11. štev.
Letnik X.
Inscniti se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., že se tisku 1 km t,
» k » i' 2 ,, tf )f n tt ^ j.
Pri večkratnem tiskanji ceua primerno zmanjša.
R o k o p i si
se no vračajo, nofrankovana pisma bo ne sprejemajo.
Naročnino prejema opr&vnlštvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski eesti št. 1.0 v .Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Po potiti prejeman velja:
Za colo leto . . 10 kI. — kr. /a pol lota
eotrt leta
50
Politimi lisi za slovenski tarofl.
V administraciji velja:
Zn colo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljati —, volja (!0 kr. več na leto. V Vrednistvo jo tlorljanake ulico štev. 44.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Čujte kako se godi koroškim Slovencem!
'A Dunaja, 27. januarija. O zadevah naših eobratov na Koroškem se je doslej le malo čulo, iu zdelo ae je, kakor da bi bili koroški Sloverci že skoraj izmrli, V državnem zboru nimajo ne jednega poslanca, iu po časnikih Nmo še le zdaj začeli zvedovati, kako se godi na Koroškem, ko je začel v Celovcu izhajati vrli „Mir." Dasiravno pa koroški Slovenci v državnem zboru niao zastopani po domačih poslancih, Be vendar drugi za nje vrlo potegujejo in laui se je češki grof Ilarach pri budgetni obravnavi britko pritoževal, da koroški Slovenci nimajo slovenskih ljudskih šol, in da ee njih otroci podučtijejo v njim nerazumljivi nemščini. Koroški poslanec Moro je skušal teda) grofa Ilaraclia zavrniti, češ, da bo Slovenci na Koroškem jako zadovoljni, da se lepo ume;o a svojimi nemškimi aodeže-lani, da se jim v šoli ne delu nobena Bila itd. Precej prva številka „Mira'- je pa pokazala, da g. Muro ni prav imel, ker nahajamo v njej več jako britkih pritožb glede šolstva v slo ven'k h okiaj h na Koroškem. Še bolj pa to pojasnuje interpelacija, ktero so dandanes slo-venuki poslanci gledtS šolskih razmer na Koroškem atavili do naučnega ministra, in ktero so z njimi vred podpisali tudi premnogi j>o-slanci vseh štirih avtonomističn h klubov. Glasi se pa tako-le :
Interpelacija
dr. V oš njaka in tovarišev na pi-evzvišenega <j. naučnega ministra. Po Krškem š«ofi)akem šematizmu za leto 1882 šteje Koroška 108.992 Slovencev v 117
farah s slovensko službo božjo, in 20.282 prebivalcev v 17 farah z mešano nemško in alo-veusko službo bužjo, toraj VBega skupaj 120.000 Slovencev, ki vsi Bkupaj prebivajo v južnih okrajib koroških.
C. k, deželni šolski svet koroški je pa z odlokom od 24 julija 1872, št. 1842, ljudske šole po okrajih, kjer Slovenci prebivajo, razdelil v tri vrste:
1.	V ljudske šole z nemškim učnim jezikom, v ktere ju pa vvrstil tudi šole čiBto, ali vsaj večidel slovensk i] okrajev, kakor v Žrelcu, Krumpendotfu, Gospej Sveti, Št. Martinu, Blatnem gradu, Otmanjih, Porečah , Oajnčah, Velikovcu, Podkloštru in Vratah;
2.	v ljudske šole, v kterih je iz pričetka učni jezik slovenski; vendar pa te mora nemščina že precej v prvem letu gojiti, in ako je le mogoče ž« v drugem letu izključljivo kot učni jezik raViti,
3.	v ljudske šole s slovenskim učnim jezikom in uemščino kot učnim predmetom.
