številka 42 TRST, v četrtek II. februvarja 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAM — a* tk Mdsljkh !» prszRiklk «k 5-, «fc M"«»el|kili «fe t. ijitr^, ttamtfae itfT. se prodajajo p« S nv6. (6 stot) v maogik ^»k&rnaii v Trstu in okolici. Gorici. Kranja, Sfc. Petra, J?-sitojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Agdov-tSml, Dornbergu itd. Zastarele ftev. po 5 nri. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T tirokocti 1 ^cb«. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po S st. s«, :JBL*taiee, zakrale, poslanice, oglase denarnih iavodov p« «« 0% mm Za oglase t tekstil lista do 5 vrst 30 K, vsaka vrata K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, nij-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratai oddelek mpra^e B^Hosti". — Plačaje e« izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društv« „Edinost44 za Primorsko« mas EAROČNINA ZNAŠA —— m leto a« K, pol leta 12 K, S mesece * K; aa e®- ro€fee brea do p o slane naročnine, Be upr"*m ne wiit ■u^alu aa Mteljske 1s4mJ« „KMVuhTa" rtu« t eefe* —— lata« X i*M, vel lete HO — ▼■i dopisi maj se pošiljajo na uredništvo lista- Nefraak** rana pisma ee ee tprsjeaije Is reksplal M vraiaje. Haročnine, oglase ia reklamacij« je pošiljati na upraro lisVk UREDNIŠTVO: iflo« Gitrgle Gaitttl 18 (Karani d«a) isdajateti in odgovorni urednik ŠT EPAK GODINA. Lasta«) konzorcij lista „Edina*". - Natisnila tiskarna konsorci|s Hsta .Edinost- t Trstu, ul. Giorgio Galatti it. 18. PnStaa-kraallaKnl ralan It 841 652. TELEFOT1 It 11-57. Brzojavne vesti, imenovanje nooili ministrov. DUNAJ 10. Jutrišnja „VViener Zeifung* objavlja imenovanje tajnega svet. dr. Leona vit. B i 1 i d s k e g a finančnim ministrom, sekcijskega načelnika v pok. tajuega svetnika Lud ovi k a W i b e žeieznišk m ministrom, grofa S t u r g k h a naučnim ministrom, dvornega svetnika dr. Albina Brafa pcljedeljskim miniitrom, dvornega 6vctc-ika pri inomo*kem namestniatvu Avgu-ta Ritta ministrom za javna dela, predsedniki pobknske zbornice dr. W e i a s k i r c li n e r j a trgovinskim ministrom in namestnika predsednika štaierske edvetoiške zbornco dr. vit. Hohenbur-gerja pravosudnim ministrom. Dosedanji voditelji ministerstva odlikovani DUNAJ 10. Povodom odstopi ^odite'jev posamičnih uiinmerštev je bii tajni Bvetnik in pekcij-ki načelnik Ado f baron Jo; k^?ch-Koch, ki fct3pi v traien pokci, odlikovan redom železne krone prvega razrada, sekcijrki načelnik dr. Mataja, dr. vitez Holzknech*, Josip vitez Kanera in dr. Maks gr:f Wickenburg so" debili kamturni križec Štefanovega reda, sek-cij*ki načeln'k Jesip Pop vitežt?o in sekcijski načelnik dr. Zenko pl. Fcrster baronstve. Vladni komunike. DUNAJ 10. Jutršcja „Wiener Zeifung" priobči v neuradnera delu komunike v kat: rem se med drugim glasi: Ministerstvo ni izšlo iz kake parlamentarne veČine, kar ob sedanji medsebomi napetosti ni možno, marveč je krona izbr&'a meže za svoje svetovalce, ki so se že izkazali v javni upravi. V novo vlado vstopijo Ijuije odločnega ali brezpred-sodnega narodnega mišljenja, če tudi ne sptdajo raznim strankam. Nor kabiret naj bo ministerstro močne, neodvisne uprave, narodnega zbliževanja ia socijalnih reform, Vlada bo zato smatrala za svojo najnujnejo dtlžac&t, da vzbudi v prebivalstvu zaupanje v nepristranost javne uprave in njenih ciganov. Ogibala ne bo vseh vplivov, ki bi jo utegnili motili v izvršavanju nje dolžnost«, ona hoče, da ne bo uradniStvo ubogelo drage avtoritete nego zakonite predstojnike. Brezpogojno postopanje po zakonu ima za posledico, da bo vlada ravnala z vsemi narodi, sloji ia veroizpovedmi z enako b!agchotnostjo in ds ne bo imela nikeke enestransko etran-ksr&ke a1! narodne tendence. Zato d* jamči že sestava samega ministerstva. Naloga vit de bo najprej skrbeti za državne potrebščiue, brigala se bo za razvoj gospodarskega za-konodajstva in kar je najvažneje, skrbela za zbliževanje narodov potom narednega pralnega reda. Zadnji dogodki ?o dokazaTi, da ustava ne more fuokcijon'rati brez narodnega po-mirjenja. Ministerst-o, katerega Meni se vsi priznavajo odločnimi pristtši parlcmentaričnih principov, stori vse, da omogoči povrat rtdnega delovanja državnega zbore. Zs dejstvo, da spada k no^em minihter-tvu dosedanji predsednik podanike zbornice, jamči zato, da ne ubere vlada svojo pet izven parlamenta. Če tudi ni rr inisterstvo izšlo direktno iz parlamenta, je vtndar n;egov c:lj, da privede pcslaniko zbornico z največjo hitrostjo na pet V3pešnega delovanja. V tem duha nastopi vlada svojo nalog*. Z ala bo skrbeti, da bedo narodi in parlament imel; popcino zaupanje v pcStenoat n*en h namenov m odločnost njenih činov, pa tudi da ne po;ea a državni ugled. PODLISTEK. Nad grobom. Ćr.a. — Spisala LJUDMILA PODJAVORINSKA. Krovimki zvonovi so resno z? doneli, PemozLi probar, Martin Juriček, je snel kk buk ter sklensl roke. „Komur Beg pri-vešča iep pcgrtb, njega kliče na velikonočno reieljo!" fci je mislil, moleč ta pamet svoje navadne mJitve za mrliče. „Solnce krasno sije, na nebu ni niti oblačka in ako bo vj eme takšno še jutri, pa bo imel, revf i, lep pogreb." Zaovič je del klobuk na glavo, »ktal s klop', na kateri je sedel ter pristopil k ma-I ma, od rose zasenčenemu okencu. Ra?glei fkozi nje je bil zelo omejen, enoličen; ni udel ničecar, nego samo košček sadnika, par sadjih drevtf, ki so otožno molela svoje veje zviška, in gospoda Schwarza skedenj, čegar streha se je bila znatno ulegla ped težo snega. T. da njemu se ni zdel ta razgled enoličen, Ogrski državni sbor. BUDIMPEŠTA 10. V interpelacijski j knjigi je zabeleženih d»acajst interpelacij, raed tem posl. Ugroma v btvari izjave voditelja avstrijskega finančnega micisterstva glede svobodne trgovine Madjarov v Bosni. — Zbornica je nacial-evala debato o predlogi zemljiškega davka. Pri § 30 je bila razprava prekinjena in je zbornica pričela razpravljati o interpelacijah. Posi- Gabriel Ugrom je utemeljeval svojo interpelacijo, na katero je odgovoril ministerski predsednik cr. Wekerle. Interpelant in zbornica sta vzela cdgcvor na znanje, Pihodnja seja jutri. Novi guverner avstroogrske banke. DUNAJ 10. Guvernerjem avstroogrske banke bo na mesto Bilinskega, ki je postal finančni minister, imenovan državni tajnik Popovic. Avitro-Ogrika in Srbija. DUNAJ 10. „N. Pr. Presse" piš?, da je v dunajskih iaaučnih krogih razširjena govorica, da so velevlasti dovolile Avetrc-Ogrtki, naj energično postopa proti Srbiji in da je avstroogrska vlada že sklenila z Lloy-dom pogodbo radi prevažanja čet. Nova podmorska ladija avstroogrske vojne mornarice. DUNAJ 10. Glasom doapele brzojavne vesti so danes v NVLitehe&dovi ladijedelnci pri Reki srečno spuštili v merje podmorsko la-dijo št. 5, namenjeno za avstoogrsko vojno mornarico. Iz potresnega ozemlja. REGGIO Dl CALABRIA 10. Potresni aparati observatorija v Miietu so včeraj oa 12 in pol opoludae zabeležili močan potres, v daljavi 2000 km. — Del vojaških čet zapusti danes Reg?io di Calabria. Življenje v mestu