PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. oostale ì gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 4 (9309)
TRST, torek, 6. januarja 1976
PRIMORSKI v Govcu pri
DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OBŠIRNE POLEMIKE OKROG NEIZBEŽNE VLADNE KRIZE
SOCIALISTIČNO VODSTVO BO JUTRI FORMALNO ODLOČALO 0 IZSTOPU PSI IZ VLADNE VEČINE
Komunisti opozarjajo na nevarnost vladne krize in predčasnih volitev Demokristjanska levica za tesno in odkrito sodelovanje s socialisti
RIM, 5. — V vodstvu socialistične stranke so že vsi prepričani, da je kriza do sedanje vlade Moro - La Malfa neizbežna. To potrjuje danes tudi član tajništva PSI poslanec Manca, ki je izjayil, da je treba nekaj ur pred sejo osrednjega vodstva stranke povedati, da po globljem premišljanju in proučitvi predlogov, naj PSI odstopi od svojega stališča, so socialisti prepričani, da vladna večina ne obstaja več. Manca poudarja, da je razvoj po-
litične razprave v zadnjih dneh potrdil gornje stališče. Zato poziva vse demokratične sile, naj vložijo vse svoje napore, da se najde rešitev, da se premosti sedanji položaj, in da se ustvarijo pogoji za sestavo vlade, ki bo v stanju, da začne izvajati politiko popolne preobrazbe italijanske družbe.
Tudi voditelj socialistične levice Lombardi izjavlja, da je prepričan, da je vladna kriza neizbežna in da bo težko preprečiti razpust parlamenta in predčasne volitve. Lombardi potrjuje, da je celotna stranka na strani stališč De Martina. Obenem govori tudi o morebitni novi vladi in pravi, da bi morala biti
enobarvna demokristjanska s podporo socialistov in komunistov, ali pa da bi se sedanja vlada predstavila z novim programom in živela s podporo levice. V vsakem primeru Lombardi izključuje možnost obnovitve leve sredine.
Po drugi strani pa komunisti še vedno poudarjajo, da je treba ohraniti pri življenju sedanjo vlado vsaj dokler bodo v parlamentu odobreni važni zakoni. O tem stališču govori član vodstva KPI Napolitano v intervjuju, ki ga bo jutri objavila «l’Unità». Napolitano pravi med drugim, da komuniste najbolj skrbi odprtje vladne krize v sedanjem trenutku, ki bi onemogočila ugodno re-
šitev nekaterih važnih in nujnih vprašanj, medtem ko nihče ne zna povedati, kako se bo kriza iztekla in kako bi preprečili predčasne volitve.
Napolitano meni, da bi predčasne volitve za dlje časa ohromile parlamentarno in vladno dejavnost, obenem pa ustvarile položaj ostrih nasprotij med političnimi silami, kar bi lahko še bolj zaostrilo krizo.
Potem ko pravi, da se tudi komunisti strinjajo, da gospodarski ■ u-krepi, ki jih je sprejela vlada niso dobri in da so sedanjo vlado že ob njeni umestitvi označili za neprimerno v zvezi z resnimi vprašanji, U pretresajo državo, Napolitano u-gotavlja, da so spremembe, ki so nastale po volitvah 15. junija v splošnem političnem okviru tudi z avtonomnim prispevkom PSI in enotnim sindikalnim bojem, ustvarile nove možnosti pritiska za rešitev najnujnejših vprašanj.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiriiimiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtitiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiij
PRESEKAN AMERIŠKI LETALSKI MOST
Uspešna ofenziva vladnih cet proti FNLA na severu Angole
Ford ponovno grozi SZ z «omejenimi ukrepi» * «Pravda» za umik tujih sil iz Angole ■ Poskus posredovanja generala Amina?
LUANDA, 5. — Angolske vladne čete (FAPLA, oborožene sile MPLA) so konec prejšnjega tedna začele močno in verjetno odločilno ofenzivo proti pokrajinam, kjer so se zadrževale enote secesionističnega gibanja FNLA prozahodno usmerjenega Holdena Roberta in presekale ameriški letalski most, preko katerega so secesionistom dovažali orožje in material. Čete FAPLA so pri tem zasedle celo vrsto postojank na severu dežele. Iz zairskega glavnega mesta Kinšasa, kjer ima FNLA svoj glavni štab, so Robertovi pristaši morali priznati poraz, saj so MPLA obtožili «zločinske ofenzive» in nemudoma pozvali svoje tuje pokrovitelje, naj jim pomagajo v sili «proti sovjetskim in kubanskim pritiskom». Tudi ameriškemu predsedniku Geraldu Fordu ni nenadna o-fenziva vladnih sil iz Luande po godu, če je izkoristil sicer nepriklad-no tribuno zborovanja farmerjev, izvoznikov žita v SZ, da je pozval sovjetsko vlado naj se ne vmešava v angolske notranje zadeve, sicer bodo ZDA «prisiljene sprejeti omejene ukrepe» kot represalijo. Kaj so ti «omejeni ukrepi» Ford ni povedal.
Socialistično vodstvo bo Jutri odločalo o izstopu PSI iz vladne večine. Po dosedanjih izjavah številnih socialističnih voditeljev bo vodstvo samo formalno potrdilo izstop iz večine, ki ga je tajnik stranke De Martino napovedal v uvodniku glasila «Avanti» prvega januarja. Po drugi strani pa komunisti še naprej vztrajajo na stališču, da bi bila vladna kriza škodljiva, ker bi lahko povzročila predčasne volitve. To bi po mnenju komunistov za dlje časa ustavilo vladno in parlamentarno delovanje, s tem pa tudi odobritev nekaterih važnih gospodarskih in drugih zakonov. Tudi demokristjani, kot je razumljivo, so proti vladni krizi, čeprav njihova levica zahteva, da vlada takoj naveže najtesnejše stike s socialisti, da se odobrijo važni socialni zakoni. Vsi demo-kristjanski predstavniki pa nasprotujejo sklicanju predčasnih volitev. Nekateri od njih se bojijo, da bi desnica izkoristila sedanjo priložnost, da odpravi Zac-cagninija.
Vladne čete iz Luande so začele silovito, ofenzivo proti sece-sionističnim oddelkom FNLA na severu Angole. Uspelo jim je že konec minulega tedna presekati ameriški letalski most, s katerim so Robertovim četam dovažali o-rožje. To je razburilo ameriškega predsednika Forda, ki je znova zagrozil SZ z «omejenimi protiukrepi», čeprav ni pojasnil, kaj s tem misli.
V ZDA je medtem dopotoval izraelski zunanji minister Allon, ki skuša ameriško vlado prepričati naj bojkotira sejo varnostnega sveta OZN o Bližnjem vzhodu. V Kairu medtem skušajo Palestince prepričati, naj bodo zmerni in zahtevajo v OZN predvsem oblikovanje samostojne državne tvorbe.
je pa izključil, da bi šlo za gospodarske zveze s SZ.
Vladne enote iz Luande so, po poročilih vojaškega poveljstva FAPLA, začele ofenzivo med četrtkom in petkom ter v soboto zavzele bivšo portugalsko letalsko oporišče Neg..ee, kamor so ameriška tovorna letala dovažala secesionistični vojski Holdena Roberta ogromne količine orožja in drugega' blaga. Kmalu zatem so, vladne čete zavzele tudi glavno postojanko Robertove vojske v kraju, Uige in še dve utrdbi, General Freirre ter Vista Aiegre. Kot poroča vlada Agostinha Neta v Luandi je tudi položaj v važni in po nafti bogati enklavi Kabinda povsem normaliziran in pod nadzorstvom vladnih sil.
Razumljivo je, da so reakcije fi-loameriških sil, ki so še pred kratkim računale, da bodo s pomočjo ZDA, Zaira, Južne Afrike in belih plačancev zrušile zakonito oblast MPLA v Luandi, zelo ostre, skoraj histerične. Glavni štab Robertove vojske, ki deluje v zairski prestolnici Kinšasa, je namreč dramatično opisal ofenzivo in govori o tem, da se enote vladnih čet poslužujejo sovjetskih tankov T-34 in težkega o-rožja, z njimi pa da se nahaja poldruga kubanska divizija.
Prav zato poziva FNLA ' svoje tuje pokrovitelje, naj vendar odločneje posežejo v Angoli.
Ameriška vlada pa se nahaja, kljub Fordovim grožnjam, v nelagodnem položaju, posebno še, ker med javnim mnenjem narašča nasprotovanje vsakemu posegu ameriških čet v tej afriški državi. Posebno še nasprotujejo pustolovščinam, potem ko je katoliški «Christian Science monitor» objavil podatke o prisotnosti ameriških plačancev CIA v enotah Robertove FNLA. Kmalu po objavi teh informacij, ki jih je CIA zanikala, je isti časopis objavil drugo vest, da se najemanje plačancev z denarjem iz ZDA nadaljuje, vendar le v Evropi, s pomočjo nekaterih afriških veleposlaništev. Pozneje so še sporočili, da je vladi ZDA priskočila na pomoč tudi Saudova Arabija. Ker je ameriški senat zamrznil fonde za pomoč secesionistom v Angoli je namreč vlada v Riadu ponudila angolskim protikomunističnim silam svojo finančno pomoč.
Prav zaradi zagate, v kateri se nahajata Ford in Kissinger, se množijo tudi pritiski, da bi se premostilo sedanje stanje. V ZDA se sedaj zavzemajo za ponovno oblikovanje «vsenarodne koalicijske vlade» v Angoli, kar pa je zelo težko izvedljivo, če pomislimo na kvizlinški značaj secesionističnih vojsk, ki služijo interesom Zaira in ZDA (FN LA) ter Južne Afrike (UNITA). Vsekakor proučujejo v Pentagonu in v State Departementu uvodnik moskovske «Pravde», v katerem je tudi poziv k umiku vseh tujih čet iz Angole. Očitno so v SZ prepričani, da bi se stanje v Angoli izboljšalo, če bi se umaknili plačanci, zairski častniki in južnoafriški 'oddelki, ki se borijo na strani FNLA ter UNITA, oziroma, da bi vladne cete FAPLA ne bile oslabljene zaradi umika kubanskih tehnikov in zdravnikov. Brez tuje pomoči bi namreč luandska zakonita vlada Ljudske republike Angola zlahka uvedla nadzorstvo nad vso deželo.
Radio Luanda je pozno zvečer sporočil, da so enote FAPLA zajele nedaleč od mesta Uige celoten generalni štab Robertove FNLA. V Uigeju so enote FAPLA zaplenile več ton OTOžja in drugega ameriškega vojaškega, materiala.
* e *
BEOGRAD, 5. — Izredni in pooblaščeni veleposlanik Jugoslavije v Angoli Nikola šašič je odpotoval v Luando. Kot je znano, je Jugoslavija takoj po razglasitvi angolske neodvisnosti 11. novembra lani priznala vlado Ljudske republike Angole, nakar so se dogovorili, da bosta državi vzpostavili diplomatske odnose na ravni veleposlaništev.
NEAPELJ, 5. — Pozno zvečer so neznanci ubili s streli iz puške karabinjerskega podčastnika Gerarda D'Arminia. ko se je ta pogovarjal z nekim znancem na glavnem trgu Afragole, nedaleč od Neaplja. Morilci so nato izginili z avtomobilom.
Demons tracija v milanski galeriji
Zato, pravi Napolitano, so po 15. juniju dozorele možnosti, da se o-dobrijo v parlamentu napredni zakoni s podporo vseh demokratičnih sil. V tej zvezi poudarja, da obstaja sedaj možnost, da se v parlamentu z uspehom razpravlja o popravkih vladnih odlokov za preureditev industrije in za Jug.
Zato je sedaj dolžnost vladnih strank in v prvi vrsti krščanske demokracije, zaključuje Napolitano, da dokažejo svoj čut odgovornosti in pripravljenost, da sprejmejo zahteve delavskega gibanja in vseh demokratičnih sil v pogledu nedavnih vladnih ukrepov. Napolitano dodaja, da je to za sedaj edini resen način političnega soočenja in raz-čiščenja odnosov.
V polemiko okrog pobude PSI, da izstopi iz vladne večine, so se vključili tudi demokristjani, ki so dlje časa molčali. Minister De Mita je zelo polemičen do socialistov in pravi, da samo tisti, ki meni, da bo imel kako korist, lahko misli na predčasni razpust parlamenta, kot na najboljše sredstvo za rešitev vseh težav. Po njegovem mnenju je izhod iz krize predvsem v skupni strategiji, ki se mora povezovati na vsa pozitivna dejstva v skupnem reševanju vprašanj med krščansko demokracijo in celotno levico.
Namestnik tajnika krščanske demokracije Galloni pa ugotavlja, da obstajajo v sedanjem političnem po- J iožaju pogoji oživljanja nazadnjaških sil v krščanski demokraciji in da lahko samo sedanje tajništvo Zacca-gninija zagotovi stranki ljudski značaj. V tej zvezi govori tudi o odnosih s socialistično stranko in pravi, da bi morala krščanska demokracija z njo bolj tesno sodelovati, zlasti pa še upoštevati dejstvo, da je najtesneje povezana z delavskim gibanjem in s širokimi socialnimi silami. Vsaka druga perspektiva, »• gotavlja Galloni, je nevarna za predčasne volitve. Zato je bistvo vprašanja v tesni povezanosti s socialistično stranko, ki pa je ni mogoče vzpostaviti s povratkom na levi center. Galloni pravi, da bodo socialisti ponovno sodelovati z vlado, če bo ta stvarno skrbela za ljudske množice in za srednji sloj.
Poslane? Bodrato, pripadnik levice, ki podpira tajnika Zaccagninija, o-pozarja na nevarnost demokrščanske desnice, ki bi znala sprožiti polemiko tako proti vladi, kot proti tajništvu stranke, izkoriščajoč sedanji položaj. Zato računa na čut odgovornosti socialistične stranke in zahteva, da se dajo pobude za razčišče-nje odnosov, ki naj okrepijo socialistično navzočnost.
Delavci zasedene avtomobilske tova me «Leyland - Innocenti» so začeli z vrsto zaporednih	manifestacij v
središču Milana, da bi opozorili javnost na svoje nerešene probleme. 300» stavkajočih se je odpravilo na Trg Duomo, medtem ko je skupina zasedla osrednjo mestno galerijo, ki velja za mestni «salon». Tam so delili letake, medlem ko je njihovo odposlanstvo zahtevalo na prefekturi sestanek z vlado.
Biiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiii:iii!iiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OŽIVITEV SINDIKALNE DEJAVNOSTI
Vsedržavna celodnevna stavka državnih in krajevnih uslužbencev
Med tednom važen sestanek za rešitev vprašanja «Leyland-lnnocenti»
RIM, 5. — Po božičnih in novoletnih praznikih se je sindikalna dejavnost zelo razmahnila. V tem tednu bodo imeli sindikati številne važne sestanke, na katerih bodo odločali o nadaljnjih sindikalnih akcijah v zvezi z boji za obnovitev številnih delovnih pogodb.
Najvažnejši sindikalni dogodek tedna pa je celodnevna stavka vseh javnih uslužbencev, ki, bo v četrtek, 8. januarja. Sindikalna federacija javnih uslužbencev je- sklenila, da bodo vsi državni in poldržavni u-službenci, uslužbenci krajevnih u-prav in univerze stavkali 24 ur; iz solidarnosti do javnih uslužbencev bodo v četrtek stavkali eno uro vsi delavci industrije, trgovine, prometa, raznih storitev, kmetijstva in šole.
Italijanska zveza avtonomnih sindikatov javnih uslužbencev je sklenila, da se udeleži celodnevne stavke, ki bo v četrtek, kot je to sklenila sindikalna federacija. Tudi zveza voditeljev podjetij je sporočila, da se bodo njeni člani udeležili v četr-
iiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMn
PO POGOVORIH TITO - KREISKY
Koroški Slovenci stopajo v leto 1976 v vzdušju pričakovanja pobud z Dunaja
Komcniarji slovcnskili časnikov na Koroškem - Poslanki dr. Zwittrain dr. Tisehlerja'rlj0 0 ”d?l™1 ,.kcii‘ "*
tek vseh sindikalnih akcij.
Celodnevna stavka javnih uslužbencev je bila napovedana zato, ker vlada še ni rešila niti tistih vprašanj, ki so navedena v delovni pogodbi, ki je bila sklenjena pred letom dni. Poleg tega zahtevajo še razne .ugodnosti, ki jim pri tiče jo na osnovi dogovorov med sindikati in vlado.
V	tem tednu bi morali rešiti tudi sindikalni spor med letalskimi u-službenci in letalskimi družbami. Gre za zahtevo uslužbencev včlanjenih v CGIL - CISL - UIL, da se sestavi enotna delovna pogodba za vse uslužbence. Sindikat pilotov pa zahteva, da se sestavita ločeni delovni pogodbi, eno za pilote in drugo za ostale uslužbence. V zadevo je posredoval podpredsednik vlade La Malfa, ki bo imel v prihodnjih dneh sestanek s sindikati za rešitev spora.
V	tem tednu bo tudi sestanek tajništva sindikalne federacije, ki bo odločalo o morebitni splošni stavki v zvezi z nedavnimi vladnimi gospodarskimi odloki.
CELOVEC, 5. — Pogovor med avstrijskim kanclerjem Kreiskym in jugoslovanskim predsednikom Titom ter Kardeljem tik pred novim letom je med koroškimi Slovenci vzbudil pričakovanja na korake, ki jih namerava podvzeti dunajska vlada in jih je Kreisky nekako obljubil med svojo tiskovno konferenco, ko je izjavil, da namerava z izsledki teh pogovorov in informacijskimi iz jugoslovanskih virov «seznaniti ostale parlamentarne stranke» na Dunaju. Ker je pač znano, da je jugoslovansko stališče do predlaganih načrtov «preštevanja posebne vrste» odločno odklonilno in ker to prav tako ostro in nedvoumno odklanjajo koroški Slovenci, je razumljivo zaskrbljeno pričakovanje, ali bo vendarle dunajska vlada naredila kak korak nazaj in se začela resneje soočevati s koroškim narodnostnim problemom, torej izvajanjem avstrijske državne pogodbe, ali pa bo še nadalje sprejemala sugestije nemških nacionalistov.
Glasilo Zveze slovenskih organizacij «Slovenski vestnik» piše, da je bil zadnji sestanek na vrhu ocenjen kot «prispevek k ponovnemu izboljšanju odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo». List dodaja, da so jugoslovanski predstavniki zelo jasno n udarili, da mora Avstrija v celoti izpolniti obveze iz državne pogodbe, bri čemer «vztraja JugoslavMa pri tem, da je treba manjšinske pravice uresničiti brez posebnega štetja ali ugotavljala manjšine».
šina biti obravnavana kot «neodvisna skupina, ki neodvisno odloča o lastni usodi».
Glasilo katoliškega Narodnega sveta koroških Slovencev «Naš tednik» pa objavlja komentar s pomenljivim naslovom «Omajano ugotavljanje manjšine?», v katerem je izražena želja, da bodo pogovori med državniki sosednih dežel, pripomogli k oblikovanju «novih pogledov na manjšinsko vprašanje».
Obračun lanskega dogajanja na Koroškem in razmišljanja o možnih razpletih pa so vsebina novoletnih poslanic voditeljev dveh osrednjih organizacij koroških Slovencev.
Dr. Jožko Tischler, predsednik NSKS, poudarja predvsem, da je leto 1975 potekalo v znamenju spomina na konec druge svetovne vojne in 20-letnice podpisa avstrijske državne pogodbe, ki je za koroške Slovence temeljno jamstvo za njihov nadaljnji obstoj. V minulem letu, nadaljuje dr. Tischler, je bilo tudi nekaj razveseljivih dogodkov. Med temi omenja predvsem dejstvo, da je po 18-letih popoldanskega in zasilnega pouka dobila slovenska gimnazija v Celovcu svojo streho.
Leto 1975 pa je koroškim Slovencem nokazalo tudi, da integracija v sir ke, ki so zastopane v dunajskem parlamentu (socialdemokratska, demokrščanska in liberalna) in koroškem deželnem zboru ni mogoča, ker s svojim zadržanjem ruš;jo državno pogodbo. Kajti zahteva teh treh strank po posebnem preštevanju Slovencev na Koroškem krši to | pogodbo, celo ime tega preštevanja
Nasprotno, noudarja glasilo ZRO. rešitev ( manjšinskih vprašanj je tre-,.
| ba iskati v sporazumu s samo ! (posebno) kaže, da ima vlada s tem Za pomiritev v Angoli.se zavzema manjšino, ki mora biti enakopra- j «posebne namene». Tudi obliubam o tudi ugandski predsednik' Idi Amin ; ven subjekt.	| tem, kar naj bi sledilo preštevanju.
Dada, kateremu je pravkar pisal tu- K temu je dr. Zwitter. predsed- j ne kaže verjeti. V petdesetih letih di Ford in ga prosil, naj posreduje. I nik ZSO, dodal še, da mora manj- je dunajska vlada prikazala kot pri-
dobitev na • mednarodnih, razgovorih obstoj dvojezičnega šolstva, nato pa ga leta 1958 čez noč ukinila. Tedaj so za preštevanje na Koroškem predvideli nič manj kot «deset jezikovnih skupin».
Tischler zaključuje svojo novoletno izjavo s stališčem, da.predvideva avstrijska državna pogodba uresničevanje obvez na osnovi okrajev z mešanim prebivalstvom. Ti okraji, zaključuje Tischler, pa so bili in so znani in poznam. ;
Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Fran Zwitter pa poudarja, da je osnutek zakona o posebnem preštevanju manjšine božično darilo dunajske vlade Slovencem. To dokazuje, kako je vlada kapitulirala pred nemškimi nacionalisti, kot kapitulira pred nemškimi na-cionalisti z osnutkom zakona o dvojezičnih šolah, ko je črtala iz njega člen, po katerem sme biti vodja dvojezične šole le profesor slovenščine. Tudi to je kapitulacija pred krogi, ki bi radi uničili slovenski pouk.
Enako se vlada obnaša, ko izdeluje načrt zakona o «narodnostnih skupnostih», ko uradno določa, kdo sploh lahko predstavlja manjšino. Tudi tu se torej uveljavlja praksa, da o manjšinskih vprašanjih ne o-dloča manjšina sama, pač pa nemške nacionalistične sile.
Zwitter zaključuje svojo izjavo z razmišljanjem o bodočih pobudah: «V smislu sprejetih smernic bo ZSO v sodelovanju z Narodmm svetom ter s podporo demokratičnih Avstrijcev, ki so se te dni sestali, da nadaljujejo s svojim solidarnostnim
V sredo pa je na dnevnem redu sestanek na ministrstvu za industrijo, na katerem bo minister Donat Cattin sprejel predstavnike podjetja «Singer», državne ustanove, ki u-pravlja srednja in mala industrijska podjetja (GEPI) in predstavnike federacije kovinarskih delavcev.
: Preučili bodo položaj v podjetju «Singer», kjer grozi nevarnost, da bodo. odpustili ^ dela več kot 2000 delavcev in uradnikov. V sredo bo tudi sestanek tajništva sindikalne federacije s predstavniki sindikatov javnih uslužbencev, da se dogovo-• ^ rijo o nadaljnji akciji na sindikalnem področju, o kateri bo dokončno odločal izvršni odbor enotne federacije, ki se bo sestal 12. in 13. januarja. Takòj po sestanku bodo imeli voditelji CGIL-CISL-UIL tiskovno konferenco.
• Izvršni odbor enotne federacije gradbenih delavcev se bo sestal med tednom in razpravljal o poteku pogajanja z delodajalci za obnovitev delovne pogodbe. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek. Končno naj še omenimo, da’bi,moral biti med tednom sestanek med ministroma za delo Torosom in za industrijo Donat - Cattinom ter predstavniki federacije kovinarskih delavcev. Na sestanku bi morali obravnavati položaj v tovarni «Leyland Innocenti» v ,Milanu, v zvezi z odločitvijo družbe FIAT, da prevzame v svoje roke tovarno in preuredi njeno proizvodnjo. V tovarni «Leyland Innocenti», ki je bila zaprta preteklega novembra, je 4500 delavcev, ki čakajo, da jim zagotovijo delo.
Alvaro Cunhal o sedanji krizi na Portugalskem
LIZBONA, 5. — Tajnik portugalske komunistične partije Alvaro Cunhal je pozval vse delavce in napredne vojake, naj se združijo v zaščito revolucionarnih dosežkov 25. aprila 1974, ki jih ogroža reakcija. Slednja, je dejal, je postala močnejša po porazu levice v MFA in prevladi socialistov in socialdemokratov v dr-
Varnostni svet OZN naj prizna Palestincem lastno državno tvorbo
KAIRO, 5. — Medtem ko je izraelski zunanji minister Allon na poti V Washington, kjer bo skušal prepričati ameriške voditelje, naj bojkotirajo sejo varnostnega sveta OZN o Bližnjem vzhodu, kjer bodo prisotni tudi Palestinci, se v Egiptu trudijo, da bi predstavnike OLP prepričali, naj ne zaostrijo svojih zahtev in dosežejo tako podporo v okviru OZN. Predvsem pa podporo ZDA, ki lahko s svojim vetom blokirajo to važno pobudo. V takem primeru, menijo v Kairu, bi preostala samo pogajanja v okviru ženevske konference.
O teh vprašanjih je podrobno govoril tudi egiptovski zunanji minister Fahmi na seji parlamenta. Dejal je, da obstajajo realne možnosti, da se seja varnostnega sveta OZN zaključi brez ameriškega veta s podporo po zahtevi o umiku Izraela z zasedenih ozemelj in oblikovanju palestinske državne tvorbe. V ZDA namreč prevladuje zaenkrat mnenje, da bi taka rešitev bila sprejemljiva, le da se, ne postavi v dvom obstoj izraelske države v svojih izvirnih mejah.
Stanje v Libanonu postaja medtem, po enem tednu premirja, spet napeto. Izzivati so začele, krščansko-maronitske enote, ki so obkolile palestinsko begunsko taborišče nedaleč od Bejruta. V taborišču je 6000 oseb.
Maroko zaplenil ob saharski obali sovjetsko ladjo
Glede incidentov v Oportu, ki so terjali 4 človeške žrtve, je Cunhal opozoril na nevarnost pred razkolom med ljudstvom in vojaškimi silami. Cunhal je zaključil svoj govor v nekem mestecu severno od Lizb>or$ , s trditvijo, da so portugalski' 'komunisti odločni nasprotniki vsakršne diktature in za «demokracijo v svobodi».
Na Portugalskem, so začele normalno delovati radijske postaje, ki jih je vlada pred. časom . nacionalizirala. Dejansko nadzoruje vlada vse radijske postaje, ki jih je odvzela kolektivom, ki so se jih polastili po revoluciji 25. aprila. Edina zasebna radijska postaja je last cerkve (Renascenza).
V Lizbono je medtem prispela sovjetska gospodarska delegacija, ki jo vodi namestnik ministra za zunanjo trgovino Aleksej Manžulov. Cilj odposlanstva je uravnovešenje portugalske plačilne bilance s SZ. Slednja dostavlja Portugalski petrolej po nizkih cenah, Portugalska pa prodaja SZ čevlje, tekstil in ribje konzerve.
RABAT, 5; — Maroške oblasti so ob obali zahodne Sahare zaplenile sovjetsko ladjo s tovorom orožja, namenjenim osvobodilnemu gibanju «Polisarip». Ladjo so odpeljali v maroško luko Agadir, čeprav je bila v saharskih teritorialnih vodah. Baje so na ladji bili tudi trije častniki alžirske vojske.
Kot znano podpirajo v SZ in iz Alžirije boj «Polisaria» proti bivšim španskim in novim maroškim ter mavretanskim kolonialistom.
v».
Senatne komisije začele razpravljati o gospodarskih odlokih
RIM, 5. — V senatu so že razdelili senatorjem vladna zakonska osnutka o preureditvi industrije in za pomoč Jugu, ki ju je vlada predložila senatu 2. januarja. Zakonska osnutka sta bila že izročena v proučitev senatni komisiji za proračun in gospodarsko načrtovanje. Določena sta bila tudi dva poročevalca. Preden bosta prišla zakonska odloka v razpravo v avlo, ju morato proučiti na posvetovalni ravni, poleg komisije za proračun in. gospodarsko načrtovanje, tudi komisije za ustavne zadeve, za finance in zaklad ter za industrijo in delo.
