Poštnina plačana v gotovini Naše -ms- Krško, 8. oktobra 1951 Leto IV. — Štev. 14 GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO Tujega nočemo- svojega ne damo! \ Brežicah je bila okrajna partijska konferenca, ki je podala pregled dosedanjega dela, istočasno pa so bili sprejeti novi sklepi za izvajanje nalog, ki nam jih postavlja današnja družbeno gospodarska in politična stvarnost. Po poročilih, ki sta jih podala o delu Partije po vprašanju demokratizacije ljudske oblasti in na področju našega gospodarstva, o delu Partije na ideološko političnem in kulturno-prosvetnem polju ter po organizacijskih vprašanjih Partije krškega okraja, tov. Vučanjk Lojze in tov. Salmič Vinko, je sledila živahna razprava, v katero so posegli delegati osnovnih partijskih organizacij iz vsega okraja, ustanov in podjetij. Konference sta sc udeležila tudi član ( K KPS tov. Borštncr in direktor glavne uprave za kmetijstvo tov. Simončič, ki sta tudi podala svoje misli k referatoma in diskusiji. Okrajna partijska konferenca je razpravljala tudi o sedanjem stanju v svetu. Mnogo se danes govori in piše o ohranitvi svetovnega miru, toda mir ne more biti zagarantiran samo na podlagi izjav, katerih besede sc ne ujemajo z dejanji. Pod krinko takšnih izjav vodijo v resnici odgovorni ljudje iz držav imperializma tašno politiko, ki vodi k vedno večji zaostritvi mednarodnih odnosov in k povečanju vojne nevarnosti. Za resnični mir v svetu sc danes borijo vse napredne sile sv«ta. vojno pa hočejo pod lažno pretvezo miru reakcionarne sile v vzhodnem in zahodnem svetu. To potrjuje tudi nedavni hujskaški govor Molotova v Varšavi, to potrju jejo tudi dogodki v Koreji, v Mandžuriji itd., to potrjujejo tudi čete tako-zvanih »prostovoljcev« iz Vzhodne Nem-fije, Poljske, Češkoslovaške, ki so se pojavile na Koreji. Sile, ki se borijo za mir, so napredne socialistične sile, ki zastopajo politiko enakopravnosti vseh narodov in držav. Vaše državno in politično vodstvo zahte-va» da so odnosi med socialistično Jugoslavijo in ostalimi socialističnimi gibanji sveta takšni, da v resnici lahko pomenijo silo v mednarodnih odnosih za utrditev miru v svetu. Zaradi tega so dolžne vse osnovne partijske organizacijo, ter vaške in krajevne frontne organizacije stalno tolmačiti napredno borbo Jugoslavije za mir in za mirno socialistično izgradnjo znotraj svojih meja. V svetovni politični areni zavzema danes Jugoslavija izredno važno mesto prav vsled svoje doslednosti in prav Jugoslavija odpira perspektivo malim narodom in državam ter vsem progresivnim silam sveta v njihovo bodočnost, ako bo-, ° dosledni v stoji borbi za dejansko ena-icopravnost narodov sveta in v borbi za 0 jse ziv ljenjske pogoje delovnega ljud- , zve]zj s lem moramo poglabljati jugoslovanski socialistični patriotizem državljanov ki se naj odraža tudi v ponosu in ljubezni do naše slavne Jugoslovanske armije, praktično pa v delu v ^idv-uili vejah našega gospodarstva in uruzbenega reda. Pri tem pa bi bilo zgrešeno zanemarjati razkrinkavanje inform-mrojevskega revizionizma. Prav posebno moramo biti budni pred različnimi lažmi, zaslepljencem pa moramo odpirati oči, da °d° znali ločiti laž od resnee. .J^°„se ,ie, referent dotaknil gospodarskih 1 rasanj, je povdaril tov. Vučanjk, da se moramo odločno boriti proti birokratizmu ^ 01'ganih ljudske oblasti v okviru krajevnih ljudskih odborov. Končati že moramo z napačnim mnenjem, da odloča v fajevnem merilu le jiredsednik ali taj-mk, ne pa celotni odbor, v važnejših ' prašain jlih pa zbor volivcev. Krajevni 'ugani oblasti se morajo naučiti samostoj-reševanja problemov in opustiti Portunjstič-no prelaganje težjih nalog na okrajne aktiviste. Takšna samostojnost v reševami gospodarskih nalog ho prinesla kraju in vasi le koristi, ker bo samoiniciativni močna tudi na gospodarskem polju v akcijah za napredek dotičnih vasi. S posebno pažnjo spremlja Partija tudi delo upravnih odborov in delavskih svetov v naših podjetjih. Z dobro oceno gospodarskih