postaja čim dalje živshaeje, izlasti v glavnih ulicah. Dan i:a dan narašča število na nofo cdprt h prodajalnic, Francosko-nemškl sporazum glede Maroka. PARIZ 10. Večina listov se splošno ugedno izraža o marokanskem sporazumu. „Gaulois" piše: V obče odstraauje marokanska pogodba možnost velikega konflikta, ki se ga boje vse vlasti. »Figaro" meni, da pripravlja novi sporazum dobo normalnih in pravičnih odnošajev med obema državama. Giljotina na delu. ALBI 10. Danes zjutraj sta bila cb-glavljeua morilca Simore in Bessi. AngleSki kralj v Berolina. BERO LIN 10. Na t i nočnem gala-dine ju je napil cessr Viljem nemški prisrčno angleškemu kralju rekoč, da v njegovem prihodu vidi „garancijo z h mirni in prijateljski razvoj razmerja med Nemčijo ter Anglijo," po katerem stremita cba vladarja v srčni želji, „da se obrani in utrdi evropski mir." Angleški kralj je v svojem odgovoru temu popolnoma pritrdil ter izjavil, da njegov prihod ima namen utrditi prijateljske odnošaje med obema deželama ter dosledno po tem ohraniti svetovni mir, za kar on (angleški kralj) vedno in konsekrentro dela Tema odločnima izjavama vladarjevima pripisujejo vii listi spričo sedanjega napetega mednarodnega položaja veliko važno9t. BEROLIN 10. Kralj Edvard se je s spremstvom ob 11. uri predpoludne podal z avtomobilom v mestno palačo. V slavnostni dvoiani so mej drugimi pričakovali kralja viši župan Kiir»chner z mestnimi svetovalci, da, nasprotno, njega zanima vsilidar, da3i ga gleda neštevilnokrat dan na dan, pozna sleherno vejo, da, nemara celo število opek v steni, iz katere je že odpadel ves omet. Mika ga pogled na sadnik; a pri tem ee ibu vriva v glavo ena misel za drugo, ki so kakor zraščene ekupaj s tem koščekom zemlje. Tako n. pr. se povsem jasno spominja onega dne, ko je — kakor sedemleten raz-posajenec — splezal na veliko jablano tu, v tem eadniku, da s pomočjo tosedovega Adama pobere male teničice iz gnezda. Spominja se še dobro občutkov velikega strahu, ki se ga je polastil, ko je, plezaje navzdol z golimi tiči v rokah, padel strogemu in mračnemu očetu v narečje. In tako je potem, trepetajo kakor list, pod vtisom očetovih besed, s ka-terimi mu je pojasnil velikost njegovega prvega prestopka, kleč« na kolenih, s selzami 1 kesanja v očeh, ponavljal za očetom nareko-| vane besede. Prosil je Boga usmiljenja ter . mu obetal biti ?rl in reden človek. Potem je zopet, kakor šestleten dečko, kratko pred očetovo smrtjo stal ž njim tu v sadeiku nad izkopanimi temelji Skednja. Bil je to važen trenutek — Se tedaj se jasno spominja tega globokega občutka prsve pobožne iti, s katero je po očetovem vzgleda državni kancelar knez Bii!ow, državna tajnika Bethmann-HolIweg in baron Schoen, poilanik Goscben s členi angleškega poslaništva. Viši žapan je kralja pozdravil z daljšem nagovorom, nakar se je kralj zahvalil. Ko je bilo predstavljenje navzočih dovršeno, si je kralj ogledal notranje prostore mestne palače ter «e nato vrnil v kraljevo palačo, BEROLIN 10. Ob 12 7* uri sta se angleški kralj in kraljica podala v angleško poslaništvo, kjer je bil njima na čast prirejen zaiutrek. Na zaiutreku so bili vsi v Berolinu akreditirani poslaniki s svojimi soproge mi, državni kancelar knez Biikw s soprogo, državni tajnik baron Schoen, angleški poslanik in angleški generalni konzul itd. Po zajutreku je kralj vsprejei deputacijo angleške kolonije, ki mu je izročila adreao. Kralj Alfonz obiSče portugalskega kralja. MADRID 10. List „Heraldou zagotavlja, da obišče kralj Altonz jutri kralja Manuela v Villaviciosa. Duma proti smrtni kazni. PETROGAD 10. Na današnji predpolu-danski seji je duma po živahni debati sklenilo izročiti pravosodni komisiji predlog tičoč se odprave smrtne kazni. Za predlog fo glasovali ektobristi, zmerna desnica, poljski klub in stranka mirnega obnovljenja. Odklonjen je bil predlog kadetov, da se pozove komisijo, naj tekom enega meseca predloži dumi poročilo. Iz Perzije. TEBRIS 10. (Petr. brz. ag.). Revolucionarji so bili hudo poraženi. Skoraj vse mesto se nahaja v rokah hladnih čet. TEHERAN 10. (Petr. brz. ag.) Iz Ri-sta poročajo, da so revolucionarji vplenili hišo guvernerja ter jo zažgali. Guverner je bil baje up't. Mnogo perzijskih kozakov je baje zbežalo v ruski konzulat, Nato rešitev le v nas samih — In bodočnost naša! Zatrli niso spečih — Ne bodo nas bedeč ih! — Veselo in zadovoljno je živel in se razvijal narod naš po nekdaj širni Sloveniji — Karantaniji, dokler je bil na svoji zemlji res 9voj gospod !... Zastonj so se Bavarci — Nemci trudili preko 150 let z mnogimi vojnami, da bi podjarmili Čvrste Slovence: ob vsakem sovražnem napadu so bili pognani nazaj preko tirolskih alp. Ali kar je bilo Nemcem nemožao doseči z mečem, posrečilo se jim je pridobiti mirnim potom. Na zvijačen način so stopili s Slovenci v prijateljske zveze in premamili slovenskega vojvodo Boruta, da je priznal nemško višjo oblast, kar je bil prvi korak v poznejšo tisočletno sužnost. Ko je po smiti vojvode Boruta — leta 750 po Kr. — zasedel slovenski prestol mladi, na Bavarskem pokristijanjeni, a ob enem že tudi v nemškem oziroma Nemcem prijaznem duhu vzgojeni vojveda Gorazd, preplavili so — po prizadevanju in podpiranju colr.ograških in pasovskih škofov — nemški pridigarji slovenske pokrajine in v desnici mečem a v levi križem širili mej slovenskim ljudstvom krščansko vero, a še bolj pa uvajali nemški duh in pripravljali pot nemškemu gospodstvu. Leta 820 po Kr. je bil, po izdajstvu dalmatinskega vojvode Borna, od Nemcev na zamiten način umorjen zadnji slovenski voj- gologlav vdaril trikrat s kladi, o in ob temeljni kamen. In potem zopet — resnica, dokaj pozneje — ko je prišel s svojim sinom Jankom na sadnik, da je bil navzoč na prvem njegovem poskusu v cepljenju; in še sedaj se smeji resnosti, s katero se je sin poprijel tega posla ter pojasnoval očetu svoje znanje v tej stroki. Cev je bila nekoliko nespretno obrezana, mala roka se je nekoliko tresla pri tem, toda danes je cepljena brucka že velika, košata, da je bilo kaj prijetno posedati po leti pod njo. Kolikokrat je od tega časa sadnik zopet ozelenel pod blagodejno močjo pomladi! Kolikokrat ga je pokrila zima z belo sneženo odejo ! Nejasni pojmovi otroka so se spremenili v mladeniške cbčutke, te pa so znovič namestili važni načrti moža. Kar se mu je iz početka zdelo resoo, važno, zanimivo, postalo ]e zanj pozneje neznatno, malenkostno ; občutki so se ohladili, vnetost je ugasnila, prožnost duha je zlomil čas, glava se je pokrila s srebrom ia sedaj stoji, pet in šeBt-desetleten starec, stoji nad V3em tem in — nad grobom. Ni ie temu deset let, odkar je bil postal pomočnik grobarja — ne pa tnđi nočni voda Ljudevit Posavski. Od tedaj so franko vske-nemški kralji pošiljali na slovensko svoje ošabne in naše zemlje lakomne k ne: o in grofe in tako zasužnjili slovensko ljudstvo, katero je moralo preko tisoč let tlačaniti nemškemu molohu in bilo zato še trpinčeno in zatirano po te v tonskem furorju. Poleg trpinčenja od strani nemških