo prostore v prejšnji (1. 1932. podrti) Luckmannovi hiši v Gradišču št. 4 (pritličje in prvo nadstropje). Tu je ostala tiskarna do 1. 1910. V tem letu pa se je preselila v obširno, moderno sezidano enonadstropno lastno stavbo na dvorišču hiše steklarja Julija Kleina v Frančiškanski ulici št. 6 (nekdanja Greglova hiša Frančiškanska ulica stara štev. 9). Ko je Učiteljsko tiskovno društvo tudi to hišo kupilo, je namestilo v pritličju tudi še obširno »Učiteljsko knjigarno«. Učiteljska tiskarna, nastala iz stare Merkove, po¬ znejše Kleinove in Kovačeve tiskarne, je danes veliko industrijsko podjetje, delujoče s 3 linotypi, 1 rota¬ cijskim, 6 brzotiskalnimi in 4 malimi tiskarskimi stroji; tiskarni je pridružena tudi knjigoveznica s strojnim pogonom. V tiskarni, litografiji in knjigo¬ veznici je zaposlenih nad 100 delavcev, v tehničnem in komercielnem vodstvu pa 5 oseb. b) Tiskarna Ignacij pl. Kleinmagr, pozneje Ignac pl. Kleinmagr & Fedor Bamberg, sedaj Delniška tiskarna. L. 1782. je dobil pod cesarjem Jožefom II. pople- meniteni Ignacij Alojzij Kleinmayr, rojen v Celovcu kot potomec stare, s Solnograškega izvirajoče ti¬ skarske rodbine, dovoljenje za drugo tiskarno v Ljub¬ ljani, Mestni trg 190 (sedanja štev. 2) ter za izda¬ janje časopisov. Leta 1794. je prepustil izvrševanje tiskarne ženi Tekli, roj. Lieben ter se umaknil v Žužemberk, kjer si je bil osnoval lastno papir¬ nico; tam je umrl leta 1802. Njegov sin Ignacij, 188 KRONIKA rojen 12. junija 1795 v Žužemberku, je prevzel po materini smrti 1. 1817. tiskarno, izdajal uradni list »Laibacher Zeitung« s prilogo »Illyrisches Blatt« (1819—1849) in »Blatter aus Krain« (1857—1865). Bil je zelo podjeten mož, ki je prenesel staro tiskarno že 1. 1833. z Mestnega trga (stara) štev. 185 v novo¬ zgrajeno enonadstropno poslopje na vogalu Kolo¬ dvorske in Dolge (sedaj Dalmatinove) ulice, stara številka 132 in 133 nasproti nekdanje Štrukljeve gostilne, knjigarno pa v tedaj novozgrajeno Ovijačevo hišo na Kongresnem trgu št. 2, kjer je ostala do 1. 1900. L. 1837. je vstopil v Kleinmayrovo tiskarno kot knjigovodja Fedor Bamberg, roj. dne 28. februarja 1817 v Kalčicih (Gallschiitz) pri MeiBnu na Saškem, sin graščaka Kristijana Gottloba Bamberga in Kri¬ stine Zofije Witzke. Dne 18. novembra 1846 se je poročil z Ignacijevo hčerko Teklo pl. Kleinmayr, vstopil v tvrdko za družabnika, ki se je odslej ime¬ novala »Ign. pl. KIeinmayr in Fedor Bamberg«. Ob njegovi zgodnji smrti je bil njegov sin Otomar Fedor, roj. dne 22. januarja 1848, še nedoleten. Pospešiti je moral svojo splošno in strokovno izobrazbo in prevzel, star šele 21 let, 1. 1869. očetovo podjetje, ki ga je v teku svoje več ko 50 letne poslovne dobe povzdignil v eno najmodernejših tiskarniških industrij ljub¬ ljanskih. Imel je na razvoj slovenske lepe knjige z vzornimi izdajami naših klasikov odločilen vpliv. L. 1919. je prodal tiskarno in njena poslopja ob Dalma¬ tinovi in Miklošičevi ulici nacionalizirani »Delniški tiskarni« ter se umaknil na svoje posestvo na grad Impolco, kjer je živel do svoje smrti dne 1. aprila 1934; pokopan pa je v Ljubljani. c) Tiskarna Retzer — Jožef Blasnik — Blasnikovi nasledniki na Bregu št. 12 (stara št. 190). L. 1803. je postal Ivan K. Retzer lastnik tiskarne Andreja Gasslerja na Mestnem trgu 180 (sedanja štev. 12). Ko je 1. 1814. umrl, je vodila tiskarno naprej njegova vdova Marija, roj. Klemenčič s faktorjem Josipom Skarbino, ki ga je pozneje poročila. Leta 1828. pa je vstopil v njeno podjetje mladi, izobraženi in pod- Aleksandrlna Blaznlkova Jožel Blaznik jetni Jožef Blaznik, roj. dne 7. februarja 1800, sin lekarnarja Mihe Blaznika in Barbare Gnezda v Idriji, se poročil dne 25. maja 1829 z Retzerjevo hčerko Frančiško ter prišel s tem tudi v last tiskarne, ki jo je z veliko spretnostjo in energijo vodil 40 let do svoje smrti ter jo dvignil med prva tačasna ti¬ skarska podjetja na Kranjskem. Leta 1847. je izpo¬ polnil v tiskarni kamnotisk; od 1. 1828. se je začel baviti tudi z založništvom. Ob podpori knezoškofa Antona Alojzija Wolfa je tiskal katoliški cerkveni list »Zgodnjo Danico«, škofijske tiskovine, Cigaletov nemško-slovenski slovar in sv. pismo; tiskal je tudi prvo izdajo Prešerna, Tomana pesmi, prve letnike Mohorjevih knjig do 1. 1872. in večino publikacij Slo¬ venske Matice do 1. 1883. Tiskal je ob podpori dr. Janeza Bleivveisa njegove »Novice« od vsega začetka do njih prenehanja. Njegov monopol so bile pratike. Jožef Blaznik se je tudi aktivno udejstvoval v jav¬ nem življenju. Bil je član trgovske in obrtniške zbor¬ nice in predsednik podpornega društva tiskarjev. Po njegovi smrti (23. junija 1872) je prešla ti¬ skarna v last njegovih hčerk Frančiške, Albine in Aleksandrine (obrtna koncesija z dne 12. avgusta 1872.). Aleksandrina Blaznik se je 1. 1875. omožila z odvetniškim koncipientom dr. Josipom Poklu¬ karjem, poznejšim prvim slovenskim deželnim gla¬ varjem in državnim poslancem, ki je stopil kot so¬ lastnik v tiskarno »Blasnikovih naslednikov« (kon¬ cesija z dne 5. marca 1878). Po njegovi smrti (17. marca 1891) je vodila vdova Aleksandrina Po¬ klukar tiskarno ob sodelovanju sinov Jožefa in Antona. Dne 8. febr. 1901 se je podjetje preosnovalo v komanditno družbo »Blasnikovih naslednikov«; po zgodnji smrti Jožefa Poklukarja ml. (19. 5. 1919) se je ta družba dne 31. oktobra 1920 izpremenila v del¬ niško družbo pod predsedstvom Albina Prepeluha ter preustrojila podjetje v popolno tiskarsko indu¬ strijo. Vanjo sta vstopila tudi Aleksandrina in Anton Poklukar, ki pa je že dne 6. jan. 1921. umrl. Dne 5. julija 1926 je umrla, stara 80 let, tudi Aleksandrina Poklukar, zadnja nositeljica imena in tradicij slovitega tiskarskega podjetja Blaznikovih. KIelnmayr-Bambergova tiskarna v Kolodvorski ulici (Dalje prihodnjič.) KRONIKA 189 CERKEV IN USTAVNI RAZVOJ NAŠIH MEST DR. JO S. ŽONTAR Nžed najvažnejše, pa tudi najtežje probleme naše starejše pravne in socialne zgodovine spada ustavni razvoj naših mest. Težko je ugotoviti prve utripe in gibe lastnega življenja naših mestnih naselbin, ker so viri za starejšo dobo dokaj skromni, toda na dva načina, s primerjalno-pravno metodo, zlasti pa s štu¬ dijem razmerja med Cerkvijo in življenjem v naših mestih se da pridobiti iz pravnozgodovinskega vidika mnogo novih izsledkov. Na tem mestu nimam na¬ mena izčrpno obdelati vprašanja, marveč le podati poizkus, ki mi je nastal ob študiju zgodovine mesta Kranja. Problem bi se dal še razširiti in poglobiti po danih smernicah ter bi tvoril eno izmed najvažnejših poglavij v sintezi gospodarske, socialne in pravne zgodovine bele Ljubljane, za katero deluje tudi »Kronika«. Znano je, da so poznali Slovenci ob naselitvi v alpskih in kraških deželah plemensko organizacijo, da so živeli v hišnih skupnostih, pozneje » zadruge« imenovanih, v rodovnih skupnostih in da so imeli kot najvišjo enoto — župe, navadno zemljepisno skle¬ njene in zaokrožene pokrajine, katerih središča so bila gradišča kot utrjena zatočišča v sili. Ta prvotni pravni in gospodarski red je pričela razkrajati pred vsem Cerkev. S pokristjanjenjem je omajala zlasti prejšnjo neodsvojljivost plemenske in rodovne posesti, kar je omogočalo dedno pravico ženskih članov rodu in rodbine ter bogata darila v nepremičninah cerkve¬ nim ustanovam. Namesto poganskega češčenja ro¬ dovnih prednikov je stopilo češčenje določenega svetnika, pod čigar »hram« je spadala dotična nasel¬ binska edinica t. j. soseska. Cerkev je nadalje pre¬ krila slovensko ozemlje z omrežjem prafara — no¬ vimi upravnimi enotami, ki so bile v mnogih primerih isto kakor staroslovenske župe. Pri tem pa so obsto¬ jale neke razlike med ozemljem severno in južno Drave. Tako je bilo zlasti delo Cerkve, da smo v toliki meri prešli v nemški socialni in gospodarski red. Toda pri tehnični izvedbi nemškega sistema stalne poljske razdelitve ter postavitve zmerjenih kmetij, zlasti pa pri nastoju naših mest ni imela Cerkev odločujočega vpliva. Tu je bil glavni delokrog zem¬ ljiškega ali deželnega gospoda, bodisi svetnega ali cerkvenega kneza. Glede nastoja naših mest velja vobče, da ne more biti govora o pravni kontinuiteti med antičnimi in srednjeveškimi naselbinami. Sicer je poznal slovanski pravni red tudi neka župna središča, ki jih je deloma prevzel nemški pravni red ter jih preoblikoval. Mnogi znaki kažejo, da je obstojala pri nas podobno hrvatskemu in srbskemu jugu dolžnost »gradoblju- denja« t. j. straženja, ki so jo vršili v bližini naseljeni svobodnjaki-plemiči, od Nemcev zvani »Edlingi«. Take naselbine so bile na pr. okrog Kranja nanizane v lepem polkrogu od Olševka do Križev in Tržiča ter so obdajale znameniti »Vojvodni gozd« (Uden boršt). Tudi pri šiški in drugod bi se dalo ugotoviti nekaj podobnega. Seveda ni zraslo vsako gradišče v sred¬ njeveško naselbino. Mnoga so popolnoma izginila ali pa so ostala na stopnji vasi. Velika je bila zasluga dinasta — lastnika mest¬ nega zemljišča, da se je taka naselbina razvila v mesto, toda ustanovitvenega akta ne gre pretiravati. Doba, ko so se razvila naša starejša mesta, je doba obnovljene gospodarske aktivnosti v Evropi, ki se zrcali tudi v kolonizatornih pokretih pri nas. Tip mestnega ustroja pa je bil že izoblikovan v naši soseščini, v severni Italiji in na Nemškem. Zato ni čudno, ako se pri nas na meji obeh pravnih območij križata južni in zahodni vpliv. Po tujem vzoru so torej naši dinasti nudili poklicnim trgovcem in obrt¬ nikom pravno zaščito, da so se stalno naselili poleg nižjega plemstva t. zv. ministerialov in kmečkih pod¬ ložnikov. V prvi dobi mestnega razvoja so bili seveda le en element, večinoma tujci, zlasti Nemci in Itali¬ jani, poleg plemstva — ministerialov, ki so tudi dali eno komponento za razvoj mestnega patriciata. Dinasti pa so poskrbeli za novodošlece tudi podoben privilegiran položaj, kakor ga je uživala doslej du¬ hovščina in plemstvo. Za starejšo dobo nimamo listin, ki bi v sistematični in izčrpni obliki obrav¬ navale mestno pravo, marveč rešujejo le posamezna sporna vprašanja, šele v poznejšem srednjem veku so prejele pri nas nekatere naselbine mestne svo¬ boščine v enotni obliki, s tem postale mesta po imenu, ne da bi izgubile svoj pretežni poljedelski značaj. Ker je bil v dobi nastoja naših mest proces ome¬ jitve fara že bistveno zaključen, je nastalo ono zani¬ mivo in za nadaljnji razvoj važno dejstvo, da se ne ujemata sedež prafare in mestna naselbina, ki je komaj nastala. Sedež prafare je izven nje v nepo¬ sredni bližini. To velja za Ljubljano, kjer je bil št. Peter prafara, podobno pri Kranju, kjer je bila prafara šmartin pri Kranju, ki je imel svojo cerkev ob savskem bregu pri kranjskem mostu. Enako je bilo razmerje med Nevljami in Kamnikom, med Les¬ kovcem in Krškim, Starim Trgom in Ložem, Staro Loko in Škofjo Loko ter drugod. Na kraju nastajajoče mestne naselbine so zgradili mestni gospodje ali njih ministeriali, pozneje tudi mestne patricijske rodbine male kapelice. Te cer¬ kvice so v mnogih ozirih lastniške cerkve kakor na pr. v Kranju na sedežu mejnega grofa. Pogosto jih spremljajo t. zv. kostniške kapele ali karnerji, ki so služili ne le kot grobnice ampak tudi kot krstne 190 KRON K A kapele. Najdemo jih v Ljubljani, Kranju, Kamniku in drugod. Za novo mestno naselbino je postala aktualna ure¬ ditev razmerja do prafare. Obstojale so tri možnosti: nova naselbina je mogla ostati v dosedanji farni zvezi kakor podeželje oziroma za novo mestno zajed- nico so mogli izločiti poseben farni okoliš ali pa so prenesli sedež fare iz bližnjega starejšega kraja v mesto. Stremljenje po farni osamosvojitvi opazimo sicer povsod. To nam priča, da se v tej dobi izvrši prva faza notranje organizacije prebivalstva, ko se nave¬ žejo tesnejše vezi s Cerkvijo. Toda vsako mesto je imelo svoj poseben značaj. Pri Kranju so pred 1. 1226. izločili iz šmartinske prafare nov okoliš, ki je obsegal levi breg Save daleč pod gore, pri Kam¬ niku so 1232 prenesli sedež župnije v jedro meščan¬ ske naselbine. Bolj otežen je bil ustavni razvoj pri mestnih naselbinah, ki so imele za svojega go¬ spoda cerkvenega kneza ali pa v katerih se je nasta¬ nila kaka močna cerkvena ustanova na pr. samostan, viteški red. Zato je posebno zanimiv in še ne docela pojasnjen ustavni razvoj Ljubljane. Tik starejše meščanske trgovsko-obrtniške naselbine »Starega trga« je nastala v začetku 13. stoletja komenda nem¬ škega viteškega reda. Uživala je krepko podporo mestnega gospoda. Stremela je sistematično za tem, da arondira in raztegne svojo zemljiško posest tako, da je ogrožala razvoj meščanske Ljubljane. Zemlje¬ pisno sicer ločena naselbina »Novega trga« pa ni imela opore na lastni farni organizaciji in se je v začetku 14. stoletja priključila jedru stare Ljubljane onstran Ljubljanice, da z združenimi močmi zava¬ rujejo meščansko skupnost proti prebohotnemu raz¬ širjenju nemškoviteške imunitete. Takrat je dobila Ljubljana drugo obrambno obzidje. Izven njega pa je obstojalo tudi že naseljeno ozemlje t. zv. »stat«, ki so ga utrdili v dobi turških napadov, ki pa je postalo mlajše središče srednjeveške Ljubljane šele z nastojem ljubljanske škofije in kapitlja. Ob prehodu v 13. stoletje narašča dotok obrtnikov iz podeželja — slovenskega življa. Trgovina je pospe¬ ševala razvoj obrti in privlačevala kmetiško prebival¬ stvo. Istočasno opazimo prve zametke mestne orga¬ nizacije t. j. universitas eivium, ki nastopa sama ali pa skupno z odborom najuglednejših zastopnikov, ki prehajajo potem sredi 14. stoletja v ožji mestni svet. Za tržni mir in sodstvo še ne skrbi »universitas eivium« marveč od mestnega gospoda postavljeni sodnik, ki je uradnik. Pri tem srečamo med mestnimi sodniki pogosto osebe iz nižjega plemstva. Posebno značilno pa je, da je imela Ljubljana do začetka 14. stoletja 3 mestne sodnike. V tem se utegne zrcaliti italijansko-pravni vpliv, ki ga je pri nas povsod izpo¬ drinil nemško pravni. Kostanjevica je prehitela v ustavnem razvoju vsa naša mesta najbrže radi ugod¬ nih gospodarskih prilik. Njena avtonomija pa je bila neznatna, saj so morali 1. 1317. sodnik, svet in srenja (občina) Kostanjevice pristati na to, da bližnji samo¬ stan sv. Marije brez razsodbe terja svoje pobegle pod¬ ložnike od mesta nazaj. Mesto ne sme sprejemati samostanskih podložnikov, da bi si ustvarilo iz njih prepotrebni meščanski naraščaj. Nalog za skupno sodelovanje in nastopanje mešča¬ nov je bilo od 13. stoletja dalje vedno več. Ustanav¬ ljali so meščanske hospitale. Pri tem je sodelovalo plemstvo in meščanstvo ter si pridobilo pogosto patro- natno pravico za mesto špitalskega duhovnika, še važnejša je postala vloga, ki jo je igrala »universitas eivium« pri upravi cerkvene imovine. L. 1309. je na pr. prevzela v Kranju trojica meščanov v imenu »universitas« ali mestne zajednice za župno cerkev darovana ali kupljena zemljišča in izrečno izključila župnika ali vikarja iz imovinske uprave, ki naj pritiče samo posebnemu upravitelju cerkvene imovine, ki ga izbere srenja. Zelo važno bi bilo primerjalnopravno preiskati za naše jugoslovansko ozemlje to institucijo upraviteljev cerkvene imovine, ki na pr. v Dalmaciji še s svojim nazivom kot požupi ali »zupanus spiritu- alis« razodevajo krepak slovanskopravni element. Nekako sredi 14. stoletja med 1350 in 1360 se raz¬ vije iz srenje mestni svet v Ljubljani, Kamniku in Kranju. Sodnik ostane še nadalje kot deželnoknežji upravni organ izven te organizacije. Delovanje mest¬ nega sveta čutimo tudi pri ustanavljanju cerkvenih bratovščin. Pogosto poudarja, da ne sme razpolagati z imovino nadarbin niti župnik, vikar ali kak drug duhovnik, marveč le od meščanov postavljeni upravi¬ telj cerkvene imovine. Mestni svet pa ni mogel ostati dolgo brez svojega vodje — mestnega sodnika, že par desetletij po usta¬ novitvi mestnega sveta vstopa povsod v navedenih mestih sodnik v mestni svet; s tem je prenehal biti uradnik mestnega gospoda. Obenem je bila meščanom dovoljena volitev mestnega sodnika. S to okrepitvijo mestnih korporacij je bil dosežen drugi stadij ustav¬ nega razvoja. Istočasno prično cerkvene oblasti zaradi rimsko- in kanonsko-pravne recepcije krepkeje nastopati proti laičnemu vplivu v cerkvenih zadevah. Povsod pride do sporov z župniki, samostani ali drugimi cerkvenimi ustanovami. V Ljubljani so nasprotja z nemškim vi¬ teškim redom. Pri tem gre za sodstvo, šolstvo, vpra¬ šanja imunitete vobče, upravo cerkvenega premo¬ ženja, dajatve cerkvam, oddajo duhovniških mest. KRONIKA 191 Mestom dela težavo obilica slabo plačanih benefici- atov. Posebno ostro nasprotje se opazi v vprašanju davčne, carinske in trošarinske prostosti cerkvene imovine. Zato sklepajo pogosto mestni sveti t. zv. amortizacijske naredbe, da meščani ne smejo podariti cerkvam, bratovščinam ali za razsvetljavo oltarjev (lu- minarijska posest) kakih nepremičnin, ki so podvr¬ žene mestni upravi, marveč le njih denarno vrednost. Načelo, ki se izvaja, je: vse, kar je v okviru mestnega obzidja, mora služiti skupnim interesom, pa bodi svetna ali duhovna oseba. V borbi med mestno korporacijo in veliko ustanovo Cerkvijo je seglo meščanstvo po učinkovitem sredstvu samopomoči. Mestni sveti so skušali pridobiti prezen- tacijsko pravico pri večini beneficijev v mestni h cerkvah, vplivali so dalje na premožne someščane, da ne bi ob smrti ustanavljali starejših oblik obletnic marveč nadarbine za mašnike, katerih upravo pa ne prejme več župna ali kaka cerkvena oblast, marveč mestni svet. On naj nadzira izpolnjevanje določb ustanovne listine. Pri tem zahteva mestni svet, da morajo biti beneficiati domačini, rodom iz mesta. Tudi cerkovnike štejejo že ponekod med občinske uslužbence. Meščanski upravitelji cerkvenega premoženja so skrbeli tudi zato, da so dobili meščani iz bratovščin- skih in drugih cerkvenih fondov posojila. Na prehodu iz 14. v 15. stoletje pa se razvijejo naši rokodelski cehi kot obvezne stanovske organi¬ zacije. Daši presojajo različno delež, ki so ga imele pri razvoju cehovskih organizacij cerkvene bratov¬ ščine, je iz zgodovinskega gradiva za Ljubljano in Kranj razviden ozek stik med cerkvenimi bratovšči¬ nami in cehovstvom. Pri nas so se kmalu uveljavili rokodelci tudi v ustavnem življenju. Mestna organi¬ zacija se je diferencirala v notranji in zunanji svet, srenja pa je postala brezpomembna. Svoj višek je doseglo ustavno življenje naših mest v reformacijski dobi. Bil je sicer kratkotrajen toda tako zanimiv, da zasluži sam zasč, da se ga prikaže primerjalno pravno. Naše meščanstvo sei je v obilnem številu udeležilo reformacijskega verskega gibanja. Kak pomen je imela mestna ustava za razširjenje reformacije, najlažje prikažem na tipičnem primeru, zgodovini mesta Kranja. Tik pred cerkveno revolucijo 16. stoletja je cesar Maksimilijan I., ki je imel kakor njegovi predniki patronatno pravico do kranjske župne cerkve, leta r507. podaril kranjsko župno cerkev z vsemi dohodki škofijski mizi ljubljanskega škofa. S tem je želel po vzgledu svojega očeta, cesarja Friderika III. okrepiti dohodke ljubljanske škofije, ki je bila ustanovljena po izumrtju Celjanov. Cesar očividno ni hotel inkor- porirati škofiji samo beneficija, marveč tudi župni okoliš zvezati z ljubljansko škofijo. Tega pa oglejski patriarh, pod katerega je doslej spadal Kranj, ni hotel priznati, vprašanje je ostalo nerazčiščeno. Pa¬ triarh je še nadalje vršil uradne pravice škofa, do¬ hodke župnije pa je užival ljubljanski škof. L. 1507. je bila kranjska župnija še zasedena. Šele po smrti župnika Operte je naročil cesar Maksimili- Župna cerkev v Kranju: Sklepnlk Iz Z. pol. XV. slol. Foto dr. Fr. Steli jan I. kot patron župnije kranjskemu sodniku in mestnemu svetu, da uvedo zastopnika ljubljanskega škofa na slovesen način v temporalije župne cerkve. To se je zgodilo 1. 1511. pri župni cerkvi, župnišču in gospodarskih poslopjih. Nato je notar posvedočil ta dogodek; v notarski listini se daje mestnemu svetu nadzorstveno pravico nad upravo cerkvenega premo¬ ženja in ljubljanski škof se zaveže poslati v Kranj župnega upravitelja, ki bo meščanom všeč. Ta magna charta libertatum je igrala v protestantski dobi poseb¬ no vlogo. Mestni svet, ki se je pridružil protestantskemu giba¬ nju, ni več oddajal nadarbin katoliškim beneficijatom na podlagi svoje prezentacijske pravice marveč je zbiral dohodke nadarbin v mestni blagajni, da vzdr¬ žuje protestantskega predikanta in mestnega učitelja, župnemu upravitelju pa je izjavil mestni svet 1. 1578., da mu ni več všeč, da ga torej odstavlja, sklicevaje se na določbe listine iz 1. 1511. Ker se pa vikar ni umaknil, so porabili drugo ugodnejšo priliko. L. 1597. je dal oglejski patriarh po dolgem času zopet pregle¬ dati delovanje podrejene duhovščine ter je odstavil kot ordinarius loči iz raznih vzrokov kranjskega župnega upravitelja. Obenem je sporočil ljubljanske¬ mu škofu, naj postavi novega vikarja. Škof pošlje sicer novega upravitelja v Kranj, toda mestni svet mu zapre župno cerkev. Kljub grožnjam in kaznim, ki sta jih izrekala ljubljanski škof in deželni vice- dom, kranjski mestni svet ni odnehal in cerkvenih ključev dolgo ni dal iz rok. šele t. zv. reformacijske komisije pod vodstvom škofa Tomaža Hrena so zlo¬ mile odpor kranjske mestne občine, ki se je morala predvsem odreči pravicam iz listine 1. 1511. še ob koncu 17. stoletja so se ob vizitacijah ljubljanskih 192 KRONIKA Prebod Iz gra|skega v meščanski del naselbine Kranja Foto E. Kramaršlč Pungerl Iz globeli Kokre Foto E. Kramarilč Severni del mestnega obzidja v Kran|u Foto E. Kramaršlč Mesini zid pri bivših vodnih vralih Folo E. Kramaršlč škofov meščani spominjali, da so imeli baje pravico prezentirati vikarja za kranjsko župno cerkev, toda listin niso mogli več najti v arhivu. Nasprotno pa jim je ljubljanski škof takoj postregel z reverzom iz leta 1601., v katerem so se odrekli vsem pravicam iz ome¬ njene listine. Kranjski primer se je bolj ali manj ponavljal tudi v drugih naših mestih. On nam priča, da se je vršilo vse delovanje v zadevah novega verskega nauka v okviru mestne ustave. Mestni svet je nastopal v stva¬ reh reformacije neposredno in izključno v imenu mesta, kot organ mestne občine t. j. svetne zajednice, ne pa morda cerkvene občine. Vse to je posledica korporacijske podlage mestne ustave. S padcem protestantizma je bil prekoračen v naših mestih vrhunec ustavnega življenja, pričelo je naza¬ dovanje mestne avtonomije v dobi državnega absolu¬ tizma. Opomba. O problemu prim. splošno: K. Frolich, Kirche u. stadtisches Verfassungsleben im Mittelalter, Zeitschr. d. Savignystiftung f. Rechtsgeschichte, kan. Abt. XXII. 1933, 188—287; A. Schultze, Stadtgemeinde u. Kirche, Leipzig 1914; isti, Stadtgemeinde u. Reformation, Tiibin- gen 1918; zlasti pa H. F. Schmid, die rechtlichen Grund- lagen der Pfarrorganisation auf westslavischen Boden u. ihre Entwicklung wahrend des Mittelatters. III. Zeitschrift d. Savignystiftung, kan. Abt. XX. 1931, 202—272; E. Klebel, zur Geschichte der Pfarren u. Kirchen Karntens, Ca- rinthia I. 1926, sep. odt; Fr. Zwitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo, Ljubljana 1929, isti, Razvoj ljub¬ ljanskega teritorija. Geografski Vestnik V.—VI. 1. 1929./30., 138—160. Arhivalije so iz muz. a., škof. oz. kapit. a. v Ljubljani in mest. a. v Ljubljani in Kranju. Za pojasnila in pripombe dolgujem zahvalo gg. vseuč. prof. H. F. Schmidu v Gradcu, Jos. Turku v Ljubljani, prof. Jos. Miklavčiču v Št. Vidu n. Lj. in Fr. Zvvitterju v Ljubljani. STARA KRISTUSOVA SLIKA NA LJUBLJANSKEM MAGISTRATU V. S T Ob procesijah sv. Rešnjega Telesa postavlja ljub¬ ljanski mestni magistrat pred mestno hišo oltar za blagoslov, ki se ondi vrši. Tedaj je javno vidna stara Kristusova slika, ki o njej nihče ne ve, kdo jo je naslikal. Slika je 226 cm visoka in 88 cm široka. Predstavlja Kristusa, mirno stoječega, ki drži desno roko pri¬ pravljeno za blagoslov. Oseba stoji obrnjena na¬ ravnost proti gledalcu. Obraz je miren, oči na pol za¬ E S K A prte; lasje so dolgi in se vsipajo po ramenih; preča jih deli v dva dela; brki so bolj redki; obleka je iz enega samega šiva, zelo nagubana s sporednimi navpičnimi gubami; rokavi so silno široki. Vsa slika dela vtisek starinske slike. Na vrhu je napis z veli¬ kimi črkami v latinici: IHESVS NAZARENVS REX IVDEORUM ANNO AETATIS SVAE XXXIII. Poleg tega napisa je ob levi rami Kristusovi še napis: Pax vobis. MARIBORSKI GRAD: DETAJL STOPNIŠČA KRONIKA 193 Podpisa na sliki ni videti. Kdo je slikal to sliko, ni nikjer zapisano in tudi ustno izročilo ne ve nič pove¬ dati. Valvasor omenja (Ehre des H. Krains, XI, 671) nekdanjo mestno hišo z besedami: »Das Rahthaus ist im J. 1484 aufgefiihrt, und von dem kunstreichen Pinsel des beriihmten Mahlers Antonio Geriči, wie es noch heutigstags zu sehen, ausgemahlt vvorden. Nebs disem Gemahld von einem so beruffenen Meister, der es vollig verfertigt« etc. V ljubljanski semeniški knjižnici hranijo rokopis: Curia Labacensis Urbis Metropolis Duc. Carnioliae. Angegeben und verfasst durch einen Treugesiinten Patrioten. Cum Facultate Superiorum 1680. Ta roko¬ pis popisuje mestno hišo: Ta je na trgu, dvanajst korakov dolga, in sloni na dveh mogočnih podstavih, ima štiri okna v vrsti, je zunaj zelo umetno na presno poslikana po imenitnem slikarju Gerizi-ju. Nad okraj- kom vidiš dvanajst šibil, med dvema oknoma Pravico v krasnem oblačilu sedečo na prestolu, zraven neko¬ liko svetovalcev. Na obeh straneh vidiš sodbo, in sicer na prvi strani Salomonovo, na drugi pa Kambizovo. Perzijski kralj Kambizes sodi podkupljenega sodnika, ki mu živemu snemajo kožo s telesa, da prevlečejo z njo stol njegovemu sinu, ki naj bi se kot sodnik vedno spominjal, da mora pravično soditi. Na drugi strani so naslikane štiri čednosti: zmernost, pravič¬ nost, srčnost, modrost. V posvetovalnici vidimo še poslednjo sodbo, portrete nekaterih cesarjev in ce¬ saric in črtež ljubljanskega mesta.« To je vse, kar nam je sporočenega o slikah v stari mestni hiši. Naše slike nihče ne omenja. Kdo je slikar Geriči ali Gerizi? P. Radics (Letopis M. Sl., 1880, 7) misli, da je bil domačin Jerič, ki je pa radi umetnosti poitalijanil svoj priimek. Drugi mislijo, da se je morda pisal Gerič, kakor se je ta priimek ohranil do danes n. pr. v Čakovcu itd. Toda slikarja z imenom Jerič ali Gerič v naši umetnostni zgodovini ne najdemo. Tudi italijanska umetnost ne pozna nobenega Gerizija ali Gericija. Pred 30 leti ie pisec teh vrstic postavil še tretjo podmeno, da bi utegnil biti slikar Gerizi — Gerrit Harlemski, ki ga Gčrard David: Ženifnina v Kani Galilejski. (Pariš, Louvre) Slika Kristusa na Ljubljanskem magistratu istovetijo z znamenitim holandskim slikarjem Ghe- rardom Davidom, dasi sta si različni osebi. Gerrit je podobno Geriziju. Moti nas pa krstno ime Antonio. Za Gerarda Davida bi pa govorile popisane slike. Gerard David je bil rojen ok. 1460 v Oudewateru (= Alt\vasser) na Holandskem. L. 1483. je prišel v Briigge in postal 1. 1484. mojster. L. 1515. je prišel v Ant\verpen in se 1. 1521. zopet povrnil v Briigge, kjer je umrl 1. 1523. Kje je bival med 1. 1508. do 1515., ni znano. Iz njegovih del sklepajo, da je moral biti v Italiji. Ni izključeno, da je na poti v Italijo prišel v Ljubljano in tu slikal Kambizovo sodbo, kakršno je prej 1. 1498. slikal za mestno hišo v Briiggeju. Po¬ dobno je prišel v naše kraje slavni Nizozemec Jan Scorel in naslikal 1. 1520. lepo sliko »Svete družine« za Gornjo Belo (Ober-Vellach) na Koroškem. Snov Kambizove sodbe je posneta iz Herodotove zgodovine. Sodnik Sisamen (Sisamnes) je podkupljen krivo sodil. Kralj Kambiz ga je dal živega odreti, s kožo pa je prevlekel sodni stol in imenoval Sisam- novega sina za sodnika, da bi se na tem stolu vedno 3 194 KRONIKA spominjal očetove krivde in usode. Gerard je za Briigge napravil dve sliki, prvo obsodbo, drugo izvr¬ šitev. Ta slika je znamenita, ker se pojavlja v njenih ornamentih prvi sled renesanse na Nizozemskem. Valvasor hvali in poveličuje slikarja »vom kunst- reichen Pinsel des beriihmten Mahlers« in »von einem so beruffenen Meister«. Gregor Thalnilscher označuje slike: picturae illae celeberrimae et ab Italis et alienigenis laudatissimae«. Slike so torej celo Italijani in drugi tujci občudovali. Žal, da so te slike zginile, ko so podrli 1. 1717. staro mestno hišo; zato jih ne moremo presojati. Niti časa njih postanka ne poznamo. Ker so pa bile na mestni hiši stenske slike, bržkone freske, ne moremo misliti na Gerarda Davida, o katerem ni znana nobena taka slika, če¬ prav je njegovo življenje in delovanje že precej na¬ tančno preiskano. Slikar pa je moral Gerarda Da¬ vida natančno poznati. Gotovo je bil Nizozemec, ki se je v Italiji naučil fresko slikati. To priča slika Kambizove sodbe. Kaj pa je s staro oljno sliko, ki smo jo omenili? V Louvru v Parizu je Davidova slika: 1 Wurzbach: Gesch. der holl. Malerei, 39. 2 Ta slika, sredina triptiha, se nahaja v Philadelphiji v zbirki Johnsonovi. Friedlander Max J.: Die niederliin- dische Malerei, VI, 109. »Svatba v Kani Galilejski« (96 X 128 cm). Slika nosi številko 1957. Nastala je po VVurzbachu 1 1. 1519., po Friedlanderju kmalu po 1. 1503. Na tej sliki je 17 oseb. Kristus je pa popolnoma tak kakor na magi- stratni sliki. Obraz je resen in obrnjen pročelno proti gledalcu. Lasje so dolgi, se širijo preko ušes in pa¬ dajo čez rame in so po sredi glave razdeljeni. Oči so na pol zaprte. Brada je pristrižena in razdeljena na dva kosmiča. Desna roka je vzdignjena kakor k pri¬ segi, trije prsti stoje pokoncu, dva sta upognjena. Noge so take, kakršne gledamo na Davidovi sliki Vstalega Zveličarja. 2 Na sliki svatbe v Kani noge za¬ kriva miza, zato v tem oziru sliki ne moremo pri¬ merjati. Gube obleke so enake kakor na Gerardovi sliki Marijini. Svit okrog glave napravljajo zelo tanki prameni. Podobnosti je torej toliko, da v odvisnosti naše slike od Davidove ne more biti nobenega dvoma. Kdo bi pa bil oskrbel ta posnetek? Kaj ko bi bila Valvasor in Thalnitscher ime Geriči ali Gerizi napačno zapisala, ker sta 'ime morda le slišala, ne pa videla zapisanega? Kaj, ko bi bil slikar Gerritsz? Na Nizozemskem je cela vrsta slikarjev tega imena. Med znanimi pa ni nobenega Antona, ampak nosijo drugačna imena. Pot Hendrick Gerritsz je bil slikar, r. ok. 1585 v Haarlemu (?), umrl pa je v Amsterdamu 1. 1657. Bržkone je bil učenec slavnega slikarja Franca Halsa. Nekaj časa je deloval na An¬ gleškem, kjer je portretiral kralja Karla I. (sedaj v Louvru). 3 Dalje so nizozemski slikarji Gerritsz Cornelis, por¬ tretist v Amsterdamu, r. ok. 1594, u. pred 31. 8. 1637; Hendrick, podobar v 16. veku, ki tu ne prihaja v po¬ štev; drugi Hendrick iz 17. stol., Hessel Gerritsz, risar, bakrorezec, pokrajinar, r. 1581, pokopan 4. 9. 1632 v Amsterdamu . . . Jan Gerritsz, Montfoort Pieter Gerritsz, Willem G., slikar 17. stol. 4 Adrian Gerritsz de Vrije, slikar na steklo, ki je umrl 1643 in VVillem Geritzen, ki je živel 1. 1613. in je potoval tudi dve leti po Francoskem. Iz tega bi posneli: Slikar magistratnega Kristusa je temeljito poznal sliko Gerarda Davida Svatbo v Kani Galilejski. Moral je biti nizozemski slikar. Pisal se je bržkone Gerritsz. Potoval je ok. 1650 skozi Ljubljano. Znal je slikati tudi freske. Magistrat mu je poveril okrasje magistratnega pročelja. Tu je na¬ slikal Kambizovo sodbo po Gerardu Davidu. L. 1680., ko je pisal o teh freskah neznanec, in pozneje, ko sta govorila o teh slikah Valvasor in Thalnitscher, je bilo ime Gerritsch še znano in na dobrem glasu. Na Val¬ vasorjevi sliki stare mag. hiše pa, žal, o freskah ni ničesar opaziti. 3 Muller-Singer: Allg. Kiinstler-Lexieon, III, 477. 4 Thieme: Allg. Lexicon d. bild. Kunstler. XIII, 482. — Muller-Singer. A. K. L., V, 41. — Wurzbach, o. c. 153. KRONIKA 195 O ZGODOVINI STATISTIKE, LJUDSKIH ŠTETIJ IN POPISOV PREBIVALSTVA LOJZE PIPP Nialo pojmov poznamo, katerih pomen bi se tako izpreminjal, kakor pojem statistike, ki ima precej zanimivo zgodovino. Novejše pojmovanje znanstvene statistike, ki se v današnjem obsegu in pomenu pojavi šele v sredini XIX. stol. (K. Knies »Die Statistik als selbststandige VVissenschaft 1850) kot enotna disciplina, je nastala iz sledečih, poprej povsem nezavisnih smeri: iz urad¬ ne (upravne) primarne in sekundarne statistike sta¬ rega, srednjega in novega veka, nemške univerzitetne statistike (t. zv. gotinške šole — Achenwailove smeri) XVIII. stoletja in politične aritmetike XVII. in XVIII. stoletja, ki se je bavila predvsem z znanstveno analizo številčnih podatkov ter se je v tej obliki najprej poja¬ vila v Angliji (J. Graunt, Petty, Halley itd.) in Nem¬ čiji (K. Neumann, J. P. SuBmilch, Moser in drugi). Ljudska štetja, katerih nadomestila so cenitve in preračunavanja na podlagi matematičnih metod in stalna zabeleževanja vseh izpremeinb, so zaradi po¬ membnosti človeškega družabnega življenja podlaga največjega dela današnje statistike, zato so že od nekdaj zelo važna. Koristi preglednih številčnih podatkov in razčlenje- nja socialnih mas so tako očitne, da so se ljudje povsod in vselej, čim so dosegli nekoliko višjo stopnjo kulturnega razvoja, morali poslužiti statistične me¬ tode, če so hoteli doseči vpogled v obstoječe kulturne, socialne in gospodarske razmere prebivalstva. Vsi pomembni državniki so že v stari zgodovini uvideli pomen statistike za urejeno državno upravo in gospodarstvo ter so ji zato vedno posvečali veliko pažnjo, posebno pa ljudskim štetjem, ki predstav¬ ljajo prerez pojavov prebivalstva ter tvorijo zato danes brez dvoma najvažnejše, najbolj komplicirano in najintenzivnejše obdelano področje statistike. Zato tvorijo ljudska štetja neobhodno potrebno podlago za večji del področij statistike, posredno pa tudi za vsa vprašanja zakonodaje in javne uprave. Pomen ljudskih štetij pa ni le v številčnih podatkih prebivalstva, marveč bolj v popisu prebivalstva, ki nam pokaže socialno in gospodarsko strukturo prebi¬ valstva, kar je za narodno gospodarstvo in gospo¬ darsko politiko države izredno velikega pomena. Vse to v današnjih časih še posebno povečuje pomen in važnost ljudskih štetij: odtod tudi povečano zani¬ manje za statistična in ljudska štetja po javni upravi, ker tvorijo ista podlago za vse socialno in gospodarsko življenje države. Ljudska štetja v ožjem pomenu besede obstojajo prav za prav šele od 1. 1707., ko je francoski maršal Seb. Vauban v X. odstavku svojega dela »Prejet de dime royale« (»Osnutek kraljeve desetine«) prvi izde¬ lal temeljne principe organizacije splošnih ljudskih štetij vse francoske države ter poudaril važnost orga¬ niziranih štetij za urejeno državno upravo. Zaradi njegove kritike tačasnih razmer in predaleč segajo¬ čih predlogov je prišel v nemilost pri kralju Ludoviku XIV., njegov načrt ljudskih štetij je pa ostal vse stoletje neizvršen, ker se je takratna policijska država omejevala le na popise prebivalstva po starokopitnih upravno-policijskih vidikih, ki so ugotavljali le davčno in vojaško silo države. Belgijski statistik, matematik in utemeljitelj mo¬ derne statistike L. A. J. Quetelet (1796—1874) je utemeljeval svoj predlog za izvedbo prvega, na znan¬ stveni podlagi zasnovanega ljudskega štetja (ki se je vršilo v Belgiji 1. 1846.) s sledečimi besedami: La connaissance exacte de la population est 1’element auquel viennent aboutir, les Solutions de toutes les grandes questions d’utilite politique«. (Natančno poznavanje prebivalstva je osnova, s katere se izva¬ jajo rešitve vseh važnejših političnih vprašanj. če pogledamo v zgodovino, vidimo, da so že v sta¬ rem veku potrebe praktične državne uprave zahtevale številčne podatke o gospodarski (davčni) in vojaški sili, kakor tudi o socialnih razmerah (razdelitev v kaste in stanove) tačasnih kulturnih držav. Ohranjeni podatki in novejša literatura o ureditvi velikih držav Kitajske, Japonske, Indije, Perzije, Feničanov, Izrael¬ cev, Egipčanov, Grkov, Rimljanov itd. nam dokazujejo pomen in potrebo številčnih podatkov prebivalstva za tačasno državno upravo in zakonodajo (n. pr. za odmero in, pobiranje davkov, obrambo pred sovražniki itd. itd.), brez katerih si ureditve obsežnih držav starega veka ne moremo misliti. Zgodovinarji starega veka nam pogosto omenjajo ljudska štetja, ne nava¬ jajo nam pa vedno številčnih podatkov, zato smo večkrat navezani le na posredne ugotovitve ozir. cenit¬ ve števila prebivalstva. Prve primere statističnih podatkov najdemo v stari kitajski državi že 1. 800 pr. Kr. Stara zgodovinska, pravna, državno-gospodarska in uprava literatura, razne enciklopedije, zbirke zgodo¬ vinskih tekstov iz IX.—VIL stoletja pr. Kr., razne kronike, številne topografije tačasne Kitajske države in njenih posameznih pokrajin (nekatera dela obse¬ gajo po več sto, da, celo po več tisoč zvezkov, ozir. knjig) ter v novejši dobi najdeni arhivi in listine nam nudijo dovolj dokazov o popisih zemljišč (realnih popisih) in o izvršenih cenitvah ozir. štetjih prebi¬ valstva (današnja personalna statistika) širne kitaj¬ ske države. Razen tega nam pa obseg države ter tačasna upravna, obrambna in finančna ureditev (Kitajci so imeli že tačas državne monopole, tako 3 * 196 KRONIKA n. pr. na železo in sol) ter razne davčne reforme njihovih državnikov dopuščajo domnevo poklicnega uradništva, kakor tudi sistematičnega zbiranja raznih številčnih podatkov. O stari Japonski, ki je imela notranjo državno upravo urejeno po vzorcu kitajske države, nam pa navaja Y. Yanagisawa, avtor članka v »Bulletin de 1’ Institut international de Statistique« XIX, da se je že 1. 86. pr. Kr. pod mikadom Soujinom (97—30 pr. Kr.) izvršilo prvo dokazano pravo ljudsko štetje Japonske; domnevajo pa celo, da se je prvo štetje vršilo že 1. 660. pr. Kr., katerega številčni rezultati so bili pa — kakor sploh vsi slični podatki — vse do druge polovice preteklega stoletja povsod velika uradna tajnost. Tudi Indijci, Perzijci, Babilonci, Feničani in Izraelci po navedbah starih zgodovinarjev niso zaostajali za svojimi slavnimi sosedi. Tako najdemo n. pr. v četrti knjigi (»Numeri, t. j. števila«) Mojzesovih petih knjig sv. pisma stare za¬ veze (t. zv. »Pentatheuha«) takoj ob začetku knjige poglavja, ki govore in navajajo število nad 20 let starih moških iz posameznih rodov Izraelcev, štetje, katero sta takrat izvršila Mojzes in Aron, se je po navedbah omenjene knjige izvršilo v puščavi pod goro Sinajem. O ljudskih štetjih pri Egipčanih nam pričajo izko¬ pani papirusi in razni najdeni napisi v kamnu in lesu, ki omenjajo, da so svečeniki vodili sezname pri¬ padnikov raznih stanov. Zgodovina nam pripoveduje, da se je eno izmed znanih štetij prebivalstva izvršilo v dobi preporoda stare egipčanske države pod fara¬ onom Amasisom II. (570—526, ozir. 569—525 pr. Kr.), ki je istočasno izvedel tudi obsežne reforme v državni upravi. Grški zgodovinar Diodor, ki je živel v prvem stoletju pr. Kr. in židovski zgodovinar Josephus (37—100, ozir. 95 po Kr.) navajata število Egipčanov v dobi vladanja Ptolomejcev (305—30 pr. Kr.) na 7 do 7‘/2 milijonov (I. 1830. le na 2 in Vs, danes čez 14 milijonov); to število potrjuje tudi znani francoski egiptolog J. F. Champollion (1790—1832). Po drugih novejših virih so Egipčani jemali v sta¬ rejši dobi za podlago časovnega štetja razne važnejše dogodke, med katere so prištevali tudi popise ljud¬ stva, kar dokazuje pomembnost in važnost ljudskih štetij že v takratni dobi. V stari Grški nam zakonodaja Solona (640—558 pr. Kr.) in dela Aristotela (384—322) ter drugih avtorjev (Xenofona, Herodota, Plutarha, Demostena itd.) dokazujejo obstoj popisov prebivalstva. Zani¬ mivo štetje nam navaja zgodovinar A. Bockh v svojem delu »Die Staatshaltung der Athener«, kjer opisuje, da se je pod arhontom Lysimachidom (Olimp. 