sposobnosti posameznih delavcev je treba težiti za tem, da čim več tekočih poslov rešuje upravni odbor, ki pa mora svoje naloge reševati v tesni povezavi z direktorjem podjetja, pri čemer pa je treba že v kali zatirati škodljive pojave medsebojnega nezaupanja. Partija daje smer in pomoč ža pravilno usmerjanje naše gospodarske dejavnosti, nikakor pa se ne sme dušiti iniciativa delovnih kolektivov. Skrbeti moramo za dobro pripravljanje delavcev na seje upravnih odborov in zasedanje delavskih svetov, ki rešujejo vsa aktualna vprašanja podjetij in pa posameznih delovnih kolektivov. "V kmetijstvu je nujno potrebno poja-čati samostojnost splošnih Kmetijskih zadrug, ki naj preko svojih odsekov vplivajo na dviganje proizvodnje kmetijskih pridelkov. Pri tem ne smemo izgubljati izpred oči nevarnost pred kaparjem San Jose in koloradskim hroščem. V zvezi z vinogradništvom moramo videti širok problem, ki nastaja z njihovo obnovo in storiti vse potrebne korake. V teh predelih moramo podpirati delo strokovnjakov na obnovi vinogradov in sadovnjakov (ter našim kmetovalcem tolmačiti upravičenost ukrejrov, ki se bodo izvajali na novih nasadih v izbiranju podlag, sort in podobno. V zvezi z novim finančnim sistemom bo nastalo mnogo vprašanj in problemov na vasi, ki jih bo treba našim ljudem raztolmačiti. Demokratizacija in decentralizacija ljudske oblasti ima svoj odraz v gospodarskih vprašanjih, s stalnim jača-njem našega državnega gospodarstva pa smo mogli pristopiti tudi k novemu finančnemu sistemu, ki samo utrjuje naše dosedanje pridobitve, istočasno pa ijam daje javno perspektivo za naš nadaljnji gospodarski razvoj. V zvezi z novim finančnim sistemom doživlja tudi trgovina znatne spremembe z odpravo živilskih kart in industrijskih bonov, kar je prav pred nami. Marsikdo, ki je o teh ukrepih premalo poučen misli, da pomeni nov finačni sistem padec vrednosti dinarja. V resnici je pa denar le prevzel vlogo dosedanjih nakaznic in bonov. Tolmačenje novega finančnega sistema je nujno potrebno, kar se naj izkoristi na vaških masovnih sestankih in pa tudi v individualnih razgovorih. Trgovine kmetijskih zadrug se morajo potruditi, da bodo v celoti odigralo vlogo menjave blaga, s čimer v zvezi bodo morale skrbeti za čim večji sortiment, upoštevajoč želje potrošnikov po raznoličnosti in kakovosti, na drugi strani pravilno organizirati odkupe viškov, ki jih imajo naši kmetovalci na razpolago. Obvezni odkupi zasegajo samo še bela žita, mast, prašiče in volno. Te artikle moramo letos in tudi prihodnje leto dosledno odkupovati, ker so to najvažnejši artikli, osnovne prehrane naših delovnih ljudi, ki imajo svoja delovišča izven kmetijstva. V okviru komunalne dejavnosti bomo morali z večjo strogostjo odrejati in nadzirati popravila cest in poti ter javnih Teden Rdečega križa Prav bo, ako se ob Tednu Rdečega križa ozremo na delo, dosežene uspehe, morebitne napake in da v vsem tem poiščemo opornih točk in smernic za nadaljnje delo, ki se v današnjem . času postavlja tako pred po edince, kakor tudi pred celotno našo organizacijo RK. V začetku leta 1951 je imel RK v okraju 51 izvoljenih osnovnih enot RK s 4.900 člani, zajema torej danes 15% vseh volilnih upravičencev. Če k temu prištejemo še člane Pomladka Rdečega križa, katerih število je 5.200 ali pa 59% vidimo, da število članov RK z ozirom na število prebivalstva ni zadovoljivo. Naloga in delo Rdečega križa je bistveno drugačna v miru kakor v vojni. Tako je v prvih letih po osvoboditvi, bilo delo RK preusmerjeno in je bilo tedaj potrebno, da so vsi napori šli za tem, da v sodelovanju z ljudsko oblastjo oblaže rane, ki jih je zadal okupator, pomaga s hrano, oblačili in zdravili najbolj potrebnim in opustošenim krajem. Tako je število članov vi teh letih bilo veliko večje, kar je vsekakor pripisat temu, da je imel RK v svojih vrstah člane, ki so gledali organizacijo RK s svojimi očmi, skratka bili so zastopani interesi posameznikov. In kjer je bilo takšnih primerov tam je