knezov ia grofov, izpostavljeno je bi!o slovensko ljudstvo napadom divjih Madjarov od vzhodne, in roparskih Benečanov od zapadno strani, a leta 1396 so bili prvič napadeni tudi od Turkov, kateri poslednji so bili tedaj postali strah in groza vse Evrope in katerih napadi so se ponavljali vse do leta 1699. Stoletja so stali na straži, krvave'i in neizmerno trpeli junbški Jugoslovani : Hrvatje, Srbi in Slovenci, proti barbarskim in grozodejnim turškim navalom in bili khkor taki v zaščito, spas in blagor vse zapadne Efrope, ki se je za njihovimi jucaškimi hrbti lahko svobodno razvijala kulturelno in gospodarski. Ali nehvaležnopt je plačilo sveta ! Ta pregovor velja v polDi mori za Jugoslovane, — „Civilizirana Europa" — mesto da bi izkazala hvaležnost svojim največjim dobrotnikom — delila je Jugoslovanom vedno le preziranje in celo zaničevanje ; posebno se je to dogajalo in se dogaja še danes od strani Nemcev, Italijanov in Madjarov. Vsi ti naši neprijatelji nas žalijo, kjer le morejo in nam odrekajo vsako najprimitivnej^e pravo. — Tako nam plačujejo dolžniki neš h pradeiov ' Ali poleg vsega tega mi vendar napredujemo in se dvigamo. — ZatrH in umorili so nam sicer pred ti^cč leti našega zain;ega slovenskega vojvodo, niso pa mogli zatreti rodu slovenskega, ako tudi so ga oropali in oplenili mnogo njegove zemlje. — Sloveiibki rod se je — poleg vseh možnih zaprek in teptanj od strani raznih tiranov in polrg svoje maloštevilncsti — iz sebe in proti volji raznim sovragom povspel na stopinjo kulture, da zavzema danes častno mesto v veiiki slovanski družini. — Z vstrajnim delom smo dosegli že mnogo, kar so nam svojedobno odločilni faktorji strastno odrekali, — Neki megleni griči nam sicer ša vedno deloma zakrivajo vzhajajoče soluce jednakopravno s ti. — Ali, ako bomo vstrajni in delavni, ni več daleč dan, ki popiše veter, ki bo ra;> gnal ose nam nadležne „meglene griče". —■ Zato pa troba vzgajati značajno, nevstrašno, narodno in samozavestno mladino, v kar je pa prvi pogoj — šola. — Naši nasprotniki predobro vedo, kaj pomenja dobra narodna šola ; to je tudi vzrok, da nam — posebco v Trstu — šolo tako strastno odrekajo, ako tudi imamo tisoče za šolo godnih otročičev. Da se nam mladina ne pojaničari in potopi v ptujinskem morju, smo prisiljeni na tej za vse Slovanstvo važni poziciji vzdrževati šolo sami. V tem pogledu nam je že pred več leti pritekla na pomoč naša dična in požrtvovalna družba s v. Cirila ia Metodija, ki nam je vstanovila šolo, na kateri se vzgojuja danes etotine naše dece. Za to veliko in velepomembno debreto smo imenovani družbi dolžni hvaležnosti. Ali dolžni smo tudi delati na to, da ista dobiva od naše strani čim več denarnih prispevkov, kajti s tem jej omogoču^emo vršenje človekoljubne nje misije. In v tak blag in dobrodelen namen priredi v soboto dne 13. t. m. naša vrla tržaška slovanska mladini velik plej, ki se ho vršil v vseh projto ia „Narodnega doma" v korist družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani in one za Istro. Dolžnost nas kliče, da se odzovemo pozivu naše mladine in jo podpiramo v tem res čuvaj. Poprej ni bil še izvežbaa v toj službi, ki njemu, starcu po ietih, ce gce lahko iz-pod rok. Toda on je le pomočnik grobarja iu čuvaja Stružka in ona dva že kako izkopijeta mrliču jamo tudi ob slabem vremenu. Stružik je bil tkalec in da ne bi zsn> marjal žajim rokodelstva, je rajše žnjim delil zaslužek na polovico. No, včasih koplje Juriček grob sam, kadar se Stružiku mudi pri statvah. Občinarji bo zadovoljni s tem; saj vidijo, da mu prav prihaja teh par grošev. Če bi pa do tega prišlo, da ne bi mogel zmagovati tega dela. bi prebil tudi brez tega; dobiva namreč od sina po šest goldinarjev na mesec. Ta postranski dohodek mu prihaja tudi prav, bodi za tobak, bodi za kupico žganjice. Živi zelo skromno; zarano je popije eno, dre kupici, poje košček kruha za obed ; in ako ni lenoben in če ima drva, pa »i skuba tudi nekoliko juhe, ali krompirja; na večer si je pa zopet privošča ter po;e kc-iJek kruha. Sploh je to njegova slabost, da rajše pije nego je. Pa pravi, da se mu ne ljubi kuhati, torej se drži rajše kruha — a kadar tega ni, pa se samo napije. Po žgaujici mu baje ta njegova samota ne povzro.'a tako holeitnih spominov... (Dalje.) Stran II »EDINOST« štev. 42 V Trstu, dne 11. februvarja 1909 rodoljubnem delu v korist našega naroda in naših otročičev! — Na Ciril-M.todijevem piesu naj 39 zbers vse, kar čuti z nami in naSo milo deco, kttcri razni nazovi-civilizi ranci v svojo sramoto odrekajo pouk v materinem jeziku. — Na tej prireditvi naj nas nikar ne loči ktko politično prepričanje ali mišljenje, temveč vodi naj nas vse misel, da položimo dar domu na altar: za slovensko šolo, ki nam je ne privoščajo oni, cd katerih smo jednako sovražeoi vsi, ki smo sinovi in hčere elovenske matere. Učimo se v tem oziru od naših nasprotnikov ! „Lega Nazicnale" vrši nečedno delo: poitalijančuje nsše nedolžne otrcčiče, iz katerih postajajo naibujši nsai nasprotniki. Ali za to društvo deluje in prnpeva vse, kar čuti italijansko, brez razlike straak in političnega mišljenja. — Tako delajmo tudi mi za svojo šolcj ki jej ni namen, da bi raznarodovala otročiče drugih narodnosti, temveč le, da f hrani svojemu rodu slovansko deco in jej d^ja pouka v materinem jeiiku ! — Sami iz •ebts in vzlic zatiranju smo ee povspeli na k;er se nahajamo danes. To naj nes &ckoli, da s svojim deiom in svojimi zahtevi mi za blagor našega naroda ne prenehamo prej, dokler se ne uresničijo oziroma se ne bodo praktično izvajale tudi za nas besede, ki se blesta na pročelju dunajskega cessrtkega dvora : Justitia regnorum fundamentom ! Vesti s Češkega. Proces K e 9 t r a d e k. — Čitate.ji se bodo morda šu spominjali, kako je pred me-scci, ko si je nabavila praška občina vodovodne cevi s Francoskega, ravnatelj železni-tarske družbe renegat Kestranek v nekem nemškem listu Gbdolžil praški cbčinski svet Eepcštenih dejanj, valed česar ga je ta tožil radi razžaljenja časti. Vložil je tudi tožbo drž. posl. in občinski svet. dr. Černohor«ky. Na porotni razpravi, ki je trajala več dni, je Kt Kestran^k spoznan krivim in obsojen na 14 dni zapora, oziroma 3000 kron kazni. Velikanska množica, ki sa je bila .nabrala pred sadnim poslopjem, je odhajajočega Restranka sprejela z glasnimi hanba-kiici. K&r se tiče tožbe dr. Černohorskega je sodišče spoznalo Kestranka za nekrivim, Dr. Cernohorsky, ki je raladočeški posl., je mislil vUed tega odložiti vse časti in tudi svoj držav-nozborski mandat. Shod češkega uradništva se je vršil prošlo nedeljo v Pragi. Shoda, ki ga je sklicala „Zveza čeških uradnikov", so se udeležili tudi župan dr. Groš in veliko število drž. in dež. poslancev. Predsedoval je dr. Funk, ki je v svojem govoru naglašal, d a se smatrajo Češki uradniki za sobojevnike v boju za prava češkega jezika, Govorili so ša drugi govorniki, med temi po*!. Masarfk, ki je v dolgem govoru pozdravljal prebujenje češkega uradništva in mu želel mnogo vspehov. Ko-nečno je bila sprejeta resolucija, v kateri se protestira proti preganjanjem, ki jih mora trpeti češki uradnik v takozvanem zaprtem (t. j. nemškem) ozemlju. Vodja moravske katoliško-narodne stranko posl. dr. H r u b a n se o dunajskem „Centru" ugodno izraža v Bienerthovih jezikovnih predlogah. Narodnostno razdeljenje po sodnih okrajih smatra za nesprejemljivo. Ustanovitev krožnik oblasti je dr. Hrubanu simpatična. Napredek vidi v uvedbi češkega notranjega jezika. Češka s o c i j a I.