192. Min. I nam, • tfflttk. ZO. ngmta [I leto. ?**?.fa Ttmk din avecer lirmnil ntdt!}« ta »ranDn Ur vtlja po M K. m pol leta 12 K, m catrt Lata Q K, n ta aam 1 K| KcJat kodi ;Ht iato 80 K. g- Na naroCbo braa latarteboa v»9fti!}afra ■aročnina aa — Dopisi naj aa Isto 16 trankovatL — RakapU aa ao meajo. — Iraifilšhro tolotoa it m. pfcjaasai* bi poni placa vsa delale aa vse lato 25 K, aa pol leta 13 K, aa četrt lete 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za M valim s s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, aa pol late U K, sa eetrt lata 6 K 50 b, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Haaaftt|e celo lato 28 K. Za vasldraga deiele in Amerika ae platoje od petaroatopne pattt-vratc po 14 h, če se oananila Maka enkrat, po 12 h, če se tlaka dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat |a v Knaflovih atteak it 5. — Upravnisrvn na) aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklaaiarlje, oananila,»t j. administrativne stvari. po lt h. Opravniarva telefon št*85. t m Klerikalne armode no nemškem. Katoliški shod tu, katoliški shod tam. Zdaj je v Diisseldorfu na Nemškem, prihodnji teden bo v Pragi, pot eni zopet drugje. Da, mednarodni klerikalizem je neprestano na delu, uporablja vse pomočke, kar jih je, da utrdi svojo moč in organizuje svoje armade in nadkriljuje v organizaciji in v agitaciji vse druge strauke. V Nemčiji kar strme, kako moč je pokazal klerikalizem na katoliškem shodu v Diisseldorfu in pojmiti ne morejo, da je mogoče kaj takega v državi, kjer je velika večina prebivalstva protestantskega veroizpo-vedanja, kjer ima vsa kultura odločno protestantski značaj, kjer je šola na visoki stopnji in občna izobrazba razmeroma jako velika. »Berliner Tagblatt« in »Frankfurter Zeitung« in »Miinchener Neueste Nachrieh-ten«, kar ne pridejo do sape. Na katoliškem shodu v Diisseldorfu je imel kolonjski kardinal nadškof F i s c h e r govor, ki je nemško časopisje svobodomiselnega nazira-nja kar osupnil. Smisel tega govora kardinala Fischerja je bil: Katoličani, ljubite in zaupajte svojim duhovnikom, ti so vaši voditelji v dušnih in posvetnih stvareh, ti so vaši voditelji v vsaki stvari in njim morate biti brezpogojno pokorni. Za nas ni to nič novega. Slišali smo to že neštevilnokrat in v nešte-vilnih vari jaci j ah in dobro tudi vemo, da sloni pri nas vsa moč klerikalizma edino in izključno samo na vplivu, ki ga ima duhovščina na naše neizobraženo in apatično ljudstvo. Tudi na Nemškem ne bo nič drugače, tudi tam je jedro klerikalne armade duhovščina in je vsa moč klerikalizma odvisna od duhovskega vpliva na mase. Z duhovniki stoji in pade ves klerikalizem in vse klerikalne stranke so izključno samo duhovske stranke. Presenečenja nemških listov zaradi katoliškega shoda v Diisseldorfu si ni mogoče drugače tolmačiti, kakor da so svobodomiselne ali vsaj napredne nemške stranke doslej podcenjevale vpliv klerikalizma in da so nemški eentrum, ki je vendar velik političen faktor, smatrali za politično organizacijo, ki je sicer v najtesnejši zvezi s katoliško duhovščino, pa vendar ni samo organ katoliške hierarhije. Nemčija je presenečena, vsled spoznanja, da so samo duhovniki vodje in jedro klerikalne stran- ke, da ima duhovščina katoliško ljudstvo na Nemškem popolnoma v rokah, tako da ni ljudstvo javen faktor, nego duhovščina. Čudno, da so omenjeni listi prišli do tega spoznanja šele sedaj, ko je poteklo že več kot trideset let od Bismarckove-ga kulturnega boja. Poučno pa je, do kakih sklepov prihajajo nemški listi vsled izjav in pojavov na diisseldorfskem shodu. Popolnoma logično je, če pravijo, da je treba duhovščino pripraviti ob dosedanje slepo zaupanje ljudstva in boj zoper klerikalizem osredotočiti na boj zoper duhovščino, ker je ta nositeljica klerikalizma. In tudi to je logično, če pravijo, da je treba duhovščino poiskati na verskem polju, ker zlorablja duhovščina vero in cerkvene uredbe v politične namene. Klerikalna armada, je smisel vseh teh izvajanj, se ne da drugače razbiti, kakor če se moralično uničijo njeni voditelji duhovniki, če se jih pripravi ob zaupanje pri ljudeh, s tem, da se njih delo in njih nauke predoči ljudstvu v luči resnice. Glasovi nemških listov kažejo, kako živa je v nemških svobodomiselnih krogih želja po kulturnem boju. A da s e d a j še ne pride do tega boja, je tudi gotovo, ker osrednja vlada o tem neče ničesar slišati in ker so nemške svobodomiselne stranke vprežene v block-politiko kancelar j a Bulowa. Skupni ministrski svet. Dunaj, 19. avgusta. Današnji skupni .ministrski svet se je bavil najprej s skupnim proračunom, predvsem s proračunom vojnega ministrstva. Nadalje se je razpravljalo tudi o srbski trgovinski pogodbi. Vlada je edina v tem, da stopi trgovinska j pogodba v veljavo na podlagi po-oblastilnega zakona. Minister Buri-an je spravil na razgovor dogodke na jugu monarhije, posebno agitacijo Srbov v Bosni in Hercegovini. Sploh se je razpravljalo o vseh balkanskih vprašanjih. Ako se bo mla-doturško gibanje razvijalo v oblikah, ki opravičujejo zaupanje velesil, se kmalu ukrenejo nekake odredbe glede reformne akcije. Bosanskemu vprašanju bo posvečala skupna vlada največjo pozornost. Politični položaj na Ogrskem. Budimpešta, 19. avgusta. Na konferenci ministrskega predsednika dr. Wekerleja z ministrom Kos-suthoin se je razpravljalo o fuziji strank. Pri večini neodvisnih se je pojavil odpor pre^ fuziji. Dr. We-kerle je skušal pri Kossuthu odstraniti nastale diference. V političnih krogih mrzlično pričakujejo jesensko zasedanje, največ zaradi fuzije in volilne reforme. Ministrstvo je v zelo kritičnem položaju. Wekerlejeva vlada je skušala z veleizdajniško afero odvrniti ogrsko javno mnenje od pravega stanja položaja. Večina neodvisnih je proti fuziji in za samostalno banko. Volilna reforma še ni dobila predsankcije, ker so nema-džarske narodnosti, socialisti in kmečka stranka proti pluralnemu zi-stemu. Ako volilna reforma ne dobi predsankcije, poda minister grof An-drassy demisijo. Zmaga Slovakov na Ogrskem. Budimpešta, 19. avgusta. Pri volitvah v veliki občini Ružom -berk so zmagali Slovaki s 23 glasovi proti 17 Madžarom. Vkljub tej zmagi nameravajo Madžari vreči večino s tem, da spravijo v odbor več madžarskih posestnikov in višjih uradnikov kot viriliste. Vsleb! te namere vlada med Slovaki velikansko ogorčenje. Ustava v Bosni in Nasti-ćeva afera. B e 1 g r a d , 19. avgusta. Kakor je bilo sporočeno, jeininister Burian napovedal, da je avstrijska vlada pripravljena, dati Bosni nekako ustavo na ta način, da uvede nekake okrožne svete, to je neko vrsto kantonske uprave. Bodi pa temu kakor hoče, ustava je potrebna, da se pomiri ondotni narod ter se vsaj pred Evropo pokaže, da se strinja s svojo usodo. S tem pa bi se tudi preprečila namera bodočega turškega parlamenta, ki hoče zahtevati od avstrijskega cesarja ustavo za Bosno in Hercegovino. List »Odjek«, ki razpravlja o tem, je pristavil vprašanje: »Ako avstrijska vlada res ima ustavne namene v Bosni, zakaj se poslužuje sedaj, ko bi morala svoje namene izvršiti, Nastiča in njegovih razkritij v popolnoma nasprotnih namerah. Nastič more imeti samo en cilj: da osumniči vse ljudi v Bosni, ki imajo ugled, in ki bi bili oblastim sotrud-niki pri snovanju novega ustavnega življenja.« — V vseh političnih krogih prevladuje mnenje, da je Nastič lagal v tujem interesu ,ker je njegovo vedenje preveč smelo in drzno, da bi mogel tako delati zgolj iz maščevanja. Njegov »Finale« pa mora postati poguben finale za Raucha. Proti srbski trgovinski pogodbi. Dunaj, 19. avgusta. Člani češke in nemške agrarne stranke so pričeli skupno akcijo proti srbski trgovinski pogodbi. Včeraj so bili naj-odličnejši poslanci obeh strank skupno pri ministrskem predsedniku ter so v imenu svojih strank najodločneje protestirali proti temu, da bi trgovinska pogodba s Srbijo stopila že 1. septembra brez sodelovanja parlamenta v veljavo. Ministrski predsednik se je skliceval na nekatere politične in gospodarske argumente, ki govore proti zavlačevanju. Ker pa sta tudi ministra Prašek in Eben-hoch na strani agrarcev, je tudi ministrski svet uvidel, da ne kaže trgovinske pogodbe takoj uveljaviti. Železnica skozi Sandžak. Petrograd, 19. avgusta. »Novoje Vremja« piše glede potovanja ministra Izvolskega v inozemstvo, da baron Aehrenthal vkljub dogodkom v Turčiji ne bo odlašal z izvršitvijo koncesije, ki si jo je pridobila Avstro-Ogrska glede gradnje železnice skozi sandžak Novi pazar. To dejstvo bo novi turški vladi zelo obtežilo položaj. Albanci so neizprosni nasprotniki tej železnici. Iz-volski mora