V ZAHODNONEMŠKEM MESTU STUTTGART
Protest zaradi ponovnega atentata na konzulat SFRJ
Nemške oblasti naj preprečijo dejavnost zločincev
STUTTGART, 5. — Jugoslovanski generalni konzul v, Stuttgartu Marijan Kraljevič je obiskal danes namestnika notranjega ministra zahod-nonemške dežele Baden - Wuerttem-berg dr.. Geigerja in vložil odločen protest zaradi ponovljenega atenta-
predsednika, prosvetni minister dr Hahn poslal jugoslovanskemu gene ralnemu konzulu Kraljeviču brzojav ko, v kateri izraža obžalovanje za radi kriminalnih dejanj in se hkrati veseli, da atentata nista zahtevala človeških žrtev. Dr. Hahn je v brzo-
ta na jugoslovanske ustanove v javki tudi zagotovil, da bodo storili ________________________1_________ u;	_____________
gibanjem proti ugotavljanju in za j žavnih strukturah oblasti. Tako je polno izpolnitev 7. člena avstrijske j Cunhal kritiziral socialno in gospo-državne pogodbe, storila s svoje darsko politiko De Azevedove vlade, strani vse, da prepreči naklepe nem-1 s katero, je poudaril, se KPP ne škili nacionalistov.»	' strinja.
Stuttgartu,. V noči od sobote na nedeljo je namreč, pred garažo generalnega konzulata v Stuttgartu eksplodirala plastična mina manjše jakosti, ki na srečo ni povzročila večje gmotne škode in tudi ni bil nihče ranjen.. V noči s 24. na. 25. december pa je eksplodiral peklenski stroj pred predstavništvom Jugoslovanskega aerotransporta v Stuttgartu, vendar tudi tedaj ranjenih na srečo ni bilo, pač pa so ugotovili samo gmotno. škodo.
Generalni konzul Kraljevič je dr. Geigerja opozoril na dosedanjo nezadostno zaščito jugoslovanskih u-stanov v Stuttgartu pred kriminalnimi dejanji, pa tudi na nezadostne preventivne ukrepe, da bi takšne akcije preprečili. Zahteval je, da storilce teh atentatov najdejo in kaznujejo, hkrati pa je zahteval tudi vso zaščito za normalno delo diplomatskih predstavništev in drugih jugoslovanskih ustanov v deželi Baden - Wuerttemberg.
Attentata na jugoslovanske ustanove v Stuttgartu sta kot poroča Tanjug, povzročila v tamkajšnji javnosti obsodbo. Celo tisti, ki so prej govorili o dozdnevnih «političnih» motivih, se zdaj strinjajo, da gre za navadno nasilje, terorizem in kriminal, kar po zahodnonemških zakonih najstrožje preganjajo in kaznujejo.
V imenu baden - wuerttemberske
vse, da bi v prihodnje preprečili takšna kriminalna dejanja.
VLADO BARABAŠ
V Parizu sestanek držav tretjega sveta
PARIZ, 5. — Vladni predstavniki 19 držav tretjega sveta, ki vodijo razgovor znan pod imenom «Sever-Jug» iz industrijskimi državami, so se danes sestali v Parizu, da bi, izdelali enotno pogajalno stališče pred začetkom' del štirih komisiji za energijo, surovine, razvoj in povezana finančna vprašanja, predvidenih za 11. februarja. Sestanku je predsedoval minister, za gospodarske stike s tujino Venezuele Manuel Perez Guerrero, ki je tudi podpredsednik konference za mednarodno gospodarsko sodelovanje. Predvidevajo, da bo razprava, ki se je začela danes, trajala tri dni, ni pa izključeno, da se bo podaljšala do konca tedna zaradi razlik v mnenjih in stališčih med tremi kategorijami dežel zastopanih v tej skupščini: dežel v razvoju, izvoznikov petroleja (in tudi ti so med seboj razdeljeni), dežel v razvoju, ki so izvoznice surovin in izrazito revnih dežel.
Jugoslovansko delegacijo vodi pomočnik ministra za zunanjo trgovi-deželne vlade je vršilec dolžnosti^ no Rihard Steiner.
TRŽAŠKI DNEVNIK

SKLEP NAČELNIKOV SKUPIN V POKRAJINSKEM SVETU
Prihodnji teden začetek posvetovanj o pokrajinskem «odprtem proračunu»
Predstavniki pokrajinskega odbora in načelniki skupin bodo poslušali mnenje dežele, tržaške in okoliških občin, rajonskih konzuli, sindikatov, gorske skupnosti in ECA
J Tradicionalni koncert božičnih pesmi
Prihodnji teden se bodo začela : sestanek z deželo, ki pa je ne bo posvetovanja med pokrajinskimi u-1 zastopal samo deželni odbor, ampak
pravitelji in zastopniki krajevnih u-prav, sindikatov in drugih zaintere-siranih ustanov za določitev pokrajinskega proračuna za leto 1976. Gre za nov način pripravljanja proračuna, ki naj bi po zamisli pokrajinske uprave bil prvi korak k tistemu «novemu načinu upravljanja», za katerega se zavzema čedalje širša javnost.
tudi člani prve stalne komisije (ki skrbi za vprašanja predsedstva, za krajevne uprave, finance in proračun), v kateri so zastopane vse stranke, tudi opozicijske. Drugo posvetovanje, tokrat s tržaško občino, bo na vrsti 26. januarja, sledilo pa bo še eno srečanje s tržaško občino, ki bo razširjeno tudi na rajonske konzulte. Pozneje bodo na
Medtem ko je doslej odbor pri- j vrsti okoliške občine (najprej Milje
pravljal proračun, ki ga je nato dal v razpravo in odobritev svetu, je tokrat odbor pripravil le osnutek proračuna, ki bo dobil dokončno obliko le po predvidenih posvetovanjih in bo prišel v razpravo pred pokrajinski svet šele proti koncu prihodnjega meseca. Pred tem bodo lahko prispevale k defi-niraju proračuna pokrajine vse občine pokrajine, rajonske konzulte, sindikati, gorska skupnost itd. Druga novost pa je v tem, da posvetovanj ne bo vodil izključno pokrajinski odbor, ampak da bodo navzoči tudi načelniki skupin v pokrajinskem svetu, se pravi zastopniki vseh strank, vključno opozicijskih. S tem je dana možnost opoziciji, da na neki način sodeluje pri pripravi programa, kar s strogo političnega vidika pomeni poskus demokrščanske-ga enobarvnega odbora, da razširi svojo bazo, tudi glede na dejstvo, da v pokrajinskem svetu ne razpolaga z večino glasov. Kot je znano, so socialisti zahtevali, naj bi k pripravi programa pritegnili tudi komunistično stranko. Ta predlog so demokristjani tako na deželni, kot na pokrajinski in občinski ravni zavrnili, na pokrajini pa so si v zameno izmislili nov način «soočanja» s tako imenovanim «odprtim proračunom». Negativna plat te rešitve pa je v dejstvu, da gre za odprtje ne samo do komunistov in do liberalcev, ampak, vsaj formalno, tudi do misovcev, čeprav je jasno, da bodo slednji med predvidevanimi posvetovanji povsem izolirani.
Na včerajšnji seji načelnikov skupin v pokrajinskem svetu so se dogovorili o prvem delu koledarja posvetovanj. 16. januarja bo na vrsti
in Dolina, nato pa Zgonik, Repen-tabor in Nabrežina), sindikati in gorska skupnost. Poseben sestanek bo posvečen posvetovanju z občinsko podporno ustanovo ECA; govor bo predvsem o vprašanjih socialnega skrbstva, glede katerih je pokrajina po razpustu ONMI prevzela nove pristojnosti. Ciklus posvetovanj
naj bi zaključili sredi februarja, nakar bodo izdelali dokončni proračun.
Hemofilijska plazma iz Trsta v Salerno
Iz tržaške krvne banke so včeraj odposlali dve steklenički izredno redke hemofilijske krvne plazme, ki jo nujno potrebujejo v bolnišnici v Salernu za mlado dekle iz Ebolija, 18-letno Mario Busillo. Dekle je namreč hemofilno, kar pomeni, da boleha za podedovano lastnostjo krvavenja pri najmanjših ranah. Ob 19. uri so iz Salerna sporočili vsem bolnišnicam, da potrebujejo omenjeno plazmo, in malo kasneje je iz Trsta že odpotovala policijska patrola z dvema stekleničkama.
			
PO SKLEPU VSEDRŽAVNE SINDIKALNE ZVEZE
V ČETRTEK CELODNEVNA STAVKi LUŽBENCEV JAVNEGA
Stavki se bodo za eno uro pridružili delavci vseh proizvodnih sektorjev ■ Ob 10.30 bo na Goldonijevem trgu zborovanje
Sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL je napovedala za četrtek, 8. januarja, vsedržavno celodnevno stavko uslužbencev javnih sektorjev, ki se že dolgo potegujejo za obnovitev delovnih pogodb ter za preosno-vo teh sektorjev. Pogajanja med vlado in sindikalno zvezo so namreč
januar, nakar naj bi se pričela tudi resnica, kajti prav v tem je
dejanska pogajanja s sindikalnimi predstavniki posameznih kategorij.
Na deželni ravni je sindikalno tajništvo CGIL, CISL in UIL napovedalo za ta dan večjo vsedeželno delavsko manifestacijo na Goldonijevem trgu. Stavkajoči delavci se
1. . i	___m ___ '■n—
obtičala na mrtvi točki. Na zahtevo , zbrali na Trgu Unità, od tu sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, j pa .ìfd,0liì:5unl!jAV naj vlada takoj odpre pogajanja j *	“ , 10 zborovJa Jeg na ka-
o številnih problemih, ki Pretresajo ! gem J govoril pravnik vsedržavne in poldrzavne službe ter krajevne uprave in univerzo, je slednja odgovorila s ponovnim zavlačevanjem. Določila je datum svojega ponovnega srečanja za 14.
mimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiinfiNiiiiiniiinniimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiifi
RESOLUCIJA DEŽELNE KOMISIJE ZA SLOVENSKE ŠOLE
TRI VAŽNE ZAHTEVE ZA SLOVENSKO ŠOLSTVO
00 .Ll-IaììJiìCl >iJičtOj
Razširitev slovenskega šolstva na videmsko pokrajino Resnična avtonomija m samostojni okraji za slovenske šole
Objavljamo v celoti resolucijo, ki jo je na svoji zadnji seji odobrila deželna komisija za slovenske šole, ki ji načeljuje višji deželni šolski skrbnik prof. Angioletti. Resolucija poudarja tri važne zahteve in sicer ustanovitev slovenskih šol v videmski pokrajini, primerne zakonske
3 — : o «rf-nnnmi ir» c1n_
navedenih zakonskih predpisov predlaga ministrstvu za javno vzgojo vsaj ustanovitev samostojnih šolskih okrajev za šole s slovenskim učnim jezikom v deželi F-JK».
Člani deželne komisije so tudi izrazili solidarnost slovenski sekciji strokovnega zavoda «Galvani» v Tr-
Jutri bodo začeli ponovno delovati posamezni organi deželnega sveta. Najprej se bo sestala prva stalna komisija, ki jo vodi svetovalec Ginaldi in ki bo razpravljala o zakonskem osnutku, po katerem se število nadomestnih članov v novi deželni vladi zniža na enega odbornika.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja MAKSIM GORKI
barbari
prizori iz okrajnega mesta
Prevod
Scena
Kostumi
Glasba
Režija
Janko Moder Petar Pašič Božana Jovanovič Bojan Adamič STEVO ŽIGON
V	četrtek, 8. januarja, ob 15. uri ABONMA RED H.
V	petek, 9. januarja, ob 15. uri ABONMA RED I.
ski pokrajmi, primerne zaKonsjee strokovnega zavoda «Galvani» v ir-predpise za resnično avtonomijo slo- stu v zahtevah po ureditvi vprašanj venske šole ter ustanovitev samostoj- šole. nih šolskih okrajev za slovenske šole v Furlaniji - Julijski krajini.
Slovenska narodnostna skupnost zdaj upravičeno pričakuje, da bodo dežela, pristojne šolske oblasti in- parlament prešli čimprej na konkretna dejanja, in to tembolj, ker taki ukrepi v korist slovenske šole ne bi zahtevali posebnih finančnih obremenitev, pač pa bi bili izraz dobre politične volje in uresničenje svečanih obljub.
Resolucija se glasi.
«Deželna komisija, ustanovljena po čl. 9 zakona štev. 932 z dne 22.
12. 1973 za probleme šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in na Goriškem je na izredni seji, dne 22. decembra 1975, razpravljala o načrtu deželne uprave, po katerem naj bi bili v smislu zakona štev. 477/
1973 in O.P.R. štev. 416/1974 ustanovljeni šolski okraji, in ugotovila:
a)	da v svojem predlogu deželna uprava ne upošteva obstoja slovenske narodnostne skupnosti in šol s slovenskim učim jezikom v deželi;
b)	da predlog nasprotuje predpisom zak. štev. 477/1973 in še posebej čl. 9 in 10, črka b, O.P.R. štev.
416/1974, ki izrecno določata: da morajo deželne uprave pri določanju števila in obsega šolskih okrajev u-poštevati mnenja krajevnih in šolskih ustanov, torej tudi deželno komisijo za šole s slovenskim učnim jezikom ter gospodarske, socialne in kulturne značilnosti obravnavanih področij;
c)	da gre za diskriminacijsko dejanje, ki grobo krši člena 3 in 6 republiške ustave in je tudi v kričečem nasprotju s svečanimi izjavami, ki so bile izrečene ob podpisu sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, v Osimu.
Zato zahteva:
1)	naj odgovorne oblasti v sodelovanju s krajevnimi ustanovami poskrbijo, da se raztegne čimprej šolski sistem s slovenskim učnim jezikom (predvsem vrtci, osnovne šole, nižje srednje in strokovne šole) povsod, kjer je slovenska manjšina prisotna v deželi Furlaniji - Julijski krajini; še posebno pa v videmski pokrajini, kjer slovenska narodnostna skupnost ne razpolaga z nobeno šolo v svojem materinem jeziku;
2)	da se deželna uprava zavzame pri vladnih oblasteh, da bi le-te v smislu čl. 19 zakona štev. 477/1973 izdale v dopolnilo pooblaščenih odlokov nove zakonske predpise, ki bi zagotovili slovenski narodnostni skupnosti v deželi res avtonomno in demokratično šolo v slovenskem materinem jeziku;
3)	da deželna uprava ponovno pre-uii omenjeni predlog in v smislu
žavne sindikalne zveze. Stavki usluž bencev javnih ustanov se bodo za eno uro pridružili tudi delavci vseh proizvodnih sektorjev (industrija, trgovina. razne socialne službe in šola).
SINOČI V SKEDNJU
V
Žerjalov film o petih likovnikih
Sinoči so ob obilni udeležbi domačinov in gostov iz mesta zaključili manijestacijo, ki' jo je škedenjsko prosvetno društvo «Ivan Grbec» pripravilo ob 30-letnici osvoboditve. Na programu je bilo predvajanje Žerja-lovega kratkega filma o petih likovnikih, ki so ob tej priložnosti izdali mapo petih grafičnih listov, nato pa je pevski zbor «Primorec» iz Trebč zapel nekaj umetnih in partizanskih pesmi. Ker nam danes prostor ne dopušča podrobnejšega poročila. se bomo k proslavi vrnili.
brezizhodnost nedolžnega krivca in tragičnost njegove usode.
Giulio Bosetti nam je posredoval zanimivo kreacijo Joseja K., grajenega na že znanem igralskem izrazu, in tudi ostale spremljevalne vloge so bile ustrezne konceptu režije, s katero sta se smiselno uskladili tudi scena in scenska glasba.
Predstava zahteva pozorno spremljanje, čeprav je uprizorjena z domislicami, ki olajšujejo njeno vsebinsko kompleksnost. Srednještevilno občinstvo jo je sprejelo z vidnim zanimanjem.
j.k.
Kot vsako leto v božičnem času, je Zveza cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem tudi letos priredila lep koncert božičnih pesmi. Prireditev je bila v nedeljo v cerkvi sv. Antona Novega in je privabila veliko naših ljudi ne samo iz mesta samega, temveč tudi iz okolice.
Bogat in onsežen spored je ob vsaki točki napovedoval Mario Opelt. G. Tone Bedenčič je v nagovoru obširno pojasnil pomen božičnih pesmi za sodobnega človeka, medtem ko so Jožica Mržik, Vinko Černič in Robert Šturman brali nekaj o-dlomkov iz svetega pisma ter črtice in odlomke raznih pisateljev o božičnih mislih.
Najprej je nastopil otroški pevski zbor iz Boljunca in Mačkolj, ki je pod vodstvom Ljube Smotlakove zelo dobro zapel nekaj pesmi, nato pa je nastopil združeni cerkveni pevski zbor, ki je bil sestavljen pretežno iz pevcev iz Skednja in Mačkolj, ki ga vodi Dušan Jakomin. Na koncu sta tako otroški kot združeni pevski zbor skupno zapela znano in priljubljeno pesem «Sveta noč».
Zbori so letos imeli na sporedu več ljudskih starih in sodobnih božičnih pesmi. Organist je bil Tullio Za-ghet, medtem ko je otroški zbor spremljala mladinska instrumentalna skupina iz Bazovice.
Demokristjanska svetovalska skupina v tržaškem občinskem svetu je na sinočnji seji pod predsedstvom načelnika skupine Richettija proučila politični položaj in perspektive za rešitev krize, ki je nastala z odstopom Spaccinijevega odbora. Pokrajinski tajnik Rinaldi je poročal o razgovorih, ki jih je imel s predstavniki strank levosredinske koalicije ter zaključil, da je v sedanjih pogojih možna samo sestava manjšinskega odbora prehodnega značaja. Ta odbor naj bi bil «jasno definiran s političnega vidika» (kar z drugimi besedami pomeni, da bi ga podpirala vnaprej določena koalicija, ki naj bi jo po vsej verjetnosti sestavljale KD, PSDI in PRI, po drugi strani pa «odprt za pozitivno in konstruktivno programsko soočanje v okviru skupin ustavnega loka».
KD se torej usmerja k takemu zavezništvu, kakršnega so pred božičem sestavili na deželi, toda z razliko, da taka koalicija v občinskem odboru nima večine, pač pa razpolaga samo š 26 sedeži od skupnih 60. KD zavrača tudi predhodno programsko dogovarjanje s komunisti, pač pa je pripravljena sprejeti le njihove «konstruktivne prispevke» ob posameznih problemih. Naj pripomnimo, da gre za rešitev, ki sta jo tako KPI kot PSI že odločno zavrnili.
V svojem poročilu na sinočnjem sestanku svetovalske skupine KD je Rinaldi še posebno poudaril, da ni mogoče odlašati z rešitvijo občin-
...............................................i.min......................................
PREDVČERAJŠNJIM V STAREM MESTU
SINOČI V ROSSETTUU
Kafkov «Proces» z Giuliom Bosettijem
Kafkov roman «Proces» je zamikal že marsikaterega dramaturga in marsikateri igralski kolektiv. Naloga nikakor ni lahka, saj je besedilo s svojo intelektualistično filozofsko pogojenostjo težko uprizorljivo in zahteva po eni strani spretno dramatizacijo, po drugi pa vsaj za nosilca glavne vloge Joseja K. igralca velikih umetniških razsežnosti.
Zdi se, da se je ta sinteza odrazila v dokaj prepričljivi meri med sinočnjim tržaškim debutom zadružne igralske skupine «Teatro Mobile» z Guiliom Bosettijem v naslovni vlogi (Bosetti je tudi vodja skupine) in z dramaturgom Angelom Mario Ripellinom, katerima pa je, vsaj kar zadeva uprizoritveno plat, treba dodati še režiserja Maria Mis-sirolija.
«Proces» je literarno-filozofska transpozicija usodnosti obtoženca -aretiranca, ki ni zakrivil ničesar, ki pa v tej vlogi doživlja groteskno-tra-gične peripetije imaginarnega sodnega postopka, kot da bi se vse to dogajalo v nekakšnih grozljivih sanjah, ki pa so navsezadnje lahko
...................................................minil
ZA REŠITEV OBČINSKE KRIZE
KD predlaga sestavo manjšinskega odbora
Novi odbor naj bi sestavljale KD, PSDI in PRI Zavzetost za «konstruktivne prispevke» opo-žici je - Rešitev «prehodnega značaja»
Gledališča
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Antona Leskovca «Dve bregova» DANES, 6. januarja, ob 20.15; jutri, 7. t.m., cb 20. uri; v četrtek, 8. t.m., ob 20. uri; v petek, 9. t.m., ob 20 uri in v soboto, 10. t.m., ob 10. in 20. uri v Novi Gorici.
ROSSETTI
Ob 20.30, red «I. torek», Kafkov -Ripellinov «Proces». Cooperativa Teatro Mobile pod vodstvom Giulia Bo-settija.
AVDITORIJ
DANES, 6. jan., ob 16. in 20.30 «Anatol» Arthurja Schnitzlerja. Tretja predstava v abonmaju. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Pretti, za predstave do 8. januarja.
VERDI
Jutri ob 20. uri tretja ponovitev Janačkove opere «Katja Kaba-nova» v premierski zasedbi.
ske krize. Dodal je, da vsi politični sektorji, z izjemo MSI, soglašajo o dveh elementih: o potrebi, da bi se izognili razpustu občinskega sveta in imenovanju komisarja, in o nujnosti, da bi se lotili najbolj pe rečih problemov gospodarskega in družbenega razvoja mesta. V ta namen naj bi se novi odbor predstavil z omenjenim programom prednostnih in bistvenih obvez, glede katerih bi se lahko ustvarila v občinskem svetu najširša konvergenca.
Svetovalska skupina KD je tudi pripravila osnutek takega programa, katerega glavne točke zadevajo protifašistično akcijo, omikano sožitje in sodelovanje s sosednimi narodi, zaščito zaposlovanja in gospodarski razvoj Trsta, izvajanje nedavnih italijansko-jugoslovanskih sporazumov, demokratično decentralizacijo in preustroj občinske uprave. urbanistične študije, prevoze, velika javna dela in socialno in zdravniško oskrbo.
La Cappella Underground 19.00 «Il re dell’Africa», režiral Ernst Schot. sak.
Ariston matineja 10.00—11.30 «Tre ragazzi in gamba all’attacco di UFO». Ariston 15.30 «40 mila dollari per non morire», barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 14.00 «L’anatra all’aran eia». Igrajo M. Vitti, U. Tognazzi in B. Bouchet. Barvni film.
Fenice matineja 10.00—11.30 «Le teste dure», igrata Stanilo in Olio. Fenice 15.00 «Un genio, due compari e un pollo». Barvni film. Igra Terence Hill.
Exeelsior 15.00 «I tre giorni del Condor». Igrajo R. Redford, F. Du-naway, C. Robertson. M. Von Sy-dow. Barvni film.
Nazionale 15.00 «Cenerentola», barvni Walt Disneyev film.
Eden 15.00 «Il padrone e l'operaio», barvni film. Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 15.00 «Vai gorilla». Igrajo Fabio Testi. Renzo Palmer in Claudia Marsani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14.. letom.
Aurora 15.30 «Amici miei». Barvni film, igrata U. Tognazzi in G. Moschin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capito! 15,30 «Detektiv Harper, acqua alla gola». Igra Paul Newman. Cristallo 15.00 «Di che segno sei?». Igrajo: Alberto Sordi, A. Celen-tano in R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 15.00 «Un sorriso, uno schiaffo. un bacio in bocca». Barvni Kfilm.	, .i ,,'i'v
Filodrammatico 15.00 «Banana meccanica», barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 «Paolo Barca, maestro elementare praticamente nudista». Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Impero 15.00 «Beniamino». Barvni film.
Vittorio Veneto 14.30 «Piedone ad Hong Kong», igra Bud Spencer. Barvni film.
Abbazia 15.00 «L’esorciccio», igra Ciccio Ingrassia. Barvni film. Radio 14.30 «Matango il mostro».
Barvni fantastični film.
Astra 15.00 «Il sergente Rompiglio-ni diventa caporale», igra F. Franchi. Barvni film.
Mignon 14.30 «Mean Streets», igra Robert de Niro. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Volta ■ Milje 15.00 «Sole rosso», igrajo C. Bronson, A. Delon, U. An-dress. Barvna kavbojka.
GLASBENA MATICA - TRST
Koncertna sezona 1975-76 Peti abonmajski koncert
V soboto, 10. januarja, ob 20.30
v Kulturnem domu v Trstu
ZAGREBŠKI SOLISTI
Solist:
TONKO NINIČ, violina
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
BOŽIČNICA. DANES, 6. januarja, ob 17. uri bo v Baragovem domu v Ricmanjih v priredbi domače mladine Božičnica. Na sporedu: dve božični igri, nastop otroškega zbora, nastop novega harmonikarskega ansambla. Vabljeni!
Kulturno združenje Most priredi v soboto, 10. januarja, ob 15.30 v Mali dvorani Kulturnega doma posvet o Vladimiru Bartolu. Program: livodne besede - dr. M. Debeljuh, Referati . dr. M. Debeljuh, T. Kermauner, prof. M. Kmecl, prof. L. Legiša, L. Mrak, dr. D. Sedmak, dr. V. Vremec. Okrogla miza med predavatelji. Splošna diskusija in pričevanja. Vabljeni!
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
30 let neprekinjenega delovanja
ALDO NICOLAJ
STARA
GARDA
tragikomedija v dveh dejanjih
Prevod	Borut Trekman
Scenograf
in kostumograf Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
V soboto, 10. t.m„ ob 20.30 v Prosvetni dvorani I. Gruden v Nabrežini in v nedeljo, 11. t.m., ob 17. uri v župnijski dvorani v Bazovici.
Prispevki
V počastitev spomina pokojne A-malije Križmančič daruje družina Karel Križmančič (Bazovica št. 125)
25.000	lir za handikapirane na Opčinah.
Ob tragični smrti mame Amalije darujeta hčerka Pavla in sin Michele 20.000 lir za handikapirane na Opčinah.
Namesto cvetja na grob mame prof. Suhadolc daruje Zora Polojac
10.000	lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob drage none Marije Guštin daruje nečakinja Tatjana Guštin 10.000 lir za PD Kraški dom z Repentabra in 10.000 lir za ŠK Kras.
Miro Furlan daruje 10.000 lir za ŠK Kras.
Preminil je naš dragi
Franc Pertot
Pogreb bo jutri, 7. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice Ul. della Pietà naravnost v miljsko stolnico.
Posebna zahvala g. zdravnikom in osebju I. internega oddelka.
žalujočo vest sporočajo: žena Giuditta, sin Boris z zaročenko Silvano, brat, svaki, svakinje, nečaki in vsi sorodniki
Milje, 6. januarja 1976
Plameni zajeli podstrešje: hudo opečena dva stanovalca
Zdravstveno stanje jugoslovanskega državljana Svrake še vedno selo kritično ■ Požar najbrž izbruhnil zaradi cigaretnega ogorka
Zdravstveno stanje jugoslovanskega državljana Branka Svrake, 44 let starega mehanika iz Banjaluke, ki se je predvčerajšnjim zgodaj zjutraj hudo opekel med požarom v stanovanju v starem mestu, je bilo včeraj še vedno zelo kritično. Svra-ka je zadobil opekline tretje stopnje po vsem telesu in so ga zato sprejeli na oddelku za oživljanje, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje.
Svraka je stanoval v malem podstrešnem stanovanju poslopja št. 3 v Ul. del Trionfo pod Sv. Justom skupaj s 67-letnim pomorščakom Carlom Cocoletom, ki se je tudi precej opekel po obrazu in rokah in se
sedaj zdravi na dermatološkem oddelku s prognozo okrevanja v mesecu dni.