-d emokratična stranka ae je na velikem shoda v Pragi, ki se je vršil prošio nedeljo, odločao izrekla proti zaključenju drž. zbora in vidi v tem atentat na ljuditvo, ki željno caka zakon socijalnega zavarovanja, ki je radi tega za nekaj časa pokopan. Tudi Oarodno-Bo cij. stranka napoveduje za prihodnjo nedeljo več shodov, na katerih se bo govoril) proti Bienerthovim jezikovim predlogom. Xova velika država v Južiii Afriki Po dolgih in živahnih pogajanjih o pre-uitrojenju Južne Afrike v veliko republiko so srečeo dovršena in kakor javljajo zadnja poročila, je že objavljen načrt ustave te nove velike držaje. Prej nego se je to doseglo, je bilo treba dolg h kompromisov. Nova država ba imela pet glavnih mest, kajti nobena peterih kolonij, ki bodo sestavljale to državo ni hotela cd svojih pravic odstopiti v prilog enemu edinemu glavnemu mestu. In tako bo zakonodajno glavno mesto Capeto^u (Kap-stadt), upravno Pretoiia, sodnijiko Bloemfon-tein, vojaško Patchefstrcom in konečno glavno mesto za carine Darban. Vsa ta mesta 60, razun Durbana, zvezana med seboj z železnico, toda so oddaljeni eden od drugega za stotine kilometrov, kar seveda ne bo olajševalo upravne posle. Tako je n. pr. Pretoria oddaljena od Kap3tadta 1040 angleških milj. (acgl, milja = 1524 metrov,) Da {se ne bo moglo za dolgo časa to stanje obdržati, je jasno ta prvi pogled. HRVATSKA. Boj za splošno volilno pravico na Hrvatskem. Zagreb 10. — Vse opozicijske stranke so po več tedenskih posvetovanjih sklenile, da priobčijo danes razglas, v katerem izjavijo, da hočejo složno nadaljevati boj za splošno, e:mko, direktno in tajno volilno pravico ter da je boj za politične, državljanske in člove- ške pravice posamičnika, ter za temelje ustave niči napisal našemu slovenskemu ljudstvu v pravice kraljevine Hrvatske nezdružljivo zve- Trstu največe pripoznanje, rekši, da celo zan z bojem proti režimu barona Raucha, ki naša sluškinje umejo igrati na plesih vlogo ga označa kakor zastopnika ia izvrševalca elegantne dame. Ce je temu tako, potem je protiustavnosti in nezakonitosti. Stranke radi to le dokaz, da se med našim ljudstvom Sin te»a izjavljajo, da v popolnem sporazamu socijalna naobrazba ne le intenzivno, ampak smatrajo za svojo dolžnost, da prično skupni tudi ekstenzivno: v najširSe plasti, boj proti protiustavnemu režimu in da ustav-; Je-li to možao med — barbari?! nim potom odstranijo ta in vsak drugi režim, Med tem pa, ko — po spričevalu „Indi-ki bi utegnil slediti na isti podlagi in z istimi! pendenta" — celo slovenske služkinje poda nalogami. DOGODKI NA BALKANU. BOSNA. Etiketa za bosanski deželni zbor. jajo dokazov o socijalni uglajenosti, se klo-futajo po ulicah — italijanski i n t e 1 i-g e n t i! Kje je kultura ? ! Na anagraflčnem uradu našega magi- V Sarajevu se je v ponedeljek sestala strata gotovo nimajo najuzorneje evidence, enketa za sestavljanje bosanske ustave. Naj Včeraj je dobil g. Makso Cotič od c. kr. prvi seji so bile rešene le formalnosti. D*nes| camestniškega svetovalca — na podlagi po- pride enkete meritorno delovanje. SRBIJA. ročila anagrafi5nega urada — odlok, s katerim se mu nalaga globa (oziroma zapor), proti „veleizdsjskem procesu" v Zagrebu. O tej priliki pride skoraj gotovo do velikih pro-tiavstrijskih dem on i traci j. — Resolucija bo prevedena na vse evropejske jezike in odposlana na vsa uredništva. Sibska spomenica. Kakor poročajo iz Belegagrads, je Srbija postavila v spomenico, ki jo namerava odpo-slati velesilam, sledeče zahteve : 1. Samoupravo Bosne in Hercegovine v unanjih in gospodarskih stvareh, 2, v slučaju, da zadeae ta zahteva na ovire s strani Avstrije, zahteva Srbija teritorijalno odškodnino v tem, da se Srbija spoji z Jadranskim morjem in da se Spič c d stopi Črnigori. Spomenica se spremeni. BELIGRAD 10. Srbska spomenica se sporazumno s Črnogoro spremeni. Radi tega se med Beligradom in Cetinjem vrše pogajanja. Srbski sladi sta diplomatična zastopnika Rusije in Anglije svetovala, naj sploh opusti misel o spomenici. Skupščina. BELIGRAD 10. Napredni poslanec Peric je stavil na ministerskega predsednika vprašanje, ako odobruje vlada nastopanje prestolonaslednika Jurja v vprašanjih unanje politike, izla%ti njega kategorične govorice in izjave. Ministerski paedsediik Velimirović je odvrnil, naj uloži poslanec Peric interpelacijo, ako pripisuje vprašanju posebno važnost. Oboroževanje Srbije. BEROLIN 10. „Voss. Zeitung" poroča iz Soluna: V Srbiji pričakujejo te dni iz Francije zopet 990 zabojev vojnega materijala, med tem te nahajajo štirje topovi, težke krogce, šrapneli in ! drago. Zaboje odpošljejo v Srbijo preko Ristcvca. Vojni minister odstopil. pa je v marcu Protiavstrijske demonstracije v Belem-'^f njegova hčerka Zora ni vpisana v nikako gradu. Solo. — Zora pa ie v marcu 1902 — Beligrajvka velikošolska ia trgovska mladina sklicuje za jutri velik protestni shod šolo. — Zora umrla! Odlok obvešča tudi obsojenca, da ima časa 8 dnij za pritožbo. Po3ebno si na bo treba beliti glave s tem rekurzom. Politika ptiča noja. Na višem deželnem sodišču je razpisano eno mesto svetnika v VI. plačilnem razredu. Omenivši to pripominja „Piccolo", da je poleg poznavanja deželnega jezika dokazati tudi poznavanja „druzih jezikov". „Piccolo" ostaja torej pri tem in zavaja tudi svoje nevedne čitatelje v krivo mnenje, da je v Primorju le italijanščina deželni jezik. To je politika ptiča noja, ki tišči glavo v pesek, da le ne vidi, kaj se godi okolo njega. Meni-li „Piccolo", da radi take njegove bedaste politike preneha obstojati dejstvo, da je večina prebivalstva v Primorju slovanska, zbog česar sta hrvat&)ri ia slovenski jezik eo ipso deželna jezika? Menili „Piccolo", da radi take njegove bedaste politike preneha veljavnost vseh tistih administratitaih in sodnih razsodeb, ki so že opetovano pripo-zuale, da je tudi v Trstu — da niti ne govorimo o deželi — slovenščina deželni jezik ? !! Kaj hočtjv doseči Italijani s takim pota je vanj em ?! Naj le tako dalje varajo svojo lahkoverno javnost, naj se le lažejo notri v svoj lastni Žep ! Toda verujejo naj nam, da škoda bo slednjič le na njihovi strani! Ali nas laške novine na svojem potrpežljivem papirju priznavajo, ali ne: mi smo vendar tu, ostanemo tu in naša tkzi* stenca je vir našemu pravu. Čim dalje bo lašba javnost živela v zmoti in v krivem uverjenju, da nas ni, ali da nimamo nikakega prava, tem grenkeje bo za-nje razočaranje, ko bodo po logiki dejstev in dogodkov vendarle prisiljeni pripoznavati na*. Premeščanje, ki ogorča. Včeraj smo ja-j vili, da sta policijski viši komiuar Miha e 1 vojni minister odstopil. ] V1"> aa sca policijski visi Komuar ai i n a e i BELIGRAD 10. L'sti poročajo, da je;Pertot ia konciPi8t drr; T e r" vojni minister general Živkovid podal svojo'n ?