pri predstoječih sestankih s tujimi državniki naglasa ti potrebo, da se mora pustiti Turčiji nekaj časa popolni mir, ne pa prihajati z novimi zahtevami. Vsekakor bo Izvolski pri sestanku z inozemskimi državniki še enkrat razpravljal o balkanskih železnicah. Zbliževanje med Bolgarijo in Turčijo. Sofija, 19. avgusta. Odlične osebe vseh strank so ustanovile pod predsedstvom znanega bojevnika za bolgarsko - turško prijateljstvo, Na-čoviča, poseben odbor za politično, gospodarsko in kulturno zbliževanje med Bolgarijo in ustavno Turčijo. Odbor odpošlje na Turško dva svoja člana, da natančneje proučita ustavno turško gibanje ter skleneta zveze z voditelji mladoturškega gibanja. Pomiloščenje na Ruskem. Petrograd, 19. avgusta. Skoraj vsi bivši poslanci, ki so bili zaprti zaradi viborškega poziva, so pomiloščeni in so jih takoj izpustili iz ječ. Proti knezu Dolgorukemu se je uvedla preiskava zaradi zapravljanja zemstvenega denarja. Dogodki na Turškem. Odpuščeni uradniki. Carigrad, 19. avgusta. Pri vseh oddelkih nadaljujejo z odpuščanjem uradnikov. V sultanovi pisarni so izmed 50 odpustili 36 referentov. Korespondenčni urad velikega vezir-stva je tudi imel dosedaj 50 funkcionarjev, od katerih so jih odpustili 34. Pisarna kontrole nad konzulati se je popolnoma opustila. Ministrstvo se posvetuje o tem, kaj se naj zgodi s tisoči odpuščenih uradnikov. Najbrže jih pošljejo v provincije, kakor brž bo parlament dovolil nove institucije ,ki so potrebne vsled reform. Vračanje prognaneev. Z vsako ladjo se vrne po par sto oseb, ki so bile pod prejšnjo vlado izgnane v Egipt. Prebivalstvo prireja vračajočim viharne ovacije. Vsi dobe odlične državne službe, razen tistih, ki reflektujejo na zastopstvo v parlamentu, kakor Tevfik Ebuzija beg, Ali Kemat beg, Edhem paša, Zade Halil beg itd. Skoraj vsi iz pro-gnanstva povrnivši se generali so dobili višja dostojanstva. Maršalu Fuad paši se je ponudilo vojno ministrstvo, a sultan ga želi imenovati tudi za vrhovnega dvornega maršala, katero mesto je prazno izza smrti junaka pri Plevni, Gazi Osman paše. Dr. Lutfi beg in dr. Nihad Rešad beg, oba znamenita pravnika, ki sta bila obsojena v dosmrtno ječo, dobita visoke službe v justičnem in na-učnem ministrstvu. Demisija Ibrahim paše. Poveljnik 3 .voja v Solunu, general Ibrahim paša, je predložil vojnemu ministrstvu demisijo, in sicer se mu je k temu namignilo, ker je avtokratičnega mišljenja in vsled tega skrajno nepriljubljen. Mobilizacija? Širijo se vesti, da se pripravlja delna mobilizacija turške armade. £E[Novo vznemirjenje na gs Portugalskem. Madrid, 19. avgusta. Politični položaj na Portugalskem je zopet vznemirljiv. Parlament še vedno razpravlja o zamotanih finančnih zadevah umorjenega kralja. Vsled tega narašča sovraštvo proti kraljevi rodbini. Ker se tudi v armadi množi število nezadovoljnežev, je novo puntanje neizogibno. Pri tem pride dinastija v skrajno nevarnost. LISTEK. Ado. (Spisal F. Mrak) (Dalje.) Berta bi bila z največjim veseljem uporabila talente, ki si jih je Pripisovala, samo prilike ni mogla pohiti. Barona Herberta ni bilo na izpregled. Berta je šla vsak dan dopoldne in proti večeru na izprehod, da bi kje srečala barona Herberta, a Bi ga nikdar niti od daleč videla. Krožila je okrog kavaren, ki jih je Herbert včasih obiskoval, a zaman, setala se je po ulici blizu njegove pisarne, a ni ga mogla dobiti pred oči. Povabila ga je pismeno v kanpanjo, a zahvalil se je pismeno, češ, da je zadržan. Naposled je nekega dne srečala Milana Rakovca. Ta se je malomarno kakor vedno odkril, pomežikal z kvim očesom, kar je Berta vedno smatrala za impertinenco, ter hotel ^nio nje naprej. Berta je videla, da deduje mlado dekle, ki je stopicala **ekaj korakov pred njim, a ustavila ^ je vendar, dasi je bil Milan pomežikal z levim očesom prav v namenu, da raztogoti Berto in se ogne vsakemu pogovoru. »Sami, gospod Rakovec!« je vprašala z nekoliko ironičnim usme-vom> kakor je najraje ž njim občevala. »Sam, da, gospodična, lahko mi že rečete eremit. Verujem pa, da vam moja osamljenost ne ugaja.« »Ne bodite predrzni, gospod Rakovec. Vprašala sem vas le, ker ste navadno v družbi barona Herberta.« »Ta je tako skrajno diskreten človek, da se vselej umakne, če le od daleč začuti, da bi znal biti nepotreben.« »Kaj ste sedaj na takih potili, da bi vam bila navzočnost vašega prijatelja nadležna?« Berta je ljubila nekoliko dvoumne pogovore in priznavala je Milanu Rakovcu to edino »dobro« lastnost, da je bil v takih pogovorih mojster. »Moje srce krvavi od nesrečne ljubezni,« je odgovoril Milan z grobnim glasom, »in išče utehe in pozab-ljenja.« »Ta uteha, ki jo išče vaše krvaveče srce, utegne biti po poklicu sar-torela in se ozira po vas, kakor bi se bala, da pozabite svoje gorje še pred-no jo doidete. Odpustim vas torej, s pogojem, da pridete te dni enkrat k nam in ker pri tem diskretnost vašega prijatelja pač ne more priti v zadrego, upam, da ga pripeljete s se- boj. Odpustim vam potem morda marsikaj.« »Za to velikodušnost se vam vnaprej zahvaljujem; prepričani ste lahko, da bom, vse. stori k-kar je mogoče, samo da postanem deležen vaše milosti. Z odličnim spoštovanjem vaš vdani...« Milan se je v naglici priklonil in je odjadral kar je mogel hitro, ker je bila njegova »uteha« zavila v stranske ulice. Berta je sicer zanič-ljivo gledala za njim, a na tihem se je vendar jezila, da mu je bilo več za kdo ve kakega kalibra žensko, kakor za njeno družbo. V hiši Mesesnelovi je bilo te dni nekam neprijetno življenje. Gospa Katarina je bila skrajno malobesed-na in vedno zamišljena, Berta in Ada nista iskali njene druščine, nego se je ogibali, kolikor se je dalo. Ivan je sicer še prihajal, a ne več vedno; naenkrat ni hotel izostati, a obiski, ki jih je delal, so mu bili jako neprijetni. Pri vsakem obisku je iznova vzplamtelo njegovo poželjenje po lepi vzgojiteljici, in to mu je prizadevalo velike bolesti. Blamaža, ki jo je bil učakal, ga je pa tako pekla, da se ni upal približati se gospe Katarini. Stari Mesesnel je dobro videl, da v hiši ni vse tako, kakor bi moralo biti in kakor je bilo še pred nekaj dnevi. Delal se je pa, kakor bi nečesar ne zapazil. To je bilo namreč vodilno načelo njegovo, da ne vidi ničesar in se za ničesar ne zmeni, dokler ni poklican in naprošen naj svetuje, posreduje ali odloči. Ker je bila Berta edina, ki se je vedla naravno in neprisiljeno kakor poprej, je stari domneval, da se je med njegovim sinom, med Ado in gospo Katarino kaj zgodilo in to ga je navdajalo s skrbjo; imel je svojo netjakinjo rad in tudi gospe Katarine ni hotel pogrešati, kajti smatral jo je za »kolosalno reprezentativno« damo, ki je že s svojo navzočnostjo dala njegovi ro-dovini finejši značaj in preprečila, da pričo nje ni bilo ne besed ne dejanj, ki bi spominjali, da je ta rodo-vina iz več kot ponižnih začetkov prišla do bogastva in do družabne veljave. Cez 'dober teden je stari Mesesnel začel uvidevati, da postaja tudi Berta slabovoljna in ujedljiva. Sedaj je hotel intervenirati, a že po prvih vprašanjih je povsod naletel na tak odpor, da je hitro umolknil in bil zopet slep in gluh za vse, kar se je godilo v hiši. Milan Rakovec je imel dobro voljo izpolniti svojo obljubo in pripeljati barona Herberta zopet v hišo Mesesnelovo, a ni ga mogel do tega pripraviti. »To je otročje, to je smešno, to je bedasto,« se je Milan togotil, videč, da so brezuspešna vsa njegova prizadevanja. »Umejem, da hočeš s svojim ponosom odtehtati bogastvo Mesesnelovo in muejem tudi, da si nekoliko užaljen zastran čudnega vedenja gospodične Ade, toda to je tudi gotovo, da pretiravaš. Proti staremu Mesesnelu, proti njegovemu sinu, ne moreš ničesar imeti, glede Berte se že celo ne smeš pritožiti. Berta je očitno zaljubljena v tebe, lepa punca je, jedrovita in bogata.. Kakor vidiš, pojem celo jaz slavo tega dekleta, ki me pri vsaki priliki zbada, zasmehuje in ponižuje. Ne bodi torej trmoglav in pojdi z menoj.« »Ne morem, prijatelj,« je smehljaje odgovoril baron. »Sicer ti dam rad pisano spričevalo, da si res storil vse, kar je bilo mogoče, a kaj, ko so dejstva, ki sem jih doživel močnejša, kakor vsi tvoji dokazi. To stoji, da je bila Ada v začetku najinega občevanja z menoj ljubezniva, zadnjič pa mi je očitno pokazala, da ji je moja navzočnost neprijetna in da smatra moje približevanje za nadležnost. To kaže, da je smatrala moje pozornosti za lov na njene tisočake in kaj takega* jaz ne prenesem,« Torej ne pojdeš z menoj k Me-sesnelovim?