Leto XXV. št. 25
Ptuj, 6. Julija 1972
Cena 0,70 din
ENOTNA KADROVSKA POLITIKA
Komite občinske konference ZKS
Ptuj je na seji prejšnjo sredo, 28.
junija 1972, razpravljal o osnutku
družbenega dogovora o enotnih
osnovah kadrovske politike v
organizacijah združenega dela na
območju občin Lenart, Maribor,
Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica.
Osnutek je pripravila posebna
komisija pri svetu podravskih občin,
v njej so bili predstavniki vseh petih
občin, strokovno delo pa je vodil
-Komunalni zavod za zaposlovanje
Maribor. Dogovor pomeni uresniče-
vanje resolucije skupščine SRS o
osnovah kadrovske pohtike v
Sloveniji, ki je bila objavljena v
Uradnem Ustu SRS, št. 46/71.
Podpisniki takega družbenega do-
govora bi naj bile občinske
skupščine, občinski sveti zveze
sindikatov, organizacije združenega
dela s področja gospodarstva in
samoupravne interesne skupnosti.
Bistvo tega družbenega dogovora
je, da vsi podpisniki ustvarijo take
družbene razmere, ki bodo omogo-
čale vsestranski razvoj sposobnosti
delovnih ljudi, zlasti rnladine, ki
bodo zagotavljale vsakomur njego-
vim sposobnostim in znanju ustrez-
no delovno mesto, omogočale
uveljavljanje svobodne, odgovorno-
-ustvarjalne osebnosti in njenih
socialističrim moralno-poUtičnih
vrednosti.
Posebej velja omeniti naloge vsake
občinske skupščine, ki bi naj stalno
spremljale izvrševanje tega družbe-
nega dogovora za izvajanje čimbolj
enotne kadrovske poUtike: Ustano-
vile bi naj tudi svoje samoupravne
organe in ustrezne strokovne službe,
ki bodo stalno spremljale in načrtno
obravnavale posamezne probleme s
področja kadrovske politike. Naj-
manj enkrat letno bodo na svojih
sejah obravnavale stanje kadrov in
sprejemale z razvojnimi cilji uskla-
jene odločitve. To določilo je
komite v celoti podprl, saj se
povsem ujema s stališčerfl občinske
organizacije ZKS, ki je na raznih
forumih že večkrat opozarjala na
potrebo ustanovitve sposobne ka-
drovske službe v občini.
Komite pa je imel več kritičnih
pripomb in dopolnitev predlogov k
osnutku tega družbenega dogovora
predvsem v naslednjem:
- Osnutek dogovora mora iti v
razpravo vsem delovnim organizaci-
jam, ker niti občinska skupščina,
sindikati, komite ali kdo drug ne
morejo v imenu delovnih ljudi v
organizacijah združenega dela pod-
pisovati takih dogovorov. Smisel
družbenega dogovarjanja je prav v
tem, da se sporazumevajo tisti, ki jih
to neposredno zadeva.
- Glede izobrazbe stvari ne bi
smeli preveč zacementirati, v
predlogu je namreč konkretno
določeno - s kolikim številom
zaposlenih delavcev ali ustvaritvijo
celotnega dohodka morajo v delov-
nih organizacijah imeti vodilni
delavci visoko izobrazbo, kje višjo
itd., ampak bi tu bilo potrebno
dopustiti večjo gibljivost glede na
osebne sposobnosti ljudi, njihov
odnos do samoupravljanja, moralno-
politične kriterije in organizacijske
sposobnosti.
- Daljšo razpravo je spodbudilo
določilo v dogovoru, da „organiza-
cije združenega dela med seboj ne
bodo nelojalno konkurirale pri
pridobivanju kadrov". Člani komite-
ja so opozorili na to. daje nelojalna
konkurenca predvsem med območji,
saj razvitejša območja pritegujejo
kadre   iz   manj   razvitih   in   na
■špekulacije ljudi samih, ki na osnovi
tega želijo izsiliti posebne pogoje in
privilegije. Tudi te stvari je treba
urediti z družbenim dogovorom.
- Nesprejemljivo je tudi določilo,
da sporazum začne veljati, ko ga
podpiše toliko organizacij združene-
ga dela, da je z dogovorom zajeta
najmanj polovica vseh zaposlenih na
območju občin podpisnic. Ce bi to
določilo obveljalo, bi se lahko
zgodilo, da bi sporazum podpisalo le
nekaj največjih delovnih organizacij
in bi s tem vsilile svojo voljo več
stotim manjšim delovnim organiza-
cijam na območju podravskih
občin. Zato so predlagali dopolni-
tev, da mora podpisati dogovor
najmanj polovica iz vsake občine.
Pod drugo točko dnevn°^a reda
so se na seji dogovorili, da bodo
skhcali sejo občinske konference
ZKS Ptuj šele v prvi polovici
septembra. Na njej bodo obravnavali
gospodarski položaj v občini,
predvsem pa bi usmerih razpravo na
širša razmišljanja in konkretne
ukrepe glede integracijskih procesov
v občini. Stališčem konference pa
mora potem slediti konkretna
pohtična akcija, ki jo bo lažje izvesti
v jesenskih mesecih, kot pa v času
dopustov.
F. Fideršek.
VREME
do nedelje, 16. julija 1972.
Ml^ bo v ponedeljek, 10. julija ob
20.39.
Napoved: od 11. do 14. bo
spremenljivo vreme še hladneje bo.
Ves ostali čas bo sončno in vroče.
Alojz Cestnik
LETOS VEČJI IZVOZ
Nelikvidnost na domačem trgu in
hitro plačevanje blaga tujih kupcev
so bili med osnovnimi vzroki, da so
še številne delovne organizacije na
območju občine Slov. Bistrica letos
v večji meri preusmerile v izvozno
dejavnost.
Na povečanje izvoza bistriških
delovnih organizacij, predvsem na
konvertibilna tržišča pa je odločilno
vplivala tudi zmrznitev cen na
domačem trgu ob istočasnem uve-
ljavljanju boljših in ugodnejših trž-
nih pogojev zunanjega tržišča.
Pomanjkanje surovin pa onemogo-
ča še širšo proizvodnjo delovnih
organizacij v občini in tako zmanj-
šuje njihovo izvozno dejavnost.
VH
Mladi ormoške občine so letos proslavili dan borca tako, da so organizirali
pohod po poteh Slovenjegoriške čete. Slika prikazuje mladince in mladinke
na pohodu. Več o proslavi dneva borca berite prosim na strani 5.
Industrijska proizvodnja v bistrišl(i
občini je večja, vendar pod planom
1972
Kljub temu, da je v industrijski
proizvodnji na območju občine
Slov. Bistrica opaziti porast pa s tem
gospodarstveniki in delovne organi-
zacije niso 'povsem zadovoljni.
Porast industrijske proizvodnje za
letošnjih prvih pet mesecev znaša
4,8 odstotkov, kar pa je v
precejšnjem zaostanku za planira-
nim porastom, kot so ga v občini
predvideli za leto 1972. Zaostajanje
pa se kaže tudi v odnosu na porast
proizvodnje v republiškem popreč-
ju.
Opadanje industrijske proizvodnje
za planirano je v letošnjem letu še
tohko občutnejše, ker največja
delovna organizacija v občini,
IMPOL, ki je udeležena v skupnem
industrijskem obsegu proizvodnje z
nad 60 odstotki, zaradi pomanjka-
nja naročil v posameznem obratu ne
dosega predvidenega programa rasti
za letošnje leto. Med osnovnimi
vzroki za zaostajanje v IMPOL-u
navajajo tudi pomanjkanje naročil
za proizvode žičnega obrata.
Za planirano stopnjo rasti letos
zaostajajo tudi bistriška Steklarna,
Opekarna Pragcrsko (tehnične ovire
v proizvodnji glinopora) in Ingmaga
iz Cezlaka.
Med delovnimi organizacijami, ki
so letos povečale obseg proizvodnje
sta obrata LIP, Slov. Konjice v Slov.
Bistrici in Poljčanah. katerima se je
pridružil še obrat obrtno mizarstvo
Sp. Polskava. Ti so presegli plan kar
za 32,6 odstotka. Med najpo-
membnejšimi vzroki, ki so v tem
obdobju v večji meri vphvali na rast
industrijske proizvodnje v občini, so
finančne težave v industrijski proiz-
vodnji, splošna nelikvidnost gospo-
darstva in tudi pomanjkanje surovin
ter neredna preskrba z reprodukcij-
skim materialom iz domače proiz-
vodnje kakor tudi iz uvoza. Takšna
gibanja povzročajo tudi pomanjka-
nje obratnih sredstev in blokiranje
žiro računov.
Med pomembnimi dejavniki po-
slovanja bistriške industrije je po-
trebno poudariti tudi zaloge, ki so
se v nekaterih delovnih organizaci-
jah (IMPOL in STEKLARNA) sicer
zmanjšale, v drugih pa so se precej
povečale.
Pričakovati je, da se bo stanje
industrijske proizvodnje v občini v
naslednjih mesecih nekoliko izbolj-
šalo, težje pa bo v popolnosti
izpolniti proizvodne programe.
V. H.
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 6. julija 1972
Produktivnost enaka - osebni dohodki večji
Zadnjih nekaj let je gospodarski
razvoj pod močnim vplivom inflacij-
skih gibanj. To velja tako za celotno
Jugoslovansko gospodarstvo, kakor
tudi za gospodarstvo ptujske obči-
ne. Zato je bila v ekonomski politiki
Jugoslavije kot tudi v usmeritvi
gospodarstva in družbenih dejavno-
sti Slovenije, začrtana odločnejša
smer za postopno doseganje stabil-
nosti. Sprejeto je bilo tudi načelo,
da morajo biti družbene dbveznosti
manjše kot leta 1971 in je v ta
namen repubUka zmanjšala stopnje
prispevkov.
Glavne značilnosti letošnjih go-
spodarskih gibanj so naslednje:
Proizvodnja v Sloveniji in v državi
narašča po dokaj visoki stopnji (v
Sloveniji 10,1 % in v Jugoslaviji
10,8 %) Ta ugotovitev pa ne velja za
ptujsko gospodarstvo, kjer je indu-
strijska proizvodnja porasla le za
1 kar pomeni mnogo manj kot je
predvideno v izhodiščih za financi-
ranje splošne in kolektivne porabe v
letu 1972, kjer je predvideno 5-6
odstotna rast industrijske proizvod-
nje.
Podatki o gibanju dohodkov in
izdatkov prebivalstva kot najvažnej-
še kategorije potrošnje kažejo, da so
bili osebni dohodki v pričakovanju
zamrznitve ob koncu leta občutno
povečani v celotnem narodnem
gospodarstvu. Primerjava prvih treh
mesecev leta 1972 na iste mesece
leta 1971 kaže, da so se osebni
dohodki v občini povečali za 24 %
(v SRS 21 %). Ker so cene za
življenjske potrebščine porasle v
istem obdobju za 16 %, so se torej
realni osebni dohodki povečali za
6,8 % (v SRS za 4,6 %), produktiv-
nost v industriji pa je ostala
nespremenjena.
Plačane industrijske naložbe v
osnovna sredstva so ,v prvih treh
mesecih v občini rasle nekoliko
hitreje (27 %) kot v Sloveniji
(10.5 90 in Jugoslaviji (6,4 %} Eden
največjih problemov, ki vpliva na
vsa področja gospodarskih odloči-
tev, je stopnja nelikvidnosti, ki v
zadnjem obdobju zaskrbljujoče vpli-
va na vse gospodarske tokove. Ne
gre   le   za   stopnje  vrednostnega
obsega zapadhh in neplačanih
obveznosti, vse bolj postaja kritično
dejstvo, da je verižni vpliv osnovnih
vzrokov nelikvidnosti zajel pretežno
vse gospodarstvo. Vendar pa za
nastale razmere ne moremo dolžiti
samo gospodarskega sistema ali
pomanjkljive zakonodaje, temveč
tudi anarhičen,odnos do izvrševanja
sprejetih obveznosti in poslovnega
nasilja, kar se odraža predvsem v
izsiljevanju nenormalno dolgih ro-
kov plačila, v neučinkovitosti
plačilnih instrumentov vključno s
sodnimi plačilnimi nalogi in v
izkoriščanju specifičnega položaja
nekaterih gospodarskih panog, ki
zaradi značaja svoje proizvodnje
oziroma opravljanja uslug he morejo
izbirati kupcev (npr. proizvodnja v
koperaciji).
V ptusjki občini je bilo na
področju gospodarstva 59 zavezanih
gospodarskih organizacij, od tega se
jih je udeležilo kompenzacije 36,23
uporabnikov pa ni imelo dolgov. Na
področju negospodarstva je bilo 162
zapadlih dolgov, od katerih je bilo
prijavljenih 29. Tako je bilo za
poravnavo prijavljenih 196,499.277
dinarjev s strani gospodarskih
organizacij in 4.395.141 dinarjev s
strani negospodarskih organizacij.
Medsebojno je bilo poravnano za
134,227.648 dinarjev in terjatev. Za
preostali znesek 62,261.540 dinar-
jev pa so bili izdani akcpetni nalogi
in to v breme naših uporabnikov. V
breme naJih uporabnikov je bilo
izdanih za 52,026.719 dinarjev
akceptnih nalog, razlika 10,234.821
dinarjev je negativni saldo za ptujske
delovne organizacije.
Zaključimo torej lahko, da z
proizvodnimi uspehi ptujske indu-
strije, kakor celotnega gospodarstva
v prvem tromesečju letošnjega leta
ne moremo biti v popolnosti
zadovoljni. So sicer nekatere slabo-
sti, ki so značilne za celotno
repubUko, vendar je opaziti, da ima
ptujsko gospodarstvo še' nekaj
specifičnih slabosti, ki jih bo treba
postopoma in učinkovito odprav-
ljati.
-mn-
Danes seja
SO Ptuj
Predsednik SO Ptuj, Franjo
Rebernak je sklical sejo občinskega
in zbora delovnih skupnosti, ki je
bila danes v dvorani Narodnega
doma v Ptuju. Dnevni red seje je
vseboval 19 točk. Odborniki so
razpravljali o nekaterih zelo važnih
vprašanjih ptujskega gospodarstva,
kot so: gospodarska gibanja in
proračunska potrošnja v prvih
mesecih 1972. leta; dosedanji razvoj
KB Ptuj in njena perspektiva; dali so
soglasje k programu dela TIS - Ptuj
za leto 1972, sklepali so o merah za
financiranje vzgoje in izobraževanja
za leto 1972 ter sklepali o
finančnem načrtu TIS — Ptuj in
finančnem načrtu posebnega sklada
otroškega varstva za leto 1972.
Nadalje so odborniki razpravljali še
o problematiki Poklicne poljedelske
živinorejske šole Turnišče in o
njenem nadaljnjem razvoju. Sprejeli
so celo vrsto odlokov finančnega in
splošno gospodarskega karakterja,
ter razrešili oz. imenovali nekatere
osebe na vodilnih mestih. Kot
običajno, je bila tudi na tej seji ena
izmed točk dnevnega reda -
predlogi in vprašanja odbornikov.
—mn—
STALIŠČA OBČINSKE KONFERENCE ZKS ORMOŽl
Kako bomo zmanjšali razlike
Uresničitev razvojnega programa
občine je osnova za enakomernejši
razvoj občine. Zlasti je pomembno
uresničiti razvojne programe gospo-
darskih delovnih organizacij vključ-
no z tistimi, ki imajo sedež izven
občine. To je pomembno predvsem
za skladen razvoj krajevnih centrov.
Za hitrejšo rast zaposlovanja je
potrebno razvijati'obrtništvo.
Vlaganja v zasebno kmetijstvo se
morajo uresničiti po predvidenem
programu ker bi samo tako dosegU
predvideno porast produktivnosti in
narodnega dohodka kmetovalcev.
Posebej je še pomembno z ustrezno
gospodarsko pohtiko zavreti večanje
razlik med zasebnimi kmetovalci in
drugim gospodarstvom, kar žal ne
predvideva srednjeročni razvoj re-
pubhke. Za uresničitev navedenega
• so zadolženi še posebej komunisti v •
SVL obrat „Jeruzalem" Ormož.
Nerazviti samoupravni odnosi in
demokracija so cesti vzrok za
počasnejšo rast, boljšo proizvodno
usmeritev, hitrejše vključevanje po-
trebnih kadrov in za hitrejši razvoj
formiranja OD po vloženem delu in
rezultatih dela. Komunisti so dolžni
pri uveljavljanju ustavnih amandma-
jev pritegniti čim širši krog samo-
upravljalcev. Obrati s sedežem izven
občine morajo dobiti ustrezen
samoupravni status temeljne organi-
zacije združenega dela.. Pospešiti je
treba razvoj samouprave tudi v KS.
Komunisti v delovnih orga-
nizacijah so dolžni anaUzirati vzroke
za nižji OD kot so določeni s
sporazumom in jih z načrtnim
pristopom odpraviti.
Davčna služba SO Ormož se mora
tako izpopolniti in organizirati, da
bo sposobna dosledno izvajati ob-
stoječe predpise tako, da bo
dohodek družbene in zasebne proiz-
vodnje enakomerno obdavčen. Za
to delo so odgovorni komunisti
aktiva uprave SO Ormož.
Skupščina občine Ormož je ime-
novala komisijo za ugotavljanje
izvora premoženja. Komunisti so
dolžni na vseh področjih dela tej
komisiji nuditi vso podporo.
Na področju politike štipendi-
ranja se morajo komunisti boriti, da-
bo čimveč otrok delavcev in kmetov
dobilo štipendije in da bo to odraz
strukture prebivalstva občine. Po-
trebno je tudi čimveč mladine
usmerjati v nadaljnje šolanje. Zadol-
ženi komunisti pri TIS, delovnih
organizacijah in aktiv prosvetnih
delavcev.
Na področju osnovnega šolstva,
otroškega varstva in posebnega
šolstva je treba realizirati predvidene
programe. Na področju otroškega
varstvajgjH)trebilo vnesti diferenci-
rano (razhčno) plačevanje vzdrže-
valnine. V šolah je potrebno
povečati fond rabljenih učbenikov.
Zmanjševanje razlik med kmeč-
kim in nekmečkim prebivalstvom je
nadaljnja naloga komunistov, ki se
morajo zavzemati za enotno zdrav-
stveno in pokojninsko zavarovanje.
Za reševanje problemov ostarelih
ljudi je treba izdelati posebne
študije, ki naj nakažejo celotno
problematiko in najučinkovitejši
način reševanja socialne varnosti
ostarehh ljudi. Zveza komunistov
mora tudi bolj skrbeti za večje
vključevanje socialnih služb po
delovnih organizacijah in SO Ormož
ter tako pomagati reševati problem
zdravljenja alkoholikov v ■ okviru
ormoške bolnišnice.
Sredstva za stanovanjsko gradnjo
je potrebno povečati. Dosedanje
stopnje (4 %) so premajhne za
hitrejši razvoj. Po predvidenem
planu bo potrebno izločiti tudi več
sredstev za družbeno gradnjo.
Komunisti občme Ormož podpi-
rajo tudi predlog uvedbe ekonom-
skih stanarin in direrencirano regre-
siranje najemnin za socialno ogro-
žene občane. Potrebno bo tudi
narediti analizo stanovanjske in
kreditne politike v delovnih organi-
zacijah in dosedanjega načina pro-
daje družbenih stanovanj zasebni-
kom.
NAJPREJ JE TREBA STROJE PREGLEDATI . . . POTEM LEPO ZASTAVIT DELO ... IN GREMO TODA KAM GREŠ
MEHANIZACIJA KMETIJSTVA. SAMO TRAKTOR JE PREMALO ...
V neki moški družbi imajo v
pretresu - ženski spol.
„Nikoli nisem srečal še nobene
ženske," je rekel nekdo, „ki bi
obdržala kakšno skrivnost zase."
„0," nasprotuje eden, „ene
tajnosti pa vendar nobena ne izda!"
„ln ta bi bila? "
Svoje starosti." ;    ,j
XEDNIK — ČETRTEK, 6. julija 1972
STRAN 3
OCENA
SAMOUPRAVNIH
ODNOSOV
Na desetem plenumu občinskega!
sveta Zveze sindikatov Ptuj, kije bil |
27. junija 1972, so med drugim!
sprejeli sklep o sklicu in izvedbi i
priprav na prvo konferenco Zveze i
sindikato občine Ptuj, ki bo 22. 1
septembra 1972 v Ptuju. Na njej;
bodo ocenili dosedanji razvoj'
samoupravnih odnosov in naloge,
sindikatov pri uveljavljanju ustavnih J
dopolnil v delovnih organizacijah.i
To gradivo pripravlja širša delovna!
skupina, ki bo do 1. avgusta j
obiskala vse delovne organizacije, za j
katere so posamezni člani konkret-:
no zadolženi. ;
Nadalje bodo na tej konferenci!
razpravljali o gradivu za osmi]
kongres Zveze sindikatov Slovenije, i
o kandidatih za republiški svet in
izvolili delegate za kongres. Osmi'
kongres Zveze sindikatov Slovenije i
bo novembra letos. Ptujski sindikati!
bodo zanj izvolili 8 delegatov, od j
tega industrija in storitvene dejavno-;
sti po 2 delegata, kmetijstvo, j
gradbeništvo, promet-zveze in druž-j
bene dejavnosti pa po enega (
delegata. V zvezi s tem so te dni seje j
odborov posameznih sindikatov, i
katerim prisostvujejo tudi predsed-.;
niki osnovnih organizacij sindikata, i
na katerih evidentirajo možne;
kandidate za kongres.
F. F. i
TATOVI PRI ZARJI - PRIJETI
ZvedeU smo, da so končno prijeU
tiste tatove, ki so poskušali vlomiti v
blagajno ormoškega trgovskega pod-
jetja Zarja. Klapa je mednarodnega
sestava in se je gibala po vsej Evropi.
Komandanta imajo v Iraku sedež pa
v Zagrebu. Na vesti imajo nešteto
vlomov saj so se s tem pokUcno
ukvarjali. Prijeli so jih v Novem
Sadu. Zanimivo je, da niso odkrih
samo tiste tričlanske skupine, ki je
nameravala odnesti Zarji denar
ampak ceH-ao organizacijo.