V to zadnjo vrsto pa niso postavili prav nobene ljud ke šole, ampak vbo tako imenovane slovensko-nemške šole bo vtaknili v drugo vrsto, dasiravno je več občin reklo, da naj se nemški jezik, čigar znanje je želeti, v ljudskih šolah kot, učni predmet sicer podučuje, da pa sploh se zamore vaptšuo podučevati le v mu-ternem jeziku.
0. k. deželni šolski nvet koroški se pa ni prav nič oziral na pritožbe posameznih občin kakor sv. Jakoba v Rožni dolini, v Svečah in Histrici zarad zanemarjevanja slovenskega ma-ternega jezika po ljudskih šoluli, ter je pre
ziravši pravi namen ljudskih šol kot njih glavni namen povdarjal priučitev nemškega jezika.
Učiteljem Be je pri vsaki priliki priporočalo, da naj se že v prvem letu pri poduku kolikor mogoče poslužujejo nemškega jezike, in deželni šolski svet je z odlokom od 11. aprila 1877, št. 867, celo razglasil, da bo priznanje petletnih doklad odvisno od podučevanja v nemščini.
V neki od koroškega deželnega šolskega sveta izdani, in učiteljem ra ljudskih šolah po slovenskih okrajih namenjeni knjižici ,,An-leitung zur gespiiichsweisrn Eiofiihrung slo-vetiischer Kinder io die deut:che Sprache, se učiteljem priporoča, da naj s podukom v uemščini prično precej pri otrocih, ki so še le v šolo vstopili in naj z njimi govorele nemški, a k o-ravno jih otroci morda ue bi razumeli. Posamezni učitelji se v svoji gorečnosti za ponemčevanje celo tako dahč spozabijo, da slovenskim otrokom prepovedujejo eelo v privatnem pogovoru med seboj slovenski govoriti, in da na šolsko tablo zapisujejo nespremenj-ljivi stavek: ,.Tukaj moraš le uemški govoriti I"
Ker v učiteljski priprt vtrci v Celovcu slovenski jezik šo za slovenske pripravnike ni zapovedan ir, se toraj tudi pri preskušnjah ne izprašuje, pridejo učitelji v službe, ne da bi zadostno umeli materni jezik svojih učencev, in včaBih ga še celo prav nič ne uti;<5. Od 167 v slovenskih okrajih koroških nastavljenih učiteljev jih 53 slovenski prav nič ne zna, večina od drugih jih zna komaj nekoliko slovenski govoriti, pravilno pisati pa jih zna le prav malo.
Slabi nasledki tega nenaravnega poduče-
Zakaj Evropa sovraži Iluzijo
Iz ruske
(Dalje.)
Ta poslednj pogoj je jako važen, in treba je mu nekaterega pojasnenja. Ko bi n. pr. Prusija podvrgla D.iuijo ali Francija Ilulandijo, bi se tem narodom naložil težek jarem in prelomilo pritodno pravo, kar bi se ne dalo poravnati z nikak mi državljanskimi pravičnim in lahkotami, ki bi jih dali Danjcem ali Iloland* cim. Razun politične tako zvane državljanske svobode čutijo narodi, ki ho živeli samostojno politično življenje, potrebo, da so vsi rezultati njih delovanja — obrtnijskega, go-spodarBtvenega, umstvenega in družbinskega —• njih popolna last, ne pa da bi služili tujemu političnemu telesu v dosego njim tujih ciljev. Taki narodi nočejo služiti tujcem, ker vsaku zgodovinska narodnost ima svojo nalogo, katero mora dovršiti; svoje uzore, posebnost Bvojegu življenju, katero se trudi vresničiti — naloga, uzore in posebnost življenju kake uarodnosti je tem bolj različna in prvotna, čem bolj se loči In narodnost od druzih v narodopisnih, zgodovinskih in družbin^kih oduošajih.	(