Kako je prišlo do požara ni še povsem jasno. Cocolet je izjavil, da je plamene povzročila lučka na nočni omarici, kar pa preiskovalci povsem izključujejo. Domnevajo, da je bil vsega kriv cigaretni ogorek, ki ga je bil eden od dveh najbrž tako nerodno odvrgel, da so se vnele posteljne rjuhe. Najprej je nemara dolgo tlelo, v zgodnjih jutranjih urah, ko sta Svraka in Cocolet še trdno spala, pa se je dokončno vnelo, tako da se možaka nista mogla več izogniti uničujočemu objemu
Bilo je okrog 5.30, ko je njunega
soseda, 72-letnega Umberta Sinija, prebudilo obupno klicanje na pomoč. Skočil je k oknu in zagledal plamene in dim, ki je uhajal iz Cocoleto-vega stanovanja. Takoj je poklical kvesturo, od tu pa so obvestili gasilce in Rdeči križ. Reševalcem se je nudil grozovit prizor: Cocolet je, ves ožgan po obrazu in rokah, kot obseden tekal po hodniku, Svraka pa je negibno ležal, še huje ožgan, na postelji. Požar so gasilci kmalu pogasili, oba ponesrečenca pa so nemudoma odpeljali v bolnišnico.
Pozno zvečer so nam javili iz bolnišnice, da je jugoslovanski državljan Branko Svraka podlegel hudim opeklinam.
DANES, na praznik sv. treh kraljev, 6. januarja 1976, bo v Finžgarjevem domu na Opčinah ob 17. uri igral in Vas veselo zabaval
ANSAMBEL TAIMS
Žalostno in hudo naj v pozabo gre!
LEPO, SREČNO in VESELO pa Vam greje naj srce!
Vabljeni
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. • AGENCIJA GENERALI Opčine. UL Salici 1. tel. 211-489.
La Termoelettrica
ŠVEDSKO ELEKTRIČNO GRETJE
Vse najboljše originalne firme po neprekosljivih cenah.
TRST - Ul. S. GIACOMO IN MONTE, 1 TEI. 744600
PRI SV. SOBOTI se je izgubila mala psica - vrste križanega volčjaka, rumen ovratnik. Najditelj bo nagrajen. Telefonirati na št. 749-565.
Včeraj-danes
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, nona, pranona in tašča
FRANCKA MARC vd. KRIŽMANČIČ
isnii.fiiaoq
(TOKNOVA)
Pogreb drage pokojnice bo jutri,. 7. januarja, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko ' cerkev, nato na domače pokopališče.
žalujoči hči Zdenka z družino, vnukinja Magda z družino ter drugo sorodstvo.
Bazovica, 6. januarja 1976
Sporočamo žalostno vest, da nas je 3. januarja za vedno zapustil
FRANC SKOK
Pogreb bo jutri, 7. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev.
Žalujoče družine
Grgič - Krančevi, Skok in Nemec Bazovica, Trst, Topolec, 6. januarja 1976
POLAGANJE PLASTIČNIH IN TOPLIH PODOV
Martin Petelin - Nabrežin« vas - Tei.200-407

Danes, TOREK, 6. januarja TRIJE KRALJI
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob | 16.36 — Dolžina dneva 8.50 — Luna vzide ob 10.00 in zatone ob 22.03.
Jutri, SREDA, 7. januarja ZDRAVKO
VREME včeraj: Naj višja temperatura 9 stopinj, najnižja 4,1, ob 19. uri 7,2 stopinje, zračni pritisk 1021 mb stanoviten, vlaga 54-odstotna, nebo 8/10 pooblačeno, brezvetrje, morje mimo, temperatura morja 9,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 5. januarja 1976 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 23 oseb.
UMRLI SO: 69-letni Luigi Bonetti, 55-letni Giuseppe Zadnik, 59-letni Giorgio Bartole, 64-letna Amalia Argenti vd. Schipizza, 76-letni Antonio Va-scotto, 57-letni Sergio Grazzini, 81-letni Rodolfo Fatur, 79-letni Luigi Arcoracci, 84-letna Maria Acquavita por. Zabbia, 67-letni Giuseppe Bralni, 70-letni Franc Pertot, 67-letna Licea Nardini por. Gratton, 85-Ietna Frančiška Marc vd. Križmančič, 88-letna Maria Ive vd. Blasco, TS-letni Antonino Cella, 54-letna Maria Possi por. Garbin, 64-letni Ovidio Pietro Postet, 76-letni Costantino Ghersa, 64-letni Francesco Skok, 74-letna Laura Trevisini por. Stagni, 61-letni Guerrino Savi, 68-letna Maria Stornar vd. Millo, 82-letna Maria Luigia Maldini.

DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia; Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Uoyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Piccio-la, Ul. Oriani 2; All’Annunziata, P.le Yalmaura 11,
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat
IVAN KNEZ
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 6. januarja, ob 14. uri iz hiše žalosti, Samatorca štev. 11, na domače pokopališče.
Žalujoči: žena Marija, sinova Mirko in Aleksander, hčere Dora, Marica. Zofija, Pina in Anica, snaha, zetje, vnuki in drugo sorodstvo.
Samatorca, 6. januarja 1976
Dne 4. januarja je mimo preminil
MARIO SLUGA
Pogreb bo jutri, 7.	t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne
bolnišnice.
Trst, 6. januarja 1976 Občinska pogrebna služba
Sporočajo žalostno vest: žena Ana, sinova Mario in Rudolf, svakinji, vnuki, brat Ivan z ženo in nečaki, sestra Gilda z možem in nečaki ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Paola in Michele Križmančič se zahvaljujeta č. g. župniku in vsem tistim, ki so sočustvovali z njima ob bridki izgubi drage mame
v	v
AMALIJE RAŽMAN vd. KRIŽMANČIČ
Trst, 6. januarja 1976
«POLNA ZAPOSLITEV» ZDRAVNIKOV
V naši deželi le malo zdravnikov zaposlenih tudi v zasebnih klinikah
V Furlani ji. Julijski krajini prevladujejo javne bolnišnice Zakon iz lela 1968 prepoveduje zdravnikom dvojno zaposlitev
V prihodnjih dneh bi se moralo tudi na našem področju dokončno razčistiti vprašanje, kako se bodo odločili zdravniki, ki opravljajo svoje delo tako v okviru raznih bolniš-niških ustanov kakor tudi pri zasebnih klinikah in zdraviliščih: ali za polno zaposlitev v bolnišnici, ali pa za delovanje v okviru zasebnih klinik.
Dne 1. januarja letos je namreč stopil v veljavo odlok predsednika republike štev. 132 z dne 27. maja 1968, ki prepoveduje zdravnikom, ki so delno zaposleni pri bolnišniških u-stanovah, da bi opravljali zdravstveno delo tudi pri zasebnih klinikah. Zakon je star ž° sedem let, njegov člen (štev. 3), ki uvaja «polno zaposlitev» zdravnikov pri bolnišniških ustanovah pa je stopil v veljavo šele v začetku letošnjega leta, ker je zakonodajalec namenoma določil daljši časovni rok, da bi se bolnišniške ustanove pripravile na novo ureditev zdravniškega dela: v tem času bi bile morale namreč bolnišniške ustanove okrepiti svoje zmogljivosti in predvsem izboljšati svoje naprave in opremo, da bi lahko znatno razširile svoj delokrog in zaposlile večje število zdravnikov.
Teh sedem let pa je v tem pogledu poteklo brez pravega haska. Zdravstvene strukture v državi so ostale praktično nespremenjene, oziroma so se izboljšale le v razmerju, ki je znatno manjše od predvidenega. Zato —- in tudi zaradi stalnega odlašanja že večkrat napovedane splošne zdravstvene preosnove v državi — je datum 1. januarja 1976, ko naj bi stopila v veljavo norma o «polni zaposlitvi» zdravnikov pri bolnišniških ustanovah, našla nepripravljene bodisi same bolnišnice, bodisi zdravnike. Ti se v večini primerov še do danes niso odločili za eno ali drugo rešitev.
Okrog tega vprašanja sta se v Italiji izoblikovala dva tabora. V prvem taboru, ki združuje organizacije zdravstvenih delavcev, bolnišniške uprave in druge kroge, in h kateremu pripada tudi podtajnik na ministrstvu za zdravstvo Foschi, so | zbrani zagovorniki takojšnje vpeljave nove zdravstvene discipline. Drugi tabor, ki združuje organizacije primarijev, zdravniške zbornice in nekatere vidnejše osebnosti, med katerimi je tudi drugi podtajnik na ministrstvu za zdravstvo Pinto, pa se zavzema za odložitev norme iz leta 1968 do trenutka, ko bo stopila v veljavo splošna preosnova zdravstva. Gledišča tega drugega tabora zagovarja tudi bivši predsednik U-stavnega sodišča prof. Sandulli. ki trdi, da bi bil vsak ukrep bolnišniških ustanov proti «neposlušnim» zdravnikom pravno brezpredmeten, tako da bi prizadeti zdravniki lahko viožili priziv na pristojnem Deželnem upravnem sodišču.
Vprašanje, ki precej razburja italijansko javnost, je manj občuteno v severni Italiji in na našem področju, kjer je zasebnih klinik razmeroma malo. V Lombardiji, na primer, predstavljajo ležišča v zasebnih klinikah le 12 odst. vseh razpoložljivih ležišč, medtem ko doseže ustrezni delež v južni Italiji tudi do 25 odstotkov ali še več. V južnih predelih države je zato možno, da bodo pristojne deželne oblasti vsaj za nekaj časa odložile izvajanje zakonske odločitve iz leta 1968. Pri nas pa takega odloka ne bo. Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Romano je v tej zvezi poudaril, da predstavljajo ležišča v zasebnih klinikah in zdraviliščih le 5,6 odst. vseh razpoložljivih ležišč v FurlanijiJulijski krajini («zasebnih» ležišč_ je namreč 790, medtem ko znaša število ležišč v deželnih bolnišnicah 14.081). Za polno zaposlitev v bolnišnicah se bo moralo po vsem tem pri nas odločiti le nekaj zdravnikov, ki se zdaj udejstvujejo tudi pri zasebnih zdravstvenih ustanovah, kot so na primer v Trstu klinike «Sanatorio Triestino», «Igea» in «Salus». Večjega števila prizivov pred Deželnim upravnim sodiščem zato ni pričakovati, in sicer tudi zaradi tega ne, ker je prav z državno normo iz leta 1968 določeno, da bodo smeli zdravniki po novi ureditvi nadaljevati z «zasebno prakso», ki je med drugim tudi precej donosna, v okviru samih bolnišniških ustanov.
januarja, z začetkom ob 20.30 na sedežu skupine v Ulica Cadorna 25 občni zbor članov. Občni zbor je veljaven če je ob zgoraj navedeni uri prisotna vsaj tretina članov, pol ure pozneje pa z vsakršnim številom. Ob tej priložnosti bodo članom prikazali barvne skioptične. slike o zadnjih speleoloških odkritjih skupine.
Proučitev vprašanj trgovskega prometa na mejnih prehodih
Vedno hujši zastoji v trgovinskem prometu, ki nastajajo na mejnih prehodih zaradi težav pri razcarinjevanju blaga, so bili predmet razgovorov med deželnim odbornikom za promet in prevoze Cociannijem in podpredsednikom Koroške Erwinom Fruhba-uerjem. Srečanja, ki je bilo včeraj v občinski palači v Trbižu, so se udeležili tudi funkcionarji carine in finančne straže ter koroški funk-
cionarji oddelka za prevoze. Odbornik Cocianni je zagotovil, da bo to vprašanje sprožil v deželnem odboru, ki bo nato posegel na pristojnem ministrstvu, da bi ukrepalo za premostitev sedanjih težav. Koroški podpredsednik pa je predlagal, da bi se o teh vprašanjih ponovno pomenili predstavniki obeh dežel v Beljaku 15. januarja. Po tem srečanju v prostorih občine, so si predstavniki obeh dežel ogledali mejne prehode pri Kokovem, Ratečah in Predelskem sedlu.
9 Šolsko skrbništvo sporoča, da so bili dolžni predložiti prošnjo za o-biskovanje štirimesečnih učiteljskih tečajev do včeraj, 5. januarja, samo tisti učitelji, ki nameravajo obiskovati te tečaje v drugi pokrajini od tiste, v kateri so delali pismene izpite učiteljskega natečaja za leto 1975
9 Jutri, ob 20.30, se bo na sedežu v Ul. S. Ermacora 3 sestala rajonska kcnzulta za območje Rojana, Grete in Barkovelj.
VPRAŠANJE POKRAJINSKIH SVETOVALCEV PSI
Pokrajina je dolžna reševati vprašanje ljudskih stanovanj
Socialistični svetovalci zahtevajo, (ta pokrajinski svet pošlje svoje predstavnike v upravni svet IACP
POGOVOR S PODPREDSEDNIKOM ANPI-VZPI LADIJEM DORNIKOM
Tesna povezanost nekdanjih partizanov z našim Ijudskoprosvetnim delovanjem
Na sekcijskih kongresih poudarjena angažiranost za enotnost odporniškega gibanja in razvoj demokracije - Se tesnejše sodelovanje z borčevsko organizacijo v matični domovini
mo na tem, da bi se čimbolj tesno povezali z borčevsko organizacijo v neposredni bližini meje, tako da bi se nekdanji partizani in protifašistični doberdobske občine povezovali z Zvezo borcev na spodnjem Krasu, števerjanci s svojimi tovariši v Goriških brdih in tako dalje. Sodimo namreč, da moramo biti v prvih vrstah boja za mir in sodelovanje, ki sta dobila svojo potrditev v italijansko-jugoslovanskem sporazumu».
Seja sindikata slovenske šole
Na zadnji seji je sindikat slovenske šole — tajništvo Gorica — ponovno razpravljal o samostojnem slovenskem šolskem okraju. Le tako bi naše šolstvo našlo primerno zaščito. To upravičeno zahtevo je tudi sprejela in podprla šolska komisija, ki deluje na podlagi čl. 9 zakona Belci - Škerk. Sindikat je zopet obravnaval tudi vprašanje, da bi naši
šolniki prejeli primerno doklado za poznanje in rabo drugega jezika: tako doklado že imajo šolniki nemške narodnosti v Poadižju. Če ne bo prosvetno ministrstvo ugodilo tej upravičeni zahtevi, bo sindikat proučil razne možnosti sindikalne agitacije. Glede napovedane stavke na vsedržavni ravni za četrtek, 8. januarja, sindikat prepušča svojim članom, naj se svobodno odločijo. Napovedana stavka je namreč le enourna.
UPRAVIČENA ZASKRBLJENOST STANDREZCEV
Občinska uprava naj se izreče o gradnji spomenika padlim v NOB
Doslej so na občini vedno dajali meglene in nezadostne odgovore
Realizacija partizanskega spomenika v Štandrežu je še vedno ovita v meglo negotovosti, ki povzroča u-pravičeno zaskrbljenost vaščanov ter vseh tistih, ki so se za gradnjo spomenika zavzemali. Negotovost izhaja predvsem zaradi oklevanja go-riške občinske uprave, ki je v začetku obljubila vso podporo, tudi finančno. V zadnjih časih pa je občina v bistvu to podporo odrekla, kar je bilo razvidno že na seji rajonske konzulte, ko je občinski odbornik za javna dela Zucalli dejal, da ne spada gradnja partizanskega spomenika v Štandrežu v
• Jamarska skupina «Carlo Debeljak» sporoča, da bo v soboto, 10.
Stanovanjsko vprašanje je ob sedanji splošni gospodarski krizi in naraščajoči draginji, ki jo označuje vedno večji razkorak med delavskim zaslužkom in cenami življenjskih potrebščin, eno od tistih vprašanj, ki vzbujajo med ljudstvom veliko zaskrbljenost. Vedno težje je najti stanovanje z nizko najemnino, da ne govorimo o nakupu stanovanja, kar je za delavca postalo v sedanjem položaju skoraj nemogoče. Tržaški tisk je v teh dneh pri nesel vrsto primerov, na katere je opozoril pokrajinski odbor zveze stanovanjskih upravičencev. Čeprav gre za posamezne primere, se da iz njih potegniti tudi splošnejše zaključke. Nekaj teh zaključkov so v teh dneh potegnili pokrajinski svetovalci PSI Volk, Carbone in Centis, ki so naslovili s tem. v, zvgzi pismeno vprašanje na predsednika pokra-jinskega odbora Zanettija. V njem ugotavljajo, da je bilo pred sedanjo gospodarsko krizo omogočeno gradbenikom, da so gradili tako imenovane gosposke hiše ter si pri tem polnili žepe z bogatimi zaslužki, medtem ko so bile ljudske gradnje zanemarjene. Za ves ta položaj nosi del odgovornosti tudi pokrajinska uprava. Čeprav uprava ne more z zakonskimi ukrepi posegati na področje ljudskih gradenj, lahko pa s svojim sodelovanjem v upravnem svetu IACP veliko prispeva k boljšemu reševanji' stanovanjske problematike. Socialistični svetovalci zato zahtevajo, da tudi pokrajina pošlje svoje predstavnike v upravni svet IACP. Obenem vprašujejo, če ima pokrajina svoja poslopja, ki so namenjena ali bi se lahko namenila za ljudska stanovanja, in sicer po nizkih najemninah.
Začetek požara v proseškem otroškem vrtcu
V proseškem otroškem vrtcu jutri najbrž ne bo pouka kot v ostalih vrtcih. Otroci bodo morali ostati doma, dokler ne bodo uslužbenci podjetja Sirarn popravili naprav centralne kurjave, ki so se včeraj pokvarile ter povzročile začetek požara, ki so ga na srečo kmalu ukrotili, a bi lahko imel hude posledice ne le za poslopje vrtca, temveč tudi za sosednje hiše.
Da s centralno pečjo nekaj ni v redu, so opazile čistilke, ki so prišle včeraj zjutraj v vrtec, da bi uredile prostore za jutrišnji pouk. Iz malega prostora, kjer je kotel z gorilnimi napravami, je uhajal gost, črn dim. Prestrašene so odhitele v bližnjo srednjo šolo, od koder so ta-
koj poklicali gasilce z openske postaje. Slednji so pod vodstvom pod-načelnika oddelka Straussa požar v pičli pol uri pogasili. Ugotovili so, da so plameni izbruhnili zaradi okva re na gorilni napravi ,iz katere je uhajala nafta, ki je nato zagorela.
Podivjani bik
napadel trgovca
Na proseški železniški postaji se je včeraj pripetila nenavadna nesreča: podivjani bik je napadel ter mu zaril rogove med rebra, 36-letnega trgovca Salvatoreja Mendolo iz Barija, ki so ga morali zaradi tega odpeljati v bolnišnico. Mendola, ki ima v hlevu na železniški postaji nekaj svoje goveje živine, namenjene za zakol, je okrogTS. ure stopil v hlev, da bi živino pregledal. Tedaj ga je napadel bik, ‘ki je nenadoma podivjal. Na srečo je Mendoli uspelo takoj zbežati iz hleva. V bolnišnici se bo moral zaradi verjetnih zlomov reber ter udarcev ‘ po nogah zdraviti deset dni.
V OBČINSKI GALERIJI
Danss se zaključi «Božična razstava»
Danes, 6. januarja, se bo v občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità zaključila «Božična razstava» slikarjev in kiparjev iz tržaške pokrajine. Ob tej priložnosti je občina organizirala tradicionalno loterijo na kateri bo jutri izžrebanih 10 izmed razstavljenih del. Na razstavi so bili prisotni s svojimi deli naslednji umetniki: Corrado Alzetta, Giuliano Babuder, Giovanni Bacchetti, Riccardo Bastianutto, Ferruccio Bernini, Villi Bossi, Albino Brandolin, Sergio Budicin, Giulio Castagna, Claudio Cecchini, Aldo Cecchetfi, Demetrij Gej, Silvano Ci-rielli, Iolanda Cornar, Pino Corradi-ni, Vittorio Cossutta, Claudio Cos-su, Giovanni Cucek, Ettore Devidé, Ferruccio Detoni, Emilio De Toma, Isabella Del Tin, Glauco Dimini, E-letta Dover Baldini, Giovanni Duiz, Aldo Famà, Silvia Fonda, Cosimo Fusco, Aldo Gasparini, Annamaria Giannanzia, Flavio Girolmini, Guglielmo Grubissa, Silvano Kaucich Marjan Kravos, Luciano Metti E-ena Meneghini, Giorgio Milia, Bea-tnce Movia, Athos Pericin Megi Pepeu, Graziella Petracco, Aldo Rigotti, Nino Rigotti, Bruno Riva Gianni Roma, Aldo Scaramella, Marino Simcich, Corrado Simonetti, Claudio Sivini, Antonio Spina, Adriano Stok, Nelda Stravisi, Margherita Tauceri, Antonia Tossutti Beltrame, Agatella Vallastro, Giorgio Visintin, Pedra Zandegiacomo, Ernesto Ze-nari.
VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA
SPALNICE
DNEVNE SOBE
SPREJEMNICE
KUHINJE
VHODI
Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo - Izbrani artikli	ZA SERVIS IN GARANCIJO
UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah
V teh tednih prirejajo vaške sekcije borčevske organizacije ANPI -VZPI na Goriškem svoje kongrese, na. katerih podajajo obračun svojega dela, sprejemajo obveznosti za nadaljnji protifašistični boj ter se obenem pripravljajo na pokrajinski kongres, ki bo v kratkem.
S tem v zvezi smo zaprosili podpredsednika goriškega pokrajinskega odbora ANPI - VZPI Ladija Dornika, da nam odgovori na nekatera vprašanja.
«Doslej smo imeli sekcijski kongres v Štandrežu. ki je zelo dobro uspel, v prihodnjih dneh in tednih pa bodo sekcijski kongresi še v šte-verjanu, na Peči, v Dolu, na Vrhu, v Gorici in Doberdobu. Istočasno imajo svoje kongrese tudi sekcije po italijanskih vaseh in mestih», nam je odgovoril.
Ko smo ga vprašali, kakšne so osnovne teme, o katerih je govor na kongresih, je Ladi Dornik dejal, da dajejo največji poudarek nadaljevanju protifašističnega boja in organiziranju vseii protifašističnih sil, da zagotovimo napredek demokracije v Italiji. «Gre za obvezo, ko smo jo sprejeli ob lanski tridesetletnici osvoboditve, obvezo, ki mora postati sestavni del našega vsakodnevnega angažiranja, če hočemo ohraniti in razvijati pridobitve odporniškega gibanja. Naša akcija stremi k ustvarjanju čimbolj široke enotnosti vseh demokratičnih političnih sil, tistih sil, ki so sodelovale v odporniškem gibanju, ter delamo na tem, da ima v tej enotni protifašistični fronti svoje mesto tudi vojska. V okviru našega programa, da : postanejo ideje odporniškega giba-1
dosegli milijona ton prometa ■ Več kot pol milijona ton raztovorjenega gori-v bodoče prizadevali, da se v to | vo za tržiško termoelektrarno - Od 1. januarja povišane tarife za 11,45 odstotka
vključi tudi šola in da bodo tudi \
Slovenska kulturna društva in Zveza izseljencev iz Benečije organizirajo DANES, 6. januarja, ob 15. uri v gledališču «A. Ristori» v Čedadu
«DAN EMIGRANTA»
Spored: Ansambel «Beneški brati» Antona Birtiča, pozdrav emigrantov «Nediški puabi» učitelja Chiabudinija in Beneška dramska skupina z dialektalno komedijo Izidorja Predana «Beneška ojcet» (režija: Adrijan Rustja).
Pozdravili bodo Arnaldo Pittoni, predsednik deželnega sveta, dr. Giovanni Del Basso, čedadski župan. Giuseppe Chiabudini, pokrajinski svetovalec KD, prof. Paolo Petricig, pokrajinski svetovalec, za kulturna društva, Luciano Feletig, za emigrante.
ZARADI KRIZE, KI JE ZAJELA INDUSTRIJSKO PODROČJE
V tržiškera pristanišču Portoroška so lani zabeležili manj prometa kot v prejšnjih letih
učni programi upoštevali novejši del j zgodovine, ko je italijanska druž- ' ba zavrgla fašizem ter se odločila za demokratično in družbeno pravičnejšo ureditev,» je dejal Dornik.
«Neredki so primeri, ko sekcije borčevske organizacije in prosvetnega društva tesno sodelujejo ter se odločajo tudi za skupne prireditve. Kaj lahko poveš o tem,» smo vprašali.
«Ker so v številnih primerih nekdanji partizani in voditelji prosvetnih društev eni in isti ljudje, je povsem razumljivo, da sekcije AN Pl - ViZPI ter- prosvetna društva tesno sodelujejo in da si eni in drugi medgebojno pomagajo. Poznamo pri-meriev ko so prosvetarji pomagali ustanoviti partizansko sekcijo, so pa tudi primeri, ko nekdanji partizani, organiziram v sekcije, ustanavljajo prosvetna društva. Mi pripisujemo takšni enotnosti velik pomen, saj nam zagotavlja prenašanje idej o-svobodilnega boja na naša mlada pokolenja in nam omogoča neprestano mobilizacijo mladih ljudi za velike smotre, za katere so padali naši najboljši sinovi,» nam je odgovoril podpredsednik ANPI - VZPI Ladi Dornik.
«Nekdanji slovenski partizani na Goriškem vzdržujejo vsa povojna leta tesne stike s tovariši v Sloveniji in jugoslaviji. To je povsem naravno, saj so se skupno borili proti nacifašizmu. Ali bo na teh kongresih govor tudi o nadaljnjem razvijanju teh stikov?»
«Vsedržavna zveza partizanov Italije in še prav posebej naše partizanske sekcije — je rekel Dornik — vzdržujejo tesne oblike sodelovanja z borci, v matični domovini ter nameravamo prav na sekcijskih kongresih to sodelovanje, ki je iskreno in bratsko, še bolj poglobit:. Dela-
Pravkar minulo leto 1975 je bilo popolnoma negativno za tržiško pristanišče. Uradni podatki, ki smo jih dobili te dni. nam povedo, da so lani v tržiškem pristanišču Porto-rosega imeli manj kot milijon ton prometa. To prvič po petih letih. Spominjamo se ko so v Tržiču pred več leti beležili kot velik u-speh dosego milijona ton prometa. To je bilo v letih ko je bilo v Kopru nastajajoče pristanišče še majhno in v Tržiču so takrat menili, da bodo lahko Kopru konkurirali. Spominjamo se še, da so v Tržiču milijon ton dosegli le nekaj let potem ko' je prav Koper dosegel podobni rezultat. Stvari pa so nato šle svojo pot. V Kopru je promet rastel iz leta v leto, v Tržiču pa so po dosegi milijona ton ostali več ali manj na tej ravni. Pravzaprav so že doseženi promet počasi izgubljali. Takrat so tako količino prometa dosegali skoro izključno z raztovarjanjem lesa in celuloze za papirnico v štivanu, za tovarno v Torviscosi, za nekatera lesno-indu-sinjska podjetja v Venetu in v naši deželi. V kasnejših letih so raztovarjanje lesa in celuloze precej zmanjšali, v svojo aktivo pa so vključili raztovarjanje petroleja in premoga za tržiško termoelektrarno. Dandanes, in lanski podatki nam to potrjujejo, je skoro polovica to-naže prometa usmerjena v raztovarjanje surovin za tržiško elektrarno. To pomeni, da tržiško pristanišče nazaduje.
To nazadovanje pripisujejo domači strokovnjaki birokratskim počasnostim vlade in tudi domačih poli-tično-upravnih ustanov. Tržiško pristanišče naj bi služilo kot nekako dopolnilo tržaškemu, s svojo specializacijo, večkrat pa ne more ustreči klientom. Pred nekaj tedni so namreč morali odposlati v koprsko
• iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiliiiiiiiuim
PO DOLGIH POLEMIKAH 0 ŠPORTNI HALI
SO NAŠLI V MUSU LOKACIJO ZA NOVO ŠPORTNO PALAČO?