Zavese iz lanenega sukanca bodo
spet imele svojo prirodno barvo, če
jih izperete v mlačni vodi, ki ste ji
dodaU skodeUco močnega čaja.
Keksi bodo dolgo ostali sveži, če
jih zavijete v masten papir, shranite
v kovinski škatU aU posodi.
Pri pranju posode dodajte vodi za
izpiranje nekoUko kisa. Posoda se
bo lepo bleščala.
Pospravljanje jemlje mnogo časa.
Svetovah bi, da najprej pospravite
postelje. To da stanovanju takoj
urejeni videz.
Vsak dan pobrišite prah po
opravi, kjer se najraje nabira, in
natančno počistite enega od stano-
vanjskih prostorov: odmaknite pohi-
štvo, pobrišite pod omarami in
posteljami, stresite preproge in, če
je potrebno, pološčite parket. Za
smeti si priskrbite manjše vedro ah
košaro, da vam ne bo treba vsak
trenutek tekati k smetnjaku.
Zapestne ure varujemo pred nepo-
trebnimi popravih tudi tako, da jih
nikoh ne polagamo na steklene ah
marmornate plošče. Velika tempera-
turna razlika med telesno toploto in
temi predmeti namreč utegne drob-
nemu stroju škoditi. Ce že nimamo
na voljo lesene podloge, položimo
urico na večkrat preganjen žepni
robec.
Izboljšana likvidnost;
Kaže, da je poseben pismeni apel
odbornikom, ki so ga prejeli z vabili
za tretji skhc (dvakrat je bila
skupščina nesklepčna) 24. skupne
seje zbora delovnih skupnosti in
občinskega zbora skupščine občine
Slov. Bistrica pomagal, da se je od
30 odbornikov vsakega zbora seje
udeležilo po 20 in tako omogočilo
zakonito sprejemnaje sklepov. Zara-
di nujnih zadev je dnevni red
obsegal 16 točk, 17. točko ,,vpraša-
nja odbornikov" pa so preložili na
prihodnjo sejo s tem, da bo to prva
točka naslednje seje.
Največ razprave so odborniki
posvetili analizi poslovnih uspehov
delovnih organizacij za leto 1971 in
pregledu pomembnejših gospodar-
skih in drugih gibanj v mesecih
januar-maj 1972 v občini Slov.
Bistrica.
O prvem delu omenjene točke
dnevnega reda smo poročali že pred
kakim mesecem, ko je o isti zadevi
razpravljal svet za gospodarstvo.
Bistvena ugotovitev iz analize po-
slovnih uspehov za leto 1971 je bila,
da je ustvarjeno premalo sredstev
podjetniške akumulacije in da so
finančni rezultati poslovanja še v
večjem zaostajanju za republiškim
povprečjem, kot v letu 1970. Ce pa
se v teh primerjavah izloči tovarna
Impol, so rezultati nad repubUškimi
popreečji.
Glavne ugotovitve iz gospodarskih
gibanj v petih mesecih tega leta pa
so: dosežena stopnja rasti industrij-
ske proizvodnje močno zaostaja za
stopnjo rasti, ki je s programom
gospodarskega razvoja občine pred-
videna za leto 1972, zaostaja pa tudi
za stopnjo, ki je v tem času
dosežena v SR Sloveniji. Zaskrblju-
joče je zlasti opadanje proizvodnje v
tovarni Impol, ki je udeležena v
skupnem obsegu industrijske proiz-
vodnje z nad 60 7f. Za predvideno
stopnjo porasta proizvodnje močno
zaostaja tudi Steklarna, Opekarna in
Ingmag.
Med vzroki, ki so zavtrah proiz-
vodnjo v letošnjih petih mesecih
podjetja navajajo zlasti pomanjkanje
surovin in nerednosti pri preskrbi z
reprodukcijskim materialom doma-
če proizvodnje in uvoza.
Izvoz prizvodov in storitev se je
povečal napram letu 1971 za
26,5 %, kar je zelo ugodno. Blagovni
promet se je povečal za 32 %, obseg
gostinskih storitev se je povečal za
38 %, oboje pa je med drugim
omogočala zlasti večja kupna moč
prebivalstva in višje cene. V obrti se
je obseg proizvodnje in storitev gibal
v okviru predvidene stopnje pora.sta
za leto 1972. Obseg proizvodnje in
storitev sta povečali zlasti obrtni
podjetji EMMI Slov. Bistrica in EMI
Poljčane.
Osebni dohodki so se povečali za
25 % in sicer v gospodarstvu za 24,4
in negospodarstvu za 29 7(. V
posameznih panogah so se osebni
dohodki povečah v industriji za
17 %, v živilski industriji za 39,7,
najnižja stopnja porasta 4,8 % pa je
v lesni industriji. V kmetijstvu so se
povečali osebni dohodki napram
lanskemu obdobju za 41 %, visoka
stopnja porasta pa je tudi v prometu
za 42 in trgovini za 39 %.
Število zaposlenih se je povečalo
samo za 1 %, predvidevalo seje 3 %,
od tega v gospodarstvu za 0,7 in
negospodarstvu za 4 %.
Cene življenjskih potrebščin, ra-
čunano za 4-člansko družino, so se
v maju proti poprečju za 1971 leto
dvignile za 15,6 %.
Zlasti pomembna pa je ugotovi-
tev, da se je likvidnost bistveno
izbolj.šala. Med vzroki za izboljšanje
likvidnosti pa so zmanjšanje zalog za
2 rrtilijardi S dinarjev, kupci so se
zmanjšah za naslednji 2 milijardi,
skoraj za tri milijarde S dinarjev pa
je bilo odobrenih tudi kreditov za
obratna sredstva. Po teh ugodnih
gibanjih tudi Impol ni več blokiran.
Zlasti zaskrbljujoče pa je stanje v
Opekarni   Pragcrsko,   kjer   imajo
obveznosti do dobaviteljev skoraj
enkrat večje kot terjatve do kupcev.
Sicer pa se je problematika
Opekarne pojavljala skoraj pri vseh
razpravIjalcih, večkrat pa je moral
predsednik pojasnjevati staUšča
predsedstva in gledanja na situacijo
v tem podjetju. O poslovanju v
Opekarni smo že pisali in še bomo.
V prvem delu seje so odborniki
razpravljali še o delu postaje milice v
letu 1971. Delo milice je bilo
ocenjeno za zelo uspešno, odborniki
pa so tudi menili, da ji je treba
omogočiti nabavo nekaterih nujnih
tehničnih pripomočkov in opreme.
Soglasno je bil potrjen statut nove
krajevne skupnosti Studenice ter
ukinitev šole v Lukanji s šolskim
letom 1972/73. Za učence iz tistega
področja Pohorja bo organiziran
prevoz v šolo v Oplotnico. Prav tako
so odborniki sprejeli predlog sveta
za prosveto in kulturo, da se
bistriška Glasbena šola priključi
mariborski.
V nadaljevanju seje so odborniki
potrdili zaključna računa proračuna
občine ter davkov in prispevkov
občine za leto 1971. Sprejeli so tudi
odlok " o merilih za ugotavljanje
sposobnosti plačila prispevka za
starostno zavarovanje kmetov v
občini, dali soglasje za poroštvo pri
najetju posojila za gradnjo otroškega
vrtca v Pragerskcm in Oplotnici. Z
izgradnjo teh oddelkov bo prostora
za novih 100 malčkov in tako
rešena skrb prenekaterih staršev.
Vrtca bosta montažna (Marles),
krajevni skupnosti pa bosta sami
pripravili temelje.
Sprejet je bil tudi odlok o
določitvi poprečne gradbene cene in
poprečnih stroškov komunalnega
urejanja zazidalnih stavbnih zem-
ljišč, razrešen funkcije sodnika za
prekrške na zadnji seji imenovan
Franc Dušej, na lastno željo,
imenovanih je bilo tudi več komisij
ter rešenih še nekaj tekočih zadev.
tf
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 6. julija 1972
KAKO DOLGO ŠE POKLICNA ŠOLA LESNE
STROKE V SLOV. BISTRICI?
Pod tem naslovom smo v prejšnji
številki Tednika pisali o predlogu
Zavoda za šolstvo SR Slovenije, da
se v perspektivi zmanjša število
poklicnih šol v Sloveniji od sedanjih
6 na 3. Predvidene šole za ukinitev
so v Sevnici, Murski Soboti in Slov.
Bistrici. Slednja nas konkretno
najbolj zanima. Takšen predlog je
dal tudi odbor za izobraževanje
kadrov za lesno industrijo Izobraže-
valne skupnosti SR Slovenije uprav-
nemu odboru poslovnega združenja
lesne industrije LES Ljubljana, da
sprejme stahšče do predloga.
Upravni odbor poslovnega združe-
nja LES je ob razpravi o
dolgoročnem razvoju mreže šol za'
kadre v lesni industriji minuli teden
podprl predlog Izobraževalne skup-
nosti SR Slovenije, vendar s
spremembo, da šola v Slov. Bistrici
mora ostati. Poklicno izobraževanje
za ozki in široki profil naj bi se torej
izvajalo: v lesni šoh v Mariboru, v
poklicni lesni šoh v Škofji Loki, v
šolskem centru v Novi Gorici in v
poklicni šoh v Slov. Bistrici. Šola v
Slov. Bistrici pa naj povsem
samostojno sodeluje tudi z lesno
šolo v Mariboru.
Tako stališče lesne industrije nas
je glede na predlog precej začudilo
in ga z veseljem sprejemamo.
Kako pa je do spremembe
predloga prišlo? S predlogom
izobraževalne skupnosti nista sogla-
šala člana UO PZ LES, direktorja
LIP Slov. Konjice in EMMI Slov.
Bistrica, Delevič in inž. Sift sta s
široko utemeljitvijo prikazala potre-
bo po šoli tudi v Slov. Bistrici. Po
tem se je izoblikoval nov predlog, da
naj ostanejo v Sloveniji sicer samo
tri šole, v Slov. Bistrici pa naj bo
oddelek    mariborske    šole.    Tak
predlog je ovrgel Delevič z obrazlo-
žitvijo, da šola v Slov. Bistrici
izpolnjuje zakonske pogoje in je
verificirana, v Mariboru pa ni
verificirana (zaradi neprimernih
prostorov za praktični pouk) ter da
praktični pouk v Slov. Bistrici
ustreza potrebam območne lesne
industrije. Ko so bili ovrženi še
drugi razlogi predstavnika izobraže-
valne skupnosti, je' UO soglasno
sprejel skelp, da šola ostane. Tudi
predstavnik izobraževalne skupnosti
je nato bil mnenja, da je taka
odločitev koristna za severovzhodno
Slovenijo, posebej še zato, ker je
vprašanje, kdaj bo zgrajena nova
šola v Mariboru.
Stahšče lesne industrije je torej
znano. S tem pa še ni dokončno
rešen obstoj šole glede na izvor
predloga o ukinitvi. Gospodarstvo je
svoje povedalo in uspelo. Podoben
sklep pa bi moral sprejeti tudi svet
za šolstvo bistriške občine in morda
še kdo.
Upravni odbor PZ LES je sprejel
tudi stališče do izobraževanja
tehnikov, ki bi se naj izvajalo v
tehnični lesni šoh v Ljubljani in v
šolskem lesnem centru v Novi
Gorici. Tehnična šola lesne stroke v
Ljubljani naj bi postopno postala
samostojna šola. Tehnična šola za
lesno stroko v Ljubljani organizira
šolanje delovodij v SR Sloveniji.
Izobraževanje dipl. inženirjev naj
bi se izvajalo na oddelku za lesarstvo
pri biotehnični fakulteti v Ljubljani,
kjer se vrši sedaj. O mnenju, da
program na tej šoli ne ustreza
sedanji stopnji razvoja lesne indu-
strije in praksi in predlogu nekaterih
članov, da bi se tudi ta oddelek
osamosvojil, bo tekla razprava na
eni prihodnjih sej združenja.        tf
Resničnost
preteklosti
Šnajdarjeva mama se spominja . . .
Slika: jr
Skoraj bodo minula tri desetletja
od tistih časov, ko so se tudi po
Slovenjegoriških gričih pričeli ljudje
upirati fašističnemu nasilju. Osvobo-
dilna fronta slovenskega naroda je
pognala korenine v vseh slovenskih
domovih sirom zasužnjene domovi-
ne. Teh dogodkov se še posebej
spominjamo v teh dneh ob prazniku
dneva borca — 4. julija.
Odporniška zavest je kaj hitro
prerasla strah pred nevarnostjo
smrti, svoboda je postala smisel in
vsebina, revolucija je bila pot.
Ljudje so se združevali proti
okupatorski oblasti in se upirali
vsem njenim akcijam. V Miklavžu
pri Ormožu in njegovi okolici je kal
revolucije pognala na pobudo narod-
nega heroja Jožeta Kerenčiča. Po-
tem, ko so njega ubili so domačini
ostali zvesti njegovim idejam. V
tamkajšnje vasi so začele prihajati
skupine partizanov in navezale stike
z domačini. Nastale so prve parti-
zanske _ javke npr.^ pri Karbošu,
Simoniču in Janežiču. Ena takšnih
postojank je bila tudi pri Šnajderje-
vih v Zasavcih kjer so ustanovili
tako imenovane partizanske trojke.
Odbor osvobodilne fronte je bil
ustanovljen 24. junija 1944. Imel je
redne stike s partizani, jim dajal
živež in obleko ter opravljal s
pomočjo zavednih domačinov obve-
ščevalno službo. Do konca vojne so
partizani imeli mnogo zaveznikov
po hišah tamkajšnjega okoliša in
obveščali domačine o gibanjih na
svetovnih in domačih frontah.
Izmed številnih akcij naj omenimo
samo primer, ko je skupina partiza-
nov požgala občinsko hišo pri
Miklavžu, da bi tako uničila nemški
arhiv. Potem so se Nemci preselili v
šolsko zgradbo in iz nje ustvarili
pravo trdnjavo. Januarja 194S je bil
na Kajžarju pri srečanju s partizani^
ubit Volkssturmovec major Trenck.
Izmed partizanov je padel Martin
Kolenko iz Velike Nedelje, medtem
ko sta se dva partizana rešila.
Pri Antonu Šnajdarju v Zasavcih
je nemška policija ustrelila gospo-
darja doma na dvorišču. Potem ko
so sežgali hišo so njegovo ženo, dve
hčerki in sina odpeljaU v ljutomer-
ske zapore. Mama in sin sta grozote
zasliševanja preživela, medtem ko
sta bili obe hčerki ubiti.
Šnajdarjevo mamo Alojzijo^ ki je
bila letos stara 71 let smo srečali na
svečani seji ob krajevnem prazniku
občanov Miklavža pri Ormožu.
Sama naj pripoveduje, kako je bilo v
tistih najtežjih dneh njenega življe-
nja.
Pred vojno smo živeli lepo in
mirno življenje, je pričela svojo
pripoved. Nato je prišla vojna. Proti
spomladi leta 1943 so pričeh k nam
prihajati partizani. Pod domačo
zitnico so si napravili zaklonišče in
naša deca so pričeh z njimi
sodelovati. Tudi midva z mojim
pokojnim možem nisva stala ob
strani. Sama sem jini večkrat kaj
skuhala, mož pa je pričel agitirati za
partizane. Pri svojem delu za
svobodo je srečal tudi Koseča iz
Lačavesi, ki pa je bil Nemčur in nas
je izdal.
Bilo je zjutraj ob 6. uri, 2. marca
1945. Ko je zropotalo po vratih sem
odšla pogledat kaj se dogaja. Bili so
nemški vojaki, z njimi pa je bil tudi
eden SS-ovec. Moz in sin sta bila že
v hlevu. Starejša je molzla, mlajša
hčerka pa je pospravljala po hišL
Nemci so naredili preiskavo in našli
zaklonišče. Očeta so ubili na
domačem dvorišču. Sin je moral
napreči konje, na voz smo morali
naložiti vse kar j^e bilo več vrednega
pri hiši, ves živež in obleko ter smo
se vsi skupaj odpeljali v Ljutomer.
Tu smo bili zaslišani in pošteno
tepeni ter pozneje zaprti 4 tedne.
Potem so mene in sina odpeljali v
mariborske zapore, hčerki pa sta
ostali zaprti v Ljutomeru. Pozneje
sem zvedela, da so 2. aprila, ko so se
Nemci umikali, ubili obe moji
hčerki in ju zvezani vrgli v Muro.
V mariborskih zaporih sem doži-
vela mnogo strahu in lakote. Meseca
junija sem prišla nazaj v domačo
vas. Naš dom je bil porušen, izropan
in požgan. Koliko ga niso opustošili
Nemci že takrat, ko so nas prijeli,
toliko je naredila fronta, ki je šla
tod mimo.
Tako sem ostala sama z 17 let
starim sinom. Pri obnovi našega
doma so mi pomagali sorodniki in
dobri sosedje ter drugi vaščani. Tudi
sin je bil priden toda kaj, ko je že
naslednje leto moral k vojakom.
Spet sem ostala sama na dvanajstih
hektarjih zemlje. Vse sem premaga-
la, sin se je vrnil od vojakov, prijel
za delo, se poročil in tako smo
pričeli življenje znova. Leta 19 5 5 so
mojemu možu in obema hčerkama
(stari sta bili 17 in 19 let) na
domači hiši vzidali spominsko plo-
ščo.
Danes živim pač glede na svoja
leta. Pri enainsedemdesetih se pač
človek ne more počutiti ne vem
kako. Dobivam manjšo borčevsko
pokojnino po možu in tako je
življenje v teh vinorodnih gričih kar
dobro.
Tako je pripovedovala Šnajdarjeva
mama, ki je kljub svojim letom še
dokaj čvrsta in rada pomaga pri
domačih opravilih. Tudi mi smo
zaradi dela, ki nas še čaka, morali
končati pogovor, zakaj čas, ki
prinaša ljudem nesrečo in srečo, nas
priganja. Njena resnična zgodba nas
obvezuje, da hitimo . . .
jr
Petletna Marica vpraša očka:
„Očka, zakaj si pa vzel mamico? "
Tedaj se očka zmagoslavno obrne
k mamici:
,,Poglej! Zdaj se še otrok čudi!"
,,Petindvajset let sem že poročen
in vsak večer ostanem doma pri
ženi!"
„Taka ljubezen!"
„Ne, revmatizem!" _
Ko nabiramo gobe
Začetniki naj bodo pri nabiranju
gob skrajno previdni. Prevehka
korajža e kaj hitro maščuje. Zato
bomo nabirah samo take vrste, ki jih
dobro poznamo in pri katerih je
zamenjava s strupenimi vrstami
izključena. Za neznano gobo ni
dovolj da jo površno primerjamo
včasih slabo in pomanjkljivo sliko v
knjigi, ki jo nosimo s seboj. V takem
primeru si je treba vzeti nekaj časa
in prebrati opis gobe ter preverjati
znak za znakom, ali se ujema z vrsto
gobe, ki je pred nami. Posebno pa
moramo biti natančni pri našem
opazovanju, kadar se srečamo z
gobami zelene ali bele barve, ki
imajo pod klobukom hstiče. Zlasti
moramo paziti, da take gobe ne
odrežemo nekje v sredini, pač pa
moramo imeti pred seboj vso gobo,
torej tudi del, ki je v zemlji.
Nikdar ne smemo verjeti starim
pravljicam, češ, da so užitne gobe
prijetnega, neužitne pa zoprnega
duha ali okusa. Ne poznamo namreč
znakov, po katerih bi lahko kar prvi
hip ločili užitne vrste od strupenih.
Le dobro poznavanje gob po
njihovih vrstah nas bo obvarovalo
nesreče.
Nabirajmo le mlajše in zdrave
primerke, izogibajmo se nagnitih,
napol suhih ah črvov in polžev
obžrtih starih gob, ker lahko
povzročijo prebavne motnje ali celo
zastrupitev. Gobe, ki rastejo na
zemlji, previdno odvijemo, da ne
poškodujemo   podgobja.   Nastalo
jamico pokrijemo s prstjo ah z
listjem.
Takoj ko gobo odtrgamo, jo že v
gozdu očistimo peska, prsti, ostan-
kov listja, iglic in druge nesnage; če
je treba, jo tudi obrežemo. Pri
vrstah, ki imajo sluznato (mazavo)
povrhnjico, npr. pri maslenkah in
polžarjih, klobuke olupimo, da ne
onesnažimo z njimi drugih gob. Pri
zdravih gobah uporabimo tudi
hstiče in cevke na spodnji strani
klobuka, ker je trosna plast posebno
bogata s hranilnimi snovmi.
Vlažno in deževno vreme ni
primerno za nabiranje gob. V takem
času se napijejo vode, postanejo
mehke, sluznate, niso pripravne za
prenašanje in se hitreje pokvarijo.
Med prenašanjem se gobe najmanj
mečkajo in polomijo, če jih
previdno nakladamo v pletene
košarice ali kartonaste škatle.
Mreže, nahrbtniki ah vrečke iz
plastičnih mas niso primerne za
transportiranje gob v večjih kohči-
nah. Doma jih shranimo na hladnem
prostoru in jih čimprej, po možnosti
še isti dan, pripravimo za obed.
,,Ali si že kdaj doživel železniško
nesrečo? "
,,Sem, ko sem nekoč očeta
poljubil namesto njegovo hčer!"
,,Strašen čudak je ta Kurnik! Vse,
kar vidi, bi rad imel." ,,Imenitno!
Pokaži mu svojo najstarejšo hčer-
ko!"
TEDNIK — ČETRTEK, 6. julija 1972
STRAN 5
PROSLAVA DNEVA BORCA PRI VELIKI NEDEUI
Minulo nedeljo, 2. julija so člani
zveze rezervnih vojaških starešin s
področja ormoške občine organizi-
rah skupaj z zvezo borcev, občinsko
proslavo 4. julija - dneva borca.
Sodelovala je tudi mladina ormoške
občine.
V nedeljo zjutraj je občinsko
vodstvo ZRVS pripravilo orijenta-
cijsko taktični pohod, na katerem
so rezervni starešine morah pokazati
mnogo znanja in poznavanja voja-
ških veščin. Pred odhodom na
pohod je bilo testiranje iz strokov-
nih vojaških področij. V tekmovanje
je bilo tudi vključeno streljanje z
vojaško pištolo.