Neogibna potreba za doBesto tega je nerodno-politična neodvisnost. Vuičeuje samostojnosti tako narodnosti se tedaj po vsei pravici imenuje narodni uboj, in vzbuja pravično nejevoljo na onega, ki ga izvrši. Tu povedano p« ne velja za narodnosti, ki niso nikdar imele samostojnega političnega ž.vljenja zato, ker šo niso čutile za to nikake potrebe, ali pa zato, ker so nemile okolščine jim zamorile narodni in zgodovinski razvoj, ko bo sestavljali še le etnograllčni muterjal, ter še urno bili sprejeli nikake politične in narodne obliko, ko v njih šo ni bil oživel narodni in politični duh. Plemena, kot so Ilaaki na Šparij-skem in Francoakem, Kelti v Valisu in noša nmo gobrojna finska, tatarsk«, samojed^ka, o-tcckn in druga plemena — so že za to namenjena, da ae počasi zlijo z zgodovinsko narodnostjo, sredi katere žive, brez da bi sumi vedli, za to, in jej služijo za povekšanje raznobtazja njenih zgodovinskih pojav. Ta plemena ima.io brez dvoma pravo uu isto stopinjo osebne, državljanske in družbinske svobode, kakor gospodujoča narodnost, a ne na politično samo-slulnost, ker o njej nimajo pojma, ne čutijo nobene potrebe po njej in jo tudi čutiti ne
more o. Ni mogoče pokončati življenja temu, kur ni živelo, ne pokvečiti telesa, ki ga šo ni bilo. Etimilogični pomen »zavojevanja" ne more veljati pri podvrženji takih plemen, ki se tudi nič ne ustavljajo, da se jim le ne pri-kruišujo osebne, imovinske iu državljanske pravice. Oe ae teh uikdo ne dotakne, nimajo ničeaa braniti.
Ko smo pomen besede „zavojevanje" raz-lasuili, kolikor smo za potrebuo spoznali, za-čnemo naš pregled s severnega vogla ruske države b , Finlandijo" — z enem unih poli-r,'čnih prestopkov, s katerimi nas pita Evropa. Ali j« tuknj zavojevanje v smislu narodnega uboja, — ki mu že le pritiBne pečat prestop-Ijeuja. Finsko pleme Finlandije, kakor vsa plemenu v našej državi, ni nikdar živelo zgo-duviiuikegu življenja. Kjer ni razrušenja narodne samostojnosti, že pojmi okroglosti države m hrambo mej — ki sicer nikakor ne opravičujejo pridobljenja kake deželo — popolnoma temu opravičenju zadostujejo, llusiju kc je vojevala a Švedijo, ki ae tudi po Nišstadtakem miru ni mogla sprijazniti z mislijo, da bi od-Btopila Kusiji, kar jej je šlo po pravici, ter jo le iskala priložnosti, začeti vojno, in si zopet

vanja se čedalje bolj kažejo; otroc, ki pridejo iz ljudske šole, svojega lastnega maternega jezika ne znajo ne brati ne pisati, nemščine se pa tudi niso toliko naučili, da bi znali nemške tiskovine prebirati. Od tod pa pride, da v 8plošnji oliki žalibog hudo zaostajajo, da nravna in verska zavest čedalje bolj slabi, da svoje gospodarstvo slabo oskrbljujejo, in da vidno hira ljudsko blagostanje.
Zarad teh slabih nravnih in verskih nasledkov izročilo je 97 v slovenskih okrajih podučevajočih katehetov 11. marca 1878 de-»^elnemu šolskemu svetu vtemeljeno prošnjo, da bi učiteljem zaukazal otroke podučevati na podlagi njih slovenskega maternega jezika, ta jezik do petega ieta rabiti, otroke vaditi, da zamorejo svoje misli pismeno v svojem ma-ternem jez ku izraziti, in še le v zadujih treh letih nemščino kot učni jezik rabiti. Ti 97 katehetje se sklicujejo na to, da jim je pri sedanjih rezmerah nemogoče, krščauski nauk vspešno podučevati, ker otroci slovenskega katekizma ne znajo brati, nemškega pa ne umejo ne. Dasi je knezoško-fijski ordiuarijat krški toplo priporočal to prošnjo, sta jo vendar le deželni šolski svet in c. k. naučno ministerstvo, do kterega se je bila vložila pritožba, zavrgla, in se je ministerstvo pri tem sklicevalo na avstrijsko šolstvo pred 1. 1848 (!), ko so bile vse obsto-joče šole večidel nemške, ter je slovenski duhovščini priporočalo, naj nikar ne moti obstoječega reda.