83,4 — prva olimpijada se je vršila kolikor je znano 776 pr. Kr.) izvršila razdelitev žita po leksiarhičnih sezna¬ mih vsem meščanom, starim nad 18 let; ta razdelitev žita je ugotovila 14240 odraslih Atenčanov. Slično indirektno štetje prebivalstva najdemo tudi ob priliki razdelitve premoženja Difila pod Lykurgom, ki je ugotovila v Atenah 19.200 meščanov moškega spola. Pod arhontom Demetrijem se je v času 117,4 olimpi¬ jade izvršilo v Atenah pravo ljudsko štetje, katerega omenja tudi Plutarh, ki je ugotovilo 21.000 odraslih Atenčanov moškega spola, 10.000 moških prikupljen- cev (sovarovancev) in 40.000 sužnjev obeh spolov, torej nad 524.000 prebivalcev, če vzamemo tačasno pravilo, da tvorijo odrasli moški 'A vsega prebivalstva, sužnje so pa šteli po glavah, ne glede na spol in starost. Tudi gospodarsko statistiko so imeli Grki na visoki stopnji, kar nam dokazujejo ohranjena poročila o številčnih podatkih z gospodarskega področja. V starem Rimu vidimo že v t. zv. servijanski ustavi šestega kralja Servija Tullija (578—534 pr. Kr. ome¬ njena redna štej a upravičencev rimskega civilnega prava in podroben popis njihovega premoženja, ki sta služila predvsem za podlago rimskemu davčnemu, volilnemu in vojaškemu sistemu. Redne popise pre¬ bivalstva so izvrševali posebni, na 5 let voljeni in ne¬ odvisni »cenzorji«, ki so morali shranjevati vse spise in sestavljati sezname meščanov (po starosti) in po davčni zmožnosti (po plačilnih razredih). Kasneje so Rimljani sistem cenzusa izdelali tudi za vso takratno rimsko državo do takih podrobnosti in vzorne točnosti, da so na tem področju neprimerno nadkriljevali vsa dela srednjega veka. Rimski zgodovinar Tacit (56—118, ozir. 55—120 po Kr.) omenja, da je imel cesar Augustus številčni pregled celotne takratne rimske države (Breviarium totius imperii), ki je vseboval sumarne številčne pre¬ glede rezultatov vseh posameznih štetij, kar lahko smatramo za prvo občo državno statistiko. Iz kasnejše dobe imamo tekočo centralizirano zbir¬ ko statističnih podatkov, katere so zabeleževali med »notitiae omnium dignitatum«. Poleg tega so imeli Rimljani že takrat posebne uradnike, ki so vodili in shranjevali sezname rojstev in smrti, katere naj¬ demo kasneje pri upraviteljih cerkvenih zajednic. Če pogledamo torej razvoj ljudskih štetij stare dobe, vidimo, da so imela štetja, ki so bila izvršena — po današnjih pojmih — najbrže zelo primitivno, pred¬ vsem le praktičen pomen za fiskalno in vojaško upravo države ter spadajo zato v področje sekundarne statistike. V tej dobi pogrešamo tudi današnji naziv »statistika« ter znanstveno raziskovanje in analizo dobljenih podatkov, kar tvori najvažnejši del današnje moderne statistike. V srednjem veku so statistična opazovanja zaradi stalnih bojev preseljevajočih se narodov in propada ideje velike ter centralistično urejene države znatno zaostajala za rimskim cenzusom, vendar imamo iz te dobe ohranjenih nekaj manjših poročil, ki sicer niso tako izrazitega statističnega značaja, vendar so kljub temu v tesni zvezi s statistiko. Iz dobe Karla Velikega (768—814) je ohranjenih nekaj inventarijev (breviarijev) posestev in manjših štetij prebivalstva, ki so se omejevala le na nekatera mesta, in kar lahko smatramo za važno sekun¬ darno statistično gradivo za proučavanje tačasnih razmer. Nekaj takih podatkov je ohranjenih v polipti- Rih, t. j. z voskom prevlečenih ploščah, povezanih KRONIKA 197 v knjigo, katere so v poznem starem in zgodnjem srednjem veku uporabljali za pisanje. Kasneje najdemo v XI. stoletju pod Viljemom Osva¬ jalcem popis zemljišč, dohodkov in prebivalstva neka¬ terih grofij Anglije, katerega rezultati so ohranjeni v t. zv. »Domesday - Book« (sestavljena v dobi 1083—86), ki je obenem tudi prva zemljiška knjiga Anglije. Posamezna znana ljudska štetja najdemo kasneje v XVI. stoletju na Siciliji in na Saškem. Tudi v francoski državi se je po podatkih franco¬ skih raziskovalcev izvršilo prvo ljudsko štetje šele v začetku novega veka pod Karlom IX. (1550 do 1574), katerega rezultati so nam doslej še neznani. Prva publicirana, vendar zelo primitivna štetja prebi¬ valstva Francoske imamo iz 1. 1694—4700, katera so izvedli kraljevi generalni intendanti. Prvi znani popisi sekundarno-statističnega značaja in statističnih opazovanj v naših krajih (t. j. pokra¬ jinah bivše avstrijske monarhije) segajo v XIII. stol., kjer nam način vodenja zapiskov, manualov podežel¬ skih naselbin (kasnejših urbarijev), obrestnih in za¬ stavnih zapiskov (Zinns-Pfandrollen, Rodel, Rotel) dokazuje pomen in potrebo sistematičnega opazovanja in popisovanja važnejših pojavov iz življenja takrat¬ nega prebivalstva. O razmerah v večjih naselbinah in mestih nam pa pričajo popisi meščanov, cehovske in bratovske knji¬ ge, razne davčne in računske knjige, razne kronike, hišni katastri in številne ugotovitve ter cenitve prebi¬ valstva po cerkvenih in posvetnih oblastih, ki so obi¬ čajno le v zvezi z vprašanji prehrane in oskrbe prebi¬ valstva. Prva sistematična štetja te vrste, t. j. v svrho prehrane so se omejevala predvsem le na mesta ter jih najdemo že 1. 1449. v Niirnbergu ter 1. 1473. v Strassburgu. Pri vseh teh in sličnih štetjih so šteli le ognjišča in gospodinjstva (hišne poglavarje — burgerliche Wirte), katerih število so pomnožili s povprečnim šte¬ vilom članov družine (običajno 4—5); tako dobljeno število prebivalcev, ki je bilo seveda zelo netočno, so smatrali za število prebivalstva naselbine ali pokra¬ jine. Razne delitve pokrajin na kraju srednjega veka so zahtevale ne le popisov dežel, temveč tudi natanč¬ nejše popise podložnikov, ki so bili potrebni za tačasno fiskalno in obrambno upravo. Za statistiko so velikega pomena tudi rojstni in mrliški zapiski cerkvenih oblasti, ki se pojavijo znatno pred obveznim vodenjem matrik; te zapiske moremo smatrati za nadaljevanje rimskih registrov, katerih vodenje se je opustilo šele v dobi preselje¬ vanja narodov, žal manjka v tej dobi predpisov za enotno vodenje teh registrov, kar močno zmanjšuje njihovo vrednost in uporabnost za statistiko. V teku časa so se predpisi za Številčne podatke, katere so rabili za lastno cerkveno uporabo, znatno izpopolnili tako, da nam morejo nuditi precej zanesljive podatke za oceno števila prebivalstva na manjših področjih. Podatkov vseh teh zabeležk in zapiskov niso tačas sistematično urejevali za primerjanje in prikazo¬ vanje, kar jim daje zato le lokalen pomen. Vendar so kljub temu ohranjene vesti o izvršenih popisih prebivalstva tudi na večjih področjih, katere so sestavljale cerkvene oblasti za lastno uporabo. Tako n. pr. omenja Riegger v svojem delu »Mate- rialien zur Statistik in Bohmen«, da se je izvršil prvi popis prebivalstva nekaterih provinc bivše avstrijske monarhije že 1. 1651. po končani tridesetletni vojni, ki je imel nalogo ugotoviti število katoličanov in protestantov. Med ohranjenimi primeri popisov posestev in dav¬ kov naših krajev iz prve polovice XIII. stol. imamo »Rationarium Austriacum«, ki je bil sestavljen pod češkim kraljem Otokarjem (1247—1252) ter neko¬ liko kasnejši »Rationarium Austriae«, katerega je dal sestaviti že Rudolf Habsburški (1273—1291). Slični poizkusi sistematičnih pregledov so dali po¬ budo za osamosvojitev in poglobitev statističnega raziskovanja ter za izboljšanje metode in tehnike sta¬ tistike, kar pri delih iz prejšnje dobe pogrešamo. V kasnejši dobi pod Maksimilijanom I. (1486 — 1519) so periodičnim številčnim pregledom na pod¬ ročju vojaške, posebno pa fiskalne uprave, posled¬ njim zlasti zaradi stalnih finančnih zadreg cesarja, posvečali znatno večjo pažnjo. Izza vladanja Karla V. (1519—1556) datirajo šte¬ vilčna poročila o blagostanju podložnih narodov in redna diplomatska, gospodarska in upravna poročila, ki se javljajo v Benetkah na kraju XIII. stol. Prav- tako se je za vladanja Leopolda I. zaradi vpliva nem¬ ških merkantilistov posvečala večja pažnja številč' nim pregledom, zlasti na področju gospodarske in finančne statistike. Od Ferdinanda II. (1619—1637) je ohranjen latin¬ ski sestavek državnih in dvornih uradov ter popis nekaterih davščin pod naslovom »Status particularis Regiminis S. C. Majestatis Ferdinandi II« iz 1. 1637., ki nam prikazuje davčne dohodke nekaterih avstrij¬ skih provinc. Vse to gradivo pa le slabo zadošča zahtevam da¬ našnje statistike ter se je omejevalo le na najvaž¬ nejše pojave državnega življenja, katerih rezultati so bili dostopni le najvišjim krogom zakonodaje in uprave. V Italiji imamo od italijanskega učenjaka Eneja Silvija Picolomija, znanega pri nas iz zgodovine celjskih grofov, (kasnejšega papeža Pija II. — od 1458 do 1464) ohranjena dela »Descriptio Asiae atque Europae«, »Germania, Polonia, Litthuania et Prussia« ter »Cosmographia«; ta dela je kasnejša univerzitetna statistika XVIII. stol. smatrala za te¬ meljni vir takratne statistike. če pregledamo razvoj statistike v srednjem veku, vidimo, da takratne razmere niso bile ugodne za raz¬ voj statistike ter so se statistična opazovanja ome¬ jevala le na najpotrebnejša področja državne uprave (vojsko, finančno upravo, ljudsko premoženje i.t.d.). Šele proti koncu srednjega veka in v začetku novega veka (v XV. stoletju — v dobi renaissance) se pojavi zamisel novih, velikih držav, kar je povzročilo večje zanimanje za statistična opazovanja. To sistematično opazovanje ni nadaljevalo potov starega in zgodnjega srednjega veka, temveč si je poiskalo novo smer, ki se bistveno razlikuje od starega in današnjega poj- 198 KRONIKA movanja statistike. Ta vrsta statistike je namreč ta¬ krat predstavljala zmes zgodovine, kronike, zemlje- pisja in političnih znanosti; to besedo so izvajali iz italijanske besede »statista«, t. j. osebe, ki se ukvarja z državnimi posli (državnik). V tej dobi se je razumevalo pod besedo statistika državoznanstvo (t. j. notranje in zunanje življenje držav v takratni dobi, ureditev države in sploh siste¬ matično prikazovanje vsega ustavnega, upravnega, socialnega in gospodarskega življenja države); sta¬ tistika je torej takrat spadala v področje državnih znanosti ter se je omejevala le na deskriptivno (opi¬ sujočo) funkcijo. Predhodniki te vrste statistike so bili že stari Grki (Herodot, Strabo, Xenofon, Tukidid, Aristotel in dr.) in Rimljani (Tacid in Plinij mlajši), kasneje pa dela Eneje Silvija in beneška diplomatska in upravna poročila (Relatione) XV. stoletja ter dela nemškega učenjaka Sebastijana Miinstra (1544 »Cosmogra- phie«), Rimljana Fr. Sansovino-a (1562), G. Botero-a iz Piemonta (1589), Francoza Pierre-a d’Avity-a (1616), nemškega zdravnika in profesorja H. Conringa (1606—1681), ki je predaval statistiko pod nazivom »Notitia rerum publicarum« in njegovih naslednikov Oldenburgerja, J. A. Boseja, v. Zecha i. t. d. Njihov naslednik Schmeitzel pa je dal svojim predavanjem naziv »politico-statisticum«; najznamenitejši zastop¬ nik te struje Gottfried Achenwall (1719—1772) je dal pa kasneje v 1. 1749. statistiki v svojem zname¬ nitem delu »Abriss der neuesten Staatswissenschaft der heutigen vornehmsten europaischen Reiche und Republiken« današnji naziv (dasi so njegova in nje¬ govih prednikov dela od današnjega pojmovanja zelo oddaljena) ter spravil statistična raziskovanja v tesno zvezo z javnim življenjem. Achenwall je izdelal celo znanstveni sistem statistike ter vpeljal predavanja o statistiki na nemške univerze (Marburg in Gottin- gen). Odtod tudi kasnejši naziv »nemška univerzi¬ tetna«, oz. Achenwallova smer nemške univerzitetne statistike. Nasledniki Achenwalla, prof. Schlozer (1735— 1809), Biisching, Nieman, Malebus, Crome, Hassel in dr. so izpopolnili delo svojega prednika ter določili statistiki področje dela in ugotovili odnos do javne uprave. Znan je Schlozerjev izrek: »Statistika je mirujoča zgodovina, zgodovina je pa tekoča statistika«. Kasneje se je nemška univerzitetna statistika naj- brže pod vplivom del angleških političnih aritimeti- čarjev pričela baviti tudi s pojavi v prebivalstvu, ter polagoma prešla k številčnim podatkom, vendar je še vedno zanemarjala analizo dobljenih podatkov ter se je omejevala le na opisovanje in ureditev države. Neenotno pojmovanje področja nemške univerzi¬ tetne statistike je povzročilo mnogo zmede in nespo¬ razumov, vendar je ta vrsta statistike našla mnogo pristašev tudi v drugih državah (v Franciji Bignon, Dupin; v Italiji Balbi, Giaja in dr.) ter tako mnogo pripomogla do današnjega razvoja in pomena sta¬ tistike. Belgijski statistik L. A. J. Quetelet je v preteklem stoletju združil naziranja nemške univerzitetne sta¬ tistike in političnih aritmetičarjev, dal statistiki da¬ našnji pomen in razširil statistiko tudi na medna¬ rodno področje. Iz dobe nemške univerzitetne statistike datirajo iz naših krajev razne cerkvene, samostanske, grajske in krajevne kronike ter popisi in poročila, od katerih je razmeroma le malo ohranjenih. Nemška univerzitetna statistika, katere predhod¬ niki so se, kakor rečeno, pojavili v Italiji, v Franciji in Nemčiji, so brez dvoma vplivali tudi na dela naših starejših zgodovinarjev J. L. Schonlebna (1618— 1681) in J. V. Valvasorja (1641—1693), kar potrjuje trditev dr. E. H. Coste: »Valvasorjevo delo je bolj topografskega in statističnega, nego zgodovinskega pomena« (MHV 1856). Takratna nemška univerzitetna statistika se je namreč omejevala le na prikazovanje sedanjosti ter je bila v ozki zvezi z zgodovino (ki prikazuje iste po¬ jave v preteklosti) in zemljepisjem. Opravičeno sme¬ mo torej smatrati, da je Valvasor dobil iniciativo za svoja dela pri takratnih tujih statistikih, katerih dela je imel priliko študirati na svojih številnih poto¬ vanjih. V dobi našega preporoda je bil A. T. Linhart (1756—1795) prvi, ki je po načelih Schlozer-ja pri¬ kazal v svojem delu »Versuch einer Geschichte von Krain und der iibrigen Slawen Oestereichs«, Laibach 1788. pregledno sliko zgodovine Slovencev. Vsi omenjeni slični popisi tvorijo danes gradivo večje in manjše znanstvene vrednosti za ocenjevanje takratnega prebivalstva in razmer, s čemur se danes ukvarja historična statistika. Tudi za konfesionalne zajednice je statistika izred¬ nega pomena. V področje cerkvene statistike bi spa¬ dali točni številčni podatki o številu vernikov (po spolu, stanu, poklicih in starosti), o številu sklenje¬ nih zakonov, o rojstnih in smrtnih primerih, o ver¬ skih izstopih in prestopih, o karitativnih akcijah, o mladinskem- skrbstvu itd. To in slično gradivo bi povsem onemogočalo napačno presojo razmer med verniki. Na področju naše cerkvene uprave sta bila za raz¬ voj statistike izrednega pomena reformacija in tri- dentski koncil (1545—1563), ki je uvidel koristi urejene statistike ter zato sklenil in izrečno naročil, naj župniki redno vodijo rojstni, poročni in mrliški register, katere so po nekaterih škofijah vodili že pred reformacijo. Za potrebe cerkve je tridentski koncil razen tega naročil redne popise duš, ki so za raziskovanja, gi¬ banja takratnega prebivalstva v versko enotnih krajih, velikega pomena. Zaradi razmeroma dobre organiza¬ cije dela in dokaj točnih podatkov cerkvenih regi¬ strov se je za to gradivo kmalu začela zanimati tudi državna uprava. Tako je n. pr. obstojala na šved¬ skem že od 1. 1749. posebna »tabelna komisija« (»Tabellen-Kommission«), ki je na podlagi cerkvenih registrov vsaka tri, ozir. vsakih pet let precej točno izračunila število prebivalstva vse države, ozir. posa¬ meznih pokrajin. To delo je celo delj časa nadome¬ ščalo ljudska štetja. KRON K A 199 Leta 1614. objavljeni »Rituale Romanum« je pred¬ pisal v X. poglavju vodenje seznamov farnih obča¬ nov (po spolu, starosti in stanu) (»status anima- rum«) in seznamov umrlih občanov. Te določbe tri- dentskega koncila in »R. R.« o seznamih občanov so Bile kasneje vzete tudi v 470. kanon novega C. I. C. (Codex Iuris Canonici) iz 1. 1918., po katerem mo¬ rajo župniki na kraju vsakega leta dostavljati svojim škofovskim kurijam prepise župnijskih seznamov. Škofijam pa daje omenjeni člen pravico za določitev oblike in vsebine omenjenih seznamov. V sledeči dobi merkantilizma v Evropi se javlja močno razširjenje državne misli in zamisel centra¬ listično organiziranih velikih monarhij in gospodar¬ ske ekspanzije, kar je nujno moralo dovesti do raznih političnih konfliktov, ki so zahtevali veliko krvnega davka in mnogo denarja. Vse to je zahtevalo od državne uprave hitrih in zanesljivih številčnih po¬ datkov o stanju prebivalstva, posebno prebivalstva moškega spola ter podatkov o gospodarskih razme¬ rah, kar je pomen in potrebo urejene statistike silno povečalo. Iz te dobe imamo tudi prve podatke o sistematični gospodarski statistiki. J. B. Colbert (1619—1683), znameniti francoski državnik in avtor francoskega merkantilizma, je 1. 1665. naročil sestaviti statistiko francoske trgovine; 1. 1670. je pa odredil redna štetja prebivalstva Pariza in uvedel periodična poročila (memoires) o gospodar¬ skem stanju posameznih francoskih provinc. Colbert- ov predhodnik na tem področju je bil že finančni minister Henrika IV., M. Sully, ki je naročil zbiranje številčnih podatkov s področja državne uprave. Na¬ slednik Colbert-a, francoski finančni minister J. Necker (1732—1804) je ustanovil pod nazivom »Bureau de renseignement« prvi državni statistični urad, ki je nastal iz »Bureau de la balance du Com¬ merce«, ki je bil ustanovljen že 1. 1713. Ljudska štetja se pa zaradi predsodkov vodilnih državnikov kljub temu niso mogla izvršiti, šele francoska revo¬ lucija je dala močnejšo iniciativo za ljudska štetja, ki so se zaradi nezadostne organizacije vedno pone¬ srečila. šele sledeča doba Napoleona I. je dala prvo modernejše ljudsko štetje. V XVIII. stol. stopi na mesto pohlepa po zemlji drugih držav stremljenje po povečanju števila pre¬ bivalstva, ki naj bi bila osnova gospodarske in vo¬ jaške sile države. Po izkušnjah v gospodarski in politični zgodovini Anglije in Holandske v XVII. in XVIII. stol., ki so pokazale, da se pojavi povečanje števila prebivalstva v zvezi z gospodarskim blago¬ stanjem, so nekateri teoretiki državnih znanosti in pa tudi državniki domnevali, da je visoko število pre¬ bivalstva v nerazdružljivi zvezi z ljudskim premo¬ ženjem. Ta domneva je imela za posledico vrsto za¬ konov in naredb, ki so stremele za povečanjem šte¬ vila prebivalstva. Zato je tudi avstrijska zakonodaja in uprava gledala, da poveča število prebivalstva, ozir. da dokaže čim večji naravni prirastek prebival¬ stva, kar je dalo povod za nove in pogoste popise. Ta pretirana strast za ljudska štetja je Šla tako daleč, da so se v nekaterih državah vršila ljudska štetja celo vsako leto. Posebno nemški in angleški pristaši poli¬ tične aritmetike so se radi bavili s popisi prebivalstva. V dobi avstrijskega merkantilizma pod Marijo Te¬ rezijo (1760—1780) in Jožefom II. (1780-—1790) in avstrijskih populacionistov (J. H. Justi-ja in J. Son- nenfels-a) se opaža tudi v bivši monarhiji večje zanimanje za sistematična opazovanja in ljudska štetja, ki so v veliki meri le posledica merkantilistič- nih upravnih in političnih principov ter javljajočega se pohlepa po novih trgih, zaradi katerih se je cen¬ tralizirana državna uprava jela intenzivneje zanimati tudi za redno in pravilno vodenje ter redno poro¬ čanje o podatkih matrik cerkvenih lokalnih oblasti. Sicer so se prva posamezna ljudska štetja vršila že pod Leopoldom I. in Josipom I., katerih rezultati pa doslej še niso objavljeni. Po nasledstvenih vojnah Avstrije so tudi v bivši monarhiji začeli posvečati ljudskim štetjem — pred¬ vsem iz vojaških razlogov — (zaradi moderniziranja orožja, nezanesljivosti najemniške vojske itd.) znatno večjo pazljivost. S posebnim patentom z dne 13. okt. 1753 je naročila Marija Terezija popis vsega navzočega prebivalstva (population de fait) po spolu, starosti in stanu, katerega so izvršili v sporazumu z župniki, oz. upravitelji župnij. Popis, ki bi se moral vršiti vsako leto, naj bi pokazal pregledno socialno in tudi gospodarsko strukturo prebivalstva Nižje Avstrijske. Naročeno ljudsko štetje naj bi se po izrečnem naročilu cesarice izvršilo takoj ter brez naj¬ manjše pozornosti. Naslednje leto se je na podlagi novih dvornih re- skriptov z dne 13. oktobra 1753, 7. januarja in 16. febr. 1754 ponovila »konsignacija duš« v vseh tzv. nemških dednih deželah, katero so izvršile za kontrolo zanesljivosti podatkov cerkvene gosposke politične oblasti po kriterijih iz 1. 1753. štetje bi se moralo izvršiti vsaka tri leta od 1. 1754. dalje. To štetje je ugotovilo število prebivalstva tkzv. nemških dednih dežel na 6,134.558 duš. Štetje iz 1. 1754., ki se je izvršilo predvsem v vo¬ jaške namene, je popolnejše in zanesljivejše od dru¬ gih štetij ter znatno nadkriljuje poznejša štetja od 1761—1781, katerih rezultati so zaradi prevladovanja vojaških interesov, nerazumevanja in napačnih pred¬ sodkov prebivalstva zaostajali za ca 5—6 % za pra¬ vilnim številom prebivalstva. Ta nedostatek se Še dolgo pojavlja v kasnejših ljudskih štetjih bivše Avstrije. Meddobje teh štetij, ki naj bi se izvršila ob začetku solnčnega leta, so določili za slovanske in nemške dežele na tri leta, začenši z letom 1754.; vendar se predvideno štetje prebivalstva v 1. 1757. zaradi Sedem¬ letne vojne (1756—1763) ni izvršilo. Naslednje štetje v 1. 1761. je ugotovilo zaradi neza¬ dostne in slabe organizacije, epidemij na Češkem in Moravskem ter bega mladih ljudi, ki so bežali iz strahu pred vojaško službo, število prebivalcev le na 5 3 /s milijona duš. 200 KRONIKA STAROSTNA RAZDELITEV PREBIVALSTVA, KJER PREBIVAJO SLOVENCI, KAKRŠNA JE BILA L. 1754. PO SPOLU, STANU IN ŠTEVILU * od teh 81 moških in 181 ženskih poročencev. ** poročeni. Zaradi nezadovoljivih rezultatov je ukazala Marija Terezija v naslednjem letu 1762. s posebnim ukazom z dne 24. aprila in 25. maja 1762 sodelovanje duhov¬ ščine pri vseh naslednjih popisih prebivalstva in obvezno redno letno poročanje o gibanju prebival¬ stva, o rojstvih, o porokah in o primerih smrti. To štetje je ugotovilo v avstrijskem delu bivše mo¬ narhije 4,889.516 prebivalcev. L. 1769. je sledila zaradi reorganizacije vojaškega sistema predpriprava za novo štetje domačega pre¬ bivalstva (population de droit), katero so izvršili po patentu z dne 10. marca 1770 po okrožnih komi¬ sarjih s sodelovanjem vojaške uprave. Hkratu so iz istih razlogov izvršili popis živine. Da doseže večjo točnost štetja prebivalstva, je naročila še prej nume- riranje vseh hiš, kar se je izvršilo pravtako 1. 1770. V ljubljanskem arhivu hranijo pod Fasc. — sledeče povelje, tiskano v slovenskem in nemškem jeziku: MY MARIA THERESIA skus Boshjo Gnado Rim- fka Cefariza, Udova, Kralliza na Ogerfkim, Pemfkim, u’ Dalmazie, Hrovafkim, inu Sklavonje &c. Erzherzo- gna u’ Oefteraiho, Herzogna u’ Burgundo, u’ Staier- fkim, u’ Korofkim, inu Krainfkim; velika Firfhtna u’ Siebenbirgo; Markgrafna u’ Marfkim; Herzogna u’ Brabando, Limburgo, Luzenburgo, Geldro, Wirten- bergo, fgurnim inu dulnim Shlefio, Mailando, Mantue, Parme, Plazenze inu Guaftalle; Firfhtna u’ Shwab- fkim, firfhtoufka Grafna u’ Habfpurgo, Flandro, Tyrolo, Hengavo, Kyburgo, Gorize, Gradifke; Mark¬ grafna Suetiga Rimfkiga Kralleftva u’ Burgavo, fgurni inu dulni Lausnize; Grafna u’ Naumuro; Gospa Slavenfke Marhe inu Mehelno; u’ udoufki ftan poftaulena Herzogna u’ Lothringo inu Barro; velika Herzogna u’ Tofhkano &c. Sapovemo uffim nafhih Dushelah naprei poftaule- nim Nameiftnikam, Vifharjam, dushelkim Oblaftni- kam, Poglavarjam, Kraishauptmannam, grefhinfkim ISTA RAZPREDELNICA V RAZMERNIH (RELATIVNIH) ŠTEVILIH poročeni KRON K A 201 REZULTATI ŠTETJA (V ABSOLUTNIH ŠTEVILKAH) IZ L. 1762. inu meiftim Gospofkam, uffim nafhih Krallevih Pemfkih, sunainih inu notrainih Oeftraiheriovih Du- shelah ftojezhim Goftvauzham inu Podlofhnim, kar kol sa ene fokufti, fhlusbe, ftanu, ali rodu taifti fo, nafha Kralevna, Cefarfka inu Firfhtoufka Gnado; inu damo vam skus to saftopiti. Po tem kader fmo My navolnu fhlishali, de u’ zha- fhu te sadne voiske mersketeri podlosni od fuoiga antverha, semle, shene, inu otruk pod ta shounirfki ftan fo useti, al sa vole perfilenja k’ temo shoutu na veliku vish ftiskani, inu oskodvani bili; Nam pak nezh vezh per ferzu na leshi, koker to potrebno shounirfko mozh na takshino visho dershati, de ti meiftniki, inu faberzhani per fuoim delli inu antverhi, ti kmety per fuoih semlah mirnu oftali, ti edini fynovi, tudi edinih Hzeri moshje, ti moiftri tega kup- zhishkiga della, ti antverharski tovarshi inu fantje, ali katerikuli fo k’ temo obdelvaino te semle, k’ tem antverho, k’ tem faberkam, k’ ti kupzhy, ali drugim dellam potrebni per fuoimo ftanu u’ pokoi se puftje. Sa vole tega fmo My sa potrebni, uffezhihernu po- piffuvainje teh dush naprei useti, inu to visho gori poftavit, po kateri na meifti tega dofedeiniga, tem podloshim toku nadleishiga persilianja k’ temo fhou- nirskimo ftanu, od kateriga nobeden figurn nei biu, na eno drugo uffakaterimo nashkodlivo, ja nuzhno, zhou temo foudafkim novizhu perjetno visho, kir on skus to gori poftavlenu poflovaine ta nar vezhi zhas tega leita, oku ozhe, per teh fuoih oftati, inu fuoiga roiftva Kraju sebe kei pershushit samore, ta antverh k’ uffazhiherni varnofti bi se u’ en sigurni ftan po¬ ftavit mogu. Iz tega konza ima letu uffazhihernu popiffvainje od teh Kraishauptmanskih Komiffariou, inu od teh shounirskih Ofizirjou skup, inu tudi tu popiffainje te voshne shvine, inu ftiveinje teh hish po ti od nas naprei piffani vishi naprei usetu biti. My tedei saupamo, de se bodo nashi fvefti pod- loshni temo uffazhihernimo popiffvainjou pokorno podvergli, uffi skup doma per miri oftali, inu tudi neh voshno shvino k’ temo popiffvainjou fvefto iska- falli, inu nikar taifta is ene nasauplivafti, skriti, al kam ukrei odpellati se poftopili bodo; kir se neima nikoger per imeinu inu fhpogeinu te shvine ena fhkoda fturiti, al ena taiftih po sily oduseti. Aku bi pak super nashe upaine eden al drugi teh podlosnih se od tega popiffvainja odtegnu, skrou, al zhou pobeignou, tudi fuojo voshno fhvino skrou, tako je nasha oiftra vola inu povelle, de en takshni, kirkuli bode naiden, ima sadershan, inu na dua leita fhanze kopat poflan, ta fhvina pak, aku bi se naidla, oduseta biti. Sa vola tega bode fliherni veidu se pokorni skafat, inu pred fhkode varvat. Na tem obftoji nasha terdna vola inu mainengo. Dano u’ nashimo velikimo Meifto nashiga ftanvainja na Duneju ta x. dan tega mefza fhufhiza tem tau- shent fedemftu inu fedemdefetimo, nashe regierunge tem tridefetimo leito. MARIA THERESIA Rudolphus Comes Choteck Regni Bohae fuprus & A. A. prus Cancius Leopoldus Comes ž Kollovvrat. Ad Mandatum Sacr. Caefareo. Regiae Majeftatis proprium Carl von Miiller. (Dalje prihodnjič.) 202 KRON K A MESTNA KLAVNICA LJUBLJANSKA IN NJEN RAZVOJ IVAN P E S T O T N I K, RAVNATELJ MESTNE KLAVNICE Niesogledstvu so posvečali že stari narodi veliko pozornost, zlasti še, ker je imelo mesogledstvo poleg prohibitivnega namena nasproti boleznim — tudi verski značaj. Da se je moglo ogledovanje vršiti vestno in točno, so že stari narodi koncen¬ trirali vse klanje na določnih krajih. Pri Egipčanih in pozneje pri Grkih je bilo dovoljeno klati le v preddvorih templjev, mesogledniki pa so bili duhovni. Rimljani pa so celo predpisovali, da se je smelo klati samo na posebnem, določenem mestu — javnem trgu, z izrečnim namenom, da je poleg določenih mesoglednikov imela priliko nad¬ zirati mesarje tudi publika sama. Ta splošna kontrola je imela zlasti namen onemogočiti, da bi kdo ne klal bolne živali, ali celo prodajal meso poginulih živali. V Italiji, zlasti v Napol ju so bili že leta 1221. izdani predpisi o mesogledstvu, ki so bili silno strogi. Kdor je prodajal meso bolnih živali, je bil v prvem primeru kaznovan s telesno kaznijo, v drugem primeru so mu odsekali roko, v tretjem primeru pa so ga obesili. Da je mesogledstvo še danes pri nekaterih narodih verskega značaja, pričajo predpisi o klavnih živalih in klanju, ki se jih pravoverni Židje še danes drže. V poznejši dobi naletimo povsod na določila in predpise, ki urejajo klanje živali in ogledovanje mesa. Zlasti so na tem polju bile iniciativne uprave večjih mest n. pr. Napolj. Značilna je odločba papeža Zaharije, naslednika Gregorja III., ki do¬ voljuje uživanje svinjskega mesa in slanine le v prekuhanem stanju in izrečno prepoveduje pro¬ dajo mesa bolnih živali. V trinajstem stoletju so se počele za higieno mesa iniciativno truditi uprave večjih mest same, ker so uvidele, da tvori meso za meščana najvažnejše in obenem tudi naj cenej še živilo. V Amiensu nahajamo že v XIII. stoletju prvo javno klavnico, in mesogledstvo je bilo poverjeno nalašč zato izbranim strokovnjakom. Iz te dobe datirajo v Evropi, zlasti v Nemčiji važne listine, ki jih je državna uprava izdajala raznim mestom, ki uravnavajo ogledovanje klavnih živali in mesa, in ki določajo uporabo skupnih javnih klavnic, pobiranje pristojbin, kazni za prestopke itd. Tako je šlo dalje notri do začetka XIX. stoletja, ko na¬ letimo v Evropi na prve vseobče državne zakone, ki urejajo način zatiranja živalskih kužnih bo¬ lezni in določajo obvezen ogled klavnih živali in mesa. Pobijanje klavnih živali na poljubnih mestih je privedlo do zlorab, žalilo je čut prebivalstva in vplivalo zlasti na mladino demoraliziraj oče. Ker se radi raztresenosti po raznih krajih v mestu nad¬ ziranje klanja in mesa ni moglo dovolj strogo vršiti, so nastali predpisi, da mora vsak večji kon- sumni kraj imeti skupno javno klavnico, in klati se je smelo le v teh klavnicah. V Ljubljani smo imeli do leta 1881. skupno klav¬ nico le za govedo. Bila je zgrajena na kolih nad Ljubljanico v bližini sedanje prisilne delavnice. Prašiče in teleta so pa mesarji klali po večjih me¬ sarskih dvoriščih po mestu. Za klanje prašičev se je najbolj uporabljalo dvorišče hiše na Poljanski cesti, kjer stoji danes gostilna pri »Štrajzelnu«. Leta 1881. je tedanja občinska uprava odprla novo, za takratne čase najmodernejšo skupno javno klavnico na prostoru, kjer stoji klavnica še danes. Da je bila ta klavnica za takratne prilike Klavnica za prašite KRONIKA 203 zelo moderna, sklepamo iz klavničnih analov, ki pripovedujejo, da si jo je prišla kmalu po otvo¬ ritvi ogledat komisija iz Monakovega. In res so štiri leta kesneje otvorili v Monakovem klavnico, ki je bila popolnoma podobna ljubljanski. Nekaj objektov datira še iz leta 1881. in so popolnoma taki, kakršni so bili, odnosno so še v ljubljanski klavnici. Z otvoritvijo nove skupne klavnice leta 1881. na prostoru sedanje klavnice se je klanje doma pre¬ povedalo, in vse vrste živali so se odslej smele klati le v tej klavnici. Samo po sebi umevno je, da je s tem ukrepom pridobila zlasti zdravstvena kon¬ trola mesa, ki se do tedaj radi raztresenosti klavne obrti po mestu ni mogla uspešno vršiti. Z razvojem mesta in pomnožitvijo prebivalstva se je konsum mesa večal. Kakor izkazuje tabela, se je število zaklanih živali od leta 1881. pa do 1920. pomnožilo za 200 odstotkov. Sleherno leto, izvzemši vojna leta, izkazuje reden prirastek. Ker klavnica s svojimi primitivnimi, starimi napra¬ vami ni več zmagovala tega prometa, se je občina takoj po zaključku vojne začela intenzivno pečati s preureditvijo klavnice, zlasti pa z zgradbo velike moderne hladilnice. Za Ljubljano je namreč po¬ stajalo že katastrofalno popolno pomanjkanje hla¬ dilnih naprav pri. klavnici. Prebivalstvo je moralo poleti uživati od podgan in muh onesnaženo in ob- žrto meso, ki je bilo v poletnih mesecih vedno skisano, če že ne napol osmrajeno. Mesar ni mogel nikdar klati na zalogo. Če se mu je nudila ugodna prilika, je smel le toliko nakupiti, za kolikor je vedel, da bo takoj prodal. V to pereče vprašanje je iniciativno posegla ob¬ čina pod upravo gerentskega sveta in pod vod- Predhladllnlca Hladilnica stvom sedanjega župana dr. Puca. Težko je bilo z načrti za klavnico in hladilnico. Saj v Jugoslaviji do takrat nismo imeli nobene moderne klavnice. V drugih državah so v večjih mestih pač že obsto¬ jale moderne klavnice in hladilnice, toda bile so tako velike in urejene za tako obsežen promet, kakršnega v Ljubljani ni bilo pričakovati. Zato si občina ni mogla osvojiti nobenega teh načrtov. Bilo je treba raznih potovanj, in slednjič se je gradbenemu uradu posrečilo napraviti osnutek, ki je najbolj ustrezal prilikam našega mesta, in ki je vseboval vse izkušnje in izume, ki so si jih pridobila druga večja evropska mesta. Javnega razpisa so se udeležile večje evropske tvrdke, ki so se dotlej že pečale z graditvijo hla¬ dilnic in klavnic. Kot najcenejši in obenem naj¬ ugodnejši med ponudniki so se izkazali za vso skupno preureditev Škodovi zavodi, za gradbena dela pa tvrdka ing. Dukič in drug. Ker je bila izvedba gradbenega načrta za klav¬ nico in hladilnico zvezana s precejšnjimi kredit¬ nimi operacijami, se je sklenilo ves projekt iz¬ vršiti postopoma. Za izvršitev prve etape, to je zgradbo hladilnice in preuredbo klavnih prostorov kot najnujnejših delov si je mestna občina pre¬ skrbela kredit Din 15,000.000'—. Ker se je pa v teku gradbenih del pokazalo, da bi bilo za brezhibno obratovanje v novih napravah in za rentabilnost investiranega kapitala kvarno, če bi se ob istem času ne izvršila še nekatera druga dela, ki so bila projektirana za drugo etapo, je občina za izvršitev teh preskrbela še 6,000.000 Din naknadnega kredita, skupaj tedaj 21,000.000 Din. Prenovljena klavnica in hladilnica sta začeli obratovati 12. maja 1927. Do sem se je potrošilo 204 KRONIKA Ivan PestolnHk, ravnatelj mestne klavnice skupaj Din 19,000.000—. Leta 1930. se je zgradil še poseben oddelek za hlajenje slanine, ki je začel obratovati z novim letom 1931. Vsa zgradba klavnice obstoji v glavnem iz dveh velikih dvoran; v prvi se kolje govedo in drobnica, v drugi pa prašiči, dalje iz hladilnice, ki obsega 1600 m 2 in obstoji iz petih delov: iz ohlajevalnice, hladilnice, zmrzovalnice, nasoljevalnice in oddelka za hlajenje slanine. Ker je bilo prenašanje slanine v klet in nazaj zelo težavno, vrh tega se je pa ta prostor nujno potreboval za razširjenje nasoljevalnice, so zgra¬ dili na južni strani hladilnice nov oddelek, ki se je prav tako dobro obnesel, kakor vsi ostali od¬ delki hladilnice. Celotni stroški za zgradbo hladilnic in drugo opremo tega prostora znašajo Din 882.470'58, kar se je krilo iz zgoraj navedenega de vetna j strnili jon¬ skega posojila. Prostor v kleti, kamor so poprej spravljali slanino, se je popolnoma preuredil za nasoljeval- nico. Stroške za to preureditev, ki so znašali Din 52.000'—, je klavnica krila iz rednega pro¬ računa. V naslednjem naj popišem na kratko posamezne oddelke. Prvi važnejši oddelek klavnice je ledarna, v kateri lahko izdelamo dnevno 10.000 kg umetnega ledu. Da se odjemalcem kolikor mogoče olajša dobava ledu in poraba ledu čimbolj poveča, je uprava mestne klavnice sklenila, da v štirih po¬ letnih mesecih dostavlja led vsem odjemalcem že v zgodnjih jutra j ih urah v posebnem, nalašč zato prirejenem avtomobilu. Važno in neobhodno potrebno je bilo, da je dobila klavnica svoj lastni industrijski tir in po¬ trebne hleve. Investirani kapital mora klavnica amortizirati v 20. letih. Prošla leta, v katerih se je v vseh novih prostorih klavnice obratovalo in so se vse nove naprave izkoriščale, se ni le pokazalo, da ni klav¬ nica samo v tehničnem oziru kos svoji nalogi, ampak da procvita tudi v finančnem pogledu. Klavnica amortizira iz lastnih dohodkov svoj dolg, krije vso ostalo režijo, kakor plače, obratovanje, vzdrževanje naprav in donaša poleg tega občini primeren dohodek. S stroški naraščajo stalno do¬ hodki, denarni promet pa stalno narašča. Z najmodernejšimi tehničnimi napravami se je olajšal do skrajnosti poprej zelo težaven mesarski posel. S hladilnico se je izdatno zmanjšal odstotek zgube zaradi pokvarjenosti mesa. Za podjetne me¬ sarje se je ustvarila možnost in pogoj, da svojo obrt lahko razvijajo do naj višje mere. In tako lahko mirno trdimo, da so se mesarski režijski stroški z novo klavnico dejansko znižali, ne pa zvišali. Razvidno je, da je zraslo iz klavnice — prvotno le javne sanitarne institucije, namenjene zlasti varstvu konsumentov — važno občinsko podjetje, ki bo mestu donašalo lepe dohodke, čim bodo dol¬ govi nekoliko poplačani. Ljubljanska klavnica je v naši državi prva, z njeno zgradbo smo dali iniciativo skoro vsem osta¬ lim večjim mestom. S hladilnico in preurejeno klavnico pa ni ustreženo samo konsumentom, kar je že zgoraj poudarjeno, dasi je s to napravo pre¬ ventivna briga za ljudsko zdravje veliko pridobila, ampak je velike važnosti zlasti za mesarja-obrt- nika. Dovolj prostora ima za svoje blago in ni se mu treba bati, da se mu pokvari. Mesna industrija se je v našem mestu v zadnjem času izredno visoko razvila. Ne samo, da naši mesarji v tem pogledu sedaj lahko krijejo s svo- Klavnlca za govedo KRON K A 205 jimi izdelki vse krajevne potrebe, ampak so začeli še celo izvažati tako, da tekmujejo priznanim, starim mesnim industrijam. Po izložbah naših prekajevalcev so se staroznani kranjski klobasi pridružili najrazličnejši in naj finejši mesni iz¬ delki, ki smo jih pred par leti videli le v večjih mestih. Posledica tega je, da je pri nas uvoz mes¬ nih izdelkov padel. Pomnožilo se je radi tega klanje prašičev, ka¬ terih meso se najbolj predelava v razne izdelke. Vse tabele kažejo promet v klavnici v zadnjih letih, ko radi splošne gospodarske krize nismo imeli nikakega izrečnega klanja za izvoz, ampak se je klalo le toliko, kolikor je bilo treba zadostiti našim domačim potrebam. Zmogljivost klavnice in hladilnice je pa mnogo večja, in za slučaj ugodne izvozne konjunkture smo v stanu s svojimi tehničnimi napravami ob¬ vladati za 300 °/ 0 povečani promet. Ta povečana kapaciteta se je dosegla na ta način, da smo že Predhladllnlca poprej obstoječi dve klavni dvorani preuredili in ju opremili z novimi, bolj praktičnimi tehničnimi napravami, ki omogočajo, da se klanje vrši lažje in ekspeditivnejše. V MESTNI KLAVNICI JE BILO ZAKLANIH K NADPREGLEDU V MESTNO KLAVNICO JE BILO VPELJANO ZAKLANIH V mesto 206 KRONIKA MARIBOR OB DRAVI FRANJO BAŠ Prazgodovinski Maribor je rodilo poljedelsko ozemlje na početkih nižinske Drave. Fevdalni Maribor je zgradila koroška politična roka na izstopu Drave iz Alp v Srednje Podonavje v času, ko je Korotan obvladoval vso alpsko Dravo. Meščanski Maribor pa je zrasel z donavsko-jadranskim habsburškim go- spodstvom, s katerim se je razvila in utrdila na vzhodnem vznožju Alp prometna in politična cesta med Donavo in Jadranom. Drava s koroško železnico kaže smer, ki je fevdalni Maribor rodila, južna želez¬ nica pa smer, ki je meščanski Maribor razvila in ga zlasti v zadnjih stoletjih dvigala. V jugoslovanski dobi je radi perifernega geopolitič¬ nega položaja celotne dravske podolžnice padla alpska dravska cesta na položaj lokalne prometne črte, in radi izprememb v gospodarski koncentraciji Dunaja in Trsta je postala semerinško-jadranska črta iz bivše osnovne vzhodnoalpske transverzale pokrajin¬ ska prometna cesta za Avstrijo, večino štajerskega, Slovenije in Primorskega. Ko so oslabele prometne ceste, ki križajo Maribor in ki so ga vodile k svetov¬ nemu gospodarskemu in kulturnemu sožitju, so oslabeli tudi gospodarski in kulturni temelji Mari¬ bora kot križišča obeh ponižanih prometnih črt. Za bodočnost Maribora je življenjsko važno, ali ima njegova prometna, gospodarska in kulturna lega v geopolitični strukturi