V Gorici se nekateri zavzemajo da bi jo zgradili pri kazermetah
Bodo športno halo za potrebe goriškega košarkarskega kluba «Patriarca UGG» zgradili v Musu? Go-vorice o tem so se pojavile v zadnjem času in v teh dneh so nekateri voditelji UGG povedali, da so našli tudi ustrezna zemljišča in da so njihovi lastniki — kmetje tudi zadovoljni s prodajo teh zemljišč in da je tudi občinska uprava v Mu-šu pripravljena dati svojo pomoč za uresničitev te pobude. Vprašanje je seveda, če se občinska uprava v Mušu zaveda kakšne stroške bo i-mela z gradnjo tako velike športne naprave, saj bo morala poskrbeti za ureditev okolice in tudi posojilo pri CONI bo šlo v breme občine.
V Gorici pa je medtem predsednik UGG Bigot na seji izvršnega sveta poročal, da je načrt za športno halo gotov in da ga bodo v kratkem izročili goriški občinski upravi. Znano je, da je dala dežela na razpolago denar za dvajsetletno plačevanje obresti za posojilo v vrednosti 300 milijonov lir. Ker bo športna hala pa stala približno 800 milijonov lir, bi bilo treba najti še pol milijarde. To naj bi dal CONI v Rimu, vendarle pa bi bila morala občina najeti ustrezno posojilo. V breme koga bi šli nato ne le samo stroški za vračanje posojila, marveč tudi oni za vzdrževanje tako velike hale, kj bi imela 4.000 mest za gledalce? Samo parkirišče za 500 avtomobilov bi veljalo približno 30 milijonov lir. V Gorici se sedaj nekateri zavzemajo, da bi športno halo zgradili na področju sedanjih kazermet,
so pa nekateri tudi v vrstah sredinske večine, ki vlada goriško občino, ki želijo še vedno uresničiti prvotno zamisel za gradnjo športne hale v okviru razstaviščnega prostora Es-pomego na Rojcah.
Občna zbora sekcij ANPI iz Števerjana in s Peči
, .S?kcÌ-Ìa ANPI iz Števerjana vabi bivše borce in prijatelje na občni b° v è?trtek’ 8- januarja, on 19.30 na sedežu prosvetnega društva «Briški grič» na Valerišču.
Pečanska sekcija ANPI bo pripravila občni zbor v petek, 9. januarja, ob 19.30. Bivši borci in prijatelji naj se za to uro zberejo pri plošči.
Poročali smo o prometni nesreči pri Dolu na novega leta dan, ko je 25-letni Claudio Šanson iz Gorice zavozil s svojim avtomobilom s ceste in se zakotalil v dolino od Devetakov proti Gabrjam. Njegovo zdravstveno stanje v splošnem ni resno, mladenič pa je izgubil desno oko, levo pa je zdravnikom uspelo rešiti.
Vsem sorodnikom in znancem srečna mami in očka Tomažinič sporočata, da se jima je za novoletne praznike rodil sinek ŽENJA
pristanišče japonsko ladjo, ki je tam raztovorila železne surovine za jeklarno v tržiški industrijski coni; vse to ker ni pristanišče dovolj globoko. Prav tako imajo v Tržiču težave z nabavo novih strojev in vsak državni prispevek je povezan s številnimi težavami birokratskega značaja.
Tudi tarife so precej visoke, podobne onim v drugih italijanskih pristaniščih. V novem letu so jih povišali za 11,45 odstotka. Že drage pristaniške storitve bodo postale še dražje.
V	lanskem «črnem letu» so v tržiškem pr i stantltn* : to polirali a 977 tisoč 177 tonami. Skoro v celoti (941.000 ton) je šlo za raztovorjeno blago. Kot smo 'že 'omenili-'je več kot polovica blaga bila namenjena domači termoelektrarni (322 tisoč 60 ton goriva in 207.252 ton premoga). Lesa so raztovorili za 186.183 ton. V skoro milijon ton prometa je všteto tudi blago, ki se raztovarja na lastnem operativnem področju tržiške ladjedelnice in silosa De Franceschi.
Zmanjšanje prometa je seveda treba prištevati tudi zmanjšani produkciji tovarn na našem področju, kar se pripisuje splošni krizi, ki je zajela Italijo. Na eni strani se namreč veljaki Banca dTtaiia hvalijo, da so zaustavili uvoz blaga v državo in s tem v zvezi zmanjšali zunanjetrgovinski deficit, na drugi pa je tudi res, da je zmanjšanje u-voza privedlo do krize v industrijski proizvodnji.
V	tržiškem pristanišču dela danes, včlanjenih v pristaniško družbo, 218 ljudi. V glavnem so to težaki, ki imajo, upoštevajoč obsto ječe zakone, nekako ekskluzivo za delo v pristanišču. Zaslužek je za te ljudi zagotovljen, ker znajo v okviru svoje lastne uprave dati kaj na stran za morebitne črne dni. Vendarle pa je bilo moč pred leti, ob priliki povečanega prometa, začasno dati delo v pristanišču tudi drugim ljudem. Pri sedanjem pomanjkanju dela pa to ni mogoče.
Ko smo že nudili splošne podatke o lanskem letu, je prav, da omenimo še nekaj podatkov o lanskem decembru. Raztovorili so 68.000 ton. V decembru je dospelo v Tržič 41 ladij, trideset italijanskih, 11 pa pod tujo zastavo. V vsem lanskem letu je pristalo na tržiški obali Por-torosega 596 ladij.
spor poravnali.
Pokrajinska sindikalna federacija je proglasila 24-umo stavko za vse državne in poldržavne uslužbence ter enourno stavko (zadnjo uro) vseh uslužbencev in delavcev samostojnih podjetij, industrijskega, trgovinskega in prevoznega sektorja, storilnosti, kmetijstva in šolstva.
Začasno podaljšanje plačevanja zavarovalnine _ za avtomobile
Avtomobiliste, ki jim zavarovalna polica za svoja vozila zapade v letošnjem januarju, bo brez dvoma zanimala vest, da bodo lahko izjemoma plačali zavarovalnino z dvema tednoma zakasnitve. V veljavo je namreč stopil nov način plačevanja zavarovalnine za avtomobile in agenti zavarovalnic v Gorici in seveda tudi v drugih krajih države nimajo še na razpolago novih tarif in tudi novih načinov zavarovanja. Doslej je lahko avtomobilist plačal zavarovalnino petnajst dni potem ko mu je ta zapadla. Izjemoma v letošnjem januarju jo bo lahko plačal trideset dni kasneje. Vsekakor pa naj se avtomobilisti obrnejo do svojih zavarovalnih agentov za podrobnejša pojasnila.
V stanovanju gospodinje Elene Bon vd. Clemente iz Fare, Ul. Dante 9, je včeraj izbruhnil požar, ki je povzročil nad 6 milijonov lir škode. Požar je izbruhnil zaradi o-kvare peči in je zajel tudi pohištvo. Goriški gasilci, ki jih je gospodinja takoj poklicala na pomoč, so ogenj pogasili po dveh urah dela.
Udeležba Goriške v celodnevni stavki državnih uslužbencev
Državni in poldržavni uslužbenci goriške pokrajine bodo v četrtek, 8. januarja sodelovali v enodnevni stavki ter na deželnem zborovanju v Trstu. Udeleženci protestnega zbo rovanja bodo odpotovali iz Gorice z avtobusi. Zbirna mesta bodo v Gorici (avtobusi bodo odpeljali s Travnika ob 8. uri) v Gradišču, Ronkah in Tržiču.
Pokrajinska federacija CGIL, CI SL in UIL je ob tej priložnosti objavila razglas, v katerem izraža svoje nezadovoljstvo spričo vladnega zavlačevanja za odpravo sindikalnega spora ter za obnovitev delovne pogodbe za državne uslužbence ter sklenitev prve delovne pogodbe za poldržavne uslužbence. Vlada ne izvaja niti tistih sklepov, za katere se je pogodila s sindikati in ki se nanašajo na pokojnine za učno o-sebje osnovnih in srednjih šol, že-lezičarje, poštne in telefonske u-službence ter uslužbence državnega monopola.
Enotna sindikalna federacija nadalje izreka zelo odločne pripombe na račun vlade, tudi zato, ker sploh ni odgovorila na sindikalni predlog za sklicanje sestanka, na katerem bi preučili celotno vprašanje ter
Padec z motorja;
10 dni bolnišnice
V nedeljo ponoči se je na križišču med ulicami Veneto, Scuola A-( graria in Terza Armata pripetila nesreča pri kateri se je poškodoval 22-letni Claudio Melada iz Ul. Ariosto 4, katerega so v bolnišnici zaradi poškodbe na nogi pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Okoli 23.30 je po Ul. Scuola A-graria vozil motor 23-letni železničar Giulio Sfiligoi iz Ul. Friuli 17. Z njim se je na drugem sedežu vozil Melada. Ko je motorist zavil v Ul. Veneto, je zgubil oblast nad vozilom in se najprej zaletel v opel kadet, last 51-letnega Giuseppa Marege, Ul. Pasubio 9, ter v simco, last 27-letnega Franca Castellija iz Gorice.
prioritetne realizacije, ki jih bo občina izvedla. Zucallijeva trditev je bila v bistvu edini jasen odgovor na zahteve štandreške skupnosti, medtem ko so drugi odgovorni na občini vedno dajali meglene in polovičarske odgovore. Izgovarjali so se namreč, da ni še določeno zemljišče, da lastniki niso pripravljeni prodati zemljo, medtem ko smo dobro vedeli, da so bili vsi ti izgovori iz trte izviti in da je manjkala le dobra volja občinske uprave, da bi dela stekla.
O tem vprašanju so razpravljali tudi na zadnjem občnem zboru sekcije ANPI v Štandrežu. Nekaj dni kasneje je predsednik štandreške sekcije Stanko Marušič poslal županu pismo, v katerem ga prosi, naj pismeno pove, kakšne so namere občine glede gradnje partizanskega spomenika. V njem Marušič nadalje opozarja, da že leta 1970, ko se je ustanovil pripravljalni odbor za gradnjo spomenika, so v vasi zbrali 600 podpisov, s katerimi so zahtevali realizacijo obeležja, ki bi spominjal na smrt sovaščanov, ki so za svobodo žrtvovali lastno življenje.
• Goriški zavod za ljudske hiše IACP je razpisal natečaj za 12 stanovanj v Marjanu in za nekaj stanovanj v Foljanu. Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresirani na omenjenih dveh županstvih ali na žu IACP v Gorici.
sede-
Ezio Bianconi novi tajnik PSDI
Ezio Bianconi je bi! prejšnji večer izvoljen za pokr; nskega političnega tajnika PSDI. Izvoljen je bil z večino glasov v pokrajinskem odboru. Ob njem bodo v odboru še inž. Egone Lodatti, Albino Pillon, Francesco Esposito, Rodolfo Zima-ny, Romano Amberti in inž. Gianni Fedrigo. Upravni tajnik bo Alfio Zampi.
Gorica
VERDI 15.15—22.00 «Pasqualino Set-tebellezze». G. Giannini Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 15.15—22.00 «I tre giorni del Condor». R Redford in Faye Du-navay. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.30-22.00 «L'affare della sessione speciale». L, Sei-gner in M. Lonsale. Barvni lilm.
CENTRALE 15.00—21.30 «Il richiamo della foresta». C. Heston. Barvni film.
VITTORIA 15.00—22.00 «Dalla Cina con furore». Bruce Lee. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Un genio, due compari e un pollo». Barvni film.
PRINCIPE 14.00-22.00 «Beniamino». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Voda nekaj nosi», ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Zadnja dolina», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Ljubim svojo ženo», ameriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Davide Moatello, Elisa Ciarabellini.
SMRTI: 76-letna upokojenka Frančiška Figelj, 75-letna upokojenk« Alke Vinzi, 74-letni upokojenec Isidoro Cornei.
OKLICI: uradnica Maria Paltri-nieri in uradnik Giuseppe Marchi, gospodinja Maria Teresa Pituelli in delavec Mariano Padalino.
POROKE: uradnica Daniela Barile in mehanik Aldo Collini.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL E. Toti, tel. 72-701.
Od jutri, 7. januarja ZARADI NOVEGA VODSTVA
IZREDNA
PRODAJA
vsega blaga pri
TA-TUM Onda verde
Korzo Italia 26 - Gorica
PRIMORSKI DNEVNIK 4
6. januarja 1976
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
ZA IN PROTI VLADNI KRIZI
S svojim člankom v novoletni številki strankinega glasila AVANTI, v katerem je odrekel vsakršno podporo dvobarvni vladi Moro-La Malfa, je socialistični tajnik De Martino vzburil razpravo, ki traja že dober teden in ki razdvaja italijansko javnost na dva tabora: v enem ki je številčno odločno šibkejši, so socialisti in nekatere druge manjše sile, ki menijo, da takojšnja vladna kriza koristi državi in razjasnitvi političnega položaja; v drugem pa stranke in sile, ki iz najrazličnejših razlogov sodijo, da bi takojšnja vladna kriza pogubno vplivala na politični in gospodarski položaj v državi in bi dejansko pomenila predčasne volitve.
Ta skrb pride do izraza tudi v največjih in najvplivnejših italijanskih listih, ki so v svojih nedeljskih številkah posvetili uvodne članke prav temu problemu, čeprav je pahljača stališč, ki jih izražajo listi, precej široka, je pa vseeno vsem skupna skrb, da bi takojšnja vladna kriza pomenila za državo skok v brezno.
IL. GIORNO
Tako milanski časnik IL GIORNO v svojem članku uvodoma ugotavlja, da je položaj v državi zelo resen in da bi se z vladno krizo še poslabšal. Res je sicer, da si socialisti prizadevajo, da bi postavili na noge trdnejšo vlado, ki bi znala bolje kljubovati gospodarski, politični in moralni krizi, večina v državi pa je vsekakor prepričana, da bi še nekaj mesecev vladnega premirja ne škodilo interesu celotne državne skupnosti.
Zelo značilno je — nadaljuje časnik — stališče, ki so ga do tega vprašanja zavzeli komunisti, ki ne soglašajo z De Martinom o nujnosti takojšnje vladne krize. To je dokaz, da so prav delavci, katerih izraz je KPI, najbolj zainteresirani za stabilnost, ki naj omogoči stvarno reševanje dramatičnih problemov, ki tarejo Italijo.
Obenem ne gre prezreti tudi dejstva, da bi javno mnenje le s težavo prepričali, da takojšnja vladna kriza ni sad skrivnostnih manevrov, ki so vzniknili v PSI in v KD, vendar ne v korist državne skupnosti, pač pa v težnji po izključni koristi ene od dveh strank. To je zelo nevarno, ker bi lahko porušilo še tisto malo zaupanja, ki ga ima narod v vlado in v politične sile. Doslej so Italijani dokazali, da trdno verjamejo, da je Italija rešljiva, jasno pa je, da ima tudi zaupanje državljanov svoje meje in ga ni mogoče podkrepiti le z besedičenjem, kajti stvarnih dejstev, je bilo doslej bolj malo.
To ne pomeni — zaključuje IL GIORNO — da bi padec Moro-ve vlade pogubna nesreča, kajti ravnotežje, na katerem je osnovana vlada, ima zelo ozke meje. Bistvo vprašanja je drugačno: mimo morebitne vladne krize morajo stranke izdelati stvaren in izvedljiv gospodarsko-politični načrt, ki naj nas izpelje iz krize in ki naj bo obenem izraz žalitev in želja večine državljanov.
LA STAMPA
Na isti ton je uglašen tudi komentar o vladni krizi turinskega lista LA STAMPA, le da je ta časnik še bolj kritičen do socialistov in trdno prepričan, da je bila De Martinova poteza sad prenagljenosti, ne pa treznega premisleka. Za turinski časnik je vladna kriza v sedanjem trenutku pogubna, ker bi med drugim onemogočila takojšnje ukrepe v podporo gospodarstvu, zlasti še, ko je vlada izjavila, da je pripravljena na resno razpravo o gospodarskih odlokih in na morebitne popravke.
Turinski list meni nadalje, da je padec sedanje dvobarvne vlade nujen, vendar pa samo čez nekaj mesecev po demokristjanskem in socialističnem kongresu, ko bosta stališči obeh strank jasnejši in bo mogoče dati novi vladi širšo in trdnejšo osnovo. Prav zaradi tega LA STAMPA poziva PSI, naj dobro premisli, preden povzroči v sedanjem trenutku vladno krizo, tudi ker bi se kot politična sila nc okrepil.
%j4ùcmìU!
Kako odgovarjajo na vse te pozive, pripombe in polemike socialisti? V nedeljski številki strankinega glasila AVANTI je član vodstva PSI Silvano Labriola pojasnil in utemeljil stališče, ki so ga zavzeli socialisti. V bistvu gre za to: za PSI sta bili glavni nalogi vlade, zajamčiti korektne odnose med demokristjani, laiki in socialisti v postopnem odpravljanju vsakršne diskriminacije na levo ter vsaj omejiti socialne posledice gospodarske krize. In teh nalog vlada ni izpolnila.
Socialisti — nadaljuje člankar — so že julija odločno postavili svoje zahteve in pojasnili svoja stališča, a vlada je ubrala drugačno pot. Hkrati se KD ni hotela izjasniti o novem odnosu do PSI, medtem ko je začela skrivnostem in včasih nerazumljiv dvogovor s komunisti, ki niso znali reagirati s prepotrebno energijo na to nespretno prilizovanje. Izkušnja pa uči, da so gradnji novih odnosov med Katoliki in marksisti prepotrebni jasnost, stvaren programski načrt ter zavrnitev vsakršnega ločevanja tako na idejni kot na praktičm ravni med kratkoročnim načrtovanjem in dalekosežnimi strateškimi smernicami. In vse to je še toliko bolj nujno, do m», kot smo, v zgodo-
vinsxi prehodni dobi k socializmu.
K vsemu temu gre dodati še dejstvo, da vlada ni izpolnila svojih obljub tudi na gospodarskem področju. Njeni ukrepi so pravi izrodek, ceno katerega pa bodo plačali delavci. Za «befano» so Italijani dobili v svoji «nogavici» že znana vsakoletna «darila»: vlada je znosila na podstrešje vse pasivne ostanke, v shrambo je dala kredite, za tiste, ki jih najglasneje zahtevajo, ne pa za tiste, ki bi jih najnujneje potrebovali, v klet pa je brcnila vse zgrešene posege javnih finančnih ustanov.
Vlada je torej predložila svoj obračun — zaključuje AVANTI —, ki je za nas, socialiste, odločno negativen, zaradi česar hočemo novo vlado, ki bo znala odgovoriti na zahteve in na pričakovanja države. Mi nočemo predčasnih političnih volitev, nočemo pa tudi, da bi v zadnjem letu življenja tega parlamenta delali brez italijanskega naroda in proti njemu.
l’Unità
Poglavje zase je komunistično glasilo L’UNITA’, ki posveča položaju in politični krizi dolg uvodni članek Claudia Petrucciolija. Člankar uvodoma ugotavlja, da je bila dvobarvna vlada Moro-La Malfa šibka že od samega nastanka in da je vselej imela pečat krize, protislovij in nedoslednosti, ki že dalj časa tarejo državo in je bila obenem posledica dokončne smrti leve sredine. Mimo te pa sta v državi možna le dva izhoda iz sedanje krize: prvi je v razdvojitvi države na nasprotni si skupini, ki v frontalnem spopadu skušata nadvladati druga drugo, treznejša pot — za katero se zavzema KPI — pa je strniti, vse demokratične sile ob jasnem in stvarnem politično-gospo-darskem programu, ki naj bo tolmač vseh zahtev in potreb države.
Ta proces se je začel po 15. juniju in je prišel do izraza v številnih krajevnih upravah, nekajkrat pa je blagodejno vplival tudi na vlado. To seveda še ne pomeni, da je Morova vlada dobra in da je vse v državi v najboljšem redu, pomeni pa, da danes ni dovolj zavzeti do te vlade zgoli političnega stališča, pač pa je treba jasno in odločno povedati, kakšna naj bo vlada, ki ji bo sledila, kakšen njen program in na katere sile se bo oslanjala. Bistveno vprašanje ostaja vselej isto: ne samo govoriti, pač pa tudi stvarno u-krepati.
In prav v tem okviru je komunistično glasilo mnenja, da bi prve konkretne odgovore na zahteve ljudstva lahko dali že takoj v par-f lamentu z jasno razpravo o gospodarskih odlokih in z izboljšanjem načrta, ki ga je pripravila vlada, z odobritvijo zakonskega osnutka o splavu in z reševanjem vseh najnujnejših težav, ki tarejo Italijo.
COBBIEBE BELLA SEBA
Milanski CORRIERE DELIA SERA pa ne zavzema nobenega stališča, pač pa poziva socialiste, naj takoj odgovorijo na vrsto še nepojasnjenih vprašanj, ter naj povedo jasno in razločno, kaj hočejo. Le tako bodo prisilili tudi druge stranke, da se izjasnijo in bodo odločilno pripomogli, da bo storjeni korak naprej na poti «nove metode vladanja», za katero se odločno zavzemajo.
PETI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE
Zagrebški solisti v soboto v tržaškem Kulturnem domu
Na sporedu skladbe naslednjih skladateljev: Vivaldija, Tartinija, Jarnoviča, Respighija, Mozarta in Bartoka
Odkar je Glasbena matica v Trstu pred petimi leti uvedla koncertni abonma, razberemo iz njenih razporedov prizadevanje, da bi predstavila občinstvu poleg domačih in sploh slovenskih izvajalcev tudi izvajalce od drugod, iz drugih jugoslovanskih republik in iz Italije. V tekoči sezoni smo že imeli priložnost poslušati pevski zbor iz Beograda, ko je novembra pel v Kulturnem domu zbor «Branko Krsmanovič», prav naslednja dva koncerta pa sta namenjena stikom s hrvaškim glasbenim svetom: v soboto bodo namreč nastopili pri nas «Zagrebški solisti», čez dober mesec pa duo, ki ga sestavljata violončelist Valter Dešpalj in pianist Ivo Maček.
Zagrebški solisti so v glasbenem svetu slavno ime, saj je to ansambel, ki je kmalu po ustanovitvi leta 1953 zaslovel kot ena najboljših komornih zasedb na svetu. Ansambel je nastal v okviru Zagrebške radiotelevizije, sestavljen iz riajboljših glasbenikov simfoničnega orkestra Radia Zagreb in njegov prvi umetniški vodja je bil znani violončelist Antonio Janigro, ki je sodeloval s «solisti» do leta 1987. Zagrebški solisti so imeli nad tisoč koncertov v Jugoslaviji in o-koli sto mednarodnih turnej ; gosto-
3 KRALJE!
Kaj se pravo prej ... uat farja? dej ponuovit, ... da bom’óule, zakaj jutre, 6. januarja da, ... zakaj ...? nimaste šule?
U razrede, nas je pet! tri so Kralje po preimke,
... ad’n s Slivna, ... ad’n
ls’Treb’č
tretja ... Mara Nabrežinka!
Da je jutre, ... njeh dan
1... al gut,
da smo lohko use dama nam je reko n’š Gasput,
... tje tri Kralje, ... in še mi dva!
Atilij Kralj
vali so v vseh evropskih državah, razen v Albaniji in na Portugalskem ter v Južni, Srednji in Severni Ameriki, v Izraelu in na Japonskem; sodelovali so na vseh pomembnejših festivàlih, kot so n. pr. Dubrovniške poletne prireditve, Salzburški festival, Beneški bienale, Praška pomlad, festivali v Edimburgu, Aix-en-Provance, Pas-sauu, Vami, Zagrebški bienale (na katerem nastopajo vsakokrat od njegovega začetka leta 1961). Ansambel je posnel 34 plošč (27 za tvrdko Vanguard, 3 za RCA in 4 za Jugoton) in za eno teh plošč je leta 1962 prejel prvo nagrado na festivalu v Mar del Plata v Argentini. Razen tega je dvakrat prejel nagrado mesta Zagreb in bil nagrajen tudi z medaljo Coolidge. (Američanka Elisabeth Sprague Coolidge, ki je umrla pred nekaj več kot dvajsetimi leti, je bila ljubiteljica glasbe in je finančno podpirala glasbeno dejavnost. Tako je med drugimi pobudami leta 1932 ustanovila «Medaljo Coolidge» za posebne uspehe na področju komorne glasbe).
Iz bogatega repertoarja, ki ga imajo Zagrebški solisti in ki obsega dela od baroka do sodobnosti (v glavnem namenjena sami godalni zasedbi, a tudi vokalnemu ali instrumentalnemu solistu z orkestrom), bomo poslušali po eno skladbo Antonia Vivaldija, Giuseppa Tartinija, Ivana Maneta Jarnoviča, Ottorina Respighija, Wolf-ganga Amadeusa Mozarta in Béla Bartoka, torej šest skladb, ki pa jih je mogoče zaradi nekaterih značilnosti in možnosti primerjave na kratko predstaviti v treh skupinah po dve.
Najprej sta tu Benečan Antonio Vivaldi, ki je komponiral v prvi polovici 18. stoletja, in štirinajst let mlajši Giuseppe Tartini, rojen v Piranu, ki pa se je udejstvoval pretežno v Padovi in drugih italijanskih mestih. Oba sta predstavnika poznega italijanskega baroka, oba slavna violinska virtuoza, oba izredno plodna skladatelja. Tudi če ne bomo iz Vivaldijevega o-pusa poslušali kakega violinskega koncerta (saj zavzemajo ti z okoli dvesto primeri največji delež v skladateljevi zapuščini), ampak e-no od njegovih simfonij, iz Tartinijevega opusa pa en violinski koncert (od stopetdesetih), ostaneta skladatelja, kar zadeva zanimivost njune glasbe na sporedu, še vedno na isti ravni. Tu smo namreč priča pojavu, ko so skladatelji proti sredini 18. stoletja občutili nekakšno izrazno statičnost baročnih modelov in so iskali novih prijemov, pri čemer je bila v prvi vrsti skrb za izluščene glasbene teme, ki naj bodo izrazite, dramatične in smiselno povezane med sabo, kar se- ' veda predpostavlja bogato skladateljevo fantazijo, da ustvari vedno nove izrazne momente. Pri Vivaldiju pridejo te nove tendence do izraza tudi v njegovih sicer maloštevilnih (triindvajsetih — torej maloštevilnih za takratno mero!) simfonijah, v katere vpleta prijeme, ki bodo čez čas značilnost mannheimske šole. Tako lahko Vivaldija glede simfonije, te samostojne zgolj orkestralne oblike, postavimo v razvojno vrsto še pred Sammartinija in druge mlajše skladatelje, ob katerih se običajno u-stavi naša pozornost, ko govorimo o simfoniji. Pri Tartiniju pa se odmikanje od «corellijevske» glasbe kaže v dramatičnih in sunkovitih temah, v nemirni dinamičnosti in prelivanju občutkov, kar nam skladatelj podaja v baročnem, slogu, a v pravem romantičnem zagonu.
Solistični part v Tartinijevem koncertu bo igral član Zagrebških . solistov Tonko Ninič, priznan jugoslovanski violinist in dirigent komornih zasedb ter docent na glasbeni akademiji v Zagrebu. Ninič je že nastopal v domovini in v mnogih evropskih državah ter v Ameriki in Aziji.
Naslednja dvojica sta Ivan Mane Jarnovič in Wolfgang Amadeus Mozart, drugi enajst let mlajši od prvega; stilno smo tu (glede na Vivaldija in Tartinija) v naslednji dobi, v klasicizmu, glede značaja glasbe pa gre pri obeh skladateljih za delo galantne zvrsti: pod to oznako uvrščamo skladbe lahkotnega in vedrega značaja, napisane v glavnem za družabne prireditve, da bi z njimi skupina iz-jalcev zabavala zbrane goste, ali da bi jih skupina ljubiteljev glas-
be igrala v lastno zabavo (v nasprotju, recimo, s simfonijami, koncerti ali mašami). Zagrebški solisti bodo izvajali Mozartov Divertimento v F duru za godala; gre za delo iz skladateljeve mladosti, ko je Mozart pravzaprav pisal največ divertimente, serenade in podobna dela (čeprav ne smemo pozabiti, da je znamenito serenado z naslovom «Mala nočna glasba» napisal štiri leta pred smrtjo).