« (Dalje prihodnjič.) »tamnih ImImi n. »Mesto je vedno samo dojilka, nikdar mati,« je svoj čas rekel policijski ravnatelj Habrda na Dunaju in je s tem nadvse lapidarno označil vpliv mest na človeka. In nekdanji kustos ljubljanskega muzeja, profesor Miillner, je dostikrat pravil, da je zgodovina ^ kmetov priseljenega človeka da karakterizirati s tremi besedami: »Kmet — gospod — baraba«, češ, kmet pride v mesto in si s svojo pridnostjo in varčnostjo pridobi premoženje; njegov sin je že gospod in le uživa sadove očetovega dela, a unuk v mesto došlega kmeta zapravi, kar je stari oče pridobil in oče prihranil. Ta Mullnerjeva teorija je sicer samo enostrauska, a če se raztegne označeni proces na več generacij, kot samo na tri, je čisto resničen — za neke ljudi. Mesto je res samo dojilja in ne mati, v tem smislu namreč, da mesta *— izjeme je seveda odračunati — sploh ne stvarjajo nenavadnih ljudi, nego le razvijajo lastnosti, ki so v Človeku. Razvijajo jih, če so dobre ali če so slabe — čez nekaj generacij pa uničijo vsak rod. Kmet — gospod — baraba, to se vedno ponavlja. Zgodovina vseh mest nam kaže eno in isto: fant s kmetov pride v mesto; ko bi bil ostal na deželi, bi bil pač kmet, kakršni so vsi drugi, saj niti po inteligenci, niti po moralni kvaliteti ni dosti razločka med kmeti. V mestu šele se razvijejo do popolnosti fantove lastnosti, bodisi v dobrem, bodisi v slabem. Ce je v fantu kaj jedra in če ima srečo, da ne zapade okužen ju, pride navadno naprej. Navadno vidimo, da so v mestih prvi inteligenti, naj se odlikujejo že po vednosti ali po drugih sposobnostih, večinoma s kmetov doma, ali so bili vsaj njih očetje s kmetov. Mesto je v njih razvilo dobre lastnosti do popolnosti. Tudi- inteligenca se razvija samo v mestih. Na deželi se dušne moči počivajoče v ljudeh, nikdar ne razvijejo čez navadni nivo. Tudi človek, ki se je kaj učil, nazaduje na deželi v umstvenem oziru. Vzemimo na primer duhovnike. Saj je stara stvar, da polove v semenišča ravno najbolj nadarjene fante. Kot gimnazijalec je bil fant veselje svojih učiteljev in gojili so najlepše nade, da postane iz njega kaj posebnega. Pa ti gre tak talent v semenišče, in ko je preživel nekaj let na kmetih, se ti kar milo stori, če ga zopet vidiš. Zapravil je svoj talent, postal čisto navaden kaplan, neinteligenten in otopel, čeprav še ni niti pijanec, niti kako drugače izpriden. Tudi kmetija ima svojo moč nad dušami. Na kmetiji še ni bilo nikdar nič velikega storjeno, ne v dobrem ne v slabem. Tudi največji mislec in znanstvenik bi na kmetih, če bi stalno tam živel, umstveno nazadoval in propadel. Ravno tako je pa tudi v slabem oziru. Ljudje, ki bi bili na deželi gotovo ostali relativno dobri in pošteni, kakor so pač kmečki ljudje, se v mestu moralično, duševno in fizično pokvarijo, mesto jim korumpira značaj, dušo in telo, kakor bi tega kmetija nikdar ne mogla. Kjer je veliko ljudi na tesnem prostoru, je vedno tako. Ce prebiva preveč teles v eni sobi, je to nevarno zdravju in navadno nastanejo bolezni; če prebiva preveč duš na tesnem prostoru, se tudi pokvarijo. Čim večje je mesto, čim večja je gneča teh teles in teh duš, toliko večja je pokvarjenost, kajti v gneči duš se najlaglje razvijajo tudi kriminalne energije. Znano je, kako strahovita hudodelstva se gode dan na dan v Londonu in v Parizu, v Neapolju in v Novem Torku in v drugih velikih mestih. Čim manjše je mesto, tem manj razvija kriminalna nagnenja. Nepravičen pa je, kdor meni, da v ljudeh, ki jih je družba okužila, v katerih je mesto razvilo slabe lastnosti, ni nikdar nič dobrega. Koliko je slučajev, da so bili kruti morilci najpozornejši sinovi in brezsrčni sleparji naj dobrodušne j ši podporniki siromakov. O pariških izprijencih so bile nekoč izrečene jako karakteristične besede: Sin pariškega proletarca postane s 16 letom zaščitnik vlačug, tl 20 letom ga pošljejo v Novo Kaledonijo ali pa ga obglavijo — če je pa bila slučajno vmes kaka revolucija, je šel na barikade, se je bojeval kot največji junak in je v boju umrl kot heroj. Kakor se izkaže zlato v ognju, tako se izkaže človek v mestu. Mesto dvigne ene, druge pa uniči brez usmiljenja. To je kakor zakon narave, ki je trd in neizprosen. In zato je treba, da je človeška dražba usmiljena in velikodušna tudi napram tistim, ki jih je mesto uničilo. (Dalje prihodnjič.) Dnevne vesti. V ljuljani, 90. avguata. — Pomanjkanje krme — in deželni odbor. Na prvem mestu včerajšnjega »Slovenca« beremo o korakih, katere je storil deželni odbor v pomoč revnim kranjskim kmetovalcem. V deželnem odboru gospodarijo klerikalci, katerim se za revnega kmeta cedi iz ust v celih rekah med — sladkih besed. Pričakovati je bilo, da se bode deželni odbor odločil za kako deželno pomožno akcijo, katera bi naj pomagala ublažiti kranjskim kmetovalcem pomanjkanje krme. V »Slovencu« pa beremo, da je kranjski deželni odbor v svoji seji dne 13. t. m. sklenil in brzojavno poslal ministrskemu predsedniku brzojavko (»Slovenec« vsaj poroča, da se je brzojavka brzojavno odposlala), v kateri izraža najgloblje obžalovanje zaradi čisto nezadostne in poleg tega zaradi napačnih izvršilnih določitev tudi stvarno ponesrečene državne pomožne akcije glede pomanjkanja krme, ter pozivlje vlado, naj ukrene, kar je treba, da se to popravi, naj v tem oziru da deželi na razpolago zadostno podporo in naj za primerno izvršitev pomožne akcije da potrebna navodila. To je hud poper za tiste, katerih se tiče. Kakor se »Slovenčevo« poročilo razume, se očita klerikalnim poslancem, da so s svojim velikanskim vplivom dosegli tako malenkostno državno podporo. Deželni odbor je pisal tudi deželni vladi, — tako poroča »Slovenec« — in izrazil nujno željo, da se vsa dobava izvrši potom »Gospodarske zveze«. S tem deželni odbor svojemu članu dr. Lampetu ni storil posebne usluge, ker je g. dr. Lampe odbornik »Gospodarske zveze«. Ta nujna želja deželnega odbora prihaja pa tudi prepozno, ker sta glasom razglasa deželne vlade določeni za posredovanje pri oddaji sena »Zveza slovenskih zadrug« in »Gospodarska zveza«, kateri sta si že nakupili potrebne množine sena. Ako bi se vsa oddaja hotela dati »Gospodarski zvezi«, bi to dalo povod velikim prepirom in zmešnjavi, ker pa posredujeta pri dobavi obe zvezi, tak povod odpade in se tudi ne vzbuja sum, da bi hotela kaka zveza pri pomanjkanju krme bedi kmetovalcev kaj zaslužiti. — Na Goriškem prede slaba klerikalni stranki, vsled česar agitirajo zanjo prav po židovsko. Za sabo nima ta stranka ne mladine, ne dijakov, ne učiteljstva, ne društev, ne razum-ništva. Društvo »Krščansko mislečih učiteljev« straši po deželi z roditeljskimi sestanki. To društvo šteje zelo malo članov, ako se odšteje katehete in penzijoniste. Duhovniki so sploh povsod, so kot kateheti pri krščansko mislečem »učiteljstvu«, so kot lerne-natarji pri »akademični« zvezi, samo tam niso po večini, kjer bi morali biti ter skrbeti za dušni blagor izročenih jim ovčic. Celo pri »Kmečkih zvezah« imajo glavno besedo in na zadnjem zborovanju v Cerknem so nastopili med štirimi govorniki trije duhovniki: dr. Gregorčič, dr. Knavs in kurat Buda. Vsi so sicer izborni strankarji, toda na kmetijstvo se prav nič ne razumejo. Ker vedo klerikalci, da imajo le peščico akademikov v svoji sredi, so povabili na zborovanje v Gorico klerikalne dijake iz Kranjske, Koroške in Štajerske, iz Poljske, Češke in Hrvaške, in ker se boje, da bi jih znalo biti še premalo, agitirajo pismeno in ustme-no med srednješolsko mladino, naj pridejo »špilat« v petek in soboto klerikalne goriške akademike. Najbolj pa peče klerikalce zavedna goriška mladina. Na srcu jim je in »osrečiti« jo hočejo potom svojih »izobraževalnih« društev. Prej se niso prav nič zmenili zanjo, prej jim ni bila mladina potrebna izobrazbe, sedaj komaj, po svojem velikem porazu na političnem polju, so zapazili to potrebo. Kdor pa da ljudstvu drobtinico v nadi, da dobi pozneje od njega cel hleb kruha, ta ni pravi prijatelj ljudstva, takega se je bati in goriško ljudstvo se tudi boji takih prijateljev. — Železnica Ljubljana - Brezovica. Danes začela je tvdka Kohler in Ravnal iz Prage pripravljalna dela za železniško progo Ljubljana-Brezovica. Generalni načrt, ki bode v par mesecih izgotovljen, predloži se železniškemu, ministrstvu, katero bode potem razpisalo revizijo trase. Pripomniti je, da je konsorcij, ki daje traso vat i to progo, že predložil načrte železniškemu ministrstvu za železnico Vrhnika - Ziri - Hoteder-šica - Idrija do goriške deželne meje. Ker je proga Brezovica - Vrhnika že v prometu, nimamo niti najmanjšega dvoma, da, če pride do gradnje železnice Ljubljana - Idrija, odnosno Ljubljana - Sv. Lucija, se bode ta zidala po načrtih konsorcija, ki je imenovane generelne načrte