Jugoslavije vsedržavni in preko lega tudi srednjeevropski pomen; kajti če Maribor tega geopolitičnega pomena nima, potem mora za bodočnost prej ali slej slediti Bitolju. Temeljno gospodarsko zaledje vsakega mesta je okolica, kateri služi mesto kot trg. Mariborski trg vključuje na sever ozemlje do državne meje, na za¬ hod do dravske soteske, na jug do Polskave in Vur- berga, na vzhod do Sv. Lenarta v Slovenskih goricah ter šteje približno 100.000 prebivalcev; v Mariboru kot selišču pa imamo, če vštejemo tudi meščansko okolico, a pri tem izključimo dvoživkarske kmetsko- meščanske predele, 40.000 prebivalcev. Da okolica v takem sorazmerju do mesta ne more gospodarsko varovati bodočnosti Maribora, vidimo najlepše, ako primerjamo Maribor s Ptujem. Ptuj, ki živi gospo¬ darsko v bistvu samo od svoje tržne okolice, šteje 4261 prebivalcev, njegova tržna okolica pa nad 70.000. Pri tem pa vidimo, da je imel Ptuj 1910, ko jc bil njegov zunanji gospodarski pomen večji od današnjega, 4631 prebivalcev, tako, da je nazadoval v povojni dobi, ko je gospodarsko vedno bolj navezan samo na svoje tržno ozemlje, za 400 prebivalcev. Pri številčnem sorazmerju za Maribor in okolico 40.000 : 100.000 bi v slučaju prevladujoče navezanosti mesta na tržno okolico moralo slediti izumiranje Maribora. Po svoji legi v okviru države in upravnopolitični usmerjenosti Jugoslavije tudi ne moremo računati z zagotovitvijo mariborske bodočnosti na podlagi upravne koncentracije; možnosti trgovskega razvoja Maribora odpadejo istotako radi srednjeevropskega protekcionizma, posebno pa radi prometnega polo¬ žaja današnjega Maribora. Železniški promet zdru¬ žuje v Mariboru v bistvu vse slovensko Podravje, ki pa ne tvori v celoti — kakor smo to že rekli — mari¬ borskega tržnega ozemlja. Evropski prometni položaj Maribora smo omenili že v uvodu, jugoslovanski prometni položaj pa je danes podrejenega pomena. Če izvzamemo jugoslovanska sredozemska središča Sušak, Split, Dubrovnik, Cetinje in Skoplje, vidimo, da se je z evropskimi geopolitičnimi izpremembami po 1918 jugoslovanski železniški promet preusmeril in utrdil izključno na savski črti, ki je danes kot sektor velike mednarodne črte Zapadna Evropa— Orient z Ljubljano, Zagrebom in Beogradom edina jugoslovanska mednarodna prometna kontinetalna cesta. Poleg Beograda, Zagreba in Ljubljane pa ima Jugoslavija — pri tem ne upoštevamo dinarskih — še sekundarna gospodarska središča Novi Sad, Osijek, Varaždin in Maribor, ki ležijo vsa na dravski črti. Novi Sad je svoj položaj na veliki mednarodni meridionalni poti preko Donave obdržal in ga z upravo še potenciral; Osijek je trdno središče severne Slavonije in kot tak ni bil nikdar odvisen od velikih mednarodnih zvez, kar se izraža tudi v njegovem kulturnem življenju, oslabel pa je poleg Varaždina relativno zelo položaj Maribora. V dokaz temu šte¬ vilčni podatki: Novi Sad je imel 1910 34.000 prebi¬ valcev, 1921 39.000, 1931 64.000; Osijek 1910 31.000, 1921 34.000, 1931 40.000; Maribor 1910 28.000, 1921 31.000, 1931 33.000 in podobno kakor z Mariborom je z Varaždinom: 1910 13.000, 1921 14.000, 1931 15.000. če bi primerjali še porast Beograda, Zagreba in Ljubljane z našimi središči na dravski črti, bi videli med drugim 100% osredotočenje daljnega pro¬ metnega življenja na savsko črto in neizgrajenost dravske. Obenem s tem pa vidimo, da je porast No¬ vega Sada in tudi Osijeka v zvezi z meridionalnim velikim prometom in z neposrednimi stiki s savsko črto, zaostajanje Maribora in Varaždina pa s pada¬ njem vefiLega prometa na semerinško-jadranski črti in z gravitacijskim zakonom oddaljenosti od savske ceste. Drava s Podravjem in Podravino je po svojem gospodarskem sestavu zemlja, ki stoji tako glede količin kakor glede kakovosti svoje agrarne in indu¬ strijske proizvodnje enakovredno ob strani Posavju in Pomoravju. če pa pogledamo našo Dravo pro¬ metno, vidimo obratno, da je vsa dravska prometna smer absolutno podrejena savski prometni črti, tako približno kakor je bila do zgraditve proge Kraguje¬ vac—Kosovska Mitroviča podrejena ibarsko-kosovska črta moravsko-vardarski. S tem so podrejena razen meridionalno usmerjenega Novega Sada tudi gospo- KRONIKA 207 darska središča dravske črte Osijek, Varaždin in Maribor gospodarskim središčem na savski progi Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Dokaz za to je po¬ gled na železniško karto, ki nam odkriva to dejstvo posebno na zvezah gospodarskih središč z dravske črte. Vzemimo za vzgled zvezo Novega Sada z Mari¬ borom, Maribora z Osijekom, enako je z zvezo Varaž¬ dina z Osijekom, podobno Novi Sad—Osijek. Za Ma¬ ribor še občutnejše pa so temu primerne inozemske zveze kakor Celovec ali Beljak—Osijek in stiki z notranjostjo savsko-dravskega medrečja. Ali na kratko: Jugoslavija je po izgubi železnice Barč— Kotoriba brez dravske prometne Črte, in ena najmoč¬ nejših gospodarskih pokrajin Jugoslavije med Po¬ horjem in Bačko je brez neposrednih mednarodnih prometnih vezi in stikov. Jugoslovanski gospodarski in državni razvoj terja izgraditev dravske črte in direktne prometne zveze od Bačke preko Osijeka in Varaždina do Maribora. Z uresničenjem te geopolitične nujnosti bi se prometni položaj Maribora na mah izpremenil. Z dotokom pro¬ meta iz vse Podravine in z delom mednarodnega pro¬ meta, ki teče danes z Bližnjega vzhoda po donavski in savski črti na dravsko, bi se nujno ojačila alpska drav¬ ska črta proti Beljaku in dalje, ojačila pa bi se radi konstrukcije madžarske železniške mreže tudi seme- rinško-jadranska proga. In kot stikališče podravske črte iz Bačke na Koroško s semerinško-jadransko črto bi našel Maribor novih gospodarskih življenjskih, obenem s tem pa tudi kulturnoiniciativnih možnosti in smernic. Nevarnost provincializiranja, ki v Mari¬ boru obstoja dokler ni trajno vključen v veliki med¬ narodni promet, bi za vedno odpadla. Na tej geopolitični in prirodni prometni zvezi, ka¬ tere udejstvitev priroda in zgodovina (Drava, rimske ceste itd.) naravnost izzivata, dobi Jugoslavija baš preko Maribora novo in neposredno zvezo na eni strani s srednje-evropskim industrijskim ozemljem, na dru¬ gi strani pa s prvimi evropskimi tujskoprometnimi zemljami. Pogled na geografsko karto pokaže, da se iz sred¬ nje Nemčije preko češke in Moravske, Dunaja, VViener Neustadta, doline Murice in Gradca vleče do našega Maribora sklenjeno industrijsko ozemlje, katerega zaključuje na jugu baš Maribor s svojo tekstilno indu¬ strijo, ki se razvija tudi v Varaždinu. In prav pod Mariborom se začenja agrarno podeželje Podravja, ki se vleče ob Dravi na vzhod preko Varaždina in Osijeka v Vojvodino. Pri Mariboru se tako strne meridionalno srednjeevropsko industrijsko ozemlje s temu ozemlju najbližjo agrarno jugoslovansko pokrajinsko enoto, s Podravjem in Podravino. V’ gospodarski medseboj¬ nosti srednjeevropskega industrijskega ter podravin- skega agrarnega ozemlja vidimo na isti način utrjeno potrebo po jugoslovanski podravski prometni črti, kakor smo jo prej ugotovili na prirodni zemljepisni predpostavki. Podobno pa se vleče od zahoda, od Francije, preko Švice, Tirolskega in Koroškega v Jugoslavijo ozemlje z razvitim tujskim prometom, ki sega v Jugoslavijo na savsko črto z Gorenjske, na dravsko črto pa z Dravsko dolino in Mariborom do Slatine Badencev in do Varaždinskih toplic. Svojevrstni so primeri na svetu, kjer se razvije kako gospodarsko območje do mednarodnega pomena brez neposrednih mednarod¬ nih zvez in neposrednih geopolitičnih stikov. Enako se lahko tujski promet v Podravju razvije samo v strnjenosti z ostalimi pravkar navedenimi evropskimi alpinskimi tujskoprometnimi torišči, ki ležijo na go¬ spodarsko utemeljenih zvezah, in po katerih vodijo na vzhod v naše Podravje. Maribor nima zgodovinskih tradicij kakor Rim, Jeruzalem ali Kahira, tudi ne klimatičnih svojevrstnosti kakor Dalmacija ali Riviera ali krajevnih tipičnosti kakor Napoli ali Južna Srbija s črno Goro. Maribor s Podravjem je prirodna sred- njegorska pokrajina s prehodom alpske kulture v srednjepodonavsko, ki lahko tujca pritegne šele, če je na pokrajini tudi gospodarsko zainteresiran bodisi trgovsko, po cenah, po kakovosti domačih proizvodov, n. pr. vingradništva itd. Do vsega tega pa more priti tujec samo, če ga prometne zveze nujno dovedejo v naše kraje; in take zveze bi mogla nuditi Mariboru geopolitično utemeljena prometna črta. Gospodarske in prometne zveze pa vplivajo prven¬ stveno tudi na kulturne potrebe in na kulturni razmah posameznega mesta. Dokler bo mariborski meščanski radij segal samo do Ljubljane, Zagreba ali Gradca, tako dolgo bodo mariborske kulturne potrebe ostale na današnji stopnji in isto je tudi z gospodarsko inici¬ ativnostjo. Poglejmo v preteklosti na vplive, ki jih je izvajala na gospodarsko iniciativnost naših meščanov Amerika in Zahodna Evropa, v manjši meri pa zlasti Dunaj in Trst, potem uvidimo eksistenčno potrebo mednarodnih stikov za Maribor tudi, če hoče Maribor uveljavljati kolikor toliko velepoteznejšo tujsko pro¬ metno politiko, osnovano na nekeme kulturnem stan¬ dardu in pa če hoče postati središče duhovne kulture sploh. Mednarodne prometne stike pa rabi Maribor tudi radi osiguranja bodočnosti današnje mariborske osnovne življenjske panoge, to je mariborske indu¬ strije. Razen železniških delavnic imamo v Mariboru večinoma konjunkturne industrije. Dokaz temu je pregled v povojnem Mariboru nastalih in opuščenih industrij. Možnost prilagojevanja razmeram na sve¬ tovnem trgu nudi industriji zopet mednarodni pro¬ met, kjer se najhitreje snidejo potrebe svetovnih trgov, zlasti še na točki kakor v Mariboru, kjer se stika industrijska Srednja Evropa z agrarnim jugo¬ slovanskim Podonavjem. Nastoj mednarodnega pro¬ metnega križišča v Mariboru je eden od zanesljivih predpostavk za uravnavanje mariborske industrije in njenega preusmerjevanja. Gospodarska in kulturna bodočnost Maribora pa je zopet življenjsko važna v narodnostnem oziru. Mari¬ borsko in slovenještajersko nemštvo predstavlja v splošnem gospodarsko utrjeno manjšino, ki je tudi kulturno napredna. Da gospodarski in kulturni nivo vpliva na asimilacijo, je dokazala zgodovina naših narodnostnih bojev. Iredentistični politični pomen nemške manjšine moremo trajno zmanjšati na mini¬ mum samo s številčnim razvojem Maribora, ki omo¬ goči nadprodukciji okoliškega prebivalstva doselitev v mesto, in pa s kulturnim dvigom meščanstva kot 208 KRONIKA celote. Z doseljevanjem okoličanov v razvijajoči se Maribor pade številčni pomen nemštva, s kulturnim dvigom meščanstva pa se likvidirajo nevarnosti naše denacionalizacije. In ker bo Maribor trajno ostal ob¬ mejno mesto s stiki z velikim sosednim nemškim narodom, lahko trajno rešimo mariborsko nemško vprašanje edino z gospodarskim in kulturnim razvo¬ jem mesta. Predpogoj za kvantitativni in kvalitativni razvoj Maribora je v trajnem gospodarskem dvigu, ki ga omogoča izgraditev dravske prometne črte. Z izpreinenjenimi mednarodnimi mejami se geopo¬ litični položaj posameznega mesta izpreminja. Iz osrednjega položaja v nekdanji Avstro-Ogrski je sto¬ pil Maribor v Jugoslaviji na položaj perifernega mesta. V tem položaju je možna zagotovitev mari¬ borskega razvoja samo z vidikov nove jugoslovanske državne celote. Geopolitični položaj celotne severne Jugoslavije pa terja prometno transverzalo vzporedno z Dravo, ki ni samo v lokalnem interesu Maribora, ampak v interesu razvoja vseh naših obmejnih pokra¬ jin od Bačke do Koroškega. Razvijajoče se gospodar¬ stvo 15 milijonske države zahteva dve kontinentalni transverzali, poleg savske še dravsko. Dravska prometna črta, ki edina lahko zagotovi in pospeši razvoj Maribora kot črta z mednarodnim pro¬ metom, pa ni v svojem bistvu nič novega. Sledeč geografskim predpogojem je že obstojala od rimske dobe pa do dobe železnic, in ravno tako zvana hrvat- ska cesta Maribor-Varaždin je še pred 100 leti mnogo ožje vezala podravske zemlje kakor pozneje z želez¬ nicami. Pomen velike podravske ceste je strla šele smotrna madžarska železniška politika. Kulturne vplive medsebojnih stikov Podravja in Posavine pozna naša zgodovina zlasti med našimi Iliri; Vraza, Koče¬ varja itd. so dovedli v ilirski tabor predvsem gospo¬ darski stiki, ki so družili njihove rojstne kraje z zemljami ob Dravi v eno, prometno enoto. In kakor je v dobi železnic priključitev nižine pod Ormožem v gravitacijsko območje Maribora pospešila mariborski razvoj, tako je danes vprašanje enotne prometne ce¬ ste ob vsej naši Dravi, kot druge jugoslovanske mednarodne, proge, za Maribor vprašanje njegove bodočnosti ali pa nazadovanja. In v primeru z Osije¬ kom ali Novim Sadom, še bolj pa v primeri z jugoslo¬ vanskimi gospodarskimi središči na savski črti vidi¬ mo, da Maribor po vojni relativno že nazaduje. Maribor na Dravi je izhodišče dravske črte iz Alp na vzhod. Drava s svojim območjem je ena geograf¬ skih prometnih predpostavk jugoslovanske države. V bistvu nastoja jugoslovanske države pa je izgraditev prirodnih črt in s tem likvidacija umetnih, ki so pri- rodne proge sistematsko opuščale. In v tej prirodni geopolitični rešitvi dravske prometne črte je zapo- padena bodočnost Maribora. MINORITSKA CERKEV IN JUGOZAPADNI MARIBOR V XVIII. STOLETJE FRANC V starem jugozapadnem delu Maribora se dviga ob Dravi velika stavba, ki štrli visoko nad ostale strehe in spominja po svojih oblikah na cerkev. Ta stavba, med ljudmi bolj znana kot vojašnica kakor kot hiša božja, je stara minoritska cerkev. O cerkvi je doslej največ napisal M. Napotnik (Die Basilika zur Heiligen Maria, Mutter der Barmherzig- keit, in der Grazervorstadt zu Marburg, 1909), in poleg njega R. G. Puff (Marburg in Steiermark, seine Umgebung, Bevvohner und Geschichte, Gratz 1847). Za primerjalno gradivo pa služijo slike v mariborski sobi mestnega muzeja v Mariboru. Stavba ima tri glavne dele: zvonico, glavno ladjo in presbiterij. Glavna ladja je podolgovata na tri širine, mogočni dvojni pilastri ločijo med seboj po tri ka¬ pele na vsaki strani; kapele so polkrožno zaključene, nad loki so empore; bogato profilirani kapiteli pila¬ strov nosijo razgiban arhitrav, nad tem se pa izriva zelo profiliran, daleč ven štrleči venčni zidec. Vsak pilaster nosi banjasti lok, deli med loki so križno obokani in prav tako je križno obokan tudi strop galerij nad kapelami. Pred današnjo cerkvijo je morala na istem mestu stati druga, kar je razvidno iz ustanovitve minorit- K. K O S skega samostana in cerkve, ki se pojavita v Mariboru že v drugi polovici XIII. stoletja (okoli 1284), in iz starejših slik mesta. Na to staro, prvotno gotsko cerkev (kajti taka je morala biti) kaže mogoče zadnji opornik (na vzhodni steni), ki ni pilaster, marveč spominja na gotski steber brez kapitela, iz katerega izhajajo sedaj neorganično svodne linije. Srednja ladja je osvetljena po velikih dvodelnih oknih, ki so zgoraj polkrožna, spodaj pa pravokotna. Zunanjščina glavne ladje je popolnoma preprosta; samo okna imajo okvirje. Zadaj na vzhodni strani je imela cerkev vhodna vrata, nad temi se je dvigal pevski kor. V zunanjščini kaže ta prizidek razgiban tloris konveksno ukrivlje¬ nih stranic, pilastri in venčni zidec pa spominjajo na pilastre glavne ladje. Notranjost zvonice v obeh nadstropjih kaže drugačno, bolj enostavno okrasitev kakor ostala ladja. Zunanjosti s kolosalnimi pilastri in močnim venčnim zidcem sedanja rešitev s pre¬ majhno dvokapno streho ne zadošča, temveč zahteva nadaljevanje tega dinamičnega pogona navzgor v stolpu, katerega je cerkev tudi imela. Najvažnejši in še danes najbolje ohranjen je v cerkvi presbiterij. Od ostale cerkve ga loči slavolok, Ivan Vrhovnik KRONIKA 209 ki nosi kronogram:' LaVs Deo Vnitrlno aC Marlae genltrlCI elVs, kar da letnico 1772, to je leto, ko je bila dovršena okrasitev presbiterija. Presbiterij je za širino kapel ožji od glavne ladje, enako visok in pravokotno zaključen. Je tudi križno svoden, vendar izveden tako, da napravlja kupolast vtis. Sprednjo steno je moral nekoč pokrivati velik glavni oltar. Okna so obdana s fino profiliranimi okvirji in ob¬ dana z vejicami, ki prepletajo okvir in ga krase s cvetkami. Na vrhu okvirja so okraski zaključeni v školjki. Ti okraski v štuku so izdelani tako plastično, da štrle iz stene. Na vsaki strani oken sta zgoraj in spodaj še po dva manjša okvirja. Okvirji so roko- kojske oblike, obrobljeni s fino profiliranimi pali¬ cami, katere prepletajo in krasijo vejice, cvetke, listi in školjke ter so nekdaj vsebovali slike. V času tik pred 1772 dobi tudi slavolok štukaturni okras in venčke, kapiteli pilastrov ob presbiteriju pa volute in listne okraske. Glavni okras presbiterija tvori strop. Na njem je velik okvir, sestoječ iz štirih lokov; kjer se loki sečejo, nahajamo medaljone z napisi in simboličnimi slikami prošenj k Materi Milosti. Vsi medaljoni so bogato okrašeni, štuk je močan ter plastično štrli iz stene. Glavni okvir prepletajo in krasijo zopet venci, šopki rožic ter manjši medaljon¬ čki školjkastih oblik. Skoro ves strop presbiterija in vso notranjost veli¬ kega okvirja zavzema glavna slika s čudodelno po¬ dobo Matere Milosti. L. 1747. so namreč prenesli kip Matere Božje iz Konjic v mariborsko minoritsko cer¬ kev, po opustitvi slednje je prešel v današnjo fran¬ čiškansko cerkev. Naša slika kaže čaščenje tega kipa v nebesih in na zemlji. Dva angela sta razgrnila zaveso in odprla pozorišče. Nebo in zemlja sta povezana. Na levi spo¬ daj je nevihta z nalivom in bliski, zraven trije možje v borbi, spredaj v sredi angel miru z oljkovo vejico v roki; na desni se dvigajo stopnice k veliki palači, na stopnicah pred palačo množica ljudi; v ozadju reka, iz katere rešuje mladenič utopljenca, za reko 1 Vse črke kronograma so pisane veliko, številke v rdeči barvi, ostale črke črno. AE v lingaturi. J. Gfibler|eta freska na stropu presblferlla v nekdanfl minoritski cerkvi. Foto J. Kovačič Nekdanja minoritska cerkev proll vzhodu. Folo J. Kovačič mesto z griči v ozadju. Zgoraj nebo, ki sega z oblaki in plavajočimi angeli do zemlje. Na desni plava angel s knjigo na hrbtu, za njim .govori sv. Anton ljudstvu, zadaj še drugi angeli v tazgovoru. Na levi zgoraj plavajo angeli z različnimi predmeti kakor z lilijo, s križem, z luno in Marijinim monogramom, s sliko mesta i. t. d. Na oblaku prosi sv. Frančišek za samostan. Na sredi plava čudodelna podoba Ma¬ tere Milosti, nad njo sv. Duh in Bog Oče, ki kažeta na njo. • Kaj predstavlja slika in kaj pomenijo osebe na njej? čudeže in milosti čudodelne podobe ter posve¬ titev samostana Materi Milosti. Prikazane so nadloge, ki groze prebivalstvu in katerih rešitev so iskali pri priprošnjici Mariji. Tako so trije možje na levi kuga, lakota in vojna, angel na sredi mir, ljudje na desni pa bolniki in grešniki, pohabljenci in obsedenci, ne¬ srečniki in romarji. V vseh nezgodah se ljudje udano obračajo k Materi Milosti za pomoč in rešitev, vsi v vihravih gestah in patetičnih pozah. Slika je signirana in na tretji stopnici nosi napis: Joseph M. Gobler pinxit 77. Je freska, dobro ohra¬ njena, barve so sveže in zid je brez razpoklin. Slikar je učenec graškega Kauperza. Kompozicija slike je baročna z diagonalo v obe smeri, eno kaže angel pod Marijo od leve spodaj na desno navzgor, ta smer se še mnogokrat ponavlja zgoraj in spodaj — druga je nasprotna po angelu in pregibu svetnika na levi, tudi še mnogokrat ponovljena. Vendar kompozicija ni dosledno izvedena, posebno posamezne skupine niso med seboj povezane, nejasen je tudi položaj arhitekture v krajini. Slikar rad uporablja gola telesa, podaja jih v perspeklivični skrajšavi za po¬ gled od spodaj, vendar tega ne obvlada popolnoma (n. pr. angel spredaj, utopljenec zadaj). Vse osebe živahno gestikulirajo in patetično razlagajo svoje prošnje, vendar njih prošnje ne napravljajo vtisa popolne resničnosti, kajti osebam manjka v obrazih psihološke poglobljenosti. Obrazi so sicer lepi, z ve¬ likimi očmi, nakodranimi lasmi v nežnih barvah, nimajo pa duševnega izraza in v tem se mojster ka- rakterizira. Na sliki ima slikar tipe, osebe so oble¬ čene v sodobne noše, angeli pa so goli, z vihrajočimi plašči. Slika je delo dobrega mojstra eklektika, ki zna posamezne motive mnogokje pobrati ter kaže znake nemškega baroka. Vplive rokokojske dobe pa opazimo v nežnih barvah, lepih licih in v pokrajini. 210 KRONIKA Folo. J. KovoCIč Za Maribor zanimiv je zavitek papirja, ki ga drži angel v rokah in ki kaže jugozapadni del Maribora, kjer stoji minoritska cerkev. V ospredju slike teče Drava, na levem bregu so pritrjeni splavi, na levi se dvigajo mestno obzidje, samostan in minoritska cer¬ kev, v ozadju še ena cerkev (najbrž celestinska v da¬ našnji Gospojni ulici), na desni most, zadaj cerkev sv. Duha (v današnji Stolni ulici) in za njo nekdanji, visoki stolp stolnice. Ako primerjamo to sliko mesta s starejšimi, opa¬ zimo zanimive novosti. Najstarejša slika Maribora (Vischerjeva iz 2. polovice XVII. stoletja) kaže na¬ tančneje le glavne stavbe, ostale hiše pa so risane shematično. V jugozapadnem delu mesta opazimo »Benetke« zvezane po zidu z okroglim stolpom, nato samostan in zadaj minoritsko cerkev. Cerkev ima pri Vischerju drugačno lego, obrnjena je z vhodom proti zapadu in kaže na vzhodni strani šesterooglato apsido s stolpičem, okna glavne ladje pa so velika in ne¬ deljena. V ozadju je še cerkev sv. Duha in mogočna stolnica. Vischerjevi sliki mesta je podobna ruška slika Maribora iz 1680 (kopija A. Gvajca v maribor¬ skem muzeju), ki podaja isto lego minoritske cerkve s polkrožno zaključenimi okni. Na ruški sliki je viden tudi okrogli stolp, ki kaže obrambni značaj z zobčastim nadzidkom; samostan in sosedni žički dvor imata še danes vidni oporni zid. Stolnica za¬ vzema z mogočnim stolpom vedno isti dominantni položaj. Jasno je podan tudi ostali del mesta z izhodi na glavno prometno žilo od Koroških vrat do Glav¬ nega trga. Popolnoma podobno sliko Maribora izraža tudi votivna slika iz samostana v Nazarjih. Lesorez, ki prikazuje Maribor v prvi polovici XVIII. stoletja (izdalo Zgodovinsko društvo za štajersko 1876), ima v jugozapadnem Mariboru le malo sprememb. Okrogli stolp je medtem dobil poševno, stožčasto streho, mi¬ noritska cerkev je ista kakor na prejšnjih slikah, vidni pa so oporniki, kar potrjuje domnevo o nje¬ nem gotskem izvoru. Ves ta čas od srede XVII. pa do druge polovice XVIII. stoletja ne opazimo v jugozapadnem delu Ma¬ ribora nobenih bistvenih sprememb. Večina meščanov živi ubožno in trpi mnogo pod elementarnimi nezgo¬ dami, kugo in požarom, ki sta v tem času pogosta. Plemiči in bogati meščani zapuščajo svoje posesti cerkvam in samostanom in tako posebno obogati v XVIII. stoletju minoritski samostan, ki dobi hiše, po¬ sestva in vinograde v okolici mesta, pa tudi v mestu samem. K temu se pridruži še prenos čudodelne po¬ dobe v minoritsko cerkev, od katere imajo minoriti zopet mnoge materielne koristi. Zato so v stanu raz¬ vijati svojo cerkev. V XVIII. stoletju, morda še pred prenosom ali ravno zaradi prenosa podobe Matere Milosti, predru¬ gačijo minoriti svojo cerkev. Vhod na zapadu, ki je imel sebi nasproti mestno obzidje, ni mogel biti več primeren za večji dotok ljudi, niti dovolj reprezen¬ tativen. Zato obrnejo vhod proti vzhodu, staro apsido uporabijo za temelje stolpa in izpremene popolnoma notranjost cerkve, katero temeljito barokizirajo. V tem nas potrjuje lesorez čudodelne podobe Matere Milosti (v mariborskem muzeju), katero prosijo spodaj klečeči bolniki in grešniki za pomoč, v ozadju pa sta vidna minoritski samostan in cerkev. Vhod cerkve je obrnjen proti vzhodu, fasadna stena je zgoraj polkrožno zaključena z uro, nad fasadno steno pa se dviga velik baročen stolp. Vidna sta tudi glavna ladja in presbiterij, oba s polkrožnimi okni zgoraj in pravokotnimi spodaj. Slava čudežne podobe in njeno češčenje je raslo bolj in bolj. Glas o njeni čudežni moči je privajal vedno več vernikov in procesij v minoritsko cerkev, ki začne bogateti tako, da je bilo možno nadaljnje okra¬ ševanje cerkve. V notranjosti se to kaže v okrasitvi presbiterija, ki je dogotovljen 1772; zunanjost pa kaže naša slika z mnogo večjim stolpom od vseh doseda¬ njih, z mnogo bolj razgibano in bogato sprednjo fasa¬ do; presbiterij ima visoka okna, kakor jih kaže notra¬ njost še danes. Tudi v ostalem delu mesta opazimo na naši sliki večji razvoj, vedno več streh in vedno več stolpov cerkva. Mesto se začenja počasi razvi¬ jati in dvigati, dokler ne doseže svojega velikega razcvita v XIX. stoletju. Zato je tudi važna naša slika, ker nam kot vmesni člen zelo ilustrativno podaja jugozapadni del mesta v 2. polovici XVIII. stoletja. Posebno važna je za zunanji pogled minoritske cerkve in kot potrdilo njenega razvoja v XVIII. sto letju. Kmalu po tem razcvitu pa jo 1784 doleti usoda jo- žefinskih reform. Samostan in cerkev dobi v upo¬ rabo vojaštvo za vojašnico, zapor in delavnice. Danes je cerkev pregrajena z lesenim odrom v dvoje nad¬ stropij in služi za skladišče. Stolpa ni več, zunanjost je neorganično zaključena in streha se vseda. Od vsega so ohranjeni v notranjosti le zgornji deli pila¬ strov in štuk, najbolje pa se je ohranila freska, ki je s svojimi svetlimi barvami med vrečami moke še svetlejša. K k O N I K A 211 POGLED NA NAŠE GLASBENO USTVARJANJE VILKO UKMAR (Nadaljevanje.) V začetnih letih našega stoletja dobiva slovensko vsestransko glasbeno izživljanje v primeri s prejšnjo nebogljeno rastjo vsebolj razgibano lice. Ne samo glede na to, da so kaj živahno gojili glasbeno umet¬ nost v raznih smereh, tudi v pogledu dviganja njene vrednosti se je pričela bodisi v smeri izvajajočega podajanja ali tudi ustvarjanja slovenska glasbena pot v tem času vzpenjati prav občutno navzgor. Naj se omejim najpreje na dobo od pričetka tega stoletja do svetovne vojne. Ne oziraje se na delo ljubljanske povsem nemško usmerjene Filharmonije, ob katere precej resno oblikovani gojitvi glasbene umetnosti se je nedvomno naše glasbeno mišljenje in delovanje močno brusilo in v vrednosti dvigalo, je v tem času vzraslo lepo število samostojnih sloven¬ skih glasbenih združenj z namenom, čim živahnejše gojiti glasbeno umetnost, čeprav so se njihove kore¬ nine močno ovijale diletantizma in se je zato v nji¬ hovo delovanje včasih pretežno vrivalo enostavno družabno pojmovanje, s čimer se je tako glasbeno delovanje nagibalo v namene lahke zabave in raz¬ veseljevanja, je vendar v ozadju slonel določen po¬ men za razvoj glasbe, če že ne toliko v smeri prave vrednosti, pa nedvomno v smeri, ki je budila zani¬ manje zanjo v čim večjo razsežnost. Tako je glavno težo takega delovanja nosila v tem času ljubljanska Glasbena Matica, ki se je od svoje ustanovitve do tega časa že precej razvila in ustalila. Njeno delovanje se je oprijemalo na eni strani kon¬ certnega podajanja, ki je slonelo na številnem me¬ šanem zboru, na drugi strani pa glasbene šole, ki je gojila poleg pevske stroke že tudi precej splošno instrumentalno. Znaten pomen njenega delovanja pa tiči tudi v izdajanju muzikalij, manj, čeprav nekaj, pa je storila v smislu lastne glasbene knjižnice. Na tem polju smo Slovenci še do danes izredno revni! In vendar je kolikor mogoče razsežna knjižnica eden prvih pogojev za uspešno rast glasbene kulture. V delovanju Glasbene Matice pomeni vidno vrednost pojav Mateja Hubada, ki je bil tisti čas njen artistični in koncertni vodja, dočim je bilo administrativno vodstvo v rokah šol. ravnatelja Frana Gerbiča, po čigar smrti je pa tudi to mesto prevzel Hubad. S svojim izrazito pedagoškim strokovnim znanjem je la veliko pripomogel ne le v smislu razvoja našega glasbenega življenja, ampak tudi v boljši vzgoji naraščaja. Glasbena Matica ljubljanska pa je ustanovila tudi svoje podružnice v glavnejših središčih slovenske zem¬ lje (Trstu, Gorici, Kranju, v Celju in Novem mestu). Tako je podobno delovanje, čeprav v znatno manj¬ šem obsegu živelo tudi v provinci in pospeševalo rast naše glasbene kulture v širino. Vzporedno s temi podružnicami, ki so poleg zborskega koncertnega dela gojile tudi glasbeni pouk mladine, pa je živelo še mnogo drugih samostojnih in izključno pevskih zborskih združenj, med katerimi so se najbolj vidno povzpeli v naši metropoli pevski zbori »Ljubljana«, »Ljubljanski zvon« in »Slavec«, v okolišnih sredi¬ ščih pa so zlasti iz naraščajoče nacionalne zavesti in njenih potreb po lastnem uveljavljanju narasli v okviru Narodnih čitalnic razni čitalniški zbori, ki so gojili predvsem rodoljubne in narodno navduševalne pesmi; pa tudi samostojna glasbena društva so se rodila in zbori, med katerimi se je posebno povzpel in po vrednosti proslavil Žirovnikov zbor. Vse to jasno kaže, da je v tem času prav bujno in predvsem cvetelo zborsko petje, kar nas navaja k določnemu opazovanju. Te skupine pevcev, ki so se združevale pri raznih pevskih zborih, so sestav¬ ljali navadno v glasbeni stroki prav malo ali celo nič podkovani pevci najrazličnejših stanov, ki pa so le iz svoje prirodne ljubezni in nadarjenosti za petje porabljali svoj od stanovskih dolžnosti preostali čas za tako skupno pevsko izživljanje. Iz tega je mogoče sklepati, da smo Slovenci močno poudarjeno pevski narod, istočasno pa se z druge strani vsiljuje mnenje, da je tako razcvela pevska stran življenja v nasprotju z zelo borno instrumentalno nekakšno merilo za to stopnjo naše glasbene kulture, kar kaže, da smo v primeri z nivojem ostalih evropskih narodnih glas¬ benih kultur tega časa zaostajali za celo razvojno fazo. (V skromni primerjavi — kakor Rusi ob na¬ stopu Glinke in nato novatorjev.) Zelo značilno pa se odraža iz tega opazovanja dejstvo, da so se tudi umetniško tvorne sile tega časa izživljale pretežno v zborski in samospevni produkuciji, kar je povsem razumljivo iz želje in namena tvornega umetnika, da svojo umetnino preda čim preje čim širši jav¬ nosti. To prav značilno kaže, da hodita produkcija in reprodukcija umetnin v najožji povezanosti in medsebojni odvisnosti. Vendar pa se je tedaj — sicer v tesnih mejah — gibalo tudi orkestralno glasbeno življenje na Sloven¬ skem. Deloma so ga gojili vojaški orkestri, pri ka¬ terih ima za Ljubljano velike zasluge za gojitev domače glasbe dr. Josip Čerin, ki je pri nas uvedel v koncertno dvorano simfonijo in komorno glasbo, v Trstu pa zlasti kapelnik Teply, z druge strani pa je orkestralno glasbo gojila v tistem času ustanov¬ ljena Slovenska Filharmonija. Ne smemo domnevati, da je stala ta po vrednosti na višini, ki jo objema na splošno pojem filharmonije, ampak je bil to zlasti v pričetku orkester, ki je prirejal koncerte pri po¬ grnjenih mizah, čeprav ga je pozneje dvignil na zelo resno umetniško višino Vaclav Talich, rodom Čeh, 212 KRONIKA dirigent tolikšnih sposobnosti, da se je iz teh skrom¬ nih pričetkov pri Slovencih dvignil danes na višino prvih svetovnih dirigentov. Ta orkester pa je sode¬ loval tudi v slovenski operi, ki jo je mimo prejšnjih naivnih poizkusov 1. 1887. v skromni obliki osnoval Fran Gerbič, ki pa je v tem času dobivala že jasnejšo in popolnejšo obliko. Ne da se tajiti, da je tako obojestransko orkestralno glasbeno izživljanje vpli¬ valo zopet po že preje omenjenem pravcu na smer naših glasbenih tvorcev in jih pričenjalo vzpodbujati tudi k instrumentalnem ustvarjanju. In je dejstvo, da se je v tem času rodilo sicer zelo skromno število precej začetniških simfoničnih del, več pa domačih poskusov na opernem polju, ki niso imeli kakšne posebne vrednosti, pač pa so sorazmerno z našo splošno glasbeno gladino dosti pomenili. Naj spom¬ nim samo mimo Foersterjevih, Ipavčevih, Jenkovih in Gerbičevih del, ki so nastala že konec prejšnjega stoletja, na v tem času nastajajoče operne umetnine Viktorja Parme in zlasti Miroslava Širce (Rista Savina), čigar dela so dobivala že popolnejšo obliko v smislu novoromantičnih dognanj. S končne strani pa je brstelo še solistično glasbeno življenje. V pevskem oziru nam je v tem času zraslo marsikaj pevcev, ki so se izživljali deloma v oper¬ nem, deloma pa tudi v koncertnem življenju. Mimo starejšega svetovnoznanega opernega pevca Josipa Nollija in enako Trtnika so imeli pomen v tem času nastajajoči naši vrhovi pevske umetnosti: Julij Be¬ tetto, ki se je s svojim dragocenim pevskim in sploh umetniškim darom povzpenjal tudi do sve¬ tovne višine in je še danes naš mojster-pevec, enako Ivan Levar, ki pa se je po izgubi pevskih glasovnih vrednot posvetil naši dramatski umetnosti, nadalje Fran Bučar, Rudolf Bukšek in še Josip Križaj in Josip Rijavec, tudi v svetu pomemben tenorist in velika pevka Mira Koroščeva. Posebej za domačo samospevno reprodukcijo so imeli svoj poudarek še pevke Mira Costaperraria-Devova, Pavla Lovšetova in pevci Leopold Kovač ter v koncertnem življenju znani pevec dr. Pavel Kozina. Pa tudi na instrumen¬ talnem polju nam je dorasel marsikak umetnik, ki bi utegnil pospeševati našo solistično glasbeno živ¬ ljenje, pa najsi so bili to pianisti, kakor Foersterjev starejši sin Anton, Tone Trost, Anton Svetek, Niko Štritof, Ciril Ličar in orglavec Hladnik ter pozneje pianista brata Ravnika, pa še Koblarjeva in Preles- nikova ali violinisti kakor Karol Jeraj, Vilko Ločnik in Ivan Trost. Toda zopet je zelo značilen pojav, da so izmed teh umetnikov, bodisi pevcev bodisi instru¬ mentalistov vsi, ki so dosegali po svoji vrednosti nadpovprečno višino, kolikor toliko zapuščali svojo domovino in dajali svoje kulminacijske moči v službo tuji glasbeni kulturi in da se je celo dogajalo, da so se nekako ogibali siroščine domačije. Vendar pa so vsaj delne sile, ki so jih ti poklonili svoji domo¬ vini in polne moči ostalih ugodno zorele na naših tleh in rodile sadove na solističnem glasbeno-repro- duktivnem in posredno tudi na produktivnem polju. Nekako taka je bila v tistem času slika glede na razgibanost raznosmerne glasbene umetnosti med Slovenci, če se ozremo sedaj na povprečno gladino vrednosti vsega tega reproduktivnega delovanja, pač ne moremo trditi, da bi segala ta vrednost do visokih vrhov estetskega oblikovanja, marveč je bila zlasti v pričetku še precej revna. Vzrok temu je bilo dejstvo, da so v zborih sodelovali skoro izključno le ljubitelji pevske umetnosti, da v orkestrih razen redkih izjem nismo imeli na razpolago prav dobrih godbenikov, da pa z druge strani tudi pevovodje in dirigenti (razen že omenjenih izjem) niso vedno razpolagali s potrebno sposobnostjo. S tem se je dru¬ žilo tudi v splošnem primanjkovanje resne, v visokem umetniškem pojmovanju in izobraženosti zasidrane in brezobzirno to višino zasledujoče kritike, kakršna je zlasti v opisanih razmerah neobhodno potrebna. Kajti po visokih vzorih prav oblikovana kritika po¬ meni v takih razmerah veliko eksplozivno silo, ki utegne gnati razvoj po vrednosti in po časovnem mišljenju vidno navzgor. Prav take kritike pa nam je zlasti v pričetku zelo manjkalo. Kajti na račun razvitega nacionalnega in političnega gibanja se je zlasti v časopisnih kritikah krhala objektivna pre¬ soja z ozirom na kvaliteto čisto umetniškega delo¬ vanja in se večkrat podrejala v svojem obupnem nestrokovnjaštvu le osebnemu hvalisanju ali sku¬ pinskemu priznavanju z ozirom na politično pobar- vanost! V to življenje pa je v tem času z druge samostojne strani odločno posegalo glasbeno delo kroga muzi- kov, ki so se zbirali okrog Novih Akordov. Tukaj se je družila vrsta ustvarjajočih ljudi pod spretno in odločno roko dr. Gojmira Kreka, silno izobraženega in jasnovidnega glasbenega delavca, ter je pričela z 1. 1901. izdajati zbornik za vokalno in instrumen¬ talno glasbo z imenom »Novi akordi«. Z 1. 