razumljivo, da je članstvo bilo v opadanju, ker so ljudje s takšno miselnostjo, da je RK trgovina, katera deli razno pomoči brezplačno, prenehali biti člani RK in so se sami vzporedno s tem napačno zavzetim pojmovanjem izključili iz organizacije RK. Sicer je tudi socialni sektor Rdečega križa v letošnjem letu razdelil najpotrebnejšim primerne pomoči, odnosno podpore. Tako je ob priliki »NOVOLETNE JELKE« RK razdelil v gotovini 16.000 din, 65 steklenic vina, 50 garnitur otročjih obleke. Poleg tega je bilo Pomladkarjem na 35 šolah razdeljeno 59 malih paketov, katerih .vsebina so bile v glavnem otročje igračke in katerih število je bilo preko 1.100 kom. Nadalje so bile 14 šolam razdeljene šolske lekarne v vrednosti od 10.000 din. Za izpolnitev hig. kotičkov po šolah je bilo razdeljeno 40 kom. brisač in 40 kom. mila. Vsem šolam v okraju smo razdelili 132 kg ribjega olja, katerega smo prejeli od Norveške organizacije RK. \ okrevališče GO RKS, smo doslej poslali 17 otrok na brezplačno okrevanje v Savudrijo. Poleg tega na socialnem sektorju je RK najaktivnejši pomočnik ljudske oblasti pri reševanju zdravstvenih problemov. Kljub temu, da je bilo izvršenih 76 zdravstvenih predavanj, da so ekipe sestavljene iz vrst zdravstvenih delavcev 4 na terenu izvedle akcije in nudile j>omoč na vasi, da je ob časovnih akcijah ali prireditvah kraj., okraj, in celo republiškega pomena, sodelovalo naše članstvo, prav tako pri organiziranju sanitetnih tečajev prve pomoči pri PLZ, moramo ugotoviti pri vsem tem, da doseženi uspehi niso najboljši ter da je pri tem vprašanju poglobiti naše delo in to na način, da bo v to delo vključen sleherni zdravstveni delavec v naši organizaciji, kateri bo s svojim strokovnim znanjem in nasveti pomagal kraj. odboru RK, reševati zdravstvene probleme na samem terenu. Ni bil namen, tukaj navajati stvari in jih razčlenjevati ampak podčrtati dve osnovni nalogi, ki stoje v bodoče pred našo organizacijo in to: 1. Odpraviti je treba vse slabosti zunanje in notranje organizacije. Učvrstitve kraj. odborov RK, vikl ju-čitii je novih članov v organizacijo, skrbeti za redno odvajanje članarine, zagotoviti iz lokalnih virov materialna sredstva za vzdrževanje, prostovoljnih postaj prve pomoči, kakor tudi za delitev podpor socialno šibkim družinam ali pa njih naprav, istočasno pa z vsemi sredstvi podpirati gradbeno dejavnost v krajih in v okraju. Da sc bodo mogle gospodarske in ostale naloge uspešno izvajati, se ne sme pozabiti na študij političnih in gospodarskih vprašanj, ki so med seboj zelo tesno povezana in ki se pojavljajo doma .in v svetu. S poznavanjem resnice in problemov, ki se dnevno postavljajo pred delovnega človeka na vseli popriščih dela in udejstvovanja, se bo možno uspešno boriti proti vsem vplivom reakcionarne protisocialistične gonje. V ta namen bo treba v zimskih mesecih organizirati posebna predavanja z gospodarskim, upravno oblastvenim in političnim obeležjem. Vaški izobraževalni tečaji in pa kmetijsko nadaljevalne šole bodo mogli v zimskih mesecih izpopolniti marsikatero vrzel v znanju in pojmovanju, zato moramo preko frontnih odborov in odborov ljudske prosvete pokreniti vse potrebne korake, da bomo imeli v tem letu čim več in čim uspešnejših takšnih tečajev. Prav takšno skrb moramo posvetiti tudi vprašanju ljudske prosvete in pa vprašanju šolstva v pogledu materialnih zadev, kar bo dvignilo tudi kvaliteto šolskega dela. Naloga OE ostane še vnaprej, da združuje vse politične sile — vse ljudstvo naših vasi in mest v enotno politično organizacijo, ki je v slehernem času sposobna v merilu kraja in okraja pokazati svetu našo strnjenost na poti socialistične Jugoslavije in v obrambi naše domovine pred agresorji. Zato se organizacije OF ne smejo izgubljati v drobnih akcijah kot desedaj, ampak morajo biti dosledni mo-bilizator naših delovnih ljudi pri izvajanju gospodarskih nalog, pri dviganju kmetijske in industrijske proizvodnje itd. Mnogo bolj kot desedaj moramo posvečati pažnjo tudi delu