Ivan Mane Jarnovič pa bo na sporedu s svojim Koncertantnim kvartetom v F duru, ki ima prav tako značaj divertimenta. To je eno od treh tovrstnih del, ki so jih Jarnoviču objavili v Parizu; Jarnovič se je namreč rodil blizu Dubrovnika, a je živel v mnogih evropskih deželah — morda sploh nikoli v domovini. Pot ga je zanesla tudi v Rusijo, kjer je umrl v Petrogradu leta 1804.
Preostaneta nam še Ottorino Respighi in Béla Bartók; prvi s Starimi arijami in plesi za lutnjo v orkestralni verziji, drugi z Romunskimi plesi. Kot je razvidno iz naslovov, gre za deli, za kateri sta skladatelja dobila pobudo v že obstoječih glasbenih vzorcih, vsak Janko Ban
(Nadaljevanje na 3- strani)
AMERIŠKI FILM V CRETEILU IN FIRENCAH
Vedno bolj se kritika zaveda, da je v filmski zgodovini osrednje razumevanje klasičnega «holly-wodskega» filma. Tudi razne festivalske manifestacije so izraz te zavesti.
To velja predvsem za tujino, kjer se že več let od časa do časa organizirajo retrospektive raznih obdobij, zvrsti in režiserjev ameriške kinematografije. Filmska srečanja v Créteilu, mestecu blizu Pariza, so tako v preteklosti že organizirala med drugim ciklus a-meriških melodram in retrospektivo Harolda Lloyda. Letos pa so izbrala zelo zanimiv kriterij: pregled proizvodnje ene izmed ameriških velikih produkcijskih hiš, kot je Columbia. Predvajali so tako stotino filmov, ki je vsebovala bodisi večja «avtorska» dela kot serijsko «B - proizvodnjo».
Tudi v Italiji se polagoma širi zanimanje za ameriški film. Na Festivalu narodov v Firencah je bilo prikazanih veliko dokum,entov o ameriškem filmu: od serije vojnih dokumentarcev Capre, Litvaka in Hustona do antologije družbe Warner Bros. «The Movies that Mode Us» do dokumentarca o znanem igralcu «James Dean, the First American Teenager» do pomembnega kolaža o ameriških 30. letih «Broiher, Can You Spare a Dime?», ki ga je napravil Anglež Philippe Mora (airtor tudi kolaža o nacizmu «Swastika»). Festival v Firencah, ' se nam je zdel posebno zanimiv po programu, je pa seveda vseboval še veliko drugih filmov drugačnega argumenta.
Sergij Grmek
iiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifnimiiiiii)
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nacistični «sestanek na vrhu»
KOPENHAGEN, 5. — Ne da bi bil danski tisk o tem poročal, so se lani sestali v Aarhusu na «sestanek na vrhu» predstavniki svetovne zveze nacistov. Na sestanku je bilo kakih petdeset predstavnikov nacističnih organizacij iz šestih dežel. Sestanek je sklical danski «vodja» — «rigsfdrer» Paul Hen-rich Riis - Knudsen.
O tem je šele pred dnevi pisal kopenhaški «Politiken», ki je poročal, da so se sestali za to, da bi «pod zastavo kljukastega križa kovali načrte za skupno bodočnost in za vrnitev fašizma na oblast». Mesto Aarhus na polotoku Jylland je tako postalo središče danskega in celo svetovnega neonacizma ali enostavno nacizma. V tem mestecu deluje tiskarna, ki tiska številne liste in publikacije na nemškem, angleškem, francoskem ter na skandinavskih jezikih. Danski «firer» v razgovoru z danskim dnevnikom ne prikriva volje, rekli bi raje podobne želje, da bi nacisti prevzeli spet oblast. Zato je potrebna koordinirana akcija. Najpirej naj bi prevzeli oblast v ameriški državi Virginiji ali bolje v njenem mestu Arling-
iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiimiiiimiitiiiini
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. SLIVNO, 6. Lipica, 11. pretepavec, 14. A.N.,
16.	trideset,	17.	mu, 18.	Rab,	20.
in,	21. kot,	22.	Bel, 24.	klas,	26.
Don, 27. frleti, 28. preseg, 29. elo, 30. sova, 33. Lot, 34. ožina, 35.	SA, 36.	kovač, 38.	Tine,	39.
kids, 41. Nero, 42. eni, 43. komite, 45.	lep, 46.	ta,	47. Dolomiti,	49.
ni,	50. Toto,	51.	kava.
NAVPIČNO: 1. star, 2 I.P.,
3. vrt. 4. nera, 5. oti, 6. las, 7. iver, 8. pet, 9. I.C., 10. akut, 12. edil, 13. pena, 15. NABREŽINA,
17.	monetaren, 19. Bellini, 21. Kosovel, 23. Leone, 24. kis, 25. SPA, 26. Delon, 31. Osimo, 32. Vadim, 34. oteti, 37. čopič. 39. kolo, 40. stik, 43. kot, 44. eta, 47. do, 48, LV,
tonu. Nato bi prešli počasi na oblast v vseh ZDA, ker menijo, da bi nato Washington vedno interveniral, kadar bi nacisti prevzeli ali-hoteli prevzeti oblast v kaki drugi deželi.
Pri tem je zanimivo, da nacisti niti najmanj ne računajo z možnostjo takšne vrnitve na oblast v Zahodni Nemčiji, kjer je nacistom tako rekoč možna sleherna javna dejavnost. Toda Nemci, kaže, so se že enkrat preobjedli nacizma in je danes le redek pustolovec, ki se spušča v to avanturo ali toži za «lepimi starimi časi». V ZDA, pravi «firer» pa je možnosti veliko več.
Na svojem sestanku v Aarhusu so zastopniki nacističnih organizacij koordinirali svojo dejavnost in proučili možnost ustanovitve «senata» ter imenovali novo vodstvo «svetovne nacistične unije». Navzoči so bili predstavniki «gibanj» iz Danske, Norveške, Zahodne Nemčije, Francije, Južnoafriške unije in iz ZDA, katere je zastopal «commander» Matt Koehl.
Koliko je nacistično^ gibanje razvito na Danskem, nihče ne ve. «Firer» Riis - Knudsen zatrjuje, da bi njegova stranka prišla v parlament, če bi bile «volitve svobodne» in če bi se ljudje ne bali podpisati listo, ki je potrebna za predstavitev na volitvah. Morda se bo mož preizkusil v tem na prihodnjih volitvah, kajti doslej je organiziral že svoje «celice» v štirih ali celo petih mestih.
Riis - Knudsen je star 27 let. Njegov oče je bil kot esesovec danski prostovoljec na vzhodnem bojišču. Knudsen toži, da ne more najti prave službe in je «le asistent na univerzi», zaradi česar težko živi z asistentsko plačo. Toži tudi, da mu neprestano prihajajo grozilna pisma, ki da jih nosi na policijo, tam pa da bi najraje videli, da bi se kaka grožnja iz pisma tudi uresničila.
Intervju v «Politikenu» je bil objavljen po vrsti razgovorov s preživelimi nacisti in prostovoljci z
vzhodnega bojišča. Danski list se
na koncu sprašuje, ali niso na Danskem «premalo previdni do uglajenih oseb katehetskega tipa, ki se znajo dobro izražati» in vodijo ljudi v zlo. List se tudi vprašuje, ali je dovoljeno da Riis - Knudsen predava na univerzi.
Naš Kras in Kraševci pri Grudnu v Sempolaju
Razstava treh umetnikov iz Posočja
V preteklem desetletju je naše slikarstvo v zamejstvu doživelo nesluten porast, ki je obilno zapolnil praznino. Pri tem je razveseljivo še to, da se v zadnjem času, naše slikarstvo širi tudi v krajih prav na robu naše narodnostne meje. V tem smislu moramo pohvaliti zamisel treh slikarjev s Posočja, ki so priredili razstavo na temo «Poklon Krasu» na samem Krasu, namreč v Sempolaju, v dvorani gostilne Gruden, kjer so že bile tovrstne^ razstave.
' Pobudnica sedanje razstave, ki se i že zaključuje, je Noriš Bevi-lacqua-Ferfolja, ki jo poznamo z njene lazstave, ki jo je imela lani spomladi v repenski «Kraški hiši».
Umetnica pa se nam sedaj predstavlja v dokaj prenovljeni izraznosti. Opustila je konvencionalnost realizma kraške lepote, ki sicer prekriva le očem zaznavne površine značilnosti pokrajine. Z njej lastno žensko prefinjenostjo, s svojo intuicijo je zaslutila, da more iz njih izgrebsti globlje duhovne povezave svojih občutij do . pokrajine, ko se po njej razgleduje v iskanju primernih motivov za upodabljanje zahodnega obrobja Krasa, kjer nekoč rdečina tal ni bila le rdečina kraške zemlje, pač pa tudi kri v smrt pognanih tisočev in tisočev žrtev strahotnega pokola v prvi pa tudi v drugi svetovni vojni. Odtod v njenih oljih siloviti zamah žarke igre barv in potezx prelivanje rdečih odtenkov med zelenjem nalik migotanju odsevov ognjenega obzorja, nad katerim divja vihar dimnatih oblakov. Kjer pa slika skromne kraške hiše in cerkve, so njihovi zidovi okrušeni in se zde razmajani, stene pa se golijo pod odpadajočim ometom,
TOREK, 6. JANUARJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
11.00	Maša in Nabožna oddaja
12.30	Joga v službi zdravstva
12.55	črno - belo
13.30	DNEVNIK
14.00	Oni ihtavi dragi BRACCIO DI FERRO Sedem kratkih risanih filmov
15.00	BRATJE KARAMAZOVI
Sedmo zaključno nadaljevanje TV priredbe
16.20	Program za najmlajše
17.00	DNEVNIK
17.15	Stanilo in Ollio: IL CIRCO E’ FALLITO
17.40	UN COLPO DI FORTUNA
Danes je zaključna oddaja. Nastopa šest oseb, ki so se doslej najbolj uveljavile v tekmovanjih in sicer Enrico Bianchi iz Lombardije, Gianni Barabino, ki bo zastopal Ligurio, Maria Pia Lombardi, ki bo zastopala Umbrio, Antonio Trentin, ki bo zastopal Veneto, Vindice Ciuffo bo zastopal Sardinijo ter Gabriella Tan-cioni, ki zastopa Lazio
19.20	Nabožna oddaja, Ital. kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	LA CASTIGLIONE
Scenarij je napisal Dante Guardamagna, ki je delo tudi režiral. Danes je na sporedu drugo hkrati zaključno nadaljevanje, ki govori o Virginiji Verasis, «veliki zapeljivki» in «srčni dami» na dvoru francoskega cesarja Napoleona III. Gre za osebnost, o kateri je tedanja kronika toliko pisala, da se je o njej spletla že nekakšna legenda. Danes bo na sporedu zaključno nadaljevanje o lepi «veliki zapeljivki», ko gre njen vpliv že v zaton, ko se zapira v svojo vilo v Parizu in se ne mara več niti pogledati v ogledalo, ker je pač ostarela, vendar jo bomo še videli v vsej njeni lepoti, ko osvaja vplivne ljudi in dejansko vodi določene državniške posle
21.55	Portret družine: družina iz Barija
Leonardo Valente je doslej pripravil že več želo zanimivih oddaj pod tem naslovom. Znal je izbrati nekatere primere in jih primerno predstaviti. Danes bo prikazal zakonski par iz Carbonare in njunega sina. On je uradnik, ona je profesorica na srednji šoli, spoznala sta se v neki cerkveni organizaciji, sklenila se vzeti, vendar se hkrati odločila, da ne bosta živela po tradicionalnih kanonih, pač pa na svoj način 22.50 DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
16.30	Castelrotto: smuka
Mednarodno tekmovanje na 30 kilometrov
18.15	Poskusna oddaja za gluhoneme 18.25 Nove abecede
18.45 športni dnevnik
19.00	Arheologija: VSE POTI VODIJO IZ RIMA
Zelo zanimivo oddajo pripravljajo Federico Godio, Giuseppe Mantovano in Mario Francini
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Biti umetnik: TEHNIKA
Danes je na sporedu četrto nadaljevanje. Brecht in Stanislavski predstavljata dva temeljna momenta v življenju sodobnega gledališča. Danes bo govor o tako imenovani individualni tehniki ter o kolektivni tehniki. O tem bosta povedala kaj več Guarna-schelli ir. Augias, ki bosta prikazala razne načine igranja
22.00	Na višini 2000: Prireditev na snegu
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
TV šola: Kocka, Burma Robinson Crusoe in Glasbeni ponuk Smučarski skoki, posnetek iz Bischofshofna KA JE TO?
V okviru praznovanja 30-letnice socialistične predšolske vzgoje so v spored uvrstili tri oddaje iz nove serije za najmlajše z naslovom «Vrtec na obisku». Oddaja bo na sporedu vsakih štirinajst dni. V današnjem nadaljevanju se bodo najmlajši seznanili z raznimi ugankami, govorilnimi, gibalnimi, likovnimi in glasbenimi. Po melodiji bodo otroci uganili pesem in inštrument, po gibih pa za katero žival gre. Uganke so pestre, vedre in hudomušne
MRIEC IZ LÒNNENBERGA, barvna nadaljevanka Mihec je porednež. Z mamo, očetom, sestrico Ido, s hlapcem Alfredom in deklo Lino živi na majhni kmetiji na Švedskem. Ni ga dneva, da bi katere ne skuhal. In tedaj ga oče nažene v lopo, kjer deček rezlja lesene možice. Ima jih že lepo zbirko. Toda neko noč Mihec nastavi past, kajti dekli Lini je podgana skočila v obraz. Toda v past se ne ujame podgana, pač pa ... Obzornik
Ne prezrite: Trideset let spomeniškega varstva Poročilo s seje CK ZKS Risanka DNEVNIK Mi med seboj
Flaubert: VZGOJA SRCA, barvna nadaljevanka Danes je na sporedu prvo nadaljevanje francoske barvne nadaljevanke po slovitem delu zelo znanega francoskega avtorja,
DNEVNIK31110 tUC*1 P° n‘'e®ovem romanu «Gospa Bovary»
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Smučarski skoki, prenos iz Bischofshofna Otroški kotiček DNEVNIK
MANDRAGOLA, celovečerni film z Rosanno Schiaffino in lotojem
Svet, ki nas obdaja Smučarska šola, prvi del
10.00
15.45
17.15
17.35
kot bi vanje buhnila eksplozija granate. Menimo pa, da slikarka to grozljivo prelest barv ustvarja podzavestno, iz prividov preteklosti, pa čeprav s presenetljivo krepko moško roko.
Povsem drugačen, popolnoma vkopan v stvarnost kraške pokrajine pa se zdi Stanko Meterc. Je to še novo ime, ki pa bo verjetno kmalu zaslovelo med ljubitelji slik, ki kažejo kraško pokrajino. Meterc, ki se je šele nedavno naselil v furlanski nižini.,,, močno občuti trpko lepoto kamenitega Krasa, kot je more občutiti le kdor je zrasel ob vznožju gorenjskih vršacev. Pod temi se je slikar moral navzeti smisla za širino in globino, ki jo vnaša v svoje pokrajine bolj puščobnega Krasa. Poznamo sicer mnogo slikarjev, ki upodabljajo naš Kras, in poznamo tudi njihova dela, vendar je Metercev Kras odločno drugačen. Slikar ne išče razgledov, ki bi ugajali našim očem, ne skuša pričarati otipljiivsti in hladu kamenja ter vlage rastlinstva. Iz njegovih podob veje nekaj bolj žlahtnega. Vonj, dobri vonj kraške zemlje in jesenskega listja, ki nam ga nosijo jesenske ali zimske sape. Meterc ne špekulira z monumentalnostjo skal in narave. Nikjer ni silovitosti potez, pač pa tisoči drobnih dotikov lopatice. iz katerih pa zraste velika slika tihe in trpke lepote, kot zraste kapnik iz neštetih kapljic v tišini kraške jame.
Za zaokroženje «Poklona Krasu» je posrečena prisotnost slikarja iz Ronk. prof. Lorenza Furlanija, ki podaja v svojih risbah in oljih le obraze ljudi, obraze pravih Kraševcev. So to v pretežni meri prebivalci samega Šempolaja. torej kraja, kjer trije umetniki razstavljajo. S tem je Furlani hotel podčrtati kraško pristnost u-podobljenih oseb, predvsem deklet, žensk, stark in starcev, saj jih moremo prepoznati že ob prvem srečanju v kraju samem.
Prof. Lorenzo Furlani je ned-dvomno zelo vešč portretist. To smo mogli ugotoviti že pred časom na njegovi razstavi v Trstu.
Umetniku ne uspe posrečeno zadeti le zunanjo podobnost objekta, pač pa jo obogati tudi z iztanj-šanim občutkom tega, kar sestavlja njihov značaj kraške klenosti.
To mu uspe posebno v oljnatih podobah kraških starejših ljudi pa čeprav je teh, na žalost, na razstavi le malo,, ker prevladujejo risbe z rdečo kredo. Upodobljeni obrazi izstopajo iz živahne črtne igre zelo plastično, čeprav poltonskih odtenkov Lorenzo Furlani ne razmazu je, kot to dela naš najboljši portretist Božidar Jakac.
M. B. ________________________________________________________
...................................................................
18.00
18.15 18.45
19.15
19.30 20.00 21.05
21.55
12.25
19.55
20.15
20.30
22.00
22.35
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Godala;
9.00	Maša; 9.45 Komorna glasba;
11.15	Mladinski oder; 11.35 Pratika; 12.50 Klavir in orkester; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Dunajski valčki; 15.45 A. Marodič: «Dekle s šestega nadstropja»; 16.45 Armstrong in njegovi; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.30 Koncert; 19.00 N. Kuret: Sv. Trije kralji: 19.30 Pesmi in pravljice za najmlajše;
20.00	Šport: 20.35 Puccinijeva «Boheme»; 22.30 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30. 14.30. 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.35 Klavirske skladbe;
9.15	Melodije; 10.15 la Vera Romagna; 10.45 Nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.35 Polke in valčki; Ì6.45 Poskočne; 17.00 Šola-spomenik v Cerknem 18.00 Godalni orkester tržaške GM; 18.35 Zabavna glasba; 19.30 Lahka glasba; 21.00 Literarna oddaja; 21.20 Ritmi za godala.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.45 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje po-
pevke; 9.15 Godala; 10.15 Vi in jaz; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Četrti spored; 13.20 Pariška glasba;
15.30	Plošče za mladino; 17.00 Radijska nadaljevanka; 17.25 Komorna in operna glasba: 19.30 Operni koncert; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Radijski oder;
22.30	Betlehem nekoč in danes.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00,	13.00,	15.00,
19.00	Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Ljudska pesem; 9.30 Iz glasbenih šol;
10.15	Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Koncert; 12.10 Popevke;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz dela glasbene mladine: 14.40 Na poti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Svet tehnike - Dr. Viktor Dimic: Uporaba izotopov; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Obiski naših solistov; 18.05 V torek na svidenje!;
18.35	Lahke note; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slov. zemlja v pesmi; 20.30 Michael Brett: Uporaba stoletnica; 21.34 Zvočne kaskade; 22.20 Iz albuma koncertov: 23.05 P. Y. Jouve: Pesmi; 23.15 Popevke.
Horoskop
Istrska ženica
(F. J. Furlan)
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspelo vam bo rešiti nesporazum. Se-je nejugodnejši trenutek, da si poiščete nove prijatelje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Spoštujte vse obveznosti, ki ste jih bili sprejeli. Nekatere težave v odnosih z drago osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Bodite previdni, ker bi v zvezi z nekaterimi ponudbami utegnile nastopiti težave. Tesnobno razpoloženje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Morebitne spremembe v vaših načrtih. Ne vplivajte na poglede drugih.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Branite svoja stališča tudi z najbolj energičnimi sredstvi. Prišlo bo do spora s prijatelji.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) če se lotite nekega novega dela, bodite pri tem previdni. S svojimi stališči boste vnesli v družino nemir.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Reševati boste morali neprijetno finančno vprašanje. Z ljubljeno o-sebo boste načrtovali bodočnost.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Vaša odločitev bi utegnila imeti
važne posledice. Ne dovolite, da bi vas obvladala jeza.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Skušajte opraviti vsaj najvažnejše posle. Neka npvost vam bo preprečila uresničitev nekega načrta.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne sprejmite novih obveznosti in ne spreminjajte programov Imejte več zaupanja vase.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ogibajte se novih odgovornosti. Bodite bolj razumevni do občutljivih oseb.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan je zelo ugoden za one, ki imajo poklicne zveze s tujino. Srečne ure v domačem krogu.
PRED SESTANKOM V KINGSTONU NA JAMAJKI
lahteva po koreniti preosnovi
metimsrodnega denornegn sistema
Italijanski zakladni minister Colombo optimist - Navzoča tudi jugoslovanska delegacija - Pozornost gre predvsem državam v razvoju
RIM, 5. — Zakladni minister Colombo je danes dopoldne z letalom družbe Alitalia odpotoval v Kingston (Jamajka), kjer bo od 7. do 10. januarja sestanek mednarodne komisije «dvajsetih», se pravi držav članic Mednarodnega denarnega sklada. Ob svojem odhodu je Colombo naglasil, da sestanek pravzaprav ne bi smel postaviti kakšnih posebnih zaprek, kolikor zadeva sklenitev bodočega mednarodnega gospodarsko -finančnega sporazuma. Ministra Colomba spremljata na tem potovanju glavni ravnatelj emisijskega zavoda Banca d’Italia R. Ossola in načelnik na zakladnem ministrstvu Palumbo.
Na sestanku v Kingstonu bodo poleg splošnega mednarodnega gospodarskega položaja preučili tudi predlog o povišanju deleža, ki so ga posamezne države članice dolžne Mednarodnemu denarnemu skladu, kakor tudi način plačila tega deleža, nadalje vprašanje uveljavitve ne-
[ davneg,
| drugim še ustanovitev posebnega sklada v korist dežel v razvoju. Sestanek v Kingstonu naj bi kro-
la sporazuma o zlatu in med _ davni sporazum, ki zadeva nekako
' tretjinsko povečanje finančnih razpoložljivosti Mednarodnega denarnega sklada (na podlagi ustrezne de-
mu- ga sK.iaua v.ua puuiagi ustrezne cie-nal vrsto razprav in pogajanj, ki so narne zmogljivosti posameznih držav
ci ciarlili nrfvtab-lih	Al „•  ____________________i_ _ i .m
si sledili v preteklih mesecih raz-nokje in privedli do določenega zbli-žanja stališč med posameznimi državami članicami Mednarodnega denarnega sklada. Dejansko gre za določen napredek, ki naj bi mu dali na Jamajki še trdnejši pečat in v tem primeru spodbudili uresničitev raznovrstnih pobud, katerih zamisel je bila iznešena v minulih mesecih. Te pobude naj bi dejansko omogočile nadaljevanje v tem smislu že pričetega procesa o preosnovi med narodnega denarnega sistema. V resnici naj bi na jamajskem sestanku prišlo do potrditve francosko - ameriškega kompromisa Rambouillet, in sicer o učinkovitejših posegih na področju stabilizacije ameriškega dolarja. Omenjeni mednarodni odbor bi moral razen tega potrditi tudi ne
aaiUIIIllllIlIlIlIlIlllllllllliiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiilIIIliuiIIIIIlIlHiHllflllHIIIIIlIHIIIIIIHIlIllluiiiiiuillIlimilllll
FILIPINCA STfl HOTELA ZASTONJ V TOKIO
Ponesrečena ugrabitev japonskega letala
V šahu sta imela 212 oseb, vendar sta se krotko vdala
TOKIO, 5. — Leto 1976 se je prav zares pričelo v znamenju «letalskih pustolovščin», pa naj gre za nesreče ali nasilna dejanja. Z letališča v Manili, glavnega mesta Filipinov, poročajo namreč o novi ugrabitvi letala, in sicer «DC-8» japonske družbe JAL, ki je imelo odleteti proti Tokiu. Oborožena moška, ki naj bi se bila vkrcala na letalo v Bangkoku, sta pozvala pilota, naj predčasno odleti, in sicer ravno proti japonski prestolnici. Dejansko ni šlo torej za ugrabitev letala v pravem smislu besede, temveč le za nekakšno «pospešitev odhoda z grožnjo». Na letalu je bilo 212 oseb, in sicer 199 potnikov (med temi dojenček) in 15 mož posadke. Veščina se jih je vkrcala v Bangkoku ter so bili prek Manile namenjeni v glavno mesto Japonske.
Oborožena zračna gusarja sta zagrozila pilotu, da bosta ustrelila stevardeso, ko ne bi ugodil njuni želji — gre za dva filipinska glasbenika, in sicer 42-letnega Bienvenida del Rosario ter 18-letnega Vicenteja del Rosario (očeta in sina ali brata).
vzdušje «simpatije». Potnikom letala — poleg Japoncev so bili na njem Američani, Filipinci, Korejec in Avstralec, Ekvadorčan in dva tajska državljana — sta razložila, da hočeta na Japonsko iz študijskih razlogov. Talce sta spričo pritiska pogajalcev Dostopoma izpustila ter se slednjič po 10 urah «pustolovščine» predala filipinskim oblastem. Pripomniti je treba, da jima je medtem filipinski predsednik Marcos obljubil svobodo, ako le dovolita potnikom izstop z letala.
članic) in način uporabe zlatih zalog omenjenega sklada (šestino teh zalog naj bi vrnili državam članicam, drugo šestino pa prodali v prid deželam v razvoju z ustanovitvijo ustreznega sklada).
Gre za tako imenovani «paket», o katerem so se dogovorili v drugi polovici leta 1975 na sestanku mednarodnega odbora skupine «desetih», guvernerjev emisijskih zavodov in drugih prizadetih organov. Omenjeni «paket» naj bi pomenil prvi konkreten korak na poti k preosnovi in ažurniranju statutov Mednarodnega denarnega sklada, a slednji naj bi z druge strani postopoma privedel do popolne reforme mednarodnega monetarnega sistema. Vsekakor bo potrebno, da predloge sklada odobrijo guvernerji in šele nato jih bodo ratificirali pristojni ministri; ves ta postopek pa bo zahteval vsaj leto dni.
Iz Beograda je danes odpotovala v Kingston tudi jugoslovanska delegacija, ki jo vodi zvezni tajnik za finance Momčilo Cemovič. Kakor sporoča Tanjug, so vsi pomembnejši deli monetarnega sporazuma že pripravljeni, pričakujejo pa, da bodo imele največ pripomb k sporazumu države v razvoju. Opazovalci tudi menijo, da sporazum ne ustreza pričakovanjem izpred treh let, ko so svetovne monetarne oblasti začele pripravljati ta dokument. Sklepi sestanka v Kingstonu bodo verjetno le začasne narave, kajti treba bo nadaljevati s postopno preobrazbo valutnega sistema.
Uvodoma omenjenemu sestanku bo sledilo (še vedno v Kingstonu) zasedanje ministrskega odbora guvernerskega sveta Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki sta znana pod skupnim nazivom «Komisija za razvoj». Zasedanju bo predsedoval finančni minister Slonokoščene obale, govor pa bo o položaju v deželah v razvoju, tako n.pr. o vprašanju surovin, o dostopu teh dežel na svetovni trg, o mednarodni I pomoči ter o financiranju.
KAMBODŽA POIRDUA SVOJO NEUVRŠČENOST
Odobrena nova kam boška ustava
Ljudska skupščina bo štela odslej 250 članov

PHNOM PENH, 5. — Kambodža je postala od danes «Demokratična država Kambodže». Ministrski svet je namreč na svoji včerajšnji seji, ki jo je vodil predsednik Norodom Sihanuk, ratificiral novo ustavo, ki so jo sprejeli 14. decembra lani na tretjem vsedržavnem kongresu združene kmerske fronte FUNK.
V svojem poročilu pravi radio Plinom Penh, da obsega nova ustava 16 poglavij in 21 členov. Predvsem podčrtuje, da je Kambodža neodvisna, enotna, miroljubna, nevtralna, neuvrščena in demokratična država, je država kmetov in delavcev. V ustavi je nadalje rečeno, da so proizvajalna sredstva last države in ljudstva, medtem ko so potrošniške dobrine last posameznikov. Kultura je ljudska, njena naloga pa je borba proti starim korum-piranim strukturam.