Letos je ormoška mladina nadalje-
vala lanskoletne začetke sodelovanja
z člani ZRVS. V soboto so
organizirah sami pohod po poteh
Slovenjegoriške čete. Zgodaj zjutraj
so se zbrali na Mestnem trgu v
Ormožu, razvili posebno zastavo ter
krenih na pot. Trideset mladincev in
mladink je korakalo po poti proti
Jeruzalemu in naprej prek Ivankov-
cev k Tomažu. Spotoma so obiskali
nekaj spomenikov NOV, vodila pa
jih je predsednica občinske konfe-
rence ZMS Gordana Ožbolt.
Tomaževski mladinci so udeležen-
cem pohoda pripravih lep sprejem.
Zakurili so taborni ogenj in pozneje
prenočili v prostorih osnovne šole.
V nedeljo zjutraj pa so se mladij
priključili rezervnim starešinam pri
VeUki Nedelji.
Tudi mladi so sodelovah v
tukajšnjih aktivnostih. Reševah so
testna vprašanja s področja SLO in
splošnega poznavanja oborožitve ip.
Pomerih so se v streljanju z
malokahbersko puško in se skupaj z
rezervnimi starešinami udeležili nji-
hovega orijentacijsko patrolnega po-
hoda.
Ob 14. uri so se pri spomeniku
padhh pred zadružnim domom pri
Veliki Nedelji zbrah vsi udeleženci
pohodov in domačini, na zaključni
slovesnosti v počastitev dneva bor-
ca. Prisotnim je spregovoril pred-
sednik   občinskega  odbora ZZB
NOV Ormož Martin Toplak. Moški
pevski zbor prosvetnega društva
,,Simon Gregorčič" Velika Nedelja
je pod vodstvom zborovodje Fran-
čeka Plohla zapel nekaj pesmi,
nastopile pa so tudi učenke tam-
kajšnje osnovne šole z recitacijami.
ZMAGOVALCI
Vsako krajevno združenje ZRVS s
področja občine Ormož je sodelo-
valo na pohodu z eno petčlansko
ekipo. Zasedle so naslednja mesta. I.
Ivanjkovci, II. Središče in III.
Ormož.
Posamezno so izmed članov
ZRVS bili najboljši Franček Kele-
mina iz Središča ob Dravi in Marijan
Vnuk iz Ivankovcev. Delita si I. in
II. mesto, medtem ko je bil Maks
Antolič iz Miklavža pri,Ormožu
tretji.
Posamezni mladinski aktivi so na
tekmovanju pri Vehki Nedelji sode-
tovah z večimi tričlanskimi ekipami.
Najboljša je bila ekipa Ormoža I, ki
je zasedla prvo mesto, medtem ko je
Ormož II bila druga in skupina
Obrez I tretja.
Po končani proslavi, ki jo je
pripravila krajevna organizacija ZZB
NOV Vehka Nedelja skupaj z
krajevnim združenjem ZRVS je bila
vesela zabava ob zvokih ansambla
Metuljček.
Na dan borca, 4. julija, so člani
zveze rezervnih vojaških starešin in
ZZB NOV ter mladina odšh v
Zadobrovo pri Ljubljani na proslavo
30-letnice slovenske partizanske voj-
ske. Prvi in drugi so šli s posebnim
avtobusom tretji pa z vlakom. Vseh
skupaj je bilo 80. jr
Občinska proslava dneva borca je bila pri Veliki Nedelji. Slika prikazuje nastop moškega zbora tamkajšnjega
prosvetnega društva.
Ob slikarski razstavi
KOLOMANA BEZNECA V RAZSTAVNEM PAVILJONU OB DRAVI
Kot sem že omenil v sestavku pred
dvema tednoma, je razstavljal do 5.
julija 1.1. v našem razstavnem
paviljonu ob Dravi svoja dela slikar-
ski samouk Koloman Beznec iz
Murske Sobote, ki se nam je
predstavil s 45 oljnimi shkami,
katerih datumi nastanka segajo do
leta 1953 ter nam na ta način
retrospektivno predstavljajo shkarje-
vo 20-letno umetniško rast. Kolo-
man Beznec je slikarski amater,
katerega razvojna nuja pa ga je
dvignila iz sfere ljubiteljstva na
stopnjo samorastriištva, ki ga odhku-
je iskrena vdanost do lastne, kolikor
ne kar samosvoje poti v odkrivanje
zakonitosti slikarske palete in do-
življajskih čudes umetniškega sveta.
Ta pot teče v ne prestrmem vzgibu
skozi pomursko zemljo. Ob njej leže
njene vasi in zaselki, v ozadju se
bočijo prijazni griči in vrhi, pokriti
z vinskimi goricami in gozdnimi
zaplatami, tu in tam se zableste lene
vode s starimi mlini in lesenimi
mostovi, prek vsega pa se boči nebo,
ki z leti postaja vse bolj globoko in
bogato v razsežnostih svojega pa-
nonskega obzorja. V tej deželi žive
ljudje kot minljivi pojavi v sredi
njenega večnostnega dogajanja, za-
verovani v svojo bitnost pred širo-
kimi panoramami svojega življenj-
skega odra, faktografsko prikazani
pri vsakdanjem delu -in ob praznič-
nem razpoloženju, diskretno opazo-
vani v zadržanem ambientu vaških
dvorišč in kmečkih domov, Isto-
časno se pojavljajo vedute značilnih
trških naselbin in etnografsko zvesto
prikazanih pomurskih domačij,
vmes pa srečujemo predvsem cvetna
tihožitja, ki silijo iz prvotne volumi-
nistične  otrdelosti v vedno bolj^
barvno ubrane, tonsko uravnovešene
in prostorsko doživete stvaritve. Ob
tem zagledamo tudi manj posrečene
poskuse obvladanja ženskega akta in
nedoživeto interpretirane vedute
alpskega visokogorskega sveta, kar
nas samo prepričuje v našem mne-
nju, da je Beznecova resnična
slikarska domena predvsem domača
pokrajina, njeni ljudje ter njune
etnografske in folklorne prvine.
Ce se kritično ozremo po
prehojeni poti Beznečevega slikar-
skega ustvarjanja, laho takoj ugoto-
vimo umetnikovo doživljajsko in
kvahtetno nihanje, ki pa je logično,
če se zavemo, da na svetu ni
premočrtnega ustvarjalnega razvoja.
Tej amplitudi sledi tudi Beznečeva
slikarska tehnika, ki se polagoma
vendar konstantno razvija od risar-
skih prvin h koloristični interpreta-
ciji vizualnih doživetij. Opisnost
nadomešča doživljajskost, ki spremi,
nja sliko iz risarske deskriptivnosti v
barvno razpoloženjskost. Slika se
komaj zaznavno spreminja iz seštev-
ka detajlov v celoto, ki sicer razpada
v detajle, vendar so ti med seboj
povezani z osnovno koliristično
intonacijo, ki dela sUke celovitejše,
dognanejše in zato boljše. Slike
postajajo produkt enovitejšega
umetniškega doživetja in kreacije in
zato niso več le adicija posamezno-
sti. To opažamo zlasti pri delih iz
leta 1970 in deloma iz naslednjega
leta, medtem ko se mi zdi, da v
najnovejših delih Beznec prehaja s
trenutno sicer nekoliko manjšo
dognanostjo v naslednjo in razvojno
višjo fazo, to je tonsko kompleksijo
sliice. O tej fazi in smeri razvoja pa
za sedaj še ne bi mogli govoriti, ker
je Beznec šele stopil vanjo.
Med platni, ki vise na razstavi,
so gotovo dela, pred katerimi nam
zastane korak, ker nas pritegnejo s
svojo dognanostjo, ljubeznivo de-
skriptivnostjo, iskreno naivnostjo in
etnografsko zvestobo. Med zgodnji-
mi deli izstopa predvsem „Lendava
pozimi", ki je barvno tako posreče-
no ubrana, da nas s svojo razpolo-
ženjskostjo takoj pritegne v čarni
svet zimske idilike. Za sliki „Cigan-
ske domačije" in ,.Mnn na Muri"
velja, da sta tudi etnografsko zani-
mivi, vendar sta bolj posrečeni,
barvno in tonsko ubrani ter kompo-
zicijsko uravnoteženi deli „Kmečko
dvorišče" in ,,Kmečka domačija"
Od slik iz let 1970 in 1971 je
posebej omeniti majhno toda dobro
tihožitje , Visibabe in narcise",
veduto boljše podeželske vile „Lor-
bek", genrski sliki „Kosci" in
„Cigani se pripravljajo na zimo"
posrečeni ,,0b potoku" in „Lenart
v Slov. goricah", predvsem pa
odlični „Borovo gostivanje" z dobro
uglašeno barvno kompozicijo in
, Panorama Zavrha" polno molov-
skega razpoloženja panonskega ob-
robja.
Ob koncu lahko z gotovostjo
rečemo,.da je razstava - ne glede na
sorazmerno skromno število obisko-
valcev - uspela, saj nam je predsta-
vila umetnika, ki ve kaj hoče ter mu
je zaradi tega odprta pot k še
nadaljnjemu razvoju. Tega mu tudi
mi iz vsega srca želimo ter upamo,
da ga bomo čez nekaj let zopet
lahko pozdravili v naši sredini ter
njegovo prireditev zabeležih v kul-
turnih analih našega starega mesta.
JOŽE CURK
SPREJEMI V ZK
V četrtek 29. junija 1972 je
Gimnazija Dušana Kvedra v ptuj-
skem gledahšču pripravila prisrčno
slovesnost s kulturnim programom.
Na njej so svečano podelili
spričevala - . diplome letošnjim
maturantom; poleg tega pa so
sprejeli v članstvo ZK 9 dijakov,
večinoma iz tretjega letnika. Novim
članom ZK je spregovoril in izročil
članske knjižice sekretar komiteja
Franc TETICKOVIC.
V četrtek popoldne so na
sestanku sprejeli 6 novih članov,
večinoma delavcev tudi v organiza-
ciji ZKS Tovarne avtoopreme Ptuj.
Tako je bilo v letošnjem letu v
ptujski občini sprejetih skupno že
36 novih članov ZK, večinoma
mladih do 25 let starosti. Med
organizacijami ZKS doslej vodi
SIGMA Ptuj, kjer so sprejeli 13
članov. V mnogih organizacijah pa
še pripravljajo sprejeme večjega
števila delavcev. F. F.,,
STRELA JE UDARILA
V SENIK
v četrtek, 29. junija je udarila
strela v senik, last Kmetijskega
kombinata Ptuj, ki je bil v Trnovski
vasi. V seniku je bilo okrog 300 ton
sena. Precejšen požar pa gaje uničil
30 ton in povzročil okrog 13.500-
dinarjev škode.
POŠKODOVALA
GA JE MINA
v nedeljo, 2. julija so v ptujsko
bolnišnico pripeljali hudo poškodo-
vanega Srečka Majcenoviča iz
Gruškovje 92, p. Podlehnik. Majce-
novič je bil poškodovan^ pri
eksploziji mine. Vzroki nesreče še
niso znani in jih raziskujejo.
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 6. julija 1972
ORMOŽ:
V INDUSTRIJI VEČ KRUHA
v novem petletnem načrtu
razvoja občine Ormož je predvi-
deno, da bo proizvodnja v industriji
znatno višja od dosedanje to pa
predvsem zaradi aktiviranja novih
proizvodnih zmogljivosti na tem
področju gospodarstva. Razvojne
tendence so dokaj čvrsto postav-
ljene. Fizični obseg proizvodnje bo
v obdobju 1971-75 naraščal po
poprečni letni stopnji 17-18 odstot-
kov, kar je neprimerno več, kot v
okviru SR Slovenije. Takšno rast
narekujejo objektivne okohščine in
gospodarske potrebe nerazvitega
območja, posebej še iz stališča
zaposlovanja viška delovne sile na
kmetijah. Industrija bo v obdobju
do leta 1975 zaposhla 241 novih
delovnih moči. Tako bo skupno
število zaposlenih v tej dejavnosti
znašalo koncem leta 1975 že 678,
kar pomeni skoraj 9 odstotno
poprečno letno rast zaposlovanja.
TOVARNA JOŽE
KERENCiC"
Celotna proizvodna usmeritev
tovarne Jože Kerenčič je osnovana
na proizvodno sanacijskem progra-
mu, ki je izdelan za obdobje
1969-73 ter na dodatno izdelanem
programu do leta 1975. Dodatek
nakazuje osinovne spremembe v
usmeritvi proizvodnje na termopla-
stične izdelke, speciahzacijo proiz-
vodnje, večje serije in novo
tehnologijo. Ves finančno proizvod-
ni program je vezan na gradnjo
novih proizvodnih kapacitet. V I.
fazi do leta 1972 in v II. fazi do leta
1975. V tem obdobju se bo
povečala zaposlenost ' od sedanjih
224 na 310, fizični obseg proizvod-
nje bo porasel za 18 odstotkov in
celotni dohodek za 22 odstotkov.
Po opravljenih stopnjah rekon-
strukcije se bo izkoriščanje proiz-
vodnih kapacitet znatno izboljšalo.
Proizvodnja bo tekla v dveh
izmenah, v nekaterih obratih tudi v
treh oziroma štirih.
Investicijske naložbe v sodobno
opremo bodo omogočile podjetju
moderno tehnologijo proizvodnje,
ki bo poleg povečanja stopnje
izkoriščanja zmogljivosti povzročila
tudi visoko storilnost dela in
rentabilno poslovanje.
..KRAN" ORMOŽ
Ormož je dobil lansko leto novo
industrijsko delovno organizacijo to
je eleictrokovinsko podjetje ah
kratko „KRAN" Ormož. Tudi ta
delovna organizacija si je za čas do
leta 1975 začrtala trden in obsežen
program dela. V omenjenem ob-
dobju bi naj podjetje izdelalo za
1.810 ton več jeklenih konstrukcfl
in za 5164 komadov elektro in
kovinskih izdelkov več glede na leto
1971. V omenjenem obdobju bo
tudi število zaposlenih poraslo od
sedanjih 73 na 114, vrednost
proizvodnje pa se bo povečala od
sedanjih 55.000 din v letu 1971 na
130.000 dinarjev leta 1975.
Delovna organizacija bo morala v
tem obdobju utrditi tudi svojo
kadrovsko strukturo, učvrstiti svoj
proizvodni program, nabaviti po-
trebno opremo ter doseči finančno
osamosvojitev.
GRADBENO PODJETJE
„OGRAD"
Visoka gradbena konjunktura je v
zadnjih letih povzročila izdatne
primanjkljaje raznih vrst gradbenih
elementov, predvsem opečnih 'izdel-
kov, kar se je močno odrazilo tudi v
sami občini Ormož. Zaradi tega se je
gradbeno podjetje „Ograd" Ormož
odločilo za večjo rekonstrukcijo
opekarne, ki bi naj bila dokončana
že do leta 1974. Tako bodo v tej
dejavnosti nastale bistvene spre-
membe. Proizvodni proces bo po
končani rekonstrukciji praktično
neprekinjen in medsebojno vsklajen
m bo tako imel vse značilnosti
industrijske proizvodnje.
Celotna investicijska vrednost za
povečanje in modernizacijo proiz-
vodnje znaša po predračun^
10.153.000 dinarjev. Sredstva so že
zagotovljena deloma iz bančnih
virov, lastne udeležbe podjetja in
republiških skupnih rezerv. Rekon-
strukcija pomeni visoko intenzivno
kapitalno naložbo. Z njo bodo
izkoristili vse razpoložljive možnosti
področja kot so velike zaloge zelo
kvalitetne ghne, in možnost plasma-
na opečnih izdelkov. Rekonstruk-
cija pa je nujna tudi iz gospodar-
skega vidika. Zaradi izrabljenosti
strojev bi postala proizvodna v
opekarni v nekaj letih nerentabihia.
PODJETJA S SEDEŽEM
IZVEN OBČINE
Podjetje ,,Marles" bo v obdobju
do leta 1975 z delno rekonstrukcijo
usposobilo svoj obrat v Ormožu za
večjo finahzacijo žaganega lesa. To
bo delovni organizaciji omogočilo
večjo sposobnost za kooperacijo s
pohištveno industrijo. S tem se bo
žagarska proizvodnja hitreje vklju-
čila tudi v proizvodno pohištva v
okvhu matičnega podjetja.
Ob tako zastavljenem programu
bo delovna enota v letu 1975
dosegla ob 9,8 odsotni poprečni
letpi stopnji zaposlovanja 4.000.000
dinarjev celotnega dohodka.
Letos bo delovna organizacija
„Moda" iz Gornje Radgone odprla
svoj konfekcijski obrat pri Tomažu.
Proizvodni program zajema izdelavo
pribhžno 220.000 komadov izdel-
kov. Poizkusna proizvodnja bo
stekla koncem letošnjega leta,
zaposlila pa bo 50 ljudi. Leta 1973
pa bo delovna enota ob popolni
izkoriščenosti kapacitet zaposhla
pribhžno 100 delavcev. Glede na
dejstvo, da področje Tomaža v
okvhu občine gospodarsko najbolj
zaostaja, bo ta dejavnost za
zaposlovanje delovne sile in za
splošen razvoj tega območja veU-
kega pomena.
V perspektivnem obdobju
1971-75 (predvidoma leta 1973!)
bo prehrambeno industrijsko pod-
jetje „INTES" Maribor povečalo'
svoje proizvodne zmogljivosti z
gradnjo pekarne v Ormožu. Letne
kapacitete bi omogočile mehanizi-
rano proizvodnjo 1.100 ton razno-
vrstnih tipov kruha in 1,3 milijona
žemelj ter drugega peciva. V
primerjavi s sedanjimi zmogljivostmi
znaša povečanje fizičnega obsega 21
odstotkov ter neprimerno boljše
delovne pogoje. Glede na mehani-
zacijo pekarskih postopkov v novem
obratu ni predvideno bistveno
povečevanje zaposlenih, vrednost
proizvodnje pa bo v letu 1975
dosegla 3,7 milijona dinarjev ah za
69 odstotkov več kot leta 1970.
Delovna enota SVL samostojni
obrat Jeruzalem Ormož - oljarna v
Središču ob Dravi ne predvideva do
leta 1975 povečanja proizvodnje ter
bo s svojimi proizvodnimi zmoglji-
vostmi in fizičnim obsegom ostala
na nivoju leta 1970.
Zanimivo je, da ormoška nova
„petletka" ne obravnava razvoja
podjetja SLOG Maribor - mizarska
delavnica. Središče ob Dravi, in
DROGE Portorož odkupna postaja
Središče ob Dravi. 1
Zahodno od križišča cest Ormož-Ljutomer-Središče ob Dravi je
bogata zaloga kvalitetne ghne za prenovljeno (? ) opekarno.
Elektrokovinsko podjetje ,JCRAN" je bilo v Ormožu ustanovljeno
lansko leto.
DENAR JE - DENARJA NI (ZA CESTE)!
Morda ni tako hudo (če ni še
huje), vendar bi veljalo kljub temu
opozoriti Cestno podjetje Maribor,
da bi veljalo denar, ki ga je namenilo
za slabe ceste v ptujski občini, le
nekoUko gospodarneje izkoristki. V
tem sestavku želimo opozoriti samo
na en primer, čeprav je takih
primerov na našem področju, kjer
prevladujejo makadamske ceste, še
več.
Cesta Majšperk-Dolena-Tržec je
že od nekdaj znana kot zelo slaba in
jo vozniki poznajo pod imenom
„sama jama". Uporabniki te ceste so
si že dalj časa želeli, da bi cestno
podjetje namenilo za vzdrževanje te
ceste vsaj nekaj tovornjakov gramo-
za. Končno se jim je ta želja
uresničila. Ob robu nekaj kilome-
trov dolge trase so se pojavili
precejšnji kupi prepotrebnega mate-
riala za krpanje cestnih jam. Veselju
pa je kmalu sledilo razočaranje.
Gramoz je večinoma ostal ob cesti
prav tam, kjer so ga sesuli. Le
nekateri cestarji so se spomniU,
zakaj pravzaprav to okroglo in
debelo kamenje služi. OstaU kupi pa
so, kot smo že omenili, ostali na
svojem mestu in verjetno bi tam ■
stali še sedaj, če ne bi avtomobilske
gume z njimi skoraj dokončno
opravile. Ob srečevanju na ozki cesti
je moral marsikateri voznik zapeljati
prav na kup gramoza in le-ti so
postajali vse nižji, gramoz pa je
počasi ,,potoval" na sredino ceste in
na bUžnje travnike. Res je, da je s
tem hotelo Cestno podjetje vsaj
delno  zmanjšati lukiue  na cssti.
vendar je, s tako nedokončanim
delom stanje na cesti še poslabšalo,
kajti zaradi do sredine ceste
razgrnjenih kupov so luknje ostale,
zraven njih pa so na cestišču nastali
še nasipi gramoza.
Glede tega navoienega gramoza
pa morda še eno pripombo. Ne
vemo sicer, od kod taka logika, da
so cestarji, ko bi lahko imeli največ
dela z razgrebanjem gramoza, pričeU
kositi travo v obcestnih jarkih. Ta
njihova košnja je trajala skoraj dva
meseca. Trava, ki sO jo pokosili, pa
je obležala v jarkih in tam segnila,
med tem ko bi marsikateri kmet to
travo z veseljem pokosil in jo
uporabil v koristne namene. Cestarji
pa bi lahko čas košnje uporabili za
vzdrževanje ceste in z navoženim
gramozom vsaj delno zakrpali luknje
na cestišču. Sedaj pa je pokošena
trava segnila, gramoz je bil pripeljan
in je brez vsake koristi izginil s ceste
(s tistim, ki je še ostal se bo zgodilo
isto), cestarji pa bodo ostah na cesti
in ,,hvala bogu", ne bo jim treba
delati, ker ne bodo imeli materiala,
vozniki pa bodo vozili svojo pot in
zaradi slabe ceste preklinjah dalje.
Opravičeno lahko vprašamo: ,,Ali
imamo v naši družbi zares toliko
denarja, da ga kar tako, brez vseh
pomislekov mečemo po cestah, le-te
pa ostajajo vedno iste, oz. še
slabše? " Kadarkoli govorimo o
cestah, zatrjujemo, da denarja za te.
namene ni, na drugi strani pa nam
sama dejstva dokazujejo, da denar
je, da pa ga negospodarno trosimo.