naših sindikatov, da bodo zares šole delavskega razreda, kajti prav sedaj, ko delavski sveti in upravni odbori nosijo talko velike odgovornosti, je šola še toliko bolj potrebna. Sindikat je dolžan aktivno sodelovati pri določanju delovnih mest in sistematizaciji plač, da bo pravočasno preprečeval morebitne napake odnosno krivice. Na ta način se bo osigurala enotnost delovnih kolektivov pri izvajanju proizvodnih gospodarskih nalog, istočasno pa koristi delovnih ljudi. Ostale množične organizacije so svoje naloge v glavnem sicer izvajale, pozabljale pa so večkrat na svoje osnovne Nadaljevanje na 2. strani poedineem. Doseči najtesnejšo povezavo z množičnimi organizacijami OF in ljudske oblasti po vseh organizacijskih, socialnih in (zdravstvenih vprašanjih. 2. Zdravstveno vzgojno delo RK naj bi bilo v prvi vrsti posvečeno usposabljanju pomožnega zdrav, kadra in pa dviganju higienske zavesti prebivalstva v vseh najvažnejših zdravstvenih vprašanjih, sodelovanju za usposabljanje tirebivalstva za službo protiletalske zaščite, organiziranju tečajev prve pomoči in zdravstvenih predavanj in okrepiti borbo proti TBC. Kor imajo naše osnovne organizacije ob priliki »Tedna RK« priložnost, da se celotno dosedanje delo poživi in s tem odpravijo napake, je notrebno zaktivizirati slehernega člana RK k vsem pripravam za izvedbo »Tedna RK«, tako da bodo vse organizacijske predpriprave najskrbnejše pripravljene in izvršene in na ta način zagotoviti uspeh, ki naj bo potem v bodoče stalna oblika našega dela. S sodelovanjem množičnih org. OF, SKUDi MKUDi in šolami bomo priredili slavnostno prireditev, katera naj daje povdarka, da je ta »Teden RK« manifestacija človekoljubnih ciljev naše organizacije RK, zlasti službe ideji miru in bratstva med narodi vsega sveta. Bo. Pregledi, ki jih je izvršila po Kmetijskih zadrugah revizijska grupa Okrajne zveze kmetijskih zadrug, dokazujejo, da poedine zadruge še vedno ne služijo zadružnikom in da celo kvarijo zaupanje in ugled v očeh kmetov in ostalih članov". Značilen primer nerodnosti in odkrite malomarnosti je tudi splošna kmetijska zadruga na Bučki. Revizija, ki je v drugi polovici avgusta ugotavljala delovanje omenjene zadruge, je takoj oh prihodu na Bučko naletela na odpor nekaterih odbornikov in seveda tudi uslužbencev. Nisi vedel koga bi poslušal — komu bi verjel? Vsak je po svoje idealno napreden in pošten. Poslovodja je seveda za Bučko zelo dober — samo nekateri ljudje in nadzorni odbor kvarijo enotnost in uspeh zadruge. To si čul od poslovodje. Ko si pa pokaral člane nadzornega odbora, kaj delajo in zakaj na Bučki »ne gre«, si dobil odgovor, da se trudijo in »kontrolirajo«, a je poslovodja z upravnim odborom na čelu nesposoben, svojeglav in da je sporazum nemogoč. Pri članih upravnega odbora si pa. izvedel, da je tov. Pongračič za njih že dober, pač pa, da je težko ustreči vsem, še posebno pa nadzornemu odboru. Ubogi revizorji! Komu naj zaupajo, na kaj se naj oslonijo? Zadružniki! Da! Pri zadružnikih pa izveš marsikaj. Prvo slišiš: »Hudič bo vzel zadrugo, če bo šlo tako naprej, Blaga se dobi, na Bučki ga ni — drugo je — neokusna trgovina — nevljuden poslovodja — kdo bo plačal Nadaljevanje s prve strani. cilje. Organizacija AFŽ naj posveča paž-njo materam, da bodo vzgajale svoje otroke v duhu družbene stvarnosti. Organizacije LMS naj pokažejo mnogo več vpije za zbiranje mladine v kulturno-prosvet-nih in športnih društvih, v katerih bo našla mladina mnogo razvedrila, istočasno pa bo mnogo pridobila na vprašanju kulture in prosvete. Organizaciji Zveze borcev in Vojaških vojnih invalidov naj skrbita za živ stik z vsemi borci v kakšnem gmotnem položaju se nahajajo in jim nudi vso potrebno moralno pomoč. A ko bomo dosledno in z uspehom izvrševali naloge, ki se postavljajo pred nas, bomo mogli premagovati še takšne težave, mogli bomo uspešno onemogoče-vati vsakršno sovražno delovanje, istočasno borno pa z aktivnim sodelovanjem dvigali in razvijali našo družbeno dejavnost in