/ ® ? premetena v Ljubljano, kjer bosta ostavko, ker se ni vlada ni skupščina dovolj: P"dodeljena (poslednji kakor komisar) kranj- nft zanimata za neodklonljive potrebe armade.i"1 ,DI . . „Štampa" je priobčiia razgovor z vojnim mi-* To imenovanje oziroma premeščanje je nistrom, v katurem je isti izjavil, da je nepo-!^ naa jednostavno nerazumljivo. S slehernim sredoi vzrok njegove demisije iskati v tem,!dnem 8e T Trstu žtveJe Potrebuje uradnikov, ker mu noče skupščina dovoliti 337s milij.jk,1 80 tndi slovenskemu oziroma hrvat-dinarjev kredita za oborožsvanje. Iz vedenja sken?a 3ezika- Ia kada? ** tu pa tam pri-vlade in skupščine je razvidel, da se splošni j tožujemo radi preziranja našega jezika, na-položBj dežele ne smatra resnim in radi tega!vadao moramo pos ušati od strani oblasti izje odstopil. Skoraj vsi listi izražajo svoje ob-jS0^®. n!. dovolj uradnikov, ki bi odgo-žalovanje radi odstopa generala Živkovida. i varali vsem jezikovnim zahievam ia potrebam. -— I Tu pa doživljamo, da se iz tukajšnje poli- RUSija ■ cijske službe odpravljata kar d/a uradnika s Sprememba v n»W diplomati*,. j ^iK^^tZS ^ Buskega p^lan*. f Z^en* d^h ^e^tluVof^ v Wa.h.Dgt0Q0 barona E39ena zamen, v bat- jezikorDe rfZmere bolj jednostavne ia k er ^ k ruski podanik t Tokgn Ma-(j0 ^ot970 lagje oajti primeraih uradnikov . . X • ! nego pa za Trst?! Lastnoročno pwmo cesarja Frana j To prelue88ailje nas naravnost ogorča, TT>, j * ' j ..!ker že vidimo, kako se napravlja me3to za Iz Petrograda poročajo da avstroogrski k k tujinc ki ne bo po^Qal ne dežel6i poilanik grof Berchthold izroči v nedel,o mi- ^^ ^ njeg0Vega jezika!! Res, radi mstru za unanje stvan lastnoročno pismo ce- M ^deli čegar predlog se je izvršilo to sarja Frana Jo lipa.____'nerazumno premeščenje ? ! Naj si be, klor DROBNE POLITIČNE VESTI. k Slovanom tudi predsednika okrožaega sodišča v Rovioju C o v a z a. Slučajno pa je dr. Covaz iste pr^veni-jence pazinske, iste vzgoje in i i teg a mišljenja kakor — dr. Mrach! Aut-aut: ali se je dr. Mrach — da svojemu prostaškem govoru zagotovi nekolik« več efekta — zaletel preko rasMce. ali pa je tudi on Slovan! Malo već pažnje ! Prepogosto se dogajajo slučaji, da novoustanovljene podružnica slovanskih baočain zavodov pošiljajo naširu ljudem okrožnic« v tujih jezikih. Tako se je dogodil tudi te doi. ko neki slovanski — a ne slovenski — denarni zavod razpošilja neke okrožnice ! Tako laško okrožnico je dobil celo — urednik „Edinosti." To se dogaja, ker se razpošiljanje okrožnic poverja ljudem, ki le površno poznajo Trat, ali pa ga sploh ne poznajo. Ali v maštu samem bi človek to š-3 nekako odpustil, ker jo včasih res težko razlikovat-. Ali najhuje graje je vredno, da so tudi v zgornjo okolico pošiljajo našemu ljudstvu nerazumljive okrožnica I Grotovi krogi polagajo premalo pažnje na to, za našo narodnogospodarsko organizacijo važno vprašanje. Opetovano že smo imeli priliko sporočati dotičnim Todstrom, naj se ne ozlovolja našega ljudstva s sličnimi pomotami — pomotami, ki imajo lahko zelo slabih posledic za dotične in druga naše narode. Da se nam ne poreče, da pretiravamo, naj povemo, da imamo sličnih pritožeb s Preseka, Kontovela, Opčine, Skednja itd. Prosimo torej več pažnje ob razpošiljanju okrožnic in na dopisovanju s slovenskimi strankami splc4. Ne radi bi nastopili z imeni dotičaih denarnih zavodov, ali, ttko se bo stvar nadaljevala bo naša sveta dolžnost, da po zaslugi okroaou (in to po imenu) vse onn, ki tudi obče poznanim notorično slovenskim 03ebam pošiljajo laške okrožnice ! Izgovor, da ne poznajo ljudi in razmer ne zadostuje. Ako nimajo, naj si naj mejo organov, ki poznajo tuka^šaje razmere. „C i č". Štrajk voznikov okolice. Odbor „Zadrugi voznikov" ima danes ob 4, uri popoludno važno odborovo sejo v Lonjerju. Zatem sa bode vršil ob o. uri popoludna javen shod voznikov v „Gospodarskem društvu" lonjer-skem. Pričakovati je polnoštevilne udeležba vseh članov Zadruge, „Škrat" izide danes in se ga bo dobivalo po 10 s t. v vseh tobakarnah, kjer s® prodaja „Edinost". Pripomniti nam je, da je ves dobiček v korist družbo sv. C:rila in Ma-todija, v katari namen sa je to edino številk) na§ega starega znanca izdalo. Zato upamo, da bo nase občinstvo pridno aegilo p? njem in da ga pokupi do zadoje številke, — Občni zbor pevskega društva „Kolo" sa je vršil rainolo ned~l o popoludue ob obili malone polnoštevilni u leležbi členov. Zborovanje je otvoril predsednik g. Cotič s primernim govorom, v katerem sa ja ozrl na dogodka v minolosti. Ali le na kratko, kajti — tako je rakliknil — naše oko bodi obrnjeno 7 bodočnost, naša mnel po37ečena prihodnjemu delu. Mnogoštevilni členi so pozdravljali ta govor velikim veseljem. Poročili tajnikovega namestnika (Teža) in blagajnika (Maliča) nta bili odobreni enoglasno. Na to sa je vnela jako živahna, toda stvarna in dostojanstvena razprava o raznih vprašanjih, ki se t'čejo bodočega delovanja Sprožil ae je mar3:katari ki naj g* bo novi odbor ' hoče : vsekakor tiči dotičnik se svojimi nazori ! v tistih mračnih dobah, ko je vladalo mnenje, Novi kardinali. Glasom vesti iz va-^a 80 ia^ni uradi tu radi — uradov in ura d-tikanskih krogov bo prvi bodoči konzistorijj njkoy in n e r a d i 1 j u d 3 t v a !! meseca marca t. 1. Ob tej priliki bo papež' _ f .. , . imenoval osem novih kardinalov. O imenih1 Posledice klofute. Včeraj smo sporočili, kandidatov za kardinalski klobuk ni še niče- da je dr. Just Dompien (in ne Ginno, kakor je sar znano. Gotovo je le, da bodo trije ali 8fal° Patoma) dr. Kamila Depiera štirje novoimenovanih kardinalov rezidirali /okiofutal na javnem trgu, ker je ta poslednji Rimu. Kardinalski kolegij, ki bi moral imeti na °bčnem zb5£u žalil njegovega očeta, biv-70 členov, šteje sedaj le 54 členov, in od teh Se&a tržaškega d.ra Dompierija. jih 18 biva v Rimu, Iz včerajšnjega „Piccola" pa doznajemo, - i da je dr. Dapiera vsled tega dogodka stavil Dn6Vn6 vesti jvodsttu italijamko-liberalne stranke na raz- _ i polago vsa svoja častna in zaupna mest?, Poroka. Danes se je poročil v Skednju češ: stranka bodi povsem svobodna v ravnatelj tukajfinje pripravnice g. Miroslav presojanju njegovega vedenja ob tej priliki, Pretner z dražestno gospico Liziko dr, Depiera naj nam ne zameri, ako Sancin, hči rjo znanega rodoljuba, trgovca mu odkrito povemo svoje mnenje, da tej nje-in posestnika ter mestnega svetnika in dež. govi demisi i na pripisujemo prav nobenega poslanca g. Antona Sancin-Drejača. — Novo- pomena. Njegovo razmerje do stranke ostaja poročencema naša iskrene čestitke! isto in vsakdo ve že v naprej, kakova bo Kje je kultura?! G. Mrach je priporočal Bodba at™1^' ,Dr« Depiera bi bil lahko kar na občnem zboru „Patriae*, naj se mesto obdržal vsa svoja častna in zaupna