-mn-
TEDNIK — ČETRTEK, 6. julija 1972
STRAN 7
V PRVEM TROMESEČJU
PETOVIA
Obseg industrijske proizvodnje
ptujske občine je v prvih štirih
mesecih letošnjega leta le za 1 %
večji kot v istem obdobju lanskega
leta. Na tako nizek porast proizvod-
nje je vplivala zlasti TGA Kidričevo,
saj so ostala podjetja zabeležila 5 %
porast proizvodnje. Tako za ptujsko
občino kakor tudi za celo Slovenijo
pa je značUno, da je bil obseg
aprilske proizvodnje mnogo nižji
kot v ostalih mesecih letošnjega leta.
Več kot v marcu, je v aprilu
proizvedlo le pet od štirinajstih
industrijskih podjetij ptujske obči-
ne. Največji porast proizvodnje je
letos zabeležila živilska industrija
Petovia.
Ravni lanske štirimesečne proiz-
vodnje ni doseglo šest podjetij:
Tovarna glinice in aluminija Kidriče-
vo, Les, obrat žaga Rogoznica,
Tovarna volnenih izdelkov Maj-
šperk. Delta, Konus, obrat Majšperk
in Ptujska tiskarna. 'Podjetja, Id so
znatno posegla lansko štirimesečno
proizvodnjo pa so Kmetijski kombi-
nat - obrat Mlekarna, ki je bil v
lanskem letu vse do novembra v
rekonstrukciji. Zelo uspešna je bila
letos tudi Tovarna avtoopreme Ptuj
ter živilska industrija Petovia.
Vzrokov za slabo industrijsko rast
proizvodnje je več. Eden od
poglavitnih vzrokov je nelikvidnost,
dalje pomanjkanje domačega in
uvoženega reprodukcijskega mate-
riala ter surovin.
Tudi naročila za domači trg so
bila zadovoljiva razen v podjetju za
popravljanje železniških vozov in v
Koriusu. Slednji je zaradi sezonskega
značaja proizvodnje bund popol-
noma opustil ta artikel.
V kmetijstvu smemo po doseda-
njem razvoju kmetijskih pridelkov
pričakovati povprečno letino. Po-
mladanska setev je bila zaradi dežja
nekoliko bolj pozna, vendar kljub
temu zadovoljivo opravljena. V
zasebnem sektorju je za 2,8 %
površin več koruze, vendar je na ta
račun zmanjšan obseg površin
zasajenih s krompirjem.
Kmetijske ogranizacije so pridelo-
valcem preskrbele zadostno količino
kvalitetnga semena, umetnih gnojil
in zaščitnih sredstev. Kljub veli-
kemu pomanjkanju umetnih gnojil v
Sloveniji le-teh v občini ni manj-
kalo. Večje povpraševanje je bilo le
po nekaterih mešanicah nitrofoskala
in dušičnega gnojila „ICAN".
Kooperacijska proizvodnja kaže
porast pri obratu za kooperacijo
Jože Lacko, pri Kmetijski zadrugi
Lovrenc in obratu za kooperacijo
Hajdina pri vzreji brojlerjev. Obrat
za kooperacijo Hajdina je opustil
oziroma prodal vso vzrejo telet,
goved in prašičev.
Glavne tržne viške v kmetijstvu
daje živina: govedo, teleta, mleko,
prašiči in perutnina. V odkupu so
zmanjšane količine v družbenem in
zasebnem sektorju, razen brojlerske
vzreje perutnine. Manjši odkup
goveda je verjetno posledica višje
prodaje v lanskem drugem polletju,
pri prašičih pa nestimulativne cene.
Visoka odkupna cena telet in krmil
postavlja visoko ceno mlademu
govedu in zmanjšuje rentabilnost
nadaljnje vzreje goveda. Tudi odkup
mleka je v zasebnem sektorju
zmanjšan. Zaradi čistoče je bilo
precej zbirnih postaj opremljenih z
hladilnimi napravami.
Zakon o združevanju kmetov, ki
je bil sprejet v mesecu maju,
uveljavlja sprejete ustaVne amand-
maje. Posebna komisija kmetijskega
kombinata pripravlja predloge za
prilagoditev kmetijskega kombinata
- obrata za kooperacijo^ o katerih
bodo razpravljali in odločali kmetje
na svojih zborih.
Trgovska podjetja so v letošnjem
prvem četrtletju dosegla dokaj visok
promet. V primerjavi z istim
obdobjem lani so povečala skupni
promet za 49 %, od tega trgovina na
drobno 35 %, trgpying. ns debelo pa
za 62 %. Zmanjšala se je količina
blaga, prodana na potrošniške
kredite (za 12 %), na kar so vplivale
lanskoletne omejitve potrošniških
kreditov. Močno se je povečala
prodaja na virmane in za gotovino.
Glede na količine prodanega blaga
je zabeležen največji porast pri
živilih in to pri podjetju Mercator.
Gostinska« podjetja so se zaradi
lanskoletne zamrznitve cen znašle v
dokaj težavnem položaju. Stanje se
je še poslabšalo, ko so se v letošnjem
prvem četrtletju povišale cene
nekaterim prehrambenim artiklom,
kljub temu pa so morala gostinska
podjetja prodajati svoje usluge po
starih, zamrznjenih cenah. Najbolj
so bila prizadeta gostinska podjetja,
ki se pretežno ukvarjajo s pripravo
hrane. Iztržek za prenočitve je bil za
9 % večji kot lani.
Molji ne bodo zašli v volnen
klobčič, če volno navijete prek
kroglice naftalina ali sivke.
- Prižgano posodo lahko uspešno
očistite, če prekuhate v njej vodo,
ki ^e ji dodah nekoliko pralnega
KAJ BO DELALA SKUPŠČINA
Odborniki obeh zborov ormoške
občinske skupščine so se na svoji
zadnji skupni seji pogovorih tudi o
svojem programu dela za čas od
meseca maja 1972 do maja 1973.
Osnovna značilnost sprejetega
programa je v prizadevanjih za
nadaljnjo vsestransko krepitev ob-
čine kot gospodarskega območja v
skladu s sprejetim srednjeročnim
programom razvoja občine Ormož.
Obširna gradiva, ki bodo zajemala
področje gospodarstva, komunalno
infrastrukturo, izobraževanje, pro-
sveto in kulturo, zdravstvo in
socialno varstvo, družbeno samoza-
ščito itd., bodo odborniki obravna-
vah tekom leta na svojih desetih
sejah.
Posebno pozornost bo skupščina
posvečala usmerjanju družbenega
razvoja v občini. S stimulativnimi
oblikami materialne intervencije se
bo vključevala v programiranje in
pospeševanje nadaljnjega gospodar-
skega in družbeno pohtičnega raz-
voja vseh dejavnikov v občini.
Sočasno bo delo skupščine moralo
biti tudi skladno s hotenji delovnih
ljudi in vseh njihovih samoupravnih
in, interesnih asociacij. Pri tem je
potrebno upoštevati na eni strani
ekonomske in sociološke anahze
konkretnega stanja na drugi strani
pa konkretno izdelane programe
delovnih organizacij gospodarstva in
družbenih služb ter drugih družbe-
nih in pohtičnih dejavnikov v
občini. Prav tako pa se skupščina ne
more odreči pozitivni vlogi usklaje-
valca' vseh družbeno ekonomskih
dogajanj na njenem območju.
Ob nenehnem izpopolnjevanju
dela skupščine in vseh njenih
organov bo nujno še naprej skrbeti
tudi za usposobitev vseh njenih
upravnih organov in inšpekcijskih
služb. Upravi bo še naprej treba
vsestransko omogočati, da se bo
razvijala v neoviranega izvajalca
zastavljene in sprejete poUtike skup-
ščine in vseh nnjenih teles, sočasno
pa mora uprava postati tudi sposo-
ben analitik in registrator odnosov,
ki se izražajo kot posledica te
skupščinske pohtike. "
Program dela skupščine poizkuša
le v širših osnovah obravnavati
temeljne smernice za delo občinske-
ga zbora in zbora delovnih skup-
nosti ter vseh njunih organov, zato
navaja le osnovne teme družbeno-
pohtičnih in ekonomskih proble-
mov, ki se kot najaktualenjši
pojavljajo v občini. Tako bo
skupščina obravnavala poročilo o
problemih zdravstvenega zavarova-
nja kmetov, o delovanju in proble-
mih telesno vzgojnih in športnih
organizacij v občini, o davčni
problematiki, o delovanju in proble-
mih temeljne kulturne skupnosti, o
dejavnosti vzgoje in izobraževanja
ter razna druga poročila. Izmed
analiz, ki jih je obravnavala skup-
ščina v enoletnem obdobju naj
omenimo samo nekatere: analiza
periodičnih obračunov delovnih or-
ganizacij, anahza družbenih spora-
zumov o dehtvi dohodka in osebnih
dohodkQ,v, anahza stanja in proble-
mov nadaljnjega razvoja trgovine v
Ormožu, anahza gostinske in turi-
stične dejavnosti v občini, anahza
problemov pokojninskega zavaro-
vanja kmetov ter anahza izvajanja
otroškega varstva v občini. Pole§
omenjenega bi naj obravnavali še
informacije o delovanju občinskega
sodišča in poravnalnih svetov, o
problematiki kadrovanja, o komu-
nalnih in stanovanjskih problemih v
občini, o lovski in ribiški dejavnosti
itd.
Iz predloženega programa dela
lahko vidimo, da je gradivo izredno
obširno, opažamo pa tudi, da niso
tako v podrobnosti zajeta vsa
področja - predvsem področje
socialnih dejavnosti, nekoliko manj
tudi zdravstvo in vprašanja narodne
obrambe. V preteklosti je ormoška
občinska skupščina navedenim vpra-
šanjem posvečala več pozornosti pa
je mogoče v tem razlog, da bodo ta
vprašanja sedaj manj na dnevnih
redih. Iz področja gospodarstva in
družbenih služb je nekoliko več
predloženih gradiv za delo skup-
ščine v enoletnem obdobju.
V ZADNJEM ČASU JE VSE ČEŠCi KLIC HALOŠKIH
DOMAČIJ:
»Gospodar, kje si?«
Težko je opisati lepoto narave
haloških gričev, tistih, ki so bih še
pred leti naseljeni in so jih obdelova-
le žuljave roke trdnega Haložana.
Gozdovi, njive, travniki in vinogradi
so bih nekoč značilni za te griče.
Sedaj pa na teh mestih raste le še
grmovje in plevel. Nekoč je bilo v
teh gričih še vse živo: okrog lepih in
urejenih hišic so se podih otroci, po
travnikih so se pasle krave in prašiči,
na domačem dvorišču je pel petehn,
na verigi pred hišo je renčal pes, v
vinogradu je pel čudovito pesem
klopotec, ki ga je gospodar napravil
otrokom v veselje in sebi v ponos.
Kakor mogočen temen oblak pa
se je nad te haloške griče pripodilo
neko zlo. Počasi, toda vztrajno je
pričelo uničevati vso lepoto in
prejšnje veselje. Hiša za hišo ostaja
prazna, tiste hiše, ki so se med vojno
imenovale partizanske, ki so dajale
zavednim Slovencem zatočišče pred
sovražnikom in neurjem. Otroci so,
svoje domačije zapustih in odšh po
boljši kos kruha. Starši pa, kaj naj bi
štorih? Mnogi so se iz obupa nad
samoto in težkim življenjem predali
alkoholu ah pa odšh pod rodno
grudo. Haloške hiše so propadala
pred njihovimi očmi, vendar jim
niso mogh pomagati.
Kakor je težko s pisano besedo
pričarati bralcu lepoto te haloške
narave, tako je težko opisati grenak
občutek, ki ga človek dobi, ko sredi
cvetočega sadovnjaka in travnika
zagledaš propadajočo, skoraj že
razpadlo haloško liišico. Samo dim-
nik, razdrapana slamnata streha in z
deskami zadelana okna dajo človeku
vedeti, daje pred leti tu še prebival
človek. Tisto uničujoče zlo se iz
Haloz nikakor noče umakniti in ga
bo lahko prepodil samo človek in
naša družba. Ah bomo res pustili, da
bodo haloške domačije khcale:
„Gospodar, kje si? "
-mn-
S plevelom obrasla, zapuščena domačija v Halozah
- Da bi zavarovali otroke pred
vtičnicami v stanovanju, je najbolje,
da vtičnice prelepimo z okroglim
nastavkom iz penaste gume. Kljub,
temu boste lahko vtaknih priključek'
za likalnik ah luč v vtičnico, ko ga
boste izvlekli, pa se bodo luknjice
spet zaprle.
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 6. julija 1972
30-letnica ustanovitve
Slovenskogoriške čete
12. nadaljevanje
NAČRT ZA OSVOBODITEV
BORLSKIH ZAPORNIKOV
Smrtna obsodba učiteljice Milene
Bcrcetove roj. Petovar, katero je 2.
oktobra 1942 podpisal komandant
SIP in SD Sp. Štajerske SS-Standar-
tenfuhrer-Lurker nam razkriva pri-
prave za napad slovenskogoriške
čete na Bori, kjer bi osvobodila
politične jetnike.
Sodba navaja, daje bila Bercetova
v stikih z delavko Hermino
Seničarjevo, borlsko jetnico, doma
iz celjskega okraja in Nado Rajhovo
z Mote pri Ljutomeru. Prva je bila
stara 37 let, druga pa dvajset let.
Bercetova je jmela zvezo tudi z
elektro monterjem Edijem Murnom
iz Ptuja. Prek njih je dobivala
navodila od Barčke, funkcionarke
KP, kaj vse mora sporočiti, da bodo
partizani pripravih načrt za napad
na grad Bori. V svojem sporočilu je
morala navesti, kohko stražarjev
čuva zapore, kje so razmeščeni,
kako so oboroženi, kako je speljan
telefonski vod, kakšna je razporedi-
tev prostorov, kako so zaporniki
politično razpoloženi in koliko časa
bi bilo potrebno za napad in rešitev
jetnikov.
Po sporočilu, ki ga je Milena
Berce poslala partizanom, so se ti
odločih, da bodo grad napadh čez
dan, ko je vehko stražarjev
zaposlenih pri zunanjih deUh.
Bercetova je načrt zaupala
nekaterim najbolj zanesljivim jetni-
kom. Načrt pa so Nemci le odkrih.
Kdaj je Bercetova poslala načrt za
napad na Bori, ni znano. Morda ga
je celo sama odnesla z Borla 1.
avgusta 1942, ko so jo izpustih.
Tedaj seveda okupator o načrtu še
ni nič vedel, sicer Milene ne bi
izpustil. Vse izgleda, da so Nemci
načrt odkrih šele po bitki pri
Mostju. Verjetno je Milena oddala
načrt Ediju Murnu, ki ga je
okupator aretiral 9. avgusta. Ko so
ga strahotno mucih, kakor ve
povedati tov. Glušič. tedaj paznik v
zaporih, jc morda povedal o tem
načrtu, ali pa so ga celo našh pri
njem. Pet dni po Murnov! aretaciji
so pripeljali v ptujske zapore Nado
Rajhovo z Mote pri Ljutomeru,
povezano s slovenskogoriškimi parti-
zani, prek Stojka Draga, partizana,
ki ga je ona poslala v četo. Istega
dne so v borlske zapore znova zaprh
Mileno Bercetovo. Mileno so na
Borlu v temnici hudo trpinčih.
Gestapovcc Stoessel, ki je preje
pomagal .Mileni na svobodo, je bil
sedaj ob odkritju, daje kovala načrt
za osvoboditev jetnikov, ogorčen.
Njena usoda je bila zapečatena in 2.
oktobra je padla v Mariboru med
143 talci, na kraju, kjer je okupator
ustrehl tudi njenega moža, mženirja
montanista, Poldeta Berceta, 30.
marca 1942.
Nada Rajhova, ki jo je okupator
tudi obsodil povezave s partizani, je
umrla v Oswiecimu, Tudi Hermina
Seničar je morala v taborišče, a se je
po vojni vrnila v domovino. Murna
jc okupator poslal januarja iz
ptujskih zaporov v mariborske nato
pa v Mauthausen, kjer je za njim
izginila sled. Takšna je bila usoda
tistiii. ki so navedeni v smrtni
obsodbi Milene Bcrcetove, da so
pomagah pri pripravah na partizan-
ski pohod na Bori.
Omeniti moramo še dokument, ki
govori o pripravah 3. čete I.
štajerskega bataljona, da bi rešila
borlske jetnike. To je prijava na
orožniško postajo v Zagorju,
napisana 14. junija 1942. V njej
čitamo, da namerava I. štajerski
bataljon v kratkem napasti grad
Bori. Prijave hrani inštitut za
zgodovino delavskega gibanja v
Ljubljani. Ob tem se nam vsiljuje
misel o povezavi I. štajerskega
bataljona s slovenskogoriško četo za
skupen napad na Bori, saj bi bil
napad z desetimi ah osmimi
partizani, kohkor jih je v času
načrtovanja napada, četa premogla,
le preveč tvegan.
Dalje prihodnjič
V.R.
SPREJEM
UPOKOJENCEV
Tovarniški odbor sindikata in
vodstvo tovarne avtoopreme Ptuj sta
v petek, 30. junija 1972, pripravila
sprejem za upokojence - nekdanje
člane njihovega kolektiva. Po
sprejemu so si upokojenci ogledali
obrate podjetja, i?aj jih še vedno
zanima, kako napreduje proizvod-
nja. Nato so imeli v restavraciji na
gradu skupno kosilo. Upokojencem
sta izrekla priznanje novi direktor
Martin Učakar in predsednik sindi-
-kata Avgust Ivartnik.
Na sprejem in skupno kosilo so
povabili tudi vse udeležence NOV in
delavcev, ki so v tovarni zaposleni
več kot 15 let.
F. F.
Gasilska brizgalna
Biti zidarski mojster, trgovec ali
kmet in obenem delati v gasilskem
društvu ni lahka reč. Poleg vsega pa
še pridejo razni konjički, kot npr.
lov pa človeku že skoraj zmanjka
časa, sem si mislil, ko sem se
pogovarjal z ustanovljeno 1895.
leta. Dom, ki še sedaj stoji ob glavni
cesti sredi vasi je bil zgrajen so bili:
Franc^ Sever, predsednik društva,
drugače pa zidarski mojster, Ivan
Horvat, podpredsednik društva in
kmet ter poveljnik društva Maks
Horvat, ki je takrat ko ni gasilec in
šofer društvenega avtomobila, trgov-
ski pomočnik.
Sobota popoldan je bila. Možje so
betonirali vrtno ograjo pri enem
izmed treh pa so si kljub temu vzeli
nekaj časa za kratek pomenek in
ogled njihove gasilske tehnike. Niti
slutil nisem, da se boni v njihovem
gasilskem domu ..srečal" z eno
najstarejših motornih brizgaln. Toda
o tem pozneje.
Gasilsko   društvo   Trgovišče, kij
zajema samo eno vas z 56 hišnimll
številkami,    je    eno    najstarejših
gasilskih    društev    na    področju j
občine Ormož saj je bilo ustanov-j
eljeno 1895. leta. Dom, ki še sedaj j
stoji ob glavni cesti sredi vasi je bil!
zgrajen   pet   let    po   ustanpvitvi
društva. Od ustanovitve do danes je
minilo  mnogo časa in prepričani
smo lahko, da se je v društvenem
življenju   marsikaj   dogajalo.   Naj
povemo,  da  so imeli tudi svojo
godbo.
Vsako društvo, ne samo gasilsko
ima svoja svetla in temna obodbja.
Sedanjost je za gasilce v Trgovišcu
vsekakor svetla. V zadnjem času so
se zelo dvignili^ Kupili so avto, nove
cevi, motorno črpalko itd. Ljudje so
videli uspehe in tudi radi pomagajo.
Tako so vaščani poleg gasilcev samih
največ prispevali za nakup nove
opreme. Vključili so tudi nekaj
novih članov in imajo sedaj v svojih
Dom gasilskega društva Trgovišče pri Veliki Nedelji.
O nekaterih gospodarskih panogah
Vsekakor so zanimivi podatki o
uspehih gospodarskih organizacij,
saj lahko prav na osnovi njih
primerjamo delovne in finančne
uspehe posamezne gospodarske or-
ganizacije, kakor tudi občine, oz.
njih napredek v primerjavi s prejš-
njim letom. O proizvodnih uspehih
nekaterih gospodarskih panog ptuj-
ske občine v lanskem letu smo v
Tedniku že pisaU. Da bi v glavnem s
to temo zaključih, bomo to pot
opisaU 3 gosppodarske dejavnike in
sicer: trgovino, gostinstvo in obrt.
TRGOVINA
Vse trgovske organizacije ptujske
občine so v lanskem letu poslovale
zelo uspešno in povečale celotni
dohodek v primerjavi z letom 1970,
za 38':f. Skoraj polovica porasta je
nedvomno posledica zvišanja cen.
Porabljena sredstva izkazujejo vi-
sok porast in tudi sredstva za
amortizacijo so trikrat večja od
predpisanih. Dohodek se je povečal
za 25%. Pogodbene obveznosti so
porasle z letom 1970 za 20%,
zakonske obveznosti pa za 9%.
Ostanek dohodka je večji za 27
odstotkov.
Število zaposlenih je večje za 9%,
bruto osebni dohodki pa za 25%.
Rentabilnost poslovanja, če primer-
jamo družbeni proizvod s poprečno
uporabljenimi uri poslovnimi sred-
stvi, se je zmanjšala za 3%, podjet-
niška akumulacija pa kaže visok
porast in znaša 62%.
Vse trgovske organizacije (razen
Izbhe) so predložile tudi stabihza-
cijske programe, v katerih načrtu-
jejo zdravo in napredno gospodar-
sko pohtiko. Posebna pozornost je v
stabihzacijskih programih posvečena
jroblemu terjatev. Ta hotenja pa v
etu 1971 še niso prišla do veljave.
GOSTINSTVO
Gostinska podjetja Haloški biser.
Letovišče grad Bori in Breg so v letu
1971 ustvarile skupno 23.200.608
dinarjev celotnega dohodka, kar je
za 17% več kot v letu 1970.
Povečanje dohodka je predvsem
rezuhat povečanja cen in le delno
povečanega osebnega prometa. Pro-
daja piva stalno narašča, na račun
njega pa je prodaja vina precej
upadla. Haloški biser izkazuje pove-
čanje prodanih kohčin piva za 14%,
žganja in alkoholnih pijač za 6%,
prodajo brezalkoholnih pijač za
10% zmanjšuje prodajo vina za 3%.