Zakone izdaja ljudska skupščina, ki šteje 250 članov izvoljenih na splošnih političnih volitvah. V skupščini je 150 kmetov, 50 delavcev in 50 borcev, njen mandat pa traja
pet let. Skupščina voli vlado in določa notranjo in zunanjo politiko. Moški m ženske imajo enake pravice.
Glavno mesto ostaja tudi v bodoče Phnom Penh, zastava bo poslej rdeča z rumeno podobo znanih templjev v Angkorju.
DRAG MERCEDES
V ameriški zvezni državi Arizoni so za 160 tisoč dolarjev, približno 115 milijonov lir, prodali mercedes 770K, ki so ga leta 1944 izdelali za zloglasnega poveljnika nacističnega letalstva Hermanna Goeringa. Kupec je bil toliko takten, da je zahteval od organizatorjev dražbe, da lahko obdrži anonimnost.
Goeringov mercedes naj bi postal privlačnost potujoče razstave, ki bo skušala orisati zgodovino vojaških spopadov, v katerih so bile zapletene tudi ZDA. Poleg tega avta, ki tehta kar 5,5 tone, bodo razstavili tudi nekatera nemška letala in dokumente o špansko-ameri-ški vojni. Nihče ni vedel povedati, če bodo razstavili tudi kakšno znamenitost iz vietnamske vojne, ali pričevanja vseh zakulisnih zarot (od čila do Kube), v katerih je imela ameriška vlada suoje prste vmes.
Danes žrebanje loterije «Italia 75»
RIM, 5. — Jutri bodo na sedežu ministrstva za finance izžrebali zmagovite listke loterije «Italia ’75». Letošnja že tradicionalna loterija je bila nekoliko bolj uspešna od lanske, saj so prodali 6 milijonov 502.514 listkov, namesto približno 6 milijonov 40 tisoč, kolikor so jih prodali lani. Znesek, ki ga bodo razdelili med dobitnike, znaša 2 milijardi 138 milijonov lir in bo tako porazdeljen: prva nagrada 200 milijonov lir, druga nagrada 140 milijonov, tretja nagrada 130 milijonov, četrta nagrada 120 milijonov, peta nagrada 110 milijonov, šesta nagrada 100 milijonov. Poleg tega predvidevajo 24 nagrad po 25 milijonov lir in 70 nagrad po j 10 milijonov lir. Skupno bodo razdelili torej kar 100 nagrad. Prodajalcem listkov pa bodo razdelili nagrade v znesku 38 milijonov lir.
Loterija «Italia ’75» je vrgla organizatorjem več kot štiri milijarde lir, od katerih gre polovica v dobrodelne namene, drugo polovico pa razdelijo zmagovalcem. Na današnjem žrebanju bo prisotno tudi občinstvo. Listke bodo žrebali iz šestih elektronskih žar, ena za serije, drugih pet pa za številke listkov. Prvih šest listkov bodo nato povezali s finalisti televizijske oddaje «Un colpo di fortuna». 200 milijonov lir bo dobil listek, ki bo povezan z zmagovalcem nagradne oddaje.
SPORT SPORT SPORT
DANES Nfl SEDEŽU ZSŠDI V TRSTU
SESTANEK KOMISIJE ZA ZAMEJSKI ŠPORT
Udeležili se ga bodo člani ZTK0S,
Fizkulturne zveze Koroške ter ZSŠDI
STOCKHOLM, 5. — Dragoceno sliko italijanskega umetnika Giambattista Tiepola, ki je bila ukradena minuli torek pri belem dnevu v narodnem muzeju v švedski prestolnici, so končno le našli. Bila je skrita v katedrali. Tatu niso še odkrili zanimivo pa je, da je slednji sliko sam vrnil.
SENZACIJA NA KITAJSKEM
V Pekingu se je zbralo več kot 400 umetnikov, da bi razpravljali o največjem umetniškem dogodku zadnjih let na Kitajskem. Na novo leto so v Pekingu namreč objavili zadnji dve poeziji predsednika Maocetunga, ki v njih izpoveduje svoje zaupanje v «zgodovinsko resnico» in v «gotovo zmago pravovernega marksizma nad revizionizmom». Kitajski tisk je posvetil objavi veliko pozornost in vsi časopisi so s tem v zvezi objavili uvodnike, kot smo sicer že poročali.
Poeziji mojstrsko «združujeta revolucionarni realizem z revolucionarno romantiko ter opisujeta izredne dosežke kitajske revolucije m drugih revolucij v svetu.» Minister za kulturo Ju Hui-hing je v svojem govoru ob odprtju zasedanja o obeh poezijah dejal, da ustrezata načelom o umetnosti, ki jih je sam predsednik Mao orisal že leta 1942 v Jenanu. Poeziji sta sestavljeni v zelo stari klasični obliki «Tz’u», ki se je prvič pokazala ob koncu dinastije TAng (618-907) ter je dosegla svoj višek v naslednjih treh stoletjih pod dinastijo Sungov (960-1279). Izvedenci trdijo, da gre za izredno zahtevno delo, saj mora poezija v tej obliki ustrezati natančnim metričnim in glasovnim zahtevam, ki se zgleduje po zelo starih ljudskih pesmih.
Zadnji Maocetungovi deli so že uglasbili in ju izvedli prvič med včerajšnjim umetniškim zasedanjem.
Pilotu je vseeno uspelo pogoditi se z njima za osvoboditev vkrcanih žensk in otrok, medtem ko so filipinski policisti obkrožili letalo. Poleg samokresov sta gusarja razpolagala še z eksplozivom. Ko sta se jela pogovarjati s filipinskimi oblastmi, med katerimi so bili celo manilski župan Benjamin Romual-dez (zet predsednika Marcosa), sam filipinski predsednik in njegova žena Imelda, sta gusarja zahtevala za osvoboditev potnikov, ki sta jih zadržala kot talce, da se ne razkrijeta njuni imeni, da ju ne fotografirajo ter nato posnetka posredujejo tisku in da jima «omogočijo boljše življenjske pogoje», razen seveda še, da ju brezplačno prepeljejo na Japonsko, kjer naj bi jim tokijske oblasti «ne delale težav».
Opazovalci vedo povedati, da sta gusarja dobro ravnala s talci ter
vzpostavila i njimi celo določeno i
Danes se bo na sedežu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v Trstu sestala komisija za zamejski šport, ki združuje predstavnike Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije, Slovenske fizkulturne zveze iz Celovca in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Delegacijo iz Slovenije bo vodil generalni sekretar Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije Zoran Naprud-nik, katerega bo spremljal direktor Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani Mitja Prešern. Delegacijo slovenske fizkulturne zveze za Avstrijo bo vodil njen predsednik Danilo Prusnik. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji pa bodo zastopali predsednik Vojko Kocman, podpredsednik Emil Gombač, Aldo Rupel in Vladimir Vilhelm. Na tem sestanku bo govor o programu sodelovanja med tremi zvezami v letu 1976 in o možni podpori Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije zamejskim zvezam. Predvsem pa bo govor o čimvečji prisotnosti zamejskih športnikov in športnih delavcev — tekmovalcev ter tečajnikov in odbornikov — v matični domovini. Posebno poglavje tega sestanka pa bo posvečeno sodelovanju med Združenjem slovenskih športnih združenj v Italiji in Slovensko fizkultur-no zvezo v Celovcu. Med tema zvezama se je začelo sodelovanje šele prejšnje leto in bo treba nadaljevati na poti čim tesnejšega povezova-
i iiiiiiimiiiiiiiii i iiiiiiiiiim m iiiiiim minil itni|l„l|1
««m
DAM ES
TOREK, 6. januarja 1976
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA 11.15 v Dolini Domio — Primorec
MLADINSKO PRVENSTVO
10.30 v Trebčah
Primorec — Zarja
nja na vseh področjih športnega u-dejstvovanja.
Premoč Čehinj v Visokih Tatrah
VISOKE TATRY, 5. — Domačinke so zabeležile v današnjem slalomu za evropski pokal izreden podvig. Jana Soltysova in Sonja Kuzmanova sta osvojili prvi dve mesti in pustile za sabo vse glavne favoritinje, tako da se lestvica pokala ni bistveno spremenila. Od Italijank je bila najboljša Giuliana Campagna — peta.
Vrstni red:
1.	Soltysova (ČSSR)	88”87
2.	Kuzmanova (ČSSR)	89”99
3.	Bauer (Av.)	90”77
NOGOMET
Muggesana — Gaja 3:2 (3:1)
Prijateljska tekma med Muggesa-no, ki igra v 1. amaterski ligi, in Gajo se je v nedeljo v Miljah končala s tesno zmago domačinov s 3:2. Sam rezultat priča, da sta bili enajsterici vseskozi enakovredni. Prvi polčas se je končal s 3:1 v korist domačinov, ki so izkoristili predvsem neizkušenost obrambe Gaje. V nadaljevanju pa je Gaji uspelo rezultat znižati in le malo je manjkalo, da bi celo remizirala, saj je vratar domačih dvakrat res mojstrsko branil. Vsekakor je bil to lep trening za varovance -trenerja Kozine, katere čaka v nedeljo res trda prvenstvena tekma z Grandi Motori iz Trsta.

KOŠARKA
SINOČI V TRSTU
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor — Edera Gorica MLADINCI
9.30 v Trstu, Ul. Montecengio
Italsider — Bor * * *
11.00	na Opčinah
Polet — Juventus
NARAŠČAJNIKI
17.00	v Trstu, Ul. Montecengio
3. odločilno srečanje Kontcvel — Intei- 1904
Konto veki poraženi v tekmi s Flamini o m
V mladinskem prvenstvu borovci zmagali
Kontovelcem sinoči ni uspel podvig. V telovadnici v Ul. Montecengio so namreč igrali drugo finalne tekmo v prvenstvu «Pomlad» in izgubili s točko razlike. Končni izid je bil namreč 81:80 za Flaminio, ki bo tako skupno s Pallacanestrcm Trieste napredoval v nadaljnji del tega prvenstva.
Naj omenimo še, da je Kontovel tudi v nedeljo izgubil proti Pali. Trieste z 49:73 in je tako dokončno izločen iz finala.
SODNIKA: Segaz in Policastro.
PROSTI METI: Bor 5:10, Don Bosco 2:6.
Pred važno tekmo z Italsidrom, ki bo odločala o tretjem mestu na lestvici je Bor imel dober trening proti šibki ekipi Don Bosco. Plavi so nastopali v popolni postavi saj je manjkal le Klobas. Tekma ni bila na visoki tehnični ravni kajti tako plavi kot gostje so slabo zaigrali. Don Bosco je ves prvi polčas spravljal v težave domače igralce.
ime!a ki so slabo branm in bili n™ koviti v napadu. Omeniti je treba, da so se nekateri borovci vrnili šele v petek in so zato bili še utrujeni. Kljub temu pa so «plavi» v drugem polčasu pritisnili na plin in vsi upi gostov so splavali po vodi. V borovih vrstah so vsi zaigrali poprečno. V naslednjem kolu čaka plave težak nasprotnik. Igrali bodo namreč proti Italsidru. Ta tekma bo neposredno odločala o napredovanju ene ali druge ekipe v finalni del.
Peter
sodnika glavno besedo, tako da je bil ves trud naših košarkarjev zaman. Sicer pa bomo obširneje o teh I dveh finalnih srečanjih pisali v na- ' ši jutrišnji številki.
* * *
MLADINCI
Bor — Don Bosco 69:48 (33:29)
BOR: Ražem 13, Vatovec 27, Sancin 3, Perko, Lukša 4, Marassi, Vouk 6, Košuta, Parovel, Žerjal 16.
DON BOSCO: Božič 5, Capellani 6, Di Pasquale 4, Milan Franco 20, Milan Hulu 2, Riosa, Zonta 11, Žago, Pipan.
iiuiiiiiiiiiuiuiiiiiuiiiiuiimiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiuiiiniiiiitiiiiiniiiiiMiiuimnmummuuiimm
V tekmah mladinskega prvenstva
Vesna na pragu finala
Breg je gladko klonil solidni Ederi - Lep nastop Gaje v Miljah
In/.jfe q .	. .
TRST - Ulica Carducci, 23 - tel. 30313 GORICA ■ Korzo Italija, 51 - tel. 2687
Rosandra — Vesna	0:0
ROSANDRA:	Morisani, Autieri,
Mlaca, Cacich, Boiadzia, Tedeschi, Corbatti, Sorci, Cecchini, Mihelčič, Mauri, Botteri (13).
VESNA: Slatič, Kovačič, Blagi, Sosič, Košuta, Švab, Potleca, Pipan, Russignani, Zucca I., Guštin.
KOTI: 5:2.
GLEDALCEV: 30.
V zaostali tekmi je Vesna kljub nepopolni postavi zasluženo odnesla Rosandri točko. Križani so namreč stopili na igrišče brez prvega vratarja in brez dveh branilcev kot sta Zucca H. in Eva. Vratarja je nadomestil Slatič, ki je na vse načine preprečil, da bi Dolinčani zatresli mrežo. Rdeči so zaigrali v prvem polčasu res previdno in organizirano na sredini igrišča. Z lepimi podajami Zucce je Russignan zadel vratnico in večkrat z ostrimi streli spretno zaključeval akcije. V drugem polčasu pa se je izkazal sodnik, ki je kar štirim igralcem pokazal rumeni karton ter izključil Bia-gija, ki je tokrat igral levega branilca. Vsekakor igra ni bila groba in v nadaljevanju drugega polčasa so se «rdeči» spuščali le v hitre protinapade, kjer sta se izkazala prisebni Potleca in dinamični Guštin. Prav Guštin je pet minut pred koncem igre dal možnost Vesni, da povede z enajstmetrovko, strel Sosiča pa je bil točen a prepočasen in ga je zato odlični Morisani branil. Po končam tekmi ni manjkalo veselja, ker Vesni zadostuje le točka v dveh preostalih tekmah za vstop v finalni del prvenstva in ker je Kovačič obljubil «kržanom» zakusko za svoj rojstni dan.
P. K.
* * *
Edera — Breg 4:1 (2:0)
EDERA: Mihelcich, Perich, Starace A Demarchi, Gadel, Campagnolo, Lanieri, Mozzon, Zacchigna, Budicin, Starace M.
BREG: Mauri, Krevatin, Kuret, Ražem, Grizonič, Klun, Kalin (Sa-ražin), Kraljič, Bržan, Peroša in Prašel.
SODNIK: Grili.
STRELCI: v p.p. Lanieri in Starace M., v d.p. Zacchigna in Peroša (B) in Starace M.
Na igrišču «Flavia» pri Sv. Ani sta se spoprijeli ekipi Edere in Brega. «Plavi» so se predstavili na igri-
šču ojačeni s štirimi nogometaši, ki običajno nastopajo s člansko ekipo in zato je bilo pričakovati, da bodo tokrat Brežani spravili v težave res solidno Edero. Domačini so se predstavili kot homogeno moštvo.
Edera je že v 18. min. povedla po zaslugi Lanterija, ki je izkoristil nesporazum tokrat izredno negotove Bregove obrambe. Obdržala je vajeti igre v svojih rokah tja do konca polčasa, saj je v 32. minuti še podvojila s Staracejem. Brežani so se v tem delu tekme omejili na redke in neučinkovite protinapade, katerih pobudnika sta bila Kraljič in Peroša.
Po odmoru je bilo pričakovati, da bodo «plavi» pokazali kaj več, vendar je takoj po sodnikovem žvižgu Edera še tretjič potresla Maurijevo mrežo z Zacchigno. S tem je bilo praktično tekme konec.
Jolo
Pali. TS — Polet	80:64
(39:24)
FALL. TS: Avon 8, Magrini 10, Meden 1, Prassel, Gotti 26, Trani 15, Vidoni 2, Bozzola 18.
POLET: Danev 2, Škabar 4, Kalin, Taučer 7, Sosič E. 25, Tavčar 2, Sosič V., Vitez M. 22, Vitez B. 2.
PROSTI METI: Pali. TS 2:6; Po-jlet 12:12.
SODNIKA: Franco in De Boni.
PET OSEBNIH NAPAK: Trani (v 16. min. d.p.); Škabar (v 11. min. d.p.); Avon (v 15. min. d.p.).
Čeprav Sosiču (kljub 25 točkam) tokrat sploh ni hotel iti met, so Po-letovci zgubili proti kvotiranemu Pallacanestro TS le za 16 točk. O-pence je pokopala predvsem sredina prvega polčasa, ko so domačini v petih minutah dosegli kar 18 zaporednih košev. Ves trud poletov-cev je bil nato zaman, saj so nasprotniki uspešno zadržali pridobljeno prednost do konca srečanja.
V drugem polčasu so Openci znatno uredili svoje vrste, predvsem po zaslugi poškodovanega (!) Viteza, ki je samo v tem delu tekme dosegel kar 18 točk (in 17 odbitih žog). Razlika v koših pa je bila prevelika, da bi jo nadoknadili, škoda le, da so Poletovci v sredi prvega polčasa zaigrali tako slabo, saj bi se v nasprotnem primeru lahko borili z nasprotnikom do konca srečanja in bi z malo sreče dosegli zmago, ki ni bila tako nemogoča, kot se je zdelo pred tekmo.
Lota
Bregov vratar- Mauri je moral v nedeljski prijateljski tekmi z večkrat drzno poseči
Edero
SMUČARSKI SKOKI
TRETJA TEKMA NOVOLETNE TURNEJE |
Dannebergu zmaga in vodstvo Danes odločitev v Bischofhofnu
Favorizirani Innauer je razočaral prav pred domačim občinstvom - Demšar tokrat najboljši Jugoslovan
INNSBRUCK, 4. — Vzhodni Nemec Jochen Danneberg je zmagal na tretji preizkušnji novoletne turneje Intersport in ob izredno slabem nastopu Avstrijca Innauerja prevzel vodstvo na skupni lestvici. Avstrijci so tako doživeli v tem prvem nastopu na svojih tleh pekoče razočaranje. Po prvih dveh zmagah je bilo namreč pričakovati, da bo Innauer pred svojimi rojaki samo še potrdil odlično formo, s katero se je povzpel med najboljše skakače. Morda pa je bila ravno ta odgovornost zanj prehuda. V prvi seriji je namreč na 90-metrski skakalnici skočil samo 72 metrov in pobral prav uničujočo bero točk: 67 proti 130 točkam zmagovalca v drugi seriji. Pravzaprav pa je že skoraj nepravično, da en sam spodrsljaj tako razvrednoti celo serijo dobrih nastopov.
Tekmovanje je zaradi slabih tekmovalnih razmer potekalo v znamenju negotovosti. Najprej so prireditelji odlašali z začetkom (jugoslovanski in francoski skakalci, ki so že včeraj ostali brez poskusnih skokov, so tudi danes zaman čakali na to možnost). Ko je tekmovanje le steklo, je že med prvimi skakalci Nemec Leitner preskočil 102 metra (nov rekord skakalnice) in žirija je skoke razveljavila. Nato so začeli z najnižje odskočne ploščadi in prvi so svoj nastop še enkrat ponovili. Prva serija je sicer kljub Innauerju potekala res ob premoči Avstrijcev, ki so tudi v drugem delu z Bachler-jem in Schnablom potrdili svojo formo, le da je Danneberg s skokom 99,5 metra, ki je bil med veljavnimi najdaljši, razbil domačo hegemonijo in se prebil v sam vrh. Tudi Steiner je nato prehitel tretjega Avstrijca Wannerja, Hohnl pa je bil šesti. Poraz so tokrat okusili Sovjeti in Poljaki, pa tudi brata Aschen-bach se nista izkazala.
Jugoslovani prav tako nadaljujejo svojo trnovo pot, čeprav je Demšar tokrat obtičal na 40. mestu, Loštrek pa na 47., predvsem po zaslugi odličnega drugega skoka. Vsekakor pa
smo še zelo daleč od zadovoljive ravni. Loštrek je na skupni lestvici še vedno najboljši med Jugoslovani, s svojim 43. mestom pa le ni zadovoljil. Za prva mesta je v glavnem že odločeno. Če ne bo prišlo do vidnejših spodrsljajev, bo Danneberg z lahkoto obdržal 11 točk naskoka nad Schnablom, ta pa 8 točk pred Bachlerjem. Innauer'ima 33 točk zaostanka, tako da se bo moral verjetno zadovoljiti s četrtim mestom, Wanner pa bo zlahka peti. Za naslednja mesta je boj še povsem odprt.
Današnji rezultati:
1. Danneberg (NDR) 220,9 (89, 99,5); 2. Schnabl (A) 219,6 (90,5 96); 3. Bachler (A) 217,7 (96, 92); 4. Steiner (Švi.) 208,3 (86, 96); 5. Wanner (A) 205,4 (89,5 89); 6. Hohnl (ČSSR) 203,0 (89,5, 90,5); 7. Wallner (A)
198,1 (86,5, 90); 8. Satre (N) 196,5 (82, 93) in Schwabl (A) 196,5 (88, 89,5), 10. Schwinghammer (ZRN)
195.7	(88, 90).
Jugoslovani:	40. Demšar 196,6
(82, 82); 47. Loštrek 162,6 (77, 84,5); 50. Norčič 157,9 (77, 79); 58. Štefančič 146,0 (70, 80); 65. Mlakar 138,3 (72, 75); 75. Dolhar 113,5 (69, 81).
Skupno po treh tekmah: 1. Danneberg (NDR) 698,2; 2. Schnabl 687,4 ; 3. Bachler 679,5; 4. Innauer 665,0 ;	5. Wanner (vsi Avstrija)
650,9;' 6. Steiner (Švi.) 640.2 ; 7. Hohnl (ČSSR) 635,6 ; 8. H. G. A-schenbach (NDR) 629,9 ; 9. Griini-gen (Švi.) 626,0; 10. Bobak (Polj.) 625,9; Jugoslovani:	43. Loštrek
534.8	; 58. Štefančič 495,0; 60. Demšar 492,7; 62. Mlakar 485,5; 64. Norčič 484,3; 74. Dolhar 432,8.
TENIS	■:
Presenečenje v Melbourneju
Mark Edmondson prvak Avstralije
MELBOURNE, 5. - V finalu teniškega prvenstva Avstralije je malo znani igralec Mark Edmondson pripravil nepričakovano prijetno presenečenje. Premagal je namreč trikratnega wimbledonskega zmagovalca Johna Newcomba s 6:7, 6:3, 7:6 in 6:1. To je obenem tudi naj več je presenečenje v zgodovini avstralskega prvenstva. Doslej so postali prvaki te države samo znani igralci, kot Emerson, Ashe, Laver, Rosewall, Connors in Newcombe.
V ženski konkurenci je zmagala Evonne Caeley, ki je v finalu odpravila češkoslovaško igralko Renato Tomanovo s 6:2, 6:2. Med moškimi dvojicami sta Newcombe in Roche premagala Caseja in Mastersa s 7:6 in 7:4.
V NEDELJSKEM KOLU D LIGE
NOGOMET
LECCO, 5. — Amaterski kolesar Paolo de Capitani je v nedeljo zmagal v ciklokrosu na 24 km dolgi progi v Leccu. De Capitani je na cilju prehitel profesionalnega kolesarja Panizzo, ki je italijanski profesionalni prvak v ciklokrosu ter pustil daleč za seboj kvotirane kolesarje, kot so Flaiban in tovariši.
TRIESTINA JE ZA LAS UŠLA DRUGEMU PORAZU Z ZMAGO PRO GORIZIA UPA NA OBSTANEK V LIGI
Ponziana podlegla dvema enajstmetrovkama - Monfalconeju končno obe točki

SMUČANJE
MOŠKI SLALOM ZA SVETOVNI POKAL
Presenetljiv podvig Italijana Radicija Stenmark 3. Thdni glavni poraženec
Izredna smola Hinterseerja ■ Med favoriti zadovoljil le Gros - Ekipni triumf Italijanov: tudi Ampia ti, Oberfrank Bieler in Noeckler med prvimi enajstimi
GARMISCH PARTENKIRCHEN, 5. seriji, ko je zadal glavnim favoritom — Italijanski «plaz» se je končno usul. Na zelo slabi in nezanesljivi progi v Garmischu je namreč Cotel-lijeva ekipa zabeležila izredno ekipno zmago in prvi triumf mladega Radicija v tekmovanju za svetovni pokal. Veselje je pravzaprav skalil le Gustav Thoni, ki je pristal na slabem 25. mestu in ponovno dokazal, da z njim nekaj ni v redu. Med drugim je njegov zaostanek na lestvici zdaj že zaskrbljujoč (50 točk).
Radici je torej zabeležil prvo pomembnejšo zmago in to že v prvi
V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI
Juventino prisiljena na neodločen rezultat
Zadetek za domačine je dal Marvin
Juventina — Bilje 1:1 (1:0)
JÙVENTINA: Plesničar (Spessot, Plesničar), M. Tabaj (Zin), Mikluš, E. Tabaj, Nanut, Lorenzon, Uras (Mučič), Russo, Montico (Felicia-no. Tavčar), Marvin, Gomišček.
Gol za Juventino: Marvin v 35. min. p.p.
V prijateljski tekmi med Juventino in Biljami je prišlo v nedeljo popoldne do delitve točk, kar vsekakor odraža potek igre. Domačini so bili namreč boljši v prvem delu srečanja, medtem ko so gostje zaigrali bolje v drugem polčasu.
Srečanje pa je služilo trenerju Borghesu predvsem za to, da preveri trenutno formo vseh igralcev, še posebno rezervnih. Prihodnjo nedeljo se bo namreč nadaljevalo prvenstvo 3. amaterske lige in Juventina bo morala braniti prvo mesto na lestvici, kar bo od nedelje do nedelje težje.
ODBOJKA
PREDOLIMPIJSKI TURNIR
Italijani se pripravljajo
Najboljši italijanski odbojkarji se za kvalifikacijski turnir, ki bo od
15. do 23. t.m. v Rimu, pripravljajo za ta nastop v italijanskem glavnem mestu. Vabilu zveznega trenerja prof. Franca Anderlinija so se odzvali vsi najboljši italijanski odbojkarji. Vsekakor pa mislimo, da 12-dnevne priprave bodo premalo za tako zahteven turnir. Po drugi strani pa je sam zvezni trener velik optimist in je trdno prepričan, da bodo «azzurri» med potniki na OI v Montreal.
Jugoslovanska moška odbojkarska reprezentanca pa je v nedeljo odpotovala v Moskvo, kjer bo ostala do sobote. Na pot je odšlo trinajst odbojkarjev in v prestolnici SZ bodo ostali do sobote. Med tem časom bodo skupno trenirali z večkratnim sovjetskim prvakom CSKA in odigrali tudi tri uradne prijateljske tekme. Trening v Moskvi bo slej ko prej za varovance Vikija Krevsla izredno koristen.
TRENTO, 5. — «Samotni jadralec» Ambrogio Fogar se pripravlja za nov podvig: presmučati namerava severni tečaj. V ta namen je prebil več dni v globokem predoru pri Trentu, kjer je temperatura ponoči dosegla 24 stopinj pod ničlo. Kljub izredno slabim vremenskim razmeram se je Fogar odlično počutil in je v hudem mrazu celo spal.
hud poraz. Za njim se je namreč u-vrstil le Amplatz, Hinterseer je i-mel 45 stotink zaostanka, Gros 1”29, Stenmark 1"55, Thoni pa 2”95. V drugem delu se je zato vedel zelo previdno, ne da bi s tem veliko tvegal. Gros je namreč res napel vse svoje sile, da bi ga dohitel, ne da bi mu to uspelo, pa tudi Stenmark se mu je lahko samo približal. Še največ smole je imel Hinterseer, ki bi mu lahko edini res ogrožal zmago. V drugem spustu je bil odličen, tri vratca pred ciljem pa je zgrešil in si zapravil izredno priložnost (to je že drugič, da Hinterseer izpade prav na progi, ki jo je pripravil njegov oče!). Tem rezultatom so morda botrovale tudi slabe razmere na obeh progah, saj so bile vse težave še podvojene zaradi zledenelega snega. Smuka kot že objavljeno tu ne bo, tekmovalci pa se 'sedaj selijo v Wengen, kjer bodo to tekmovanje nadoknadili (in s tem dopolnili tekmovanja - za trofejo- Kandahar in kombinacijo), nato pa še opravili smuk in veleslalom, ki sta bila na rednem programu. Kombinacija sedaj ni več tako odločilna. Thoni si je poslabšal možnosti, poleg tega pa je še očitno v slabi formi. Klammer je prispel na cilj na 45. mestu, in bo lahko v smuku marsikaj nadoknadil, Hinterseer pa je že zunaj konkurence, kot tudi Irwin, ki je poizkusil srečo v slalomu, tekmovanja pa ni dokončal.
