Dr. An g e 1 a P isker ni l$ : ROBANOV KOT IN SOLČAVSKA TISA avinjske Alpe imajo v območju Zgornje Savinje ne­ .. ,"'-..1...1!1m popisno lepe pri.rodne spomenike. Ne .mislim ob Lem na Logarsko dolino, ki jo pozna ves turistični svet. V bli­ žini Solčave so še druge doline, četudi ožje in morda ~, . , ln-ajš-strnice Falo Jvan Smigovc gospodarijo na svoji skopi, z .znojem prekvašeni in zato tako ljubljeni zemlji iz roda v rod, 300, 400 in morda več sto let zaporedoma in garajo od jutra do večera, dn izsilijo iz rodne grude svoj vsakdanji kruh. Prihodnje jutro smo v spremstvu Jožeta korakali po dobri vozni poti proti jugo.zahodu, da prehodimo in si ogledamo Robanov kot. Takoj za Robanovimi njivami smo prišli v tipičen gorski, nekoliko mešan gozd, ki pokriva dolino v vsej njeni širini in sega na levi in desni precej daleč navzgor po strmem pobočju. En sam dolg trav­ nik se je še razprostiral tam ob poti, ~-icer pa je vsa dolina en sam goro. Največ je smrek, ki dajejo-gozdu videz umirjenosti in starosti. Med smrekami se skromno skrivajo posamezne tise, upognjene, za­ spane. Ob njih rastejo bukve, ki se bohotijo bolj v širino kakor v vi&ino .in se že od daleč svetlo odražajo od temnega smrekovega gozda. Tudi gabri in z mahovi porasli javori oživljajo tu in tam gozdno enoličnost. Videti je, da žive ti sočni gozdovi v prav dobrih življenjskih pogojih. Cetudi je humozna površina tal • prav pičla in četudi dlje časa ne dežuje, najdejo korenine vlage dovolj v špranjah in razpokah teh skalovitih in prodnatih tal. Tako je rastlinje v doli11i več ali manj neodvisno od vremena in tudi vetrovi mu prizanašajo. Cim više na pobočju, tem bolj se uveljavlja vpliv vetra in vremena. Opazni so kraški pojavi, voda se izgublja v pečevje in prihaja šele ob vznožju pobočja na dan. Gozd je vedno redkejši, med smrekami . 419 Robanove ovce pod OJslrico Foto Pelikan so male jase. Macesni, ki se jim hoče sonca in višav, so se vzpeli nad smrekov pas in se naselili tudi na vrtoglavih skalnih pomolih do drevesne meje. V steni je tu in tam še kako samotno drevo z odlomljenim ~.li razkuštranim vrhom, kak viharnik, ki ga je oplazila strela in ga spremenila v drcvcsn( skelet. Vi~e gori pa samo še nizko grmičevje, ponekod gosto in neprehodno, drugod v manjših gručah in blazinah, rušje, rododendron, velesa, vrbe in krhlike. Med njimi in nad njimi pa str.trte in navpične stene z ostrimi belimi robovi, žlebastimi kamini in strahotnimi previsi. Le tu in tam kaka sočna zelenica. Na eni taki zelenici visoko v Grofički smo zagledali gamsa, ki je tako iznenaden strmel v nas, kakor smo mi vsi prevzeti z daljno­ gledom opazovali to našo najspretnejšo planinsko divjad. Po enourni hoji smo prišli do Robanove planine, majhnega pla­ ninskega pašnika, na katerem se v poletnih mesecih pase do de.set 420 Robanova planina. V sredi: Ojstric;i z Grebeni na levi; levo: Veliki vrh; qesno: del Gro:fičkc "\"oto Pelikan glav živine. Na planini sta dve staji in Robanova lična planšarska koča, za kočo pa dolgo leseno korito, v katero neprenehoma teče iz tatrmana ledeno mrzla voda. Planino obrobljajo smreke in skriven­ čene bukve ih poraš'čajo gorski kot do podnoxja Ojstrice. Nad njima pa so cela polja rododendrona, ki od junija do septembra ožarja stene s svojim ognjenordečim bogastvom. Velii::asten je bil pred nami amfiteatralni sklep Robanovega kota, Ojstrica, ki se je pravkar pokrila z megleno kapo, na sredi, na desni Groiička, na levi Veliki vrh, vsi trije večni varnhi Robano\l'ega kota na jugu. Tu je pr;ivi planinski svet. Vse naokro~ tišina. Samo kak ptič preleti sinjino, za kočo sanjavo ~ubori voda, kak ~ams sproži kamen z visoke čeri. In človek odpre oči in srce in zajema z vso dušo nenavadno lepoto prirode. Kako prijetno bi bilo, da bi smel ostati tu in na vse drugo pozabiti! A dolfoo:::;t kliče nazaj in tako smo se tudi mi s težkim srcem odtrgali od veličastne panorame. Proti večeru istega dne smo se zaradi nekaterih manjkajočih podatkov pomudili še pri Golcu, Pečovniku in Belšku. Prihodnje jutro pa smo se poslovili od Robanovih in smo spočiti in dobre volje rinili tik za Robanom v breg , da obLl;čemo še Vr?hiika, Knezn in Havdeja. Bila je strma pot, da je jemala sapo. Povsod so nas prijazno sprejeli, vendar z nekim strahom, ki ga niso mogli pri­ kriti. Vedno je tako, če prideš službeno h kmetu. Malo radostnega so mu doslej pxinesli iz uradov, strah iz prejšnjih let mu tiči še v kosteh. Ko smo povedali, da smo prišli zaradi zaščite Robanovega 4.21 Skica Robanovega kota kota, so se vidno oddahnili. Pri Vršniku so fantje ko.sili, pri Knezu je bil samo gospodar doma, pri Ilavdeju pa sta mati jn hčerka strigli ovco . Tako se mi je zdelo vse domače, kakor da hodim po Lobniku na Koroškem. Enako delo, enako garanje, enaka ljubeznivost povsod, povsod stare slovenske šege in navade. Toda težko razočaranje je kanflo v ia lepi sončni dan. Od daleč so se nam zdeli ti kmečki domovi kakor prave graščine, tako po­ nosno so stale hiše v bregu in tako belo se je svetilo n jihovo pročelje. Po velikosti in številu hlevov in po zgradbi hiš je bilo sklepati, da so bile kmetije nekoč bogate in vse v njih in okoli njih je bilo v soglasju s čarobnostjo planinskega sveta. Zdaj pa smo zapazili - očem nismo htiieli verjeti - da so na hlevih ostrešja majava in so stJ:ehe raztrgane, kakor ,da je deske razmetal vihar. Hribovski kmet je trezen in marljiv. Kar poglejte njegove žuljave roke in njegov obraz ; ki ga je nenehna skrb za set-ev in žetev in težko delo na teh strmih njivah in travnikih, ki ga je življenje brez počitka že v 422 najlepših letih globoko razoralo. Kje naj torej iščemo vzroke tega žalostnega propadanja? Ponovno smo se od Kneza in Havdeja ozrli navzdol v Robanov kot in pomahali Ojstrici v slovo. Potem pa smo hiteli po ozki, preko Sušne speljani senčnati stezi v Solčavo, da si v njeni bližini, na »Hribru«, ogledamo več ko 500 let staro tiso. Tisa stoji v bregu tik pod grebenom Hribra, 120 m nad Solčavo in 786 m nad morjem. Visoka je okoli 9 metrov in ima pri tleh 3,60 m, v prsni višini pa 2,40 m oboda. Škoda, da nima pravega vrha. Prejšnje čase so jo običajno klestili za cvetnone