mesta, tržaško iznebi barbarov. To smo saveda mi Tako bi v«aj ljud e ne govorili, da je vse Slovenci. skupaj — komedija. Toda zadnji dnevi so nam prinesli dva Ali Je tudi dr. Mrach Slovan?! — Dr. dogodka, ki vzbujata dvome in opravičujeta Mrach je zatrdil na občnem zboru „Patrie", vprašanje: kje so prav za prav barbari?! da od štirih višesodnih predsednikov v Pri-„Indipendente" je hotel sramotiti naše morju so Slovani, dočim je peto mesto še prireditve v „Narodnem domu14, a je v res- nespopolnjeno. Potemtakem račina dr, Mrach in uprava društva predmeten nasret, uvaževal. V novi odbDr so bili — ali enoglaano ali z večino — izvoljeni : Predsednikom Cotič Makso; odborniki: Vatovec Anton, Kravoa Pran, Malič Dragotin, Jež Josip, Korošec Milan, Kolb Josip, Struševič Vladko, Lozei Avgust, Zalar Jurii in Lozej Ivan ; namestniki: Hreščak Milutin, Poje Fran in Dčberšek Ivan; pregledovalci računov: Vidmar I?an, Lekan Josip in Volčič Ve-koslav. V svojem zaključnem govoru je predsednik Cotič — zahvalivši ae na vnovič izkazanem zaupanju — vapodbnjal člene k točnemu vršenju dolžnosti do druHva, k disciplini, brez katere ni napredka, in k medsebojni bratski ljubavi. Spominjal 83 je — želeč, da pridajo te njegove besede v zapisnik — dveh mož, ki sta največ pripomogla k preporodu in pomlajenju ..Kola*4 in ki jima je društvo dolžno iskreno h?alo : učiteljema Eagelmanu in Mahkotu. (Buren aplavz in živio-klici). Ob 4. uri popoludne se je društvo sastalo na prijateljski aeatanek v „Konsumnem društvu" v Rojacu, kjer je pevski zbor v navzočnosti številnega občin3tva, ki je polnilo vsa prostore do zadnjega kotička, pokazal uprav diven in presenetljiv napredek. Predsednik Cotič ja zopet tuli izrazi iskren? hvaležnosti, napil pevovodji goap. Mahkoti, pevcem in pavkam in bodočemu razavit* društva, zaključivši izrazom nade, dx bo društvo tuii v bodočnosti deležao tistih siai« pati', ki mu je vedno naklanjalo naše tržašk j Slovenstvo. Bila je krasna zabava : nadebuden zopetea vstop društva „K-jIo" v našo javno.t. Zabavj je povzdigala tudi g:dba bratskega društva ,Zarja". Temu ia „SonBumaeaiu društvu"* izrekamo iskreno zahvalo na bratski ljubari! V Trstu, dna 11. februvarja 1909 »EDINOSTc Stev. 42 Stran ffi Za Ciril-Metodov ples se nalepijo danes Tržaška gledaliSda: po mestu veliki lepaki, da bodo bodli t oči GLEDALIŠČNA DVORANA APOLLO. „rnd^endenovce«, kt se .adoje čaSe redao Ulica Domenico Kosati St. 4. Marijonetistična vsak dan zaletuiejo v naše plesne prireditve družb3> _ DanejJ (četrtek) in jutri (petek) počitek. — V soboto nastopi družba Braga in pa slovenske lepake po tržaških ogalih. Najboljši odgovor ca take napade so mnogoštevilni poset Ciril-Metodovega Fausto. (Nova za Trat). FENICE. Danes zvečer plesa 13. februvarja in pa obila d a- tem gledališču drama v se uprizori rila za srečolov, katere spnjema ga. EDEN. Danes je 4 dejanjih „To:caM. tu nnvadca variete- Roža dr. Gregorinova („Narodni predstava. 'i o m"). j VERDI. Danes toli pričakovana pre- V morje spuste jutri ob 2. in pol uri mijera duhovnika-komponista don Fmo, opera-;>opol. v ladjedelnici „Cantiere navale oratorij „Krstitelj" (Battiita). Nastopi slavni riestmo" v Tržiču parnik „Split" paroplovne^ baritom Kaschmacn. družbe „Dalmatia". j ——— Poroke, rojstva, umrljivost, Oi 31. ja-' DrUŠtV0n& ¥0Sti> n u v arij a do ti. februarija se je v tržaški pPV«kn rirnčtvn 7ARIA" u Rn občini poročilo 38 parov. Rodiio se je 143 . Pevsko UrustVO „ZARJA V KC- otrok, iD sicer 68 moških in 75 žansk. Umrlo J^nU priredi V nedeljo, dne 14. t. m. je 134 oseb in sicer 73 moških ia 61 žonsk,' „ ? -v Pustno veselico". Na vsporedu so od teh 37 izpod enega leta. šaljivi prizori in zbori, opozarja se Potres. Na tukajšnjem c. kr. pomorcem osobito na šaljivi prizor „Avtomatične observatoriju «o v torek pop^udne Pctre3nis 8,|ke» (nQYo) jn „a opepeto „Vinska i»oarsti zabe.ezin dva potresa. Začetek prvega nA.Mv;(< a oi, 12 uri 41 53", konec ob i. uri 127 pokusnjaZačetek ob 4. uri in pol Drugi potres je bil ob 3. uri 42' 7 , maksiin pOpOlUane. Vstopnina 50 Stot, SedcZI rre»enja ob 3. uri 55 V\ konec ob 4. uri 20 StOt. PO končanem VSpOredU b9 9'. — Ob\ potresa sta bila v daljavi pjes do polnoči. Pri veselici in plesu 2;,G0 kn1, I svira društveni orkester. C2~b ™ Zadri"9e Je*tvinča?,ev; Odborova seja Dramatičnega društva bo Tia znanje. Culi smo, da pobira zadruga čle-} - . . . . .J „ . . » . - nanoo za leto 1908, Ker je bilo,zadnje £ url ,n Poi zveCer v v:;: • kinavmoO/erravalto m za bolehne in rekonvalescente, tm Provzroea voljo do jedi utrjuje želo-dee in ojačuje organizem. Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kada je treba se po bolezni ojačitl. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. "IgffiS izborni okus. J. SERRAVALLO - TRST rfvanie z*druee n e v e 1 i a v n o in k*r fia ni P'**""- Povabljeni so tudi funkcijo- rovanje zadruge n e v e 1 j a v n o in ker 63 m ^ Umetniške noči". odobren proračun za let d 1908, nima J - . ^^ m . odbor pravice pobirati Clena-I ^»g TELOVADNO DRUŠTVO „TEZ. rine za leto 1908. Čieni naj radi tega! /pfcf » , . ® f1, ^ ne plačajo te členarine. Pač pa so zadniž-j Pev8ka vaja „Sokola". — DansB aiki dolžni plačati prispevke za leto 1907; a1 ^Sg!^ ZFei;er tc£n? 1ob 7' uri m P°l ee ba slovenski zavedni zadružaiki naj jo plačajo? sokolska pevska vaja. Ker le proti slovenski n o b o t n i c i. ! (R^ ll?e bl,ža družabni večer in ker Ee iiflnnm n_,_ v. vA j£& »ma poučevati še dva težka zbora, Členom „Dalm. Skupa . — Za današnji; b;t DeTC; Danro5eni da ee te il potom pošte podpisani odbor . ,e ,pevJr DaPro6e™,JeCer> pralna oprava, druga, umetniško vdelan Na |ni tore|£ ga bo vrgil v nN&rodaem sadni sernce, tretja, krasna pihalka. S«upme ^^ ,e§ N< D 0< ^iatl dobiček je ini sa javijo pismeno dj 18. t. m. v „Kons. društvu" pri av. Jakobu. Izgubljena je bila v soboto zvečer v „Narodnem domu*4 crebrna zapestnica. Kdor ]o je našsl, naj jo izvoli prinesti v na&e ur^doištvo. določen v podporo bolnih členov. Odoorova seja bo jutri petek ob 8. uri zvečer. Podružnica N. D. 0. v Borštu je priredila v nedeljo, dne 7. t. m. ple3 na korist podpornemu fondu. Ples je prav sijajno vapel. Mtd členi podružnice, ki eo se plesa polno-številno udeležili, je bito videti dosti Boljun-0 tajinstvenem ranjenju v ul. Solitario.; ?»nov in tudi nekatere Tržačane. Pri plesu . • « . •«• . •• ! HiiiiMil fn »v.KiiMnKbi rrn-Li* rv rlmvni/iA QQQ Marc. ednika t!aku'jQ tajnika naj bi bila vzoro vsem d:ugim Tfžaika mala kronika.; dali, je redar našel tam na cestnem odbornikom in čieuom te viie podružnice. člo?eka. ki jo ležal sredi potoka krvi ; cd i.t ga, ker je bil težko ranjen, se ni moglo n ^s r o vi ničesar zvedeti, ker bi dalo kak indicij o do* u d f u v i. vršušem se zločinu. Vsled poizvedb policija Darovi za Ciril-Metodov ples, ki se bo je bil sedaj aretiran neki Anton Zucco, star vršil dne 13. t. m.: 27 let, doma iz Videmskega na Laškem. —; (jsj0 Jivanka Bonefdčič 3 stekl. vina iz R kel je, da je videl ves