naše gospodarstvo, s čimer bomo ustvarjali boljše in srečnejše življenjske pogoje našemu delovnemu človeku. Po referatih in diskusiji je bil izvoljen novi okrajni komitet KPS za okraj Krško na. čelu s sekretarjem tov. Zupančič Tonetom. ki nam daje vso garancijo, da se bo delo za izboljšanje v reševanju gospodarskih, oblastvenih in političnih nalog' še poglobilo v dobro našega delovnega ljudstva. J. Dernač. izgubo —. zadruga mi ne nudi nič itd. Najlažje verjameš in najbolj prav imajo zadružniki. Poštenega človeka to priznanje zaboli — a na* žalost je res. Pregovor pravi: »Črno na belo drži«! Za revizijo pa to bodisi drži, ali pa ne drži. X poslovnih knjigah Kmetijske zadruge Bucka je marsikaj zapisano — vendar premalo. In še tisto malo je pol za nič. X začetku 11. polletja 1950 je samostojno prevzela knjigovodstvo zadruge tov. Žerjavova. Tudi pred tem časom knjigovodstvo ni bilo vzorno, ker je bilo vodeno zaradi pomanjkanja knjigovodij, na knjižnem krožku v Krškem, kateri pa ni mogel obvladati poslovanja, zaradi pomanjkljivega dostavljanja temeljnic. Namesto da bi se poslovanje z osamosvojitvijo knjigovodstva izboljšalo, se je občutno poslabšalo. Za ugotovitev nereda in zavestne malomarnosti ni potreben verziran knjigovodja, pač pa je dovolj, srednje naobražen kmečki človek, ki ima vsaj malo pojma o trgovini in gospodarstvu. Da je za Socialistično gospodarstvo v knjigovodstvu potrebno za vsako izplačilo iz blagajne prevzemno potrdilo (pri odkupih) ve in mora vedeti vsak član odbora. Tega knjigovodja in poslovodja nista, hotela vedeti. Za izplačilo si je iknjigovod-kinja kratkomalo napravila seznam in knjižila. V več primerih poslovodju v knjigovodstvo ni dostavil nikakega dokumenta in tako je knjigovodkinja sama izstavila — podpisala in knjižila. Da zadruga črpa sredstva za plače in druge stroške iz razlike med nabavno in prodajno vrednostjo blaga, ve tudi nepismen človek. Tega uslužbenci Kmetijske zadnr ge Bučke niso »vedeli« in kupljeno blago knjižili na račun prodajalne po kupni vrednosti — čeprav so ga prodajali po višji ceni. Tudi upravni in nadzorni odbor se nista zanimala, zakaj je tako malo zaslužka pri blagu. Zanimiva je dalje ugotovitev, da je ob priliki primopredaje Zorko Pongeršič z dne 1. februarja 1951 nastal manjko na blagu za 15.546 din, katerega je knjigovodkinja enostavno »kompenzirala« in zamolčala. Ob priliki revizije je bil ta znesek preknjižen na njen račun š čimer je soglašala. Verjetno se bodo nekoč tudi »razgibali« dolžniki in člani odbora Obnovitvene zadruge, na katerih račun knjigovodkinja pripisuje zneske, ki so precejšnji in se še vedno dosti ne pozna. Tudi zneski, ki so si jih uslužbenci samovoljno ali po odobrenju upravnega odbora izplačali kot nagrado, so tako visoki, da bi se zadružniki spraševali, če so zasluženi. Tudi dobiček mleka se h' večji del stekal v žepe uslužbencev. Ali bi ne bilo prav, da bi se ta znesek uporabil za povzdig živinoreje, ali kakšno koristno stvar za zadružnike? To so le malenkostni izvlečki iz revizorskega zapisnika, ki obsega šest strani. Tn koliko je reviziji kljub prizadevanju še ušlo. Če na kratko bilansiramo delo zadruge, dobimo porazno rezultate. Zakaj? Kaj je novega PO SVETU Minister Kardelj o naših odnosih z Italijo. V ljudski skupščini FLRJ v Beogradu je zunanji minister Edvard Kardelj odgovoril na vprašanja ljudskih poslancev v zvezi z našimi odnosi z Italijo ter našim stališčem do revizije italijanske mirovne pogodbe. Naši medsebojni odnosi bi bili lahko boljši, če bi Italija s svoje strani pokazala več volje, da bi se stvarno izboljšali. Jugoslavija že dalj časa povdarja svojo pripravnost do sporazuma z Italijo, seveda samo na podlagi enakopravnosti ter medsebojnega razumevanja«. Le na taki podlagi.smo pripravljeni razgovarjati se o reviziji italijanske mirovne pogodbe ter o rešitvi tržaškega vprašanja. Na drugi strani pa vidimo, da bi nam Italijani radi svojo voljo vsilili. Drže ise načela: zahtevaj veliko, če hočeš dobiti