izdelati dal. Klerikalci so zaceli zaradi bližajočih se deželnozborskih volitev slepiti slovensko javnost in poslanec Povše, katerega menda dr. Šusteršič et eompagnia bella ni še zadosti obr-cal, se jim je izposodil v ta namen kot orodje. Mi bodemo o stvari še govorili ter jo pojasnili; ta sedaj svarimo samo svoje čitatelje, naj vse, kar eujejo o Povietovem konsorciju, jemljejo ha znanje % izredno previdnostjo. — Celezniea Trebnje-St. Jani. Zaradi kolodvorskih napisov na postajah te železnice, kateri napisi imajo na prvem mestu nemško besedilo, je vložilo ogorčen protest tudi županstvo občine Št. Rupert. — Turške razmere na Hrvaškem. V sosedni Hrvaški vladajo sedaj prav take, ako še ne hujše razmere, kakor na Turškem, predrio še je uvedla ustava. Kraljevina Hrvaška je sicer ustavna država, toda konstitucija je dejansko na Hrvaškem razveljavljena že več nego eno leto. V deželi gospodari kakor turški paša iz pravkar pretekle dobe ban baron Rauch. Kakor svoje dni na Turškem, tako nimajo sedaj na Hrvaškem zakoni uobene veljave več. V državi Sv. Zvonimira je zavladalo popolno brezzakonje. Dežela mrgoli plačanih vohunov in kdor je toli drzen, da si upa po zaslugi kritizirati strahovlado barona Raucha in njegove lepe družbe, je lahko gotov, da se mu v najkrajšem času na steza j odpro vrata zagrebških ječ. Ves svet je prepričan, da je srbska »veleiz-dajniška« afera iz trte izvita stvar, ves svet je uverjen, da je »kronski svedok« hrvaške vlade famozni Gjor-gje recte Risto Nastič agent provo-cateur, plačani vohun. Vse neodvisno časopisje enodušno soglaša v tem mnenju. V tem so si edini tudi vsi pošteni hrvaški listi razen onih rep-tilov, ki žro iz vladnih jasli. »Pokret« in »Obzor« sta v tem oziru docela ne-vstrašno in odkrito izrekla svojo sodbo. In ta odkrita beseda je zadela v živo, je spekla v dušo samodržce. Zakleli so se maščevati. Po dolgem kolebanju so se ojunačili in započeli boj proti neodvisnemu časopisju, ki ne-če peti hvalospevov na Rauchovo strahovlado. Samodržčeva pest je zadela najprvo »Pokret« in »Obzor«. Včeraj sta bila pozvana pred preiskovalnega sodnika odgovorni urednik »Pokreta« Veljko Tomič in odgovorni urednik »Obzora« Ivan Grškovič. »Pokret« je 17. t, m. priobčil članke »Kako se ustvarjajo veleizdajalci« in »Vohunjenje za ve-leizdajicami«. y teh člankih se kri-t izu je postopanje državnega pravd-ništva in preiskovalnega sodnika, češ, da sta vi jata na stranke »kapta-tivna« vprašanja, da jim sugerirata odgovore in slične nekorektnosti. Ta članka je »Obzor« ponatisnil. Državno pravdništvo je zaradi teh člankov dvignilo obtožbo proti urednikoma Tomiču in Grškoviču po § 300. in 301. k. z. radi ščuvanja, storjenega s priobčevanjem vesti o načinu, kako se vodi preiskava v Kostajnici in Dubici. Včeraj sta bila urednika zaslišana in po zaslišanju enostavno pridržana v zaporu, češ, da je sicer nevarnost, da bi osumljenca »zavirala svobodno preiskavo, vplivala na priče, uničevala sledove zločina ali pa zločin ponavljala.« Takšno nasil-stvo je pač mogoče samo še v blaženi Madžarski in na Hrvaškem, sicer pa nikjer drugje v Evropi! Odgovornega urednika zapirajo med preiskavo radi tiskovnega delikta, ker je baje nevarnost, da bi ta delikt ponavljal, ako bi se ga pustilo na svobodi! Zares prepričljiv argument, kakor da bi list ne mogel dobiti drugega urednika, ki bi časopis urejeval v isti smeri, kakor v zaporu se nahajajoči redakter! Hrvaški samodržci mislijo z zapiranjem urednikov zadušiti neodvisno, svobodno novinstvo in mu zamašiti usta. Toda to je najslabše sredstvo, ki so si ga mogli izbrati, zakaj s takšnimi nasilstvi bodo samo podvojili odpor neodvisnega časopisja in ga okrepiti v borbi proti ti-ranstvu. Odgovorno uredništvo »Pokreta« je prevzel poslanec dr. G j uro Š u r m i n , »Obzora« pa Vladimir L u n a č e k. — Zagovorniki srbskih »veleiz-dajalcev«. Za zagovornike bratov Pribičevič in drugih Srbov, ki so zaprti v Zagrebu radi veleizdaje, se je dosedaj javilo 15 hrvaških in srbskih odvetnikov. Tu navajamo samo nekatera imena teh zagovornikov: dr. Dušan Popovič, dr. H. Hinkovič, dr. Božo Vinkovič, dr. Pero Magdič, dr. Š. Mazura, dr. Peleš, dr. Kostič, dr. Žiga Aranicki, dr. Ljubivoj Stojšič, dr. Gustav Gaj, dr. Matija 2ubčič, Metel Peklić in dr. Ivan Krajač. — Vohun Nastič toži« Vohun Nastič, ki je v svoji brošuri »Finale« denunciral razne srbske rodoljube na Hrvaškem radi »veleizdaje«, toži sedaj več hrvaških neodvisnih listov radi razžaljenja časti.' Včeraj so na njegovo tožbo dobili poziv pred sodišče odgovorni uredniki »Pokreta«, »Obzora«, »Agramer Tagblatta« in »Slobodne Rieči«. — Rad železne krona III. vrate s popustom takse je dobil povodom ces. jubileja Rudolf Riedlinger pl. Ka-strenberg, poveljnik dež. orožništva št. 12 v Ljubljani. — V pokoj stopi profesor Gabri* jel Majcen v Mariboru. Zelo je zdaj delaven za »Slovenskega Gospodarja«. Prirojen čut za sramežljivost in snainoat ter red imajo Nemci. Do te absurdnosti se je povspela »Deutsche Wacht« vsled nase trditve, da je med Nemci toliko svinjarije kot nikjer drugod. Omenjeni list bi nam rad nauke dajal, pa se vidi, da je revščina na duhu najžlahtnejša cvetka njegove modrosti. Posebno Eulenburg je imel prirojen čut za sramežljivost in snažnost, zato ga pa zaradi tega na stara leta, ko stoji že skoraj z obema nogama v grobu, bijejo kazenski paragrafi po hrbtu. Pa vprašajte ženske, ki so šle po svetu in so jih nadlegovali nemški kulturonosci z raznimi ponudbami, koliko prirojenega čuta za sramežljivost je bilo v teh ponudnikih! Vsa nemška kultura obstoji iz samega prirojenega čuta za sramežljivost, kar vidimo danna-dan. Le mi Slovani smo ljudje, ki ne poznamo te lepe lastnosti, ki je prirojena Nemcem! Obžalujemo, da nam ni lastna in ne prirojena! Potem pa ta prirojen nemški čut za red! Nemci so redni v sleparijah, goljufijah in defravdacijah! Kje najdete toliko poneverjenj, toliko sle-parstev in goljufnosti kot v Nemcih! Dokaz zato so kazenski akti pri sodiščih! Kjerkoli prideš v dotiko z Nemcem, moraš biti pripravljen, da te opehari na ta ali oni način! Se vidi, da jim je res prirojeno to čuvstvo. Mi nismo še tako daleč dospeli in upamo, da tudi ne bomo nikoli. Zato pa res nimamo nobene pravice, zahtevati svoje univerze! Le Nemci za svoj prirojeni čut za sramežljivost in red jih potrebujejo, nam bi bila odveč! Je bila pač huda vročina še pred kratkim, ali pa je treščilo v »Vahta-ričinega« urednika, da se mu zdaj misli pojajo po možganih kot kozli po grapah. Na naslov južne železnice. V kolodvorski restavraciji na Zidanem mostu, ki je last južne železnice, ni navadno nobenega natakarja, ki bi znal slovensko, dasi je izmed potnikov, ki se ustavljajo na tej postaji najmanj 90% Slovencev in Hrvatov. Ce pride v to restavracijo kak Slovenec ali Hrvat, mora govoriti nemški, ker ga sicer natakarji nečejo razumeti in mu na slovensko ali hrvaško zahtevo tudi nečejo postreči. V tem oziru je bilo že mnogo pritožb, toda uprava južne železnice se dosedaj ni ganila, da bi v tem oziru napravila red, nasprotno zdi se, kakor da bi južna železnica naravnost podpirala vse, s čimer je mogoče briskirati Slovence. V zadnjem času se sploh kaže, kakor da bi bila kolodvorska restavracija na Zidanem mostu postala podružnica zloglasne »Siidmar-ke«. Natakarji te nečejo razumeti, ako govoriš slovensko, in te tudi ne postrežejo, če pa stopiš v restavracijo, pa vidiš na vseh mizah vžigalice »Siidmarke«. To je impertinentno izzivanje vseh potnikov, ki ne trobijo v nemško-nacionalni rog. Vprašamo upravo južne železnice, če je kolodvorska restavracija na Zidanem mostu samo za nemške naeionalce, ali je sploh za vse potnike brez razlike narodnosti in mišljenja? Imamo dovolj vzroka domnevati, da ve uprava južne železnice prav dobro za te škandalozne -razmere v restav raciji na Zidanem mostu, a jih neče namenoma odpraviti. Mi smo te razmere javno ožigosali, sedaj hočemo samo še počakati, kaj bo na te pritožbe ukrenila uprava južne železnice. Ce bo ostalo vse pri starem, bomo govorili še drugače in na drugem mestu! Poziv gg. slovenskim trgovcem Odbor nSpioŠnega slovenskega ženskega društva" posivi j a one gg. trgovce, ki 8e udeleže razstave „ Otrok", a še niso poslali aaanamkov aa katalog, naj store to nemudoma, ker se katolog tedni zaključi. Razstavljaloem je na prosto voljo dano, da uvrste v katalog podroben aaanamek predmetov, ki jih nameravajo razstaviti, ali pa da samo površno označijo, kaj razstavijo.) Zastava mm sv. Jakoba cerkvi. Poročali ste, da je dne 17. t. m razobesil zastavo na sv. Jakoba zvonik Sušteršič, to ni res, pravo ime je