Povečan promet prodaje hrane te-
melji izključno na zvišanju cen.
Cene hrani so se v gostinstvu
povečale za 19%, cene pijačam pa
za 9%. Gostinsko podjetje Haloški
biser je ustvarilo 767o celotnega
dohodka v gosinstvu, 18% je od-
padlo na letovišče grad Bori in 6%
na gostinsko podjetje Breg. Pogod-
bene obveznosti so se povečale'
zaradi večjih obresti na kredite.
Osebni dohodki so porash za 23% in
znašajo v povprečju za leto 1971 -
1326 dinarjev. Povečala so se tudi
sredstva za stanovanjsko gradnjo in
sredstva poslovnega sklada. Skupne
zaloge so bile ob koncu lanskega
leta za 16% večje kot v letu 1970.
OBRT
Tudi gospodarske organizacije
obrtne panoge so lani dosegle
ugodne gospodarske rezultate, saj so
celotni dohodek povečaU za 25%>,
dohodek pa za 21%. V delitvi
dohodka vidimo, da so se pogod-
bene obveznosti povečale za 42%,
zakonske obveznosti pa so se
zmanjšale za, 43%o. Povečali so se
tudi krediti za 17%, od tega
izkazujejejo najhitrejšo rast dolgo-
ročni , krediti za osnovna sredstva.
Bruto osebni dohodki so se zvišali
za 20%, število zaposlenih pa se je
znižalo za 2%. Kljub stabihzacij-
skem ukrepom posameznih obrtnih
dejavnikov pa stabihzacijski uspehi
še niso vidni. Terjatve do kupcev so
se povečale za 49%, kar je vplivalo
na slabo plačilno sposobnost obrt-
nih organizacij. Posledica tega je, da
so se obveznosti do dobaviteljev
povečale za 74%.
Med obrtnimi delovnimi organi-
zacijami izkazuje v letu 1971
najhitrejši razvoj proizvodno pod-
jetje „01ge MegUčeve", kije poveča-
lo celotni dohodek za 55%, doho-
dek pa za 45%
, M. Novina.
jjiK — ČETRTEK, 6. julija 1972
STRAN 9
la lesenih kolesih
I, 25 moških, 2 ženski in 9
ijdincev. Ženske so sklenile
stopiti v še večji meri tako da
2o možnost ustvariti žensko
Ziino. Skrbijo tudi za izobraže-
jje svojega članstva. Tako imajo
M enega podčastnika I. stopnje
štiri podčastnikeDva sta se
Lležila letošnjega tečaja za strojni-
jpga uspešno končala,
jfseda je tekla tudi o požarni
rfventivi. Gasilci so z veseljem
(vedali, da na njihovem področju
ni bilo 15 let ognja. Vsako leto
-gledajo dimne naprave in druga
Jna požarna žarišča po hišah ter
(ozarjajo posameznike pred ne-
^,ilnostmi. Delo je lažje tudi zato,
g skoraj ni hiše brez kakšnega
l^a društva. Ce bi pa do požara
jjjlo pa tudi ni sile, saj je v bližini
otok Sejanca, ki je vedno poln
jije, Tako tudi s tem nimajo
^blemov.
[o sedaj  naj  nekaj  povemo  o
verjetno daleč okrog najstarejši
motorni brizgalni, ki jo čuva
gasilsko društvo Trgovišče. To je
ena prvih motornih brizgaln, ki so se
uporabljale na slovenskem. Datira iz
leta 1926 je češke izdelave znamke
,,RA Smekel Smichov" Najprej jo
je uporabljajo gasilsko društvo
Ormož, trgovski gasilci pa so jo
kupili takoj po II, vojni. Zanimivo
je, da je brizgalna na lesenih kolesih
in ima štiri valjnim bencinski motor,
ki je vodno hlajen in obratuje še
sedaj. Kapaciteta te stare črpalke je
600 litrov vode na minuto.
Ob koncu smo se pogovorili tudi
o načrtih. Proti koncu julija bodo
imeli vrtno veselico z razvitjem
praporja društva. Radi pa bi kupili
tudi novo motorno brizgamo
znamke ,,Sora". Čisto na koncu je
eden sogovornikov pripomnil: „-
Pogledali bomo tudi, na katerem
zemljišču dom stoji, da ne bi kdo
prodal naše parcele ,. jr
^ka motorna brizj^alna  ,,RA Smekel  Smichov" je ena najstarejših
utornih brizgaln daleč naokoli. Spravljena je v domu GD Trgovišče.
Slika: jr
V Ptuju razprava o telesni kulturi
Pred nekaj dnevi je prosvetni zbor
republiške skupščine sprejel sklep,
da se prične javna razprava o
zakonih, ki bosta urejala športno
področje družbenega življenja. Zna-
no je, da je telesna kultura ostajala
vse predolgo na stranskem tiru in da
|e zadnji cas, da tudi telesno vzgojo,
šport in športno rekreacijo spravimo
v zakonske okvire. Izvršni svet je
predlagatelj obeh zakonov in osnut-
ki so ze v razpravi in to: zakon o
telesni kulturi in zakon o financira-
nju telesne kulture. V prvem zakonu
se predvideva ustanavljanje telesno-
kulturne skupnosti, drugi pa zago-
tavlja sredstva za financiranje
dejavnosti telesne kulture. Torej
najprej gre za postavitev ustreznejših
družbenih odnosov na telesnokul-
turnem področju, ki vsekakor ne
more ostati zunaj našega sistema
samoupravljanja. Zraven tega priča-
kujemo večje možnosti za sam
razmah telesne kulture in to tako
množičnega kot tudi kvalitetnega
športa v naši občini in nazadnje
pričakujemo vsekakor več sredstev
m bolj ustrezno financiranje. Želi-
mo vskladitev tega področja z
osnovnimi določili sprejetih ustav-
nih amandmajev. Zakon želi ustano-
vitev skupnosti, v katerih bodo
predstavniki telesnokulturnih delav-
cev, športniki osnovnih organizacij
združenega dela in družbenopolitič-
nih organizacij, skratka v skupnosti
naj bodo vsi družbeni interesi. Z
zakonom bo zagotovljen celoten
vpliv delovnih ljudi in ustvarjena bo
celovita družbena politika telesne
kulture.
Med pripombami se bo verjetno
najbolj ponavljalo tisto, ki želi, da bi
morali posebej j)Oudariti družbeno
skrb za množično telesno vzgojo.
Čeprav je imel sestavljalec zakona
pred očmi, da bo skrb za
množičnost predvsem stvar politike
dogovora telesnokulturnih skupno-
sti, ni vsekakor nobenega razloga, da
skrb za množičnost v tekstu
osnutka ni bolj izražena. ■
Verjetno bo največ pripomb na
delitev zbranih sredstev, in sicer
med temeljno telesnokulturno skup-
nostjo in republiško temeljnokultur-
no skupnostjo. Osnutek tega zakona
sicer predvideva, da bodo v bodoče
delavci prispevali 0,39 stopnje
prispevka od osebnega dohodka iz
delovnega razmerja in ta sredstva bi
se delila takole: 0,11 republiški
skupnosti, medtem ko bi ostalo
temeljni telesnokulturni skupnosti v
občini le 0,28 %. V glavnem že
gredo pripombe^ da bo republika
sprejela preveč sredstev, toda
republiška skupnost še ne ve kakšne
bodo obveznosti do zveznih progra-
mov, katerih financiranje je sedaj v
celoti prešlo na repubUke. Čeprav je
ta čas zelo neugoden, je občinska
zveza za telesno kulturo v Ptuju
razpisala razpravo o osnutkih obeh
zakonov v začetku tega meseca.
Prva razprava v Ptuju bo v četrtek,
to je danes. Sestali se bodo vsi
telesnokulturni delavci in vodstva
vseh športnih organizacij.
Vehrana govedi
v zadnjem času se je intenzivno
iunje govedi močno razširilo tudi
Kd kmeti, tako, da se z njun ne
Kčujemo samo na družbenih
faatih. Ce hočemo pri intenzivnem
»tanju uspeti, moramo spremljati in
poznati sodobna spoznanja pri
tthrani govedi. Ker je cena
"oinim krmilom porasla, se čedalje
'5^ živinorejcev odloča za mešanje
^\ doma. Tako vam bo nekaj
iJpotkov dobrodošlo.
l-vajanje antibiotikov v krmne
^sanice: Dosedanji poskusi so
pokazali, da so klortetraciklin,
'«itetracikhn in cinkbacitracin
f^ijuspešnejši antibiotiki pri prehrani
|''^eda. Najuspešnejša doza je
|t)-l2mg antibiotikov na 100
^°gramov telesne teže. Antibiotiki
*lujejo preventivno pri obolenjih
zlasti abscesih, ki se pojavljajo
^° intenzivnem pitanju in ob
■"""lanjkanju voluminozne krme.
^oluminozna krma: krma za rejo
J^ora vsebovati določeno kohčino
"'iTninozne krme. V tako sestav-
■'"em obroku dosegamo dobre
^^ste, posvečujemo apetit živalim
očuvamo živali zdrave. Volumi-
minimum znaša 10 odstotkov
1^ primeri s sušino. Izpod tega
'■'"'murna živali izgubljajo apetit,
l||Na do motenj v prebavi,
?^i^vljajo se abscesi na jetrih,
^slabša se izločanje sline, živali
^Mtio zelo občutljive,
'lamini: Pogoste A vitaminoze
oziroma padec produktivnosti so
spodbudile nove raziskave, ki so
pokazale, da govedo krrnljeno s
concentrati ne more v celoti
izkoristiti dobljenega karotina za
sintezo vitamina A. Ob dodajanju
vitamina so se značilno povečah
prirasti in izboljšalo zdravstveno
stanje. Ugotovih so, da na sintezo
vitamina A in karotina zaviralno
deluje več dejavnikov, zato je
postalo dodajanje vitamina A stalna
praksa.
Minerali: Za rast, pitanje in
reprodukcijo goveda, je na osnovi
današnjega znanja potrebno, da
vsebuje krma 7 glavnih mineralov
(Ca, P, Na, Cl, K, Mg in S). Poleg
navedenih potrebujemo še mikro-
elemente. Minerali igrajo važno
vlogo pri izkoriščanju energije,
beljakovin, v biosintezi hranljivih
snovi potrebnih organizmu in v
aktivnosti hormonov. Največji del
potrebnih mineralov dobi govedo iz
krmnih rastlin. Zelo važno je koliko
jih le-te vsebujejo. Sestava in
količina rudnin v rasthnah je
odvisna od njihove sestave in
kohčine v zemlji. Z ustreznim
gnojenjem zemlje se lahko bistveno
izboljša tudi sestava in količina
rudnin v rasthnah.
_ML
TEDNIK   TEDNIK   TEDNIK
Poletno sajenje jagod
Vrtna jagoda je večletna zelnata
rasthna, ki se od vsega sadja najbolje
in najhitreje prilagodi zemlji. Možno
jo je gojiti prav v vseh predehh
Slovenije. Najbolje uspevajo na
srednje težki zemlji, ki je bogata s
humusom, dovolj propustna, a
vendar dobro zadržuje vlago v
sušnih obdobjih. Nevarne so zaprte
kotline, kjer so pogoste spomladan-
ske slane ah pa vetrovne lege, kjer
močni suhi vetrovi poškodujejo
cvetje.
Jagode se razmnožujejo s prithka-
mi. Matična rasthna požene člen-
kasto pritliko, na kateri se razvije
rozeta hstičev, navzdol pa odženejo
korenine. Z oddeUtvijo ukore-
ninjenih mladih rasthnic od matične
rasthne dobimo novo sadiko.
Jagoda razvije korenine phtvo pod
površjem, zato je izredno važnega
pomena, daje zemlja v globini vsaj
20 cm rodovitna in zadosti vlažna.
Jagodam ne ustreza sajenje na sveže
preorani zemlji. Dobro jim moramo
pognojiti s hlevskim kot tudi z
rudninskim gnojilom. Ce bomo
gnojili s hlevskim gnojem potre-
bujejo za 10 arov 30 do 40 centov,
vendar ga ne smemo potrositi
neposredno pred sajenjem. Malokdaj
je zemlja tako bogata s humusom,
da ne bi bilo potrebno pred
sajenjem gnojiti še z rudninskimi
gnojih. Za 10 arov potrebujemo 20
do 30 kg amonsulfata ah nitromon-
kala, 40 do 60 kg superfosfata in 20
do 30 kg kalijevega sulfata. Pri nas
večjih nasadov jagod ni ampak jih
pridelujemo le na manjših vrtnih
površinah. Na takih nasadih nasa-
dimo jagode v kvadratu in to 40
krat 40 ali 50 krat 50 cm, pač glede
na sorto in razpoložljivi prostor. Pri
tem načinu puščamo samo matično
rastlino, vse prithke pa odstranimo
brž ko se pojavijo. Zemljo je možno
obdelovati z vseh strani, grmiči so
dobro osvetljeni, jagode so debele in
lepo enakomerno pobarvane. Sadika
mora imeti dobro razvito zdravo
hstje, močno koreniko in goste
korenine. Zaželjeno je, da sadimo v
oblačnem in mirnem vremenu,^ da se ,
korenine ne izsušijo. Pred sajenjem
je priporočljivo, da korenine namo-
čimo v mešanici vode in komposta.
V Ameriki in v Evropi je močno v
rabi sajenje uskladiščenih jagodovih
sadik. Sadike jemljejo iz zemlje šele
pozno jeseni, jih zložijo v zaboje in
uskladiščijo pri temperaturi od -2
stop. C do +2 stop. C. V poletnem
sajenju sadijo sadike v mesecu juniju
in juhju. Tak nasad bo v naslednjem
letu že v polni rodnosti.
Manjši odicup
Icmetijskih
proizvodov
v odkupu kmetijskih pridelkov na
območju bistriške občine ima naj-
pomembnejše mesto živina. Letošnji
pokazatelji so nekoUko slabši, kar je
posledica suše v letu 1971. Pomanj-
kanje krme je bil vzrok, da so
kmetje že v drugi polovici pretekle-
ga leta obdržah samo tolikšno
število živine, kohkor so je lahko
prekrmiU do novega pridelka.
V obdobju prvih petih mesecev
letošnjega leta pa je bil dosežen
ugodnejši rezultat v odkupu mleka
in sicer za 138.300 Utrov več kot v
istem obdobju lani. Letos lahko
pričakujemo tudi ugodnejši odkup
drugih kmetijskih pridelkov. Zaradi
slabše kakovosti bo nekohko težja
prodaja sadja.
Odkup kmetijskih pridelkov na
območju bistriške občine je bil v
prvih petih mesecih letošnjega leta
enak lanskoletnemu izvozu iz te
občine, kar pa je slabše od pretekle-
ga leta, saj so se v tem obdobju
zvišale tudi cene. Letošnji odkup
kmetijskih pridelkov je tako dosegel
komaj okoh 85 odstotkov vrednosti
odkupa iz enakega obdobja v 1971
letu. VH
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 6. Jmij^
Naše mesto
ČIM VEČ CVETLIC
IN ZELENJA NA
NAŠA OKNA
Ko gledamo po raznih mestih
in vaseh po Sloveniji, vidimo, da
so nekatera od teh mnogo lepša
in nmogo več cvetja je na
balkonih in oknih. Naše stare
puste zgradbe, so gole in na
mnogih oknih še primanjkuje
lepega cvetja in prav te gole
zgradbe nam niso povsem v čast.
Prav v starem delu mesta je
precej praznih oken. tudi
praznih posod za cvetje, gohh
balkonov in tudi okolica ni
povsod urejena. Vsi občani -
stanovalci našega mesta in hišni
sveti bi morah bolj skrbeti za
ureditev svojega okolja, pročelja
zgradb prilagodoti tako, da bo
čimveč cvetja in zelenja, tako bi
te zgradbe postale mnogo
zgradb prilagoditi tako, da bo
čimveč cvetja in zelenja, tako bi
te zgradbe postale mnogo
prijaznejše in zanimivejše. Če
' želimo, da bo tudi naše mesto
mnogo lepše, nam je potrebna
velika podpora vseh občanov,
'ako, da bi vsi skupaj skrbeli za
prijetnejšo podobo našega zgo-
dovinskega mesfa. Vsi skupaj si
moramo želeti, da olepšamo naš
Ptuj. da bo na naših oknih in
balkonih čimveč cvetja, zelenja,
da bodo zelenice pred zgrad-
bami zasajene z grmičevjem.
Zelo lepo obliko našega
življenskega okolja vidimo pri
nas v hišnem vrtu. Stanovanjska
naselja pa že gojijo zelenice, ter
cvetlice na balkonih in oknih.
To je nadomestilo za izgubljen
stik z naravo, ki daje vselej vir
zdravja in večjega elana za delo.
Vse povsod okrog vidimo
mnogo cvetja in zelenic in prav
to lepo cvetje postaja del našega
stanovanja. Cvetlice namestimo
povsod, kjer živimo in delamo.
Večkrat je res, da je gojitev teh
cvetlic prenaporno in jemlje
precej dragocenega časa. Včasih
je dovolj, da postavimo šopek
cvetja na mizo v stanovanju.
Cvetlice naj živijo z nami, saj
dnevno pred našimi očmi
vidimo spremembo, danes raste
novi list. jutri je že cvet in vse
skupaj nas osrečuje.
Prav cvetje in zelenje danes
privabi domače in tuje goste v
naše mesto, saj vsak žeh
preživeti svoj dopust tam, kjej je
lepo. Lep vzgled nam daje naša
Gorenjska in ostah kraji v
Sloveniji. Tudi sobne cvethce so
že dolgo nepogrešljive spremlje-
valke našega človeka. Gojenje
sobnih cvethc pa danes ni več
samo nek konjiček določenih
ljudi, danes je to nujna
rekreacija delovnega človeka.
Delo s cvetlicami plemeniti
človeka, mu krepi čut prijatelj-
stva in daje voljo do dela.
Navadno ga po napornem
dnevnem delu, njegove cvethce
osvežijo, dajo novih ustvarjalnih
moči. Vsekakor drži, da zahteva
negovanje in gojitev cvetlic
mnogo dela, mnogo časa in
potrpljenja. Pogled na lep zeleni
grmiček ali živo pisan cvet
cvethce, ves trud poplača. Lep
je tudi šopek cvetja v vazi na
mizi, toda to cvetje hitro umira.
Vse lepša je cvethca v lončku na
oknu ah balkonu hiše, saj je prav
ta roža živa, živi z nami in nam
daje polno radost, cvetlica sama
je zelo pohlevna, s svojo lepoto
se ne bohoti, saj vedno cvete le
za človeka. Čeprav je v Ptuju
bilo ustanovljeno društvo prija-
teljev cvetlic, ki je med drugimi
prirejalo razne razstave cvetlic,
bi moralo vsekakor poživeti, saj
je prav njihova naloga, da
združuje gojitelje cvetlic, ki jih
je tudi v našem mestu mnogo,
da jim nudi pomoč, obenem pa
mora zraven krajevne skupnosti
skrbeti za lepši videz mesta ii;i to
z okrasitvijo oken in balkonov s
cvetlicami. Ena od skrbi tega
društva naj bi bila skrb za
dekoracijo notranjih prostorov s
cvetlicami, tudi pisarniških pro-
storov ter javnih lokalov, kjer
občan prebije mnogo svojega
prostega časa. Prav cvetlice mu v
teh prostorih pričarajo med štiri
stene, košček žive narave.
Društvo je svoje sadove dela
pokazalo pri organiziranju v
prejšnjih letih cvethčnih razstav.
Takšne razstave bi morali imeti
vsako leto, saj se je stalno
prika7ovalo skoraj vso bogastvo
cvetlic, ki v našem mestu krase
domove delovnih ljudi. Zato vsi
skupaj pomagamo, da bo dru-
štvo oiivelo in da bomo vsi
skupaj skrbeli za čimlepši videz
našega mesta.
Nevihta je lahko nevarna
' Poletje je čas neviht in vsako
leto padajo ljudje kot smrtne žrtve
strele. Predvsem so v nevarnosti
kmetje, ribiči, športniki in izletniki.
Kljub temu pa se ni treba po
nepotrebnem bati bliskanja in tre-
skanja. Verjetnost, da posameznika
zadene strela je izražena v razmerju
1 : 200.000. Ce pa poskrbimo za
določene varnostne ukrepe, se to
razmerje še poveča.
Razmeroma dobro so zaščitene
stanovanjske hiše in prebivalci v
mestih, kjer visoke stavbe, tovarni-
ški dimniki in električno omrežje v
veliki meri odvajajo bliske. Lahek
cilj. za strelo je televizijska antena,
vendar se ni česa bati, če je pravilno
ozemljena.
Tudi na deželi se da prav tako
zanesljivo zaščiti pred strelo, če
med nevihto ostaneš v hiši in se
umakneš iz bližine dimnikov ii;
električne napeljave.
Nekoliko kočljiveje je, kadar si
med nevihto na prostem. Strela si
vedno izbere za cilj najvišji objekt v
okolici - in na odprti ravnini je to
lahko človek. Ko se bliža nevihta, si
je treba poiskati votlino, jarek ali
goščavo. Ljudje v skupinah se
morajo takoj raziti, ker je manj
verjetno, da bi udarilo v posamezni-
ka. Isto velja za čredo živine. Nekje
je strela na travniku ubila 504 ovc,
ki so se stiskale v vehko gručo,
druge, ki so ostale same, pa so bile
popolnoma nepoškodovane.
Prijatelji taborjenja, ki hodijo v
hribe v nevihtnih mesecih, ne smejo
nikdar postaviti šotora na odprtem
skalovju, ker tvorijo na njem s
svojim telesom najboljši strelovod
vse okolice.
Popolnoma izmišljena je trdi-
tev, češ da bhsk nikdar ne udari
dvakrat na isto mesto. Med nevihto
nad Nev\ Vorkom, ki je trajala
dvajset minut, je udarila strela v
nebotičnik Empire State Building
nič manj kot dvanajstkrat.