vsaj malo. Morda, računajo že na Ljubljano in na Dalmacijo... Takim željam lahko odgovorimo le: preko naših meja boste prišli le preko naših trupel! Uradni italijanski krogi so seveda več ali manj oprezni v svojih izjavah, ne more biti pa nobenega dvoma, da za pisanjem italijanskega Časopisja stoji vlada. Taka gonja do ju-goslovenskih narodov pač ne koristi svetovnemu miru niti ne italijanskemu narodu . V Perziji se še vedno pogajajo. Petrolejski spor še vedno ni rešen. Perzijska vlada je nepopustljiva -ter je izdala nalog za izgon angleških strokovnjakov. Anglija -se je v tej zadevi-obrnila na Varnostni Svet organizacije Združenih narodov. Spor se je zelo zaostril, ZDA poizkušajo še vedno posredovati ter se trudijo, da ne bi prišlo do vojnega spora, kar bi znalo ogrožati svetovni mir. Na Koreji še ni miru. Pogajanja za premirje so še vedno v zastoju. Obe strani se medsebojno obtožujeta, vojne operacije manjšega obsega pa trajajo naprej. Račun plačuje korejsko ljudstvo... V Angliji bodo nove parlamentarne volitve. Angleški ministrski predsednik Attlee je izjavil, da bodo nove parlamentarne volitve dne 25. oktobra. Njegova vlada je imela v parlamentu le neznatno večino ter je bilo delo vlade zelo otežkočeno. Obe glavni stranki, laburistična in konzervativna sta že pričeli z volilno agitacijo. Ugibanja o zmagi ene ali druge glavne politične stranke so zelo neenaka. Angleško volitve so za mednarodni položaj zelo velikega pomena, ravno tako pa tudi za nadaljnjo pot angleške notranje politike. •Vojaški upor v Argentini je bil v nekaj dneh zadušen. Pravega vzroka niso objavili, kaže pa, da z vlado diktatorja Perona le niso povsem zadovoljni. Kdo je temu največ kriv? To bodo vedeli vsi pošteni zadružniki na Bučki in okolici. Revizijska grupa brez dvoma - smatra, da poslovodja Pongračič sliši na zatožno klop, ker je vsa leta po osvoboditvi izigravat ljudsko oblast. Graje vredni so tudi člani nadzprnega odbora, ki niso bili dovolj dosledni ko so poskušali pregledati poslovanje, se jim je kot voljenim organom tov. Pongračič postavil po robu. Za besede: »ne pustim pregledati in kontrolirati — sam odgovarjam za poslovanje« itd., ne zasluži samo »ven -iz službe«, temveč tudi na sodišče/ Dalje pobeg s ključi. X er-.jetno je tudi revizijske organe poskusil prelisičiti, ko jim je branil revizijo in drugi dan popisa zbolel, da bi tako ne mogel biti prisoten pri -popisu in v slu- čaju manj kov in sličnega naprtiti nepravilnosti in Krivdo zaradi njegove odsotnosti. Zadružniki so napravili svoje. Izvolili so novega predsednika in namestili novega poslovodjo. Ne lio vseeno članom odbora kot voljenim predstavnikom zadruge, kakor tudi ne uslužbencem, ko bodo vsi skupaj odgovarjal; pred sodiščem za nepravilnosti — prvim kot izvoljenim od članov, ki niso pravilno in vestno upravljali ljudsko premoženje in pomagali uslužbencem, drugim kot neposredno zadolženim za izvrševanje sklepov in nalog s strani svojih predstavnikov. Z. M. Volivci z Bizeljskega X - septembru se je vršil na Bizeljskem zbor volivcev, na katerem je bila udeležba dokaj dobra, saj je prisostvovalo zboru volivcev okrog 200 ljudi, kar je zelo redek primer. Prav gotovo je bila udeležba zaradi tega tako številna, ker so volivci vedeli, da se bo na tem zboru obravnavali) precej vprašanj, za katere sc danes zanima sleherni državljan: novi finančni sistem, razna gospodarska vprašanja itd. Na zboru volivcev je bil prisoten tudi član lO OLO Krško Šemrov Mirko, ki je v" svojem referatu zelo izčrpno pojasnil nekatera vprašanja iz gospodarskega življenja na vasi. O novem finančnem sistemu je govoril tov. Pečnik Gustav, upravitelj šole na Bizeljskem. Po podanih referatih so hoteli volivci samo povedati nekaj stvari, ki so jim ležale na srcih. Začela se je izredno živahna diskusija, med katero so postavili volivci tudi vprašanja nepravilnih odnosov Žmavc Jožeta, župniku na Bizeljskem, do oblasti in samih vernikov. Župnik Žmavc ima zelo smešen odnos do svojih