Martin S u i n i k. FOTOčIl ae je gospod Anton Krisper v Radečah pri Zidanem mostu s gdč. Vido Homanovo. čestitamo! PofaaaUlo k notici nIi zdrav-■Uklh krOgOV41 v „Slov. Narodu" z dne 18. avguata 1906 štev. 190. Moj brat gospod dr. Arko je umrl v torek ob treh zjutraj v Ljubljani v zavodu Leoninum. Pri aebi ni imel nobenega sorodnika. Glede svojega pogreba ni ničesar ukrenil. Umevno je, da je bila velika ameanjava, ker ni nihče pričakoval tako hitre smrti. Pogreb je provasl aavod Doberlet v svojo oskrbo. Lastnik tega savoda brsojavil mi je v torek, dne 11. t. m. ob 10. dopoldne, kje naj bo moj brat pokopan. Brzojavna sem mu, da na škofjeloškem pokopališču in na naj poskrbi vse potrebno, da bo pogreb V sredo ob 6. popoldan. Prosila sem ga odgovora. Popoldan ob treh mi je g. Doberlet brzojavi!, da pogreb nikakor na more biti v sredo, temveč k večjemu v četrtek ob 11. dopoldne, ker mu ni mogoče prej preskrbeti oblastvenega dovoljenja za p rep el javo trupla mojega brata is Ljubljane v Skorjo Loko V torek popoldan je prišel moj sin dr. Maver is Logatca V Ljubljano in je on preskrbe! to dovoljenje, toda bilo je Že prepozno pogreb ta dan objaviti po časopisih. Tudi mrtvaških oznanil mi ni bilo mogoče pravočasno razposlati. Za udeležbo pri pogrebu sem se zamogla torej zahvaliti le splošno, ne pa specijalno. Ker sem šele iz spredaj navedene notice izvedela, da sta oba gospoda predsednika društva zdravnikov izkazala mojemu bratu, svojemu kolegi, zadnjo čast z udeležbo pri pogrebu, štejem si v dolžnost izreči jima tem potom svojo posebno zahvalo. — Marija Maver rojena Arko. Iz Simon Gregorčičeve favne llndake knliinice. V preteklem me secu se je izposodilo 1454 knjig, za 167 več nego meseca rožnika ter izdalo 74 novih legitimacij, aa 26 več nego meseca rožnika. Do 1. t. m. je bilo vsega skupaj izdanih 953 legitimacij. Velika l|ttiska veselica, ki jo prirede črnomaljske gospodične v korist družbi sv. Cirila in Metoda na Gričku, se radi neugodnega vremena odloži na 25. t. m. ob 3. popoldne. K obilni udeležbi vabijo najvljudneje gori omenjene. Pomllosčeni kaznjenci. Vsled cesarjevega pomiloščenja se je spregledala kazen sledečim kaznjencem, ki so bili zaprti pri celjskem okrožnem sodišču: Francu Pankoviču, rudarju iz Trbovelj, pristojnemu v Studence pri Krškem; Antonu Brinovcu, pos. sinu iz Potvrha, pristojnemu v Braslovče; Franca Koprivšk u, pos. sinu iz Ločice, pristojnemu v Vransko; Antonu Bezenšku, pos. sinu iz Bukovja, pristojnemu v Frankolovo; Ignaciju Gojšniku, pos. sinu iz Ver-pet, pristojnemu v Frankolovo; Fr. Mucu, pos. sinu iz Ogoške gore pri Konjicah; Valentinu^ GoriŠku viničarjuiz Rov, pristojnemu v Vič njo, vas; Rudolfa Kovaču pravzaprav Kirnu, rudarju is Trbovelj, pristojnemu k Sv. Krištofu pri Laškem; Antonu Čolnariču, posestniku is Ravno cerja, pristojnemu k Sv. Florjanu pri Rogatcu; Francu Brg-lezu, posestniku iz Turnega, pristojnemu v Slivnico pri Š m ar ji; F r a n c n Kepi, radarju iz Trbovelj, pristojnemu v Šmartno pri Litiji. Poamilošćenie. Vsled cesarske amnestije je bilo izpuščenih na svobodo iz tukajšnje kaznilnice 9 moških, iz kaznilnice v Begunjah pa 14 žensk. Novo draitvo. Ustanovilo se je „Prvo jubilejno vojaško veteransko društvo na Jesenicahu. Poplava v Idrili In okolici Vsled stalnega deievja 15. in 16. t. m. je visoko nar as tla Idrijca in poplavila nižje ležeči del mesta Idrije in bližnjo okrajno cesto Idrija Logatec. — V farni oerkvi v Žireh je stala v nedeljo voda tako visoko, da so morali brati mašo v oerkvi v Do-bračevem. Umor. Med Bruokom in Kap-fenbergom so našli s prerezanim vratom jako lepo 221etno Zofijo J a n d a, ki je služila pri gospe Kummer v Mariboru, a poleti je živela s svojo gospodinjo na letovišča. Morilcu še niso na sledu. Protfa|a „Slov. Naroda". „Slovenski ^arod" prodaja od danes dalje tudi gospa Lucija S v e t e k Novi Vodmat št. 57. NOVO dmitVOi C. kr. ministrstvo notranjih zadev je dovolilo ustanovitev društva „Reiohsbund der oesterr. Bezirksschulinspektorenu s sedežem v Ljubljani. Slovenščina mm Bled«. D°e 17. t. m. je neki gospod na Bleda na kolodvoru v slovenskem jeziku zahteval vozni listek. „Was Gepaok haben Sieu je bil odgovor. Uradnik vpraševaloa sploh ni razumel. N» Bledu — železniški uradnik, ki ume slovenski. Tu se že vse neba-Gospod poslanec Pogačnik, kdaj p* že bodete z železniškim ministrom tako zaropotali, kakor bi bila vaza dolžnost? Ubil SO Je dne 18. t. m. 79 let stari cerkovnik Matija Blazni* v Selcih. Imenovan je bil nad 60 let cerkovnik pri farni cerkvi v Seloih. Pri snaženju zvonika so vrgli delavci neki tram is zvonika, Id ie starega Matijo na glavo zadel. V par urah je bil mrtev Vzrok nesreče prettUlO pazljivosti. Imenovanemu je ravno pred enem mescem hiša pogorela. &0|elaost eoafsklk Nemec* CeHszi potentati so odrekli mestno godbo aa slavnostno serenado in budnico povodom cesarjevega rojstnega eva. Zato so zastopali njih mesto j siki trobentači, kateri so svojo ar izvrstno napravili. Zato jim je celjski poulični mok žvižgal (!). ar je s več strani zanimiva: oelj-nemSkutarji nas Slovence radi rajajo nelojalnosti; nadalje ne živi mestna godba od mesta, temveč milosti deželnega zbora in go-ode, ki vedno poudarja svojo lojal-ost; tretjič pa vidimo vojaštvo za-jati v „Nemški domu, ki so ga povili ravno oni gospodje, kateri odajo svojo godbo za proslavljanje cesarjevega rojstnega dne. Presenečenj. Pripeljala sta se y Tržič neki mož in neka žena. Kre-nivši v gostilno sta bila z gostilničarjem takoj znana. Začel se je pogovor o kupčiji. Tujec, mesar po poklicu, je na vse pretege tožil o težavah svojega stanu, njegova spremljevalka je sekala po kuharicah, ki nimajo nikdar dovolj j eter o za nameček. Gostilničar in njegova boljša polovica sta pridno sekundirala. Tako so naglo potekle urice in tujca sta postala zaspana, da, tako se jima je zdehalo, da sta morala iti spat še za dne. Po odpoČitku sta poravnavši stroške, zapustila Tržič. — Nekaj dni pozneje pride v navedeno gostilno nepoznana gospa, ki je bila ravno tako dobro sprejeta. Pogovor nanese na že označenega mesarja, njegovo ženo in nje strašno zaspanost. Gospa, tudi mesarica, postaja resnejša, in ko ji gostilničar opiše osebo omenjenega mesarja, je vzkipelo. Dvigne se gospa in vzklikne: »Kaj, ta je bil tukaj? To je moj mož!" Sedaj so jele leteti pšioe od obeh strani na moža, ki se je drznil v pošteni hiši „odpočitia. Naglo se odpravi gospa domov. Kakšno izpremembo je mož opazil na obrazu svoje dospevše žene doma in kako se je „kremžil" sam, tega naš poročevalec ni videl in ve le, da bo posledica te strašne „utrujenosti-ločitev zakona, tržiški gostilničar in njegova žena pa bodeta imela prijetno dolžnost, hoditi za priče. Eksplozija v Skedenj skih plavžih« Včeraj zjutraj je radi izlivanja plina iz cevi nastala silna eksplozija v škedenjskih plavžih „Kranjske industrij alne družbe. Večinoma vse šipe zavoda so bile razbite, pol plavža se je podrlo. Škoda je precej velika. Dva delavca sta lahko ranjena. Novo društvo V Gorici se je ustanovila „Goriška podružnica Društva slovenskih profesorjev v Ljubljani". Pomilosčenih je bilo v Gradišču ob Soči 12 kaznjencev, ki so jih spustili na svobodo. Akademično ferijalno društvo »Bodočnost11 priredi, kakor smo že poročali, dne 23. t. m. ob 3. popoldne pri Sv. Janžu na Dravskem polju v prostorih graščinske pristave veselico. Ker je Čisti dobiček namenjen za ustanovitev javne ljudske knjižnice pri Sv. Ani na Krembergu na nemški meji, zato so vsi Slovenci brez razlike vabljeni, da se udeleže veselice v prav obilnem številu in tako prispevajo svoj obolus za okrepitev naših severnih postojank. Končan štrajk Štrajk slikarjev in dekoraterjev v Trstu je končan, ker se je doseglo sporazumljenje med delodajalci in delojemalci. Na semenj v Novo mesto dne 25. t. m. pride neki moravski kupec kupovat velike medle vole in krave brez mleka za pitanje. Dolenjski živinorejci, ki nimajo krme, bodo to priliko lahko dobro izkoristili, če ne bodo drug drugemu oene kvarili. Za Učitelje kmetijstva. Na Primorskem sta razpisani dve mesti potovalnih učiteljev, eno z italijanskim učnim jezikom s sedežem v Pulju, drugo s hrvaškim učnim jezikom s sedežem v Voloski. Prošnje je vložiti do 15. septembra pri namestniŠtvu v Trstu. Nesreča Na cesti k „lovcu" v Trstu sta se dva brata čok, 6 in 10 let stara, obesila zadaj na neki voz. V tem je pridrčal mimo avto ^obil, ki je po nesreči butn^ ob voz, da sta fanta padla na tla. Mlajši fii je pri tem zlomil nogo, starejšemu s® pa ni nič zgodilo. Prepeljal je ranjenca avtomobil v bolnišnico. SameB|. Dne 19. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 92 konj in volov, 82 krav in telet, skupaj 174 glav. Kupčija je bila pri konjih je bila srednja, ker še ni zadostno znano, da je bil danes prvič drugi mesečni semenj sa konje in govejo sivino. ____~_— Ogenj na vlaku. Na poštnem vlaku, ki vozi is Zagreba na Zidani most, je snoči pred polnočjo nastal pri Krškem v vozu za prtljago in druge drobnarije ogenj, ki so ga za- g*aili še le v Rajhenburgu. Vagon je Me ves pogorel. V njem je bilo slasti mnogo jajo in kuretine, ki je vsa popokala os. poginila. -ttas is občinstva. Piie se nam: večer sa večerom razsajajo ie čes "•veto aro na Sv. Jakoba nabrežju ^FN^avoi is Flocrjanakih ulio, in °elo panje j o na nesramen način on- dotne stanovalce. Prosimo mestno policijo, naj temu naredi konec. POS ngrtuil je včeraj popoldne na Mirju hisneaa posestnika Karla Grila ter ga nad levim kolenom telesno poškodoval. Lastnik psa je znan. Vlona. Danes ponoči ao neznani tatovi s krampi vlomili vrata pri skladišču in kleti trgovca g. Ivana Zormana v Spodnji Šiški in mu pokradli nekaj jabolk, do 20 kg papri-cirane slanine in še več drugih reči. Orožništvo lopove pridno »»slednje. Nepreviden kolesar Včeraj popoldne je po Tržaški cesti pridirjal neki kolesar s tako naglico, da se ni mogel izogniti nekemu otroku, marveč ga je podrl na tla in ga menda težko telesno poškodoval. Tudi sam kolesar je padel in si pokvaril kolo. Kolo ukradeno je bilo včeraj popoldne od 1. do 4. popoldne dijaku Romanu Ravniharju v Stritarjevih ulicah št. 7 is H. nadstropja. Kolo je „Torpedo" modela 1903 in tvrdke Roaler u. Jauernig v Ustju, ter je vredno 180 K. Posor pred nakupom ! Ponoča|aki so razbili predsinoč-njim na Opekarski cesti klop, na Cesti na loko pa so zlomili steber, na katerem je pritrjen hidrant. Zlikovci so znani. Zastavo so bile na poti fantali-nom v „Zvezdi". Odstranili so štiri, a so bili pri delu zasačeni. Izgubljene In nafdono. Po- sestnikova hči gdč. Albina Pečarjeva je izgubila srebrno žensko uro a dolgo srebrno verižico, katero je našel delavec Jakob Pivk in jo oddal pri magistratu. Gdč. Jerica Sohweg-ljeva je izgubila zlato žensko verižico. — Gojenka mestne višje dekliške Šole Rozalija Majonova je našla denarnaoo, v kateri je manjša vsota denarja. Zasebnioa g. Hedvika Bukaškova je izgubila denarnico, v kateri je imela 8 K denarja. Delavsko gibanje. Iz južnega kolodvora se je včeraj odpeljalo v Ameriko 15 Slovencev, 35 Hrvatov in 19 Ogrov. V Kočevje je šlo 40, v Heb 98, v Inomost 88, v Badga-stein 50, v Meran 57, v Ljubno 17, na Prusko 35, v Lino pa 17 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 25 Kočevarjev. V brežiški okraj se je odpeljalo do 100, na Dolejsko pa do 150 Ipavk in GoriČank češplje lupit. „Društvena godba ljubljanska11 konoertuje danes od pol 6. do pol 10. pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika Vaolava T a 1 i c h a v „Švioariji". Vstop prost. L11 koncertuje jutri pri večerni predstavi „The Elite Biograf na vrtu hotela pri „Maticu". Začetek ob 8. zvečer. Drobne novice. — Jaroslav Vrchlickv, slavni češki pesnik, je smrtno nevarno zbolel. — Čevljar Voigt je med mnogimi ponudbami sprejel službo blagaj-ničarja varieteja »Hoffnung« v Kielu. Imel bo 250 mark mesečne plače. — Nemški cesar je daroval 100.000 mark za Korhovo ustanovo, ki vodi boj proti j etiki. — Velika sleparija. Blagajnik draždanske banke Eckart je osleparii banko za 233.000 mark ter pobegnil. Na begu pa se je v nekem hotelu v Schandavu obesil. — Sumljiv misijonar. V Buda-pesti so zaprli nekega eksotičnega moža, ki se je izdajal za misijonarja. Pri njem so našli zlatov za 30.000 K, briljantne uhane in druge drago na-kitje. Zagonetni tujec zna skoraj vse evropske jezike. — 76 rudarjev je zasulo v premogovniku Havbole pri Wiganu na Angleškem. Rešitev je izključena. — Proti morilcu Sičinjskemu bo obravnava pri kasači j skem sodišču dne 2. septembra. — Tragično. V Budapešti je povozil tovorni voz na ulici 31etnega sinčka krznarja Lembergija. Ko je mati zvedela o nesreči, je porodila mrtvo dete, mater pa je obenem zadela kap. — Vlak je skočil s tira na postaji Vajcen. Razbitih je 17 voz._ ~~ Razne stvari. * Nebesa zoper zemeljski dobrobit francoskih duhovnikov. Berolin-ska »Tagliche Rundschau« prinaša nastopno vest: Ko je pred nedavnim časom francoska vlada hotela potrditi zakon, po katerem bi se naj- porabilo za ustanovitev duhovniške pomožne blagajne za stare in bolehne duhovnike 50 milijonov frankov iz cerkvenih posestev, ki so ob priliki ločitve cerkve od države prešla v državno posest, preprečil je ta zakon papež s trdovratnostjo in^ trmoglav-nostjo, tako da je bilo upanje duhovnikov uničeno. Vobče se je vse čudilo toliko papeževi kratkovidnosti. Toda »Depeche de Toulouse« je prinesla 5; junija sledeče razjasnilo! »Telegram nam potrjuje, da se je papežu prikazala Devica Marija in mu ukazala, naj se z vso odločnostjo upre odredbam, ki se namer j a jo na Francoskem v prid klera. Prikazen je trajala baje dobršen del noči in papež je bil po tem obisku zelo utrujen.« Marsikak francoski duhovnik bo zdaj najbrž zaprosil Devico Marijo na krajih milosti v Lurdu in La Salette, naj opusti v prihodnje take ponoćne posete pri papežu. * Proti proslavi Tolstega 801et-nice. Čimbolj se bliža 80. rojstni dan grofaL. Tolstega, tembolj narašča nazadnjakom strah in sovraštvo. Na čelu sovražni akciji stoji duhovščina — ki je pač povsod nositeljica nazadn j aštva. Moskovski metropolit Vladimir ščuva vsa narodna društva, da se Tolstega 801etnica ne sme obhajati. Poslal je tudi prošnjo na vlado ,naj se proslava prepove. Istotako agitujeta po deželi proti slavju kije vski metropolit Flavijan in znani ustanovnik ruske ljudske zveze, duhovnik Vostorgov. Vsem pa se je pridružil na smrtni postelji ležeči »svetnik« Ivan Kronštatski, ki je napravil molitev, ki se v tisočih izvodih Širi po celi Rusiji. Molitev se glasi: »Gospod bog! 'Pomiri Rusijo zaradi tvoje cerkve in zaradi tvojih slabih otrok; napravi konec prevratu in puntanju ter vzemi s sveta tvojega grditelja, hudobnega in nepoboljšljivega Leva Tolstega, vse njegove strastne in prikrite privržence, vzemi s sveta židovskega prijatelja Viteja, ki Rusijo spravlja v pogubo!« To molitev so poslali v pismu tudi sivolasemu pisatelju v Jasno Poljano. Tolstega pa na celi stvari žalosti le to, ker vidi v tem očiten dokaz za svoje nauke, da se je današnja duhovščina — bodisi katere cerkve — popolnoma oddaljila od Kristovih naukov, ki temeljijo na ljubezni do bližnjega in na splošnem odpuščanju. * Užitni mrčes. Okus je različen, kar smatramo pri nas za ostuden mr čes, cenijo drugje za najboljši prigrizek. Že v starem veku so jedli ko bilice, kakor nam sporoča sv. pismo, in sicer so jih Judje pojedli velike množine. Tudi Mojzes našteva kobi lice med dovoljeno hrano. Da so tudi v Egiptu jedli kobilice, o tem priča neka skulptura iz Niniv v londonskem muzeju, in sicer predočuje skuptura vrsto mož, ki donašajo je dila, med temi so tudi taki, ki nosijo na dolgih palčicah nanizane kobilice. V Atenah so prodajali na trgu kobilice kot posebno delikateso, a še danes so v orientu razne vrste kobilice, ki jih splošno jedo. Pripravljajo se v raznih deželah različno. V današnji Palestini jih pražijo v posebnem olju. Arabci posuše kobilice na solncu, potem jih zmeljejo ter pečejo iz take moke kolače; pražijo jih tudi v sirovem maslu ali pa jih zmečkajo ter jih pomešajoN z velblodovim sirom. V Alžirju kuhajo kobilice na vodi ter jih osole; na Madagaskarju jih pražijo v masti, potem pa z ri-žem pomešane jedo. Zamorci v notranjih delih Afrike razkuhajo kobi lice v gosto rjavo juho, a v Južni Rusiji jih spravljajo prekajene ka kor ribe. Seveda so teh vrst kobilice mnogo večje kakor pri nas. — Poleg kobilic se jedo še ogrei in gosenice. Sladkosnedeži na Francoskem zelo cenijo ogrce navadnega hrošča (vec blanc) .Pražijo jih v sirovem maslu, jedo pa jih tudi zapečene v jajc jih kolačkih. Stari Rimljani so šteli med delikatese nekega -lesnega črva, ki so ga imenovali »Cossus«. Na Kitaj skem so za manj premožne sloje bu be sviloprejk priljubljena hrana. V Avstraliji jedo kaj radi neke vrste metulja (bugona), ki leta v velikih trumah ob gorovju Bugong. Domačini pazijo, na katero drevo se zvečer trume spuste. Pod drevesi potem zakurijo, da vsled dima in vročine popadajo živalice na tla. Ko jim po-smode peruti in noge, jih v lesenih posodah zmečkajo v testo ter napravijo iz njih kolače. * Kako osrečiš svojo ženo. Neki londonski časopis je prinesel nedavno navodilo mladim možem, kako morejo napraviti svoje žene srečne in