Glede na te, duhu in jasni določbi ljudske šolske postave in državnih temeljnih postav nasprotujoče razmere ljudskega šolstva v slovenskih delih Koroške drznejo si podpisani prevzvišenega gosp naučuega miuistra vprašati:
1.	Ali mu je znano, da za 120.000 Slo-veacev, ki skupno prebivajo ua južnem Koroškem, ni ne jedne iju Iske šole s slovenskim učnim jezikom, iu da od 157 v slovenskih okrajih podučevajoč.h ljudskih uč teljev njih 53 slovenskega jezika ni čisto nič zmožnih, ostali pa znajo le nekoliko slovenski govoriti?
2.	So mu li zuani slabi nasledki tega materni jezik čieto prezirajočega podučevanja, ki zavira duševni napredek, zadušuje versko-nravni čut, in podira ljudsko blagostanje med slovenskim prebivalstvom na Koroškem ?
3. Hoče li skrbeti, da bo ljudska šola tudi za koroške Slovence spolnovala svoj naravni, v ljudskih šolskih postavah odločeni namen, in da se bodo za ljudske šole po slovenskih okrajih koroških nastavljili le taki učitelji in šolski nadzorniki, ki so slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožni?
Na Dunaji 26. januarija 1882.
Sledč podpisi.
Tukaj našteti dogodki so tako jasni, da pač ni treba nobenega dostavka. Toliko p« vendar le rečemo: Kakšen krik bi nemški listi delali, in kako bi se nemški liberalci p<> vseh deželah vili, ako bi se n. pr. kje poskušalo, z Nemci tako ravnati, kakor Koroški Nemci delajo s svojimi slovenskimi soprsbivalci!
Politični pregled.
V Ljubljani 27. januarja. Avstrijske dežele.
če smo se pri zadnjem zasedanji pritožil Čez državni zbor, da je premalo ploden, ker se le prepira, koristnega pa nič ne sklene, moramo zdaj ravno nasprotno reči, daje začel jako plodonosuo delati. Odseki bo namreč zdaj svoje delo več ali manj končali, toraj bo imela zbornica v kratkem dovolj važnih predlogov za pretresanje in sklepanje. Obeta se nam cela vrsta novih jako važnih postav. Ravno zdaj ima državni zbor v delu poBtavo zoper nepoštene dolžnike, to so namreč taki, ki svoje upnike goljufajo s tem, da pred dražbo vse svoje imetje pokončavajo, hiše podirajo, živino prodajajo in celo sadno drevje posekajo, tako da nobene vrednosti ne ostane in Be mora upnik pod nosom obrisati; to ima potem v zahvalo, da je denar posodil in sosedu v potrebi pomagal. Do zdaj je bilo tako posto-pauje dovoljeno, odslej pa ne bo več, in kdor bo svoje posestvo na tak način pokončal, za prt bo od šestih mescev do dveh let.
Potem je grof Balkredi v imenu odsekove večne izdelal novo «I>rtiiij*k» postavo. Za danes ne moremo priobčiti celega načrta, morda prihodnjič. Po tej postavi ne bo 3mei nobeden kake obrtnije začeti, če se ne izkaže, da se je je naučil. Tudi se bodo rokodelci eue stroke zbirali v posebnih zadrugah.