1910. se je zborniku pridružila tudi literarna priloga, ki je poleg znanstvenih glasbenih razmotrivanj in široko informativnih člankov (kar je posebno vredno: z zavestjo pomembnosti doneskov k slovenski glasbeni zgodovini) vsebovala tudi resno in globoko zasnovano kritiko našega produktivnega in zlasti reproduktiv¬ nega življenja. Ta je s svojo brezobzirno doslednostjo glede na dviganje vrednosti in poganjanje stilne raz¬ vojnosti zlasti z ostrino Krekovega peresa pa tudi drugih kritičnih oseb (Lajovic, dr. Kozina, Premrl, Adamič in drugi) sicer v našem glasbenem svetu močno razburjala duhove in ustvarjala silne odpore, KRONIKA 213 povezane z jezo in sovraštvom, a je vendar retrospek¬ tivno še danes viden njen silen razvojni pomen v naši glasbeni poti. To pa je samo majhen del glede na zanosno in pomembno uspešnost celotnega delovanja Novih Akordov. Kajti njih resen in udaren pojav pomenja za slovensko glasbeno kulturo tako bistven vpliv, da moremo čas njihovega izhajanja, to je od prehoda v naše stoletje do svetovne vojne, glede na slovensko glasbeno zgodovino mirno imenovati — dobo Novih Akordov. V skromni primerjavi z rusko glasbeno preteklostjo bi mogli ta čas označevati kot dobo novatorstva, kajti glede na to, da so se precej pribli¬ žali cilju, je delo skupine ljudi ob Novih Akordih zelo sorodno tistemu ruskih novatorjev: z ene strani pogon naprej v smeri stilnega razvoja in zasledo¬ vanja gojitve nacionalne glasbene snovnosti, z druge strani pa podvig vrednosti na osnovi obširnejše stro¬ kovne izobrazbe v reprodukciji in produkciji; napo¬ sled pa je tudi v resnici glasba ruskih novatorjev neposredno vplivala na nekatere naše tvorce tega časa. — Poleg opisanih splošnih razmer pri nas je izven dogajanja ob Novih Akordih v tem času stilna smer našega glasbenega življenja kazala zelo ne¬ enotno sliko. Kajti zaradi pogrešanja enotno izde¬ lane tradicije so tvorce tega časa zajemali vzgledi z različnih strani: močno so še živeli razni ostanki nemškega klasicizma, na splošno pa je že zavladala smer nemške romantike, nekako po poti za Schuber¬ tom in Schumanom in se razvila do prav znatne višine (Benjamin Ipavic, Gerbič, celo Aljaž), toda tudi vplivi češke nacionalne smeri izza Smetane se zaznavajo, ki so prehajali k nam zlasti po Foersterju. Ni pa bilo naše glasbeno polje prosto tudi tipičnih italijanskih vplivov, ki so se zlasti prenašali pod vplivom razmaha Verdijevega opernega ustvarjanja (zlasti Parma), pozneje močno tudi pod vtisom puccinijanske sočne muzikalne svojstvenosti, ki pa v polni obliki pri nas nima epigona, pač pa se v delnih frazah in odtenkih lahko zasledi pri marsi¬ komu izmed naših skladateljev. In to še prav v da¬ našnji čas. Seveda pa mimo teh stilnih znakov ne smemo prezreti, da je podtalno pri naših tvorcih, čeprav le deloma, vendar živela neka slovanska, in deloma celo slovenska miselnost, ki pa je toliko skrita, da jo je še zlasti — ker niti do danes ne poznamo prav bistva slovenske glasbene snovi (na tem polju v zadnjem času resno dela za + Stanetom Vurnikom France Marolt) — nemogoče objeti in opredeliti. A iz del vendar sem ter tje zaveje toliko naše domačnosti (n. pr. pri Benjaminu Ipavcu, Jenku, Avg. Lebanu in še drugih), da je mogoče sklepati marsikje na slovenski značaj izvora. To se je deloma odražalo tudi v naši cerkveni glasbi, o čemer bom še govoril. V to stilno stanje so posegli Novi Akordi s svojo opisano nazorno podlago in stremljenjem, ki jih je v teku trinajstletnega delovanja privedlo do velikih uspehov. Teža njihovega pojava leži v hitrem po¬ gnan ju razvojne smeri in to v takem zamahu, da so mogli ob svojem koncu zaznamovati že skoraj ravnovesje med smerjo splošne evropske in sloven¬ ske glasbene umetnosti. Kajti dočim je njihov pri¬ četek slonel še, rekel bi, na romantičnih tleh, so skozi najizraziteje izpeljano smer nove romantike dospeli ob koncu v impresionizem. Da se omenjeno ravnovesje ni doseglo z ozirom na vrednost produk¬ cije, je jako razumljivo zavoljo tega, ker ni bilo skladnih tvorcev. Vendar pa se je tudi v tem pogledu njihova pot močno raztegnila, zlasti zaradi sodelo¬ vanja v tujini šolanih skladateljev in pa ob izredni razsodnosti in široki naobrazbi njihovega mentorja dr. Gojmira Kreka. če pogledamo na posamezne skladateljske pojave, ki so s svojini delom odločilno posegli v oblikovanje slovenske glasbe tega časa, nam retrospektivna slika pokaže, da so se vsi ti družili ob Novih Akordih, pa najsi so bili to izrazito posvetni ali tudi cerkveni skladatelji. Na čelu tega novatorskega kroga stoji kot njegov idejni voditelj in urednik zbornika Gojmir Krek. Njegova izrazita pomembnost za razvoj naše glasbe je danes pribita, kljub morebitnim poizkusom, poni¬ žati njegovo stališče v krogu naših tvornih glasbenih sil. Res, da leži njegova vrednost vse bolj na strani idejnega mentorstva, kakor na skladateljski tvornosti, a prav v tem je njegov pojav na našem glasbenem polju toliko znatnejši, ker Slovencem za njihov pri- rodni, z nadarjenostjo skladni razvoj primanjkuje vprav takih vodilnih osebnosti. V Kreku pa se je družila izredna jasnost in bistrovidnost z energijo in temeljito obširno znanje z zdravim instinktom. Kot tipičen jurist (danes je profesor prava na ljub¬ ljanski univerzi) je imel sposobnost bistrega opre¬ deljevanja in je prav zato mogel kvalitetno delovati Rot kritik. — Kot umetnik-glasbenik pa se je oklenil v tistem času zelo razcvele smeri nemške nove ro¬ mantike (kar je razumljivo tembolj zaradi njegove precej nemško usmerjene vzgoje in življenja v nem¬ škem centru). Ta smer, ki jo je započel Berlioz in jo izvedel na opernem polju Wagner in na simfo¬ ničnem Liszt, je v nasprotju s klasiko zagovarjala pomensko glasbo, katere bistvena osnova je bila Berliozeva l'idee fixe, ali Wagnerjev »Leitmotiv«: skladba preneha biti čisto glasbeno dogajanje in se podredi ideji, katero simbolično slika na podlagi asociativnih glasbenih predstav. V instrumentalni glasbi je to izvedeno s pomočjo ponavljajočih se in 214 KRON K A po vsebini med seboj povezujočih se simbolnih mo¬ tivov (večkrat z nadpisanim besednim mottom, ki skuša razvozlati glasbeno snov); kjer pa je vezana z glasbo poezija, tam se obe spojita v popolno celoto, druga drugo izpopolnujoč. Sredstva postajajo seve vsebolj bogata vprav radi hotenja čim točnejše pona¬ zoritve vsebine z glasbo. Harmonija postaja zelo barvita in instrumentacija vse bolj pestra. Melodija pa tudi ni več podrejena zgolj estetskemu čuvstovanju, ampak zopet vsebinskemu izrazu in se zato včasih tudi njeno vzpenjanje zelo lomi. — Temu Kreko¬ vemu umetniškemu nazoru pa se je pridruževalo še močno nacionalno hotenje in ta nazor je postavil tudi za osnovo svojemu delovanju. S tem je prestopil stopnjo zaostalosti pri nas in se približal splošni tedanji evropski glasbeni miselnosti. Hodil pa je po tej poti kot ideolog in kot skladatelj, vendar močneje v prvi kot v drugi funkciji. Kajti kot komponist kljub svojemu izrazitemu smislu in obširnemu znanju ni mogel doseči polne višine, morda po eni strani zaradi svojega preizrazitega racionalizma, po drugi strani pa zavoljo svojega deljenega dela. Saj je sam priznal, da zahteva glasbena umetnost za svojo uspešno rast celega človeka. Krek je zbral v sodelovanje pri svojem listu dolgo vrsto slovenskih skladateljev (čez štirideset po šte¬ vilu) in to pod toliko strogim merilom vrednosti, da pravzaprav nobena priobčenih skladb ni padla pod gladino, ki loči umetnino od navadnega šunda, čeprav se je tudi vrednota teh raznolikih del po svoji kvali¬ tetni stopnji med seboj močno razlikovala. Iz vseh teh skladateljev zajemam radi osnovnega namena tega spisa le v tem našem razvoju pomembnejše osebnosti. Če hoče biti pogled na vse to zlasti početno ustvar¬ janje čim objektivnejši, se moram na tem mestu vsaj na kratko dotekniti pri nas resno delujočega Čeha Jos. Prochazke, ki je takrat na naši Glasbeni Matici uspešno poučeval v kompozicijo spadajoče predmete in je radi svojega obširnega in temeljitega znanja v skladateljski smeri pomenjal nekaj takega, kakor Krek v ideološki. Prochazka je bil vnet pristaš novo- romantične smeri in se je tudi sam udejstvoval na skladateljskem polju in to z izrazito slovansko noto. Čeprav si samostojne osebne poti ni postavil, ampak je bil deloma vplivan po Smetani in tudi po čajkov- skem, je vendar poskušal približati se v svojih delih tudi slovenskemu elementu, kar se mu je mestoma celo posrečilo. Njegov pomen pa leži zlasti v tem, da je s svojim umetniškim čutom (imel je izrazit estet¬ ski smisel, kar kaže oblikovna stran njegovih skladb) in jedrnatim znanjem pomagal naši glasbeni umet¬ nosti k dviganju. Med slovenskimi skladatelji pa, ki jih je vodil Krek, je v času Novih Akordov nastopil svojo umet¬ niško pot Emil Adamič, ki je v našem glasbenem svetu zelo vidna skladateljska osebnost. Adamič je svojevrsten kompozitoren pojav. Zanosit elementaren človek, ki kar izmetava svojo prirodno napetost. In vendar ne človek, ki izdela sam v sebi spojeno, iz intuicije in spoznanja svojo enotno opredeljeno pot, ki jo potem hodi z vso doslednostjo vase pogreznjene¬ ga človeka, ampak povsem navzven odprta natura, ki hodi skozi življenje v popolni pripravljenosti spre¬ jemanja iz okolice, ter vase vsesavajoč vsa razodetja krmari samega sebe po trenotno najprepričevalnejših spoznanjih, čeprav je tak umetniški pojav lahko negativen, ker razmeče svoje sile neurejeno na vse strani in ne zareže vidne enotne brazde v razvoju, je pa z druge strani čim več vreden zaradi prožnosti, ki mu ne dovoljuje trdovratno ostajati na enem mestu, ampak ga žene vztrajno naprej. In to je Adamičeva kvaliteta, ki mu je pomogla, da je od prvih svojih početkov do danes ostal vseskozi v stiku z zlasti v naših časih tako hlastno bežečim razvojem. Tako je Adamič zaradi svojega opisanega naturela KRON K A 215 silno plodovit in morda prav radi tega tu in tam eklektičen skladatelj, pa velik v svojem trajno na¬ petem razvoju, ki mu nikdar ne izpodmakne naziva sodobnika. Bolj rojen umetnik, kakor precizno izšolan muzik, je v svoji prvi ustvarjalni poti kazal tipične znake romantičnega čuvstvovanja, ki se mu je utisnilo iz mladostnega dojemanja glasbene umetnosti. Značilno je, kako so nastajala takrat v njem glasbena doži¬ vetja sicer svojsko, vendar pod močnim vplivom nemškega romantičnega čuvstvovanja. Kakor n. pr. Weber zajema v svojih delih gozdna razpoloženja in svobodno lovsko življenje, se je v kratkih doživetjih izražal tudi Adamič in je zopet drugod v nasprotju vse kaže, kako globoko je bil zlasti v pričetku zazrt v romantično glasbeno smer. In to še dolgo v čas desetih let našega stoletja, kljub temu, da je takrat že v Novih Akordih deloma cvetela mlajša smer nove romantike. Po desetih letih pa je kmalu tudi njega zajela moč novejše harmonske pestrosti in v hitrih korakih je prestopil vanjo bistro doumevajoč tudi njeno osnovno psihološko podlago, ki je v nasprotju s klasicistično romantičnim čistejše glasbenim poj¬ movanjem pričela uporabljati glasbeno snov bolj v ponazorjevanje idejnega izraza, kar se je v pesmih še posebno kazalo v ozki zvezi med besedno vsebino in glasbenim izrazom. V tej smeri (ki pomenja za go - zdu lov-čev rog do-ni tra - s lem objektivno zajetim izražanjem izlival subjek¬ tivno svoja občutja analogno romantičnemu čuvstvo- vanju kakega Schumana ali prenosno začetnega Čaj¬ kovskega v kratkih oblikah klavirskega stavka, kar Adamiča zadnjo stopnjo v opisovani čas spadajočega razvoja, ki jo pa hočem izpeljati tu še v sledeči čas, da stoji njegov pojav pred nami v celoti do danes) se je Adamič razvijal še nadalje in se naposled predal temu načinu izražanja z vso prepričanostjo, kar je pokazal deloma tudi v svojih instrumentalnih sklad- 216 KRONIKA bah, kjer se je oklenil izraznega načina dosledne programatike. Nekatera njegova dela (Iz moje mla¬ dosti) so vseskozi objektivno zajeta slikarija določne programske vsebine, ki je natančno v začetku opisana z besedami. Z druge strani pa je zopet poseglo vanj oduševljenje nad glasbeno umetniško smerjo ruskih novatorjev (zlasti Mussorgskij in Borodin), kar se je naravno stopnjevalo za časa njegovega ujetništva v Rusiji, kjer se je s svojo neuklonljivo silo zmogel povzpeti do vidne vodilne glasbene pozicije. Tam se je v svojem ustvarjanju popolnoma oklenil te zdrave orientalske naturalistične smeri, ki se je v nekaterih njegovih delih izrazito izoblikovala (primer Turke- stanskih ljubavnih pesmi za orkester) tako daleč, da je zadobila čisto nekak borodinski značaj. Toda kmalu se je zopet obrnil drugam. Zavzel ga je impre¬ sionistični umetniški nazor, ki se je s svojim izrazito individualnim opazovanjem in ponazorjevanjem do¬ živetij uveljavljal z neko atmosferičnostjo, kjer po¬ staja glasba tipično barvno slikanje občutij, vezano le na ta občutja in tako prezira vso formalno dosled¬ nost ter se opaja z razkošno eksotičnostjo harmonske barvitosti. V tej smeri se je Adamič vendar pomudil Iskreno pobožno Vi • jo - la mo-dra in ru - me - na, Ma- Vi-jo - la mo-dra in ra - me - na, Ma¬ ri - ja zro-ža-mi če - šče - na. Vsa ri-ja zro-ža-mi če - šče - na. Vsa ri - ja zro-ža-mi če-šče - na. Vsa le za krajši čas; čeprav je ustvaril v njej več zbor- skih in orkestralnih del (Ljubljanski akvareli), pa je nato našel v sebi zopet močno struno, ki je zabrnela ob vzponu ekspresionističnih smeri, rojenih iz užaljenega in v grozotah vojne razbičanega člo¬ veka, ki je umetnost potegnil v svoj divji protest, celo ne oziraje se na njene estetske zakone in pod- rejujoč jo izključno idejnemu izrazu. Kakor pa Hitro, s pridušeno grožnjo višine krik gor - je, gOT - je Adamič z odprto dušo zajema vase vse, kar se no¬ vega godi v njegovi okolici, tako se je v naslednjem svojem razvoju kmalu oddaljil tudi tej smeri, še danes išče naprej in če že vemo, da se je oklenil zopet bolj umirjene smeri in se naslanja njegova umetnost na močno polifono osnovo z jasno linear¬ nostjo, ne vemo, kam ga bo vodilo elementarno hotenje po razvoju v bodočnosti. Čeprav pa ni hodil opisanih smeri kot kažipot v prvi vrsti, ima vendar njegovo delo za nas velik po¬ men, kajti na domača tla nam je presajal vsa tuja nova dognanja in nas tako vzdrževal v naravnem stiku z njimi, da nismo zaostali. In če je zopet na drugi strani zaradi svoje žive sile prisluhnil tu in tam tujim vzorom, nam je vendar ob tem dal zelo mnogo pristno našega. Kajti z enim delom svojega ustvarjanja se je ves zagrebel v našo narodno pesem in nam jo ne le oblikoval v zrelo koncertno formo (njegovo mojstrstvo je res predvsem v pevskem ustvarjanju), ampak je iz nje tudi v lastno umetno oblikovanje vnašal mnogo slovenske svojstvenosti. Tako stoji pred nami Adamič do danes kot izrazita ustvarjalna osebnost, trajno snujoč z živo silo, pa iz nekakega misticizma nemirno iskajoč v vse smeri nikdar doseženo enotno usmerjenost. (Dalje prihodnjič.) KRONIKA 217 REGULACIJSKI PROBLEM SAVINJE ING. BLAŽ PRISTOVSEK ▼ osrčju Savinjskih Alp, pod Rinko in Mrzlo goro, na divnem Okrešlju, 1378 m nad morjem, je zibelka neznatnega gorskega potočka. Komaj zbere svoje prve moči, že drvi v penečem se 40 metrov visokem slapu Rinki čez skalovje. Ugnan v svoji prvi sili se izgubi v podzemne kvarterne gramozne plasti Logarske do¬ line, dokler pomnožen z mnogimi stranskimi izvirki ne privre blizu vhoda v prelepo alpsko dolino, nad ponosno domačijo Logarjevo kot Savinja zopet na dan, močna dovolj, da goni mlin in žago. Pod Logarjem zavije potok v skalnato sotesko, kjer se ji pridruži posestrima Jezera, ki zbira svoje vode izpod severne stene Mrzle gore, Pavličeve stene in Pastirkovega vrha. Preko skal brzi dalje po roman¬ tični gorski soteski mimo planinskih letovišč Solčave in Luč do Ljubnega. Na tej 24 km dolgi poti sprejema nešteto manjših in večjih pritokov, med njimi Belo iz Robanovega kota, Lučnico s svojimi izvrki izpod Velike planine in Ljubnico izpod Golt, Smrekovca in Kamna. Od Ljubnega dalje do Preseke pod Mozirjem teče Savinja v dolžini 23 km po V* do IVa kilometer široki rodovitni aluvialni dolini s stranskimi diluvialnimi terasami. Pred prehodom v ozko sotesko se pridruži že znatno naraslemu toku potok Dreta, ki zbira svoje pritoke izpod Menine planine in Rogatca, od Nove Štifte mimo Gornjega grada in dalje po aluvialni Zadrečki dolini. Ko zapusti Savinja Sotesko pri Preseki, preide v široko aluvialno spodnjo Savinjsko dolino, kjer spre¬ jema v svojem 26 km dolgem toku do Celja potok Pako z neštetimi pritoki izpod jugozapadnega Pohorja in severovzhodnih obronkov Savinjskih Alp ter potok Ložnico iz gričevja južno od Velenja. Od desne se ji pa pridruži Bolska z izvirom nad Trojanami s števil¬ nimi pritoki izpod vzhodnih izrastkov Menine in Ve¬ like planine. Tik pod Celjem se pa izliva v Savinjo njen največj pritok Voglajna s Hudinjo. Od Celja do izliva pri Zidanem mostu teče Savinja v južni smeri po 25 km dolgi soteski. Med potjo se ji pridružijo še pritoki Rečica in Lahovnica pri Laškem ter Gračnica pod Rimskimi toplicami. Pomno¬ žena po številnih pritokih narase Savinja na svoji 98 km dolgi poti od neznatnega gorskega potočka v Bistro reko, po kateri se vrsti spomladi in v jeseni splav za splavom v daljne kraje tja do črnega morja. Kadar pa po jesenskem ali spomladnem deževju po¬ besnijo divji elementi, se vali visoko narasla, uma¬ zana in peneča se reka daleč preko bregov liki veletok, puščajoč za seboj opustošenje in razdejanje. Pregled obsežnega celotnega padavinskega območja, kakor tudi površine padavinskih območij važnejših pritokov prikazuje sledeča tabela, ki vsebuje tudi višine povprečnih in največjih padavin za poedina območja. (Po podatkih tehničnega oddelka sreskega načelstva v Celju.) Največjim dnevnim padavinam v jesenskih mesecih slede tudi v jeseni največje povodnji, pri katerih narase Savinja pri Celju po zadnjih ugotovitvah nad 1400 m 3 sek, pod izlivom Voglajne pa celo nad 1700 m 3 sek. Pogorja in vrhove, ki obrobljajo padavinsko ob¬ močje Savinje in njenih pritokov, tvorijo v gornji Savinjski dolini v glavnem triasovi masivi raznih apnencev, peščencev in \verfenskih skladov. Na seve- rozapadu ob koroški meji preko Sv. Duha pod Olševo se razteza pas škriljevcev iz spodnjega silurja, temu sledi severno sklad karbonskih škriljevcev in peščen¬ cev, zaključenih s triasovim apnenčevim masivom Olševe. Od Luč preko Ljubnega do Radmirja prevla¬ dujejo v severnem delu izključno miocenski sedimenti andezitnega groha, zaključeni ob severni razvodnici z andezitnim masivom, v južnem delu pa apnenci srednjega in zgornjega triasa z vrhovi do 1500 m viši¬ ne. Na razvodnici med Lučnico in Dreto pa tvori glavni masiv starejša formacija sericitnih škriljevcev in rule. 218 KRONIKA Slap Rinke Grenadirjeva brv pod Celjem po povodnji Od Radmirja do Celja je geološka slika izredno pestra. Južno od prelomnice Šoštanj-Dobrna se vrste masivi raznih apnencev iz spodnjega in srednjega triasa, eruptivni sedimenti andezitnega groha, z ma¬ sivi eruptivnega andezita ter škriljevca in peščenca iz zgornjega triasa. V južnem padavinskem območju prevladujejo karbonski škriljevci in peščenci. Na obronkih masivov se vrste pliocenske tvorbe rečnih sedimentov Savinje z diluvialnimi terasami, jedro do 4 'l-i kilometrov široke Savinjske doline pa tvorijo aluvialne naplavine. Severna razvodnica z območjem Pake sestoji iz oligocenskih Socka-slojev, katerim sledi severozapadno med št. Vidom in Mislinjem apnenčev masiv iz sred¬ njega triasa. Pliocensko šaleško dolino z bogatimi sloji lignita obrobljajo na severu masiv tonalita in razni apnenci iz spodnjega in srednjega triasa. Sled¬ nji tvorijo tudi glavni del pogorja vzhodno od Velenja v smeri preko Vitanja. Apnenčevi masivi se pa v tem delu pestro menjavajo z \verfenskimi skladi, karbon¬ skimi škriljevci in peščenci ter Socka-sloji. Južni del vzhodno od Dobrne pa sestoji iz miocenskih laporjev in peščencev in raznih diluvialnih in aluvialnih tvorb. Enako pestra je geološka slika mnogo nižjega pa¬ davinskega območja Voglajne, kjer pa najvišji vrhovi ne dosegajo niti 700 m višine. Med Celjem in Laškim se vije Savinja v skalnati soteski, obrobljeni z do 1000 metrov visokim hribov¬ jem, sestoječim iz škriljevcev in sivcev ter raznih apnencev spodnjega in srednjega triasa, karbonskih in permskih škriljevcev in peščencev, werfenskih slo¬ jev, mlajših miocenskih apnencev in laporjev ter sarmatskih slojev. Struga reke Savinje je v zgornjem delu do Ljub¬ nega enotna, vrezana v skalnat teren. Navzlic viso¬ kemu povprečnemu padcu dna 15% tudi naj večje vode običajno ne povzročajo na rečišču večjih po¬ škodb. Zaradi velikega padca ter strmih brežin in znatnega dela nepogozdenega padavinskega območja ima Savinja v tem delu značaj hudournika. V razširjeni zgornji Savinjski dolini od Ljubnega do Nazarja je rečno korito formirano iz aluvialnih naplavin, deloma pa tvorijo obrežja Savinje diluvialne terase. Ta proga kaže vse lastnosti podivjane gorske reke z mnogimi, svojo lego menjajočimi stranskimi rokavi in gramoznimi sipinami, s povprečnim padcem dna 7%o, ki daje povod za stalno rušenje iz sipkega materiala sestavljenih obrežij. Enake razmere so vladale do blizu konec minulega stoletja tudi v spodnji Savinjski dolini. Neenakomer¬ na, mestoma z gramozom zasuta struga Savinje s povprečnim padcem, 3,15%o, z raztrganimi obrežji, segajočimi povprečno le 2,00 m nad normalno vodo, ni zadoščala za redno odvajanje visokih vod, ki so se zaradi tega stalno razlivale čez obmejno ozemlje ter so poplavljale rodovitno Savinjsko dolino v širini od 500 do 1200 metrov. Da se otme divjim vodnim elementom nad tisoč hektarjev kulturnega terena, je bila izvršena v letih 1877. do 1893. obširna regulacija Savinje od Prihove nad Mozirjem pa do Celja. Poprej divja gorska reka z raztrganimi obrežji in mnogimi stranskimi rokavi je dobila enoten profil. Obrežja so bila dvignjena in zavarovana. Zaradi elimi¬ niranja mnogih zavojev z napravo daljših prekopov je bila dolžina struge skrajšana, pri tem pa se je povečal naravni padec rečnega korita. Poleg možnosti izrabljanja obrežnih zemljišč v poljedelske namene, so bili z izravnanjem struge izboljšani tudi pogoji za plavljenje lesa. Neregulirana pa je ostala Savinja v območju mesta Celja in dalje do izliva. Pod Celjem preide reka v sotesko, obdano z visokim hribovjem. Večinoma Kompaktno obrežje se pri zmanjšanem naravnem padcu rečišča od povprečno 1,4%« med Celjem in Laškim in 2,0°/oo med Laškim in Zidanim mostom dobro upira poškodbam. Struga Savinje je pa v tem delu mestoma preozka, vtesnjena med cesto in želez¬ nico ter povzroča zastoj visokih voda, ki je posebno občuten pri Laškem, kjer je del mesta na desnem obrežju s kopališčem redno poplavljen. Najneugodnejša je pa ta situacija za Celje in celjsko kotlino, za katero je postala sicer za spodnjo Savinj¬ sko dolino zelo koristna regulacija pogubna. V enotno izravnano strugo usmerjene koncentrirane vodne mase s pomnoženo erozivno silo in povečanim padcem rapidno poglabljajo nezadostno zavarovano rečno korito v zgornjem toku regulirane Savinje. Sipki gramozni material potuje pri vsaki povodnji proti spodnjemu, nereguliranemu toku, kjer dviguje naravno dno rečišča. Zelo neugodno je vplivala izvršena regulacija tudi na množino pritekajočih vod. Pri nereguliranem reči¬ šču so se razlivale pri povodnjih velike vodne mno¬ žine čez nizka obrežja na njive in travnike, od koder so le počasi odtekale. Po izvršeni regulaciji je odpadel naravni vodni rezervoar z nad 1000 hektarjev povr¬ šine. Celotne vodne množine drve pri vsaki povodnji strnjeno po skrajšani in izravnani strugi z veliko večjo brzino proti Celju, kjer dosega visokovodni val prej nepoznane višine. KRONIKA 219 Reden odtok teh ogromnih vodnih mas pa onemo¬ goča pri Celju mnogo ovir. Tik pod mestom, kjer zavije Savinja v sotesko, tvori rečno korito dvojen oster zavoj, na katerega najneugodnejšem mestu se izteka Voglajna, njen največji pritok. Pri istočasni kulminaciji zajezi z večjo brzino pritekajoča Savinja ustje Voglajne, ki na to poplavi še tiste mestne in okoliške predele, katerim bi prizanesla Savinja. Na rečnem zavoju se kupiči gramozna sipina, ki rase od povodnji do povodnji ter zapira danes že polo¬ vico struge. Nadaljnjo oviro tvorita dva, na obeh krajih ostrega zavoja situirana železniška mosta z zelo masivnimi in gostimi podporniki, kakor tudi lesen cestni most in dve leseni brvi s podporniki v desetmeterskih raz¬ daljah. Padec rečnega korita, ki znaša nad Celjem pov¬ prečno nad 3°/oo, se zmanjša v območju Celja na 1.9°/oo, pod mestom pa celo na l,4°/oo. že pred izvršitvijo regu¬ lacije Savinje v spodnji Savinjski dolini so vse nave¬ dene ovire znatno zadrževale reden odtok Savinje pri povodnjih. Vpliv teh ovir se je potenciral po tako daleč segajočih izpremembah odtočnih razmer v srednjem toku nad Celjem. Po povodnji v letu 1901., komaj 8 let po dovršitvi regulacijskih del, je ugotovil profesor Forchheimer, da se je dvignila kota visoke vode v Celju zaradi napredujočega zagramoženja rečne struge za 20 cm. Po zavarovanju 730 hektarov zemljišča v spodnji Sa¬ vinjski dolini propadli poplavni bazen je dvignil viso- kovodni val za nadaljnjih 25 cm. Koncentriran hitrej¬ ši odtok v izravnani strugi s povečanim padcem je po¬ vzročil, da se je dvignila visoka voda v Celju za 22 cm in naposled, da se je zajezdila pri obeh železniških mostovih z upoštevanjem poševnosti vodne gladine v ostrem zavoju pod Celjem za nadaljnjih 9 cm, skupaj torej za 76 cm. Ako se ne bi bil pri takratni povodnji razlil del divjajočih vodnih mas skozi pretrgan nasip pri št. Petru na nižje ležeča polja in travnike, bi se bil pa dvignil visokovodni val v Celju po ugotovitvi prof. Forchheimerja celo za 90 cm! V nadaljnjih 30 letih do danes so se razmere še veliko poslabšale, že pred vojno, posebno pa v letih visoke konjunkture po vojni, se je vršilo intenzivno izsekavanje gozdov v območju zgornje Savinje, Drete, Pake in Bolske. Mnogi manjši pritoki so se izpreme- nili v deroče hudournike, ki prinašajo iz gorskih masivov pri vsakem nalivu cele sklade novega gramo¬ za, s katerim se pospešeno zasipava rečno korito sred¬ njega in spodnjega toka Savinje. Nadaljnje ogromne količine gramoza prinaša Savinja zaradi stalno napre¬ dujoče stružne erozije v zgornjem delu spodnje Savinjske doline, kjer voda ni samo odnesla iz rečiščnega dna vse naplavine, ampak se je globoko zajedla v laporno dno korita. Vzporedno s poglobitvijo dna napreduje rušenje izpodkopanih obrežnih zava¬ rovanj in odnašanje sipkega materiala iz poškodova¬ nih obrežij. Tri kilometre dolga gramozna bariera, ki je po povodnji v letu 1901. zapirala rečišče Savinje pri št. Petru, je danes tik nad Celjem ter grozi, da pri prvih večjih povodnjih popolnoma zasuje že sedaj plitko strugo Savinje v Celju. Kako nevarna je postala situacija za celjsko kotli¬ no, je najbolj pokazala zadnja povodenj, pri kateri je dosegla visoka voda v Celju do takrat nepoznano višino in je obstojala nevarnost, da zalije voda naj¬ višje ležeče dele mesta, med tem ko sta bila vsa okoli¬ ca in večji del mesta visoko poplavljena. Kmalu, ko so dovršili regulacijo Savinje v spodnji Savinjski dolini, po katastrofalni povodnji v letu 1901., so odločujoči faktorji uvideli, da se mora zapo- četo delo nadaljevati tudi skozi Celje in deloma dalje proti Laškem, da se izognejo nevarnosti, ki preti raz¬ voju in nadaljnjemu obstoju mesta Celja in okolice. Posebna komisija deželne vlade je izdelala do leta 1906. obširen podroben projekt za regulacijo Savinje v celjski kotlini, ki je z izpopolnitvami v letih 1909. in 1911. dozorel za izvršitev. Toda preden so bila zbrana denarna sredstva, se je začela svetovna vojna ter so tako zamudili za izvršitev regulacije najugod¬ nejši čas. Pa ne samo to! Od začetka svetovne vojne in ves povojni čas do danes se ni posvetilo že izvršenim regulacijskim napravam v spodnji Savinjski dolini do¬ volj pozornosti. Zaradi nezadostnih kreditov za redno vzdrževanje in ker niso o pravem času vgradili talnih pragov, ki bi omejili nadaljnje nepotrebno in škodlji¬ vo poglobitev rečnega korita, so začele izpodkopane varovalne naprave ob bregu propadati in Savinja postaja ponekod taka, kakršna je bila pred izvršeno regulacijo. 220 KRONIKA Kapucinski mosl v Celfu lik pred zrušen|em Tako se je regulacijskemu problemu Savinje pri Celju pridružil še problem rekonstrukcije nekoč že izvršenih regulacijskih del v spodnji Savinjski dolini. Radi čim dalje pogostejših povodnji je v prvih povojnih letih mestna občina celjska ponovno spro¬ žila vprašanje prepotrebne regulacije. S prevzemom bivše »Južne železnice« v državno upravo je nastala možnost, da se reši regulacijski problem za Celje defi¬ nitivno, po nekdanjem projektu gradbenega svetnika Butte, ki je predlagal temeljito in definitivno odstra¬ nitev vseh ovir v ovinku pod Celjem s tem, da se preloži železniška proga proti vzhodu, Savinja pa izpelje v novo strugo, izkopano med predmestjem Bregom in novim železniškim nasipom. Savinja bi tako ostala vseskozi do mosta pri Tremerjih na za- padni strani železnice ter bi tako postala oba sedanja, dvotirna, po 100 m dolga železniška mosta nepotreb¬ na. Le za premostitev Voglajne, katere ustje bi se zelo ugodno premaknilo za približno 600 m nizvodno, bi bil potreben manjši železniški objekt. Tako rešitev sta tudi predlagala kot najboljšo in najuspešnejšo oba, po mestni občini celjski zaslišana hidrotehnična izvedenca. Zato je bil izdelan v tem smislu nov projekt s pre¬ mestitvijo železnice in s prekopom za strugo Savinje, katerega je pristojno ministrstvo tudi odobrilo. Na podlagi tega projekta se je vršila meseca junija tek. leta vodopravna razprava ter je upati, da se bo začel regulacijski projekt skoro izvajati, dasi obstojajo še nekatere ovire, zlasti finančnega značaja. Ker je regu¬ lacija izredne važnosti za celotno javnost, pa je priča¬ kovati, da bosta dela, katera bo vršila Dravska bano¬ vina, denarno podprli tudi državna in železniška uprava. Del stroškov bodo pa prevzeli lokalni intere¬ senti. V zvezi z izvedbo projekta za regulacije Savinje pri Celju se je pojavilo v zadnjem času tudi regulacijsko vprašanje Savinje pri Laškem. Rečna struga tvori tam pod mestom podobno kakor pod Celjem zelo ostro, skoro pravokotno koleno, kjer voda močno zastaja. Glede na okolnost, da ima dno Savinje tik pod tem mestom v smeri proti Rimskim toplicam velik vzdolž¬ ni padec, se bo pa dal doseči hitrejši odtok po projektu tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju tako, da ublažijo zavoj po novem prekopu s srednjim polumerom 200 metrov ter s primerno poglobitvijo dna. Interesi železniške uprave in uprave zdravilišča bodo zaščiteni z napravo solidnega betonskega praga nizvodno od železniškega mosta, tako da ostane višina struginega dna nad pragom nespremenjena. Z navedenimi napravami se bo v zvezi s hitrejšim odtokom vode znižala vodna gladina, prav tako pa se bo tudi redno odplavljal nanešeni gramoz pri nespremenjenem dnu rečišča nad železniškim mo¬ stom. Potrebna bi bila tudi ureditev savinjske struge pod Tremerskiin poljem. Za eliminiranje obstoječega dvojnega ovinka je bito nekoč projektirano, da se na¬ pravi prekop, kar bi pa zadelo danes glede na kupiran skalnat teren na nepremostljive finančne težave. Pre¬ cejšen uspeh bi se dosegel že s tem, da bi se izboljšale varovalne naprave konkavnih obrežij tako, da bi vložili čim največ možnih polprečnikov. V ostalem delu struge Savinje do Zidanega mosta bi prišlo v poštev izboljšanje odtočnih razmer v dveh ostrih ovinkih nad in pod Rimskimi toplicami, ki pa nimata bistvenega vpliva na reden vodni odtok ter bi bila ureditev bolj lokalnega značaja. Regulacija Savinje pri Celju, za katere definitivno izvršitev bodo znašali stroški nad 30,000.000 dinarjev, je zelo kompliciran problem, ker se ne da rešiti z lokalno ureditvijo odtočnih razmer pri Celju, ampak je v zvezi z rešitvijo nešteto problemov v območju vse Savinje in njenih pritokov. Upoštevati je treba, da je Savinja zelo prodonosna ter se mora izvršiti regulacija tako, da se prvenstveno omeji donos proda, s primernim oblikovanjem rečne¬ ga korita ter z odstranitvijo raznih ovir v rečišču pa poskrbi za redno odvajanje donešenega prodca ter za koncentrirano odvajanje najvišjih voda. Donašanje gramoza se da preprečiti le s smotrnimi deli v gornjem toku. Predvsem je treba prepovedati čezmerno izsekavanje gozdov v alpskem predelu, to je v območju zgornjega toka Savinje, kakor tudi v območju njenih glavnih pritokov. Dalje bi se moralo začeti s sistematskim urejevanjem vseh hudournikov, predvsem v območju zgornjega toka Savinje in nje¬ nih pritokov Drete in Bolske. Treba bi bilo ustaliti tok Savinje od Ljubnega do Nazarja v enotno strugo z zavarovanimi obrežji; z vgraditvijo potrebnih talnih pragov bi se pa morala za časa preprečiti čezmerna poglobitev dna. Najnujnejša je pa sanacija obstoječih regulacijskih naprav v spodnji Savinjski dolini po že odobrenem projektu, po katerem bi se predvsem zavarovalo dno z vgraditvijo večjega števila talnih pragov pred na¬ daljnjo škodljivo erozijo ter bi se obnovila propadla obrežna zavarovanja. Neposredno nevarnost za mesto Celje tvori gra¬ mozna bariera v strugi Savinje pri levškem mostu nad Celjem, ki bi se morala odstraniti iz rečišča pre¬ den še bolj zasuje že itak plitko strugo Savinje v Celju, kajti obstoječe odtočne ovire v strugi Savinje tik pod Celjem bodo preprečile pravočasno odvajanje vseh teh ogromnih količin prodca dalje proti rečnemu iztoku. Ta nevarnost bi se zmanjšala na minimum s KRON K A 221 pravočasno izvedbo projektirane regulacije pri Celju, kateri bi morala slediti čim prej regulacija ovinka pod Laškim. Radi obsežnosti problemov in zelo visokih investi¬ cijskih stroškov se mora delo čim najbolj decentra¬ lizirati. Za regulacijo poedinih hudournikov in pritokov v celotnem padavinskem območju Savinje se naj usta¬ nove lokalne vodne zadruge, ki bi delale pod central¬ nim vodstvom po določenem programu. Ker je financiranje takih del radi včasih malo vidne lokalne koristi najtežje, bi se za ta dela morale v prvi vrsti uporabiti dotacije za javna dela, da bi se s tem omilila tudi brezposelnost; v poedinih primerih pa bi morala priskočiti na pomoč tudi banovina s prispevki iz rednega proračuna. Pri sistematični, če prav desetletja trajajoči zagra- ditvi hudournikov bi predvsem dobili zaposlitev tisti delavski sloji, ki so živeli od lesne industrije in ki so danes radi izropanih gozdov in nizkih cen na lesnem tržišču brez zaslužka. Tudi regulacija Savinje med Ljubnim in Nazarjem, ki ne bo zahtevala visokih materialnih stroškov, bi se lahko izvedla v teku enega desetletja s pomočjo vodne zadruge. Za sanacijo obstoječe regulacije v spodnji Savinj¬ ski dolini, ki bo zahtevala blizu deset milijonov inve¬ sticij, sta se po povodnji v jeseni preteklega leta z vso vnemo zavzeli državna uprava in banovina. Najpo¬ trebnejša dela se že vrše ter je upati, da bo tako v enem do dveh decenijih tudi v tem delu Savinje dose¬ ženo normalno stanje. Za nadaljnje redno vzdrževa¬ nje regulacijskih naprav pa se mora pravočasno ustanoviti ena ali več vodnih zadrug, da ne bi drage regulacijske naprave ponovno propadle. Savin|a pri Polzeli Prag pri Polzeli Ako se bo v kratkem — kar je upati — začelo tudi z regulacijskimi deli pod Celjem, bo tudi tu prvi korak storjen, če prav bo do končne dovršitve vseh regulacijskih del radi težkega gospodarskega stanja preteklo še mnogo let, bodo vendar prebivalci celjske kotline v upanju na bližajočo se rešitev lažje prena¬ šali nadloge in težave, ki jih še čakajo pri prihodnjih povodnjih. Z istočasnim izvajanjem zgoraj navedenih regula¬ cijskih del, ki so sicer medsebojno povezana, vendar tehnično glede izvršitve neodvisna, nastane navidezno cepljenje sil, ki bi pa imelo to dobro, da bi se ta velik in zelo obsežen problem razčlenil na nešteto manjših del, za katerih izvršitev bi pokazali poedini lokalni faktorji veliko več zanimanja ter bi za nje tudi lažje doprinašali materialne žrtve, ker bi videli neposredno korist — ako že ne v delu samem, pa vsaj v tem, da bi delavci zaslužili in z njim vsi ostali sloji. Pri vseh naštetih delih je za končni uspeh bistvena smotrna organizacija ter izvajanja v naprej določe¬ nega programa, ki mora upoštevati današnje težko gospodarsko stanje, ki onemogoča najetje investicij¬ skih posojil, prevelike trenutne obremenitve z novimi dajatvami, na drugi strani pa kategorična potreba po zaposlitvi širokih slojev. Pri izvajanju vseh del pa je potrebno in pravično, da se pritegnejo h kritju stro¬ škov tudi vsi oni, ki bodo imeli od izvršenih regulacij kakršnokoli direktno ali indirektno korist. Navzlic ogromnim svotam, ki bodo potrebne za re¬ šitev celotnega problema, ne smemo biti malodušni, ampak moramo zaupati, da se s smotrno organizacijo in s trdno voljo doseže vendarle cilj, zakaj še vedno velja stari izrek: »Zrno do zrna pogača — kamen do kamna palača!« 222 KRONIKA LAVOSLAV KORDEŠ IN NJEGOVA TISKARNA V MARIBORU JANKO GLASER tiskarni, ki jo je sredi osemdesetih let ustanovil v Mariboru Lavoslav (Leopold) Kordeš, vemo doslej le malo: znana je njena eksistenca iz Simoničeve Slov. bibliografije, kjer je omenjena v zvezi z Ljud¬ sko knjižnico (str. 217), z Rakuševim Domoznan¬ stvom ormoškega okraja (str. 430) in še z nekate¬ rimi manjšimi tiski (str. 152, 243, 485), popolnoma pa molči o njej Slov. biografski leksikon, dasi Kor- deša navaja (I, 516). A čeprav je njegova tiskarna obstojala le malo časa, vendar zasluži, da se sezna¬ nimo z njeno usodo vsaj na kratko; kajti bila je, kar se tiče koncesije, naslednica prve slovenske tiskarne v Mariboru, razen tega pa je z njo Maribor prvič prišel do svoje tretje tiskarne. Par besed zasluži naposled tudi delo, ki ga je vršil Kordeš v Mariboru kot založnik. Ko je Kordeš 1. 1883. prišel v Maribor, sta obrato¬ vali tu dve tiskarni: v Poštni (sedanji Jurčičevi) ulici Janschitzova, na dvorišču Kartinove hiše v Schmidererjevi (sedanji StroBmayerjevi) ulici Leo¬ nova. Prvo od teh dveh tiskarn je dobil Maribor 1. 1795., ko jo je njen ustanovitelj Franc Schiitz pre¬ mestil sem iz Ptuja, ker si je v Mariboru kot sedežu okrožnega urada in takrat edine gimnazije na Spod¬ njem štajerskem obetal več in bolj gotovega zaslužka; drugo so 1. 1871., torej skoraj točno tričetrt stoletja pozneje, ustanovili Slovenci. Dočim se je prva od navedenih dveh tiskarn ob svoji ustanovitvi opirala na potrebe uradov, je drugo rodila politična in na¬ rodnostna diferenciacija, ko so se po obnovi ustav¬ nega življenja v šestdesetih letih Slovenci začeli pre¬ bujati in si ustanavljati lastno časopisje. Ta sloven¬ ska tiskarna je v prvi dobi svojega obstoja po vrsti doživljala izpremembe. Koncesijo zanjo je dosegel Anton Tomšič že 1. 1870., vendar je v resnici bila ustanovljena šele 1. 1871., že po Tomšičevi smrti, kot komanditno društvo »Skaza in drugovi«; v jeseni naslednjega leta je večji del inventarja kot »Narodna tiskarna« bil premeščen v Ljubljano, dočim je v Ma¬ riboru ostala le podružnica; ta je pozneje prešla v last profesorja Janka Pajka in njegove žene, 1. 1879. za kratko časa v last Dragotina Lorenca, naposled pa še isto leto bila na javni dražbi prodana. Kupil jo je za 5123 fl. Janez Leon iz Celovca, ko pa je ta 25. febr. 1883 nenadoma umrl, mu je kot lastnica tiskarne sledila vdova Marija. V tej tiskarni, ki jo je po Leonovi smrti vodil naj¬ prej Dragotin Lorene, je v začetku avgusta 1883 postal poslovodja Lavoslav Kordeš. Prišel je v Maribor iz Novega mesta, kjer je bil zaposlen poprej pri Janezu Krajcu. »Slovenski gospodar« ga kot odgovornega za Leonovo tiskarno navaja od 9. avg. 1883 do 17. sept. 1885, skoraj ves ta čas (od 11. okt. 1883 do 28. febr. 1884, nato od 10. apr. 1884 do 24. sept. 1885) pa ga najdemo v listu podpisanega tudi kot odgovornega urednika. še kot poslovodja Leonove tiskarne je z novim letom 1885 osnoval Kordeš v Mariboru slovensko za¬ ložniško podjetje po vzorcu Krajčeve Narodne biblio¬ teke: začel je izdajati Ljudsko knjižnico, ki je izha¬ jala v snopičih po dvakrat na mesec (vendar z naprej tekočo paginacijo za vsako polletje, tako da obsega letnik dve polovici) in prinašala raznovrstno gradivo poljudnega značaja, večinoma prevode iz nemščine, češčine in francoščine, deloma tudi izvirne prispevke. S prevodi so sodelovali I. Skuhala (I. S. Gombarov), H. Maj ar, J. Sattler (prevajal iz češčine), L. Gorenjec- Podgoričan, V. Benkovič, J. Leban, najdemo pa med njimi tudi Kordeša samega; par stvari je izšlo kot ponatis iz Vrtca, ponatisnjen je bil tudi Malavašičev prevod Zschokkejeve »Zlate vasi« 1 (1885, I, 57—178). Od izvirnih prispevkov zaslužijo omembo v prvi vrsti »Slovenske nar. pravljice in pripovedke« 2 (1885, II, 1—117), ki jih je zbral Bogomil Krek in med kate¬ rimi najdemo zanimivo narodopisno gradivo s Spod¬ njega štajerskega. V isto področje spadajo deloma tudi »Kratkočasne pravljice in povesti« Alojzija Va- kaja (1885, II, 649—696), anonimne »Pripovedke v Slatinski okolici« (1886, I, 36—46), nekatere med »Pobožnimi pripovedkami in povestmi« (1885, I, 311, 319, 324, 326), ki jih je zapisal I. S. Gombarov, ter verzificirana legenda »Petrovška Mati božja« (1885, II, 569—613), ki jo je spesnil ljudski pesnik J. Fran- kolski (Jožef Iskrač). Posebne literarne cene pri¬ spevki nimajo ne po vsebini ne po obliki. V pred¬ govoru k prvemu zvezku navaja izdajatelj kot namen svojega podjetja, da hoče nuditi »dragim slovenskim rojakom kaj po ceni pripovednega berila v poduk in kratek čas. Izdajatelj bode predvsem skrbel in gledal na to, da se zlaga vsebina posameznih povesti kakor celega podjetja z versko-nravnimi načeli slovenskega priprostega ljudstva, kateremu je v prvej vrsti na¬ menjena, pa tudi, da bode v pravilnej in gladkej slo¬ venščini pisana in tako kolikor mogoče ugajala na¬ šemu razumništvu, kateremu jo kaj gorko v podporo priporočamo« (1885, I, 4). Svoje »težavne« in »svete« naloge se po lastnem zatrdilu ni lotil iz »dobičkarije«, vendar ni dvoma, da so pri delu v veliki meri odlo¬ čali trgovski interesi in je Kordešu pri zbiranju gra- 1 V Slov. biogr. leksikonu (pri Malavašiču) ta ponatis ni zabeležen. 2 Simonič navaja te »Pravljice« kot samostojno izdanje (Slov. bibliografija, 417), kar pa je pomota, ker so izšle kot sestavni del Ljudske knjižnice. KRON K A 223 diva šlo v prvi vrsti za to, da z zanimivostjo in upo¬ števanjem ljudskega okusa pritegne čim širši krog čitateljev in odjemalcev. Vsaj deloma mu je to brez dvoma uspelo in lahko rečemo, da je Ljudska knjiž¬ nica bila prvo posvetno čtivo, ki je poleg izdanj Mo¬ horjeve družbe v večjih množinah prodrlo med šta¬ jerske Slovence. Po beležkah in inseratih, ki jih je o Ljudski knjižnici prinašal Slov. gospodar v prvi polovici 1. 1885., se da sklepati, da se je razvijalo podjetje spočetka ugodno in živahno. Iz inseratov je razvidno, da je posamezen snopič stal 6 kr., s pošt¬ nino vred 8 kr., dočim je naročnina znašala za četrt leta 48 kr., za pol leta 90 kr., za celo leto 1 fl. 70 kr. Po zaključku je vsak polletnik, »lično in močno« vezan v platno, stal 1 fl. 20 kr. Tiskala se je Ljudska knjižnica spočetka v Leonovi tiskarni, še preden pa je prvi letnik (1885) bil za¬ ključen, se je v tiskarni — in v zvezi s tem tudi v Kordeševein življenju — izvršila važna izprememba. Katoliško tiskovno društvo v Mariboru, ustanov¬ ljeno že 1. 