zadovoljne. Posebno pomembna so sledeča navodila: Zdržuj predvsem iluzije ter si kot mož ravno tako prizadevaj dopasti ženi, kakor si delal pred poroko. — Pomisli, da je novo življenje, ki je zate le epizoda, za ženo popolen preobrat njenih misli in navad ter ji je sploh nerazkrita dežela. Imej tedaj potrpljenje ž njo. — Reci ji pri priliki, da jo imaš rad. Sicer ve to sama, toda vendar rada -sliši. — Začni vsako stvar v taki me ri, kakor jo tudi moreš nadaljevati; to velja posebno v denarnih zadevah, in ne žali njenega čuta s tem, da jo primoraš prositi za denar. Za to stvar moraš imeti fino čuvstvo, ker denarno vprašanje je poglavitna točka za prepire v rodbinah. — Bodi pozoren v malenkostih. Edina cvetka more čestokrat olepšati cel dan. Obvesti jo o svojih skrbeh ravno ta ko, kakor o svojem veselju. Dva prenašata trpkosti laglje kakor pa en sam. Saj je tvoja žena, ne pa sestra, in ljubi te. To storiti si ji dolžan in mogla ti bo dati marsikak dober svet. — Prenašaj ob prliki njene solze, možje morajo delati, ženske pa se morajo jokati. — Ne osramoti je z javno kritiko. Ako ji imaš kaj očitati, stori to doma. — Ne pozabi je poljubiti, kadar odhajaš in prihajaš. — Dopove j ji, da je edina ženska, ki si jo sploh kdaj ljubil, to je velikega pomena. — Ne zbadaj je, ako ne moreš prenašati, da te ob priliki tudi ona zbada. — Postopaj ž njo kakor s tovarišem ali prijateljem, toda ne pozabi nikoli, da je predvsem ženska, ki potrebuje tvoje podpore iu pomoči. * Petelin pred sodiščem. Kadiji newyorškega policijskega sodišča so dobili preteklo soboto kaj kočljivo tožbo; tožitelj je namreč zahteval, da se kaznuje lastnik nekega petelina, ki vsako jutro na strehi hiše 114 zapadna 53. ulica zmagujoče naznanja, da je solnce posijalo in da se je tema umaknila svetlobi. Vidna zadrega se je polotila navzočih Salomonov, dokler končno ni kadi Breen zmagujoče zaklcal in razsodil: »Nobena sodnija ne more kaznovati petelina, če poje, kadar se njemu zl j libi, kakor ne morejo kaznovati človeka, če poje.« Tako se je glasila kadi-jeva salomonska razsodba. Prebivalci v bližini zapadne 53. ulice so najbrž veliki zaspanci, ker petelin je pričel peti po navadi ob polu 6., toda ljudje po hišah so še vedno spali. Policijski komisar je obljubil takojšnjo pomoč. Poslal je dva detektiva v stanovanje petelinovo, in zaprli so ga ravno v trenutku, ko je zaprl oči in zapel kikiriki. Zajedno s petelinom so aretirali še štiri kokoši in lastnika vseh teh ptičev. Gospod sodnik je pa oprostil petelina in njegove žene-kokoši. * Princ — doktor. Na vseučili šču v Strassburgu je bil nedavno promoviran za doktorja prava četrti sin nemškega cesarja, princ Avgust Viljem. Pri tej priliki je rektor princa javno pohvalil, da je z železno pridnostjo dosegel najvišjo akademsko čast summa cum laude. Princ se je zahvalil za vso naklonjenost in vse dobrote, ki jih je doživel na vse učilišču ter izročil profesorjem razna odlikovanja, ki jih jim je naklonil oče-cesar. * Ženske — kvartalke. V Petro gradu je dobila zadnje čase policija več ovadb zakonskih mož, kojih žene so se strastno vdale hazardni igri ter zakvartale veliko premoženje Policiji se je posrečilo zasačiti v stanovanju odlične gospe Baekel za več družb urejeno hazardno igralnico. * Strela ga je ozdravila. Glasilo avstrijskega društva gluhonemih poroča v svoji zadnji številki, da je v Kunwaldu nedavno oplašila strela delavca, ki je pred leti vsled presta-nega strahu prišel ob sluh in govor. Strela je imela čudovit učinek, zakaj delavec je nato zopet popolnoma dobro slišal ter sedaj tudi govori, dasi še težko. * Duhovnik zapeljal 131etno deklico. Pred okrajnim sodiščem v Freistadtu na Gornjem Avstrijskem se je vršila te dni senzačna obravnava. Kaplan Karel Stockl iz Rieda je tožil učitelja in posestnika zaradi ob rekovanja. Tožena pa sta nastopila dokaz resnice ter dokazala, da je kaplan kot katehet zapeljal svojo učenka Rozo Bauhofer, ki je pred 14. letom porodila mrtvega otroka. Značilno za kmečko zabitost je, da je oče zapeljane deklice dobro vedel za ka planovo prepovedano razmerje, a jc šele na smrtni postelji povedal stvar ženi, češ, da ni upal nastopiti proti kaplanu. Tudi materi je hčerka potem zaupala, da jo je katehet v šoli zapeljal. * Bil tepen, ker je točo razganjal. Blizu Samobora živi kmetic. Kopic, ki je še vedno prepričan, da s streljanjem razžene točonosne oblake. Tako je tudi nedavno, ko so se začeli zbirati črni oblaki, hitel v svoj vinograd ter začel streljati. To pa ni bilo prav sosedu Kuprešu, ki je dan na dan zdihoval po dežju, a sedaj, ko je bil po njegovem mnenju dež že zagotovljen, ga je hudobni sosed na lašč razgnal. Takoj je šel Kupreš z debelo gorjačo v hišo soseda Kopica ter ga vkljub zatrjevanju, da ni pregnal deža, temuč točo, neusmiljeno namlatil. * Materam! Mleko v mestih je navzlic visoki ceni in policijskem nadzorstvu le jako redko prosto bakterij, pač pa je mnogokrat popačeno in pred vsem drugim za dojenčke ni enakomerno do vel j. Kaj naj torej mati stori, katera iz kakršnihkoli vzrokov ne more dojiti sama t Skrbi naj za mlečno hrano, katera ima vse za t>rospeh nežnega deteta potrebne sestavine. Te res mnogozahtevne pogoje izpolnuje že kmalu 50 let pre-skušena in staroznana Nest le jeva otročka moka, ker vsebuje povsem bakterij prosto, polnomastno alpsko mleko v dovoljni množini, tako, da se potrebuje za nje prireditev le vode. Ena porcija, zadoščujoča za najmanj 25 južin, dobi se v vsaki lekarni za 1 K 80 v. 2297 — »Slovenski Pravnik« ima v 7. in 8. številki naslednjo vsebino: 1. Dr. Metod Dolenc: Vplivi težkih telesnih poškodeb na zmožnost pričevanja. 2. Štefan Lapa j ne: Iz političnih normalij. (Konec.) VII. Stav-binske razmere. VIII. Železniške zadeve. IX. Raznovrstno. 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo, a) Veljavna je kupna pogodba glede gozdnih deležev, o priliki odveze služnosti odkazanih v last skupini služnostnih upravičencev, b) Za izmero bolest-nine po §-u 1235 o. d. z. ni merodajna niti velikost krivde poškodovalca, niti njegove imovinske razmere. — Ako se tožbeni zahtevek deloma zavrne, treba se tudi na to ozirati, da toženca, v plačilo pravdnih stroškov obsojenega, ne zadene neopravičeno plačilo cele razsodnine. c) Motenje posesti z markacijo turistovskega pota. Kazensko pravo. K §-u 283 in 469 k. p. r.-4. Izpred državnega sodišča. Državljanom ustavno zajamčene politične pravice se ne kršijo le z odločbami, ampak tudi s kakim drugim dejanjem upravnih organov. — V vojvodini koroški je slovenščina deželno navadni jezik. — Dejelni odbor koroški mora sprejemati in reševati slovenske vloge, četudi je nemščino proglasil za svoj poslovni jezik. 5. Razne vesti. — »Slovenski Trgovski Vest-nik« ima v št. 8 naslednjo vsebino: 1. O trgovskem vprašanju na Štajerskem. 2. Zgodovina trgovine. 3. Najvažnejše določbe o pristojbinah (kolkih in procentah). 4. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. 5. Slovensko trgovsko društvo v Celju. 6. Slovensko društvo v Mariboru. 7. Raznoterosti: Posebni vlak kranjske trgovske zbornice v Prago. — Penzijsko zavarovanje bančnih nastavljencev v Nemčiji. — Suša in pomanjkanje krme. — Železniško omrežje na Kranjskem. — Odprava returnih voznih listkov na Južni železnici. — Svetovna razstava v Bru-selju. — Jubilejske dopisnice. 8. Društvene vesti. 9. Trgovsko-obrtna zadruga v Ljubljani. 10. Oglasi. Telefonska m brzojavna poročim. Obsojen »Mirov« urednik. Celovec, 20. avgusta. »Mirov« urednik je bil obsojen včeraj vsled zasebne obtožbe našega sotrudnika g. dr. Jos. C. Oblaka na 100 K denarne globe ali 10 dni zapora, ker ga je »Mir« svoj čas z ozirom na nek »Narodov« članek infamno napadel. Gospod dr. Oblak je izjavil pri razpravi, da prevzame vso odgovornost za dotični pasus v »Narodu«, na katerega je »Mir« tako nekvalificirano odgovoril. Sodnik je zavrnil vse predloge obtoženca kot irelevantne z utemeljitvijo, da za tako nesramno pisanje kakor je bil pamflet »Mirov« na »Narodov« članek sploh ni mogoče nastopiti kak dokaz resnice. Zadeva se je dolgo vlekla, ker so klerikalni junaki pred deželno sodnijo junaško tajili in zdaj poslali slamnatega urednika v ogenj, v katerem je pogorel. Stroški so jako občutni. »Mirovega« urednika je zastopal dr. Zirovnik. Minister notranjih del pri eesarju. Išl, 20. avgusta. Semkaj je dospel minister notranjih del baron Bienerth. Jutri ga sprejme cesar v posebni avdijenei. Nove aretacije na Hrvaškem. Zagreb, 20. avgusta. Govori se, da je bilo danes v Slavoniji aretiranih več uglednih Srbov. Imen areto-vancev ni moči poizvedeti. Iz povsem zanesljive strani se zatrjuje, da dosedanja preiskava proti srbskim »veleizdajalcem« ni imela niti najmanjšega uspeha, niti toliko, da bi mogli konstruirati proti osumljencem obtožnico. Ban baron Rauch in njegova družba so silno deprimirani. Ni hotel imeti božje službe. Zagreb, 20. avgusta. Vladni krogi širijo vest, da se je neki srbski župnik pri Petrinji uprl, da bi imel na cesarjev rojstni dan slovesno božjo službo. Vlada je baje odredila strogo preiskavo. Kolikor se je bilo moči informirati, je ta vest od kraja do konca izmišljena. Izvestni krogi kolportirajo to vest z namenom, da bi Srbe na zgoraj še bolj očrnili. Sestanek sultana z angleškim kraljem. Carigrad, 20. avgusta, V turških vladnih krogih se zatrjuje, da kralj Edvard v kratkem poaeti sultana Abdul Hamida v Carigradu. Turško časopisje pozdravlja z velikim zadoščenjem to vest. Ruski car v inozemstvu. Berolin, 20. avgusta. »Vossische Zeitung« javlja iz Petrograda, da odpotuje car Nikolaj v najkrajšem času za več mesecev v inozemstvo in da bo za ta čas izročil regentstvo enemu izmed velikih knezov. 