Tudi je viada predložila gosposki zb- r-nici novo šol»ko postavo- Ker gosposka zbornica ni hotela sprejeti Lienbacher-levrga predloga, morda bo zdaj to postavo sprejela; ako jo pa sprejme gosposka zbornica, potem jo bo zborn ca poslancev še bolj gotovo. Ta nova postava je še boljši, ko Lienbacher-jev prediog. Glavne premembe so, da Be bo več važnosti pokladalo na poduk o veri, tudi se bodo morali učitelji z učenci vred verskih vaj udeleževati; judje ne bodo mogli več postati učitelji na katoliških šolah ; poduk se bo mladini olajšal, ter se bodo okrajšali ali izpustili taki predmeti, ki so previsoki za ljudske šole: tudi Be bo pri dekletih odpravila telovadba, na mesto te bodo stopile ročne dela. Giavna Btvar pa je, da bodo občine odločevale, kako dolgo naj otroci čez šesto šolsko leto še v šolo hodijo, ne pa ministerstvo, kakor je zdaj določeno, ali pa deželni zbori, kakor je nasvetoval Lienbacher. V tem je nova postava veliko pripravnejši, ker bodo občine določevale po svojih potrebah; ako bi bil Bprejet pa Lien-bacherjev predlog, potem bil bilo olajšanje šulske dolžnosti odvisno od večine deželnega zbora, in tam kjer so deželni zbori liberalni, kakor v spodnji Avstriji, na Štajerskem in Moravskem, tam bi tudi hrihovci ne bili deležni dobrot nove postave. Toraj je ta vladni predlog boljši, in želeti je le, da bi ga gosposka zbornica sprejela. Ker je vlada Bama stavila ta predlog, upati je, da se bo tudi zanj potegnila in si zagotovila večino, sicer si nakoplje hudo nezaupnico. Mi sodimo, da mora vlada svoje večine že gotova biti.
Četrta nova postava je ona o čcsiicni vseučilišču. Gosposka zbornica je v tem vprašanji razdvojena. Nemškoliberalci kakor konservativci so sicer edini v tem, da se mora čehom vseučilišče dovoliti, toda nemškutarji hočejo vse premoženje stare univerze pustiti pri nemškem oddelku, tako da bi si morali čehi vse potrebne ustanove sami napraviti ali pa od države izprositi; konservativci pa hočejo, naj se premoženje stare visoke šole razdeli med nemški in češki oddelek; tudi hočejo nemškutarji, naj bi študenti češke univerze svoje izpite večinoma v nemškem jeziku delali, kar je pa vendar pretirano, ker se je človeku težko v tujem jeziku izraziti, če se
prisvojiti, kar jej je Rusija odtrgala. Rusija je zmagala, pridobila pravico na odškodovanje v denarji ali zemljah, samo, da bi se ne razprostiralo na Švedijo samo, — kjer se pa narodna zemlja odtrga, narod ne bo tega priznal, dokler ne izgubi odtrgani del narodnega značaja. Pridruženje Finlandiie od Švedije k Rusiji pa nikakor ni pnkratel obstoječih narodnih prav. Koristi samega fiulandskega naroda no zahtevali premenenja državne oblasti. Država, tako mogočna kakor ruska, ae je lahko odrekla dobičiu, ki bi ga lahko izvlekla iz pridobljene dežele, in narodnost tako mogočna kakor ruska lahko pustila brez škode za se Fincem narodno samostojnost. Ruska država in narodnost Bte bili z malim zadovoljni, za nje je biio zadosti, na svojem severnem voglu imeti nevtralno zemljo in prijazno narodnost mesto prednih sovražnih atrnž in gospodstva Bovražnih Švedov. Država in narodnoBt ruska ste se odrekli popolnemu zlitju finBke, dežele in narodnosti s sabo, k čemer je hrepenela Š?edija, katere % ozemlja in % prebivalstva je sestavljala Filandija. Še le po pri-druženji k Rusiji se je jela razvijati finska narodnost, in dosegla to stopinjo, da se priznava finskemu jeziku enakopravnost s švedskim v