Vrstni red slaloma:
1.	Radici (Ita) 85”81 (42”66 in 43”15)
2.	Gros (Ita.) 85”90 (43”94 in 41”96)
3.	Stenmark (Šve.) 86”23 (44’'21 in 42”02)
4.	Tresch (Švi.) 86”55
5.	Amplatz (Ita.) 86”57
6.	Morgenstern (Avs.) 86”70
7.	Neureuther (Ita.) 87”04
8.	Noeckler (Ita.) 87”07
Na lestvici za svetovni pokal sta Stenmark in Gros že pošteno opravila z ostalimi. Thoni bi v primeru zmage v smuku komaj dohitel Stenmarka! Šved ima sedaj samo še eno točko prednosti nad Grosom, ki je tako njegov glavni tekmec. Žani mivo je, da se oba smučarja še vedno otepata smuka in imata zato težave le zaradi kombinacij, ki bi morale biti glavno orožje Klammerja in Thonija.
Lestvica:
1.	Stenmark (Šve.) 81 točk
2.	Gros (Ita.) 80 točk
3.	Hinterseer (Avstr.) in Irvin (Kan.) 47 točk
5.	Radiči (Ita.) 44
6.	Klammer 36, 7. Plank 35, 8. Roux 32, 9. Thoni 31, 10. Russi 29 točk.
BQKS
LONDON, 5. —- Znani angleški boksar madžarskega porekla Joe Bu-gner je danes izjavil, da preneha s športom. Bivši evropski prvak, trenutno 6. na svetovni lestvici WBC, je povedal, da se je boksa naveličal in da ga tudi denar, ki bi ga še lahko zaslužil, ne zanima.
Triestina — Audace	1:1
TRIESTINA: Vaisecchi, Lucchet-ta, Zanini, Politti, De Luca, Monti-colo, Andreis, Fontana, Dri, Zampare (v 55. min. Ludwig), Goffi.
AUDACE: Cenzato, Boschi, Stella, La Torre, Vaibusa, Verdolin, Zecchini (80. min. Manganotti), Frin-zi, Meroni, Montagnoli, Formenti.
STRELCA: v 43. min. Formenti, v 87. min. Andreis.
SODNIK: Pereli iz Pize.
Triestina je v nedeljo s poprečno igro predvsem v napadu za las u-šla drugemu zaporednemu porazu. S tem pa ne moremo reči, da si Triestina proti Audaceju ni zaslužila točke, temveč le, da so Tržačani tokrat odigrali morda eno najslabših tekem tega prvenstva.
Tekma se je začela z očitno premočjo domačinov, ki so gospodarili na igrišču. Gostje so se v glavnem branili brez težav, ker je Triestina dobesedno odpovedala v napadu. Dri in Goffi nista bila nikoli nevarna. Tudi Andreis ni zablestel in zato smo prisostvovali neorganiziranemu masovnemu napadu Triestine tudi z branilci in krilci. Vendar so s tem domačini dali možnost gostom, da so se organizirali na sredini igrišča, kjer je postopoma začel gospodariti odlični Meroni, katerega so morda Tržačani nekoliko preveč zanemarili. Meroni je bil glavni junak tega srečanja, saj je bil vedno prisoten na vsaki žogi, odbil je vsako akcijo domačinov in obenem pa gradil vsako akcijo gostov. Čeprav predstavniki Audace-ja niso nikoli resneje zaposlili Val-secchija, so v edini nevarnejši akciji tik pred koncem prvega polčasa nepričakovano povedli. Akcijo je kot običajno začel Meroni, žoga je prišla do Formentija, katerega je trenutno kril Zampare, vendar je levo krilo Audaceja bilo spretnejše in je z diagonalnim strelom premagalo Valsecchija.
V nadaljevanju so gostje v začetku igrali še bolj obrambno, nato pa so se odprli in stalno pritiskali. Zgledalo je, da bo Triestina poražena zapustila igrišče. Vsaka žoga v kazenskem prostoru je postala
plen branilcev Audaceja ali pa končala v kotu (stanje v kotih 15:1 za Triestino). Tri minute pred koncem pa je Andreis prestregel podajo z desne strani igrišča in z glavo premagal odličnega Cenzata ter s tem rešil Triestino poraza.
B. R.
Bassano — Pro Gorizia 0:1
BASSANO: Magrin, Bizzotto. Ambrosi, Bellina, Gemmo, Grimon, Benna, Rigoni, Miolo (Callegher), Sandri, Mestriner.
PRO GORIZIA: Fantini, Landò, Furlani, Di Tommaso, Clemente I, Martelossi, Ridolfi, Samburgaro, Pontel (Barozzi). Bianco, Zuttion.
SODNIK: De Marchi iz Novare.
STRELEC: Zuttion v 6. min. p.p.
Z nedeljsko zmago je Pro Gorizia povečala možnosti za svoj obstanek v D ligi. Srečanje z Bassanom

KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borovci zmagali
• ... .ul	a- V)
šele po podaljšku
Najboljši košarkar «plavih» je bil Vatovec
si
Z neodločenim izidom proti Audaceju si je Triestina matematično zagotovila naslov zimskega prvaka, saj ni šla drugouvrščena Adriese v direktnem dvoboju z Mestrino preko remija. Tudi Dolo se je moral v Coneglianu zadovoljiti z eno točko in tako je na tretjem mestu Mestrino in Dolo dohitela Mon-tebelluna, ki je s klasičnim izidom 2:0 odpravila Ponziano.
Po devetih uspešnih nastopih je v Portogruaru klonil Tignano, katerega je dohitela Sampietre-se, ki je doma s pičlim izidom odpravila novinca S. Donà.
Do pomembne zmage (druge zaporedne) je prišla tudi Pro Gorizia, ki je v Bassanu iztržila dve dragoceni točki. Goričani so tako prepustili predzadnje mesto Legnagu, ki je podlegel Pordenonu, katerega je na lestvici dohitel Monfalcone, ki je po štirih zaporednih porazih v Tržiču spravil na kolena Chievo. prihodnjega nasprotnika Triestine.
B. R.
prej remiziral z Di Leno, pet minut kasneje pa podvojil z Bartussi-jem.
Zagrebški solisti
(Nadaljevanje s 4. strani)
Viilesse — Bor	73:74
(40:32; 68:68)
VILLESSE: Ferrara 14, Moruzzi 26, Ninin 2, Bollati 18, Orzan 2, Gennaro 11, Cappello, Cabass.
BOR: Sancin 16, Fabjan (kap.) 12, Lisjak 12, Francia 3, Guštin 10, V. Hrvatič, Pertot, Vatovec 21, Kapic.
PROSTI METI: Villesse 5:12; Bor 4 proti 10.
PET OSEBNIH NAPAK: Bollatti v 14. min. d.p., Guštin v 4. min podaljška, Ferrara v 4. min. podaljška in Moruzzi v 5. min. podaljška.
V predzadnjem kolu prvega dela promocijskega prvenstva je Bor dosegel izredno dragoceno zmago v gosteh ter je s tem obdržal vodstvo na lestvici.
Tekma v Vilešah je bila zelo napeta, saj je bilo stanje po 40 minutah igre 68 proti 68 in je bil zato potreben en podaljšek. Borovcem je tokrat pomagala tudi sreča, saj so od prvega sodnikovega žvižga v glavnem zaostajali za domačini (v prvem polčasu so bili le enkrat v vodstvu) ter so jih dohiteli le pet sekund pred koncem regularnega časa.
Bor je nastopil z zdesetkanim moštvom, ker so bili odsotni Sirk, Kralj, Klobas in Kraus. Kljub temu pa se je odrezal dobro, saj je
igral borbeno in značajno ter se ni nikoli predal.
Ekipa Villesseja je v začetku presenetila «plave» z agresivno igro in je povedla z 8:2. Neustavljiva sta bila predvsem Moruzzi in Ferrara, ki sta izvajala hitre protinapade. Borovci so zatem zaigrali nekoliko bolj zbrani ter so v 10. minuti povedli s tremi točkami prednosti (24 proti 21). V zaključni fazi prvega bolj zbrano ter so v 10. minuti po-volili domačinom, da so si priborili 8 točk prednosti.
V	drugem delu so Marijev! varovanci zaigrali veliko bolje. Izkazali so se predvsem Vatovec, ki je točno metal na koš, ter Fabjan in Lisjak, ki sta dobro zaigrala pod košema. Kljub temu pa «plavim» ni uspelo izenačiti do samega konca. Pet sekund pred zaključnim žvižgom je Lisjak izkoristil prosti met ter izenačil.
V	podaljšku je Bor že imel štiri točke prednosti, v zadnji minuti pa se je moral nadvse potruditi, da je obdržal vodstvo.
Zmaga v gosteh je zaslužena, saj se Borovci niso predali niti v najbolj kritičnih trenutkih. Pohvale vredni so Vatovec, ki je dosegel 21 točk, Lisjak, ki je bil izvrsten pri odbitih žogah ter Fabjan in Sancin, ki sta bila v drugem polčasu nepogrešljiva.	t- b.
je bilo izrednega pomena, saj sta se srečali ekipi, ki se borita pred izpadom. Bassano bi moral v tem srečanju na vsak način zmagati, Pro Gorizia pa bi se lahko zadovoljila tudi z remijem. Prva tekma v letošnjem letu pa je prinesla varovancem trenerja Zorattija lepo darilo, saj so izbojevali zmago, čeprav niso zaigrali nič boljše od domačinov. Objektivno . gledano bi se srečanje moralo zaključiti z remijem, saj je Pro Gorizia izvedla dve-tri napadalne akcije, velik del srečanja pa se je samo branila.
Tekmo so že od vsega začetka vzeli v svoje roke gostje, ki so v 6. minuti prešli v vodstvo z golom Zuttiona, ki je dobro izkoristil pre-dložek soigralca. Bassano je občutil udarec in zaigral v naslednjih minutah tako, da bi lahko Goričani celo podvojili. Kaj kmalu pa so domačini zaigrali bolj umirjeno in pričeli s številnimi napadalnimi akcijami. Goriška obramba pa je i-mela tokrat precej sreče, saj so Bassanovi igralci zgrešili številne priložnosti za gol.
V drugem polčasu je bila igra enosrrjerna: Pro Gorizia v obrambi, domačini pa v brezupnem napadanju, da bi prišli vsaj do remija. Tokrat pa so gostje znali dobro braniti gol prednosti vse do zaključnega žvižga.
Montebelluna — Ponziana 2:0
MONTEBELLUNA: Prandini, Tur-cato, Brombal, Turinelli, Zavarise, Tesser, Scheda, Calliman, Visentin, Lupo, Gaietti.
PONZIANA:	Magris, Gattonar,
M. Bembo. Torninovi (66. min. Me-iacco), Del Piccolo, Olivier, Gramola, Vecchiet, Dalle Crode, Lenardon, Trentin.
STRELEC: 34. in 47. min. Gaietti iz 11-metrovk.
SODNIK: Chiesa iz Genove.
Dve enajstmetrovki sta obsodili Ponziano na poraz. Kljub spodrsljaju Tržačani niso po prikazani igri razočarali. V prvem polčasu je bila
Ponziana enakovreden nasprotnik gače in prisilili goste, da so se domačinom, saj je s protinapadi stalno branili. Monfalcone je naj-razigranega Trentina večkrat zaposlila solidnega vretarja Prandi-ni ja. Vendar so domačini imeli v dinamičnem in hitrem Schedi takojšen odgovor in prav Scheda se je v 34. minuti predstavil v kazenskem prostoru, kjer ga je Vecchiet zrušil na tla. Sodnik je brez oklevanja pokazal na belo piko in na strel Gaiottija je bil Magris brez moči.
V nadaljevanju, še preden sta se moštvi taktično razporedili, je sodnik zaradi prekrška Tominovija nad Lupom dosodil 11-metrovko v korist domačinov. Streljal je spet specialist Gaietti, vendar je tokrat Magris uganil strel in kratko odbil do Gaiot-tija, ki je hladnokrvno potisnil usnje v mrežo. Po tem zadetku so domačini nepričakovano popustili in dovolili, da se je Ponziana organizirala na sredini igrišča. Tržačani so tako imeli možnost, da znižajo ali celo da izenačijo, vendar je bila sterilnost napadalcev Ponziane usodna in tako so Tržačani s klasičnim izidom poraženi zapustili igrišče.
Monfalcone — Chievo 2:1
MONFALCONE:	Ceretti, Kuk,
Rocco, Fabris, Zelesnich, Sgubin,
Mussin, Bartussi, Truant (Pugliese),
Zulich, Di Lena.
CHIECO: Maschio, Pizzini, Cazza-nelli, Antonini, Guglielmi, Fasici,
Ciccolo, Spada, Gregoratti, Fanini,
Mašera.
SODNIK; Pairetto iz Turina.
STRELCI: Fanini v 14. min. p.p.;
Dl Lena v 14. min. d.p.; Bartussi v 19. min. d.p.
Po sedmih zaporednih porazih je Monfalcone spet prišel do zmage.
Tržičani so tudi tokrat pričeli zelo slabo. V prvem polčasu je namreč kazalo, da bodo domačini spet podlegli razigranim gostom, ki so prešli v vodstvo že v 14. minuti.
Chievo je nadaljeval v svojih napadalnih akcijah in v nekaterih priložnostih šel za las mimo podvojitve.
Zelesnichevi varovanci so v drugem polčasu zaigrali povsem dru-
na področju, ki mu je pomenilo zavestno estetsko izbiro. Ottorino Respighi je bil eden skladateljev, ki so na začetku našega stoletja skušali — po sto petdesetih letih o-peme hegemonije — obuditi v Italiji zanimanje za instrumentalno glasbo; pri tem so se navezovali na staro italijansko instrumentalno tradicijo v dobi baroka. V tem smislu je Respighi napisal tri serije starih arij in plesov, ki jih je orkestriral po izvirnikih za lutnjo iz 16. in 17. stoletja.
Lutnja je imela namreč v onem času podobno umetniško in socialno vlogo kot klavir v prejšnjem in našem stoletju; brez nje ni mogel shajati noben ljubitelj glasbe. Odtod velikansko število skladb za to glasbilo, ki imajo preprosto shemo ljudske pesmi ali plesa, toda stilizirano na aristokratsko raven; pri tem nastane nova avlična oblika, pri kateri o-stane od ljudskega izvora le nekakšno pastoralno vzdušje.
Razmerje Béla Bartoka do ljudske glasbe pa sloni na drugačnih temeljih in drugačnih vzrokih. Bartok je pomemben zaradi vloge, ki jo ima pri proučevanju madžarske ljudske glasbe in take glasbe pri nekaterih drugih narodih (n. pr. romunskem); sistematično se je lotil zbiranja ljudskih napevov in na podlagi zapiskov in posnetkov odkril pristno In dotlej nepoznano glasbeno folkloro ter s tem ovrgel romantično prepričanje, da je glasba madžarskega naroda ciganska glasba — kar je v svojih delih širil posebno Liszt. Svoja odkritja je Bartok bolj ali manj prikrito vpletel v nove skladbe in eden teh neposrednih prikazov so tudi Romunski plesi.
KOMENTAR MIRKA NOVOSELA
Podvig
L j ubljančanov
V	jugoslovanskem košarkarskem pokalu je prišlo do dveh velikih presenečenj.
V	Ljubljani je Olimpija z desetimi točkami premagala Partizan iz Beograda. Ljubljančani so nedvomno odigrali v tej sezoni daleč najboljšo tekmo in so onemo-čili goste predvsem v borbi pod košema, kjer so Nuhanovič, Polanec in Žorga nadigrali Farčiča in Mariča.
Partizan je moral igrati s poškodovanim Kičanovičem, ki pa je bil vseeno najboljši na igrišču. V vrstah gostov pa je odpovedal Da-lipagič in tako je moral Partizan poražen zapustiti igrišče.
Olimpija se je tako pridružila ostalim četrtfinalistom, ki so Rad-nički FOB, Rabotnički in Jugo-plastika.
Radnički FOB se je torej doma oddolžil za visok poraz, ki ga je doživel v prvenstvu proti Bosni. Beograjčanom je to pot uspelo u-staviti reprezentanta Delibašiča in Varajiča. Radnički je tako dosegel svoj taktični cilj in s tem tudi končno zmago.
Rabotnički je brez težav odpravil v gosteh Vojvodino.
Ogorčen boj pa se je bil v Zagrebu, kjer se je tako zaradi spektakla kot zaradi taktike ponovila slika iz prvenstvene tekme, ko je Jugoplastika za boro točko odpravila Lokomotivo (86:85).
Deset sekund pred koncem tekme je bilo stanje kot v prvenstve-
nem srečanju: vodila je Jugopla-stifid S točko prednosti, nakar Lokomotivi ni uspelo prehiteti gostov, nasprotno prav Spličani so dali še en koš in s tem tudi pokopali upe domačinov, da bi se uvrstiti v četverico najpoljših.
Spet je bil v tem srečanju odličen doprinos reprezentanta in trenutno najboljšega centra v Jugoslaviji Željka Jerkova, ki je odlično igral tako v obrambi kot v napadu. Za Lokomotivo pa bi lahko rekli, da je v drugem polčasu odlično igrala, saj je z agresivno ob rombo stalno spravljala v težave Spličane.
Polfinalni srečanji bosta na sporedu 24. marca, ko se bo tudi končalo prvenstvo.
Ljubitelji košarke pa sedaj nestrpno čakajo na drugi del prvenstva. Na sporedu bo namreč več zanimivih srečanj.
Partizan bo gostoval v Zagrebu, kjer bo Industromontaža dala vse od sebe, da bi premagala vodečega in tako zapustila spodnji del lestvice.
Olimpija bo skušala v Splitu pripraviti presenečenje kola. Ljubljančani so v pokalu premagati Partizan in to jim je nedvomno dalo veliko poguma in ni izključeno, da bi Olimpija spet presenetila.
Navijači si torej obetajo, da bi bil tudi drugi del prvenstva v istem stilu, kot je bil prvi del M-ge, to se pravi razburljiv in izenačen.
IZIDI POKALNIH TEKEM Olimpija — Partizan 100: 90 Lokomotiva — Jugoplastika 83: 86 Radnički FOB — Bosna 88: 80 Vojvodina — Rabotnički 83:100
S
| . ”• ...
H
11
Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA »

Tako so bila zdaj tudi tem slikarjem vrata za vstop v javno likovno življenje Moskve «več kot odškmjena» in v bodoče, kolikor bi se kaj nepredvidenega ne zgodilo, bodo morda lahko tudi pogosteje razstavljali, morda celo v tra dicionalnih salonih v središču Moskve.
Tisto, kar so razstavljale! slik na območju gospodarske razstave želeli, tako so tudi sami poudarili, je, da bi razstava minila brez najmanjšega incidenta. Zato so člani iniciativnega odbora s posebnimi oznakami na zavihkih dežurali po ves dan tako v razstavnem salonu kot tudi na stezi zunaj poslopja doma kulture ob občinstvu, ki je potrpežljivo čakalo v vrsti, da bi v skupinah polnilo pro store te nevsakdanje galerije. Obiskovalci so čakali v vrsti tudi po dve, tri ure, toda zelo potrpežljivo, brez kakršnihkoli znamenj nervoze ali nezadovoljstva, ker se vrsta ni pomikala naprej hitreje. Tudi mestne oblasti so poskrbele, da je bil popoln red na razstavi in okrog nje zagotovljen. Večje število miličnikov ni dovoljevalo, razen obiskovalcem z vabili, da bi v poslopje doma kulture vstopali kje drugod, razen skozi improviziran dostop, kjer se je oblikovala vrsta.
Moskovska državna univerza Lomonosova
Okrepljeno zavarovanje na razstavi je bilo vsekakor posledica izjemnega zanimanja, ki ga je za dela slikarjev — modernistov pokazalo moskovsko občinstvo.
Treba je omeniti, da omenjeni moskovski slikarji to pot niso prišli prvič v stik s širšim občinstvom na javnem
kraju. Njihov prodor v likovno življenje se je začel sicer na nenavaden način natanko pred letom dni. Najprej je skupina petnajstih slikarjev 15. septembra 1974. leta poskušala, brez odobritve oblasti, razstavljati svoja dela na nekem zapuščenem prostoru, na križišču dveh moskovskih ulic. Tu so prišli v spopad z večjo skupino meščanov, ki je prav na to mesto prišla na prostovoljno delo. Tako «razstave petnajsterice na križišču» ni bilo.
Dva tedna kasneje, 29. septembra 1974, je bila z odobritvijo mestnih oblasti na ledini parka Ismailovo v predmestju Moskve najbolj nenavadna likovna razstava, ki je glavno mesto doslej ni poznalo. Trajala je šest ur, na travnati ledini pa je sedemdeset slikarjev razstavilo skupaj sedemdeset del. Obisk je bil množičen (kakih pet tisoč gledalcev v vsakem trenutku) in red izreden.
Ob koncu letošnjega leta je končno skupina slikarjev — modernistov (dvajset jih je bilo) s sedemdesetimi deli vstopila v pravi salon. Res je, da to ni bil salon, v katerem je sicer moč prirejati likovne razstave, toda prostori so bili zelo lepi. Modernisti so razstavljali v čebelarskem paviljonu Stalne razstave gospodarskih dosežkov ZSSR, organizator razstave pa je bil združeni komite sindikatov slikarjev — grafikov, katerega člani je omenjenih dvajset razstavljalcev.
Zadnja razstava v domu kulture pa je bila, tako bi lahko rekli, doslej najbolje organizirana in po mnenju občinstva tudi doslej najkvalitetnejša.
Sami slikarji — modernisti, združeni okrog svojega iniciativnega odbora, so sami odločali o izbiri del, ki naj bi jih razstavili v domu kulture. Njihova izbira je bila — kvaliteta, neodvisna od umetniške metode. Končen sklep o izbiri del pa je, nasprotno, sprejela ustrezna komisija uprave za kulturo moskovskega sovjeta. Izmed kakih osem sto del so odstranili samo sedem eksponatov. Ob že ome-
njenem kriteriju razstavljalcev je komisija uprave za kulturo gledala, da bi ji ne ušlo kako delo, ki bi ga lahko uvrstila v eno izmed dveh nezaželenih rubrik: «pornografija» in «protisovjetizem». S selekcijo omenjene komisije so se čutili najbolj prizadeti pripadniki skupine «Lasje», nekaj fantov in deklet — hipijev, katerim so odstranili delo pod naslovom «Dežela brez meja». V znamenje tihega protesta so sneli z zidov tudi svoja ostala dela in pustili občinstvu sporočilo: «Razstava zaprta, dokler oblasti ne vrnejo temeljnega dela.» Ko so tako sedeli pod tem napisom, so se člani skupine «Lasje» pogovarjali z obiskovalci, če so jih ti kaj vprašali.
Občinstvo je pozorno ogledovalo razstavljena dela in si prizadevalo zapomniti nekatera imena izmed številnih imen kot Nataša Koniševa, Aleksander Frolov, Oljeg Panurov, Tatjana Levicka, Genrih Sapgir, Vladislav ždan, Nadežda Jeljska, uran Arutunjan, Peter Beljonok, Vitalij Linicki, Boris Boruh, Aleksander Haritonov, Isak in Aleksander Rabin, Vjačeslav Sisojev, Jevgenij Izmailov in drugi. V delih omenjenih slikarje je moč videti tudi čisto abstrakcijo, abstrakcijo kombinirano s figarativnostjo in realizem, ki ga ni mogoče uvrstiti v metodo socialističnega realizma in največ nadrealizma vse do metod, ki so blizu «naivcem». Tako je bilo mogoče o tej razstavi slišati tako med občinstvom kot med strokovnimi gledalci zaključek: «Na razstavi so tudi kvalitetna dela.» Med razstavljale! pa je bilo mogoče, na drugi strani, tudi slišati: «Najboljši moskovski modernisti niso hoteli razstaviti svojih del, ker so se bali, da bi se vtopili v množico znatno- slabših slik, toda zdaj se kesajo, ker niso bili izkoristili te priložnosti.» In tako zdaj vsi upajo, da bo priložnosti za razstavljanje del slikarjev modernih smeri še več kot jih je bilo doslej.
(Nadaljevanje sledi)
PRIMORSKI DNEVNIK
SP©RT«SRGRT SPORT
6. januarja 1971

11. K010 1. ITALIJANSKE LIGE
Turinski moštvi v ospredju Milanski enajsterici uspešni
Cagliari še vedno na dnu lestvice - Cesena v skupini najboljših - Le en 0:0
NAMIZNI TENIS
M MEDMRODNEM TURNIRJU V ŠVICI
lorino je trenutno na odličnem drugem mestu lestvice. Turinčani so v nedeljo dosegli dragoceno zmago v Firencah in so tako ostali skupno z Juventusom najresnejši kandidati za osvojitev državnega naslova
ODLIČEN NASTOP KRASOVIH DEKLET
Sonja Milic je osvojila prvo mesto v mešanih dvojkah, drugo med posameznicami ter tretje v dvojicah z Vesnaverjevo - Tudi ostale zadovoljile
Na 25. jubilejnem mednarodnem turnirju v švicarskem mestu Chiasso so v soboto zastopnice ŠK Kras odigrale vidno vlogo in osvojile prestižne uvrstitve v vseh treh kategorijah, v katerih so nastopile. 0-stala konkurenca je bila zelo kakovostna, saj sta se istega dne pomerili mladinski reprezentanci Švice in Italije. Pri moških je zmagala Italija z 8:1, v ženski konkurenci pa so prevladale Švicarke, ki so z 8:1 nadigrale italijanske reprezentantke (Saporetti, Cardinali in Corsini).
V absolutni ženski kategoriji so bile predvsem domačinke tehnično zelo dobre, od Italijank pa so nastopile malodane vse najboljše igralke, z izjemo državne prvakinje La Gioie. Zato je končno drugo mesto Sonje Miličeve izreden uspeh, saj se je naša predstavnica edina u-spešno upirala močnim Švicarkam. V polfinale so se namreč uvrstile kar tri Švicarke (mladinske reprezentantke) in Miličeva. V polfinalnem srečanju je Miličeva dosegla najprestižnejšo zmago, saj je z gladkim 3:0 odpravila Brajdičevo, ki je pred tem izločila italijanski reprezentantki Saporettijevo (3:1) in Cardinali jevo (3:0). V finalnem dvoboju z najboljšo domačinko Waiderjevo ni mogla Krasova zastopnica doseči več kot časten poraz, vendar z ozirom na kakovostno konkurenco je njena
Juventus prvi, Torino drugi... Napoli, Cesena in Bologna na tretjem mestu s štirimi točkami zaostanka. Turinski ekipi torej nadaljujeta mrtvi tek.
boljših časih. V Milanu je že govor o velikem preporodu in o možnem državnem naslovu. Milan ima trenutno 13 točk, Juventus pa 18. .. Pri vrhu lestvice je še vedno Ce-v
Zmaga Juventusa na lastnih tleh j sena, ki je tudi v Rimu proti proti Napoliju je sicer važna, poiLaziu iztržila remi (2:2). Cesena
je seveda «največje presenečenje» letošnjega prvenstva.
našem mnenju pa je še važnejša zmaga Torina v Firencah, kjer so varovanci trenerja Radiceja poka-
r
		 	
HIn.__ ....., ù
Juliano je bil tudi v nedeljo eden boljših v vrstah Napolija
zali, da znajo zaigrati tudi v gosteh in da so tako resni kandidati skupno z mestnim tekmecem za osvojitev državnega naslova. Torino razpolaga z odlično napadalno dvojico Graziani-Pulici, obenem pa ima na sredini igrišča več mladih in izredno perspektivnih nogometašev. Skratka, Radice je sestavil moderno in homogeno ekipo, ki bo tudi v nadaljevanju prvenstva odigrala vodilno vlogo.