Ce bhsku skoraj neposredno
sledi grom, je udarilo zelo blizu. To
je moč dognati tudi tedaj, ko
zavohamo kloru podoben vonj ozo-
na._ Ce na prostem opaziš, da se ti
bhža nevihta s središčem, iz katere-
ga udarjajo strele, kolikor mogoče.
hitro zmeči daleč od sebe kov,
predmete, kot na primer i
puško ali ribiške priprave
plosko lezi na tla, nikakor,
smeš teči naprej, da bi si J
zavetja. To lahko storiš šele^
ko povsem neha udarjati.
Nikoli ne smemo pozai;,
je slab zaklon nevarnejši, koi
ga sploh ni.' Samotno veliko
sicer ščiti pred dežjem, venda;
privlači strelo. Po zavarovalni}
stikah je 25 odstotkov žrtev
stalo pod takimi drevesi. Prav
način zadene smrt veliko živin
Enako kot odprte ravnic
, treba izogibati tudi vrhov in j
nih koč in lop. Izredno nevj;
kovinske ograje. Ce niso p;
ozemljene, lahko po njih s
udarci strele segajo zelo
Takih o^aj se tudi po nevij
smeš dotikati, saj so lahko 15
nabite s tokom, da je lahkot
ob dotiku smrten.
Veslači in plavalci j,
čimprej na obalo. Domnev
bhsk nikdar ne udari na 1
gladino, ne drži. Že veliko koi
je moralo to zmotno prepn
plačati z življenjem. Sredi avgn
v nekem kopahšču strela uti
kopalce. Čudno naključje jeij
da je naslednje leto v istem k
šču istega dne strela ubila s;
kopalce, petnajst pa jih je poi
vala.
Izredno nevarno je tudi,;
kdo med nevihto zunaj v či
zlasti če ima jambor. Ribii
morajo zavedati, da dvignjena
ška palica tvori odličen streli
pri čemer gre tok, kajpak, 1
ribičevo telo.
Poleg zaščitenih stavb jei
bolj varno v avtomobilu ali avti
su. Vendar pa vozila ne m
nobenem primeru skušati doseč
bi moral prej nekaj časa teč
odprto ozemlje. Bolje je, če se;
_ vržeš na tla, naj bodo še takon
"in blatna, in premišljaš, kake
je, če lahko še dolga leta plai
zavarovalnici obroke za življe«
zavarovanje.
RODILI SO:
Marija Čulk. Prepolje 84 —
Melito; Neža Majcen. Prvenci 24 -
Lidijo: Marija Žemljic. Bodislavci 34
-- Vekoslava . Marta Možina, Vel.
Nedelja 8 - Ivana Radmila Kaučič,
Volkmerjeva 4 -' Sergeja Marija
Mičovič. Gosposvetska 39. Maribor
- Liljano; Katarina Kopše. Slovenja
vas n. h. - Janka Jelka Viher.
Ivanjkovci 19 - Ireno: Cvetka
CVetko, Ivanjkovci 18 - Anito;
Nada Cebek. Ormoška 1 - dečka
Marta Crešnik, Borovci 56 —
deklico; Marija Novak, Urban 45 —
Marijo; Terezija Mavric, Radomerje
1 S - Vladimira.
FOROKL:
Jane/ Holc, Rotman 52 ni Marija
Ferger, Rotman 5 2 ;F.rnest Janžeko-
vič, Cufarjeva 13 in Danica Kozel,
Draženci 47 Alojzij Tomšič, Trg
svobode 4 in 'Amalija Lozinsek. Trg
svobode 4 Jadran Holobar. Ciril-
Metodov dr. 14 in Ana Hutinški,
Hoče 75/b; Branko Malek, Gajzer-
jeva 8 in Ivana Belovič, Veržej 61.-
UMRLI SO:
Katarina Potočnik, Spuhlja 94,
roj. 1888, umrla 25. 6. 1972.; Vik-
tor Širovnik, Strajna 46, roj.
30. 3. 1962., umrl 26. 6. 1972.; Jo-
žef Fuks, Se-strže 54, roj. 1892,
umrl 29. 6. 1972.; Marija Erjavec,
Dolane 31, roj. 1901, umrla
2. 7. 1972.
Svila bo zelo lepa, svežih barv, z
lahkoto boste likali, če ne pozabite
dodati poslednji vodi za izpiranje
nekaj žlic navadnega belega kisa.
Bronaste predmete boste najlepše
oči.stili s petrolejem. Seveda jih
morate na koncu še dobro zdrgniti z
mehko krpo.
Čebula ne bo imela v jedi
močnega okusa in vonja, če jo že
sesekljano pridržite za nekaj minut v
vodi, ki mora biti mlačna. Nato jo
dobro odcedite in šele tedaj
zmešajte v jed ali stresite v mast.
jf.--
Star krompii()bo mnogo okusnejši,
če prilijete v9di za kuhanje malo
kisa.
Omleta bo ztelo okusna, če jajcem
dodate sladko šinetano. Jajca dodaj-
ate eno po eno in za vsakim jajcem
navržite v posodo še žlico sladke
smetane.
Mastne madeže lahko odstranite
tudi z glicerinom. Mehko krpo
navlažite v glicerinu, podrgnete z
njo po madežu, ki ga morate očistiti
še s toplo milnico.
Nove zobne ščetke ne I
pretrde, če jih boste pred up«
za nekaj ur namočili v slano'
Madeže od krvi odstranil
obleke, če jih namažemo s škf«
kašo in pustimo, da se posi
perila pa jih odstranimo, c
namiUmo in denemo na sonce.
t Če vas muči nespečnost, ski
pest endivije, pest vrbovega
pest limbarja, pest vijolic,
kamilic in dvajset makovih glJ
tem si zdrgnemo roke, noj
senca.
Žaltavo olje premešamo z J
ogljem, žlico na liter o«
precedimo skozi flanelasto krp
Vsaka pečenka je okusn«!
mehkejša, če jo pecerno na s
namesto na masti in če se o'
peče paradižnik in nekaj gob.
Robove štedilnika večkrat 1
žite s kapljo lanenega olja;
bodo svetih in ne bodo rjavel'
Madeže od kakava ali
odstranimo s terpentinom-
jih speremo še z mlačno vodo
Vroče posode ne smem" P*
mrzlo vodo.

ČETRTEK, 6. julija 1972
STRAN 11
,i PODROČJU ORMOŠKE OBCINE JE BILO LANSKO LETO V PROMETNIH NESRECAH
-JCORAJ ZA 69 STARIH MILIJONOV MATERIALNE ŠKODE
PROMETNA (NE) VARNOST NA ORMOŠKIH
CESTAH
Mestni trg v Ormožu, ozko prometno grlo, ki ne zmore več
naraščajočega prometa.
Ormož postaja eno zelo važnih
-fonietnih križišč s posebno močno
Ij^vitim   tranzitom    in    tujskim
jonietom, posebej še v turistični
^2t)ni. Iz dneva v dan se promet
jjja v smeri SR Hrvatske prek
jjostu na Dravi in Središča ob
Pfavi. Vse to nalaga organom
.^staje milice v Ormožu vedno
{(ijo angažiranost, da bi tako
jjgotovih čimbolj šo varnost na
jjstah in tako znjanjšaU število
pfometnih rtesreč, ki so še vedno
zelo pogoste.
Komandir postaje mihce Ormož,
Vinko Topolovec je za sejo zadnje
sicupščine občine Ormož napisal
zanimivo poročilo o prometu na
ormoških cestah iz katerega po-
^j^fomo nekju značilnosti.
Posebni problem z varnostjo
prometa predstavlja mesto Ormož,
zlasti na Ptujski cesti, na križišču pri
hotelu Jeruzalem in na Mestnem
trgu, kjer je začasna avtobusna
postaja. Pridejo dnevi, ko se ob
določenem času na Mestnem trgu
promet celo ustavi in imajo
niiličniki vehko dela, da promet
spravijo v normalen tir. Pričakovati
i«, da bo ta prometni problem rešen
z dograditvijo nove avtobusne
postaje, ki bo še letos pod streho.
Dobra svetlobna signahzacija (se-
"laforji) na železniških prelazih
občutno zmanjšujejo nevarnost in
prometne nesreče. Na železniških
prelazih v Ormožu, Pušencih in
Mki Nedelji ne prihaja več do
prometnih nesreč (razen redkih
i^i^ni) medtem ko sta še vedno
^itična prehoda v Pavlovcih in
Središču ob Dravi. Na zadnjih dveh
prelazih, ki še nimata svetlobne
J?nalizacije so prometne nesreče
*kaj pogoste. Temu problemu je
P*^hebno posvetiti vso pozornost in
bi bUo, da bi vsi pristojni
''^rumi zastavili svojo besedo pri
JTierodajnih organih za čimprejšnjo
'''reditev omenjenih železniških pre-
lazov.
^nogo določenih težav nastaja
Zaradi pomanjkljive horizontal-
A signalizacije na ormoških cestah.
pogledamo samo v Ormožu
^''irno, da te sploh ni, kljub temu,
_2 ^n^o tik pred turistično sezono.
Horizontalna signalizacija (puščice,
prehodi za pešce itd. označeni na
cestišču!) predstavlja svoj pomen in
varnost na cesti. Vse to je vzrok, da
prihaja do pogostih prometnih
nesreč, h katerim pripomore seveda
nedisciphna uporabnikov cest, ki
čestokrat ne upoštevajo prometnih
pravil in razmer na ormoških cestah.
Leta 1971 je bilo na cestah
območja občine Ormož 178 pro-
metnih nesreč (17 primerov več kot
leto prej), ki so bila obravnavana
kot kazniva dejanja v 80 primerih,
prekrški 73 in dogodki brez krivde
25. Pri prometnih nesrečah so
nastale naslednje posledice: bilje 1
smrtni primer, 82 je bilo telesno
poškodovanih, 104 poškodbe na
vozilih   brez   telesnih   poškodb
voznikov ali sopotnikov. Materialna
škoda v omenjenih prometnih
nesrečah pa je znašala 689.874
dinarjev.
Primerjava z letom 1970 nam
pove, da je materialna škoda
povzročena pri prometnih nesrečah
leta 1971 za pribhžno 90 odstotkov
višja od leta prej. Večina prometnih
nesreč ima vzrok v hudi kršitvi
prometnih predpisov. Le malo od
teh lahko pripišemo objektivnim
okohščinam. Največ prometnih
nesreč se je pripetilo zaradi
neprimerne hitrosti, izsiljevanja
prednosti, nepravilnega prehiteva-
nja, prekratke varnostne razdalje in
nekaj tudi zaradi vinjenosti.
Nekateri vozniki motornih in
drugih vozil zavestno ali podzavest-
no kršijo prometna pravila, zato je
bilo zoper take potrebno podvzeti
določene ukrepe z namenom, da se
ohrani red na cestah. Sodniku za
prekrške je bilo prijavljenih 295
oseb, inkaso 450 mandatno kazno-
vanih pa je znašal 13.570 dinarjev.
Največ kršitev pravil cestnega
prometa ,,.^-agresijo" mopedisti brez
vozniških izpitov. Pogoste kršitve so
tudi zaradi tehnične nepopolnosti
vozil, predvsem pomanjkljive raz-
svetljave. Tudi alkohol je večkrat
prisoten. Nezasenčene luči, objestna
vožnja itd. se čestokrat končujejo s
prometnimi nesrečami.
Tako je urejanje in nadzorovanje
prometa   na   javnih   cestah ena
najpomembnejših nalog, ki jih je
opravljala postaja milice v obravna-
vanem obdobju in jih še opravlja.
Znano je, da promet nenehno
narašča, kar dokazuje število na
novo registriranih motornih vozil.
Samo v ormoški občini je registrira-
nih 1757 vozil, kar je za 223 več
kot leta 1970. Tako je v ormoški
občini 540 osebnih avtomobilov, 44
tovornih avtomobilov, 13 specialnih
avtomobilov, 74 motornih koles,
884 mopedov, 105 traktorjev
(registriranih!) in prikolic 97.
Omeniti velja, da je v prometu
vedno več motornih vozil, za katere
ni potrebna registracija, to so razni
„ponyji" ki pa razvijajo dokaj veliko
hitrost. Vozniki le-teh ne poznajo
dovolj prometnih predpisov in zato
čestokrat povzročajo zmedo na
cestah.
nesreCanepoCiva
Pretekh teden so se zdravih ah se
še zdravijo v ptujski bolnišnici
naslednji ponesrečenci:
Lažje poškodovani: Neža Zupa-
nič, Sp. Hajdina 64; Alojzija
Janžekovič, Polenšak 2; Viktor
Pulko, Dobrina 52 ;Stanislav Rekor-
šek, Kočno 27 . Stanko PeserL
Kajžar 20 .Alojz Markrob, Mala vas
26 . Emilija Purk, Stogovci 16;
Spasoje Skuletič, Zagreb; Milan
Šoštarič, Videm pri Ptuju; Margare-
ta Lazar, Zaverč 8/a; Franc Matja-
šič. Slovenja vas 44 ; Cvetko Janez,
Kicar 29 .Viktorija Rakuš, Gradišče
76; Simon Skaza, Krčevina 17
Vlasta Vahta, Leskovec 20; Olga
Vidovič, Hajdina 107 Zlatka Ribič,
Dolena 55; Peter Habjanič, Ptuj,
Rajčeva 2 Zvonko Kristovič. Gori-
čak 5; Ferdinand Dernikovič, Prista-
va 13 Anton Žuran, Brezovec 78
Alojz in Franc Pihler, Podvinci 20;
Georgios in Zakis Grosos, Bilefer-
Pragveta.
Težje poškodovani: Anastazija in
Vaših Grosos, Bilefer-Pragveta Av-
gust Ivanuša, Vehki Brebrovnik 10.
Žalosten zaključek
odreda
.Vse kaže, da kulturna raven
Slovencev še ni na tako visoki ravni,
kot smo prepričani. Kulturna
zaostalost in da ne rečem skoraj
razbojništvo sta še zlasti značilna za
pasivne kraje nekaterih predelov
Haloz. Navedem naj samo en
primer, ki se je pripetil v Žetalah
tisto nedeljo, ko so praznovali
birmo.
Na dan birme, 18. junija med 18.
in 19. uro je prišlo do_ hudega
pretepa v bližini cerkve v Čermozi-
sah, ki spadajo pod žetalsko
krajevno skupnost. V pretepu je bil
hudo poškodovan Anton Korez iz
Nadol 29, ki se je j)ozneje zdravil v
mariborski bolnišnici. Precejšnje
telesne poškodbe sta dobila tudi
Korezov brat in Stanko Planjšek. V
pretepu so objestneži uporabljali
nože, kole in bokserje.
Da bi bila tragedija še hujša so se
pretepači Srečko Knez, Jože Pulko,
Ivan Zerak, Anton Jus, Miran Skok,
Stanko Letonja, Stanko Borič,
Vinko Sirec in Franc Zajšek po
opravljenem prvem podvigu odpra-
vili v gostilno Gajser v Žetajah in se
tam dogovorili, da gredo v Čermoži-
še k Martinu Rodovšku, češ da je
tam skupina fantov^ ki jih je treba
pretepsti. Ko so prišli do Rodovško-
ve hise so jo obkolili, polomili vrtno
ograjo, razmetavali po gospodar-
skem poslopju in s kamenjem razbjH
strešno opeko stanovanjske hise.
Med tem časom so pretepli Martina
Rodovška, mlajšega in mu zadali
težje telesne poškodbe. V roke jim
je prišel tudi oče Martin, katerega so
z noži hudo poškodovali v desno
stran spodnje čeljusti in so mu
dvakrat zlomili desno roko. Dobil je
še druge poškodbe po glavi.
Katarina Mikolič, ki je videla hudo
poškodovanega Rodovška je hotela
telefonirati v Žetale od koder bi
poklicala reševalno postajo. Vendar
so ji objestneži to preprečili. Eden
jo je celo dohitel in jo udaril s
kolom po glavi ter ji zadal telesne
poškodbe.
Napadalci so v Žetalah dobesedno
pobesneli, saj so se prepirali in
pretepali celo med seboj. Z nožem
so zabodli celo svojega pajdaša
Jožeta Pulko in Žetal.
Takšen je bil torej krvni davek v
Žetalah, ki mu je botroval po vsej
verjetnosti alkohol in pa objestnost
nekaterih duševno neuravnovešenih
in nekulturnih pripadnikov današ-
njega ,,modernega" časa. -mn-
neprevidno
prehitevanje.
v nedeljo, 2. julija se je pripetila
huda prometna nesreča na cesti
drugega reda v Stojncili. Grški
državljan Grozos Vasilios, ki je
trenutno zaposlen v ZRN je nekaj
časa peljal v avtomobilski koloni,
nato pa je prehiteval kolesarko
Marijo Mesaric. Istočasno je Grozo-
sa prehiteval neznani voznik osebne-
ga avtomobila. Neznanec je pri
prehitevanju trčil v Grozosov
avtomobil in le-tega je zato zaneslo
na desno stran cestišča^ lam je
zadel v kolesarko Mesaričevo in jo
hudo telesno poškodoval. Zdravi se
v ptujski bolnišnici.
Neznani voznik osebnega avto-
mobila je vozil avtomobil s tujo
registracijo in je po nesreči
pobegnil. -nin-
Znamenjc ob poti
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 6. JulU,
-■-
M IRKOŠOŠTARIC:
Izleti v ptujsko okolico
in preteklost
Iz Hrastovca pridemo v slabi uri
hoda mimo kamnoloma cestnega
podjetja in Pravdičeve hpe (v
Hrastovcu 7) ter še debelejše hpe v
Hrastovcu 4 pri Matekinovih (obseg
300 cm) do Zavrča, kjer raste pred
gradom hpa s premerom debla
105 cm. Zavrč je značiba haloška
vas s cerkvijo, šolo, gostihio,
trgovino, župniščem, hlevom in
hmeljsko sušilnico pa baročnim
gradom s skromnim parkom ekso-
tičnih drevnin. Baročna župna
cerkev sv. Miklavža, patrona splavar-
jev, ni tako zanimiva kot poznogot-
ska podružnica sv. Marije z izredno
lego na vrhu 90 m visokega hriba, ki
je vidna daleč čez Ptujsko polje in
jo krasi posebno lep poznogotski
pt)rtal. Zavrč je bil že v 18. stol.
obmejna potna postaja s karanteno
za potnike v časih kolere ob poštni
liniji .Maribor-Varaždin, z mitnico
in pristanom za splavarje. V logih
onstran Drave uspeva na diluvialni
naplavini v Otoku rakitovec. Prav
nasproti Zavrča je bilo v Forminu
keltsko in rimsko naselje s preho-
dom čez Dravo. Na gasilskem domu
in gradu v Zavrču gnezdijo štorklje,
pred jesenjo pa se zberejo v jate po
15 in več ter pregledujejo travnike
za Dravo.
Po danes pozabljenem ustnem
izročilu so v 18. stol. financarji
zazidah slani vrelec nekje med
Borlom in Zavrčcm, da ne bi
konkuriral cesarski soli iz Ausseeja.
Sosednja vas Dubrava, ki slovi po
toplotnih rekordih in mrazu, leži že
na Hrvaškem. Med okupacijo pa je
„endehazija" odstopila rajhu štiri
vasi (Dubrava, Lovrečan, Brezje,
Virje) ter grad Križovljan tako, daje
pas ozemlja južno od Drave spadal k
Štajerski. Do 12. stol. pa sta Bori
(madžarsko BormyI, kar pomeni
brod) in Zavrč spadala k Ogrski.
Najlepše vinogradniške lege so v
Turškem vrhu, južno od Zavrča:
ime vrha razlagajo ljudje tako, da so
Turki po brezuspešnem obleganju
Kiseka 1532 na povratku krenih tod
čez ter zvrniU haremski voz, turško
babico, ki se je ob tej prihki ubila,
pa so kar na kraju samem pokopah,
in postavih spomenik. Sem na
Turški vrh in v Dubravo hodijo
kupci po znamenite štajerske klo-
potec, kijih drugje nihče več ne zna
delati: vendar imajo ti haloški
klopotci 6 Ictanc, onstran Drave v
Prlekiji pa 4 in tako je na naslovni
podobi Bračičeve knjige ,,Vino-
rodne Haloze" upodobljen - prleški
klopotec. Na južnem koncu Turške-
ga vrha, ob hrvaški meji, je cerkev
Sv. Mohorja: v bukovih gozdovih
tod okoli uspeva lovorohstni volčin
(isti volčin sem našel tudi v Platu
nad Mežico). Verjetno je v zemlji že
tukaj precej apnenca, ki se pojavi
dalje proti Vinici v Kamnolomu. V
Korenjaku 17, pri Jakečevih, raste
lipa z obsegom debla 330 cm.
Nadaljevanje prihodnjič
NAŠ DOlVr
Naš dom bi res morala lepo
opisati. Zgradila sta nam ga oče in
mama. Vanj sta vložila mnogo skrbi
in dela. Neizmerno smo bih veseh,
ko smo se prvič spravljah spat v
novem, svojem domu.
Spominjam se, kako je bilo, ko
sem bila še prav majhna. Nismo
imeh svoje 1iiše ne lastne kuhinje
niti svojega družinskega kotička.
Stanovah smo v tetini hiši. Vedno je
bilo kaj narobe. Včasih smo bih
otroci preveč živahni, večkrat je
naša krava pojedla preveč sena.
Čeprav naša teta ni hudobna, vendar
smo se počutili v njeni hiši zelo
neprijetno. Včasih je nastala prava
zmeda, ko smo ugotavljah, čigavo je
kaj.
Zato so se moji starši odločili, da
nam bodo zgradili lastni dom.
Odločitev se je uresničila. Videla
sem, kako je oče zapregel vole in šel
v gozd po stavbeni les. Nekaj dni
prej sije poškodoval nogo. Imel jo
je v mavčni oblogi. Težko jo je
vlačil za sabo.
V desni roki je držal bič in
priganjal vole. .Mama ga je svarila in
mu branila iti na vožnjo, a oče se ni
pustil pregovoriti. Tako je dan za
dnem vozil domov debela debla za
ostrešje in deske. Mama je imela
mnogo gospodinjskih del. Kruh je
pekla ponoči in ponoči je prala za
tri majhne otroke. Podnevi je kuhala
za delavce; vedno pa je pomagala
tudi pri gradnji. Ni bilo dela, ki se ga
ona ne bi bila lotila. Skupno sta
nam postavila novi dom. Šele zdaj,
ko sem velika, razumem, koliko so
, se moji starši mučili, da so nam ga
postavili. Hišica ni velika. Stoji na
hribu. Okrog nje je sadovnjak, pred
njo pa majhen vrt. Vsi smo ga veseh
in z radostjo urejamo cvei
gredo pred hišo. Mama je vesj
ji cvetje na oknih lepo uspevi'
je drugačen. Njegov ponos je
kravica v hlevu. Otroci se z Ijuj,
jo vračamo vsak večer domov.