dogodek, a nič več.; Baskenove, 1 stekl. Sriemike slivovice, 1 Pridržali so ga v zaporu. Ranjenec ]e bil' stekl. brinje, 1 stekl. trappe tiae, 1 stekl. vč-,raj srečno operiran. ' cogcac-a, 1 etekl, ruma, 4 stekl. pelinkovca; Razpečevalec ponarejenega denarja. — gosp. Jeka Stegu 1 stekl, najfinejšega šiezij-Atilij Magnani iz Ifcmini na Laškem 26leten skega malinovega soka; g. Ciril Petrovcc iiatžkar je b:l vćeraj aretiran, ker je drugemu črnilnik; g.a Mira Eogelm^n krt žnik za naročil, n&j poskusi spraviti v promet poca- sadje, posoda za jajca; g.ca J. Delkin 1 *rč, rej eno krouo. ! posoda za grozdje ; g.a Antonija Slavik 7 Tatvine. Aloiz Mattei 27ieten dninar, je komadov galanterije; sestre dr. Abram 4 aretiran na ziht^vo Ivana Ž gon, ker mu tornade lepe galanterije, 3 stiklenice moscadt; Zlat rudnik za vsakega gostilničarja, kav a rnarj a in lastnika so naši novi IFiano Orchestrioni z godbo na lok zvonilom, mandolino in XyIophonom s težo, ki se zamo-4 rejo postaviti pov-sodi. Krasna god-jl .i ba in strokovnja-^ | ška izvržba jam-~ za gotov ^ j dobiček. Elek-■ §| tricno - pneuma-111 tieuiOrehestrloni | učinkom. - Električni glasov i rji z mandolino Xj-lophonom in godbo na lok. Govorila z z v o k i m odmevom za go-stilničaije in za-1 sebnike. Znamka | Tion-Tion. Ceniki brezplačna En poitnine prosto. I. odlikovanja Tovarna internacionalnih Piano Orkestrov F. MACHINEK & SOHNE Dunaj XVII. E Ortliebgasse 5. iZaloga v Trstu: Ferdinand Kasimir, ui. Com-I [merciale 13; v Ljubljani: Josip Droll, Sod-nijske nHce 3. Posestvo v Rojanu hifea. okolu 2100 »ežnjev zemlje, studenec, kamnolom : skupno ali tudi na ko'Je (za ntavbišča, ker je kamen na mestu) prodaja Josip A h t i k, vodja posojilni Skega^irada^r^Kopru._ 24 i se proda ali odda v najem. Naslov pri In-264 Kasljst ni vec! Pastiljke za prsi so edino sredstvo proti kašlju prehlajenju, hripavosti In vsakemu vnetju v sapnih organih. Škatlja z navodilom stane 70 stot. ter s* dobiva samo v lekarni . —- ---------- PRAXMARER (Ai due mori) Trst, Piazza Grande - Mestna palača. - Tel. 377 Restavracijo Aurora TRST, nI. Gloauč Carduooi 13 Trg, San OioT*nni Jt. 4 Vsaki večer koncert Ob nedeljah {n praznikih MATINE& od 10. ure predpoludne do 1. popoludne katerega proizvaja drulba Michlos Nagy (5 dam in 6 gospodov). Tamburanje, petje in ples. V kratkem dospe velika in znana družba „SLAVULJ" pod vodstvom gosp. — — V. REBERSKEGA — — Raznovrstne jedi po najzmernej. oenah. Kosilo 48 at., zajutrek 28 st. Mesečne naročnine za kosilo in večerjo po dogovoru. Točijo se najfinejša vina, kakor OPOLO, ISTRSKO, 1EKAN, BELO FURLANSKO in BRIŠKO, kakor tudi PIVO znane štajerske pivovarne Goss. P. N. občinstvo j*< napro&eno, da javi tnako naj-iuarij$o neti^'no!t ali ?Iabo postrežbo ravnatelju IVANU CAISUTT1. Ljudska kuhinja seratnem oddelku Edinosti J Nova prodajalnica ur In dragocenosti' G. BUCHER (ex drug Drag. Vekjeta) CORSO štev. 36 — TEST lasjrotl prejšfljfi prodajal, vm ?EIjET. Bogati Izbor zlatanlne, srebrnlne, dragocenosti In iepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti. — Sprejema narotbe In popravlja vsakovrstno, srebmine ^ In žepne ure. Cene smerne. ^ Umetni zobje .v. Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez b ■ vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr.3&Čermakin0.2uscher T RJS T ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. bil je vkradei 40 K v kavarni Metropole. Antou Po\b, 22ieten kotiar, ie bil are-; <21 a a, ke r je v Ribji ulici poskusil oiais&ti babico Moborič ujene torbice z denarjem. Loterijske številke izžrebane dne 10. februara 1909. I n c. m o a t 42 29 37 16 36. Brno 3 9 22 32 34. Koledar in vreme. Danei: Adolf Jjkof. — Jutri : Etlalija dev muč. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludce -h 3*5 Ce;s. — Vreme včeraj : megleno, oblačno. Vremenska napoved z a Primorsko : Motao. Zmerni vetrovi. Temperatutra vio Z&paredne padavine. Naše giedaiišče. Predpustni čas je! Tudi gledališča se ozirajo na splešno ruzpDloženje in uprizarjajo komade, ki ustrezajo z^baviiž^ljnoiti občinstva. Tako boli v nekem oziru tudi pri nas! V nedeljo ob 7. un zvečer se namreč prvič na našem odru upriiori stara, pa še vedno aveža in zabavna čarobna burka a petjem ,,£cumt)acij Vagabund ali zanikerna trojica*. g. Jakob Klemene 6 stekl, moscatelia, 2 Nova prodaj al Lica G« 3Cehiayan TRST — Corso štev. 23 Ni potrebno naročati na Dunaju URE cikelnate od E 4 naprej srebrne „ n 9 zlate . „26 PRSTANI 14 karatni od K 5'/* naprej 14 „ z dilem. „ 10 „ BUDILKE garantirane od E 3-SO naprej Vrhu tega bogata izbera zlatih In •rebrnih verižic, uhanov, Brcohei Itd. DOBIVA fcE V VSEH LEKARNAH. Samogovori se imenuje najnovejša pravkar izšla knjiga Otona Zupančiča Dobi se v vseh boljših knjigarnah broš. za 3 K, vezana za 4 K s Najvspešneje sredstvo proti dobiva se v vseh lekarnah ' reumatizmu 3e rp^ ^ v • nOTITIV \ prirejena v Trstu tafaria Sodiaa, iekaraa „flh J«a33ana tella Saliiie" pri j od lekarnarjev : sv* Jakob« in Josipa godina, lekarna tfiV F*™*0 41 Stepenica stane K 1-40. Iz Tista ae ne odpočilja manje od 4 steklenic puti požk povzetja aH proti anticipairu pošiljafrri zneska 7 K franko poŠt, ia »vu^ Stran IV »EDINOST« štev. 42 V Trstu, 11. februvarja 1909 ■teki. refoscb ; g. Oregorič 3 kcmade ghlan- V izvrševalni odbor jugoslovanske soci- terija ia knjiga hrv. pesaoi; Vrtnarica v Ro- jalistične stranke je tvl na strankinem acu 3 ročna dela. glavnem zboru izvoljen gos?. Ig. Sitter iz Nadaljne darove sprejema gospa Roža dr., Trbovelj. __^^ Sregorinova, Narodni dom, u). Giorgio Galatti j "" 18, H. nadetr. na desno. j RSiZUC VCStl. Za veliki Ciril-Metodi;?v ples, ki pe bo: vrSil dne 13. t. m. v vseh prostorih „Nar.; Znani raziskovalec malarije, prrfesor doma", so darovali: Katarina Čelan, Trst 2 Battista Grassi, je težko ofcelel in je priča-K; Ivana Devet, Reka 10 K; Marija Wiifan, kovati najtršega. Bavil se je mncgo let z Trst 5 K; Marica Čirnigoj. Sv. Ivan 2 K; m&Isriio in je napisal o njej mncgo temelji-potom ugledne „Jadranske banke" v Trstu j tih razprav, ki so vzbudile med ekrokovnmai so pripoelsli: Ivan Krže 12 K; T. vitez: krogi veliko pezomosf._ Cossovich 10 K; Attcn Klcd č \;:ez Sabls-j irK^fvfifi^fvfififi^fkrv^k^ ^v dosfej 10 K; dr. Ferdo Čeme, odvetnik v Kopru 10 K; Ma:tn Kže 6 K; Iv«n Čibič-fiyV „„ f„inf„ofjt„ , ^ ^ . . i5r t ■ i -.■»«■ .i tta i tt Fcnflm va en ca za fologiafnko Btroko proti ta 4 K; Ljcdtivlt Matko K 4; I^n KoSmorl', I IbUClTl kojSnjemu plačilu, nad 14 let starega in trgovec jestvin na Beivederju 4 K; dr. Sči- veščega deželnih jezikov. Elektrofotograf A. Jerkič, tomir Dolenc, Buzet 4 K; Benko Horvat, j Po^te 10. ~ 250 Deček Dobi plačilo. kateri govori plovensko, se i*če za pro- ; dnjalnico zgotovljenih oblek. Barriera 33. ' 207 I on9 nova hiša, enonadetropnr., in na lepem LiCpO prostoru trga Svete Margarite Štev. 1165 v Kopru, je na prodaj. Kdor želi natančnejšega pojasnila, naj se oglasi na goriomenjenem naslovu. (270 Proda se trauiovje raznovrstne mere. deli' Olmo 3. — Ulica 160 Ofoy*£) trgovina jestvin, jako dol^ro upeljaca, Idi d sredi mesta, je po jako nizki ceni na prodaj radi odpotovanja. Ponudbe na Ineeratni oddelek Edinosti pod „105". 