Derbi v Turinu se je zaključil s predvideno zmago Juventusa, pa čeprav so gostje že v 4. minuti povedli s Savoldijem iz enajstmetrovke. Z značajno igro so državni prvaki nadoknadili zamujeno in nekaj minut pred koncem z Gorijem dosegli zmagoviti gol.
Končno sta se «prebudili» tudi milanski moštvi. Inter je doma premagal Ascoli s 3:0 s sijajno igro Mazzola, v Comu pa je Milan zmagal s 4:1 in Ri vera je zaigral kot v naj-
Bologna - Roma Como - Milan Fiorentina - Torino Inter - Ascoli Juventus - Napoli Lazio - Cesena Perugia - Sampdoria Verona - Cagliari Catania - Spai Genoa - Ternana Taranto - Varese Olbia - Arezzo Casertana - Siracusa KVOTE:
13 - 174.280.100 lir 12 —	2.963.900 lir
1
2
2
1
1
x
X
1
2
x
1
1
2
«Največje razočaranje» v tem prvenstvu pa je Cagliari, ki je še vedno na dnu lestvici z borimi tremi točkami. Riva je tudi v nedeljo v Veroni dosegel svoj gol, bilo pa je, premalo, domačini so bili namreč dvakrat uspešni. Malo verjetno je, da bo sardinsko moštvo ostalo v skupini najboljših, kljub temu da igra Riva v reprezentančni formi.
Tokrat kar 22 golov
V	tem 11. kolu so dosegli skupno 22 zadetkov, kar pomeni, da so izenačili rekord iz 4. kola. V Comu je padlo 5 golov, v Milanu 3.
Le ena tekma se je končala brez golov, in sicer Perugia - Sampdoria. Štirje zadetki so padli tudi v Rimu, kjer sta Lazio in Cesena igrali 2:2.
Savoldi je kot običajno realiziral iz enajstmetrovke.
Torino je zmagal y Ffreheah po 23 dolgih letih.'
V	tem kolu je bilo na italijanskih stadionih skupno 266.409 gledalcev. V društvene blagajne je tako šlo preko 580 milijonov lir.
* # #
ZAGREB, 5. — Trener zagrebškega Dinama Dražen Jerkovič bo tudi v prihodnji sezoni ostal v hrvaški prestolnici. Jerkovič je namreč podpisal pogodbo z Dinamom še za eno leto.
imiimiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiinmiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiimiiiiuiui
ATLETIKA
V SAO PAULU
V hudi konkurenci zmaga S. Vulovica
Jugoslovan se je uvrstil pred Moro
SAO PAULO, 5. — Na tradicionalnem atletskem mitingu, katerega se udeležijo po navadi vsi tekači, ki so nastopili na silvestrskem teku,
1.	—	1.	Aleš	2
2.	Masumi	X
2.	—	1.	Liscone	2
2.	Bonir '-' »i	X
3.	—	1.	Decarolis	2
2.	Acquarello	X
4.	—	1.	TovMc'-v <■ 1	X
2.	derida	2
5.	—	1.	Sugar Addict	1
2.	Boreale	2
6.	—	1.	Balzo della Chiasa 2
2.	Bonturo	1
KVOTE:
12 — 2.722.064 lir 11 —	153.600 lir
10 —	18.600 lir
je mladi jugoslovanski atlet Stevan Vulovič dosegel imeniten uspeh. V teku na 1500 metrov je zmagal v razmeroma dobrem času 3’48”1 in za pet desetink sekunde prehitel trikratnega zmagovalca silvestrskega teka Kolumbijca Victorja Moro. S to zmago je Vulivič popravil razmeroma skromen vtis, ki ga je zapustil po dokaj slabem teku na silvestrskem teku, ko je pritekel skozi cilj šele šestintrideseti.
V teku na 5000 metrov je bil Italijan ApParfCo' Fava dober četrti. Zmagal je namreč Mamabola iz Južne Afrike. Dvakratni olimpijski zmagovalec Finec .Létese Viren je bil šele peti.
Pergarjeva
prva
v Beogradu
BEOGRAD, 5. — V športnem centru na Košutnjaku je bil tradicionalni prvi pregledni «beli kros», ki se ga je udeležilo 176 jugoslovanskih atletov in atletinj.
Na prvem preglednem tekmovanju v teku čez drn in strn so se v konkurenci članic odlično odrezale slovenske zastopnice. Mariborčanka Breda Pergar je zmagala, druga je bila Nada Šober — Ravne na Koroškem, tretja pa prvakinja Zora Tomečič, ki je to pot prvič nastopi la v konkurenci članic. V članski konkurenci je bil najboljši Kuzma-novič (Titove Užice) pred Janicije-vičem in Diničem. Pri mladincih je zmagal Mohorovič iz Pulja, pri mladinkah pa Avdibašičeva iz Tuzle.
HOKEJ NA LEDU
Cortina v vodstvu
CORTINA D'AMPEZZO, 5. — Z zmago v 13. kolu 1. italijanske lige v hokeju na ledu nad Bolzanom je Cortina trenutno sama na vrhu lestvice
IZIDI 13. KOLA: Renon - Asiago 11:4; Gardena - Alleghe 3:0; Cortina - Bolzano 4:3, Merano - Auron-zo 10:0.
LESTVICA: Cortina 21; Gardena in Bolzano 20; Alleghe 18; Merano 13; Renon 12; Asiago 4; Auronzo in Brunico 2.
uvrstitev več kot zadovoljiva, saj je izbojevala dosti boljše rezultate kot ostale najboljše Italijanke.
Tudi vse ostale Krasove igralke so tokrat zaigrale zelo zanesljivo in dosegle visoke plasmaje, tako da glede na skupinske izide lahko ocenimo ta nastop krasovk v Švici za sploh najboljšega, odkar Kras goji namizni tenis. Predvsem se je tokrat izkazala Neva Rebulova, ki je v kvalifikacijah med drugimi izločila mnogo višje uvrščeno M. Mar-cone, v četrtfinalu pa je podlegla poznejši zmagovalki Waiderjevi. Rebulova se je tako uvrstila med prvih osem na skupno 55 tekmovalk, kar je njen največji dosedanji u-speh na podobnih turnirjih. Isto u-vrstitev je dosegla tudi Vesnaverje-va, ki je izločila F. Marcone ,v četrtfinalu pa ji je žreb določil klubsko soigralko Miličevo in njen vzpon se je tu končal. Žigonova in Blažino-va sta se uvrstili med prvih 16, ker sta po dveh odličnih zmagah v tretjem kolu naleteli prva na drugo
Nenad Stekič, najboljši jugoslovanski športnik leta 1975
.................................................................................................................»l.mm.il......m.......,,,,,,,,..................m.m.uum,
A IIIGA
IZIDI 11. KOLA
Bologna - Roma	2:1
Como - Milan	1:4
Fiorentina - Torino	0:1
Inter - Ascoli	3:0
Juventus - Napoli	2:1
Lazio - Cesena	2:2
Verona - Cagliari	2:1
Perugia - Sampdoria	0:0
LESTVICA
Juventus 18, Torino 17, Napoli, Cesena in Bologna 14, Milan 13, Inter 12, Roma 11, Perugia 10, Lazio, Sampdoria, Verona in Ascoli 9, Fio-rentina 8, Como 6, Cagliari 3.
PRIHODNJE KOLO (11. 1.)
Ascoli - Perugia; Cagliari - Cotto; Cesena - Fiorentina; Milan -Verona; Napoli - Bologna; Roma -Juventus; Sampdoria - Inter; Tori-no - Lazio.
NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 8 zadetkov: Pulici (Torino) in Sapidi (Napoli);
6 zadetkov: Boninsegna (Inter) » Chinaglia (Lazio);
0:0
0:2
1:2
1:1
0:0
0:0
1:2
1:0
0:0
2:0
B LIGA
IZIDI 14. KOLA
Atalanta - Reggiana Avellino - Pescara Catania - Spai Catanzaro - L. R. Vicenza Foggia - Palermo Genoa - Ternana Modena - Brescia Novara - Brindisi Sambenedettese - Piacenza Taranto - Varese
lestvica
Catanzaro 19, Genoa Foggia in Novara 17, Modena 16, Varese Brescia in Pescara 15, Taranto 14 Spai, Reggiana, L.R- Vicenza, Atalanta, Ternana in Sambenedettese 13 Piacenza, Avellino in Palermo 12, Catania 11, Brindisi 10.
PRIHODNJE KOLO (11. 1.)
Brindisi - Avellino; L.R. Vicenza Varese; Novara - Sambenedettese; Palermo - Genoa; Pescara - uggia; Piacenza - Catanzaro, gg na - Catania; Spai - Atalanta Taranto - Modena; Ternana - Brescia.
1:0
0:0
0:0
1:0
0:1
0:0
1:1
1:0
0:1
2:2
C LIGA
A SKUPINA
IZIDI 16. KOLA
Albese - Vigevano Alessandria - Seregno Belluno i Mantova Cremonese - Bolzano Lecco - elodiasottomarina Monza - S. A. Lodigiano Padova - Treviso Pro Vercelli - Juniorcasale Trento - Udinese Venezia - Pro Patria LESTVICA Monza 27, Udinese 21, Treviso in Cremonese 18, Juniorcasale, Lecco, Padova, Seregno in Bolzano 17, S. A. Lodigiano. Venezia in elodiasottomarina 16, Mantova in Alessandria 15, Pro Pa-tete 14. Pro Vercelli 13, Trento in Albese 11, Vigevano 10, Belluno 6.
PRIHODNJE KOLO (11. 1.) Alessandria - Cremonese, Bolzano - Juniorcasale; Clodiasottomari-na - Monza; Mantova - Pro Vercelli: Pro Patria - Albese; S. A. Lodigiano - Lecco; Seregno - Trento; Tieviso - Belluno; Udinese - Padova; Vigevano - Venezia.
D LIGA
C SKUPINA IZIDI 15. KOLA
Adriese - Mestrina	1:1
Bassano - Pro Gorizia 0:1 Conegliano - Dolo	1:1
Monfalcone - Chievo	2:1
Montebelluna - Ponziana 2:0 Pordenone - Legnago	1:0
Portogruaro - Lignano 2:1 Sampietrese - San Dona 1:0 Triestina - Audace	1:1
LESTVICA
Triestina 25, Adriese 20, Mestrina, Montebelluna in Dolo 19, Audace 18, Sampietrese, San Dona in Lignano 16, Chievo, Pordenone in Monfalcone 13, Ponziana in Pro Gorizia 11, Portogruaro 10, Legnago 9, Bassano 7.
PRIHODNJE KOLO (11. 1.)
Audace - Bassano; Chievo - Triestina; Dolo - Montebelluna; Legnago - Monfalcone; Lignano - Sampietrese; Mestrina - Portogruaro; Ponziana - Adriese; Pro Gorizia -Conegliano; San Donà - Pordenone.
Silvana Vesnaver, članica namiznoteniške ekipe Krasa
najboljšo Švicarko Weibelovo, Bla-žinova pa na državno reprezentantko Corsini jevo (Cagliari), proti katerima sta bili brez moči. Končno naj še $fneqjmo::,pozitiven nastop. Stublje-ve, kj je v prvem kolu premagala višje uvrščeno Bosijevo, nakar je sicer klonila Saporettijevi, vendar je odigrala eno svojih najboljših tekem.
V	ženskih dvojicah sta Miličeva in Vesnaverjeva, ki sta v zadnjih dveh letih zmagali na vseh tekmovanjih, malo podcenjevali svoje nasprotnice in sta v polfinalu klonili državnima mladinskima reprezentantkama Saporettijevi in Cardinali-jevi po petih setih ostre borbe (v zadnjem setu sta naši predstavnici vodili z 18:17, nakar pa sta podlegli z minimalno razliko). Končno tretje mesto sicer ni slab rezultat, vendar dvojica Milič - Vesnaver, zmore veliko več. Par Rebula - Bla-žina se je uvrstil med prvih osem in je v četrtfinalu izgubil s sardinsko ekipo.
V	mešanih dvojicah je Miličeva z Malescijem, s katerim je nedavno nastopila v Trstu v državni reprezentanci proti ZR Nemčiji, osvojila prvo mesto. Uigrana zmagovita dvojica je vsa srečanja odločila v svojo korist z gladkim 3:0, le Vesnaverjeva jima je skupno z Bianciardijem odvzela set.
Končni obračun gostovanja Kraso-vih predstavnic v Švici je nadvse pozitiven, saj so med vidnejšimi u-vrstitvami dosegle po eno prvo, drugo in tretje mesto. Vendar tokrat moramo še posebej podčrtati odlični skupinski uspeh vseh šestih krasovk, ki so zabeležile celo vrsto zmag nad višje uvrščenimi igralkami na državni rang-lestvici. Ta ugotovitev je vzpodbudna v pričakovanju povratnega dela prvenstva A lige, saj možnosti, upanja in moč Krasa ne sloni več izključno na eni igralki, temveč se moštvo uveljavlja kot celota in je dejansko brez šibkih točk.
IZIDI
ŽENSKE POSAMEZNICE Stubelj - Bosi 2:0 (17,19)
Žigon - Gava 2:0 p.f.
Rebula - Nova 2:0 (12,6)
Vesnaver - Migliari 2:0 p.f.
Blažina - Novati 2:0 (7,5)
Saporetti - Stubelj 2:0 (14,15)
Žigon - Curtoni 2:0 (21,13)
Blažina - Scarpa 2:1 (—19,18,11) Vesnaver - Bramati 2:0 (11,19) Rebula - Marasco 2:0 p.f.
Milič - Stucchi 2:0 (4,5)
Weibel - Žigon 3:0 Corsini - Blažina 3:0 Vesnaver - F. Marcone 3:1 (—16 16,18,19)	v ’
Rebula - M. Marcone 3:1 (_____16 19
16,14)
Milič - Ronzoni 3:1 (—19,14,21,15) Milič - Vesnaver 3:1 (9,-20,10,21) Waider - Rebula 3:0 (8,10,11)
Milič - Brajdič 3:0 (17,17,14)
Finale: WAIDER - MILIČ 3:0 (12, 20,16)
LESTVICA
1.	Waider (Švica)
2.	Milič (Kras)
3.	Weibel in Brajdič (obe Švica)
ŽENSKE DVOJICE F. in M. Marcone —
POLFINALE Saporetti in Cardinali —
Milič in Vesnaver 3:2 (19,21,—9, 15,19)
MEŠANE DVOJICE Milič in Malesci —
Monti in Sangregorio	2:0
Žigon in Leporale —
Scarpa in Pisano	2:1
Vesnaver in Bianciardi —
Franzo in Brugnoli	2:1
Ronzoni in Lucini —
Žigon in Leporale	3:1
Milič in Malesci —
Vesnaver in Bianciardi	3:1
Milič in Malesci —
Ronzoni in Lucini	3:0
Milič in Malesci —
M. Marcone in Macerata	3:0
Finale: MILIČ in MALESCI —
P. Amè ifl Giontella 3:0 (18,14,14)
LESTVICA
1.	Milič (Kras) in Malesci	(CUS
Firenze)
2.	P. Amè in Giontella (oba Mar-bert Rim)
—bs—
OLIMPIJSKE IGRE
Sekulovski o OI
«Vsak nov član me bo razveselil»
V olimpijskem letu, ki bo februarja prineslo zimske olimpijske igre v Innsbrucku, julija pa letne v Montrealu, vodi jugoslovanski olimpijski komite Gojko Sekulovski, ki je v tej funkciji nasledil Zorana Poliča. Na vprašanje kaj si želi v letošnjem olimpijskem letu, je odgovoril naslednje: «Razumljivo je, da si kot predsednik jugoslovanskega olimpijskega komiteja želim, da bi nas naši športniki dostojno zastopali na o-limpijskih igrah. Če rečem še bolj natanko: želim si, da bi naši športniki prinesli z olimpijskih iger čim več kolajn.»
Glede jugoslovanskega zastopstva v Innsbrucku in Montrealu pa je odgovoril naslednje: «Za igralce hokeja na ledu je število že znano — v Innsbruck jih bo odpotovalo 18, smučarjev pa bo največ dvanajst. Zadovoljen bom, če bo čim več smučarjev doseglo olimpijske norme. Kot predsednik JOK me mora razveseliti vsak nov udeleženec olimpijskih iger. število udeležencev na letnih olimpijskih igrah v Montrealu se bo sukalo okoli 120. Izredno mi je žal za rokometašice, ki si niso izborile udeležbe na olimpijskem turnirju v Montrealu.»
Predsednik JOK je povedal tudi svoje mnenje o stališču smučarske organizacije, ki zaradi izredne bližine zimskih olimpijskih iger terja večjo udeležbo v Innsbrucku, kot je bila sprva zamišljena; «Ker so zimske olimpijske igre zares blizu, sem tudi za toleranco. Kakor že rečeno, kot predsednik jugoslovanskega olimpijskega komiteja me bo razveselil vsak nov član olimpijske reprezentance.»

Jugoslovanski nogometaši še vedno mirujejo v prvenstvih. Skoraj vsi prvoligaši pa so se začeli pripravljati za drugi del prvenstva. Na sliki odličen poseg vratarja Vojvodine Svilarja
iiiiiiiiiiiniitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimrniiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiia
V NEDELJO PRID DOMAČIM OBČINSTVOM
RAZIGRANI GORIČANI NADIGRALI VODEČEGA
Tržaški Pallacanestro poražen v Brindisi ju
Patriarca — Canon 98:76 (57:44)
PATRIARCA: Savio 2, Furlan 8, Marušič, Garrett 36, Soro 4, Ardessi 10. Fortunato 9, Flebus 16, Cortino-vis, Bruni 13.
CANON: Medeot 2, Tavasani, Carraro 12, Pieric 6, Dordei 13, Rigo 2, Stahl 18, Barbazza 9, Spillare 2, Gorghetto 12.
SODNIKA: Giuffrida iz Milana in Casamassima iz Cantuia.
PROSTI ,MET4: « Patriarca 8:13; Canon 10:16.
PET OSEBNIH NAPAK: Dordei v 12. min,.d43. £._. .. .
Učinkovita igra Patriarce je že od vsega začetka prekrižala račune trenerju beneške ekipe Zorziju ter bivšemu goriškemu igralcu Piericu, ki je pred nekdanjo publiko hotel pokazati, da je eden najmočnejših igralcev v tem prvenstvu. Ni mu uspelo. Poleg tega, da je dosegel bo-
llIluiiiiiimiiHiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiitimilHiiliilliiiiiiiitiiiiiiinuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiuiiimiii
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Morse dosegel 50 pik Tesen poraz Snaidera
Mobilquattro iz Milana peti finalist
Žigon in Stubelj Rebula in Blažina —	2:0
Curtoni in Ronzoni Milič in Vesnaver —	2:0
Bosi in Evangelisti Scarpa in Corsini —	2:0
Rebula in Blažina Milič in Vesnaver —	3:0
Brajdič in Marušič	3:0
Giancarlo Primo, trener italijanske košarkarske reprezentance je zaskrbljen. Zvezni trener meni namreč, da so italijanski prvoligaši povsem zanemarili obrambo
V	predzadnjem kolu prve italijanske lige ni prišlo do presenetljivih izidov.
Pred tem nedeljskim kolom so matematično napredovale štiri e-kipe; Mobilgirgi, Forst, Sinudyne in IBP Rim. Po nedeljskih spopadih se skoraj^ matematično pridružuje četverici še Mobilquattro iz Milana, ki je doma po izenačenem in ogorčenem boju premagal neposrednega tekmeca za finalni del, ekipo Sapori iz Siene.
Videmski Snaidero je sicer izgubil v Forliju proti Jollyju, a le s štirimi točkami razlike, kar pomeni, da je v «dvojnem» srečanju le slavil Snaidero.
Po tej čudni italijanski formuli je torej še kolo pred koncem prvenstva povsem nejasno, katera bo šesta ekipa, ki se bo pridružila že petim kvalificiranim moštvom.
V	Cagliariju je Mobilgirgi zmagal, pri tem pa je Morse dosegel kar 50 točk. Visoko zmago je žel tudi
Forst, ki je doma odpravil IBP s 117:85.
IZIDI 21. KOLA
Brili - Mobilgirgi	83:89
Sinudyne - Cinzano	96:85
Forst - IBP Rim	117:85
Brina - Chinamartini	70:81
Mobilquattro - Sapori	78:71
Jolly - Snaidero	91:87
LESTVICA
Mobilgirgi Varese 38; Forst Canto 34; Sinudyne Bologna 28; IBP Jollycolombani Forlì 20; Sapori Siena in Chinamartini Turin 18; Snaidero Videm in Brili Cagliari 16; Cinzano Milan in Brina Rieti 10.
PRIHODNJE KOLO (11.1) Snaidero - Brili; Mobilgirgi -Forst; Sapori - Jollycolombani; IBP Rim - Mobilquattro; Cinzano - Brina; Chinamartini - Sinudyne.
NAJBOLJŠI STRELCI Jura (Mobilquattro) 722	(36,10
poprečno na tekmo); Sutter (Brili) 670; Laurinski (Brina) 545; Berto-lotti (Sinudyne) 533; Laing (Chinamartini) 510; Morse (Mobilgirgi) 498; Marzorati (Forst) 493; Bari-viera (Jolly) 491; Sorenson (IBP) 490; Brumatti (Cinzano) 428.
Geas vodi
V 10. kolu 1. italijanske ženske košarkarske lige so dosegli naslednje izidi: GBC - Cadematori 57:53; Cerdomus - Geas 43:67; Pejo - CUS Cagliari 46:42; Tazza d’Oro - Pa-gnossin 55:63; Forlivesi - Fiat 85:57.
ROKOMET
RIM, 5. — Concetto Lo Bello, nekdanji mednarodni nogometni sodnik in italijanski politični delavec, je novi predsednik italijanske rokometne zveze.
rih 6 točk, je Pieric zaigral zelo slabo, tako da ga je Zorzi večkrat zamenjal.
Po pravici povedano tudi mi si nismo pričakovali, da bodo Goričani znali na tak način zaigrati, saj smo bili navajeni njihove umirjene igre. Tokrat pa je Sales vseh presenetil s presing igro že od vsega začetka, kar je nedvomno spravilo v težave nasprotnega trenerja Zor-zija, ki si ni pričakoval od Patriarce takega načina igre. Sales je v tej izbiri popolnoma uspel: že v prvih minutah se je opazilo, da Benečani niso kos tej igri, tako da so domačini po 5 minutah že vodili za 7 točk prednosti. Patriarca je s potekom časa nadaljevala z istim ritmom kot v začetku, tako da je prisilila Zorzija, da je izvedel več menjav, da bi zaustavil razigrane Goričane, v prvi vrsti Carretta, Fle-busa, Brunija in včasih Ardessija. Ob koncu polčasa so si Goričani nabrali že 13 košev prednosti.
Za Canon je bil drugi polčas še bolj katastrofalen, saj so popustili na vsej črti. Goričani so s svoio igro znatno večali razliko, tako da j so v 13. minuti igre vodili za 32 ko-I šev prednosti (88:56). Ob tem rezultatu je bilo jasno, da jim zmaga j ne more uiti in so zato zaigrali ne-! koliko bolj umirjeno, j	P. R.
Brindisi — Pali. Trieste 99:82 j (51:41)
LIBERTAS BRINDISI: Williams 28, Labate 22, Solfrizzi 16, Vigna 9, Destradis 7, Cecco 6. Mazzetta 4, Greco 3, Cordella 2. Arigliano 2.
FALL. TRIESTE: Taylor 32, Poz-zecco 16, Zovatto 11, Jacuzzo 9. Bac-chelli 8, Bubnich 4, Millo 2, Ceccotti, Cassio.
SODNIKA: Rosi in Giacobbi iz Rima.
PROSTI METI. Lib. Brindisi 11.20, Pali. Trieste 14:16.
PET OSEBNIH NAPAK: Cecco, Taylor, Vigna in Pozzecco.
V dokaj okrnjeni postavi je Palla-canestro Trieste visoko izgubil proti zadnjeuvrščer.emu Libertasu. Ta poraz bi bil v normalnih okoliščinah prava katastrofa. Vendar je treba upoštevati, da so Tržačani dopotovali v Br ndisj šele zadnji trenutek ter brez Bassija, Meneghela, Forze in Oeserja. Millo in Taylor pa nista bila v najboljši fizični kond’ciji zaradi poškodb, ki sta j h utrpela prejšnje dni. če k temu dodamo še solidno igro domačinov (predvsem Wiiliam-sa in Labateja). tedaj je tak rezultat povsem razumljiv.
IZIDI 21. KOLA
Alco - FAG	9U.!i7
Brindisi - Pali. Ts	99:8”
Lazio - Pintinox	104:81
Patriarca - Canon	98:76
Duco - Scavolini	103 : F
Ausonia - Juve	102:93
LESTVICA
Canon 36: Alco 32; Patriarca 26; Duco 22; Pintinox, FAG in Lazio 20: Scavolini, Pali. Trieste. Ausonia in Juventus 16; Lib. Brindisi 12.
PRIHODNJE KOLO (11.1.)
Alco - Brindisi; Canon - Duco; Pali. Trieste - Patriarca; Juventus-
Lazio; Scavolini Ausonia.
TEN 1)5
FAG; Pintinox Marko
NOGOMET
LJUBLJANA, 5. — Standardni vratar Jedinstva Mladen Mustač je prestopil k ljubljanski Olimpiji.
Kaže, da bo v ljubljanske vrste prestopil tudi član Proleterja Kosa-novič.
Iz Buchsa poročajo, da je v polfi nalu mednarodnega turnirja Anglel Taylor premagal Jugoslovana Franu loviča s 3:6, 6:4, 6:2; Pilič pa j< predal dvoboj Belgijcu Mignotu zaradi poškodbe mišice. Zmagovalec turnirja je Mignot, ki je v sklep nem srečanju odpravil Taylor ja : 4:6, 6:2 in 6:4.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo .31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8	^ januarja 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno -
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
^ ^ ZTT - Trst
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE
za vse naročnike «Primorskega dnevnika»
ki poravnajo celoletno naročnino do 29. februarja 1976

*1 i m> > ■ 111 i i> V!i >'l	“tl!: *ii'' r>iti t“» g in, 11 u niTT'
**■«	t-*-!	Ik! >	■.tv HT c ^ v ',	1	. j
6	9
Kaj ga muči?
■■ '■■■■	-V* ■	. V	4; 5 ' - ■ !
PLAČAL JE CELOLETNO NAROČNINO ZA PRIMORSKI DNEVNIK. VSAK MESEC BO PREJEMAL REVIJO DAN, SEDAJ PA GA SKRBI, KAJ MU BO NAMENIL ŽREB: BARVNI TELEVIZOR, HLAVATYJEV AKVAREL ALI MAPO GRAFIČNIH LISTOV? ČRNO - BELI TELEVIZOR ALI KOMPLETNO GUBČEVO KNJIŽNICO? MORDA SE BO NASLAJAL OB SMETANOVI PRODANI NEVESTI, ALI GASIL ŽEJO Z IZVRSTNIMI BRIŠKIMI VINI? RES JE, UTEGNE SE TUDI ZGODITI, DA GA «ZLA» USODA POŽENE V SVET, AMPAK Z VESELO DRUŠČINO, KI SE VSAKO LETO PODAJA NA IZLETE PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Delite z njim njegove skrbi!
KOMUR USODA NI NAMENILA ENE OD NAVEDENIH NAGRAD, PA SE BO LAHKO TOLAŽIL
Z ENO IZMED NASLEDNJIH: ZLOŽLJIVO KOLO GRAZIELLA, ELEKTRONSKI RAČUNALNIK, USNJEN ALBUM ZA SLIKE Z NARODNIM MOTIVOM, ALBUM PLOŠČ ANSAMBLA AVSENIK,
MAGNETOFON ...
SKUPNO 40 BOGATIH NAGRAD
ZATO PA ČIMPREJ PORAVNAJTE NAROČNINO ZA
PRIMORSKI DNEVNIK



I