Bojim se dneva, ko bom zap
domačo hišo. Vem, da bom p-^
tujka. Le domača hiša nudičlj
pravo zavetje.
Jožica Kozel, 7 \
Podit
MOJ PSIČEK
Mojemu psičku je ime Reks^
rjave oči in dolgo belo dlako, i
kruh in mleko. Spi v hišici. Ne
muce in kokoši. Zelo rad se po
Nekega jutra sem nesla Rt
hrano. Ker ga ni bilo v hišici,«
poklicala. Cakah smo ga celi d
ga ni bilo. Drugo jutro nam
ata, da se Reksi ni vrnil. V Haloi
prišli italijanski lovci. UpaU siik
se bo Reksi vrnil, a se ni. Ustrei
ga. Dolgo sem žalovala za njim
Čeprav je Reksi mrtev, m
dolgo ostal v spominu. Reksija
imela zelo rada.
Romana MERC,4
OŠ Podlel
PARTIZAN
Partizan ima na glavi kapo,
kapi ima rdečo peterokrako zva
Okrog vratu ima rdečo ruto, II
čen je v uniformo. Okrog pasu
pas, za pasom ima bombo. Nai|
ima puško. Obut je v voji
škornje.
Marko MAUClC,!,
OŠ Podle:
Dr. Fran Brumen:
Mena
(Nadaljevanje)
Končno imamo še tretjo skupino
obolevnosti, ki so posledice hormo-
nalnili izpadov notranje-sekretornih
funkcij in ki se izražajo v vidnih
spremembah na telesu: bolj ali manj
i/.ražena okrnitev spolnih organov,
vidne odebclitvc posebno nekaterih
delov telesa z naraščanjem inaščob-
nili plasti. .Motnje v delovanju golšnc
žleze. Včasih nastopajo znaki slad-
korne bolezni, ki pa je verjetno bila
že poprej v lalcntnem stadiju, toda
neodkrita. In na zunaj vidni znaki,
kot povešcn trebuh, povešene,
ohlapne dojke, ovela ohlapna koža,
ki se čedalje bolj nagubava.
ZDRAVLJENJI:. Ker so pač
glavni vzrok vseh motenj in
klimakteričnih težav izpadi hormo-
nalnih funkcij, je povsem logično,
da substitucijska hormonalna tera-
pija prinaša i/datne uspehe. Imamo
na razpolago dolgo vrsto zdravil, ki
so sestavljena iz hormonskih prepa-
ratov. Uporabljamo čiste ženske
hormone, čiste moške spolne hor-
mone in tudi njihove kombinacije. Z
dodatki še drugih simptomatično
delujočih medikainentov zmoremo
številne težave preprečiti ali pa vsaj
/natno ublažiti, ludi vitamin I je
važen in neškodljiv pripomoček.
.Mrzli polivi. sprememba okolja in
ponekod psihoterapija pripomorejo
k uspehom. Ni za vsak primer enako
uspešno vsako zdravilo, oz. metoda.
Zato je  POTRIBNA  PRAVILNA
IZBIRA. Današnja medicina premo-
re tudi že zdravila v obhki
depothormonov, ki v obhki injekcij
uspešno delujejo tudi po več tednov
(4 do 12 tednov).
Opozoriti je potrebno, da mora-
mo biti oprezni tudi pri uporab-
ljanju hormonskih zdravil, ker lahko
nesmotrno uporabljana škodujejo. V
posamičnih trdovratnejših primerih
je včasih uspešno zdravljenje z
rahlim rentgenskim obsevanjem mo-
žganskega nastavka.
Za številne ženske pomeni mena
veliko nadlogo. Pa ne samo ženske,
tudi nekateri moški zapadajo v dobi
krnenja spolnih funkcij v znatne
težave, V navedenih načinih zdrav-
ljenja nahajamo pomoč, ki je
posebno dobrodošla tam, kjer se
osnovnim težavam pridružijo še
artritične težave, ki so podobne
revmatičnim obolenjem sklepov in
katerih navadno protirevmatično
zdravljenje ni uspešno.
Konec
Pri čaju so sosede obirale
Peteršilčkovo.
,,Pomislite," pravi ena, ,,kar dva
hišna zdravnika ima. Eden je star,
drugi pa mlad. Starega pokliče,
kadar je bolna, mladega pa, kadar ji
kaj manjka."
Suhač prevrne steklenico rdečega
vina po belem namiznem prtu. Pa
hoče potolažiti ženo:
,,Slišal sem, da razlito vino prinaša
srečo,"
,,Mogoče." odgovori žalostna žen-
ka. ..meni pa so rekli, da pušča
madeže."
IN ZA ZAKLJUČEK:
DRAGI MLADI DOPISNIKI!
~ Zadnjič smo napovedali pregled vašega dopisovanja v N
pismih v šolskem letu 1971/72. Tukaj je: Rubrika je izšla 341
v njej pa je bilo objavljenih 135 vaših sestavkov. Nekaj sestav
mladih dopisnikov je izšlo zunaj rubrike.
Največ sestavkov so poslali mladi dopisniki s šol
Podlehniku, zahvaljujoč skrbni organizatorici novinarskega krc
na tej šoh, tov. Rozaliji Cafuta. Uredništvo se je zato odloči
pokloniti knjižno nagrado.
In sedaj nagrade za mlade dopisnike. Težko je bilo odloči
za tri najboljše spise, vendar smo se nazadnje zedinili okrog'
prispevkov in sicer: Srečanje s hudičem Janice Rojs iz Makol.
konjiček, moj pony Vesne Vreš iz Slovenske Bistrice; za t
najboljši spis pa se iz množice dobrih sestavkov nismo ^
odločiti, zato smo sklenili tretjo nagrado prisoditi dopisnik^
nam je poslal največ prispevkov v objavo, to pa je Anica Kop:
šole Podlehnik.
Nagrade smo razposlali po pošti in sicer: tov. Rozaliji
zbirko Lirika (Prevert, Goethe, Racin, Trakl, Leopardi), Janici'
Jacka Londona Belega očnjaka; Vesni Vreš F  Finžgarja
svobodnim soncem in Anici Kopše F. Finžgarja Pod svobo"
soncem.
Vsem našim dragim mladim dopisnikom želimo ^'^
počitnice in na veselo snidenje v septembru!
Uredni
jjllt — ČETRTEK, 6. julija 1972
STRAN 13
TROCI PLAČUJEJO
APAKE STARŠEV
izkušenj vemo, da otrok
rablja »krepka" sredstva, kadar
Lripraviti starše do tega, da mu
jjio karkoli. Jezi se, prične
iiati, tolče z nogo po tleh, valja
J; sprejme hrane in podobno. Da
fjprecili takšne neljube prizore,
Uujejo starši veliko takta in
Jjievanja, predvsem pa potrplje-
Toda največkrat nimajo tega
tpljenja, poleg tega menijo, da
lov otrok ,,ne sme trpeti". Na
Jut je to le začasna rešitev
(tilema s kratkotrajnim uspehom,
tok se bo prav "kmalu pojavil z
p željo in starši bodo spet storili
l^prav bi pričakovali, da je otrok,
BU starši izpolnijo sleherno željo,
(en, ni. Jma sicer vse možnosti za
ker je rešen napetosti in skrbi in
lahko svojo energijo koristneje
iMjal pri kakšni življenjski
javnosti. Toda tak otrok pričenja
pti tudi pri drugih ljudeh, da ga
pjejo s pozornostjo. Tako se ne
jflja v okolico. Najbolje opazimo
lastnosti pri otroku, ki prične
|diti v šolo in je prisiljen
ilrževati stike z drugimi otroki, ki
itokrat ne poznajo milosti. Tako
znajdejo takšni mamini Ijubljenč-
pred hudo preizkušnjo: drugi
oci jih dražijo, pretepajo in se jih
0 izogibajo. Vse to lahko resno
1 otroka in ga v določenem
jedu ovira pri nadaljnji rasti in
Urok, ki ni imel nikoli v življenju
ožnosti, da bi se boril za svoje
lice in potrebe, kije dobil vedno
ponujeno na krožniku, ki ne
ma odpovedi, je izgubil nekaj,
kar je neprecenljive vrednosti za
njegovo nadaljnje življenje: prilož-
nost, da se ,,uci v življenju". Takšen
otrojc se ne zna prilagoditi drugim in
je hitro osamljen. Z drugimi
besedami - otrok, ki nikoli ni imel
težav, ki jih ni nikoli videl in ne
sUšal zanje, jih bo prav kmalu imel
več kot drugi. Zakaj? Ker ne more
vspostaviti odnosa z resničnostjo,
takšno, kakršna je, ne more sprejeti
njenih ,,pravil igre'' in doživlja
zavoljo tega pozneje huda razočara-
nja,.
Še nekaj lahko zadene otroka, Id
mu starši izpolnijo sleherno željo:
tak otrok začne precenjevati svoje
sposobnosti. Postaja domišljav, ne-
potrpežljiv, ni zmožen ceniti in
spoštovati tujega dela in postane
zato neprijeten za okolico.
Končno lahko tak otrok dobi
navado, da nenehno zvišuje raven
svojih zahtev, tako da starši njegovih
želja prav kmalu niti ne morejo
uresničiti. Otrok tega ne more
dojeti, postane ogorčen in nesrečen.
Takšno stanje traja tako dolgo,
dokler otroka kruta stvarnost ne
spravi na kolena in mu surovo
pokaže svoj pravi obraz. Šele po
hudih bojih s samim seboj — pa po
velikih razočaranjih - bo otrok
dojel, da se mora spremeniti.
Spremeniti pa se mora tako, da bo
ovrgel dosedanjo zasnovo o samem
sebi in o zunanjem svetu, pa sprejel
okoliščine takšne, kot so in ne kot
si jih je doslej predstavljal.
Takšno ,,mesto pod soncem"
otrok plača z visoko ceno. Ne bi mu
je bilo treba, če bi bili starši
pravilno skrbeli zanj.
'^^jP^Jatelja. Skrbimo, da bomo otroku pokazali takšen svet, kot je v
KUHARSKI NASVETI
GNJATNI KRAPKI
V 2,4 dl vode prevremo 5 dkg
surovega masla in sol. V to stresemo
16 dkg ostre moke in mešamo, da se
testo zgosti in loči od posode in
kuhalnice. Dodamo še 3 jajca in 10
dkg sesekljane gnjati. Z dvema
žličkama delamo majhne krapke,
katere ocvremo na olju. Serviramo
jih za predjed.
LESNI KOVA KREMA
10 dkg naribanih ah sesekljanih
lešnikov prepražimo s 6 dkg sladkor-
ja. Nad soparo mešamo dva rume-
njaka, 8 dkg sladkorja in 2 dl mleka,
da se zmes zgosti. Hladni primešamo
ohlajene prepražene lešnike in 4 dl
tolčene slake smetane. Kremo
postavimo na hladen prostor.
PEKLJAN GOVEJI JEZIK
S CVETAČO V MAJONEZI
Goveji jezik dobro operemo, zbri-
šemo in nasohmo. Položimo ga v
porcelanasto ali neokrušeno emajli-
rano skledo, obložimo z zrezano
čebulo in koreničjem ter obtcžimo.
Pustimo ga pribhžno štiri dni na
hladnem prostoru. Potem ga sokom
do mehkega in vročega olupimo.
Ohlajenega narežemo na rezine.
Dve srednje veliki cvetači skuha-
mo v slanem kropu, ju odcedimo in
denemo na sredino ovalnega ah
okroglega krožnika. Polijemo jo z
majonezo, kateri smo prime šah še
sesek'jane gobice in kumarico, se-
sekljan drobnjak, kapre in gorčico.
Na cvetove zložimo še dve trdo
kuhani jajci, .vrezani na krhlje. Tako
pripravljeno cvetačo obložimo še z
narezanim ježkom.
NADEVAN PURAN
AU PIŠČANEC
Očiščenemu puranu ali piščancu
skrajšamo peruti, odrežemo vrat ter
ga dobro nasolimo. Na 5 dkg
margarine ali masla prepražimo
drobno sesekljano čebulo. Ko zaru-
meni, dodamo ožeto zemljo ali bel
kruh, sesekljan zelen peteršilj, po-
per, majaron, žlico drobtin, jajce in
nastrgana ali zmleta puranova ali
piščančeva jetra. Dobro premešamo
in z zmesjo nadevamo purana ali
piščanca.
Perutnino nadevamo vedno pod
kožo. Pri tem pazimo, da kože ne
pretrgamo. Z nadevanjem začnemo
na vrhu in nato potiskamo nadev
naralilo navdzol. Ko porabimo ves
nadev, kožo na vratu z nekaj vbodi
zašijemo ali spnemo z zobotrebci.
Pred pečenjem polijemo z vročo
mastjo, zavijemo v pergamentni
papir in počasi pečemo pri srednji
vročini.
SADNA BOVLA
Liter vloženih marelic ali breskev
zmešamo z litrom belega vina,
dodamo košček cimetove skorje in
strok vanilije ah vanilijev sladkor.
Pokrijemo ali pustimo nekaj ur na
hladnem. Pred serviranjem prilijemo
še malo tekočine (sadnega soka,
vina ah kake žgane pijače).
BIFTEK Z JAJCI
Pljučni pečenki /75 dkg) odstra-
nimo kožico in jo narežemo na prst
in pol debele zrezke. Te potolčemo
in tanko namažemo z oljem. Čez
pol ure jih osolimo. V železni ponvi
segrejemo olje in opečemo zrezek z
obeh strani. Pečena zložimo na
ogret ovalni krožnik m položimo na
vsakega še na oko pečeno jajce, ki
ga potresemo s sesekljanim zelenim
peteršiljem.
Miodrag Stojanovič:
HUDA NAPAKA
Mirno popoldne je skalil mladenič v konfekcijski obleki.
Postavil se je pred lepo zgradbo in na ves glas zakričal:
- ,Nepridipravi! Nepridipravi!
Dvajset glav seje pokazalo na oknih.
- Komu si to rekel? so ga vprašali vznemirjeni ljudje.
- Vam. Vsi ste enaki! se je zadri mladenič.
Deset telefonov je zazvonilo in poklicalo mihco. Ko so mihčniki
prišli, mladeniča ni bilo več pred lepo zgradbo.
- Koga je ta huligan žalil? je vprašal eden izmed miličnikov.
- ,Mene . In mene . Tudi mene . . Užalil je tovariša Z. in
tovariša K. pa tudi tovariša N! so se oglašali ljudje.
- In kdo so ti ljudje? je spet vprašal mihčnik.
Nekdo z najnižjega okna je nekaj zašepetal miličniku in ta je
pozdravil ter odšel.
Komaj je miličnik izginil za vogalom, se je mladenič znova
pojavil pred lepo zgradbo. Oziral seje po oknih m bilo mu je nerodno
in tiho je poklical: ,
- Tovariši!
Dvajset glav se je spet pojavila na oknih, mladenič pa jc vljudno
rekel:
- Oprostite, zmotil sem se v številki. Moral bi se dreti pred
tisto rumeno zgradbo, vaša pa je zelena. Zmotil sem se,
Oprosrite . . .!
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 6. julija iJ
poklicna poljedelsko
živinorejska šola turnišče
pri ptuju
bo v šolskem letu 1972/73
sprejela učence:
a) v poljedelsko živinorejski oddelek (poklicna šola)
b) v oddelek za kmetovalce
Za vpis v poljedelsko živinorejski oddelek je po-
trebna končana osnovna šola, stairost 15 do 20 let in
pa zdravstvena sposobnost.
Šolanje traja dve leti in se začne 5, septembra. Pri-
jave sprejema šola do 30. avgusta. Prošnji je prilo-
žiti šolsko in zdravstveno spričevalo.
Pri šoli je tudi dijaški dom. Šolsko vodstvo bo po-
magalo priskrbeti učencem potrebno finančno po-
moč.
V oddelek za kmetovalce se lahko vpišejo fantje in
dekleta s popolno in nepopolno osnovno šolo (6 kon-
čanih razredov!}, v starosti od 15 do 20 let. Pouk
traja dve zimi od 15. oktobra do 15. aprila. V tem
oddelku se poučujejo vse kmetijske panoge, ki jih
imajo naši kmetje, za dekleta pa tudi gospodinjstvo.
Vsak fant v obeh oddelkih mora ob koncu šolanja
napraviti traktorski izpit.
Pismene prošnje pošljite na naslov: Poklicna polje-
delsko živinorejska šola Turnišče, 62250 Ptuj.
Vsa navodila lahko dobite tudi na šoli vsak dan, ra-
zen sobote.
Ravnateljstvo
SREČANJE MLADIH ESPE-
RANTISTOV V PTUJU
Po uspešno opravljenem „A"
izpitu iz esperantskega jezika (6
tečajnikov) so se dne 24. junija
sestali v Ptuju mladi esperantisti
Ptuja, Maribora, Cakovca in Varaž-
dina, ter so v prijetnem razpolože-
nju na otoku v Orešju proslavili
ustanovitev Mladinske esperantske
sekcije.
H.B.
ZGUBIL SE JE NEMŠKI OVČAR.
Razume na besedo Luksi. Najditelja
prosim naj proti nagradi sporoči na
naslov Alfred Mere, živinozdravnik,
Ptuj, Zagrebška cesta 62.
STAREJŠO KMEČKO HIŠO in 12
arov zemlje v Apačah 64 prodam.
PRODAM MANJŠO MLATI_LNICO
na tresala. Janez Žunkovič, Župečja
vas 5 5, p. Lovrenc na Dr. polju.
IZ VOJAŠKIH VAJ V APAČAH je
bil pomotoma odnesen vojaški
zimski plašč. Kdor ga pogreša se naj
oglasi pri Francu Mlinariču, Nova
vas pri Markovcih 76.
PRODAM NOVO TRIDELNO
OKNO z roleto. Vprašajte v Štukih
25. ►
PRODAM PO NIZKI CENI DVE
POSTELJI z žičnimi vložki, omaro,
rastegljivo mizo, stole in divan.
Ivana Zavernik, Murkova 1, I. nad.
HIŠO Z VRTOM V POBREŽJU,
mlatilnico hoferšranc s čistilcem in
betonsko železo prodam. Naslov v
upravi.
GORIŠNICA:
9.juhja: ameriški TRIJE NA
DIVANU.
LJUTOMER:
5. in 6. julija: japonski fihn
TAJNI AGENT 101 .8. in 9. julija:
ameriški film GARINGO; 12. julija:
angleški film DOGODIVŠČINE
NORMANA.
SLOV. BISTRICA:
5. in 6. julija: ameriški film
POLJUB SMRTI; 8. in 9. julija:
ameriški film ČLOVEK Z OKLA-
HOME; 12. julija: francoski film
NEŽNA LETA.
od 9. julija do 15. julija 1972
NEDELJA, 9. julija
_ 9.40 Po domače s Slavko.
Žnidaršičem in oktetom Jelovjt'
10.12 Kmetijska oddaja, iq,'
Mozaik, 11.00 Otroška matinej
11.50 Mestece Peyton, 12.40 j^;
kažipot, 18.15 Ujeto mesto, 19,
Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2o'i
3-2-1, 20.30 Ko nisem bil vj;
vojak, 21.15 Stih in pesmi, 21 j
Športni pregled, 21.55 Brazilk
malo svetovno prvenstvo v nof
metu . . .Poročila.
PONEDELJEK, tO. JULIJA
18.15 Obzornik, 18.30 Kremen-
kovi, 18.55 Mozaik, 19.00 Mafe
meter, 19.45 Kratek film, 19;
Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2oi
3-2-1, 20.30 Concertino j
orkester - oddaja s festivala Bit
7 2, 20.45 Dubrovniške poleti
prheditve, 21.35 Diagonale, 22.:
Poročila, 22.25 Šahovski komenii!
TOREK, 11. JULIJA
18.15 Obzornik, 18.30 Tikiai
18.45 Risanka, 18.50 Mozaik, ig.f
Moški zbor iz Ribnice, 19.2
Industrijsko oblikovanje, 19.50 Cii
cak, 20.00 TV dnevnik, 20.2
3-2-1, 20.35 Do ponedeljka se!!
prebijemo, 22.25 Likovni noktumo
22.35 Poročila
SREDA, 12. JULIJA
18.20 Obzornik, 18.35 Sebastiji
in Mary Morgane, 19.00 Mozail
19.05 Mali operni pevci, 19.25 N
sedmi stezi, 19.50 Cikcak, 2O.00T
dnevnik, 20.35 3-2-l_, 20.3
'Moliere: Scapinove zvijače, 21.3
Zakaj BELFAST? 22.05 Jazz 1
ekranu. 22.35 Poročila, 22A
Šahovski komentar.
ČETRTEK, 13. JULIJA
18.15 Obzornik, 18.30 Boj 11
obstanek, 18.55 Mozaik, 19.0(
Čaščenje narave, 19.50 Cikcal
20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1
20.35 Bos skozi pekel, 21.2
Sodobniki, 22.10 Vohuni, agent
vojaki, 22.35 Poročila.
PETEK, 14. JULIJA
18.15 Obzornik, 18.30 Ves
tobogan, 19.00 Mestece Peytoi
19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnil
20.25 3-2-1,20.35 Zaznamovanj;
22.20 Košarka Jugoslavija:ZR^
23.35 Poročila.
SOBOTA, 15. JULIJA
17.10 Obzornik, 17.25 Atletij
za Skokov memorial, 18.55 •
domače z ansamblom Maksa Kuni
in z vojaško godbo, 19.10 Mozai
19.15 Usodno nebo, 19.45 Cikca
20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-
20.30 Lice ob licu, 21.20 Napoti
zvezdam, 21.45 Moj prijatelj Ton
22.35 TV kažipot, 22.55 Poročil
Kad     ska koniisija podjetja
emmi, slov. bistrica
razpisII j C
učno mesto pohištvenega;
mizarja
Pojioj : (lokoiičana o.soiulolka.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi.