266 ravnitelj brv. štedicnice, Trst 10 K ; I. Bole, j l/rln|* ^plj kupiti prav dober glasovir in po trgovec. Reka 20 K : A. Benigar F.lipan nizki ceni, dobi ga na Repentabru ~ __« • • . • • • I 1 Q .) i ftev. 18. kroni. — Srčna hvala darovateljem ! Nada'jni prispevki naj ee dopošilja:o na' Prnflo C£> modema spalna soba ter kuhinsko ugledno „Jedrtinsko banko" v Trstui ali , 1 " , OC pohištvo po nizki ceni, Kizarnica ca gosp. Vladko Ternovec Leo št' " 201 t. č. blagajnik Tret ul. Fontana 4. Mesto pisarniškega praktikanta išče mladenič-dobe r slovenski kt.respondent, v kakoršni-koli večji pisarni. Pod ugodnimi pegoji za 3 leta Naslov pove ..Edinost".______1958 Lepa meblirana soba odda se s 1. marcem pri hrvatski družini. Vi^a Boccaccio 14, IV. n. QISI7hn v kaki pisarni kakor korespon- giU4UU fOUO dentinja, knjigovodkinja ali kaj slične ga, goepodična, vešča popolnoma hrvaškega in laškega jezika. Naslov pove Ins. odd. Edin. 248 Maske Ednajat, IL po dajo v najem. Izbera najnovejših, krasnih kostumov. — Ulica San Lazzaro Ž58 Vesti iz Goriške. Novo društvo. C. kr. namestniSUo je vzelo na znanje pravila novega druStva: „Po« družrica Sv. Cirila in Metodija" v Riheu-berku. Kmetijskim potovalnim učiteljem za goriško okolico je imenovan in je že nastopil službo g. Erneat Klavžar, do Bedaj gospodarski pristav na grefa Jelačića grajščini v Novidvori na Hrvatskem. Tečaj zakrojaće otvori zaved za por-j Zaloga ^^ & speSevanje male obrti od 10. m&rca do 7. O/čine štev. 169. aprila. Pouk bo teoretičen in praktičen in sa ko obdrževal cb nedeljah in praznik h 5 ur nepretrgoma in cb sobotah 3 ure. Vesti iz Istre. Hcsta pogorela. Med Sv. Lo>rečem v Daili, Mater&do in Selom (Petrinje) je v ponedeljek požar uničil t kolo 150 oralov boste. Iz Pule. — Umrl je po krftki bolezni j župnik v Šišanu don Fr^n^esco Corsano. —j Pokojnik je bil rodom iz Pirana, kaiSr'r Pre"i[3 peljejo tudi njegovo truplo. Iz okraja koperskeg3. V soboto dne 30 januarija smo imeli v Cezarjih pri Kopru redti cbčni zbor pevskega, bralnega godbenega druStva „Volarič",' Na zbr romanje' U je prisei xuqi caš deželai poslanec ia V? Umetniški dan in umetniška ROP z pl©som priredim v nedeljo 14 t. MUO m. Vrt je na razpolago celi dan brezplačno. Družine naj se postužijo 'pred začetkom plesa, ker potem je velik naval ljudstva. Prosim moške in ženske, da ne pridejo v salonski obleki, torej lepa prilika za delavce, da se poslužijo. Vabim na obilno udeležbo H. K o s i č, Belvedere 17, „Pri stari breskvi 2C8 Opremo trgovine za mirodilnico, lekar-_ no, zalogo jestvir, drobnarij : 54 velikih, 11 malih predalov^ police s steklenimi vraticami, debele mize (bankp), prodaja Josip A h t i k, vedja posojilciškega urada 7 Eopru. 245 JfcT 46-ietea vstth FASTISLiE jPHENUlNI «4 eg'oiunjAB* aladk* ik*rj« ZBftjdlielj 1» izdajatelj P. PRFMDINI v Tret« Počaičcne s kolajnami ic dipUta* Zdravniiko priporočane pri griakoi«, kalija hrlpavoatl, katsru. Poaeijujajo pevcem in govornikom ffiit glaa. Zaloga v lekarni PBENDINI Ia v vsak boljših lekamak v Trata ia Evropt. KS* j* «a n srca in v«i soio mu pritrjevali thvdu'euo. j Y insenu vseb se je zehvalsl g. pcslhiicu podporni ud g. N. B., ki jo pozivJ navzoče,: ■aj ohranijo dobro v spomiru vafne nauke, ki j et jih prejeli. Tudi na tem mestu se zahvaljujemo g. poslancu ca njegovem prihedu r.a lepih! namkih. ki >mo jib dobili od njega. — Bog ga živi! ____ Vesti iz Kranjske. Poučevanje v gozdarstvu na kmetijski ftoli na Grmu poverilo se je za tekoči tečij : gozdnemu komisarju I\acu Urbas iz Novega meota, kar j-3 minisrer^tfo zpoliedehtto potrdile. Vojaku ustrelila drug drugega. V torek •kol« 2. ure ponoči sta v topmčarski voj: š-uici ustrel:la dogcvor.eno dva vojaka drug dragega ter sta b!a takoj mrtvs. To strašno, dej ft ne etn izvrgla č« tovtdja Karol W a 1 z t k,' rod( m iz Šiezije in korpcral Jožef K o g e j, doma iz Idrije. Na večer pred tem dejanjem sta bi a ša v mesiu ter sta z mkim civilistom popivala. Nato t>ta vo-aka od§la v vo'fcšnico. &cmov piišedti sta šele poiskala famo krese izpod ttnbe, kjer ie nahajalo skladišča. Ob S. uri ?ju*ra; s*a Šla v pisarno in endi s sli žbenima sfcmr kresoma ustrelila drug drugega. Ko eo topničarji, kar jih je Š3 v Ljubljani, (polk je na strelnih vajah v Krškem) začuli dva strela, so takoj začeli iskati po vojašnic?, kdo da je streljal. Prišedši v pisarno, so zagledali mučen prizor. Oba navedena vojaka Eta ležala mrtva na tleh in sicer s streli v glavah. Poklicani zdravnik je kon-statiral, da »ta bila takoj mrtva. Dognali so, da sta drug drugega s službenima samokresoma s samomorilnim namenom ustrelila, kar je ša bolj potrdilo pismo, katerega je pu&tii ua mizi četovedja, Tudi desetoik je pred kratkim pisal nekam sumljivo pismo, češ, da mu je težko, ker ni dosegel svojega cilja. Vesti iz Štajerske. Ponesrečil ie hlapec gospe Al. Skaza v to stanj m Jakob Plaznik. Ko je delal rezanico za živino, je po nesreči priSel z desno roko ▼ stroj, ki mu jo je odrezal. prej agent ivrdk F. CAS J ELL1TZ e Successori G. SCANTIMBURGO Trst, ulica Stadion 11, tik pekarne Covacich. Velika izbera izdelanega perila in na meter. Specijaliteta: oprema za zaročnike. Bogata izbera čipk. Specijaliteta : črne nogovice za ženske, možke in dečke. izbera drobnih predmetov in modnega blaga, f; CENE, DA SE NI BATI NIKAKE KONKURENCE. Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma šfeu. 2 u lastni palači (Vhod po glavnih stopnicah) telefon 052 razpolago ima na Jekleno varnostjo celico ki je varna proti vlomu iii proti požaru, v kateri so shrambl'ce, ki se oddajejo strankam v najem in sicer : sa celo leto kron 30 . pol leta „ 20 „ četrt „ „ 12 sa en mesec „ 6 Shrambice so 24 era visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. Oddaja branimo puSice, katere as priporoča posebno atariism, da na ta najnovojil In najuspeinejl način navajajo itedltl »vojo dooo — Nadaljna pojasnla daje zavod ob uradnh urah. —s f otograf icni atelje pri o v. Jakobu n lica Rive št 42 (pritličje) TRST. Irvr5uje vBako fotogr&fično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjoitjlokalov^or-celanaste.ploSče za spomenike, itd. itd. Povečanje Vsaiatere8 fotografije. Radi udobnosti P. N. narednikov sprt-lama aarosb« Ia Jih Izvrtuja aa daaia ali zunaj aaata. Urad za razn8 zadeve avtorizovavan od c. k. namestništva Rod. Falconetti Trs«-, ul. Muova 21 - Informacije. - Iskanja. - Azistenza. - v sodnih in civilnih kakor tudi trgovinskih in privatnih zadevah. Mehanično posnemanje za strojno prepisovanje. Vsa- ,e. V sa- aa kovrstna upisanja. Naslovi in reklame. Konkurenčna tarifa. ANTON SK FPL tueha&ik, zapriac-ical Lzvodeneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev, II Zastopnik tovarn kefes ii ptotoles Sepeljara ln saloga elektronih zvončko*, Iu