1871. in lastnik Slov. gospodarja, se je naposled odločilo, da izvede eno glavnih točk svojega programa: ustanovitev lastne tiskarne. V prošnji za koncesijo, ki jo je vložilo 7. jan. 1885, kot razlog navaja med drugim zanemarjenost Leonove tiskarne, češ, da njen vodja — torej Kordeš — za svoj posel ni sposoben. Na podlagi odklonilnih izjav maribor¬ skega mestnega sveta in okrajnega glavarstva je na¬ mestništvo v Gradcu prošnjo sicer zavrnilo, in sicer z motivacijo, da v Mariboru po tretji tiskarni ni po¬ trebe, a notranje ministrstvo na Dunaju (kjer so Slovenci bili takrat vladna stranka) je rekurzu Kat. tiskovnega društva ustreglo in mu z odlokom št. 7525 z dne 11. maja 1885 zaprošeno koncesijo podelilo. 1 Ker bi z ustanovitvijo nove tiskarne Leonova vdova bila skoraj vse dotedanje delo izgubila, se je — kljub temu, da se je njen sin Maks učil tiskarstva in bil namenjen za naslednika — odločila, da podjetje proda. Tako je v septembru 1885 inventar Leonove tiskarne kupilo Kat. tiskovno društvo in z njim v Poschlovi hiši na Koroški cesti št. 5 osnovalo Tiskarno sv. Cirila. Prevzelo je obenem tudi vse dotakratno osobje, izvzemši Maksa Leona, stavca Simoniča in — poslovodjo Lavoslava Kordeša. Da je Kordeš pod novim lastnikom tiskarne svoje dotakratno mesto izgubil, je poleg nezaupanja v nje¬ govo sposobnost, o katerem smo že slišali, imelo še en tehten razlog: približno istočasno s tiskarno — 3. sept. 1885 — je Leonova vdova prodala tudi svojo trgovino s papirjem in pisarniškimi potrebščinami, ki jo je imela v šolski ulici št. 2 (v prostorih sedanje trgovine Jaš & Lesjak v Ulici 10. oktobra) — in to trgovino je kupil Kordeš. Poslovodja, ki bi bil del svojih interesov posvečal lastnemu podjetju, za novo tiskarno seveda ni več prihajal v poštev. Tako je Kordeš obenem s svojo osamosvojitvijo prišel ob eksistenco, ki mu jo je dotlej nudila služba, in bil prisiljen, da si za to poišče nadomestila. Iskal ga je tam, kjer mu je kot lastniku trgovine s papir- 1 Dež. vladni arhiv v Gradcu, fasc. 05, 528, 1885. Osebje Leonove tiskarne v Mariboru I. 1885., preden se |e preuredila v tiskarno sv. Cirila Zadaj: Karol Hojnik, stavec; Jurij Simončič, stavec; Boštjan Ferk, stavec (pozneje več let odgovorni urednik Slov. Gospodarja); Viljem Močnik, stavec; Franc Enztelder, stavec; Maks Leon, sin lastnice; Leon Anton Brože, laktor (pozneje dolga leta poslovodja tiskarne sv. Cirila in odgovorni urednik raznih v njej tiskanih listov). — Spredaj: Franc Sakoušek, strojnik (več let odgovorni urednik lista Sttdstelrlscbe Post, t 19. maja 1892); Oton Planinc, vajenec; Edvard Jonas, stavec (pozneje laktor tiskarne sv. Cirila in odgovorni urednik Slov. gospodarja in Našega doma, f 27. decembra 1919.); Lavoslav Kordeš, poslovodja. Vajenec, ki leil na tleh, se po imenu ne da več ugotoviti. — Sliko Je posnel lotogralskl atelje F. M. Kohler — J. Leitner v Gosposki ulici št. 38 jem, izdajatelju Ljudske knjižnice in izučenemu tiskarju bilo to najbliže: sklenil je, poskusiti z lastno tiskarno in na ta način svojemu podjetju dati širšo in trdnejšo podlago, že v pogodbi, s katero je kupil trgovino, je bila predvidena tudi tiskarna, kateri v prid naj Marija Leonova odloži svojo koncesijo. Tako je 3. okt. 1885 preko mariborskega mestnega sveta vložil Kordeš prošnjo, da se mu dovoli poleg trgovine (v sosednem prostoru, a v istem poslopju) urediti še tiskarno. V utemeljitev navaja, da bi od same trgovine ne mogel živeti, da je med kupljenimi zalogami tudi mnogo tiskarskega papirja, ki je brez tiskarne zanj brez vrednosti, zlasti pa, da bi se s po¬ delitvijo zaprošene koncesije število tiskarskih kon¬ cesij v Mariboru nič ne izpremenilo; kajti bil bi to dejansko samo prenos koncesije, ki jo ima doslej Marija Leonova, pa jo namerava odložiti. Mestni svet je prošnjo brez pripombe predložil namestništvu v Gradcu, a jo dobil vrnjeno z naročilom, naj se izjavi, ali je nova tiskarna potrebna. Izjavil se je negativno, češ, da bi se s prenosom Leonove koncesije na Kor¬ deša že obstoječe tri koncesije sicer ne pomnožile, da pa za toliko tiskarn ni dejanske potrebe, ker bi Mariboru popolnoma zadoščala ena tiskarna. Kljub temu je namestništvo v Gradcu 9. dec. 1885, ko je odložitev Leonove koncesije vzelo na znanje, z od¬ lokom št. 23.538 Kordeševi prošnji ugodilo in odgla- šeno koncesijo podelilo njemu. 2 Kakor navadno se je tudi v tem slučaju držalo načela, da že podeljenih koncesij ne ukinja. 2 Dež. vladni arhiv v Gradcu, pod fasc. (55, 17, 1882 (št. 23.538, 1885). 224 KRONIKA Tako je torej koncesija, ki jo je za slovensko tiskarno v Mariboru dosegel 1. 1870. Anton Tomšič in ki je nato ponovno menjavala svoje lastnike, naposled prišla v roke Lavoslavu Kordešu. Dočim pa je pri vseh prejšnjih izpremembah vsakokratni novi lastnik obenem s koncesijo prevzel tudi tiskarno, se sedaj to ni zgodilo. Tiskarsko opremo je Leonova vdova, kakor smo slišali, prodala Kat. tiskovnemu društvu, koncesijo je odložila in dobil jo je Kordeš. Iz bivše ene tiskarne sta nastali dve: z uporabo Leo¬ nove opreme, a na podlagi nove, od ministrstva po¬ deljene koncesije Tiskarna sv. Cirila, na podlagi Leonove koncesije, a z novo opremo tiskarna Lavo- slava Kordeša. Kako je Kordeš tiskarno, ki jo je namestil poleg svoje trgovine v Šolski ulici št. 2, opremil, v podrob¬ nostih ni znano; znano je samo, da si je iz Cannstatta pri Stuttgartu nabavil en veliki tiskalni stroj na ročni pogon z vzvodno konstrukcijo, da je imel razen tega še en - mali tiskalni stroj in zaposloval dva stavca. 1 Obratovati je začel z Novim letom 1886; ko je 8. jan. 1886 prosil na magistratu za obrtni list, se je na prošnji že podpisal kot tiskar. Na platnicah 2. letnika svoje Ljudske knjižnice je označen kot »Leonov na¬ slednik« (kar pa je bil v resnici le glede koncesije), o tiskarni pa čitamo na istem mestu (v nekoliko čudni slovenščini), da je »čisto novo ustanovljena«, »vredjena in previdena z najbolje konstruiranimi strojevi, elegantnimi črkami in okviri«. Glavno zaposlitev je novi tiskarni nudila Ljudska knjižnica, ki jo je Kordeš takoj po ustanovitvi lastne tiskarne začel tiskati sam. Da bi si poleg tega zago¬ tovil še drugo stalno delo, je od Emila Stoercka pre¬ vzel nemški humoristično-satirični listič Marburger Hans-Jdrgel. Wiinsche- und Beschwerdeblatt fiir je- dermann, Stupf-, Zupf- und Rupforgan fiir commu- 1 Poročilo g. L. A. Brožeta, ki je dal na razpolago tudi objavljeno sliko. nale und sonstige Angelegenheiten ter ga z letnikom 1886 od Kralika, ki ga je tiskal prej, preselil v svojo tiskarno. 2 Razen teh periodik je natisnil samo nekaj drobiža: za Turka v Ljubljani ljudski knjižici Andrej Hofer in Hedvika, banditova nevesta, za lastno za¬ ložbo Spisovnik ljubavnih listov, za Rakušo, kakor je bilo omenjeno že v uvodu, Domoznanstvo ormo¬ škega okraja. A to je obenem tudi že bil — konec. Poročilo, ki ga je 23. sept. 1886 o Rakuševi knjižici objavil Slov. gospodar, govori o Kordešu le še kot o »bivšem« Leonovem nasledniku, glede tiska knjižice pa pravi sledeče: »... škoda, da v njej vse mrgoli tiskovnih pogreškov, ali tega ni kriv g. Rakuša. Kdor njegov rokopis pozna, kako da je ličen in razločen, bo čitajoč to knjižico trdil, da je stavec bil na pol slep. To sicer ni res, ali g. Kordeš mislil je gotovo že na svoj pobeg in je zato prenaglo delal.« Do tega »pobega« je prišlo v avgustu 1886, ko je Kordeš po sedemmesečnem životarjenju radi denar¬ nih težav tiskarno zaprl in obrat ustavil. Ustavil je obenem tudi Ljudsko knjižnico, ki najbrž že prej ni izhajala več, redno, ker je že prvi polletnik 1886 ostal brez zaključka. Tiskarna je kmalu nato na dražbi bila razprodana, večji del nekemu Židu v Murski Soboti, Kordeš pa se je preselil v Perg na Gornjem Avstrijskem, kjer je 1. 1895. umrl. S propadom Kordeševe tiskarne je koncesija, po¬ deljena svojčas za prvo slovensko tiskarno v Mari¬ boru, brez nasledstva ugasnila. Ugasnila pa je z njo za dve desetletji tudi pravica do tretje tiskarne v Mariboru, kajti poskusi, da se ta pravica obnovi, so ostali brezuspešni vse do 1. 1906., ko je z ustanovitvijo Mostbockove (sedanje Ljudske) tiskarne Maribor svojo tretjo popolno tiskarno naposled vendarle dobil definitivno. 2 Marburger Kurz\veil-Kalender fiir das Jahr 1895, 23. RENESANCA, BAROK IN KLASICIZEM V MARIBORSKEM STAVBARSTVU ARHITEKT DR. ING. ERVIN FABRICI Nekako v sredi XVI. stoletja se pojavijo na neka¬ terih stavbah v mariborskem mestu nove tuje oblike in motivi, ki kmalu izpodrinejo duh v srednjem veku vladajoče šilastoločne gotike. Iz juga prodirajoča vedra renesansa osvoji tudi našo domovino, kjer pospeši soseščina humanistične Italije zmagonosni pohod novega sloga proti izživeli gotiki. Zaradi turških vpadov je nastala v tej dobi živa potreba po obnovitvi mestnih utrdb. Sloves italijan¬ ske fortifikacijske umetnosti je dosegel tudi naše mesto, ki je pozvalo iz Gradca tamkaj pod vodstvom Del Lalia zaposlene trdnjavske stavbnike. Z njimi je prišla v Maribor umetnost »zidati v antičnem smislu«. Kmalu so Italijani zidali tudi posvetne zgradbe, gradove, mestne hiše, katerim so dali arhi¬ tektonsko zunanjost iz svoje domovine. Vendar so se njihova dela udomačila in marsikatera značilnost njihovega renesančnega sloga je postala značilna za našo domačo arhitekturo. Razločno se vidi italijanski vpliv na najpomemb¬ nejšem umetnostnem spomeniku mariborskega me¬ sta, na gradu. Nastal v XV. stoletju (začetek sega v leto 1478.), se je v toku stoletij prilagodeval izpre- minjajočim se vplivom časov ter zrasel v veličastno Mariborski grad Z dovoljenjem založnika VI. Brišnika v Mariboru enoto, ki je postala izraz domače lokalne arhitekture. 1 Sicer pa se je v Mariboru ohranil iz dobe zgodnje renesanse samo srednji motiv na mestni hiši. Stavbarska dela so bila izvršena na mariborski mestni hiši ponovno 1515, 2 vendar nimamo iz tega časa ohranjenega ničesar. Nedvomno pa so se te prezidave izvršile oblikovno ustrezajoč srednjemu veku, ker se v tem času še niso usidrali v Mariboru početki nove renesančne umetnosti, katere današnji glasniki so iz poznejših dob. Sedmeroosna fasadna stran mariborske mestne hiše je imela prvotno mnogo večja napuščena okna z omreženim okrasjem v kamenitih okvirjih, škoda 1 E. von Fabrici, Die Burgen der Stadt Maribor mit be- sonderer Beriicksichtigung des Treppenrisalites. Diserta¬ cija tehnične visoke šole Munchen 1932. 2 Mally A., Gassen- StraBen- und Platze-Buch ... Graz 1906. je, da so okoli 1850 zmanjšali odprtine v zidu ter odstranili okenske mreže in kamenite okvirje. Vodo¬ ravni pasni okrajek loči danes s klesančastimi lize- nami razdruženo pritličje od prvega nadstropja, kjer se nadaljuje pritlična arhitektura navzgor v pilastrih. Na vrhnem podstrešnem nadstropju so skoro kva¬ dratasta okna, kakršna najdemo na deželni hiši v Gradcu. Vertikalno stremeči balkonski motiv učin¬ kovito prekine vodoravne črte pasnega okrajka in okenskih ovenčav, ki mečejo senco. Na nežnih slopih sloneča oboka se dvigata v lahkih in gracioznih arkadnih lokih, ki so v zaklinkih bogato ornamenti- rani ter nosijo s konzolami okrašeni glavni okrajek s streho. Obdan od balustrad, izstopa med kamenitimi podstavki mestni grb z letnico 1565. Balustrade, otroci renesanse, kažejo tukaj iz nevtralne sredine izhajajočo stojo, ko se enkrat udajajo, drugič pa stremijo navzgor proti pritisku od zgoraj. V vitkem stolpu z baročno čeladasto streho se izživi stavba navzgor. 226 KRONIKA Mariborski grad Z dovoljenjem založnika VI. Brišnika v Mariboru Južnjaško ljubka arkadna arhitektura na dvorišču mestne hiše je primer za italijansko vplivano stilno občutenje te dobe, ki se izraža tudi v razkošni štuka¬ turi na stropu posvetovalnice v mestni hiši. Ob istem času, ko so italijanski stavbniki s svojo umetnostjo obnavljali in okraševali stavbe našega mesta, se je pojavila v njihovi domovini velika svo¬ boda v arhitektonskih zakonih in oblikah. Začetki nove umetniške miselnosti segajo nazaj v XVI. sto¬ letje, v moška leta Michelangela. Nastal je takozvani barok; neprenehljivo prispodabljanje vseh delov ene stavbe med seboj in s celoto je stopilo v ozadje za upodabljajočim izražanjem nove baročne umetnosti. Novo stilno hotenje in snovanje kaže plastična arhitektura na južni strani mariborskega gradu. Kot igrav izrastek baroka pa imamo obsežno, svečano resno stopnišče na dvorišču grajskega poslopja. Nedaleč od mestne hiše se dviga, plemenito se odmikajoč početjem vsakdanjosti, cerkev sv. Aloj¬ zija, zgrajena po starejših tločrtnih shemah. Bogato zasnovano železno omrežje s krepko razgibanim gornjim obrisom omejuje cour d’honneur — ki je v našem primeru prenešen na sakralno stavbo — od Glavnega trga. Srednje pokončno obokano okno tvori srce preproste stroge fasade. V plemenitem, mojstr¬ sko izvedenem in posrečenem pročelju je stopnje¬ vana mirna in preračunjena razdelitev do obvladu¬ jočega maestoza. Cerkev sv. Alojzija ni centralna stavba v strogem smislu besede, ker ni dosežena simetrija podolžne in prečne osi. Od štirih enako dolgih krakov grškega križa sta popolnoma razvita samo oba kraka glavne osi, med tem ko sta kraka prečne osi močno skrčena. Nad osmerokotnim tlorisom nosijo mogočni slopi s predložki ploščato kupolast svod, ki je skoro brez oprog in katerega stopnjevanje do razvite kupole s tamburjem je izostalo najbrž iz finančnih razlogov. Cerkev sv. Alojzija je zidal učeni belgijski jezuit pater Peter HoIy (umrl 1789). Temeljni kamen cerkve je bil položen 11. marca 1767 in stavba je bila v glavnem dokončana 1769. 1 Po 1776 je služila cerkev dalje časa za vojaško skladišče in je bila nato v toku časa večkrat obnovljena. Videti je, da je bil pozno klasicistični portal glavnega vhoda napravljen pri eni od teh obnovitev; nosi namreč letnico 1831. Arhitektonsko dragocena stavba je Naskova hiša v Vetrinjski ulici št. 30. Pičel razvoj višine ni do¬ volil razmaha velepoteznih arhitektonskih sredstev na nekdanjem svobodnem dvoru. Dostojanstvena pre¬ prostost in daljna velika okna označujejo to staro patricijsko hišo. Baročen je portal, katerega krasi zvezni grb nekdanjih lastnikov, grofov Breunerjev z dvojnim orlom in obezi na prvem ter z dirjajočim konju na drugem ščitu. Dolgoletna last cistercitskega samostana v Vetrinju je za kulturno preteklost Ma¬ ribora važna, ker je nastopalo v njej 1785—1806 prvo mariborsko gledališče. Južno od pravkar imenovane stavbe se dviguje hiša Vetrinjska ulica št. 16. Je to stavba, ki vzbuja v zaključeni ulici pozornost s svojo stukirano zuna- 1 Kovačič Fr., Zgodovina Lavantinske škofije. Maribor 1928. KRONIKA 227 njostjo. Umetniška dela v štuku so izdelovali do konec XVIII. stoletja izključno Italijani. Detail na takozvanem Vetrinjskem dvoru je sirov in močan in koncepcija še daleč ni tako lahka in tekoča kakor na mlajši ornamentiki grajskega stopnišča, vendar kažejo mnoge podrobnosti sorodne osnovne poteze. Plastična dekorativnost učinkovito tekmuje s struk- tivnim arhitektonskim ogredjem ter se veže v zmerni zakonitosti, ne da bi pri tem prevladovala ali pa se podrejala. Arhitektura Vetrinjskega dvora pohaja iz časa okoli 1725. Novi dobi, katero je otvorila Francija z velikimi pokreti na koncu XVIII. stoletja, pripada hiša na Slomškovem trgu št. 3. V nasprotju z močno razgi¬ banim realističnim načinom baročnega oblikovanja se sedaj varuje stroga zakonitost arhitektonskega izra¬ žanja. Z mirnim poudarjanjem široko zasnovane ho- ricontalne v pritličju in z jasno izvedeno vertikalno arhitekturo v nadstropju je znova prodrlo zavestno poudarjanje osnovne oblike. Preprostost v podajanju in zmerne ter jasne proporcije odlikujejo to klasi¬ cistično fasado. Prvovrstno rokodelsko tradicijo do¬ kazuje troje železnih, umetno kovanih vrat v pri¬ tličju. Hiša pohaja iz leta 1813., in 1926 jo je sedanji lastnik dal prenoviti s finim občutjem in umetniško vzgledno. Posebno moramo poudariti na tej hiši so¬ lidnost v reklamnih trgovskih in obrtnih napisih. Kajti skoro vse stare mariborske stavbe kvarijo danes neorgansko nameščeni reklamni napisi, ki so pač znak gospodarsko sposobne sedanjosti, ki pa na drugi strani ubijajo zunanjost najlepših mariborskih stavb. Izprememba teh reklamnih nerednosti — vsaj Cerkev sv. AloJzl|a v Mariboru Foto dr. H. Bucher na stavbah, ki pridejo pod zaščito kot zgodovinske in umetniške zgradbe — bi lice starega Maribora izredno dvignila. PREVZEM MESTNE UPRAVE V MARIBORU, DNE 2. JANUARJA 1919 + GENERAL RUDOLF MAISTER Dne 1. novembra 1918 sem se s svojim pičlim vojaštvom polastil vojaškega poveljstva v Mariboru. Veliko je bilo vredno, da je ta dan prešla v naše roke tudi politična uprava na Slov. štajerskem. Dr. Verstovšek in dr. Rosina sta namreč v imenu našega Narodnega sveta po dolgem prizadevanju in z raznimi koncesijami, zlasti glede na prehrano, do¬ segla v Gradcu, da je tamkajšnji cesarski namestnik s 1. novembrom imenoval slovenske upravne urad¬ nike za vodje okrajnih glavarstev na vsem Slov. šta¬ jerskem. Nasproti tej privolitvi sta se naša zastop¬ nika morala zavezati, da ostane samouprava Mari¬ bora nedotaknjena, dokler se za vedno veljavno ne odloči pripadnost mesta. Obvezo sta dala s pridržkom, da bosta uprava mesta in mestno prebivalstvo lojalna proti naši državi. Dne 9. novembra sem razglasil mobilizacijsko po¬ velje, ker so mi od dne do dne bolj uhajali prosto¬ voljci, ki so se javili prve dni po prevratu. Z vojaki, ki so se priglasili na to povelje, smo v dveh dneh postavili Mariborski pešpolk in 2 bateriji. Dne 23. novembra smo razorožili nemško mestno Schutz- wehr, ki je naraščala že prav nevarno. Od 25. novembra do 1. decembra sem zasedel našo jezikovno mejo na črti Radgona - špilje - Velikovec. S to zasedbo je bil Maribor trdno v naši oblasti. Dne 28. novembra smo prevzeli okrožno in okrajno sodišče v Mariboru. Zaradi tega prevzema je dne 29. novembra začelo stavkati vse nemško poštno in železniško osebje, že naslednji dan pa smo prevzeli s pomožnim osebjem iz Ljubljane poštno in železniško upravo v mestu in kmalu tudi na podeželju. 228 KRON K A Vbod v mestni magistral v Mariboru. (K članku: Renesanca, barok In kla¬ sicizem v mariborskem stavbarstvu) . ....... ' Fot. dr. H. BOcber Tako je ostala mariborskim Nemcem nedotaknjena samo še mestna samouprava. To pa je bila zaradi zgoraj omenjene nedotakljivosti silna zapreka za naše brambno in upravno delo v mestu. Za vsako našo naredbo, ki se je količkaj dotikala pravic občin¬ skega sveta — včasi tudi brez pravega vzroka — se je ta takoj pritožil naravnost pri Narodni vladi v Ljubljani ali pa prosil za posredovanje dunajsko, še rajši pa graško vlado. Nemških protestov ni bilo ne konca ne kraja. Občinski svet se je tudi branil proti nalepljenju mojega mobilizacijskega povelja in vseh drugih lepa¬ kov, katerih vsebina je v zvezi z Narodnim svetom ali pa z mojim vojaštvom. K našim slovenskim vlogam je zahteval nemške prevode, ki jih sicer ni dobil, pač pa se je s pisarjenjem izgubljalo veliko časa. Trikratno osebno posredovanje, dr. Lajnšičeve in moje telefonične prošnje, da naj se postavi na mesto nemškega župana naš vladni komisar, so bile brez uspeha — ker je ostal Maribor lojalen. Zadevo je rešil nazadnje mariborski občinski svet sam, ko je 12. novembra 1918, na dan proklamacije Avstrije za republiko, na javni slavnostni seji izrazil pripadnost Maribora k Avstriji in tej izrekel svojo udanost. Narodna vlada za Slovenijo je zato 16. decembra 1918 imenovala dr. Vilka Pfeiferja za vladnega komi¬ sarja mesta Maribora. Dr. Pfeifer je prišel 22. decembra v Maribor na posvet, kjer smo določili 2. januar 1919 za prevzetje mestne občine; bilo je treba še priprav za izmenjavo uradništva. čas prevzetja se je naznanil županu drju Schmidererju pismeno. Pri prevzetju mestne občine, ki je bilo na dolo¬ čeni dan ob 11. uri v občinski posvetovalnici, smo bili navzoči od nas: zastopnik narodne vlade za Slove¬ nijo dr. Lajnšič, novo imenovani komisar dr. Pfeifer, jaz in stotnik generalnega štaba Koser, policijski ko¬ misar dr. Ivan Senekovič in člana Nar. sveta dr. Rosi¬ na in žebot; od nemških zastopnikov pa župan dr. Schmiderer, podžupan Nasko in Suppanz, mestna svetovalca Franc Bernhard in Krištof Futter, poslanec Wastian in magistratni uradniki dr. Josip Schinner, dr. Emil Url in dr. Ralf Valentin. Dr. Lajnšič je prebral naredbo narodne vlade o postavitvi dr. Pfeiferja za vladnega komisarja v Ma¬ riboru, za njim pa dr. Schmiderer oster protest proti temu ukrepu naše vlade; na koncu pa je s solznimi očmi izjavil, da se pokori sili. Mi smo nato odšli. Na hodnikih mestne hiše in po stopnicah je bilo zbrano vse mestno uradništvo, v veži pa mestna poli¬ cija. Na trgu pred magistratom se je nabrala velika množica meščanov, tihih prič tega za Maribor važnega zgodovinskega dogodka. Dr. Pfeifer je dal še ta dan po mestu nalepiti razglas, tiskan v nemškem in slovenskem jeziku: KRONIKA 229 PREBIVALSTVU MESTA MARIBORA! Narodna vlada SHS v Ljubljani je razpustila. občinski svet mesta Maribora, ker se ni podvrgel ukrepom odnosno avtoriteti države SHS in je Narodna vlada SHS mene imenovala vladnim komisarjem z nalogo, da začasno pre¬ vzamem in vodim posle mariborskega občinskega sveta. Prevzel sem danes vodstvo mestnega magistrata v Mariboru. O tem obveščam prebivalstvo mesta Maribora s pri¬ stavkom, da bom po najboljši moči skušal zadostiti željam in potrebam prebivalstva in se tudi nadejam, da mi bo prebivalstvo brez razlike na stranke in narodnost v svo¬ jem lastnem interesu pomagalo in zaupalo, in elemente, ki bi hoteli redno uradovanje ovirati, zavračalo. Maribor, dne 2. januarja 1919. Vladni komisar: dr. Pfeifer, s. r. Marburger Zeitung je na mojo zahtevo priobčila Pfeiferjev razglas tudi s slovenskim besedilom. To je bila menda prva slovenska uradna objava v tem vse- nemškem listu in zato izredna posebnost, ki je mari¬ borskim Nemcem razkrila prihajajočo usodo mesta. Popoldne je bila z dovoljenjem drja Pfeiferja in v njegovi navzočnosti zadnja seja mariborskega nem¬ škega občinskega sveta. Dr. Schmiderer se je kot župan lepo in mirno poslovil od občinskih svetoval¬ cev. Za njim je govoril drugi podžupan, socialni demokrat Suppanz, ki je v popolnoma z vsenemškim duhom prepojenih besedah poudarjal, da poverjeni¬ štva drja Pfeiferja ne pripoznava noben občinski sve¬ tovalec in da se bodo pismeno pritožili pri Narodni vladi v Ljubljani. Dr. Pfeifer mu je odgovoril, da se lahko pritožijo, toda ne kot zastopniki mariborske občine in tudi ne z uporabo uradnega pečata, ampak samo kot zaseb¬ niki. Po tej seji je prevzel dr. Pfeifer županovo pisarno, v kateri je deloval 14 mesecev. Sicer to ni dolga doba, toda za prvega slovenskega vladnega komisarja v Mariboru vendar doba polna velikih nalog, skrbi in odgovornosti. DvorIŠCe hite na Slomškovem trgu tl. 3. (K Članka: Renesanca, barok In klasicizem v mariborskem stavbarstvu) Folo j Kovačič Slomškov trg št. 3 (K Članku: Renesanca, barok In klasicizem v maribor¬ skem stavbarstvu) Foto J. KovačiC Magistratnih nameščencev je bilo na dan pre¬ vzema skupno okrog 250 oseb. Bili so to sami izraziti nasprotniki Slovencev, če je po prevratu do Pfeiferje- vega prihoda prišel kak naš človek po opravkih na mestni urad in govoril po slovensko, so mu uradniki odgovarjali: Wir verstehen nicht franzosisch. Dr. Pfeifer je že prvi dan odpustil iz službe vse 3 pravnike, dr. Schinnerja, Urla in Valentina, ki so bili hudi vsenemci in vse uradnike ter policijsko osebje, ki so krivično in sovražno ravnali s Slovenci. Na njihova mesta je Narodna vlada postavila le pičlo število slovenskih uradnikov, vendar je bilo urado¬ vanje že prve dni brezhibno. Narodna vlada je drju Pfeiferju dodelila sosvet, v katerega so bili imenovani ravnatelj Cirilove tiskarne, dr. Anton Jerovšek, odvetnika dr. Josip Leskovar in dr. Franjo Rosina, železniški revident Franc Kitak, dalje Franjo Močnik, Ferdo Leskovar, Hubert Misera, Karel Nasko in Julius Pfrimer. Na mesto Pfrimerja, Naska, Močnika in Kitala so bili pozneje imenovani Leopold Barta, Franc Jarh, Anton Turk in Ferdo Vincetič. Huda je bila za prehrano mesta. Dr. Pfeifer je prevzel v mestnih skladiščih samo slabo kislo zelje in repo ter posušeno povrtnino brez okusa, ki se je med vojno imenovala v zaledju »Dorrgemiise«, na fronti pa so ji rekli »Drahthindernis«. S pridobitvijo mariborskih slovenskih trgovcev Berdajsa, Kozinca, Preaca in Šoštariča se je vladnemu komisarju posre¬ čilo, da je oddal večino tega blaga v Avstrijo, mari¬ borski živilski trg pa založil z mastjo, sladkorjem, mlekom in drugimi za tiste čase velikimi redkostmi. Tudi tržne cene je tako uravnal, da je bil leta 1919. Maribor znan kot najcenejše mesto v Jugoslaviji. Ko je dr. Pfeifer prevzel mariborsko občino, je mesto kazalo še popolnoma nemško lice. Državni uradi in slovenski trgovci in obrtniki so imeli res že slovenske napise, toda ti so utonili med nemškimi napisnimi deskami trgov, ulic in nemškutarskih in nemških trgovcev. 230 KRON K A Dr. Vilko Pfeifer Dr. Ant Jerovšek Dr. Franfo Rosina Ulice in trge je nemško zagrizeni mariborski občinski svet namenoma krščeval po najbolj znanih nemških voditeljih, da se je tudi na ta način poudar¬ jal nemški značaj Maribora. Tako je imel svojo ulico Bismarck, Jahn, ustanovitelj nemške telovadbe, cesar Jožef — duhovnik Kernstock — v Mariboru rojeni sloviti nemški pesnik, ki je podžigal svoje mariborske rojake: »Lieber rauchgeschwarzte Trummer, als ein vvindisch Maribor — Rajši osmojeno groblje, ko slo¬ venski Maribor« — in so mariborski Nemci njemu na čast v starodavni mariborski gostilni »Zum sch\varzen Adler«, sedaj najlepši mariborski hotel »Orel«, krstili po njem malo gostilniško sobo »Kern- stockstiiberl«; Luther; skladatelj Richard Wagner. še leta 1918. je občinski svet na tajni seji dne 17. aprila sklenil, da se prekrsti Magdalenski trg na »Kaiser Wilhelmsplatz« in dr. Orosel je utemeljeval to prekrstitev — »ker nas, mariborske Nemce, veže hvaležnost in zvestoba z nemškim narodom, čigar predstavnik je Wilhelm«. Dr. Pfeifer se je kmalu lotil tudi te preureditve. Ker pa ni hotel sam prekrstiti starih ulic in tudi ne krstiti onih, ki so bile tedaj še brez imen, je poveril to izvršitev odboru zgodovinarjev in drugih strokov¬ njakov. Zadeva pa se je precej zavlekla, deloma ker so se začele puliti za ulična imenovanja naše politične stranke, deloma zaradi počasne dobave napisnih desk. Hitreje je šlo pri trgovinah in obrtih, ker je na podlagi obstoječega obrtnega reda bilo drju Pfeiferju samemu mogoče izdati tale razglas: Mestni magistrat Št. 7549/19 RAZGLAS o zunanji označbi obratovališč. Po določilih obrtnega reda mora biti vsako obratovališče na zunaj primerno označeno in sicer z imenom lastnika in z označbo obrti. Ti napisi so v Mariboru zelo pomanjkljivi; zaradi tega tem potom opozarjam obrtnike, da si do najdalje 30. junija I. I. preskrbe na svojih obratovališčih pravilne nove na¬ pise, ki morajo biti, ker so uradno in postavno zahtevani, pisani v uradnem jeziku, to je v slovenščini, oziroma srbo-hrvaščini. Prepovedana pa je označba obratovališč v nemškem jeziku in poživljam obrtnike, ki imajo še nemške napise, da si dado do najkasneje 30. junija t. 1. napraviti v pravilni slovenščini ali srbo-hrvaščini pisane zunanje napise. Pri tej priliki priporočam obrtnikom, da pregledajo krstne liste svojih dedov in ne pačijo svojih rodbinskih imen z nepotrebnimi »itsch-i in igg-i«. Proti obrtnikom, ki bi se določilom tega razglasa ne pokorili, bo mestni magistrat najstrožje postopal. Vladni komisar: dr. Pfeifer, s. r. Prizadeti Nemci so že po dveh, treh tednih v smislu Pfeiferjevega razglasa izpremenili napise in so bili tiste dni pleskarji noč in dan na delu. Maribor pa je naposled tudi za tujca dobil obraz slovenskega mesta. To je za Maribor ena najtehnejših odredb vladnega komisarja drja Pfeiferja. Za časa Pfeiferjevega komisariata je prešlo v slo¬ vensko upravo nemško gledališče s kinom in kazino, slovenska last sta postala dva močna nemška gospo¬ darska zavoda »Steiermarkische Eskomptbank« Fi¬ liale Marbug, poznejša »Slavenska banka« in tiskar- niško podjetje »Leopold Kraliks Erben« sedaj »Mari¬ borska tiskarna«, ustanovila se je pod vodstvom rav¬ natelja Mateja Dolenca slovenska »Trgovska šola«, ki se je 16. avgusta 1926 izpremenila v »Trgovsko akademijo«, prevzel se je vzorno oskrbovani »Deutsches Tochterheim«, sedanja naša »Vesna« itd. Prevzeti zavodi pa pod novim vodstvom niso ostali samo na prejšnji višini, marveč so se lepo razširjali in izboljševali. Tudi v klavnici, plinarni, kopališču in pri vodo¬ vodu je teklo poslovanje v polnem redu. Ker je pohajal v mestu drobiž, je izdal dr. Pfeifer za Maribor papirnate novčanice po 10 in 20 vinarjev, ki jih je nemško občinstvo imenovalo »Pfeifergeld«. Na dan, ko so razveljavili ta drobiž, so ljudje z njim kar obsipali berače. Drugi dan pa je bila veljavnost »Pfeifergelda« za teden dni ne vem iz kakšnega vzroka — podaljšana in berači so se nekaj dni imeli, kakor velika gospoda. Po nemških demonstracijah, dne 27. januarja 1919, ob prihodu ameriškega polkovnika Milesa v Ma¬ ribor, je dal dr. Pfeifer zapleniti na stotine frankfur- KRONIKA 231 tarskih zastav, ki so jih demostrantje izobesili. Iz črnega in rumenega blaga je dal napraviti srajce in jih poslal po koroški ofenzivi mojim vojakom na Koroško, rdeče blago pa je porabil za naše narodne zastave. Na magistratu je bilo po magistratnem prevratu, zlasti prve mesece, od jutra do večera vse črno strank. Novo slovensko magistratno uradništvo je kljub no¬ vim mu razmeram premagovalo vse >zapreke in z obzirnim ravnanjem zadovoljilo celo najnestrpnejše narodne nasprotnike. Posebno krepka opora drju Pfeiferju je bil njegov pomočnik okrajni komisar Milan Makar, sedanji sreski načelnik. Dne 8. marca 1920 je prevzel Pfeiferjevo mesto odvetnik dr. Josip Leskovar. MARIBORSKI OTOK FRANJO BAŠ Nžedrečje med Dravo in Muro je med Mariborom in Radgono geomorfološko podano po treh površjih, po terciernih goricah, po diluvialnih poljih in po aluvialnih otokih v nižinskih strugah Drave in Mure. V neposredni mariborski okolici poteka višinska gladina terciernih lapornatih Slovenskih goric v ab¬ solutni višini 380—390 m. Ta višinski nivo kažeta najbolj nazorno Piramida (383 m) in Stolni vrh (384 m). 110 m pod višinsko gladino Slovenskih go¬ ric ležijo diluvialni grušči in konglomerati Dravskega polja, v katerega je zarezala Drava svojo strugo in v njej ustvarila aluvialne naplavljene celine v abso¬ lutni višini 245—255 m. Za mariborsko diluvialno polje značilna višinska točka je mariborski Slom¬ škov trg (prag stolnice 274 m), za mariborsko Dravo značilni aluvialni tvorbi pa sta Meljski otok na vzhodu in Mariborski otok na zahodu od mesta. V obliki podolgastega romba se razprostira Mari¬ borski otok od zapada proti vzhodu v približni dol¬ žini 830 m in meri na najširšem mestu v smeri sever- jug približno 220 m; njegova površina pa znaša 99.089 m 2 . Povprečno absolutno višino otoka kaže betonski tlak pri kopaliških napravah z 255-7 m, odkoder se otok proti severozahodnemu gornjemu delu dvigne skoro za 2 m do najvišje točke 257-3 m, med tem ko pade na severu polagoma do inondacij- skega ozemlja Drave na absolutno višino 251 m, ne posredno k Dravi pa na jugu. O nastoju Mariborskega otoka je izšlo kratko po¬ ročilo (Jutro 1930, št. 137) ob otvoritvi kopališča. Danes uporabljamo to poročilo v razširjeni obliki. Kakor so za nižinsko strugo Drave značilni otoki, tako so značilne za alpsko strugo Drave, zlasti v Dravski dolini, čeri. Otoki so izraz upadle transpor- tabilne sile Drave, čeri erozije in vrezavanja v pre¬ lome in prahribinske škriljavce med Pohorjem in Kobanskim. Mejo med erozijskim alpskim in sedi- mentacijskim nižinskim tokom Drave tvori dravska struga južno od Kamnice med Mariborskim otokom in brzicami nad njim. Mariborski otok začenja ni¬ žinski, brzice pa zaključijo alpski tok Drave, ki stopa pod brzicami in nad otokom iz Dravske doline v Drav¬ sko polje. Geomorfološki temelj Mariborskemu otoku tvorijo staromiocenski bazalni marinski laporji, ki se vle¬ čejo, v legi brez vsakega reda, s Sv. Urbana in Luci¬ jinega brega pod konglomerati in prodi v kamniški okolici, vedno bolj se poglabljajoč, proti jugu. Na Mariborskem otoku vpadajo na levem bregu Drave lapornati sloji v kotu 10°—90°, razprostirajo se na¬ prej v smer severozahod-jugovzhod, nato sever-jug in končno severovzhod-jugozahod. Na desnem bregu 232 KRONIKA pa se širijo položni tenkoškriljasti sloji, ki vpadajo pod položnim kotom 5°—20°. Brzice nad Mariborskim otokom, rebra iz bazalnega marinskega laporja v gornjem in srednjem dnu otoka so medsebojno v neposredni zvezi z nastojem otoka samega. Drava, ki je v poznem miocenu premaknila svoj tok iz smeri preko Radelj v Graški zaliv ter ga usmerila v premete Dravske doline, je v zadnji, vviirmski ledeni dobi naplavila prodno ozemlje nizkih teras in tako zagrnila bazalne marinske laporje na jugu od Kamnice ter eventualno zvezo med erupci¬ jama pohorskega granita na Pekrski gori in na Be- zovju. Prvotni diluvialni tok Drave pa se ni na jugu od Vražje peči razvijal v smeri današnjega toka, ker so ravno na mestu današnjih brzic visoko izstopajoči bazalni marinski laporji onemogočali radi svoje od¬ pornosti proti eroziji in denudaciji Drave, da bi jih Drava hitro prebila, temveč so jo prisilili, da je tekla po južnem Mariborskem polju, kar dokazujejo še danes lepo vidne nizke terase zlasti pri vojašnici Kralja Petra I. in nad Metelkovo ulico. Drava, katero so usmerjali na jug baš bazalni marinski laporji na današnjih brzicah, je vzporedno z nasipavanjem juž¬ nega mariborskega polja prebijala lapornato zaporo pri brzicah in jo na koncu ledniške dobe prebila ter se razlila na severno Mariborsko polje, o čemur nam najbolj zgovorno govori terasa, na kateri potekajo danes Smetanova ulica in Aleksandrova cesta. S tem pa, ko je Drava prebijala lapornato zaporo pod Vražjo pečjo, je ustvarila brzice, ki so do danes ena od pokrajinskih zanimivosti dravske struge pod Hu¬ zarskim skokom. Nižje brzic pa nahajamo v dravski strugi že ime¬ novano rebro bazalnih marinskih laporjev. Erozija in denudacija sta delovali in delujeta še danes močno na brzicah radi zadostnega padca. Ko pa pojenja pod brzicami padec, omaga tudi denudacija in trans- portabilna moč Drave pod brzicami v toliko, da ni bila in ni več sposobna za prenos sedimentov, mesto kjer je bila prisiljena transportni material odložiti, je bilo pri Iapornatem rebru pod brzicami, ki je bilo in ki je tudi zanesljivi temelj za trajni obstoj odlo¬ ženega naplavljenega materiala. Ob tej čeri, na to lapornato rebro, ki leži na mestu, kjer Drava izgubi močan padec in kjer se usmeri v nižinsko ustaljeno mirni tok, je Drava odlagala sedimente in s sedimen¬ tacijo na Iapornatem rebru izgradila najmlajšo geo- morfološko tvorbo mariborske pokrajine prod Mari¬ borskega otoka. Lega lapornatega rebra v smeri vzhod-zapad pa je usmerila erozije Drave na oba dravska bregova tako, da imamo na dravskem obrežju pri Mariborskem otoku primer, kjer je dravsko obrežje izpostavljeno eroziji in denudaciji, Mariborski otok pa sedimentaciji in s tem trajnemu povečanju, kar je zlasti očitno na prodni sipini severno od Mariborskega otoka. Vendar pa velike povodnji pogosto preusmerjajo erozijske in sedimcntacijske cilje vodnega toka. Tako vidimo pri Dravi na Mariborskem otoku, da polagoma razvija vedno močnejšo erozijo in denudacijo na spodnji in tudi gornji južni strani otoka, hoteč s tem prod na Iapornatem rebru izenačiti z večnim ciljem tekoče vode z erozijsko bazo pod morsko gladino. Vendar čuvajo Mariborski otok brzice nad njim in lapornati temelj otoka. Na prvih se izrabi erozijska in denuda- cijska moč dravskega toka, da ni sposoben ogrožati otokovega temelja, lapornatega rebra in da ogroža ter odplavlja samo prode v manjšem obsegu. Laporna- temu rebru kot utemeljitelju otoka in čuvarju otoko¬ vega obstoja se pridružuje kot čuvar otočje celine rastlinstvo. Podnebje Mariborskega otoka sc zlasti v tempera¬ turah in v relativni vlagi ne sklada s podnebjem Maribora. Dokaz temu je rastlinstvo, na katerega vpliva v veliki meri Drava, ki priplavlja semena rastlin zlasti s koroških gora. Pred desetletji je bilo rastlinstvo in živalstvo (ptiči) mnogo bogatejše kakor je danes in ki jc posebno po nastopu kopališča mnogo trpelo. Maribor je postavljen na Mariborskem otoku v interesu otokove prirode in v interesu bodoč¬ nosti kopališča pred nujno potrebo, da organizira na Mariborskemu otoku delno meteorološko postajo, ki bo 'Smotrno beležila vsaj temperature zraka, tempe¬ rature Drave, vlažnost, solnčnost in vetrovnost. Poleg tega je v interesuu otokove prirodne svojstvenosti, da doseže otokovo rastlinstvo in živalstvo zopet tisto bogastvo, s katerim se je odlikovalo pred leti, in to tako, da se Mariborski otok proglasi za prirodni varstveni park. Mariborski otok zaradi svoje prodnosti ni nikoli vabil človeka, da bi ga urbariziral, zaradi svoje lege globoko v Dravi pa tudi ne, da bi ga poselil. Bil je v toku zgodovine prostor, odkoder so dobivali posamezni posestniki steljo in les, od srede XIX. stoletja dalje mesto velikih meščanskih veselic (velika rodoljubna slavnost 1862) in nedeljska izletna točka. Otokovo ime izvira iz 1930 ter je nomen possessivum, kakor je običajno v mariborski okolici tudi za vrhove, dole itd. Mariborska občina se je pred vojno bavila z mislijo, postaviti na gornjem koncu otoka elektrarno, ki bi zalagala z elektriko mesti Maribor in Gradec ter je 1915 tudi dobila tozadevno koncesijo. 