Kokošja bigamija
Petelin se je vdal dvoženstvu. To
se petelinu rado primeri: včasih živi
celo v mnogoženstvu.
Okolica se je na to hitro navadila:
malo opravljanja, malo čudenja,
precej zavisti - pa so se privadili. Ni
pa se mogla temu praviditi kura
Čopka, ki je imela petelina zelo
rada. Zato se je napotila na sodišče
in petelina tožila zaradi bigamijc.
Na razpravi, kjer je bil predsednik
senata volk, prisednika medved in
ris, zapisnikarica, ki je pisala z
gosjim peresom, pa Caplja, je
petelinu spočetka trda predla. Kura
čopka kot tožnica gaje tožila, da ni
nnel prav nikakega povoda, da bi si
privzel še eno ženo, daje bila z njim
vedno zelo dobra, da ga ima še zdaj
veliko raje kot njena tekmica, da je
bila vedno zelo negovana, da je
imela vedno manikirane kremplje in
da si je barvala podbradek in rožo z
najbolj okusnim ružem po naj-
novejši pariški modi, skratka, da je
njen mož zelo pregrešen in potreben
kazni.
Nato je dobil besedo petehnov
zagovornik - modri lisjak, odvetnik
z zelo renomirano pisarno. Poudaril
je, da jc njegov branjenec sicer res
hud grešnik in kazni potreben, toda
opozoril je, da je treba pri kazni
zlasti gleeiati na preventivni učinek
- kazen mora v bodoče preprečiti
nadaljevanje greha. Zato je predla-
gal, naj visoko sodišče pregrešnega
petelina kaznuje tako, da mu
odvzame boljšo izmed žena, kar je
vsekakor Čopka. S tem bo tudi
bigamija odpravljena in justici
zadoščeno.
Takoj po izreku sodbe je tudi
sodbo izvršil s tem, da je Čopko
ročno pohrustal.
Seveda je bil petehn zelo
zadovoljen in se je zagovorniku
hsjaku na moč zahvaljeval. Ker pa je
moral plačati visoke sodne stroške,
dokaj visoki pa so bih tudi hsjakovi
stroški, mu ni preostajalo drugega,
kot da je šla za kritje vseh teh
stroškov iz hiše še druga žena. To je
ročno pohrustal za honorar odvet-
nik hsjak, ki je s tem zelo poskrbel
za živalsko zakonitost, kajti petelin
se zlepa ne bo več pregrešil z
bigamijo.
Janez si jc zlomil nogo in je nekaj
časa ležal v bolnišnici. Vsi so ga
imeh radi. Seveda, zgovoren je bil in
prijazen. Med drugim jc pripovedo-
val tudi to, da je navdušen lovec.
Zdravniku jc obljubil, da bo opslal
nekaj svojega plena bolnišnici,Takoj
ko bo po ozdravitvi šel prvič na lov.
Včeraj je vzel Janez puško v roke.
Streljal je kakor za stavo. In reči! V
bolnišnico je poslal ves svoj plen:
dva obstrcljena gonjača in laže
ranjenega gozdarja.
jj„g ^ ČETRTEK, 6. julija 1972
STRAN 15
jber den no lep pozdrov fsen
' hop, skočemo iz tjedna v
J iz mesca v mesec in iz leta v
^fokšno je pač življeje na toten
jj5ten sveti. Pa kaj bi van
ofirS' poglednimo rajši kaj nan
'jsa Franček izpod Holoz, kije
Len cajti drgoc vzeja svinčnik
Jo no mi posla en liebsprif. Tak
^štovani Lujzek!
opred cajton sen šteja v tvojen
jviranen koti^ da nas vobis k
[lovoji. Koksnega zalublenega
jjti nemren napisati saj glih tak
ij duge hlače kak ti (pa v hlačah
D zato mo ti rajši kaj drugega
yla. Moren te pohvoliti, saj nas
Ijedna v tjeden lepo zabovaš z
lovojon fseh mantrnih na tvojen
,tj_ ki je ne^i bo|sigavedi za
(onptujske občine, ce ze ne negi
prta Lotmerki.
iijzeic, rad bi te hudo resno pita
ti misliš o slabilizaciji našega
podarstva, še posebno pa bi rad
i kak je z našimi cenami, ki
čejo kak divje koze po skalovji.
Bje tudi moj foter sklena, da de
Itoža svoje stritve. Un duma šivle
f bikinke o kerih si ti to pred
jkin pisa v svojen rezerviranen
1, Saj veš to je tisti štikl blaga s
n si ženske poleti na kopaji
jejo spodji in zgornji del moških
jnjov.
ujzek ti vena šteješ kaj cajtnge
(evena veš, da seje zodjp cajte
<i življenjskih no drugih artiklof
rožilo. Ce k turni prištejemo še
iriko, prevoz na železnici, ppšt-
iisluge, pred cajtom podroženi
tin, meso no še pa še bi lehko
tva, te se začne človeki tak
lalen v glovi mešati,
ajzek, jas sen boj slab gospodar-
matematik. Cene rosejo kak
je po deži, sindikati se zavzem-
zavejkše ploče to pa pomeni da
ilizacije nemo nikol do kraje na
t postavil. Zaj pa te lepo prosin,
mi poveš kdo je pri nas kriv
snih gospodarskih težov, saj
kvidnost ni samo slovenski
vec vsejugoslovanski problem?
upaji pametnega odgovora te
ipozdrovla Franček iz Holoz.
»'drovljeni Franček!
* lepa za tvojo pismo, ki me
joko   razveselilo   no   obenen
spravlo v hujdo zagoto. Postava si
mi tokšno vprošaje na kerega ti pri
najbojši voli nemren dati pametnega
odgovora. Tri dni no tn noči sen
razmišla o ten pa se mi v
frštantkeslci neje nič pametnega
posvetilo. Lehko pa ti to poven, da
si najša pravilni izraz, ko si napisa
slabilizacija namesto stabilizacija.
Ja, kdo je za fse to krif? Pje
Franček, mija najbrž zlo malo. Je pa
še v našen virstvi več Frančekof no
Lujzekof, ki bi jih trebalo prijeti za
kravatlc no jin rečti: Pjebi zaj pa ga
več ne sračkajte. Samo veš, če bi jih
prijeli samo za kravatlce, te še ne bi
bilo nič hujdega. Trebalo bi jih
zgrabiti za mercedese no vikende,
pole^ toga pa še seveda za hranilne,
knjižice v kerih je glasno no jasno
napisano, da majo naložene peneze
v bankah v tujih držovah, krodnejo
no petrigajo pa seveda duma v naši
domovini. Pa saj ne krodnejo, samo
sposodijo si no se lepo skrijejo za
sklepe samoupravnih organof. Veš
Franček samoupravljanje je odlična
no zlo fejst stvor, samo, da so se eni
gotovi lidje iz samoupravljavcev
spremenil v samozapravljavce. Tok-
šne je treba trdo prijeti no jih
obesiti na prvo grusko. Živeti
naračun delavcov no kmetov je
hujdi greh, ki ga moremo v naši
samoupravni socialistični domovini
najboj ostro obsoditi. Samo veš
Franček mija za rešovaje totih
problemov nesma pristoja, lehko pa
samo opozorima na njih.
Lepo te pozdrovlja Lujzek kak
sevecla tudi fse druge brolce rezervi-
ranega kota.
LINŠKO PECIVO
Vzemi: 35 dkg moke, 15 dkg
sladkorja, 5 dkg maščobe, eno jajce,
cimet, klinčke, sol, en pecilni
prašek, dve do tri žlice mleka, 2 dkg
kakaa.
Maščobo in sladkor mešamo,
dodamo zaporedoma ostale sestavi-
ne. Vse zgnetemov testo in ^a
denemo počivat. Čez pol ure ga
razvaijamo za dober nožev rob na
debelo, namažemo z marmelado,
naredimo čezenj mrežo in mu
vpognemo rob nekoliko čez nadev;
spečemo ga v nenamazanem peka-
ču.
NEDELJA, 9. julija - 4.30-8.00
Dobro jutro; Poročila - vmes ob
5.00 Poročila; 5.30 Na izletu; 5.45
EP, 6.00 Jutranja kronika; 6.30 EP;
6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 EP;
7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50
EP; 8.00 Poročila - Radijski in TV
spored; 8.05 Radijska igra za otro-
ke; 8.33 Skladbe za mladino; 9.00
Poročila; 9.05 Popevka poletja; 9.55
EP; 10.00 Poročila; 10.05 Še
pomnite, tovariši ... 10.25 Pesmi
borbe in dela; 10.45-13.00 Poslu-
šalci čestitajo — vmes ob
1 1.0 0 - 1 1.20 Poročila;
12.00-12.10 PoročUa; 13.00 Poro-
čila; 13.15 Obvestila in zabavna
glasba^ 13.30 Reportaža; 13.50
Domači ansambli; 14.00 Poročila;
14.05 Veliki zabavni orkestri; 14.30
Humoreska; 14.50 EP; 15.00 Poro-
čila; 15.05 Slovenska zemlja v pesmi
in besedi; 16.00 Radijska igra; 16.38
Lepe melodije; .17.00 Poročila;
17.05 Športno popoldne; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Glasbene razglednice; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila;
22.20 Godala- 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Jazz; 24.00 Poročila.
Vsak delavnik je zjutraj naslednji
spored: 4.30 — 8.00 Dobro jutro;
Poročila; :'>.00 Poročila; 5.30 Za vas;
5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika;
6.30 EP; 6.50 Rekreacija;a; Na
današnji dan; 7.00 Poročila; 7.15
EP; 7.25 Radijski in T V spored;
7.45 EP; 8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 10. julija - 14.00
Poročila; 14.10 Madžarske ljudske
pesmi; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in odme-
vi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Lahka glasba; 16.00 VrtUjak;
16.40 Orkester Franck Pourcel;
17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno
popoldne; 18.00 Poročila; 18.15
Popevke; 18.45 Kulturni vodnik;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Milana
Križana; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Operni koncert;
21.30 Tipke in godala; 22.00
Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poroči-
la; 23.05 Literarni nokturno; 23.15
Zaplešite; 24.00 Poročila.
TOREK, 11. julija - 14.00
Poročila; 14.10 Od melodije do
melodije; ? 4.40 Na poti s kitaro;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in odme-
vi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 A. Ponchielli: odlomek iz
opere ,,Gioconda"; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester in zbor Ray Bloch;
17.00 Poročila; 17.10 Simfonični
koncert; 18.00 Poročila; 18.15 V
torek nasvidenje; 18.45 Pevec Oto
Pestner; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Trio Vitala
Ahačiča; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij
(stereo); 20.30 Radijska i^a; 21.43
Lahka glasba; 22.00 Poročila; 22.15
Popevke; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Slovenski
skladatelji z Goriškega; 24.00 Poro-
čila.
SREDA, 12. julija - 14.00
Poročila; 14.10 Skladatelji Glasbene
Matice; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in odme-
vi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Recital pianista Andreja Jar-
ca; 56.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
Felix Slatkin; 17.00 Poročila; 17.10
Glasbeno popotovanje; 18.00 Poro-
čila; 18.15 Igramo za vas; 19.45 Naš
gost; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene
razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij-
ski dnevnik; 20.00 Koncert simfo-
ničnega orkestra; 21.30 Lepe melo-
dije; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Zabavna glasba;
24.00 Poročila.
ČETRTEK, 13. julija - 14.00
Poročila; 14.10 Pesem mladih;
14.30 Ansambel Silva Štingla; 14.45
Med šolo, družino in delom; 14.55
EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40
Poje altistka Teresa Berganza; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Z orkestrom Will-Tu-
ra; 17.00 Poročila; 17.10 Po željah
poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15
Zabavni zvOki; 18.%0 Iz kasetne
produkcije; 18.45 Naš podlistek;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Jožeta
Kampiča; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Domače pesmi;
21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbe-
ni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15
Jazz; 22.40 Popevke; 23.00 Poroči-
la; 23.05 Literarni nokturno; 23.15
Nekega dne in neke noči; 24.00
Poročila.
PETEK, 14. julija - 14.00 Poroči-
la; 14.10 Koncert'za mlade; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki
za turiste; 15.35 Glasbeni intermez-
zo; 15.40 Lahka glasba; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Acker Bilk;
17.00 Poročila; 17.10 Človek in
zdravje; 17.20 Operni koncert;
18.00 Poročila; 18.15 Signali; 18.50
Jazz; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Trio Jožeta
Burnika; 19.25 EP; 19.30 Radijsici
dnevnik; 20.00 Naj narodi pojo;
20.30 Top-pops; 21.15 O morju in
pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15
Iz logov domačih; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Jazz; 24.00 Poročila.
SOBOTA, 15. julija - 14.00
Poročila; 14.10 Glasbena pravljica;
14.30 Zabavni akordi; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Odmevi
izza Pirinejev; 16.00 Vrtiljak; 16.40
Orkester Michaela Jary; 17.00 Poro-
čila; 17.10 Gremo v kino; 17.50
Orgle v ritmu; 18.00 Poročila; 18.15
Ob isti uri; 18.45 S knjižnega trga;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Toneta
Žagarja; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 V soboto zvečer;
21.15 Godala v ritmu; 21.30 Radij-
ska igra; 22.00 Poročila; 22.20
Oddaja za izseljence; 23.00 Poroči-
la; 23.05-01.00 S pesmijo in
plesom v novi teden — vmes ob
24.00 Poročila; 01.00 Poročila.
KREDITNA BANKA PTUJ
— poslovalnica Kidričevo
- Mestna hranilnica Ptuj
SPOROČAMO OBČANOM. DA OBRESTUJEMO DINARSKE IN DEVIZNE
VLOGE SVOJIH VLAGATELJEV OD 7^5 DO 10«/o.
P0L|:G TEGA SO VSI VLAGATEUI Z VLOGO NAD DIN LOOO ZA-
VAROVANI ZA PRIMER NEZGODNE SMRTI, VLAGATELJI VEZANIH
VLOG PA ŠE ZA PRIMER NEZGODNE INVALIDNOSTI.
ENAKE UGODNOSTI IMAJO TUDI DELAVCI, KI PREJEMAJO
OSEBNE DOHODKE NA HRANILNE KNJIŽICE.
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 6. julija ]i
Medtem, ko vsi govorimo o čistoči okolja, so strokovnjaki ugotovili, da smo v zadnjih 25 letih
uspeli umazati naravo bolj kot zahodne dežele v 100 letih. Posamezne naše reke so postale mrtve, to je
čisto navadni zbiralci odpadnih vod. Neka slovenska analiza je pokazala, da je 2 milijona Slovencev
zastrupilo svoje* reke tako, kakor bi nas bilo 7 milijonov. V drugih krajih je stanje še slabše, vendar za.
tiste predele ni analiz.
Vse to je, razumljivo, posledica zelo hitrega industrijskega razvoja in je gotovo to tudi njegova
cena. Vendar, Jugoslavija še do sedaj ni podpisala mednarodne konvencije o zaščiti morja, četudi je bil
Jadran v navedeni konvenciji postavljen kot eden izmed zalivov Sredozemskega morja, ki ga je
potrebno v celoti zaščititi. Razlog je v tem, da še nismo kupiU potrebne opreme oziroma ladij za
čiščenje morja. Vemo pa, da je naš turistični Jadran vedno bolj umazan od nesnage, ki jo puščajo
prekooceanske ladje.
Vsak posebej in vsi skupaj bomo morali napraviti nekaj za bolj čisto naravo, drugače bodo
ribiške idile, na primer, kot jo prikazuje naša slika, kmalu samo spomin na lepe in čiste čase. j
horoskop
OVEN: Gospodarni boste 5,,
pri eni reči pri drugih '
nespametni. Med obiski v nej
boste videli vse, kar hočete. Osva'
nekoga v lepi obleki.
BIK: Zaradi obveznosti bo sf
šana nedelja, zato pa bo ponede;
lepši. Nenadoma vam postane v
že pozabljeno. Opravili boste ^
važno pot.
DVOJČKA:  Trikrat boste [j..
priložnost pokazati znanje in !
vselej uspešno. Izdatno zaleže
nasvet. Okrogla reč zanima va;
mlade.
RAK: Oseba s pobarvanimi k-.
vas še ljubi. Slišali boste svojo ic.
iz drugih ust. Odločili se b
obiskati stare znance. Močno pij.
opustite.
LEV: Spretno boste ustvarjali
delali tako, da boste po straninei
zaslužili. Kontrolirale vas bodo
ženske. Oddahnili si boste 1
informaciji.
DEVICA: V tem tednu se b«
navdušili za osebo, ki bo že letos
vas. Zavarujete ugled sorodnice.i
vas ona to prosil Šef vas bo s[
povišal v službi in v družbi.
TEHTNICA: OdUčno se izzi
čaSj^ ki je v zvezi^ z delo
Občudovati vas bo začela poni;
oseba. Lesena reč bo zabavna za:
kovinska pa za vse.
ŠKORPIJON: Združili boste f:
jetnost, delo in zaslužek. V nede!
ena osebica ne bo imela h
NaVdušiH se boste za doma:
spremembo, za službeno pa ne.
STRELEC: Dokazali boste, :
znate poprijeti, če je tre;
Pomladilo vas bo spoznanje,
ugajate izbrani simpatiji. Sprehsii
se boste daleč od doma in nelj
kupili.
KOZOROG: Dober znanec pos:
ne prijatelj. Pojavijo se prvi sad:
vašega potrpljenja z neko sorodni:
Lepo se odtegnete od zopra
posla.
VODNAR: Manjkalo vamboči
vendar boste do torka dvei
ustregli. Sloka oseba se pozanima
vaš prosti čas. Zamujene čestii
oddate.
RIBI: Na svojce vplivate pomli
valno. Navihana in zelo britil
oseba vas bo krepko vrtela 1
nedeljo. Opazovali boste nekod
in se veliko naučili.
HALOSKAGOFLA:
joti poklici
Maccdonju vrag, kolko totih
poklicev že mamo v sedanjem
sveti? Od kmeta pa ta gor do
dohterja je že tolko štcng, da jih naj
vrag prešteje. So pa pcr nas tudi
ludi, ki majo po več pokhcov. Drugi
pa sc derguč mešajo v tako delo, ki
ga sploh nc znajo delati. Samo, da
tistim, ki so za to postavleni kruh
odjedaviejo.
Vem pa za dva poklica, ki sta si
skoro v žlahti. Novinar pa kmet
imata nad seboj isto nadlogo. Kmeta
durh napre klači davkarija s svojimi
čekami. Novinarja pa durh napre
kritizirajo, tak daje od totih kritih
že čisto raztrgani. Kmeti zmirom
pravijo, da more čim več pridelati,
da bi mu lehko čirti veči davek
nabili. Novinarji pa pravijo, da more
po resnici vse napisati no še ke
svojiga kcoj djasti. zato ko ga štejejo
za družbcno-poiitičncga dclavpa, no
more zalo pomagati našo družbo
razvijati. Ko jc kmet tolko prdelal
no so mu tak hudo vejkc štibrc
perpisah, da jih m mogo več plačati,.
so mu vso žvad v stali zarubili, ko je
pa novinar nekaj svojega zapisa, so
ga pa na sodnijo poklicah, no ga tam
za par jurjov flcoli pernesh.
No, zaj pa veste, ke sta si tota dva
pokhca res v žlahti. Reko pa sn že,
da so taki ljudje na totem božem
sveti, ki drugim kruh odjedaviejo.
Toti prefriganci že tak el tak majo
svojo kšeft. So se pa spravh na tako
delovno mesto, ke jim ni treba nič
delati, samo v službo hodijo, pa gnar
vlačijo. Včasik pa še svoje šefe za
nos potegnejo. Poleg svoje službe,
pa delajo še za drugo podjetje, no
tam drugim kruh žerejo. Vete v toti
naši družbi je pač tak, da,vsak dela
tam, ko mu ni treba. Zato pa vsi
nimamo kaj delati. To pa ma za
posledico, da mamo tolko brezpo-
selnih. Mi bogi kmetje pa se
moremo na stara leta sami s totim
prekletim kmetijstvom pečati. Jaz
bi vse tiste, ki poleg svoje redne
službe še drugo delo delajo, na
kmete poslal. Tam bi lehko več
poklicov delah. Bli bi hlapci v štah,
kravji no svinski pastirji, vinog.adni-
ki, okopačice, žejice, kosci no
mlatiči. Macedonja vrag, te bi bU
totiga dela no totih pokhcov siti!
Samo najbrž si hitro premishh, ko bi
vidli, kaico je kmečko delo. Potic bi
pa šh nazaj v mesto, no prepričani
sn, da bi genav svojo delo delah no
nobenega drugega več. Te bi vsaj
delah samo tisto delo, za kerega
odgovarjajo. Pa tudi brezposelnih
nebi blo tojko. Macedonja vrag, jaz
bi jim že roge nastavo, da bi se
lehico v je burh no si svoje betice
razbih. Samo nimam takega stolče-
ka.
Se nekaj vam morem kuj zaj
napisati, drugače bom še pozabo.
Vete, po vseh krščajnskih navadah
smo meh v Žetalah prejšjo nedelo
firmo. Škof so vse naše otroke tak
lepo firmah, da so me skoro soze
pohle od žalosti. Botri no botre so
bli vsi v črnih gvantah, daril pa so
pernesh tak, ko da bi vsi z Amerike
prišli. No, te je pa to tak bilo: ta
mladi Žitelonci so dobh blagoslov
od škofa, darile pa od botrov. Na
vse to pa so bli jezni oni sredne
stari. To so taki, ki so šole fraj, ki so
vojaščine prosti nu še nekaj malOg
starših cepinov. Oni so bh pa je!
ke niso nič daril dobh no ke t
firmani bh. Od same svete jeze st
začeh med seboj firmati no dav
Od kraja so še to kuj z roki
delah. Pokle so pa začeh n"
plajnke no kamcje nucati. To je
vidati glih tak, ko na fronti. Eni
bežah, drugi za jimi letah, treki
so zmučeni od borbe že v g"
ležah. Še drugi den so mačaki
pesi človeško kri po cesti li^
Macedonja vrag, od ke so nam ^
štacijon zaprh, se v Žetalah ^
tepemo. Hvala naši gospodai
pohtiki, ki mi je naredla tak t
glavo, da se je še kolek več
prime!
Haložka goflaai
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja'
četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski'
Maribor, Svetozarevska ulica 14.