faranov. Pred kratkim je hotel izgnati iz župnišča tov. Gianini Avgusta s pet člansko družino, ne glede nato. da .je tudi na Bizeljskem pomanjkanje stanovanj. Župnik Žmavc je šel polom ko je videl, da nru oblast tega postopka ne dovoli z utemeljitvijo, tla ima on še kljub temu v župnišču zasedenih 4 ali 5 stanovanjskih prostorov, tako daleč, da je vložil tožbo, sodišče pa je seveda razsodilo tov. Gianini Avgusta v dobro. Prav enak slučaj je z novodošlim kaplanom KI j miškom. \ župnišču za novega kaplana na noben način ne morejo najti stanovanja, niti ni za kaplana zadostne hrane. Župnik Žmavc se je osebno s prižnice zahvalil faranom, obenem pa naročil, da kaplanu ni treba nositi vina, ker mora držati dieto. Res je naš župnik velikodušen, saj skrbi, da se ne bi njegovemu kaplanu poslabšalo zdravje, toda volivci bi želeli, tla bi bil toliko velikodušen, da bi kaplanu od svojih 4 zasedenih sob odstopil eno s posteljo, da ne bi kaplan svojo posteljo dnevno prenašal po župnikovi pisarni. Prav tako hi lahko tudi privoščil kaplanu kozarček bizeljčana, če mu že odjeda zaslužek pri porokah in pogrebih. Žmavc prav dobro ve, kje ga čevelj žuli, zato pa dovoli kaplanu samo maševati, (ločim mu porok in pogrebov ne zaupa. Zelo je razburilo volivec na zboru postopanje našega »dušnega pastirja« Žmavca napram 70 letni Mihalin Tereziji, katera že od svoje mladosti obdeluje proti miloščini cerkveni vinograd v Stari vasi na Bizeljskem. Sedaj, ko je vso svojo moč in mladost zabila v cerkveni vinograd in ker je za vsako delo nesposobna, pa jo naš dobri dušni pastir Žmavc preko KLO-ja Stara vas iz cerkvene zidanice meče na cesto, češ dokler si bila za delo sposobna si nam bila dobra, sedaj pa pojdi na cesto, ter za pomoč prosi boga za čim hitrejšo rešitev. Tov. Bcrkovičeva, ki stanuje v sosednji stavbi, je s solzami v očeh pripovedovala na zboru volivcev, kako ji je župnik Žmavc prepovedal uporabljati vodo iz vodnjaka pri župnišču, tako da mora sedaj hoditi po vodo 500 m po strmem hribu. Prepovedal ji je imeti kokoši, drva, da mora takoj odstraniti od poti, ki pelje do župnišča, njena otroka ne smeta stopiti na žiipniško zemljo itd. Povedala .je, tla gospod župnik dela to samo zaradi tega, ker je izvedel, da je njen mož muslimanske vere. Mnenje vseh volivcev pa je, da bi župnik kot »dušni pastir pač moral vedeti, da naša oblast prepoveduje versko mržnjo, saj je bilo za časa krvave okupacije prelite dovolj krvi prav zaradi takih »dušnih pastirjev«, ki so zaradi vere dali poklati nebroj ljudi. Župnik Žmavc se prav malo zanima, kaj uči »katoliška vera« še manj pa kaj go- vori v svojih členili naš kazenski zakonik«. Njemu ni prav nič drugega mar. kakor da se sam bahavo sprehaja po sobah župnišča, da ima poln želodec, njegov bližnji pa če ima kaj ali ničesar, to mu je prav v seeno. X erjetno se drži izreka moli in delaj pa ti bo Bog pomagal«, kar pa Velja za vse druge samo za župnika ne. Kakšen odnos ima do zadružnikov nam naslednji primer najzgovornejše priča: Pred kratkim je umrl Duharič Jože. član KDZ Bizeljsko. Nikakor ga ni hotel pokopati z zvonjenjem, šele na intervencijo ostalih faranov je dovolil tudi pokojnemu zadružniku zvoniti. Kaj nam govori župnik. kam prišteva zadružnike, morda k živini? Župnik Žmavc je tudi zelo dober učitelj in vzgojitelj« naše mladine. Pretepanje otrok pri verouku smatra pot obvezno in misli, da se brez pretepanja otrokom ne da nič dopovedati. Če bi živel župnik Žmavc v času inkvizitorske dobe, bi se volivci ne čudili, ker pa živimo v novi socialistični Jugoslaviji, mu pa take metode odločno prepovedujemo in zahtevamo, da se mu več ne dbvoli vzgoje otrok. Nočemo da bi naši otroci začeli tako kot župnik Žmavc, saj pravi naš pregovor: »kar se Janezek nauči, to Janez zna! . Hočemo, da bodo naši otroci znali ono kar jim je za življenje potrebno in za kar smo dali, kakor pravi tov. maršal TITO »Gore kosti in potoke krvi«. Volivci Bizeljskega zahtevajo, da se takega župnika odstrani iz naše župnije, na