1928 pa je kupila otok od Popičevih dedičev in dosegla, da je bil 1929 izločen iz kamniške občine ter priključen mari¬ borski. L. 1929. in 1930. je Maribor zgradil na otoku današnje kopališke naprave, tako prvič v zgodovini trajno osredotočil človeka na prod pod brzicami in s tem nadoknadil Mariborski otok za brezpomemb- nost, na kateri je trpel zaradi svojega nizkega polo¬ žaja. Lega Mariborskega otoka na prehodu iz Dravske doline v Dravsko polje, njegov položaj v Dravi ter proti okolici bi zahtevala po zakonih seliščne geogra¬ fije, da se razvije osrednje selišče na prehodu Drave iz Alp v nižino na bregovih Drave pri Mariborskem otoku. Za to bi govorila širina dravske struge, ki jc po obeh svojih rokavih tu najožja. Naravnost proti Mariborskemu otoku vodi od severa najpoložnejši pre¬ hod preko Slovenskih goric po rošpoškem premetu, katerega naravno nadaljevanje iz doline Pesnice je cesta na Plač; videti je, da je v rimski dobi rimska dravska cesta tudi našla stik s Flavio Solvo preko Rošpoha ter Plača in ne preko današnjega Maribora in Košakov. Istotako je obrambni položaj kamniškega PTUJ (1680-1700) KRONIKA 233 zaledja z Lucijinim bregom in Vražjo pečjo ter limbu¬ škega s Pekrsko goro kot zapora Dravske doline ugodnejši kakor je položaj mesta Maribora s Pira¬ mido. Enako je polje med Limbušem in Studenci do¬ volj prostorno za srednjeveško meščansko kmetijstvo, kakor bi zadostovalo za srednjeveško meščansko seli- šče kamniško zaledje. Koroška cesta je morala pri izstopu iz Dravske doline premagati dva klanca (čez Kamniško in Rošpoško vodo), kar je naravnost sililo na prehod čez Dravo pri Mariborskem otoku in preko njega na zvezo z jugom in vzhodom. Da se pa navzlic tem ugodnim predpogojem ni raz¬ vil Maribor na obrežjih Drave pri Mariborskem otoku, podobno n. pr. Parizu, jc vzrok hipsometrijsko raz¬ merje otoka do dravskih obrežij in geomorfološka kakovost dravskih obrežij samih. Dravsko obrežje nad Mariborskim otokom je 20—25 m globoko, strmo vrezano v diluvialne konglomerate in tako ne dopušča nastoja mostišča v zvezi z nizkim prodnim otokom, ki tudi ne nudi možnosti pristana s prometno zvezo z okolico. Vse te negativne razmere pri Mariborskem otoku pa je z najugodnejšimi možnostmi razvoja mo¬ gel izrabiti mariborski Pristan iz katerega sc je moglo po prirodnih predpostavkah nizkega dravskega brega razvijati tudi ostala obrt (Usnjarska ulica) in trgo¬ vina (ghetto) in s tem meščansko življenje. Dravi pri Mariborskem otoku je manjkala zaradi strmih obrežij možnost privabiti ljudi na svoje bre¬ gove ter jih tu osredotočiti v selišču. Zaradi hipso- metrijskih razlik dravskih obrežij in Mariborskega otoka ter zaradi ostrili bregov Drave je ostal Mari¬ borski otok samoten, poln pravljic in skrit kot aluvi¬ alna naplavina v diluvialnem polju, dokler mu ni tok razvoja s tujskim prometom predpisal v mestnem kopališču prirodne vloge v življenju Maribora in Podravja. NURNBERŠKA KRONIKA IZ L. 1552. V - PTUJU DR. ALOJZIJ REMEC Pri urejevanju knjižnice v minoritskem samostanu v Ptuju so lani naleteli med starimi knjigami na doslej še nepoznano in neobjavljeno kroniko mesta Niirnberg iz leta 1552. v rokopisu. Pisana je na papir z vodnim znakom srpa v ščitu, na listih formata 21 X 30 cm in vezana v karton, ki je prevlečen z belim pergamentom z bogato ornamentiko z vtisnje¬ nim krogovičjem in moškimi glavicami na platnicah. Knjiga se je zavezovala s štirimi trakovi, ki pa sedaj manjkajo. Na hrbtu je prilepljen list z oznako na zadnji platnici od zunaj so še sledovi pisave v dveh vrsticah, ki pa ni čitljiva. Prvotno je imela knjiga 160 listov. Sedaj manjka prvi list z indeksom od črke A do začetka črke B, tretji list od konca črke B do konca črke C in zadnji list 160. Za in¬ deksom so izrezani 4 listi, za tretjim je bil še preje eden odtrgan. Nadalje je izrezan list 24, 86 in 132. Manjka torej nujOrž naslovna stran z imenom avtorja ali pisca, prvi in tretji list indeksa, za njim štirje listi neznane vsebine in gori označeni listi. Kolikor se da iz indeksa posneti, je bila na listu 24 zgodba »Khaiser wird Munich«, »Lothar wird Khaiser«, »Sterb zu Niirnberg und Teuerung«. Na listu 86 na¬ daljevanje na listu 85 začetega opisa Husove smrti (»Johann Hus verprendt«), na listu 132 poleg drugih beležk »Marthinus Luther erstlich angefanngen zu schreiben«. Kronika je pisana v sodobni kurzivi z veščo roko, ki kaže v inicialkah in zaključnih vijugah dober smisel za zaokroženost zunanje oblike in prikupno razdelitev posameznih odstavkov. Marginalne notice so pisane z rdečilom kakor tudi posamezne črke v indeksu. Za indeksom sledi predgovor, nato opis mesta Niirnberga in slednjič kronika iz 1. 42. pr. Kr. do 1553. po Kr. Kdo je bil pisec kronike, se ne da dognati, ker v ohranjenem delu ni navedeno nikjer njegovo ime. V uvodu, ki je v celoti ohranjen, pravi: »Die Gnad unsers Herrn Jesu Christi vund die Liebe Gottes auch die Gmainschaft des Heiligen Geistes sey mit euch allen Amen. — Freindlicher gunstiger lieber leser. Aus sonderlicher lieb und gunst auch herzli- cher naigung die geschichten der \veitberuembten vund loblichen Reichsstatt Nuerberg, hab ich aus etlicher guetter freundt Ansuchung vund begern, dise Cronica Von den geschichten der Stat Niirem- berg zusamben getragen Vund geschriben . . .« Nato navaja vsebino svoje kronike, ki jo je zbral »aus Villen Alten unud Neuen geschribnen Cronick- hen Wiewohl dieselben sehr Vnfleissig vund Vnkhlar- lich geschriben geivesen zusamben khlaubt Vnd in ain Ordnung gebracht«. Nato opravičuje svoj skromni »Tractetlein« s citatom iz Vergila »Non omnia possu- mus omnes«. Predgovor zaključuje: »Datum Niirm- berg An Sanndt Johanns Abent dess Tausend Nach Christi geburt Funffzehenhundert Vund in dem Zwayundfunffzigisten Jarr«. (Slika 3.) Navzlic tej letnici pa opisuje pisec še obširno do- godbe iz leta 1553., iz česar bi se dalo sklepati, da je kronika originalna in med številnimi niirnberškimi kronikami ostala v rokopisu in še nepoznana. Iz opisov dogodkov v letih, ki jih jc pisec doživel, smemo sklepati, da jc bil v službi niirnberškega magistrata, ki ga vedno imenuje z največjim spošto¬ vanjem. Pri opisih raznih slovesnosti, vojnih dogod¬ kov, nesreč i. t. d. kaže osebno znanje krajev, ulic. 234 KRONIKA Vezava kronike mesla NUrnberga iz 1. 1552. v minoritski knjižnici v Piuju hiš in celo prebivalcev po imenu in poklicu. Da je niirnberški magistrat poznal do podrobnosti, se da sklepati iz notice: »Anno 1545 Ain gulden Mit\vochen Vor VVeinachten Zu Morgens frue Brann es zu Nuernberg im Rathauss neben der Canzley In der Doctor Stiiben kham Vom Einhaizen aus Verpran- nen Vili Biiecher Vund brief ...« Na zadnji ohranjeni strani kronike opisuje nekega izredno dolgega človeka, ki se je kazal za denar v Niirnbergu jeseni 1553, in pravi: »Vund als er hin- weg ist zogcn haben im meine Herrn sechs goldtgul- den zu ainer Verehrung geschenckht«. To je zadnji stavek v kroniki, v kolikor je še ohranjena. Pisec je bil gotovo protestant in odseva iz vse kro¬ nike duh časa in dobe okrog 1550, ko je skušal cesar Karl V. streti protestantizem tudi v Nemčiji in je šla borba za življenje in smrt. Pisec kronike zabavlja, kjerkoli le more, proti papežu, škofom in menihom. Dočim nekje imenuje papeža »den verfluechten Pabst«, mu je Hus »der Christlich Vund gottsellig Man«. Se manj naklonjen pa je bfl naš kronist Židom. Omenja vse pogrome proti njim in si jih privošči v številnih anekdotah. Z očitno škodoželjnostjo omenja n. pr. pod letnico 1266 Žida, ki je neko soboto v Magdeburgu padel v greznico in ga j udje iz spo¬ štovanja do svojega praznika ta dan niso hoteli potegniti na svetlo. Hoteli so to storiti v nedeljo, pa jim je škof to »bey leib und guet« prepovedal, češ, nedelja je kristjanov sabat. »Muest also der Arm Judt die z\veen tag Im haimlichen gemach ligen Vund des Montags ervvarten da \vart im geholffen. Das tat er den Juden zue ainer schalckhait«. Sploh je kronika bolj zbirka anekdot, zlasti v prvem delu. Pozneje slede drobne vsakdanje beležke o zločinih, justifikacijah, povodnjih, požarih, potre¬ sih, kometih, krvavem dežju in drugih veselih in žalostnih dogodkih. Zlasti vestno je kronist zapisoval podatke o zidanju posameznih stavb in utrdb v Niirn- bergu, potek lokalnih vojnih dogodkov, ki jim je bil sam priča, in slovesnih sprejemov visokih osebnosti v Niirnbergu. Tako opisuje podrobno prihod Karla V. v Niirnberg dne 16. februarja 1541. Za način pripo¬ vedovanja naj sledi kot primer opis slavoloka: »Vund oben bcy dem Berg bey dem Nevvdorffer war ein sehr khunstlich Ehern Porten zuegericht mit dreiicn Tuermen vund mit einem ganng in der hoch bey den 60 schucchen hoch Von der Erden. Zu obrist auf diser Porten stuend ein grosser sch\varzer Adler mit gulden fuessen und zwayen kchopfen mit gulden Cronen darauf. Der \var also gemacht Wenn die Rom. Khay. May. auf oder ab Riten so naiget sich der Adler gegen seiner May. Vund schwung sein gefiedcr Vund alsbaldt sein May. Unter die Porten khamb kheret sich der Adler Vmb sache seiner May. nach Vund Naiget vund schwung sich wider, wie vor, Es waren auch auf dem ganng diser Porten die Statpfeiffer Vund anndere hoffierer die Pfiffen dem Khaiser zu Ehren wann er auf Vund ab Riet«. Posebno širokega obzorja naš kronist ni imel, pač pa so ga do podrobnosti zanimale tedaj vladajoče razmere in dogodivščine, ki jih je zapisoval z neko posebno naivnostjo, bistroglcdnostjo in nehoteno ironijo. V koliko je kronika samostojno delo kronista in v koliko kompilacija iz drugih v tisti dobi že tiskanih kronik mesta Niirnberg, ne morem ugoto¬ viti, ker mi ni tozadevno gradivo na razpolago. Po kakšnih potih je kronika prišla v Ptuj v mino¬ ritsko knjižnico, se najbrž ne bo dalo dognati nikdar. Iz izrezanih listov, ki so vsebovali notice o Husu in Martinu Luthru, se da sklepati, da je prišla knjiga morda ob času protireformacije v roke nekomu, ki je hotel delo ohraniti, a ga je okrnil, v kolikor se mu je pri površnem pregledu zdelo protikatoliško. Naslovni list si je pa najbrž prisvojil kak zbiratelj, ki mu je knjiga slučajno prišla v roke in ni imel toliko pietete, da bi jo pustil tako, kakor jo je našel. Doslej je bil obstoj te kronike popolnoma neznan. Tudi ni nikjer zabeležena v starejših katalogih mino¬ ritske knjižnice v Ptuju. Za našo zgodovino nima kronika vrednosti, zasluži pa, da se registrira kot svojevrsten, še neobjavljen in znanstveno neobdelan dokument mesta Niirnberga, ki je moral pred stoletji imeti stike tudi z našim Ptujem. kronika 235 Konec indeksa In predgovor ndrnberSke kronike Iz 1. 1552. Konec predgovora in začelek opisa mesla v ndrnberškl kroniki Iz L 1552 FRANC LISZT V MARIBORU (16. VI. 1846) H. DRUZOVIČ dobi prve polovice preteklega stoletja se je začelo v Mariboru razvijati koncertno življenje. Domače Glasbeno društvo (Musikverein) je prirejalo orke¬ stralne nastope in ko se je izgradila Južna železnica, ' o se lahko v našem mestu predstavili umetniki, ki so bili na svojih evropskih turnejah. Prva taka prireditev je bil koncert najslavnejšega inista vseh dob, Franca Liszta (1811—1886). 1 Bil je to najpomembnejši koncert sploh, ki se je kedaj \ Mariboru vršil, kajti Liszt pomeni v muzikalni - ;odovini eno izmed najbolj zanimivih in znamenitih •bnosti in to kot virtuoz, človek, komponist in uči- 1 Ij. Znan je tudi kot velikodušen pospeševatelj mu¬ zikalnih talentov in med drugimi se ima tudi Sme¬ tana njemu zahvaliti za podporo. Kot virtuoz je bil tako slaven na klavirju, kakor njegov sovrstnik Paganini (1782—1840) na violini. Oba sta očarala tedanji svet z njuno umetnostjo in spravila občinstvo do izrazov naj višjega navdušenja; žela sta triumfe, kakor noben umetnik poprej ne pozneje. Liszt je bil v letih 1839.—1847. na svoji veliki evropski turneji. Obiskal je le najznamenitejša kon¬ certna središča. K tem pa ni pripadal v nobenem oziru Maribor. Da je prišel semkaj, je bil srečen slučaj in edinole zasluga barona Edvarda Lannoga (1787—1853). Ta veliki prijatelj glasbe, komponist in pospeševatelj koncertnega življenja, zlasti na Du¬ 1 /•’. Liszt je bil potomec obubožane stare plemiške rod¬ bine, rojen o Raidinku pri Sopronju v severozapadnem delu Ogrske, kjer bivajo Slovaki in Hrvati. Močno verjetno je, da je — kakor istotam rojeni Haydn — po očetovi strani slovanskega pokolenja. naju, je bil francoskega pokolenja. Njegovi predniki so se naselili po francoskih vojnah v Gradcu, on sam pa je živel večinoma na Dunaju, v poletnih mesecih pa na svojem posestvu, v gradu Viltušu pri Selnici. Na Dunaju se je spoprijateljil z Lisztom in ga pre¬ govoril, da napravi koncertno turnejo v naše kraje. Ker je bila železniška zveza med Gradcem in Celjem otvorjena dne 2. junija 1846, je bila možnost ugod¬ nejšega potovanja podana. Prvi koncert je bil v Gradcu; temu so sledili kon¬ certi v Mariboru, Rogaški Slatini in v Zagrebu. Dalje turneja ni segala. V nedeljo, dne 14. junija opoldne se je vršil kon¬ cert v Gradcu. Poročevalec omenja, da je stal klavir sredi dvorane in so sedeli poslušalci v krogih okoli njega. V torek, 16. junija, zvečer ob 19. uri je bil koncert v Mariboru, v veliki in reprezentativni grajski dvo¬ rani, ki je bila takrat edina mariborska koncertna dvorana. Lisztovi koncertni vzporedi so vsebovali največ lastne klavirske kompozicije in transkripcije; tu pa tam je bil vstavljen kak drug komponist. Mariborski spored je obsegal naslednje točke: 1. Liszt: Fantazija na Bellinijevo opero »Norma«. 2. Schubert: Ogrska melodija in marš. 3. Chopin: fituda. 4. Weber: Invitation a la valse. 5. Liszt: Klavirska prireditev Schubertove Ave Marije. 6. Liszt: Galop chromaticjue. 236 KRON K A V svojih sporedih se I.iszt ni kaj rad ponavljal; le poedine točke so večkrat zastopane na sporedih. Na naši turneji je povsod igral M. Webrov: Invitation a la valse, ki je kaj efektna skladba in dostopna šir¬ šemu občinstvu. V času mariborskega obiska je bil Liszt gost svo¬ jega prijatelja barona Lannoya v Viltušu. Dohodki tega koncert, za katerega je spisal reklamno notico v graški »Styrii« baron Lannoy, so znašali okrog 600 gld. k. v., kar pomeni za takratne prilike zelo veliko vsoto. (Paganinijevi koncerti n. pr. so dona- šali v večjih koncertnih mestih povprečno okoli 1000 gld. k. v. in zaradi tega je prej omenjena vsota za Maribor zelo velika.) O koncertu samem čitam izpod peresa domačega zgodovinarja in umetniškega poročevalca dr. R. Puffa (Styria 1846); »Naklonjenosti pospeševatelja umetnosti, barona Lannoya se ima Maribor zahvaliti, da je doživel koncert slavljenega, božanstvenega gi¬ ganta med pianisti, nepozabnega F. Liszta. Izbrana publika iz vseh delov Spodnjega štajerskega in celo iz sosednega Hrvatskega je napolnila prostor Bran- disove viteške dvorane, katere zmagalske slike izza bojne dobe so kaj prijazno gledale na še lepše zmage nove dobe. O Lisztu kot umetniku soditi, bi se reklo, povečati s kapljico velereko in ojačiti s sapico burjo. V’ nje¬ govi igri stopa duša v vsak živec, svobodni genij raz¬ divja kot orkan tonskih valov in se spet izgublja v mehkih glasih zvonov, nato spet buči kakor ponočna vojska čez ledišča in beži kakor vila v hitrem teku čez cvetlične glavice; ta igra je najbolj drzen pro¬ blem, katerega so kedaj sploh mogle človeške roke razrešiti na klavirju .. . Slavljencu naj bo njegovo bivanje v Mariboru list več v vencu njegove slave, ki si ga spleta sam.« Iz Maribora se je vrnil Liszt spet v Gradec, kjer je igral 19. junija v gledališču. Pri tem koncertu sta nastopila že domača operna pevka in operni pevec, kar sicer ni bilo običajno pri Lisztovih koncertih. Dne 25. julija je koncertiral Liszt v Rogaški Sla¬ tini. Spremljal ga je sem, kakor tudi pozneje v Za¬ greb, baron Lannoy. V Rogaški Slatini so zgradili tačas zdraviliško dvorano in to so na hitro roko toliko uredili, da se je mogel vršiti koncert na predvečer godu sv. Ane, zaščitnice zdravilišča. Bil je — in je še danes — starodavni običaj, vsako leto kar najbolj slovesno obhajati Anin dan! Lisztov koncert se je pričel ob 17. uri popoldne in je obsegal tele točke: 1. Liszt: Parafraza na Sextour de Lucia di Lam- mermoor (Donizetti). 2. Liszt: Reminiscences de la Somnambule (Bel¬ lini). 8. Liszt: Transkripcija Schubertove »Podoknice«. 4. Kullak: Parafraza iz Dona Sebastiana. 5. Liszt: Tarantella iz »Stumme von Portici« (Aubert). 6. VVeber: Invitation a la valse. Koncertno življenje je bilo takrat v Rogaški Sla¬ tini že razvito in obstojala je stalna sezonska godba. Dohodki Lisztovega koncerta so znašali, enako kakor v Mariboru, okoli 600 gld. k. v. Drugi dan zjutraj sta se odpeljala Liszt in Lannoy proti Zagrebu. Ustavila sta se opoldne pri gostoljub¬ nem grofu Denisu Sermage-u, na njegovem gradu v Oroslavju pri Krapini. Ta je oba potem spremljal v Zagreb, kjer se je vršil koncert naslednjega dne C27. julija) v gledališču. Tistodobni poročevalci so o tem dogodku obširno poročali, tako tudi, da so bile vstopnine trikrat povišane. Glasbeno društvo (Mu- sikverein), ki je Liszta imenovalo za svojega častnega člana, mu je na predvečer priredilo ob 23. uri sere¬ nado. Proizvajati je hotelo ob tej priliki overturo k Lisinskega operi »Ljubav i zloba«, ki se je prav v lem letu prvič igrala. Lisinski pa je bil odsoten in z njim tudi potrebne note. Proizvajanje te skladbe, s katero se je hotelo Liszta opozoriti na domačega skladatelja je moralo izostati. Iz Zagreba se je vrnil Liszt spet nazaj v Oroslavlje. Katero pot je odtod ubral, o tem nimamo poročil. (Vinkovič Hinko: »Ein Konzert Franz I.iszts in Zagreb«. Morgenblatt 1933, št. 330.) Liszta najdemo še v naslednjem letu 1847. v Rogaški Slatini in sicer ob priliki slovesne in ofi- cielne otvoritve že dokončane zdraviliške dvorane. 1 Bilo je to 21. avgusta. Za to priliko je obiskal Ro¬ gaško Slatino cesar Ferdinand s cesarico Marijo Ano in nadvojvoda Ivan, ki je bil v ozkih stikih z našimi kraji. In pri tej priliki je spet koncertiral Liszt. Po¬ budo za njegov takratni nastop je dal ogrski primas, Jan. K. Scitovsky, ki je prejšnje leto slišal v Rogaški Slatini igrati Liszta. (Poročilo ravnateljstva zdravi¬ lišča.) Maribor je bil pozneje še deležen marsikaterega znamenitega koncerta. Slišali so Mariborčani med drugimi pianista Leschctitzkega, Griinfelda, violiniste VVilhelmija, Burmestra, Pabla de Sarasatija, Ondfi- čka, primadono dunajske opere, slavno Materno, Sle- zaka i. t. d. Kakor zmagovit suveren pa stoji nad vsemi temi Fr. Liszt, najsvetlejša zvezda na polju pianistike. To dejstvo nam osvetljuje pomen njego¬ vega mariborskega koncerta. 1 Otvorjena je bila na slovesni način že 18.VII. 1847. Ta dan se je vršil ples, zvezan s koncertom znamenitega polj¬ skega pianista, I.eodora Leschelitzkega. ki je bil ravno na koncertni turneji in je tudi nastopil v Mariboru. (Styria 1847.) kronika 237 NEKAJ POZABLJENIH LJUBLJANSKIH SVETIŠČ KAPELI NA ŽABJAKU IVAN VRHOVNIK Za ljubljanskega zgodovinarja je še vedno odprto vprašanje, kdaj in kje so se v našem mestu naselile prve redovnice; ali so imele v svojih stanovališčih kapele? V' to temo posveti nekoliko poročilo škofa Hrena nadvojvodi Ferdinandu dne 9. jul. 1601. Iz njega posnemamo, da je v 16. stoletju stala na mest- i m svetu v grajskem znožju nasproti gorenjega od- <>lka nekdanjega frančiškanskega samostana hišica, • novališče treh ali štirih redovnic (geistliche I auen), ki niso imele nobenih drugih dohodkov ra- ; i kar so si prislužile z rokami, s prejo, pletenjem in ' . Za kapelo ni bilo prostora v hišici. K službi božji molitvi so hodile čez Frančiškanski (zdaj Vodni¬ kov) trg v cerkev Device Marije v nebo vzete. Kolikor podpisanemu znano, je bil to prvi ženski samostan ,- Ljubljani. Izmrl je. Ko se je bilo razširilo lutrstvo, s nobena devica ni več zglasila za samostansko živ¬ ljenje. Hišica je skapala. Njeno stavbišče, spremenje¬ no v vrt, je zasegel mestni magistrat (k. a. 35). Tudi druga nunska naselbina ni imela trajnega obstanka. Valovi tridesetletne vojne so leta 1637. za¬ nesli k nam begunske cistercijanke iz Friedemveilerja v Schwarzwaldu. V Ljubljani so se naselile na zabjaku. Radics (A. H. II. 34—42) je v mestnih davč¬ nih knjigah staknil njihovo pribežališče v Hrenovi ulici 17 in na žabjaku 9, zdaj posest Lastnega doma dr. z o. z. Mestni magistrat je priseljenke podpiral, oskrbel jim je kurivo in jim pri odhodu 1646 poleg potnine gld. dal lepo spričevalo o neoporečnem vedenju. Cistercijankam je bilo glavno opravilo molitev, : mišljevanje, služba božja; izmed ročnih del so go¬ le zlasti vezenje, v svoji domovini tudi poljedelstvo. Oblečene so bile v bele halje s črnim pasom, škapu- lirjem, pajčolanom (1. c.) Vsakdanje obiskovalke bližnje cerkve sv. Jakoba pa so si napravile tudi domačo kapelico. Radics (1. c.) je res zasledil v prvem nadstropju njihove nekdanje hiše obokano sobico, kjer je nekdaj utegnila biti do¬ mača kapelica. Ljubljanski ženski samostani starejše dobe so bili tile: nune neznanega reda v 16. stoletju, cistercijanke 1637—46; klarise 1657—1782; uršulinke 1702 do danes. Nekdanja nunska hiša na žabjaku je z večkratnimi prizidki prešla iz rok raznih gospodarjev v last An¬ dreja Mandla in njegovih dedičev do 1717. V tej dobi so stanovali ondi tkalci (10 do 13) in včasih tudi mestni godci. Leta 1717. je kupil hišo mestni magi¬ strat in jo porabil za vojašnico. Poročilo iz leta 1754. (m. a. 208) pravi, da stoji kakor otok od vseh strani prosta poleg Ljubljanice. V opuščeni vojašnici je deloval 1754 do 1761 zavod s širokim imenom: Kaz¬ nilnica, predilnica in delavnica (Zuchthaus, Spinn- und Arbeitshaus); po ljubljansko se mu je reklo kar cuhthaus. Pokorno hišo je zval Vodnik v L. Novi¬ cah Zuchthaus. Menda zaradi nekaterih »malefic- peršon« ženskega spola so hudomušneži cuhthausu zdeli priimek angelski grad. Vrhovec (Laibach 41—45) je opisal zavod, toda prezrl je njegovo kapelo. Na hišnem dvorišču jo je postavil na mestne stroške stavbenik Candido Zutiani leta 1754. eno leto potem, ko je bil dogradil prvo trnovsko cerkev (Vrhovnik, T. ž. v Lj. 310). Zato je prejel 50 gld. O zidanju kapele na Žabjaku je ohranjen podrobni ra¬ čun: 3100 zidakov in obočnikov po 6 gld. tisoč po meščan¬ ski ceni gld. 18-36; 800 strešnikov po 54 kr., gld. 7-20; 27 žlebakov po 3 kr., gld. 1*21; 34 košev apna po 30 kr., gld. 17; 6 ladij trdega kamenja po 41 kr., gld, 4-6; 18 ladij peska po 9 kr., gld. 2-42; 2 sežnja kvadrov po gld. 5, gld. 10; 5 kamnitih stopnic Candidu gld. 3; 2 kamnarjema zato, da sta jih postavila, za dva dni po 30 kr., gld. 1; voznina gorenjega gradiva za 43 voženj po 4 kr., gld. 2 52; 500 pol- drugcev gld. 1; 20 latnikov 24 kr.; 275 funtov železa za zaklepe in rešetke pri oknih po 5 kr., gld. 22-55; dva trama po 18 lakti za streho gld. 1-08; 12 šperavcev za streho po 12 kr., gld. 2-24; 22 dolgih desk za klečalnik in kavalete po 7. kr., gld. 3-44; 6 podnic po 12 kr., gld. 1-12; dva ploha po 7 kr., 14 kr.; 40 dolgih letvic po 2 kr., gld. 1 20; kleparju plačal za križ z jabolkom vred za vrh kapele gld. 1-20; tesarjem za postavljanje ostrešja, pokritja kapele in izgotovitev 12 kavalet za 16 dni po 17 kr., gld. 4-32; dninarju, ki je pomagal tesarjem za 4 dni l>o 12 kr., 48 kr.; dvema zidarjema, ki sta popravila staro ostrešje in potlakala od enega dne 34 kr.; mizarskemu mojstru dal 11 debelih podbojev za okvire pri oknih in vratih po 51 kr. kos, gld. 16-9 — kar znaša gld. 125-46, ki jih je 26. febr. 1756 plačal glavni mestni blagajnik Franc Jakob Ranilonitsch iz delavnice in kaznilnične blagajne. Poleg stavbenika Zulianija so bili pri zidanju kapele zaposleni obrtniki: kovaški mojster Jurij Grego- ritsch, ključarska mojstra Matija Guzer Praun in Tomaž \Vischekh, mizarski mojster Hanže Jurij Grosser, steklar¬ ski mojster Ferdinand Sondthueber. Tudi pozneje magistrat ni pustil kapelice na žab¬ jaku v nemar. Oskrboval jo je z raznimi potrebšči¬ nami za službo božjo, kar priča inventar z dne 28. apr. 1763. V njem stoji, da je imela kapelica tedaj podobo vstalega Zveličarja, parament, križ, dva sveč¬ nika, dve usnjati blazini, povoščeno platno, dve ka¬ nonski tablici, dva dolga platnena prta za čez oltar, kelih, dve mašni srajci, mašni plašč, štolo, manipul, portatile (oltar torej ni bil posvečen), dva para cina- stih kangelj s cinasto skledo. Inventar je napravil oskrbnik predilnice in delavnice Jožef Vehovic. 238 KRONIKA V novo kapelo so hodili maševat oo. frančiškani. Izmed njih se omenja o. Vincencij Merjaschiz (1754). Za vsako sv. mašo jim je šlo 17 kr. O bo¬ žiču so prekajali kapelo in zavod ter med letom delili sv. zakramente nevarno bolnim šenklavški vikarji. Za božično opravilo so prejemali duhovniki in stolni cerkvenci 48 kr. Od leta 1772. do 1872. je bila hiša v Hrenovi ulici 17 v zasebni lasti. Nato jo je kupilo vojaštvo za vo¬ jašnico, pozneje za transportno zbirališče. Potem je prešla v last justičnega erarja in mu služila za pre- iskovalnico. S preselitvijo arestantov v jetnišnico v novi sodni palači je bila dovršena ta njena naloga, kakor tudi usoda kapelice. Opuščeno je našel Radics (A. H. II, 40) takole: »Na dvorišču stoji (1909) nekdanja kapela šestero- voglata s 6 kamenitimi stebri; strop je obokan, z modro barvo poslikan, okrašen z zlatimi zvezdicami. Zunaj je bil napis: Marija dobrega sveta, prosi za nas! God je dne 2(5. aprila. Kapelica je bila prenov- Ijea leta 1878.« Da je bila na dvorišču te hiše kdaj kapela, pomni zdaj (1934) nad 70 letna gospa Katarina Rihtar, ki stanuje tu že 27 let. Po njeni izpovedbi je stala ka¬ pela blizu lipe; bila je šesterovoglata, vedno zaprta. Bahovčevi, predzadnji tukajšnji gospodarji, so hra¬ nili v nji vrtno orodje. Naposled so jo podrli in njene ostanke odpeljali nekam na kmete. Kdaj se je to zgodilo, ali pred vojno ali po vojni, ne ve. G. Josip Bahovec je povedal tole: Prostori med šestimi kape- ličnimi stebri, ki so bili iz tolčenega podpeškega kamna, so imeli lesene stene, ki jih je bilo mogoče vselej odstraniti, kadar je bila služba božja, tako da so ji lahko prisostvovali vsi jetniki kar z oken svojih celic. Naslednica je kapela Matere božje vedne pomoči v justični palači. STATISTIČNI PREGLED STAROSTNA RAZDELITEV PREBIVALSTVA LJUBLJANE PO LJUDSKEM ŠTETJU IZ L. 1857. LOJZE PIPP VIII. odd. mestnega načelstva (domovinskem uradu) hranijo popisne pole popisov prebivalstva iz leta 1830., od 31. oktobra 1857., 31. decembra 1869., 31. decembra 1880., 31. decembra 1890., 31. decembra 1910., 20. decembra 1921. (mestni popis prebivalstva Ljubljane), 31. januarja 1928. (mestni popis prebi¬ valstva Ljubljane), 31. marca 1931., ki vsebujejo mnogo dragocenega, povsem neobdelanega gradiva. Mestni statistični urad namerava, če bodo dopuščale razmere, obdelati in objaviti v prihodnjih številkah naše revije po istem načrtu kratko študijo posameznih popisov prebivalstva našega mesta, ki bo nudila za¬ nimive podatke za demografijo in pokazala smernice za sodobno gospodarsko, moralno in socialno politiko našega mesta. Gradivo iz leta 1830. ni celotno ter tudi zato neza¬ nesljivo, mimo tega so popisne pole dopolnjevali celo do leta 1855. tako, da je gradivo povsem neporabno za statistična raziskovanja. Dne 23. marca 1857 je bil potrjen prvi avstrijski zakon o ljudskih štetjih, na podlagi katerega se je 31. oktobra 1857 izvršilo prvo štetje le domačega (ne prisotnega) prebivalstva, kar ne daje temu štetju vrednosti štetij, ki popisujejo vse navzoče prebival¬ stvo. S ponovnim urejevanjem, sortiranjem in štetjem omenjenega gradiva iz leta 1857. je mestni statistični urad ugotovil število domačega civilnega prebivalstva Ljubljane na 20.780 duš. Posnetki uradnih podatkov (Tafeln zur Statistik der osterreichischen Monarchie, Wien 1862, oster- reichisches Stadtebuch, VVien 1887) navajajo število civilnega prebivalstva Ljubljane z 20.747 tako, da za¬ ostajajo uradni podatki štetja za najnovejšimi rezul¬ tati mestnega statističnega urada za 33 prebivalcev. Ta razlika je nastala predvsem zaradi vpisa nekaterih vojaških oseb v popisne pole (Anzeige-Zettel zur Zahlung der Bevolkerung und der niitzlichen Haus- tiere nach dem Stande vom 31. Oktober 1857) in za¬ radi nekaj naknadnih korektur po nadzorni statistični oblasti; te korekture pa očividno niso vse vnešene v duplikate popisnih pol omenjenega ljudskega štetja iz leta 1857., ki so shranjene v odd. VIII. mestnega načelstva. Od omenjenega števila prebivalcev je bilo 1. 1857. 4716 oseb moškega in 4082 ženskega spola, plus 394 oseb obeh spolov (teh popisnic pa ni med pregleda¬ nim gradivom), ki niso bile pristojne v Ljubljano. Po spolu je bilo od skupnega (t. j. navzočega) šte¬ vila prebivalstva 10.059 (48‘41 %) moških in 10.721 (51'59 %) žensk; na 100 moških je torej prišlo 106 (106'57 %„) žensk, na 100 žensk pa 94 (93'84%) moških. Starostna razdelitev prebivalstva moških in žensk je bila z ozirom na skupno število moških ter skupno število žensk po rojstnih podatkih sledeča. Podlaga teh števil so številčni rezultati novega štetja iz 1. 1857., t. j. 20.780 duš; sicer pa pri razmernih številih razlika 33 prebivalcev ni bistvenega pomena. kron K A 239 Moški: ’ Od teh 23 nezakonskih. Grafično so videti gornji podatki v relativnih šte¬ vilih takole: Legenda: redko črtkani pravokotniki predstavljalo odstotke samskega, gostejše Črtkani pa odstotke poročenega in vdovelega prebivalstva Ljubljane v 1.1837. 240 KRONIKA Starostna razdelitev v otroško in šoloobvezno dobo (1—14 let), v pridobitveno dobo (15—64 let) in dobo ostarelosti (nad 65 let) je bila leta 1857. tale: 0—14 leta moški — ženske 3.049 2.547 14 67 % 12 26 % 15—64 moški — ženske 6.605 7.614 31 '79 % 36 64 % 65 in več let moški — ženske 405 560 195% 2'69% Skupaj: moški — ženske 10.059 10.721 48-41% 51'59% V starosti, ki pride običajno lahko v poštev za že¬ nitev, ozir. možitev (pri moških 20—50, pri ženskah od 15. do 50. leta), je bilo 1. 1857. 4338 moških in 6189 žensk, t. j. 4313% moškega ter 5773% ženskega prebivalstva Ljubljane, če pa vzamemo isto razdobje 20 do 50 let tudi pri ženskah, dobimo le 4174 žensk, t. j. 57'59 %. Absolutno število poročenih prebivalcev gornje starostne skupine (za moške od 20.—50. leta, za ženske od 15.—50. leta) je bilo sledeče: spol: poročeni moški: 1.852 ženske: 2.104 skupaj: 3.956 samski vdoveli neporočeni od neporočenih so 2.486 2.415 71 4.085 3.838 247 6.571 6.253 318 Popisanih dojencev (otrok pod enim letom) je bilo 1. 1857. v Ljubljani 420 (207 dečkov, od teh 184 za¬ konskih in 23 nezakonskih, ter 213 deklic, od teh 189 zakonskih in 24 nezakonskih). Število prebivalstva ženskga spola v rodilni dobi (gebarfahiges Alter), to je od 15.—50. leta, je znašalo 1. 1857. 6189 ali 5773 % vsega števila žensk, od teh je bilo 2104 (t. j. 34% [33'995%) od 6189 žensk) poročenih. Na 100 poročenih žensk v rodilni dobi je živelo v letu 1857. 18 (17728) zakonskih dojencev (otrok do enega leta) t. j. 17 728 %. če pa upoštevamo vse, t. j. tudi neporočene ženske od 15. do 50. leta, se je pa rodilo na 100 žensk 7 (6786) otrok; v tem šte¬ vilu so všteti tudi nezakonski otroci. Številčno stanje naseljenih hiš je bilo l. 1857. sledeče: NAŠA KRONIKA PIŠE MESTNI ARHIVAR JANUAR 1920 1. Pri predsedstvu deželne vlade za Slovenijo se je osnoval urad za zaščito beguncev, kateremu nače- Ijuje okrajni glavar dr. Vodopivec. Urad je prevzel vse posle, ki se tičejo zaščite beguncev in izseljencev iz zasedenega jugoslovanskega ozemlja. 2. članstvo Narodnega gledališča v Ljubljani za¬ hteva zvišanje plač. 4. Koncertiral je v Ljubljani slovenski pianist Anton Trost. Docenta zagrebškega vseučilišča dr. Jovan Hadži in dr. Marjan Salopek sta sprejela poziv na ljubljan¬ sko vseučilišče in sicer prvi za zoologijo, drugi za geologijo. V okrajih Ljubljani, Novem mestu, Ptuju, Mari¬ boru, Celju, Črnomlju, Kamniku, Kočevju so se poja¬ vile živalske kužne bolezni slinavka in parkljevka, v ptujskem, celjskem in radovljiškem okraju pa svinjska kuga. Oblastna zaščita za deco in mladino za Slovenijo v Ljubljani objavlja, da so oproščeni vojaške službe vsi oni, ki posvetijo svoj trud državni zaščiti dece in mladine. 9. čehoslovaški legijonarji, ki se vračajo iz Sibi¬ rije, so potovali danes v svojo domovino in so bili v Ljubljani prisrčno pozdravljeni. Nov papirnat drobiž po 10 vin. (dve in pol pare), 20 vin (5 par) in 1'— K (25 par) se izda v promet zaradi pomanjkanja drobiža. 10. Ljubljanski mesarji so nezadovoljni. Zato sklicujejo shod vseh mesarjev iz Slovenije v Ljub¬ ljano, da tolmačijo merodajnim faktorjem nevzdržne razmere mesarske obrti, zlasti nevzdržne nakupovalne prilike. Med varnostnimi organi, ki zapljenjajo iztihotap- ljeno valuto, živila in tobak in tako prihranijo državi milijonske vsote, vlada precejšnje nezadovoljstvo, ker ne dobivajo izplačanih nagrad, kakor jim to pritiče. 11. Kolkovanje denarja se je izkazalo za neza¬ dostno sredstvo proti tihotapljenju starih avstrijskih novčanic v naše ozemlje. Pojavljajo se zlasti po Go¬ renjskem novčanice, ki imajo nalepljene ponarejene kolke. Teden slovanskih narodnih plesov bo zlasti v pestrosti jugoslovanskih skupin pokazal obenem enotnost naše stare kulture. Zato vabimo vse, ki imajo smisel za lepoto naših narodnih noš, naše narodne glasbe in našega narodnega življenja sploh, da nas po- časte s svojo prisotnostjo. Zo Tujsko-prometni svet mesta Ljubljane prof. EVGEN JARC predsednik KRON K A 241 15. Policijski uradniki, ki opravljajo službo izven uradnega poslopja, morajo nositi viden prsni znak, trobojnico z napisom: Policijski uradnik. Zaradi nameravane opustitve vojnotehnične de¬ lavnice v Ljubljani grozi odpust 300 kovinarjem. De¬ lavstvo je sklicalo protestni shod, ki je sprejel reso¬ lucijo, da naj prevzame deželna vlada te obrate v svoje vodstvo in s tem zagotovi obstoj ljubljanskega arzenala. Pomanjkanje denarnih sredstev je postalo zelo občutno. Ljudje zadržujejo gotovino doma vkljub dejstvu, da se bliža čas, ko se bo ves avstrijski denar zamenjal za nove bankovce. Ljubljanska mestna občina je izdala zaradi po¬ manjkanja drobiža papirnati denar po 20 vin. v vi¬ šini K 200.000'—, veljaven do 30. junija. V Ljubljani je umrl v visoki starosti 82 let Ernest Hieng, lesni veletržec. 16. Državni urad zoper navijanje cen, verižništvo in tihotapstvo je začel poslovati za vso Slovenijo v Ljubljani. Namen urada je pobijanje verižništva, ti¬ hotapstva z živili, živino, tobakom itd., kupčevanje z denarjem, ki se vrši brez kontrole, nadzorstvo trgo¬ vine in obrti ter izvoza in uvoza. Ob meji se posta¬ vijo posebne ekspoziture. Ljudstvo trpi močno za¬ stran navijanja cen in tihotapstva, ki je veliko zlo za vse, in upati je, da bodo oblasti z energičnimi ukrepi položaj omilile. 17. Njega Visočanstvo regent Aleksander se je peljal danes skozi Ljubljano v Beograd. Na kolodvoru se je razgovarjal s predsednikom Narodne vlade dr. Gregorjem Žerjavom in divizijskim generalom Smi¬ ljaničem. Za načelnika ljubljanskega stanovanjskega urada je imenovan finančni svetnik Evald Hovansky. 20. Valutno vprašanje, zlasti nameravana zamenja¬ va avstrijskega denarja v relaciji 1 dinar = 4 krone splošno razburja našo javnost. Dnevno časopisje raz- borito razpravlja o problemu zamenjave denarja. Slo¬ venske gospodarske organizacije so priredile danes v Ljubljani velik protestni shod proti nameravani za¬ menjavi, na katerem so poročali dr. Ivan Tavčar, J. Lenarčič in dr. Jakob Mohorič. Mesarski obrtniki zahtevajo, da oblasti najostreje nastopijo proti prekupčevalcem in veletržcem z ži¬ vino, ki živino oziroma meso po nepotrebnem draže. Zelo odločno so nastopili tudi proti Vnovčevalnici za živino v Ljubljani. V Ptuju je umrl zdravnik dr. Anton Gregorec. Obstoj bolnice usmiljenih bratov v Kandiji je ogro¬ žen, zato se obrača zavod na ljudstvo, da pomore z denarjem in z živili. 24. Notar Ivan Plantan, bivši predsednik notarske zbornice, državni in deželni poslanec in občinski svet¬ nik ljubljanski, je danes preminul. Mariborska mestna občina je tudi izdala svoj mest¬ ni drobiž. Prvi večji transporti naših ujetnikov - trpinov iz Italije se pričakujejo v prihodnjih dneh. 27. Za splošno in enako volilno pravico so manife¬ stirale danes ljubljanske delavke. Shod je priredila Krščansko socialna zveza. Deželna vlada je zaprosila finančnega ministra, da se zviša dosedanji, razmeram popolnoma neprimeren eksistenčni minimum letnih K 1600 na času primerno višino. Ljubljanska policija je izsledila v študentovski ulici privatno »tobačno tovarno«, kjer so previjali slabi ogrski tobak v zavitke finega hercegovskega in turškega tobaka in ga spravljali v promet. Ruski krožek vabi vsa narodna društva in organi¬ zacije k sestavi skupnega odbora, ki naj zbira pro¬ stovoljne prispevke za stradajoče in najbednejše sloje v Petrogradu. Tudi v naši državi je na tisoče ruskih beguncev in izseljencev, ki potrebujejo pomoči. Za ljubljansko univerzo so imenovani na pravno fakulteto za redne profesorje dr. Gregor Krek, dr. Anton Skumovič, za izrednega profesorja dr. Rado Kuse j, na filozofski fakulteti za rednega profesorja dr. Fran Jesenko, za izrednega docenta dr. Jovan Hadži, dr. L judo mil Hauptmann in docent dr. Karel Ozvald, za privatnega docenta dr. Jakob Kelemina in dr. Izidor Cankar, na medicinski fakulteti za rednega profesorja dr. Ivan Plečnik, na tehniški fakulteti za izrednega profesorja inž. Alojzij K ral, za docenta inž. Fran Vurnik, na teološki fakulteti za rednega profesorja dr. Josip Srebrnič, za izrednega profesorja 242 KRON K A Dr. Gregor Krek Dr. Rado Kušel Dr. Fran Jesenko Dr. Karel Ozvald dr. France Lukman in dr. Matija Slavič, za docenta kanonik Snoj. 30. Akademska mladina je priredila danes demon¬ stracijo proti pohlepnosti Italijanov, ki zahtevajo, da izgubi skoro milijon našega narodnega življa svojo državno samostojnost. Akademiki so se zbrali pred univerzo, kjer je bil na balkonu zbran ves profesorski zbor. Rektor univerze, profesor Plemelj je akademike nagovoril. 31. Aprovizacija. Krompir K 1'50, pšenični zdrob K 6'—, fižol K 4'20 za kg. Cena pšenici v Vojvodini in Slavoniji je poskočila od 2'— na 5'— K, kar slabo kaže za bodočnost. Uradni kurz je 100'— Din za 400'— kron. Stanovanjska beda je še vedno nezmanjšana. Pri¬ seljeno uradništvo ne more dobiti zadostnega števila stanovanj in stanuje daleč izven mestne okolice. Za¬ radi pomanjkanja stanovanj za profesorje trpe tudi predavanja na univerzi, ki se ne morejo vršiti redno. Umrlo je v januarju v Ljubljani 130 oseb. FEBRUAR 1920 1. Prvi transport naših ujetnikov iz Italije je pri¬ spel danes v Ljubljano, in sicer 52 častnikov in 18 mož, ki so bili internirani v Siciliji. Umrl je v Ljubljani arhitekt in mestni stavbnik Valentin Scagnetti. Verižništvo cvete kljub raznim naredbam. Na ve- rižniškem uradu je bil obsojen neki gostilničar, ki si je nabavil vino po K 1675, prodajal pa po K 24'— liter. Sodba: K 10.000'— globe in 14 dni zapora. Narodna vlada je izdala naredbo, s katero se mak¬ simirajo cene živini, žalibog tudi to ne bo doseglo svojega namena, zlasti ker se niso določile maksi¬ malne cene tudi drugim življenjskim predmetom, po¬ sebno blagu, katerega si mora nabavljati kmetovalec. Maksimiranje cen za kmetske pridelke in živino sma¬ trajo kmetje za socialno krivico in zahtevajo, da se maksimiranje cen živini odpravi, odnosno da se mak¬ simirajo tudi cene vsemu blagu, ki ga potrebuje kmet. 3. Iz Vladivostoka je prispel danes skozi Ljubljano drugi transport čehoslovaških legijonarjev, ki se vra¬ čajo v domovino. Poverjenik za pravosodstvo je po¬ zdravil vojni transport. 4. Seja obč. sveta ljubljanskega, župan se uvodoma spominja smrti bivšega občinskega svetnika, notarja Plantana, ki je več let vestno deloval v občinskem svetu. Občinska svetnika Josip Marinko in Ivan Sre- bot interpelirata: prvi glede poprave hodnika ob bel¬ gijski vojašnici, drugi glede razsvetljave v Vodmatu, ki je nezadostna. Občinski svet je: a) podelil velikemu številu prosilcev domovinsko pravico, oziroma zagotovil sprejem v domovinsko zvezo; b) sprejel predlagano spremembo pravil Mestne hranilnice; c) odobril ukrep župana, da se zviša draginjske do¬ klade mestnim uslužbencem za čas od 1. dec. 1919 do 31.3.1920 v skupnem znesku K 927.40970. d) sklenil, da se zaradi splošne podražitve in zvi¬ šanja mezd zvišajo tudi cene pri mestnih pod¬ jetjih, in sicer s 1. jan. 1920 pri električnem toku: a) pri razsvetljavi na 50 vin, b) pri motorjih na 25 vin, c) pri cestni železnici na 15 vin za hektovat na uro; e) sklenil, da se pristojbina za elektro-števce popetori, cena plinu se poviša na K 4'— za kub. meter. Pristojbine mestne zastavljalnice se povišajo: a) dražbena pristojbina od 5 na 10%, b) dražbena pristojbina pri prostovoljnih dražbah od 7 na 15%, c) opravnina od 2 vin od vsake krone posojila na 10 vin, d) obrestna mera pa se zviša od 12 na 15%. Do prihodnje seje je predložiti občinskemu svetu predlog za opustitev in likvidacijo zastav¬ ljalnice in je g. župan mnenja, da danes itak nima njen obstoj nobenega pomena več. — Cena vode ostane neizpremenjena. f) sklenil zvišati veselični davek od 15. februarja dalje na 10% vstopnine, najmanj pa 20 vin. na vstopnico; g) cestni železnici je dovolil zvišanje cen in uvedbo enotnega tarifa 60 vin za listek, mestni davek pa se istočasno poviša na 6 vin za lištek, za mesečne in proste karte pa se uvede 10% davščina. Sprejme KRONIKA 243 Dr. Jakob Kelemina Dr. Josip Srebrnič Dr. France Lukman Dr. Mall|a Slavit se tudi predlog obč. svetnika Vencajza, da se iz¬ plača uslužbencem enkratni nabavni prispevek; h) Mestni hranilnici se dovoli z ozirom na njeno ugodno stanje zvišanje denarne zaloge pri Kre¬ ditnem društvu tega zavoda na 3 milj. kron; i) ravnateljstvu užitninskega zakupa se dovoli kre¬ dit, in sicer za popravo kanala pri tržaški mitnici K 3087’95, za nujna popravila mitniške hiše K 2100'— in za popravilo užitninskega urada na Bleivveisovi cesti K 1000'—; j) sprejel poročilo mestnega knjigovodstva o račun¬ skem sklepu mestne aprovizacije, ki izkazuje skupni denarni promet K 141,286.715'98, in sicer: dohodki K 70,893.56335, stroški K 70,393.152'63, tako da znaša čisti prebitek K 500.410'72. Občin¬ ski svet je imenoval obč. svetnike Antona Liko¬ zarja, dr. Jura Adlešiča in Ignacija Mihevca v re¬ vizijsko komisijo, ki naj skupno s strokovnjaki pregleda poslovanje mestne aprovizacije. — Na interpelacijo obč. svetnika Marinka odgovarja župan, da se bo mestni svet v Koleziji oddal sta¬ rim, potrebnim najemnikom, za Bežigradom pa je to nemogoče, ker je preveč reflektantov. 