3 a«i»v». JUAJOtt iftfDSTVO Podpisan* lajavlja s tem, da ni --p imela namena 3. avgusta 1908 taliti gospoda župnika 0otkar*a MotU V Zagorfu. 2896 podjetnikova soproga. Ereaak, trošan in zanealjiv mladenič ki ima veselje do lova in goidar-atva, so apreime takoj v alatko Plača po dogovoru. 2891-2 Ponudbe na lesno trgovino FakiS" Podgorski v Sodratld Lepa prilika! HeteorolosiCao poročilo, 7Wtn» nad morjem »06. Srednji sneni tUk 786» <««•. Cas opazo- Stanje barometra ▼ mm C6 S. * Vetrovi 2902 1 s 3 st«novaa|l te prittkllaamii okoli 8000 m2 atavbiioa ob oe* ti, se pod ugodnimi pogoji tako, J f ;v m .o -.. Neb« Naslov v uprav. „Slov. Naroda". 19. 20. '9. zv. 7.2j. 2. pop. 740-0 740*6 738 7 15*3 11*2 232 brezvetr. al. vzsvzh. jasno megla brezvetr. I del. obl. Srednja včerajšnja temperatura 165% norm 18 5C Padavina v 24 urah 00 mm. 2 učenca za kleparski obrt sprejme takoj Fran Gradit ar, kleparski mojster na Triatki cesti v LJubljani, 2864 2 Penzijonist Se mlad, iz finančne službe, vešč raznih jezikov, želi dobili primerne sltlibe v pisarni ali pa v trgovini. Ponudbe pod „penzijonist" na npravništvo „Slov. Naroda. 2899—1 Trgovski pomočnik mešani stroko« star 22 let, vešč slovenskega, nemškega, hrvaškega ter nekoliko laškega jezika s 4 letno trgovsko prakso, teli trojne službe. Nastop takoj ali do 1. oktobra. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2904 Inteligenten gospod, rimokatolik, star 28 let, oženjen, odslužen računski podčastnik, z višjimi Solarni, vešč v trgovini s Špecerijskim blagom, zmožen slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika v govoru in pisavi v išče službe. Položi lahko majhno kavoijo. 2901 Več v uprav. nSlov. Naroda". 2>- 3van Oražen no ordinujo do dne 31. outujto t1. 2894 2 Zadnji teden. Začetek totno ob pota t zvečer. Tko le tal Wifc Bio froateot lio-Tbeater ot tko WOHd 2903 ppM,20.,iutn,Zl.awsu$ta velika predstooo v Loitermonnovem drevoreda Vsake tri dni nov spored. Izvleček Is sporeda: Preko Afrika. Največji kinematografski posnetek v 9 serijah. Ta slika je dolga 3000 m in se zatorej ne more v eni predstavi predstavljati do konca — Umetnltka tetke lz BlO-Vaiiete: The Saingolts. Brzokipar. Moderna magija. (V barvah.) Slon telovadec. — Fredkaznovan. Prizor iz življenja odpuščenega kaznjenca. — Moć lfttbeznL Velika drama v mnogih prizorih. (Prekrasno kolorirano.) — Vazale vaakosrztnozti. — Talisman. Izborno kolorirana opremna igra v mnogih prizorih. Gostilna em in Zadetek ob pota 9. zvečer- — Ob nedellak ta praznikih tudi popoldne ob 4. ari. Cene: Loža za 4 osebe S X; fotelj ISO K; L prostor 1*20 K) II. prostor 80 vin.; 111. prostor SO T. j IV. prostor 40 V. L Geni H. Govrtt ravnatelj. poslovodja. Št. 10.319. Razpis 2905—1 V Mokronogu je izpraznjena sinibs provi zor ičnega deželnega Ura..z_rtrLžic£ živinozdravnika S to službo so združeni dohodki letnih 1200 K, in sioer pripade od tega zneska 800 K na deželni zaklad, 400 K pa na okrajno blagajnioo za sodni okraj mokrono&ki. Prosiloi za to službo naj pošljejo podpisanemu deželnemu odboru svoje z dokazili o starosti, znanju slovenskega iu nemškega jezika in o živine zdravniški usposobljenosti opremljene prošnje : do 15. septembra 1908. • Deželni odbor kranjski v Ljubljani dne 17. avgusta 1908. 2900 Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šleska razpošiljevaJnica: prekrasno pozlačeno, 36 ar idočo precizijsfco aro na sidro, z lepo verižico za samo B 2' kakor tudi triletnim pismenim jamstvom — Po povzetju razpošilja Prntko-eleaka razpošiljevalnica a. Grolb, Krakov 43. NB. Za neugajajoče denar nazaj. Zenitna ponudba. Železničar, 28 let star, gče v jafan gospodično primerne starosti j nekoliko premoženjem. Gospodična, /(i ima veselje do molitve, naj je oglasi s&mo j resno ponudbo, s sliko in pravim naslovom pod šifro „J. P. 28' poste restante Trst do SO. avgusta. 2897—1 /feugajajoče je takoj vrne. Št. 27.397. 2906 Razglas. Radi prenavljanja cestišča na Bleivvelsovi cesti je počenši od dne 18. t. m. za vozni promet proga zaprta med Marije Terezije cesto in Narodnim domom, kar ee s tem javno razglaša. Mestni magistrat ljubljanski dne 20. avgusta 1908. Četrtek, 20. avgusta ob S. zvrfer $ola - predstava Prvikrat! Berlinski cirkus Busoh: 8 dresiranih topovnlh konj. 4 topovi, 4 jezdeci z vso svojo topnicarsko opremo. — Nastop bratov Viiiand, kraljev klovnov, s posebno dobro dramsko parodijo Hamlet s katero pta dosegla v vsej Evropi po največjih mestih velikanski uspeh. Mm splošno zaktevanfe ostane cirkus dni. Fjetcl Pega v spodnji Najvljudneje naznanjam, da sem prevzela hotel Vega UP;, ter bodem skrbela za m J* kolji« (etila In pijačo, ter vsako nedeljo in praznik za plesao zabavo. Z veleapoŠtovanjem Alojzija Zupančič. Odda se tudi lepo stanovanje i drena aH tremi sobami, kobialo, shrambo za lotila In nekal vrta sa november 2827-3 kan poBloelaea, v najbolji stanju, zraven vrt s sada i m drevjem travniki, vzdržuje se 8 goveje živine in 1 konj, f se proda v Lascak pri Ma|alka aa Oorsniskam zaradi družinskih razmer. Cena po dogovoru. Zraven v bližini gostilne se gradi nova pivovarna, kar kaže najboljšo bodočnost. 2782 4 Stanovanje V L ttaUUtroplUf obstoječe iz ene velike sobe, kuhinje in s pritaklinami, so odda takoj ali sa november na Đonaiskl cesti tt. 69. — Bavnotam se teko] odda meblirana mesečna soba z eno ali pa dvema posteljama. — Naprodaj jO tudi dobro ohranjeno o ,Styria" s prostim tokom. 2855 -2 2716 12 Slavna zaloga v lekarni UD. pL Trnkćczyja u LJubljani. Primarius dr. D. Gregorič I .jut>ljana hronslio ustno vodo EUODIN Zakonito varovano. Specijaliteta za kadilce. 10 Oo 15 kapljic v kozarec vode. Cona 2 kroni. I t 0 0 m t m w t s N 8 11 r » s s 9 Iznrfen stenogro SO sprejme takoj v tukajšnjo pisar^ Strojepisci imajo prednost. 2890J Pojasnila daje uprsvnistvo. „8lt venskega Naroda11. 3 prodajalk ne čez 30 let stare, sprejme tržašt trgovina z delikateaami in prekat lenim mesom sa 15. september Ponudoioe te stroke imajo prednost] Ponudbe z navedbo plače in sliko naj se pošljejo poitni predi it« 421, glavna poita Trst 2857 Sprejme se spreten risar kot učenec v litografijo. Prednost imajo dečki, ki so dovršili vsaj par realčnih razredov. Ponudbe na tiskarno in litograJ njo j. Blassika nasL v Ljubljani I Slavna zaloga v lekarni OD. pL TrnkftzyJo u LJubljani. Pozor! V podna Jem itčem za stanovanje I dve čedno meblirani sobi even. s predsobo s prostim vbo* dem. Po dogovoru jemljem tudi brano zvečer od najemodajalca; postreinlca mora biti v stanovanju. Vse natančneje ustmeno. Termin L Oktober 1908 ali preje, a ne pred 15. septembrom. Stanovanje naj bo v bližini ju-stične palače, k večjemu na Marije Terezije cesti, Dunajski cesti, pa tudi na Franc Jožefovi cesti ali sioer v bližini teh cest. 2875 2 Plačam dobro aa zadovoljivo stanovanje in hrano zvečer. Ponudbe pod „Samski doktor11 na upravniStvo „S.ov. Naroda". P 55 i55 dvojno iS ■" "S pivo prazdroj in črno pivo (Bochbier) iz meščanske Bndejeviske pivovarne se to6i v Sodnijskih ulicah št. 4 in na Rimski cesti št. 5. vrček 20 vin« vrček I** Kovan I tjubljana ■ I 2658 7 i JURIJA" 3 minute od južnega kolodvora m m Ijubijana je vsak dan vso noč odprta. \ Za vsako ceno prodajam - še do 31. avgusta 1908 vsa letna oblačila za dame, gospode, dečke in otroke. »Angleško skladišče oblek" O. BERNATOVIČ v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po aajraiDOVTBtaejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnic* Zlasti Je ugodno zavarovanje na doživeti« in emrt s manjšajoiimi aa vplačili.. Vsak član