Osnovne in meščanske šole na Češketn. Izvirno poročilo »Učiteljskemu Tovarišu«. (Napisal E. L i p p e r t.) (Konec.) Da dobe vse narodne manjšine svojemu številu primerno število šol, je češki parla« ment rešil to vprašanje z zakonom od 3. apri= la 1919 in z zakonsko novelo od 9. aprila 1920. Pb tteh zakonih ustanavlja in vzdržuje država osnovne in meščanske manjšinske šole tam, kjer so dani splošni pogoji. Osnov; na manjšinska šola se sme ustanoviti tudi če ni doseženo števifo 40 šoloobveznih otrok, meščanska pa če rzkazuje šolska občina 400 šoloobveznih otrok. Na osnovnih in meščanskih šolah se sme* jo nameščati učitelji kakor tudi učiteljice lin to 'tako, da je polovica učiteljskih mest na šoli oddanih učiteljem, polovica pa učiteljis cam. Le liho število učiteljskih mest dobe lahko učitelji. Upraviteljska mesta na deških osnovnih in ravnateljslka mesta na deških me« ščanskih šolah se podeljujejo moškim, na ženskili pa učiteljicam. Pri oddaji učiteljskih služb se upošteva: 1. Števdlo službenih let v šolski službi od zrelostnega izpita dalje; 2. službena kvalifikacija; 3. rodbinske Tazmes re, težave prejšnjega službenega mesta in zdravstveno stanje prosilca. Pri enakih pogo« jih imajo prednost invalidi in legijonarji. Dosedaj se učiteljstvo izobrazuje na šti« riletnih učiteljiščih, kamtor sprejemajo 15« letne učence meščanskih in srednjih šol na podlagi sprejemnega izpi>ta. Po šririletnih štu» dijah in praksi na valdnici, delajo zrelostni izpit, katerega izpričevalo jih opravičuje do učiteljske začasne službe, ki traja tri leta. Za albsolvente srednjih šol so Tjstanovljeni na nekaterih učiteljiščih enoletni tečaji, kii do= polnjujejo njihove pedagoške študije in jih usposobijo za šolsko prakso. Absolveniti teh tečajcv delajo potem samo dopolnilni zre« lostni izpit. Po dveh letih delajo začasni učitelji usposobljenostne izpite, da imajo pravico do stalne nastavitve. Za stalno nameščenje na meščanskih šolah je potreben poseben uspo&obljenostai izpit za stroke meščanskih šol, ki se ga polaga po tretjem skižbenem letu ali kasneje. Na meščanskih šoJah so sle« deče strdke: I. jezikovno=historična, II. priro« dopisna in III. matcmatičnoitehndčna. Ker se je število mcščanskiih šol po prevratu silno pomnožilo, je nastalo veliko pomanjkanje strokovno usposobljenega učiteljstva, tako da je bilo treba nad eno četrtino službcnih mest zasesti z neizprašanimi učitelji. Ministrstvo je, radi povečanja števila feprašanega uči« tcljstva dovolilo polaganje izpita v dveh ter« minih v razdalji ptoldruzega leta. Sedaj se vrši proučavanje reforme uči« teljske Lzobrazbe. Ministrstvo šolstva in na< rodne prosvete je pripravilo že načrt zakona, po katerem naj se dosedanja lučiteljišča za» menjajo z učiteljskimi akademijami z enolet* nim tečajem za uoitelje osnovnih šol in z dvos letnim za učitelje meščanskih šol. V učiteljs sko akademijo bi se sprejemald samo absol* venti srednjdh šol z maturitetnim izpričeva* lom. Glasom zadnje statistike iz leta 1926. je bilo v Češkoslovaški republiki: 1. 2. 8. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. CeSkoslovon. rusinslcih nemsldh madzorskih polJBkih w rumunslcih hebrej ikih kombiniranih • Skupaj osnov. sol melc. . osnov. mesc. osnov. mesc. osnov. mesi. osnov. mesŁ. , osnov. , mesc. . osnov. Sol mesc. „ 9.419 z 1.256 , 484, 11 . 3.287 . 433 . 794 . 17 ! 87 . 8 . 2 . 9; 76 , 11 - 14.158 z 1.736 „ 912.901 uce 233.187 „ 62.854 , 2.033 . 295.551 „ 66.985 . 91.367 , 2.235 , 10.407 , 1.416 . 296 . 613 . 19.834 . 4.174 , nci i 1,403.823 udenci ii 310.010 . i 22.793 ucitelii, 6.889 , 760 71 7.996 2.114 1.397 72 274 47 4 15 351 134 i 33.560 ucitelii. 9.327 , Od 33.560 osnovnošolskih učiteljev je bilo 11.291 'učiteljic in od 9327 učiteljev me= ščanskih šol je bilo 2895 učiteljic. Otroških vrtcev je bilo: 1. Češkoslovenskih 914 z 59.867 otroci, 1.641 vrtnaric in 444 pom. os. 2. ruskih S. nemSkih 4. madzarskih 5. poljskih 6. drugih in kor 21 568 31 30 tibin. 20 . 1.7H8 . 31.005 , . 3.104 , „ 1.614 . 1.776 23 , 1.092 , 37 44 24 . 21 . , , 160 , . . 24 . . . 20 „ . . 16 . . Skupaj 1.584 z 99.134 otroci, 2.861 vrtnaric. in 685 pom. os. Kombinirane šole so one kjer so posa* mezni razredi posameznih narodnosti. Opombe prelagatelja: Navedeni članek nam prav nazor.no kaže veliik razmah šolstva v bratski češkoslovaški republiki po prevratu. Ta razmah je bil mo= goč le, Ike.r se vlada nd vsak mesec menjala, kjer je parlament delal in iistvarjal. Večina zakonov je delo znanega prosvetnega delavca Habermana, ki je bil dalgo let prosvetni mi< nister. V tem kratkem članku, za katerega moramo hiti piscu iz vsega STca hvaležni, pa niso navedeni drugi podatki, ki foi nas sezna* nili z dzvenšolskim prosvetnim delom med na* rodiom. Zato prosimo item potom plisca priču^ jočega članka, da nam ob prvi priliki napiše poseben članek o tem delu prosvetnega pro* grama. Potem bo šele mogoča primera, ki bo za brate Čehe presenetljivo dobra. Potem bomo videli, Ikaj rodi delo in kaj rode brez* plodne debate in nepotrebna prerekanja, ka« terih imamo mi 90% preveč. V Tržiču, božični teden 1927. Albin Lajovic.