njegovo mesto pa postavi duhovnika, ki bo res dušni pastir, a ne pastir egoizma in pohlepnosti. Obenem pa pričakujemo, da bo tudi oblast podvzela- proti njemu potrebne mero. Mladinski aktivi tekmujejo v počastitev tO, obletnice JA Mnogo mladinskih aktivov našega okraja je / vesel jem sprejelo poziv n i šestmesečno tekmovanje v počastitev desete obletnicč ustanovitve JA. Mladinski aktiv Sv. Križ, katerega delo zadnji čas ni bilo najboljše, je sklenil v času tekmovanja uvrstiti se med najboljše aktive okraja in je \ tem cilju sprejel naslednje tekmovalne sklepe: 1. Do 22. decembra bodo obnovili dvorano in opremili oder in si na ta način ustvarili možnost za nadaljnje kulturno-prosvetno delo. 2. Imeli bodo tri predavanja, štiri mladinske družabne večere in priredili skupen mladinski izlet. 5. Očistili bodo vse partizanske grobove in na ta način dostojno počastili spomin na padle borce. 4. Vsak mladinec bo opravil 20 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnega doma. Upajo, da bo odbor za gradnjo doma postal agilnejši kot doslej. 5. Razširili bodo organizacijo in pritegnili še neorganizirano mladino. Mladinski aktiv Sv. Peter je sprejel naslednje sklepe: 1. Dali bodo 100 prostovoljnih delovnih ur pri ureditvi parka, kjer se predvideva zgraditev spomenika padlim borcem. 2. Pomagali bogo pri dograditvi fizkul-turnega doma in poživeli samo društvo. 5. V tečaj avto-mpto društva bodo vključili 4 mladince, kakor tudi v tečaje PAZ. 4. Razširili bodo organizacijo in organizirali pestro kulturno-prosvvtno in zabavno delo. Mladinski aktivi, odzovite se zgledu najboljših aktivov in sprejmite tudi vi tekmovalne obveze. Upamo, da bomo v prihodnji številki že lahko objavili rezultate tekmovanja najboljših aktivov. SETEV OZIMNIH ZIT Lei- smo tik pred jesensko setvijo, bi bilo pametno, da se nekoliko seznanimo s setvijo ozimnih žit. Zaradi povečanja pridelka žit je izredne važnosti pravočasna setev, kvalitetna semena, razkužena semena in še nekatere druge okolnosti, ki vplivajo na povečanje pridelka. Kakor vemo, je v letošnjem letu bil glavni vzrok zelo nizkega donosa žitna rja, ki je v posameznih predelih, predvsem tam, kjer je bila dalj časa preobilna zračna vlaga, uničila tudi nad 50% pridelka. Da bi se tem neugodnim vplivom vsaj delno izognili je potrebno vedeti tole: sorte ozimne pšenice delimo na kvantitativne in kvalitativne. Kvantitativne bogato rode in se razlikujejo od drugih po večji rastni energiji ter rodnosti, kakor tudi po slabši kakovosti moke z ozirom na pecivnost. Sem spadajo sorte: Bavarska kraljica, Ut m Ukrajinka, katere smo v zadnjem času precej močno razmnožili v našem okraju. Omenjene sorte pšenice so precej zahtevne glede zemlje, podnebja, načina in časa setve. Če navedene sorte pšenice pravočasno, to je rano sejemo in sicer na rodovitno zemljo, ter spomladi dodamo ca. 200 kg supcrfosfata po ha, tedaj bo pridelek zadovoljiv, seveda če bomo izvršili tudi druge potrebe agrotehnične ukrepe. Pravočasna setev in gnojenje s superfo-»latom pospešujeta zoritev, s tem se skrajša vegetacijska doba in žita se izognejo okužbi ije, katero povzročajo poletni trosi. Zraven tega pa fosforjeva kislina igra drugo zelo važno vlogo zlasti v teni, da zrno postane kalno in debelejše, kakor tudi slama postane bolj odporna proti poleganju. S suporfosfatom kot najvažnejšim umetnim gnojilom, gnojimo na težkih — ilovnatih zemljah jeseni ob času setve, d očim na lahkih peščenih zemljah, ki itak niso po svoji strukturi za pridelovanje pšenice, moramo superfosfat dodati spomladi pred spomladanskim brananjem žit. lorej iz povedanega je razvidno, če hočemo pridelovati kvantitativne sorte pšenice, tedaj moramo brezpogojno upoštevati to, da je nujno potrebna rana setev, rodovitna zemlja, odprta lega in gnojenje - superfosfatom. Količine semena na ha za normalno razdaljo redi 11—15 cm so: v času od 20. sept. do 10. okt. pri ročni setvi 200 kg a pri strojni 140 kg; v času od 10. okt. do 25. okt. pri ročni