6. Tujci, ki posečajo naše kraje, se upravičeno čudijo zanemarjenosti ljubljanskega mesta. Spozna¬ nje, da je treba tu široko zasnovane akcije, je pro¬ drlo v vse kroge. O tem pričajo tudi številni članki v časopisju. Zato je naša javnost z veseljem pozdrav- vila korak generalnega kotnisariata za tujski promet, ki je sklical anketo, na kateri se je izvolil poseben sosvet, ki bo imel nalogo sprejemati in podajati pred¬ loge za olepšavo mesta in njegove okolice. Vladni svetnik dr. Rudolf Andrejka je vodja generalnega komisariata za tujski promet. Svetovna vojna je močno zrahljala tudi naše za¬ konske razmere. Ločitve zakonov so na dnevnem redu in se močno množe ter prihajajo nekako v modo. Pred vojno je ljubljansko deželno sodišče razprav¬ ljalo povprečno o desetih slučajih ločitve zakona na leto, lani pa je bilo nad 70 slučajev. Največ ločitev odpade na rodbine železničarjev. 9. Avstrijski bankovci po 20'—, 50'—, 100'— in 1000'— K bodo vzeti postopoma iz prometa in za¬ menjani za nove jugoslovanske bankovce. Smo v predpustu. Ljubljana se veseli in pleše. Do¬ slej je bilo v tem predpustu prijavljenih že 260 pro¬ šenj za licenco društvom in gostilničarjem za plese in zabave. Na eni strani skrajne stiske življenja, na drugi pa razkošne zabave in plesi. Pomanjkanje sladkorja je občutno, zlasti za nižje sloje. Minila sta že dva meseca, odkar so prejele rod¬ bine po % kg sladkorja. V prostem prometu in za visoke cene sladkor lahko vedno dobijo tisti, ki imajo dovolj pod palcem. Tudi pomanjkanje mleka je prav veliko. 12. V Zedinjenih državah so organizirali naši ro¬ jaki posebno ubožno akcijo v korist bednim rodbi¬ nam v stari domovini. V ta namen je prispel v Ljub¬ ljano naš rojak Leopold štrukelj, rodom iz Št. Ru¬ perta, ki je stopil v stik z deželno vlado in magistra¬ tom radi organizacije transporta. V Ljubljani se mudijo ministri dr. Albert Kramer. Anton Kristan in Kosta Stojanovič, ki tvorijo komi¬ sijo za proučevanje raznih perečih gospodarskih vprašanj. Ogledali so si osuševalna dela na Barju, ki jih je prekinila svetovna vojna, dalje več slovenskih večjih industrij, ki prihajajo v poštev pri naročilih za obnovo Srbije. Obljubljena naročila bodo vsekakor dvignila delavnost naše industrije, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na olajšanje bede v Sloveniji. 14. Zoper navijanje cen je izšla v Uradnem listu nova odredba, ki se opira na stari avstrijski zakon iz leta 1917. Doslej so veljali predpisi zoper navijanje cen le za one, ki so prodajali svoje ali tuje izdelke po neprimernih cenah. Novi ukaz izpopolnjuje že obstoječe predpise in omogoča kazenski postopek tudi zoper tiste, ki za svoje obrtno delo ali popravilo zah¬ tevajo čezmerne cene. Kdor se v tem oziru pregreši, zapade kazni političnega oblastva, in sicer globi do K 20.000'— in zaporu do sedem mesecev. 15. Danes je dospelo v Ljubljano za 76.5 milijonov novih kronskih dinarjev, ki so namenjeni izmenjavi kolekovanega denarja. 19. Osrednja vlada je podala ostavko. Novo vlado je sestavil ministrski predsednik Stojan Protič. V tej vladi je kot železniški minister dr. Anton Korošec. Glede na splošno demoralizacijo in podivjanost je deželna vlada prepovedala do Velike noči vse javne 244 KRONIKA Mesina vojna aprovizacija v cerkvi Sv. Jožefa v LJubljanl plesne prireditve. Dovoljene so le plesne prireditve za vabljene goste, ki nudijo odraslim osebam do¬ stojno zabavo. Srednješolski mladini je udeležba tudi na teh prireditvah prepovedana. Za plesne vaje in plesne šole se predpisuje najstrožje nadzorstvo. Po Sloveniji krožijo tudi kolekovani avstrijski ti- sočkronski bankovci s ponarejenimi koleki. 21. Predsednik deželne vlade dr. Gregor Žerjav je podal demisijo. Za novega predsednika deželne vlade je imenovan dr. Janko Brejc. Tatinska sodrga postaja vedno smelejša. Tatvine, zlasti žepne tatvine in vlomi so na dnevnem redu. Slabe posledice se kažejo zlasti na mladini, ki je po¬ divjana. Vojna je razkrojila etične temelje družbe, zastrupila pravni čut in zmedla vse pojme o poštenju. Treba bo dovolj energije, da se zacelijo rane povojne dobe. 26. Dunajskr policija je zaprla štiri Žide, ki so ponarejali jugoslovanske koleke za tisočkronske ban¬ kovce in ob tej priliki zaplenila 1500 kolekov. 27. Dekanat pravne fakultete je začel akcijo za usta¬ novitev pravne knjižnice na univerzi. 29. V Mariboru so začeli zamenjavati nemške ulične napise s slovenskimi. Aprovizacija. Prodaja se: bel kruh kg K 10'—, črn kg K 6'—, meso I. vrste kg K 22'—, II. vrste K 20'—, sladkor kg K 18'—, tobak 100 g K 52'—, cigarete po 10, 24, 28 in 60 vin za komad, liter mleka K 4'—. Poleg stalnega naraščanja vseh življenjskih potrebščin in stanovanjske najemnine so zlasti vi¬ soke cene za manufakturo, čevlje, gospodarske stroje itd. in vse blago, ki se uvaža v državo. Umrlo je v februarju v Ljubljani 179 oseb. MAREC 1920 2. Umrl je v Ljubljani pekovski mojster, gostilni¬ čar in ljubljanski meščan Jožef Bončar, stara ljub¬ ljanska korenina. Vojaška cenzura je prenehala s cenzuriranjem ino¬ zemskih časopisov. 6. Osrednja vlada je imenovala šest novih poverje¬ nikov v deželno vlado za Slovenijo, in sicer kot po¬ verjenika za notranje zadeve prof. Bogumila Remca, za uk in bogočastje dr. Karla Verstovška, za pravo¬ sodje višjega sodnega svetnika Josipa Fona, za so¬ cialno skrbstvo dr. Andreja Gosarja, za kmetijstvo posestnika Jakoba Jana in za javna dela inž. Dušana Serneca. 5. Danes je bil v Unionski dvorani v Ljubljani koncert medjimurskih narodnih pesmi. Koncert je priredil Pevski zbor iz Macinec pod vodstvom pevo¬ vodje, župnika Ignjata Lipnjaka in je izvajal narodne pesmi, katere je nabral in harmoniziral župnik Vinko žganec. 9. Seja občinskega sveta ljubljanskega, župan dr. Ivan Tavčar se spominja 701etnice predsednika čeho- slovaške republike dr. T. G. Masaryka, poudarjajoč vez, ki veže bratsko republiko z našim narodom in izrazujoč željo, da se skoraj ustvari z direktnim kori¬ dorjem skupna meja, ki naj zveže obe državi. — Dalje poroča župan, da je bil odstopivši obč. svetnik inž. štebi član več odborov in odsekov in poziva so¬ cialistično stranko, da imenuje na izpraznjena mesta svojega zastopnika. — Občinski svet je sklenil: 1. da se glede na izredno težko stanje mestnih financ zaradi stalnega dviganja plač in drugih izdatkov nujno poišče novih dohodkov in se od 1. marca t. 1. uvede poleg dosedanjih užitninskih doklad še sledeče izredne občinske doklade in sicer na špirit in rum po K 3'—, žganje K 2'—, vino K —'74, vinski mošt K —'51, sadni mošt K —'12, pivo pa v skupnem znesku do¬ klade 10'32 vin. od litra. Te doklade se bodo pobirale zaenkrat do 30. junij:. 1921 v Ljubljani in v Spodnji šiški. 2. Podaljšanje in zvišanje gostaščine od 1. janu¬ arja 1920 do 31. decembra 1929 in sicer tako, da se pobira do 1. maja 1920 gostaščina v dosedanji višini, od 1. maja dalje pa se gostaščina zviša in se plačuje od letne najemščine do 200'— 2, od 200'— do 600'- K 4, od 600'— do 800'— K 6, od 800 — do 1000'— K 8, od 1000 — do 1200 — K 10, od 1200'— do 1400'— K 11, od 1400— do 1600'— K 12, od 1600— do 2000 — K 13, od 2000— do 4000'— K 14 in od 4000'— K dalje 15 odstotkov. Obč. svetnik Lj. Venca jz Mesina vojna aprovizacija v cerkvi 9v. Jožela v Ljubljani KRONIKA 245 Dr. Rudolf Andrelka Jožef BonCar Dr. Andre) Gosar Ing. Dušan Sernec poudarja, da odmera ni pravilna, ker obremenjuje manjše najemnine in predlaga zato zvišanje gosta- ščine od K 1200'— dalje z 2 %. Sprejet je bil prvi predlog finančnega odseka. 3. Na ponudbo poverjeništva za soc. skrbstvo se sklene, da se odkupi mestna pehotna (belgijska) vo¬ jašnica za ureditev invalidske ortopedične bolnice z načelom, da vojašnico proda državi za ceno, za katero bi se dogovorili, vendar ne izpod 12 milijonov, ker bi se mestna občina s to prodajo na mah oprostila vseh dolgov. 4. Po poročilu obč. svetnika Jakoba Smoleta Mestna zastavljalnica s 1. marcem 1920 preneha s svojim delovanjem in se likvidira. 5. Najeti posojilo en milijon kron za mestne vožnje. 6. Zgraditi za šolo na Prulah troje stanovanjskih hiš za K 2,747.958. 7. Prodati gradbeniku inž. Dukiču dve stavbni parceli ob Cesti v Rožno dolino pod pogojem, da po¬ stavi na lastne stroške dve poizkusni stanovanjski hišici iz patentiranega votlega betonskega zidovja; vendar si občina pridrži glede obeh hiš predkupno pravico. 8. Dovoliti za popravo ljubljanskega gradu zne¬ sek K 4.18975. Jakob Smole Anton Dolina 9. Zvišati oskrbovalnino ubožcev v mestnih ubožnicah od 2'-— na 3'— K dnevno. 10. Dovoliti za ustanovitev ambulatorija za vene¬ rično bolne K 10.000'—. 11. Z ozirom na stalna zviševanja plač, dviganje cen vsem potrebščinam in za kritje obratnih stroškov se zviša: a) v mestni plinarni cena plinu od 1. marca na 5'— K za kub. meter; b) v mestni klavnici se zvišajo: klavnina od vola, bika, krave, telice in junca od 5'— na 10'— K, od konja od 3'— na 5'— K, od teleta do 6 mesecev od 2'—■ na 3'— K, od prašiča od 4'— na 6'— K. Hlevnina se poviša od govedi ali konja na 1'— K, od drugih živali na K —'50. — Oglednina se zviša od zunaj vpeljane živali na višino klavnine, od posameznih kosov pa se računa K —'20 za kilogram. — Pristoj¬ bina za tehtnico se zviša pri goveji živini in konjih na 2'— K, prašičih in teletih na 1'— K, drobnica na —'50 K, od vsakih 100 kg mesa, slanine, loja, kož od K —'08 na K 1'—. — Najemnina ledenice se zviša za goveje meso na K 300'—, za prašiče, teleta in drobnico do 6 komadov K 200'—, do 12 komadov K 400'—, do 20 K 600'—. 12. Zadrugi izvoščkov se z ozirom na izjemne razmere in velike stroške za vzdrževanje konj in voz dovoli 15-kratno zvišanje cenika, ki se je dovolil dne 17. marca 1909. 13. Oddati gradbena dela prulskega mostu Antonu Steinerju in Franu Martincu. 14. Dovoliti zvišanje cene listkom električne cestne železnice na 1'— K počenši z 10. marcem. Uslužbenci cestne železnice zahtevajo stoodstotno zvišanje prejemkov, zastran česar je dunajska družba mnenja, da se obrat ustavi. Da se obdrži redno obrato¬ vanje cestne železnice, je zvišanje tarife potrebno. Interpelirali so obč. svetnik Ivan Belič glede po¬ prave kanala in hidranta v Gajevi ulici, ki zahteva tudi, da se strogo prepove vsak vozni promet v Koli- zejski ulici, ki veže Dunajsko cesto z Bleivveisovo, ker obstoja stalna nevarnost nesreč, obč. svetnik Anton Rojina za popravilo kanala na vogalu Komen¬ skega in Kolodvorske ulice, obč. svetnik Ivan Kocmur za odstranitev slike v mestni dvorani, ki spominja na 246 KRON K A Dr. Alfred Serko Dr. Mirko Černič Dr. Alojz Kraigher Dr. Alojz Zalokar pretekle čase suženjstva. Predlaga, da se razpišejo dobave novih slik, ki naj jih izdelajo domači umet¬ niki. 12. V sanitetni svet so imenovani kot redni člani za Slovenijo prof. dr. Alfred Serko iz Ljubljane, dr. Mirko Černič iz Maribora, dr. Alojz Kraigher iz Ljubljane, dr. Alojz Homan iz Radovljice, za namest¬ nike prof. dr. Alojz Zalokar in dr. Pavel Avramovič iz Ljubljane. Tisočkronski avstrijski kolekovani bankovci se za¬ menjujejo do 15. marca za nove dinarske bankovce in prenehajo s tem dnem biti zakonito plačilno sredstvo. Na čast sedemdesetletnice rojstva predsednika če- hoslovaške republike Tomaža Masaryka se je vršila v Ljubljani slavnostna akademija. 14. Ljubljano je posetil na svojem potovanju po državi kardinal Ludovik Ernest Dubois, nadškof ronski. 15. Danes se zaključuje zimski semester na ljub¬ ljanski univerzi. Redna predavanja v letnem semestru prično 19. aprila. V zimskem semestru je bilo vpisa¬ nih 695 slušateljev. Z letnim semestrom se otvori tudi popolna pravna fakulteta. 18. Dr. Gustav Gregorin, dolgoletni prvoboritelj primorskih Slovencev, odvetnik, državni in deželni poslanec v Trstu, se je vrnil iz Pariza in se naseli v Ljubljani. 21. Podružnica Jugoslovanske Matice se je ustano¬ vila na slovesen način v Ljubljani. Mesto se je odelo v zastave, na odprtem prostoru pred »Slonom« pa so se zbrale na zborovanje velike množice naroda. Zbo¬ rovanje je vodil župan dr. Ivan Tavčar. Po zboru sc je razvrstila mogočna povorka po mestu. V obeh gle¬ dališčih so bile prirejene ta dan slavnostne predstave. Ravnateljstvo mestnega gledališča v Celju je pre¬ vzel gledališki igralec in režiser Milan Skrbinšek, dolgoletni član ljublj. gledališča. Tudi 100-kronski avstrijski bankovci zgube po 10. aprilu veljavo. V Mariboru se je slovesno ustanovila Jugoslovan¬ ska Matica. 30. Aprovizacija. Prodaja se govedina po K 22'—, telečje meso po 20'— in 19'—, prašičevo meso po 30'— in 28'—, jajca komad po K 1'30. Umrlo je v Ljubljani v marcu 153 oseb. APRIL 1920 1. Draginja neznosno narašča. Obrtniki se primo¬ rani zvišati cene svojim obrtnim izdelkom, prav tako so povišali kavarnarji, brivci, tiskarnarji. Akademsko dijaštvo je priredilo v hotelu Tivoliju velik protestni shod, kjer so ostro kritizirali posto¬ panje vlade, ki trpi, da naša akademska mladina na Dunaju, v Pragi in Brnu strada in ne dobiva zadost¬ nih podpor iz domovine. 2. Pavel Golia, dosedanji dramaturg ljubljanske drame, je imenovan za ravnatelja drame. Dr. Avguštin Stegenšek, profesor na mariborskem semenišču, je umrl. Pokojnik je izdajal pred vojno list »Ljubitelj krščanske umetnosti« in sodeloval pri »Časopisu Mariborskega zgodovinskega društva«. Na¬ pisal je več razprav in knjig, ki se tičejo cerkvene zgodovine in umetnosti. Vrhovni komandant vojske in mornarice, Njega Visočanstvo regent Aleksander je izdal ukaz o končni demobilizaciji in svojo zahvalo vojski. Dr. Pavel Avramovie Milan Skrbinšek KRONIKA 247 Pavel Golla Dr. Avgušlln Stegenšek Ivan Roškar Dr. Milko Lubec 7. V Ljubljani se mude slovenski ministri dr. An¬ ton Korošec, Ivan Roškar in dr. Jankovič. Deželna vlada je sprejela novo naredbo o stano¬ vanjskih odpovedih. Po tej naredbi sme stanovanjska oblast odpovedati stanovanje v tujih hišah: 1. ose¬ bam, ki imajo dokazano več kakor en milijon kron premoženja, 2. uslužbencem zasebnih tu- in inozem¬ skih denarnih zavodov, zavarovalnih družb in večjih gospodarskih podjetij sploh, brez ozira na njihovo premoženje, 3. inozemskim zavarovalnim družbam, denarnim zavodom in podjetjem sploh. Naredba ima namen indirektno prisiliti premožne zasebnike in gospodarske in denarne zavode, da zgradijo v teko¬ čem letu stanovanjske hiše. Naredba je dvignila pre¬ cej prahu, pri brezstanovanjcih pa mnogo upa na zboljšanje bednih stanovanjskih razmer. Umrl je v Ljubljani posestnik, kovaški mojster in odbornik Mestne hranilnice Mihael Weiss. 8. Prvi francoski konzul v Ljubljani, Julij Hauhard je danes umrl. Pokojnik, po rodu Alzačan, je bil splošno znana osebnost v Ljubljani, živel je dolgo let v Kranju in se pečal z lesno trgovino. 10. Ker se poskuša vedno v večjem številu iztihotap- Ijati iz države srebrni avstrijski denar, je prepovedal finančni minister vsak izvoz srebrnega denarja. Josip Lente Ivan Člnlcole Bankovci avstrijske izdaje po 50'— in 20'— K se zamenjujejo za dinarske bankovce samo do 15. maja. Zaradi pomanjkanja drobiža ostanejo bankovci po 10'— in 2'— K še nadalje v veljavi. 12. Ministrstvo prosvete je v sporazumu z ministr¬ stvom financ z odlokom št. 13.767/20 slovensko gle¬ dališče podržavilo. Začasno upravo podržavljenega Narodnega gledališča je prevzel vladni svetnik dr. Milko Lubec. 14. Danes poteka petindvajseto leto, odkar je velik potres razrušil cele dele ljubljanskega mesta. Uspeh nove stanovanjske naredbe. Trboveljska pre- mogokopna družba je razpisala natečaj za načrte za zgradbo svoje palače, v kateri bo namestila družbine pisarne in stanovanja uradništva. 15. Univerzitetni profesor dr. Leonid Pitamic je danes z otvoritvenim predavanjem otvoril ljubljansko juridično fakulteto. V Ljubljani je umrl veletrgovec in hišni posestnik Josip Lenče. Pokojnik je bil dolgo let občinski svetnik ljubljanski, podpornik družbe sv. Cirila in Metoda in lastnik znane ljubljanske gostilnice »Pri belem volku«. 17. Danes je izbruhnila splošna stavka železničar¬ jev. Delavske organizacije železničarjev so vodile že delj časa akcijo za izboljšanje gmotnega položaja, ki je postal spričo splošnih razmer nevzdržen, žalibog niso našle delavske želje potrebnega razumevanja in delavstvo se je odločilo za generalni štrajk, ki je danes izbruhnil. Skoro ves promet stoji, v železniških delavnicah počiva vse delo. Povsod vlada red in mir, vendar pomenja ta štrajk ogromno izgubo za državo. 18. V Ljubljani se je vršilo danes veliko protestno zborovanje proti italijanskemu imperializmu, ki za¬ hteva zase tudi nam prisojeno Reko. Umrl je v Ljubljani gostilničar in ljubljanski meščan Ivan činkole, lastnik popularne gostilnice istega imena. 20. Deželna vlada je prepovedala točenje vseh alko¬ holnih pijač v zaprtih steklenicah. Ta korak je na¬ pravila vlada po vsestranskem preudarku in temeljiti presoji današnjih razmer. Položaj v državi zahteva temeljite in hitre remedure. Treznost vseh slojev je nujno potrebna, ker je vsakdo dolžan, da po svojih 248 KRONIKA lludevlf JakllC Ivan Goreč močeh pomaga pri ustroju zdravega družabnega reda. Neverjetna nezmernost je segla v globoke plasti na¬ roda. Ljudje tarnajo, da ne morejo živeti, na drugi strani pa razsipajo denar za alkohol. Nujno delo za¬ staja, medtem pa se tratijo moči po gostilnah in za¬ kotnih beznicah. Med pivci se potikajo izgubljene eksistence, pogosto državi nevarni elementi, ki huj¬ skajo proti vsaki oblasti in sejejo nezadovoljstvo med svet. Uvažujoč vse to, je posegla deželna vlada po omenjeni radikalni meri, da obnovi red in ustavi ogromne izgube narodnega premoženja. Seja občinskega sveta ljubljanskega. Občinski svet je sklenil: 1. podeliti bivšemu načelniku krojaške zadruge Franu Jeločniku meščanstvo, 2. sprejeti ustanovno pismo pokojne učiteljice Agneze Zupanove z naročilom, da se ustanovi posebno ustanovo iz njene zapuščine K 32.000’— za štiri kranjske slepce, kakor se glasi njeno volilo. 3. ponuditi vojnemu erarju v nakup Aleksandrovo (topničarsko) in belgijsko vojašnico za skupno ceno osem milijonov dinarjev, če bi vojni erar te ponudbe ne sprejel, naj se vojašnice prodajo na javni dražbi. Obč. svetnik Kocmur opozarja, da ponuja poverje¬ ništvo za soc. skrb za belgijsko vojašnico 16 mil. kron, da preuredi v njej ortopedično delavnico in invalidsko šolo. Zato jc načeloma proti sklenjeni prodaji. Tudi obč. svetnik dr. Adlešič je proti prodaji, dasi je občina v denarni stiski. Zviša naj se raje davek na vino in spravi v sklad dohodke in izdatke občine. 4. dovoliti za popravo gornjih vojašnic K 45.42077 kredita, odklonil pa nadaljnji v iste namene zahte¬ vani kredit po K 278.895’33, ker za to nima pokritja in vojni erar še doslej ni plačal najemnine za obe vojašnici od 1. novembra 1919. 5. zaprositi osrednjo vlado za državni prispevek vsaj enega milijona dinarjev za stroške poslov iz pre- nešenega delokroga. 6. pobiranje občinske naklade na vozne listke cestne železnice v višini 10% od cene listka v korist ubožnega zaklada mestne občine., 7. da se parceli št. 498/4 pot in 530/2 pot izločita iz seznama V. javne imovine MOL., kat. obč. Sv. Petra predmestje 1. del in preneseta v seznam I. javne imo¬ vine kat. obč. Kapucinsko predmestje ter tu prepi¬ šeta k parceli št. 158/4 državna cesta, 7. oddal prevažanje ujetnikov, reševalnih in infek¬ cijskih voz ter vseh voz prostovoljnega gasilnega dru¬ štva Josipu Turku za K 52.000’— za eno leto, 8. dovoliti za šolski vrt šišenske šole kredit 2500 K, 9. razdeliti mesto v deset dimnikarskih okrajev in odobriti glede na razmere dimnikarske tarife, 10. odobriti mestni klavnici kredit K 1122.49 in K 1180'84 za prekoračene stroške popravil klavnice, 11. dovoliti mestni plinarni najetje posojila K 140.000'— za nabavo in vzidavo novih retort. Obč. sv. Kocmur stavi predlog, da se razpiše na¬ grada K 50.000'— za nakup primerne slike za mestno posvetovalnico. — Isti zastopnik interpelira župana glede nameravane likvidacije mestne zastavljalnice, ki je z 10.000'— K aktivna. S prenehanjem tega urada pride precej revnejših ljudi v stiske in je mnenja, da je zastavljalnica socialna institucija, ki je za Ljubljano potrebna. — Dalje predlaga, da se za ljubljanski trg nastavi strokovnjak za kontrolo živil, da se onemogoči dovoz nezdravih in nevžitnih živil, živila so neizmerno draga, zlasti mleko, in so brez prave kontrole, tako da se izpostavlja prebival¬ stvo boleznim. Glede stanovanjske akcije predlaga isti svetnik, da naj prevzame občina iniciativo za zgradbo stanovanjskih hiš in stopi v stik z zavodi, ki so dolžni graditi stanovanjske hiše. Grade naj se predvsem večje hiše z malimi in srednjimi stano¬ vanji. V ta namen naj se najame večmilijonsko po¬ sojilo. Glavnica naj se amortizira v 70 do 90 letih. Predlog je bil odklonjen. Isti obč. svetnik predlaga, naj se mestnim uslužbencem povišajo mesečni do¬ hodki kakor državnim in do rešitve tega predloga izplača vsakemu mestnemu uslužbencu predujem do K 6000'—. Obč. svetnik Mihevc interpelira župana, da posreduje pri vladi, da se železničarska stavka čimprej konča, ker ni nikakršnega pravega razloga za odklanjanje železničarskih zahtev. Radi stavke preti industriji v Sloveniji, da bo morala ustaviti svoje obrate, mestnemu prebivalstvu pa pomanjkanje živil, ker je dovoz popolnoma ustavljen, župan po¬ udarja, da ne more storiti ničesar drugega, kakor da posreduje za zaključek stavke, ker bi sicer ostala Ljubljana brez živil. 24. železničarska stavka še vedno traja. Vsa poga¬ janja med vlado in stavkujočimi so bila doslej brez¬ uspešna, vendar je pričakovati, da pride nazadnje vendarle do sporazuma, zlasti ker so zahteve želez- ničarstva upravičene, železničarski stavki so se pri¬ ključili tudi rudarji, ki so ustavili vse delo v rud¬ niških podjetjih. Situacija je vseskozi zelo napeta in nevzdržna, zlasti ker se je bati izbruha splošne de¬ lavske stavke vsega delavstva. V rudarskih revirjih zavzema štrajk najostrejše oblike. V mestnih podjetjih se vrši vse delo nemoteno. V Ljubljani se je začelo zbirati delavstvo v Vodmatu in na Zaloški cesti, da bi vkorakalo v Ljubljano, kjer hoče prirediti na prostoru pred »Slonom« protestno zborovanje. V slepem obupu se boreče množice so prišle v spopad s policijo in orožništvom, naposled je nastopilo tudi vojaštvo. Po dogodkih je izšlo uradno KRONIKA 249 poročilo, ki pravi: »Pri Leonišču se je bilo ob 9. na¬ bralo okoli 3000 ljudi, ki so hoteli napraviti obhod po mestu. Ker se je bilo bati nemirov, je orožništvo dohod v mesto zaprlo. Iz množice sta padla dva strela na orožništvo tako, da sta bila dva orožnika ranjena. Nato je množica navalila na orožništvo in ga hotela razorožiti, zaradi česar je bilo prisiljeno orožništvo rabiti orožje in streljati. Bilo je dvajset žrtev, devet mrtvih in 11 ranjenih. Med mrtvimi je osem moških in en otrok.« Zaradi dalje trajajoče stavke so bili vpoklicani vsi stavkujoči železničarji v vojaško službovanje. Vse mesto stoji pod globokim vtisom dneva, ki je terjal toliko človeških žrtev. Mrtvi so: Franc Gore¬ njec, kovinar, 31 let, Josipina Hočevar, 51etna de¬ klica, Alojzij Sagadin, delavec, 36 let, Franc Sterle, višji premikač, Jakob Černe, delavec v kem. tvornici, 28 let, Mihael Kuhar, sprevodnik, 31 let, Pavel Re¬ bolj, delovodja, Franc Strniša, pivovarski delavec, Franc Kramar, zidar, 26 let, Peter Kavčnik, ključav¬ ničar, 41 let, Franc Pangerc, ključavničar, 32 let, Je¬ žek Maks, tapetnik, 25 let, Josip Godeša, delavec, 22 let. — Ranjeni so pa Zalaznik Ivan, Hribernik An¬ ton, Školč Martin, Arnšek Franc, Klopčar Ivan, Zor Josip, Kavčič Štefan, Vrhunec Peter, Židan Anton, Hacin Ferdinand, Stranščak Franc, Ladiha Edmund, Spreitzer Stanislav, Somrak Leopold, Šolar Leopold, Kastelic Ernest, Velepič Ivan, Valič Ivan, Tomažič Marcel, Ušaj Mirko, Detelja Ivana. Po mestu se raznašajo alarmantne vesti, ki pa so le plod domišljije. Komunistična agitacija črpa svoja sredstva iz težkega gospodarskega položaja, v kate¬ rem tiče danes vsi stanovi brez izjeme. Ljudstvo stoji pod vtisom slutnje, da mora nastopiti nova, social- nejša doba v človeški družbi. 28. Stavka železničarjev je končana. Na vseh pro¬ gah je vpostavljen zopet reden promet. Tudi vse dru¬ go delavstvo je nastopilo zopet delo, samo v rudarskih revirjih traja stavka naprej. 29. Seja občinskega sveta ljubljanskega. Župan se spominja izgredov, ki so se vršili 24. aprila v Ljub¬ ljani, kjer je izgubilo življenje več človeških žrtev. Izraža globoko obžalovanje padlim žrtvam ter po¬ udarja, da bo storila MOL vse za preostale padlih. Obč. svetniki poslušajo stoje županove besede. — Obč. svetnik dr. Pipenbacher jc odložil svoje mesto in ker je njegov namestnik Radivoj Korene tudi od¬ klonil mandat v obč. svetu, je župan vpoklical novega obč. svetnika Ljudevita Jakliča, miz. mojstra. — Obč. svet je sklenil: 1. prevzeti v svojo oskrbo nagrobni spomenik dr. Janeza Evangelista Kreka, 2. zvišati v korist splošnega mestnega zaklada vse takse in uvesti nove glasom naredbe dež. vlade in to s 1. majem 1920, 3. povišati draginjske doklade vsem upokojencem v izmeri, kakor država. Aprovizacija. Prodaja se mast po K 45'—, bel kruh po K 14’—, črn kruh po K 10'— za kg. Umrlo je v Ljubljani v aprilu 126 oseb. Maks Levec Albert Žargl MAJ 1920 1. Letošnji prvi maj je bil posvečen delu. V vseh tovarnah in obratih se je delo vršilo nemoteno. Lan¬ sko leto še so delavski bataljoni korakali po ljubljan¬ skih ulicah, letos pa se je delavstvo posvetilo delu, da zabriše žalostne dogodke na Zaloški cesti in olajša bedo preostalim žrtvam, ter so mnogi obrati sklenili žrtvovati dnevni zaslužek žrtvam. 2. Ivan Goreč, ustanovitelj trgovine koles in avto¬ mobilskih potrebščin, je nenadoma preminul. 5. Ko je snoči odpeljal osebni vlak proti Zalogu, je iskra iz lokomotive padla na vagon, ki je bil na¬ ložen s sodi, napolnjenimi z nafto. Nastal je velik požar, goreča nafta je eksplodirala in metala kose železnih sodov na vse strani. Požar je zahteval od gasilcev dve smrtni žrtvi: mrtva sta mestni cestni nadzornik Maks Levec in tapetnik Albert Žargi, ra¬ njeni pa so še štirje gasilci. Ljubljana doslej še ni imela take požarne katastrofe, ki bi zahtevala toliko žrtev. 9. General Maister je zopet prevzel poveljstvo za štajersko obmejno vojaštvo in poveljstvo nad mestom Mariborom. Regent Nj. Vis. Aleksander je odlikoval imenovanega z redom belega orla III. razreda za nje¬ gove velike zasluge pri osvobojenju Slovenije. Policijska ura je določena za mesto Ljubljano, Maribor, Celje in Ptuj za gostilne ob 23. in za ka¬ varne ob 24. uri, za vse druge kraje v Sloveniji pa je policijska ura za gostilne ob 21., za kavarne ob 22. uri. 12. Ameriška misija je poslala mestu Mariboru živila za 1400 otrok. 15. »Smetana«, odlično češko pevsko društvo, je priredilo prvič po našem osvobojenju v Ljubljani pevski koncert. 18. Seja občinskega sveta ljubljanskega. Mesto obo¬ lelega župana otvori sejo podžupan dr. Karel Triller. Spominja se žrtev požara na kolodvoru, zlasti gasil¬ cev Maksa Levca in Alberta žargi j a in poroča, da se je vršil pogreb na mestne stroške. — Ker zahtevajo okoliški kmetje, da se določi ceno mleku, ki se pro¬ daja sedaj liter po K 6’—, zviša na K 6'50, opozarja podžupan, da se je vršila posebna anketa strokov¬ njakov, ki odločno ugovarjajo zvišanju cen, zato je 250 KRONIKA Pevsko društvo »Smetana« iz Č9R v L|ubl|anl aprovizacijski odsek sklenil, da je najvišje dopustna cena mleku K 5’—. MOL na kako zvišanje ne more pristati, ker zvišanih cen mestno prebivalstvo ne bi moglo plačevati, otroci, bolniki in žene pa bi ostali brez najpotrebnejšega hraniva. Zato bo MOL tudi odločno protestirala proti vsakemu zvišanju cene mleku in zaprosila deželno vlado, da najostreje na¬ stopi proti zvišanju cen. Občinski svet je sprejel 1. računske zaključke mestnega zaklada, ubožnega zaklada, zaklada meščanske imovine, ustanovnega zaklada, računski sklep loterijskega posojila, sklep mestne pehotne vojašnice, mestnega vodovoda, mest¬ ne elektrarne in plinarne, pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice, mestne priprege, mestne klavnice, užitninskega zakupa za leto 1918/19, 2. sklenil z ozirom na intervencijo poverjeništva za socialno politiko, da se mestna zastavljalnica vzdr¬ žuje do 30. junija 1930, pod pogojem, da se deželna vlada zaveže pokriti morebitni primanjkljaj, 3. sklenil izplačati upravnemu odboru dnevnih za¬ vetišč K 10.000'— subvencije, 4. dovolil Prost, gasilnemu in reševalnemu društvu K 3600'— subvencije, 5. dovolil dosmrtno vdovnino vdovam smrtno po¬ nesrečenih gasilcev in podporo K 3000'— gasilnemu društvu za ostale ponesrečence, 6. za popravilo kopališča v Koleziji je dovolil K 23.000'—, pravtako 400% zvišanje vstopnine, na¬ jemnino pa je zvišal od K 1500'— na K 6000'— letno, 7. dovolil K 130.000'— za nabavo obleke mestnim slugom in tržnim nadzornikom, 8. dovolil K 3000'— za popravo tehtnic v mestni klavnici. Obč. svetnik Rasto Pustoslemšek interpelira pod¬ župana glede stanovanjskega urada, ki je odpovedal 500 strankam stanovanja z motivacijo, da so mili¬ jonarji. Tudi uslužbencem MOL in južne železnice so bila stanovanja odpovedana. Stanovanjska naredba je v nasprotju z zakonom, rok za zgradbo hiš je pre¬ kratek. Poleg tega je odpovedano strankam, ki so pristojne v Ljubljano. Prosi podžupana za posredo¬ vanje, da se odpovedna naredba stanovanjskega urada prekliče. Podžupan poudarja, da je v principu ta naredba dobra, samo izvaja se napačno, če se odpoveduje stanovanja uslužbencem posameznih za¬ vodov, poleg tega se pa postavi še rok odpovedi na 15. julij, je to čisto gotovo nespametno. Iz mesta me¬ čejo stranke, ki so semkaj pristojne, sami nam pa zasedajo licej in druga poslopja MOL z raznimi uradi proti volji MOL. — Obč. svet. Engelbert Franchetti vpraša podžupana, kaj misli MOL ukreniti glede pro- tipostavnega zapiranja gostiln s strani poverjeništva za soc. politiko, kar se je zgodilo 25 tukajšnjim obrt¬ nikovi. Prosi podžupana, da stori vse korake, da se ti obrati zopet odpro. — Podžupan pojasni, da je taka vloga že poslana deželni vladi. V času nemirov je bila deželna vlada pač primorana izdati ostre od¬ redbe, ni pa bilo na mestu, da se ta odredba še izvaja sedaj, ko je vse mirno. 19. Nova koalicijska vlada pod predsedstvom dr. Milenka Vesniča se je sestavila v Beogradu. Minister za promet je dr. Anton Korošec, minister za socialno politiko dr. Vekoslav Kukovec. 21. Generalni konzulat čehoslovaške republike se ustanovi v Ljubljani. Za generalnega konzula je ime¬ novan dr. Otokar Beneš. Janez Smrekar, opat in katehet II. mestne deške šole v Ljubljani, je umrl. Pokojni je bil velik mla- dinoljub in vzoren šolnik. 26. Svetozar Boroevič, avstroogrski maršal in po¬ veljnik soške fronte, je danes ravno ob Sletnici itali¬ janske vojne napovedi v Celovcu umrl. Bil je po rodu potomec stare srbske rodbine iz Hrvatske. Kot vojak je bil brez dvoma najboljši avstrijski general in od¬ ličen strateg, ki je tri in pol leta branil slovensko zem¬ ljo pred Italijani. 28. Minister Stojan Protič je posetil Ljubljano in odšel na Koroško. Vodja ameriške državne akcije za našo deco mr. Rutherford je posetil Ljubljano in si ogledal vse naše naprave za zaščito dece. 29. Ljubljanski nadškof in knez dr. Anton Bona¬ ventura Jeglič obhaja danes 701etnico rojstva. Mesto je na lep način proslavilo ta njegov jubilej in doka¬ zalo, kako priljubljen in spoštovan je sivolasi vla¬ dika med ljubljanskim prebivalstvom. 30. Danes ob 3!etnici majniške deklaracije se je odkril pri Sv. Križu nagrobni spomenik dr. Janezu Janez Smrekar 9vefozar Boroevič KRONIKA 251 Evangelistu Kreku, velikemu borcu za osvobojenje. Spomenik je izklesal akad. kipar Lojze Dolinar. Za upravna svetnika Južne železnice sta imeno¬ vana Dragotin Hribar, industrijalec in dvorni svetnik Fran šuklje. To sta prva Slovenca v tem odboru, od¬ kar obstoja Južna železnica. Aprovizacija. Prodaja se bela moka K 14'50, krušna K 9'—, koruzna K 6'50, pšenični zdrob K 15'—, bel kruh K 14'—, črn K 10'—, mast K 45'—, sladkor K 25'—, loj K 15'—, krompir K 170 za kg, mleko K 5'—, petrolej K 19'— za 1. Umrlo je v mesecu maju v Ljubljani 128 oseb. JUNIJ 1920 2. Za ravnatelja državne policije v Ljubljani je imenovan Alojzij Guštin, dosedanji vodja direkcije, cije. 8. Predsednik naše plebiscitne komisije na Koro¬ škem, rektor beograjske univerze dr. Jovan Cvijič je obiskal danes Ljubljano. Tu se mudi na obisku tudi angleški publicist dr. Seton Watson (Scotus Viator), znani prijatelj našega naroda in zagovornik Jugoslovanov. 9. Ljubljana sprejema danes na slovesen način koroško mladino, ki je prišla v Ljubljano, da si ogleda mesto. 15. Predsedstvo deželne vlade je razglasilo, da obišče Njega Visočanstvo prestolonaslednik Aleksan¬ der konec junija Slovenijo, zlasti Ljubljano in Mari¬ bor. Sestavil se je posebni pripravljalni odbor za sprejem regenta pod predsedstvom sekcijskega svet¬ nika dr. Leona Stareta. Leta 1908. po deželnem odboru ustanovljeno Slo¬ vensko trgovsko šolo je prevzela z budžetnim letom 1920/21 država in jo izpremenila v Državno dvoraz- redno trgovsko šolo. Ravnatelj zavoda je Josip Gogala. 18. Vse mesto se je začelo mrzlično pripravljati na sprejem regenta. 18. Seja ljubljanskega občinskega sveta, župan naznanja, da pride kmalu v Ljubljano naš prestolo¬ naslednik, regent Aleksander. Vest o prihodu spre- Dragolln Hribar Alo|zl| Guštin Nagrobni spomenik dr. Jan. Ev. Kreka pri Sv. Križu v L|ubl|anl jema občinski svet z velikim veseljem. Naglašati mora s tega mesta, da bomo sprejeli prestolonasled¬ nika z vsem navdušenjem, vendar nočemo prikrivati svojih razmer, da bi se iz naše Ljubljane napravila Potemkinova vas, ker ponos ljudstva tega ne do¬ pušča. Obč. svet je dovolil za sprejemne priprave K 100.000'—. — Nato zavrača župan razne vesti o velikih izgubah mestne aprovizacije. Ker žitni zavod ne bo več pomagal mestni aprovizaciji, je morala pač ona nakupiti potrebno množino žita, ki bo zado¬ stovala za prehrano prebivalstva do konec avgusta. Sedaj se kriči, da cene padajo, toda nikjer ni še tega padanja čutiti. Kdor bo posegel v 5-letno delo mestne aprovizacije in na njen zaključek, sploh ne bo govoril o izgubi. — Ob 501etnici ljubljanskega Prostovolj¬ nega gasilnega in reševalnega društva podeli MOL trem najstarejšim gasilcem, ki nad 40 let opravljajo brezplačno in požrtvovalno delo — ljubljansko me¬ ščanstvo in sicer: Josipu Lapajnarju, Francu Mediču in Ivanu Permetu. — Dalje je občinski svet izvolil: 1. obč. svetnika Ivana Petriča v mestni šolski svet, obč. sv. Simona Praprotnika v upravni odbor Mestne hranilnice, 2. sklenil obdavčiti v korist mestnega zaklada enovprežne kočije s K 500'—, dvovprežne s K 800'—, osebne avtomobile do 30 HP s K 2000'—, nad 30 HP s 3000'—, tovorne avtomobile do 3 ton s K 2000'—, nad 3 tone s K 3000'— mestne davščine na leto. Prosta so davka le tista vozila, ki služijo samo obrti ter javnim in obče koristnim namenom. Davščina se začne pobirati od 1. julija 1920 dalje, 3. sprejel naredbo, s katero se uvede kot novi občinski davek na hotelske postelje in sicer v iznosu 25 % dnevne cene prenočišča. Naredba se uveljavi s 1. julijem 1920. 4. ker je še vedno veliko pomanjkanje drobiža, je bilo sklenjeno, da se veljavnost mestnega drobiža podaljša za eno leto, 5. Gasilnemu in reševalnemu društvu v Ljubljani je dovolil ob 50Ietnici podporo K 20.000'—, 6. Deželnemu podpornemu društvu za bolne na pljučih dovolil izplačilo enkratne podpore K 2500'—. 252 KRON K A Josip Gogala Ivan Bonač General Doklt 7. mestnim babicam dovolil zvišanje letne nagrade na K 500'—, 8. sklenil prodati pod posebnimi pogoji, ki so raz¬ vidni iz pogodb, Franu Vokaču na Vodnikovem trgu 830 m 2 po K 600'— za m 2 , Rudolfu Kokalju parcelo št. 136/17 na nekdanjem vojaškem preskrbovališču po K 600"— za m 2 , 9. dovolil zvišanje cene električnemu toku za elek¬ trično cestno železnico na K 2’— za kilovatno uro, obenem pa se dovoli cestni železnici zvišati vozno tarifo na K 1*20 za vozni listek, vse s 1. jul., 24. Ena najstarejših ljubljanskih tiskarn, Blasni- kova tiskarna je prešla iz rok dosedanjih lastnikov v last socialnodemokratične stranke za ceno 1 milijon 400.000 kron. V novo družbo so vstopili poleg sedanjih lastnikov (dediči Poklukarjevi) še Anton Kristan, dr. Milan Korun in Albin Prepeluh. Deželni muzej v Ljubljani je prevzela vladna ko¬ misija v upravo in državno last. 26. Ljubljana je odeta v cvetje in trobojnice. Ulice so prenapolnjene z ljudstvom, ki prihaja z vse dežele. Pred glavnim kolodvorom se zbira narod v pričako¬ vanju svojega vladarja. Ob 5.20 popoldne so topovi Ivan Perme — Franc Medic — Josip Lapalnar na Gradu naznanili, da prihaja dvorni vlak. Vojaška godba je zaigrala narodno himno. Peron je napolnjen z dostojanstveniki. Izstopivšega regenta narod navdu¬ šeno pozdravlja. Nato je pozdravil regenta predsed¬ nik deželne vlade dr. Janko Brejc in divizijski gene¬ ral Smiljanič, nakar je regent obšel častno četo. Pred kolodvorom je pozdravil regenta ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar in mu ponudil kruha in soli. Regent se je s štirivprežnim vozom nato odpeljal skozi gost špalir v mesto, kjer je z balkona palače deželne vlade gledal veliki sprevod. Regent Aleksander je podelil knezoškofu dr. An¬ tonu Bonaventuri Jegliču in deželnemu predsedniku dr. Janku Brejcu red Sv. Save I. razreda. 27. Danes je obiskal regent cerkvene predstavnike in si ogledal mesto. Popoldne pa se je vršila na .veli¬ kem Koslerjevem vrtu velika narodna slavnost. Na¬ vzoči regent je bil povsod iskreno pozdravljan. 28. Regent je obiskal Gorenjsko in se odpeljal nato na Štajersko. Povsod ob cestah ga je pozdrav¬ ljalo ljudstvo nad vse navdušeno. Tudi vožnja po Štajerski je bila nad vse veličastna. Sprejem regenta v Mariboru je bil zlasti slovesen. Ljudstvo se je Župan dr. Ivan Tavčar pozdravila regenta Aleksandra na l|ubl|. kolodvoru KRON K A 253 Knezogkot dr. Ani. Bonaventura pozdravila regenta Aleksandra zbralo pred starodavno mestno hišo in pričakalo regenta. V spomin na obisk regenta v Ljubljani se bodo žigosala vsa pisma, dopisnice in razglednice na da¬ našnji dan z rdečim žigom. 30. Umrlo je v Ljubljani v mesecu juniju 109 oseb. JULIJ 1920 1. Nj. Vis. prestolonaslednik in regent Aleksander je poklonil za siromašne slušatelje ljubljanske uni¬ verze K 40.000'—, katere je izročil danes rektorju dr. Plemlju major Radko Raketič. 6. Umrl je danes Ivan Bonač, trgovec in industri- jalec. Pokojnik je bil dolga leta občinski svetnik ljubljanski. 7. Njegovo Visočanstvo prestolonaslednik Aleksan¬ der je ob priliki pregleda ljubljanskih vojnih čet odredil, da se dosedanji Kr. 40. pešpolk (prejšnji slovenski planinski pešpolk) imenuje odslej Triglav¬ ski polk. Regent Aleksander v obiskih pri pravoslavni In protestantski duhovSCIni v l jubljeni 12. Danes praznuje Slovenija rojstni dan Njega Veličanstva Kralja Petra I. Ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo je dovo¬ lilo, da se ustanovi v Ljubljani Trgovska akademija s prihodnjim šolskim letom. Za komandanta Dravske divizijske oblasti je ime¬ novan divizijski general Dokič. 14. Ljubljanska Glasbena Matica je odšla na kon¬ certno turnejo po slovenski Koroški. 15. Danes so bile v Ljubljani burne protiitalijanske demonstracije, izzvane po grozodejstvih nahujskane tržaške ulice proti našemu življu v Trstu. Tam so Italijani zažgali Narodni dom, ki je popolnoma zgo¬ rel, dalje so demolirali naše denarne zavode in na¬ padli jugoslovanski konzulat. Demonstracije so se končale brez vsakih večjih zapletljajev. Italijanski konzularni delegat v Ljubljani je do nadaljnjega ukinil svoje delovanje v Ljubljani. 15. Seja ljubljanskega občinskega sveta. Župan na¬ znanja barbarske napade Italijanov v Trstu na imetje Slovencev. Taka barbarstva morajo priti dc primer¬ nega plačila. Vsi naši občutki ob teh dogodkih so na Regent Aleksander na Aleksandrovi cesti v L|ubl|anl Slavnostni sprevod ob prihodu regenta Aleksandra v L|ubl|anl 254 KRONIKA Regent Aleksander odhaja z univerze strani naših bratov v zasedenem ozemlju. Poziva obč. svetnike, da kolikor mogoče pomirjevalno vplivajo na ljudstvo. Nato predlaga, naj se seja občinskega sveta v znak protesta proti dogodkom v Trstu pre¬ loži na soboto, kar je bilo sprejeto. 17. Seja občinskega sveta ljubljanskega, župan se spominja umrlega obč. svetnika Ivana Bonača, ki je dolgoletno sodeloval v obč. svetu. — Nadalje se spo¬ minja župan tržaških dogodkov in izreka svoje ogor¬ čenje nad dogodki, ki so se odigravali nad našim narodom po vsem slovanskem Primorju. Za Gorico vabijo letaki na protislovenske izgrede. Na vsak način bo morala antanta poseči vmes ter nastopiti proti barbarskim Italijanom, katerih kultura se jasno zrcali v sedanjih dogodkih. Trpečim bratom v Pri¬ morju izrekamo svoje najprisrčnejše simpatije, za¬ gotavljajoč jim svojo udanost. Tudi za te krivce pride dan plačila. Pričakujemo, da bosta Anglija in Francija storili svojo dolžnost do našega naroda. Obč. svet je z viharnim odobravanjem sprejel poro¬ čilo župana. — Dalje je obč. svet sklenil: 1. manjšo spremembo pravil Mestne hranilnice, 2. sprejel poročila o proračunih za leto 1920/21 in sicer od mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne, mestnega pogrebnega zavoda, zastavljalnice, mestnih voženj, mestne klavnice, ubožnega zaklada, ustanov¬ nega zaklada, račun mestne pehotne vojašnice, dalje amortizacijskega zaklada loterijskega posojila in mestnega zaklada. Mestni zaklad izkazuje 5 milijonov 820.938'— kron primanjkljaja, čemur je glavni vzrok povišanje draginjskih doklad in poprava cest. Pri specialni debati predlaga obč. svet. dr. Adlešič, naj MOL proda vse stanovanjske zgradbe, katerih ne potrebuje sama, zlasti pa hotel »Tivoli« na javni dražbi, kar se sprejme. — Obč. svet pooblasti župana, da naroči pri akad. kiparju Bernekarju kip regenta Aleksandra, dalje da posreduje na pristojnem mestu, da se MOL odveže od pogodbe, po kateri mora pre¬ skrbovati razsvetljavo za državno obrtno šolo. Dalje se pooblasti župan, da najame viseče posojilo 4 mi¬ lijone kron. — Za kritje primanjkljaja se sklene: naprositi osrednjo vlado za prispevek po najmanj Din 500.000'— za stroške prenešenega delokroga, uvesti 50% občinske doklade tudi na osebno dohod¬ nino s 1. jan. 1920 in od čistega davku podvrženega dohodka od 8000'— K naprej, pobirati od 1. okt. dalje na vse v Ljubljano vpeljane ali tukaj produ¬ cirane alkoholne pijače poleg dosedanjih doklad in naklad še izredno občinsko užitninsko naklado in sicer od odprtega vina K 1'—, od buteljk K 3'—, od piva —'50 K, od ruma in žganja K 5'—, od žganja, ruma in likerja v zaprtih steklenicah K 10'— od litra. — V kolikor bi primanjkljaj s temi novimi dohodki ne bil pokrit, naj se v ta namen porabi tudi Maribor pričakuje regenta Aleksandra Orlovske slavnosti v Mariboru: Prihod Orlov KRON K A 255 izkupiček za obe mestni vojašnici. — Obč. svet je sprejel tudi računski sklep Kreditnega društva Mest¬ ne hranilnice in ji dovolil zvišati denarno zalogo pri Kreditnem društvu od 3 na 6 mil. kron. — Ustreglo se je prošnji Strojnih tovarn in livarn za spremenitev regulacijskega načrta in opustitev dveh projektiranih cest. Obč. svet je odobril bratom Toennies razdelitev parcel, Kemični tovarni dd. v Ljubljani spremembo stavbne črte, Antonu Deghenghiju za spremembo parcelacijskega načrta Kolizejskega poslopja, odobril novi odbor Gasilnega in reševalnega društva in izre¬ kel ob tej priliki prejšnjemu načelniku tega društva, obč. svetniku Josipu Turku zahvalo mestne občine za utrudljivo delo. — Obč. svetnik Maks Lilleg inter- pelira župana, naj se tudi mestnim uslužbencem do¬ voli 25% povišek službenih prejemkov, kakor je to dovolila država svojim uslužbencem, župan pojasni, da je v tej zadevi že izdal odlok za izplačilo teh do¬ klad. Isti občinski svetnik predlaga, da se izvoli odsek za izgotovitev službene pragmatike, kar obč. svet sprejme in izvoli v ta odsek Antona Likozarja, Frana Planinška, Rasta Pustoslemška, Maksa Lillega in Ivana Mlinarja. — Obč. sv. dr. Adlešič je inter- peliral župana radi. stanovanjske krize in poudarjal, da MOL spričo svojega proračuna ne more v tem po¬ gledu ničesar storiti. Brez sredstev se stanovanjska mizerija ne more odstraniti. Naredba bi morala pri¬ tegniti vse interesirane kroge, ne samo milijonarje. Najti se mora ključ, po katerem se bo delalo. Plače uradnikov in drugih so se povsod zvišale, najemnina pa je ostala taka ko preje, razen pri podnajemnikih, katere se naravnost odira. Uvede naj se mestna sta¬ novanjska doklada za tista stanovanja, ki se v ceni niso zvišala in pa revizijo pri podnajemnikih. Iz te stanovanjske doklade naj se ustvari fond za zgradbo hiš. Cene zemljišč so poskočile, MOL bi morala na¬ kupovati zemljišča in jih po zmerni ceni oddajati onim, ki bodo zidali. Poseže naj se po nasilnih sred¬ stvih, t. j. po razlastitvi parcel, župan odgovarja inter- pelantu, da se sicer ž njim strinja, toda sedaj je po¬ polnoma izključeno, da bi se zidalo, ker ni dobiti niti cementa niti opeke. Hiša, ki so jo računali pred par meseci na K 900.000'—, bi stala sedaj že 3 milijone kron. — Za mestnega živinozdravnika je imenovan Slavko Plemelj. 24. Danes je prevzel upravnik Milan Grol, zastop¬ nik ministrstva prosvete operno in dramsko gleda¬ lišče od slovenskega gledališkega konsorcija v držav¬ no last. Te dni slavi ljubljansko Gasilno in reševalno dru¬ štvo 501etnico svojega obstoja. Ljubljana je v zasta¬ vah in podaja dokaz, da ve ceniti zasluge in dobrote, ki jih je deležna s strani tega obče koristnega društva. 29. V Mariboru se prične danes I. slovenski orlovski tabor, ki bo trajal do 3. avgusta. Aprovizacija. Prodaja se goveje meso po K 26'— in 24’—, svinjina po K 28'— in 26’—, bel kruh po K 12’—, črn po K 8'— kg. Umrlo je v Ljubljani v mesecu juliju 131 oseb. ♦ * MARIBORSKA KRONIKA OD 1.1. DO 1. VI. 1934 PIŠE FRANJO BAŠ Ob vstopu v leto 1934. označuje Maribor najbolje statistika: Porabil je 1933 13,520.000 KW elektrike ter prekosil v tem vsa jugoslovanska mesta, obenem pa dvignil porabo elektrike za 20 %. Tozadevni polo¬ žaj Maribora v državi kaže ugotovitev, da porabi posamezni Jugoslovan letno povprečno 56 KW elek¬ trike, posamezni Mariborčan pa 300 KW; vode je porabilo mesto Maribor 1933 1,385.593 m 3 ; 1. I. so imeli Mariborčani 1174 radioaparatov, 189 osebnih in 67 tovornih avtomobilov, 47 motornih koles, 2660 koles irj 75 kočij. 1933 je obiskalo Maribor 14.421 tujcev, v osebnem carinskem prometu pa je bilo od 1. IV. 1933 do 31. III. 1934 ocarinjenih 250.475 oseb; od teh jih je pripotovalo 124.901, odpotovalo pa 125.574. Merilo za notranji promet Maribora je mestni avtobusni promet, ki je izvršil 1933 463.000 km voženj in na njih prevozil 830.000 oseb. Brezposelnost 256 KRONIKA Sfrossmayer|eta ulica Sl. S in 7 pred zvezo Smetanove z Orožnovo ulico 1934 v Mariboru kaže ugotovitev Pomožne akcije, da ima Maribor 1237 pomoči potrebnih; upoštevajoč pri tem tudi njihove rodbinske člane imamo 12 % Maribor¬ čanov, ki so bili potrebni javnega skrbstva od Po¬ možne akcije, ki je v zimi 1934 mogla računati z zneskom Din 750.000 (od tega je dala industrija Din 350.000, zbirka po hišah pa Din 250.000). (S tem denarjem so se podvzela javna dela ter otvorila ogrejevalnica v Ljudski kuhinji v bivšem Dečjem domu, ki se je preuredil v oskrbnišnico. Hujše kakor Maribor pa je brezposelnost težila okoliške kraje Košake, Pobrežje, Studence, Hoče ter Sv. Lovrenca in Ribnico na Pohorju. Gospodarsko življenje Maribora označuje razšir¬ janje industrij (J. Hutter & drug, Zelenka & Co., Mariborska tekstilna tvornica, A. Ehrlich), otvoritev novih (Jugotekstil, Jugosvila in M. Rosnerjeva to¬ varna volnenega blaga), končana reorganizacija (15. V.) mestnih podjetij, mezdna gibanja delavstva (Doctor & drug. Mariborska tekstilna tvornica), pro¬ test čevljarjev proti otvoritvi prodajalne zagrebške tovarne čevljev »Astre« s shodom in zaprtjem čev¬ ljarn in usnjarn na dan 24. I., otvoritev prvega koncesioniranega licitacijskega zavoda v Mariboru (A. Lovrenčič), gradnja Delavskega azila, poudarjena akcija Slov. obrtnega društva za ustanovitev Vaje¬ niškega doma, razmah tujskoprometne organizacije z otvoritvijo ekspozitur v St. liju v Slov. goricah in Gornji Radgoni po mariborski Tujskoprometni zvezi, razdelitev enotnega davčnega urada od 15. II. v davčni urad za mesto Maribor in za mariborsko okolico, pospešitev del na pohorski cesti in na cesti od Sv. Petra proti Sv. Lenartu v Slov. goricah, otvoritev novih telefonskih zvez Maribora z inozemstvom (Gross Soding, Voitsberg, Bad Ischl, Peggau, Mattighofen, Schonberg am Kamm, Oberschitzen, Ribnica ob Vrb¬ skem jezeru, Zeltweg, Berndorf, Gmunden, Tulner- bach in Pressbaum), ponovna otvoritev francoske konzularne agenture ter nje poveritev odvetniku V. Rapotcu, vinarski kongres dne 27. V. in prepoved prodajati sladoled po ulicah. Splošni gospodarski položaj Maribora pa najbolje označuje proračun mestne občine, ki izkazuje Din 23,695.232 dohodkov in enako izdatkov. Trgovski gremij je na občnem zboru (7. IV.) izvolil novi odbor (predsednik P'. Pin- ter), ki je začel z reorganizacijo gremija v Udruženje trgovcev. Kulturni Maribor kažejo misijonska razstava fran¬ čiškanskih Marijinih misijonark 6.—14. I. v dvorani Zadružne gospodarske banke, ki je podala zlasti uspelo sliko vzhodno- in južnoazijske keramike ter pletenin, retrospektivna razstava slik, zlasti grafike Mihe Maleša 18. III.—5. IV. v Kazinski dvorani, trajno napredovanje študijske knjižnice, ki je med drugim pridobila Ottuv Slovnik naučny, Bedier J. et Hazard, Histoire de la litterature francjaise in Milkau P'., Handbuch der Bibliotheks\vissenschaft, večeri Zgodovinskega društva, redna vodstva po maribor¬ skem muzeju, ustanovitev vzgojne posvetovalnice po društvu šola in dom, delovanje Protituberkulozne lige, katere zbirka za tuberkulozno bolnišnico v Ma¬ riboru je prekoračila po Novem letu 1934 vsoto Din 100.000, akcija za poklicno posvetovalnico, katero je pokrenila Ljudska univerza, ki je vzdrževala redna poljudnoznanstvena predavanja, prireditev IV. peda¬ goškega tedna 30. IV.—5. V. v kazinski dvorani po Pedagoški centrali, proslava svetnikom proglašenega dona Bosca 22. IV. v stolnici in v unionski dvorani, O. Devov večer Glasbene matice 22. I., odkritje spo¬ minske plošče na rojstni hiši v št. Jurju pri Celju bratoma Benjaminu in Gustavu Ipavcu po Ipavčevi pevski župi, 201etnica razvitja prapora mariborskega Sokola v Rušah, ustanovitev godbe na pihala za de¬ lavstvo tovarne J. Huter & drug, osnovanje Sloven¬ skega bralnega krožka za širjenje domačega čtiva, pobuda za ustanovitev vinarskega muzeja v Mari¬ boru, katero je dal A. Žmavc 19. V. v »Večerniku« in izum plinovega aparata, katerega je napravil M. šolar, tehnik v mariborski plinarni. V maju se je preselil v Ljubljano tednik »Razgled« in prenehal izhajati, konec marca pa je izšel M. šnuderlov roman »Izgubljena zemlja«, ki prikazuje mariborske in po- Grajskl Irg Sl. 1 do 1934 KRONIKA 257 dravske prilike v prevratni dobi 1918—20. Izpre- membe v vodstvu organizacij so se izvršile pri na¬ rodnih železničarjih, ki so izvolili na občnem zboru 29. IV. novi odbor s predsednikom A. Lukačičem in pri Zvezi kulturnih društev, ki pričenja z 29. IV. iz¬ voljenim novim odborom (predsednik J. Pirc) z reorganizacijo na načelu delitve dela. V političnem življenju so imele krajevne organi¬ zacije JNS redne letne občne zbore in 11. III. je pri¬ redil »Boj« zborovanje v unionski dvorani. Na sredi med M. šolarjevim izumom in športnim življenjem stoji zgraditev prvega mariborskega in jugoslovanskega jadralnega letala Vrana. Zgradili so ga mladi jadralni letalci mariborskega Aerokluba po načrtih ing. B. Cijana v mizarskem podjetju A. Lešnik v Studencih in ga krstili na Teznem 13. V. Prvo do¬ mače jugoslovansko letalo tehta 72 kg, nosilnost znaša 145 kg, možna hitrost do 45 km na uro, zmore višino do 2000 m, razpetina kril meri 8'8 m, dolžina 5'85 m, površina pa znaša 13'2 m 2 . Za start z gumi¬ jevo vrvjo potrebuje 6 HP. Športno življenje so gojili vsi dosedanji športni klubi. Na zunaj se kaže v eksponiranem položaju S. K. Rapida ter po podvigu zimskega športa, zlasti smučarstva. Med športnimi novostmi beležimo prvi hockey nastop na Treh ribnikih, kjer je 14. II. orga¬ nizirala mariborska Zimskošportna podzveza tekmo med S. K. Ilirijo iz Ljubljane ter S. K. Kastner & Ghler iz Gradca. 4. II. sta priredila Mariborski akademski sabljaški klub in Mariborski motoklub na progi Ko¬ roška cesta — Kamnica — Koroščeva ulica prvi moto- joring v Mariboru. 13. V. je dovolila Zimskošportna zveza v Ljubljani ustanovitev Koroške zimskošportne podzveze, s čimer se je delovno območje Mariborske zimskošportne zveze zmanjšalo za ozemlje Mežiške in Mislinjske doline. Maribor je zapustil eden od pi- jonirjev zimskega športa Bruno Parma, ki se je uve¬ ljavil pri organizaciji zimskošportnega odseka SPD, Mariborskega smučarskega kluba in Mariborske zim¬ skošportne podzveze. V ostalih športnih panogah je kolesarski -in motociklistični klub Perun ustanovil 20. V. kolesarsko sekcijo pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Mestna slika Maribora je podana po novih drevo- rednih nasadih, po kanalizaciji, sistemiziranju cest ter po novih zgradbah, ki deloma izpreminjajo sliko starega zazidanega Maribora, deloma pa izpreminjajo dosednje vrtove, polja in travnike v zazidane ulice. Mesto je zasadilo s kanadskimi jagnedi (populus pyramidalis) Kosarjevo ulico, Vrbanovo in zahodno stran Čopove z javorji (acer campestris), Koroščevo na južni strani z okroglimi javorji (acer platanoides globosa), Marijino in Kettejevo in trikot pred gostilno Potočnik z okroglimi akacijami (robinia inermis), Wildenrainerjevo z okroglim brestom (ulmus mon- tana globosa), Jadransko in Beograjsko z jeseni (fra- scinus candida v Jadranski, frascinus excelsior v Beo¬ grajski), Betnavsko cesto pa z velikolistnimi lipami (tilia grandifolia). Kostanji so bili posekani na se¬ verni Aleksandrovi cesti med Prešernovo in Cankar¬ jevo, na Tattenbachovi ulici med Sodno in Vošnja¬ kovo, na južni Razlagovi med Prešernovo in Cankar- Prehod za peSce lz Smetanove ulice v Slrossmayer|evo In Orožnovo ulico 1933 ter do pomladi 1934 jevo, na vzhodni Ciril-Metodovi od Aškerčeve ulice do Tomšičevega drevoreda ter na Koroščevi ulici od Trubarjeve do Vrazove. Javor (acer platanoides) je posekane kostanje nadomestil na Razlagovi, jesen (frascinus excelsior) pa na Koroščevi ulici. Kanalizirane so bile Kosarjeva ulica, Linhartova, Metelkova od Radvanjske do Pregljeve, Koseskega, Magdalenska in Betnavska cesta med Delavsko in Metelkovo, Marmontova ter Kettejeva med Marmon- tovo in Betnavsko. Finančno sta krila kanalizacijska dela kanalizacijski fond (cevi) in Pomožna akcija (mezde). S sredstvi Pomožne akcije je bilo tudi re¬ gulirano cestišče Delavske ulice med Magdalensko ulico in Betnavsko cesto. Maja meseca je mariborski občinski svet sistemi¬ ziral mestne ulice in ceste v 3 razrede; pri prvem znaša vozišče 10 m, hodnik za pešce pa 4 m, pri dru¬ gem 7'5 m in 3 m, pri tretjem pa 6 m in 2 m. Nove zgradbe so izpremenile predvsem sliko starega Maribora, medtem ko nove zgradbe v smeri proti Kamnici in proti Pohorju samo nadaljujejo današnjo predmestno sliko mesta. V Mariboru polpretekle dobe je začel na vogalu Prešernove in Maistrove ulice z gradnjo stanovanjske hiše industrijalec H. Wogerer, na vogalu Vrazove in Miloša Obiliča stavbna podjet¬ nika ing. arh. J. Jelenc in ing. J. Šlajmer, na vogalu Tattenbachove in Kopališke zobozdravnik dr. B. Kri¬ stan, s katerega stavbo v zvezi je tudi regulacija vo¬ gala samega, na prostoru severnega trakta starega Scherbaumovega mlina pa odvetnik dr. O. Blanke. Pri glavnem kolodvoru je bila na mestu nekdanje lampisterije dogotovljena nova carinska pošta, na Glavnem trgu M. Osetova trgovska hiša in na mesto 1933 po povodnji porušenega mosta je bil zgrajen na Mariborski otok nov železni most. Izpremembo v zunanji sliki bo doživel stari Ma¬ ribor z dvema začetima gradnjama. Lastnik Grajskega kina J. Guštin je podrl, da pozida na istem mestu novo palačo za kino, hišo na Grajskem trgu št. 1, ki je predstavljala na zunaj povprečno meščansko hišo iz začetka XIX. stoletja, po tločrtu pa hišo, ki se je od 258 KRONIKA Nikola) Žagar Alo|z Benkovič obrtnih in stanovanjskih prostorov ob Vetrinjski ulici razvijala z gospodarskimi poslopji in pritiklinami, kakor nekdanjimi kletmi, drvarnicami, hlevi, shram¬ bami za poljske pridelke itd. za dvoriščem proti Go¬ sposki in Volkmerjevi ulici. Drugo zunanjo izpre- membo je doživel stari Maribor z zvezo Orožnove s Smetanovo preko Strossmajerjeve ulice, že 1933 je Maribor razširil Smetanovo ulico proti vzhodu ter jo odprl osebnemu prometu z Orožnovo. Tovorni promet med Smetanovo in Orožnovo pa je zapirala hiša Strossmajerjeva št. 7, ki je bila kot Schmidererjeva ustanova namenjena osirotelim služkinjam. Mestna občina je te preselila v mestno oskrbnišnico ter za¬ čela 29. IV. podirati pritlično hišo, kakršnih je v prvi polovici XIX. stoletja nastala dolga vrsta ob Stross¬ majerjeva ulici; s tem je začela pripravljati za tovorni promet zvezo Orožnove in Smetanove ulice, ki je za¬ četek in zahodni sektor druge mariborske prometne podolžnice. 15. III. je sklenil občinski svet izpremeniti ulična imena samo po rodbinskih imenih, tako da se bo v naprej imenovala n. pr. Jože Vošnjakova ulica samo Vošnjakova ulica itd.; nadalje uvedbo uličnih napisov z življenjsko označitvijo imenika posamezne ulice. 25. V. pa je bila dosedanja ulica Ob železnici pre¬ imenovana po umrlem, Ob železnici stanujočem pi¬ satelju J. Kostanjevcu in istočasno je dobila nova ulica na zahodu Koroške ceste ime Bezenškova ulica. V zasedbi vodilnih javnih mest je bil 5. II. insta¬ liran za stolnega prošta lavantinskega dr. Maks Vra- ber, 28. II. je predal posle upokojeni prvi državni to¬ žilec dr. Ivan Jančič in 28. IV. je bil umeščen za stol¬ nega dekana lavantinskega dr. Franc Cukala. Za vedno pa so zapustili Maribor sledeči vidnejši predstavitelji mariborskega življenja: Nikolaj žagar (t 27. I. v Mariboru), Alojzij Benkovič (t 7. II. v Kamniku), Martin Petelinšek, katehet na deški me¬ ščanski šoli (t 2. II. v Mariboru), S. M. Anastazija Kopitar, ravnateljica učiteljišča šolskih sester (t 10. II. v Mariboru), gledališki igralec Fran Tovornik (27. II. v Mariboru), dr. Fran Jankovič (2. III. v Mari¬ boru), in Josip Kostanjevec (t 20. V. v Mariboru). žagar Nikolaj je po končanem študiju klasičnega jezikoslovja služil 12 let v Rusiji, 1891—1904 v Dal¬ Dr. Fran Jankovič Josip Koslanlevec maciji in do upokojitve 1921 v Mariboru. Kot upoko¬ jenec je z diogensko skromnostjo in pravo rodoljub- nostjo prihranil Din 80.000'— za štipendije belo¬ kranjskim dijakom (v prvi vrsti iz rodnega Damlja in Dolnjega Suhorja), Din 41.186T8 pa je zapustil Družbi sv. Cirila in Metoda in svojo knjižnico mari¬ borski klasični gimnaziji. Benkovič Alojzij je bil eden osrednjih maribor¬ skih družabnikov, botanik, ki je sestavil Imenik zdra¬ vilnih rastlin in Latinsko-slovensko-nemški rastlinski slovar slovenskih dežel, edini Mariborčan, ki se je vztrajno bavil z astronomijo, in prevajalec, ki je po¬ slovenil 23 dram, ter 116 romanov, novel, črtic in pesniških zbirk slovanskih in nemških pisateljev. J ankovič Fran, dr. med. je bil eden najpomemb¬ nejših slovenještajerskih politikov. Na gimnaziji se je udejstvoval kot organizator celjskega slovenskega dijaštva, v javnem življenju pa kot narodnoobrambni borec v Vitanju in Konjicah, politični in gospodarski organizator kozjanskega okraja na programu Slov. kmečke zveze, deželni poslanec v Gradcu, državni po¬ slanec na Dunaju, namestnik deželnega glavarja šta¬ jerskega, član kontrolne komisije za avstrijske dr¬ žavne dolgove, varuh aretirancev 1914, sotrudnik majniške deklaracije, tajnik Jugoslovanskega kluba, podpredsednik Narodnega predstavništva, in bil 1919 v S. Protičevem kabinetu minister za vere. Strokovno je deloval pri zdravstveni štajerski zakonodaji, v Ma¬ riboru pa kot soustanovitelj in predsednik Zdravni¬ škega društva in soustanovitelj Protituberkuloznc lige. Kostanjevec Josip je pred veliko vojno uči- teljeval na Kranjskem, predvsem na vadnici v Ljub¬ ljani. Javno je živel kot pripovednik, ki je pod vplivi J. Kersnika in F. Govekarja pisal v Ljubljanski zvon, Kres, Slovan, Dom in svet, Slov. ilustrovani tednik, Zvonček, Popotnik, Učiteljski tovariš, Mentor, Slov. narod, Slovenca, za Mohorjevo družbo in Slov. matico, kjer je 1902—06 urejeval Zabavno knjižnico. Po pre¬ vratu se je naselil v Mariboru, pisal manjše stvari za Večernik in pripravljal spomine na naše pisatelje in kulturne delavce iz polpretekle dobe. 25. V. je sklenil občinski svet sodelovanje Maribora pri »Kroniki«. KRONIKA 259 SPLOŠNI PREGLED IVAN VRHOVNIK — OSEMDESETLETNIK Tiho, neslišno je praznoval dne 24. junija vpokojeni trnovski župnik, zlatomašnik in naš zgodovinar Ivan Vrhovnik osemdesetletnico svojega življenja in dela. Svojemu sotrudniku, ki je v neumornem in nepoplačanem delu odkril naši Ljubljani že toliko in tako lepih spo¬ minov in zgodovinskih vrednot, kliče tudi naša revija in z njo vsi njeni naročniki: Bog Vas živi še na mnoga leta! f JOSIP REBEK Mojster in organizator slovenskega obrtništva Josip Rebek je 11. julija v starosti 78 let za vedno zatisnil svoje trudne oči. 16 let star je prišel v Ljubljano iz Kamnenj pri Gorici. Ključavničarske obrti se je izučil pri mojstru Heinu, ali kakor so ga nazivali v Ljubljani, pri Prajzu. Po takratni šegi je šel mladi pomočnik v svet in potem k vojakom, kjer je služil v okupaciji Bosne. L. 1881. je postal delovodja pri mojstru Karlu Ahčinu in 1. 1888. je prevzel to obrt v svoje roke kot samostojni mojster. L. 1922. je po težki poškodbi, kjer so mu morali vzeti roko, predal svojo obrt svojemu sinu, sam pa odšel v zasluženi pokoj. Pokojnik ima velike zasluge za slovensko obrtništvo in ljubljansko mesto ga je imenovalo za nje¬ gove zasluge ljubljanskim meščanom. N. v m. p.! f ALBERT LEVIČNIK 10. junija je izdihnil bivši predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani, Albert Levičnik v visoki starosti 88 let. Pokojnik si je iztekel velike zasluge za pravice slovenskega jezika na sodišču, zlasti pa se je udejstvoval na polju mladinske vzgoje, kjer je skozi 17 let predse¬ doval Društvu za varstvo otrok in kot generalni varuh nadomestoval nad 500 bednim otrokom stariše. Služboval je med drugim tudi v pravosodnem ministrstvu na Dunaju in sodeloval na znamenitih Pražakovih jezikovnih na- redbah, ki so omogočile, da so bili nameščeni tudi slo¬ venski sodni uradniki. Premeščen v Ljubljano kot pod¬ predsednik postal je leta 1898. predsednik deželnega sodišča. Bistroumen, resen, srčno dober in pravičen pred- f Albert LeviCnlk sednik je bil v narodnem pogledu vedno brezkompro¬ misen. V Ljubljani je bil zaradi svoje markantnosti in šegavosti splošno poznan in spoštovan. Truplo so pre¬ peljali v njegov rojstni kraj, Železnike v Selški dolini, kjer je našel svoj poslednji mir. Pokojnik je bil ljubljan¬ ski meščan, častni občan Logatca in Železnikov, odliko¬ van z redom Belega orla V, in Sv. Save III. razr. N. v m. p.! FESTIVAL SLOVANSKE GLASBE IN SLOVANSKIH NARODNIH PLESOV V LJUBLJANI Tujsko-prometni svet mestne občine ljubljanske pri¬ redi v dneh od 1. do 10. septembra t. 1. skupaj z vele- sejmsko upravo iii z upravo narodnega gledališča v Ljub¬ ljani festival slovanske glasbe in slovanskih narodnih plesov. Program slovanske glasbe vsebuje razen lužiških Srbov vse Slovane. Uprizorile se bodo slovanske opere z narodnimi nošami, in sicer na prostem v letnem gleda¬ lišču v Tivoliju in v gledališču samem. Velike nacionalne prireditve bodo tudi slovanski na¬ rodni plesi, ki bodo predstavljali ne samo mogočno mani¬ festacijo vseslovanske vzajemnosti, temveč bodo tudi v tujsko-prometnem oziru zelo pomembna narodna sveča¬ nost, ker bodo privabili veliko število gostov iz inozem¬ stva v Jugoslavijo in iz naše države v Ljubljano. Ta na¬ rodna svečanost bo še tem bolj pomembna, ker bomo Ju¬ goslovani n. pr. svoja številna narodna kola letos prvič organizirano pokazali in bo zaradi lega ta slavnost folklo¬ ristično velepomembna. Orignalna jugoslovanska kola bodo tedaj posebna atrak¬ cija za jesenske mednarodne prireditve. Prijavljene so že številne plesne skupine in sestavljajo program s koli: Jugoslovani: 1. Belokranjsko kolo. 2. Raj pod lipo pri Ziljanih (Koroška Avstrija). 3. Istrsko kolo (Društvo »Istra«, Zagreb). 4. Kajkavsko kolo iz Lupoglava (Drmež). 5. Slavonsko kolo iz Andrijevcev. 6. Kolo z otoka Krka (Stari horvacki taneč iz Do- brinja). 7. Narodno kolo iz Korčule (Moreška in Kumpanija). 8. šumadijsko kolo iz Požarevca. 9. Slovaško kolo iz Novega Sada. 10. Bunjevačko kolo iz Subotice. 11. Banatsko kolo iz Pančeva. 12. Kolo iz skopske Črne gore. 13. črnogorsko kolo. 14. Baranjsko kolo iz Belega Manastira. 15. Hercegovačko kolo iz Trebinja. 16. Gjevgjelijsko kolo iz Gjevgjelije (Rusalija). Čehi: 17. Krojovy odbor narodo-hospodarske společnosti v Plznu. 18. II. Sokolska župa v Brnu (3 skupine po 8 oseb). 19. Slovaška skupina iz Bratislave. Poljaki: 20. Poljska skupina iz Zakopane. Bolgari: 21. Bolgarsko kolo iz Sofije. t J®slp Rebek 260 KRON K A Ker nimamo o slovanskih narodnih plesih nobene iz¬ črpne publikacije, izide za festival v propagandni namen brošura s potrebnim komentarjem o plesih, narodnih nošah in muziki. Nas Slovence bosta zlasti zanimala belo¬ kranjsko kolo in raj pod lipo pri Ziljanih. Pa tudi ostali plesi, kakor iz Južne Srbije, bodo vzbujali nedvomno naj¬ večjo pozornost. Kakor trdijo poznavalci, bo ena najbolj karakterističnih plesnih skupin kolo iz skopske Črne gore, katerega organizator je narodni poslanec ing. Veljko Veljkovič. Prinašamo več slik tega kola. Hvalevredno je, da bomo gledali tudi narodna kola z naše jadranske obale. N. pr. Moreško (Maur), ki jo je filmal prof. dr. Pospišil iz Brna in jo prikazal kot jugo¬ slovansko narodno igro po vseučiliščih v Angliji in Ame¬ riki. Moreška je zelo učinkovita, ker so vsi plesalci ko- stimirani in bijejo boj v raznih figurah, vsak z dvema jeklenima mečema, vmes pa svira godba. Zanimiva bo primerjava med našimi jugoslovanskimi koli in plesi ostalih bratskih slovanskih narodov, kakor Čehoslovakov, Poljakov in Bolgarov. Vsi ti nam priprav¬ ljajo vesela presenečenja, čehoslovaška skupina iz Plzna n. pr. s svojo selsko svatbo. Vsi številni plesi se bodo izvajali na velikem sokolskem telovadišču v Tivoliju, ki ga je ljubljanska mestna občina preuredila v ta namen, če bo pa slabo vreme, pa v Unionu in drugih večjih dvoranah. IZ UPRAVE Vse naše naročnike nujno opozarjamo, da bomo izdali konec leta lepe originalne platnice, po načrtu arh. Bežka za prvi letnik »Kronike«. Vezana »Kronika« bo v vsaki hiši in vsaki knjižnici lepo delo, zato svetujemo vsem naročnikom, da naroče originalne platnice, v katere puste povezati doma pri knjigovezu vse štiri zvezke s kazalom v enotno knjigo. Originalne platnice iz platna stanejo Din 30—, platnice iz pol usnja pa Din 40— s poštnimi stroški in se bodo razpošiljale konec leta. — Današnji številki smo priložili poštno položnico vsem naročnikom in prosimo, da nam nakažejo denar za platnice in even¬ tualno še neporavnano naročnino. Originalne platnice bomo poslali samo onim našim naročnikom, ki bodo nakazali denar za platnice naprej. NOVE KNJIGE Jos. Suchy: Bežne slike iz Indije. Pisatelj obravnava v 32 poglavjih na 161 straneh svoje zanimivo bivanje v Indiji. Knjiga je okrašena z lepimi ilustracijami in stane v lepi vezavi Din 45'—. Naroča se pri samozaložniku Jos. Suchy, Ljubljana, Gledališka ulica 3. LJUBLJANSKE ŽUPNIJE V SLIKI IN ŠTEVILKI Gradivo za ta članek v prejšnji številki »Kronike« je bilo treba zbrati pri posameznih uradih. Ali neka oseba s prvega verodostojnega mesta je dala v zadnjem trenotku napačen podatek, češ, da drži meja med stolno in šentja¬ kobsko župnijo po sredi Starega trga in Trubarjeve ulice. Zaradi tega je treba v spodnjem odstavku prvega stolpca na str. 90 besedilo popraviti takole: »Stolna župnija obsega drugi in tretji del bivše obzidane Ljubljane, tako zvani Novi trg in Veliki trg z bivšo Mahrovo hišo vred, od Starega trga pa le Olupovo hišo, torej do Kleparske steze, šentjakobska župnija skrbi za dušni blagor vsega ostalega Starega trga ...« Temu primerno bi morala biti urisana tudi meja na priloženem planu sedmerih mestnih župnij: od Kleparske steze po Ljubljanici navzgor do šentjakobskega mostu in Cojzovega grabna. Statistična tabela o prebivalstvu po¬ sameznih župnij je kljub temu točna, ker ni napravljena po krivih podatkih. j) r j 0 j e £ I1S SEZNAM PUBLIKACIJ, katere je prejel Mestni statistični urad od 1. januarja do 31. junija 1934 v zameno. Srbohrvalske: Opčina grada Zagreba: Gradski Vjesnik, 1. 1931, št. 11, 18— 24, 1. 1932. št. 5—6, 12—17, 23—24, 1. 1933. št. 2. Gradsko načelstvo u Zagrebu: Mali statistički priručnik grada Zagreba, 1931, 1932. Opšta drž. statistika: Statistički godišnjak, 1929, 1930, 1931; Kriminalna statistika za 1. 1922. in 1923; Sta¬ tistički pregled kraljevine Jugoslavije, 1930; Prethodni rezultati popisa stanovništva od 31. 3. 1931., 1931. Ministarstvo financija — Odelenje Carina: Statistika spoljne trgovine za 1. 1933. Ministarstvo socijalne politike i nar. zdravlja: Izveštaj inšpekcija rada i parnih kotlova za 1. 1931. Ministarstvo saobračaja: Specijalna statistika morskog ribarstva, 1. 1931., 1. 1932.; Statistika pošta, telegrafa i telefona za 1. 1930. in 1. 1931. S. U. Z. O. R., Zagreb: Lečenje i suzbijanje tuberkuloze u našem radničkom osiguranju, 1909—1934. Biblioteka opštine grada Beograda: Izveštaj o radu cen- tralnog odbora za pomaganje nezaposlenih radnika i nameštenika u Beogradu. Češke: Hlavna mčsto Praha: Včstnik hlavniho mesta Prahv, št. 19— 25, 1934. Statisticka komise hlavniho mesta Prahy: Statisticka zprava hlavniho mesta Prahy, 1921 29. Zemske hlavni mčsto Brno: Obecni Včstnik, št. 10, 11, 1934. Narodohospodarska Propagace ČSR. Brno: Brno k osm- desatinam presidenta T. G. Masaryka, 1930. Frank NVollman a Eugen Dostal: Dobrovsky a Brno, 1929. E. Dostal: Iluminovane rukopisy Svatojakubske knihovny v Brnč, 1926. Alois V. Kožišek: Vefejne Osvčtleni v Brnč, 1926. Josef V. Pleva: Sbornik Obecne školy v Brnč, 1931. Al. Adamus: Z dčjin Moravsko-Ostravske radnice, Mor. Ostrava, 1930. Poljske: Zarzgd Miejski m. st.. Warszawy: Miesi^cznik Statystyczny, št. 1—6, 9, 10, 11, leta 1933.; Kronika Warsza\vy, št. I.—III., 1933. Magistrat miasta Wilna: Rocznik Statystyczny Wilna I. 1931. (Dalje prihodnjič.) » Kroniko « izdaja Mestna občina ljubljanska. Za izdajateljico in uredništvo odgovoren mestni arhivar in tiskovni referent Lojze Slanovec, za upravo odgovoren Pavel Debevec. Tiska Učiteljska tiskarna, zanjo odgovoren Franci štrukelj. — Ponatis člankov in slik dovoljen samo z dovoljenjem uredništva. Rokopisi se ne vračajo. » Kronika « izhaja 4 krat na leto in slane za vse leto Din 60 •—, za pol leta Din 30 —, za četrt leta Din 15 •—. Za inozemstvo Din 100 —. Posamezna štev. velja Din 30 —. Naroča se: Mestno načelstvo, kulturni oddelek, Ljubljana. Ikdus - TOVARNA USNJA IN USNJENIH IZDELKOV, DRUŽBA Z O. Z. V LJUBLJANI, SV. PETRA CES TA ŠTEV. 72 TELEFON INT ER URBAN ŠTE V. 25-28 / NASLOV ZA BRZOJAVKEi.INDU S. Tovarna čevljev, usnjarna, tovarna jermen in torbarskih izdelkov Izdeluje v najboljši kvaliteti: Telečji in goveji boks Blank usnje Gornje mastno usnje Krom usnje Galunsko usnje Svinjsko usnje Jermena iz vegetabilno, krom in specialno stro¬ jenega usnja za industrije in poljedelske stroje, specialne jermenske izdelke za tekstilne tovarne, šivalna in vezalna jermen- ca, jermenca za smuči itd. Usnjene kovčege, neceserje, dokolenice, damske torbice, šolske torbice, aktovke, denarnice vseh vrst, športne pasove, otroške in nogometne žoge ter vse ostale v to stroko spadajoče predmete TISKOVINE VAM PRIDOBIVAJO NAROČNIKE, POSEBNO CE SO OKUSNO IZDELANE. V TEM POGLEDU VAM POSTREŽE KAR NAJBOLJE MARNA MERKUR LJUBLJANA, GREGORČIČEVA UL, 23 «a\ --.AV 1 „•/ ' vrt ^‘"rtVV 0 ’ ■ V' HSP ,, * A«P\ , i 6 . K 1 * vol t eV' ^ Trgovina z usnjem domačega in inozemskega izdelka iz najboljših priznanih tovarn v raz» ličnih kakovostih. Prodaja na veliko in malo čevljarske potrebščine in gornje dele čevljev LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠTEV. 30 Vsa Slovenija in velik del ostalih dežel kraljevine Jugoslavije se opozori na Vaše podjetje, ako stalno oglašuje v najstarejšem jutrnjiku SLOVENCU* V 62 letih obstoja se je naš dnevnik razširil med vse plasti naroda ter postal vodilno glasilo njegovo. »Slovenčevo« dnevna naklada se je dvignila do 20.000 izvodov, ob nedeljah ga pa čita mnogo nad 30.000 slovenskih rodbin. Mesečna naročnina Din 25.—. Naročila sprejema in daje vsa zaželena pojasnila Uprava » Slovenca« Ljubljana Telefon 29-92 CIKORI1A ftaš vcaui domači izdelek! Štampiije, etikete, graverstvo Sitar & Svetek Ljubljana, Sv. Petra cesta 18 Telefon štev. 25-57 Vse tiskovine: račune, pisma, kuverte, tabele, vabila, posetnice, kar¬ toteke, letake, itd., itd. Tiskarna Grafika Ljubljana, Resljeva cesta 4 Telefon štev. 25-57 C e k a rn a »Pri angelu« n^G^PICCOEI Ljubljana Tyrševa (Dunajska) cesta G Nasproti nebotičnika Telefon šleu. 28-35 _ Najmodern eje urejena lekarna - Velika z aloga tuzemski/) in _ inozemski/ ) s p e c i a 1 i 1 e t - _ Oddajajo s e zdravila na recep- _ le za vse bolniške blagajne - _ Izdeluje m alinovec najboljše _ kakovosti ( na malo in na veliko) _ - Vedno v zalogi: na j finejše sveže norveško ribje olje Naročila ločno po povzetju STROJNO PODJETJE R. V/ILLMANN LJUBLJANA, SLOMŠKOVA 3 Beneški jarmeniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji.— Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvornice. — Transmisijski deli, kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. — Rebraste cevi iz ko¬ vanega železa z ugodnim grelnim učinkom. — Elektro-tovorna in jamska dvigala, vitlji in dvigalne ter transportne naprave. — Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila strojev, — Ponudbe brez¬ plačno, na željo strokovnjaški obisk. TELEFON ŠTEV. 20-55 V svoji prodajalni na Mestnem trgu 2 ima bogato zalogo lestencev, namiznih sveMljk, grelnih aparatov, likalnikov, motorjev in električnih štedilnikov, žarnic in sploh vsega električnega materiala. Za popolnoma elektrifici¬ rana gospodinjstva nudi električni tok po izredno nizkih cenah. / Posebna cena za ogrevalnike vode na moč¬ ni tok (60 par za kilovatno uro) Prodajalna Mesine elektrarne v Ljubljani, Mesini trg l (magistr. poslopje) Izvršuje vse električne instalacije za luč in moč najsolidneje in po najnižjih cenah dbtfMva 2a MCM, ŽU/CH& Ut 'zensUc M&zjmL, ifioatUa patczfait! Do 30. junija in od 1. septembra do 30. oktebra 20 dnevno zdravlje¬ nje za pavšalno ceno Din 1.200'— (oziroma Din 1.380'—), avte, soba, hrana, kopeli, zdravnik, faksa in davki ProspekM na zahfevo Za vse Vaše vloge in obveze jamči z vsem premoženjem in vso davčno močjo Dravska banovina TELEFON ŠT. 27-55 TISKARNA SLOVENIJA Tiska poslovne in trgovske tiskovine, pisma, račune, kuverte, DRUŽBA Z O. Z. cenike in prospekte, plakate in letake ter vse druge tiskovine v eni ali več barvah. Časopisi, revije, knjige in brošure. Posebnost: vzbokli (reliefni) tisk za pisemski papir, vizitke itd. Založba in zaloga renomiranega Betežnega koledar¬ ja z domnevno vremensko napovedjo v posameznih mesecih LJUBLJANA WOLFOVA ULICA 1 v/ Predno vložife denor v svojo hišo, se posvetujte! • Instala- cijska dela so stvar zaupanja. Pravilne strokovne nasvete in izvršitve Vam nudim za zraven kamorkoli po svetu, bodisi po železnici, po morju ali po zraku, obrnite se za vozovnice in brezplačne informacije na ZVEZO ZA TUJSKI PROMET v LJUBLJANI Zastopstvo PUTNIK D. D. V LJUBLJANI, GAJEVA ULICA za nebotičnikom Pokojninskega zavoda Zastopstvo mednarodnega druitva spalnih voz Izleti z odprtimi avtobusi Menjalnica PODRUŽNICE: V LJUBLJANI V HOTELU METROPOL IN NA JESENICAH NA KOLODVORU. SEZONSKA EKSPOZITURA NA BLEDU Brzojavke: Putnik Ljubljana. Telefon 24-72 e Centralne kurjave e Vodovodi e Preskrbe z vročo vodo s pomočjo štedilnika e Sanitarne naprave e Kopališča e Oprema bolnic in sanatarijev navedena dela e Kleparska dela vseh vrst- LJUBLJANA. ILIRSKA ULICI ŠTEV. 15 TELEFON 29-11 ZDRAVILIŠČE GOLNIK ZA BOLNE NA P L J U t I H sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem stanju. 3 oskrbni razredi Vsi moderni diagnostični pripomočki na razpolago! Higienično - dietetično zdravljenje, tuberkulin, avroterapija, pneumothorax arteficialis, phrenicoexairesis, thoracoplastica, Jakobausova operacija VSE INFORMACIJE DAJE UPRAVA ZDRAVILIŠČA GOLNIK Pošta — Telefon — Brzojav: GOLNIK Žalaznilka postaja sa brzovlaka Kranj, za ošabna vlaka Kriio-Golnik na progi Kranj-Triiž. Avto pri vsoh vlakih V LJUBLJANI Na drobno: STARI TRG 12/ ŽIDOVSKA UL.4 Na debelo: GOSPOSKA UL.1-3 DEŽNIKI Z dežnikom je kakor s prijateljem: ko ga najbolj potrebuješ, se iz¬ kaže, da ga nimaš, ali pa, da je za nič. — Dežniki našega izdelka pa so zanesljivi, zvesti in dobri. LJUBLJANSKA GRADBENA DRUŽBA Z O. Z. V LJUBLJANI SLOMŠKOVA ULICA 19 TELEFON 25-2 7, 33-27 BRZOJAVI: GRADBENA LJUBLJANA PROJEKTIRA IN IZVRŠUJE VSE NADTALNE IN PODTALNE ZGRADBE NAJSOLIDNEJE IN PO NAJNIŽJIH CENAH Najmodernejše volneno blago za obleke, kostume in plašče, svilo v vseh kvalitetah in najnovejših vzorcih * Letos izredno velika izbira raz¬ nih drugih tekstilnih predmetov * V oddelku za čevlje velika za¬ loga čevljev renomirane znam¬ ke »Popper«. Izborna kakovost cenejšega domačega izvora * Tvrdka I. C MAYER Ljubljana - Stritarjeva ulica Trgovcu in obrtniku zadosten kredit! Tema dvema je danes kredit potreben bolj kakor kdaj prej S sklepom občinskega sveta ljubljanskega z dne 17. no¬ vembra leta 1908. ustanovljeni zavod ima namen podpirati z dovoljevanjem kreditov po¬ trebne in kredita vredne ose¬ be in tvrdke, zlasti pa tiste, ki se pečajo s trgovino in obrtjo Lastna denarna sredstva so znašala 31. decembra I. 1932 Din 2,801.332-84 varnostni zaklad Din 1,406.628’60 rezervni zaklad Din 995.976'18 Za vso Jugoslavijo: Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani BIGU0TEM BaiVEK! v Ljubljani