. Mi.irtl
vaeučiliščnem obrazovunji, v uradih in zborih. Kar je storila Rusija za tiasko narodnost, znajo tudi v sovražnem taboru, in so zato nejevoljni, včasih celo smešni. Ko sem po toval po Norvegij', pravil mi je neki Šved, da je Rusija iz 80vraštva do Švedije povzdignila finsko narodnost, in iz tega namena naredila epično pesem „Kalevali". Res čudna vlada, ki je, kakor pravijo Poljaki, z ukazi, ustanovila ruski jezik in ga vsilila svojim mongolakim podložnim in po mnenji Švedov kuje epične pesmi. Ce preskočimo pri-dobljenje Ingerlandije, katero se nam ne šteje v greb, da Bi je tudi vzeta Šwedom, pridemo do tako imenovanih nemških provincij ob bal-tijskom morji. Po tem nazvanji bi lahko sodili, da se te od Ruaije prisvojene provincije, od rimsko-nemškega cesarstva, ali nemške zveze odtrgani deželi Prusija in Pomeranija jedini res nemški provinciji o baltijskem morji, a ne dežele naseljene z Latiši iu Edti — ki že iz davnih časov pripadajo Rusiji, kjer je že Jaroslav ustanovil Jurjevo prekrščeno v Dorpat. v deželi — v katerih be naseliti bo prosili riški škofje dovoljenja Polockih knezov. Kdo ao bili zavojevatelji mar Rusi t. j. Slovani, — ki so v zvezi s čudskimi in drug mi
plemeni osnovali rusko carstvo, in prinesli tn rue kali kristjanstva in obrazovanjfi v pri-baltijsko zemljo, — ali Nemci, ki bo iskajoči sreče — sem pr;drli širiti hlapčeatvo in pri-svojevati tujo lastnino. Pskov in Novigorod, stoje na straži ruske zemlje, sta neprenehoma celo v težavnih časih molgolBkega jarma pro-testovali z orožjem v roki proti vrivanju Nemcev. Ko je Moskva zjedinila Rusijo je štela za prvo dolžnost iztrebiti to nemško gnjezdo iu povrniti Rusiji njeuo last. Prvo se ji je kmalo deloma posrečilo, ali zemlja ja prišla v poljske in švedske roke, in borba za nje se je zjedinila z borbo za druge tem državam odtrgane zemlje. To pa je le ena Btran te stvari — pridruženje glavnega dela pribaltijske zemlje se ni zgodilo proti volji prtšlih pleme-nitašev, a na njih željo iu s pomočjo njih predstavitelja Patku!-ja. S;cer se Rusiji lahko očita, da je premalo storila za prave lastnike dežele Latiše in Este ; pa tega nam Evropa ne očita in v tem ne vidi prestopljenja zavo-jevanja. Naaproti ravno v tem kar je Rusija — ali bolje kar bi utegnila Btoriti — za istino osvobodenje naroda in dežele, vidi Evropa rusko poseganje in zatiranje nemške in sploh evropejske civilizacije.	(Dalje pnh.)
je prej v svojem materuem jeziku učil. Da morajo tudi češki študentje nemški znati, tega nihče ne ovrže, vendar je preveč ako se zahteva, da morajo izpite v nemščini delati. Čudno je, da nemškutarji za nemške študente ne vidijo nobene potrebe, da bi se učili če skega jezika 1 Cehom pravijo, da ne bodo po svetu mogli brez nemščine (čemu ta skrb za sovražene Slovane? !), pri nemških študentih pa ne vidijo, da bodo težko službe dobili, če ne bodo kakega slovanskega jezika znali. Najbrž mislijo nemškutarji, da se bodo Slovani se zanaprej mučili s takimi uradniki, ki jezika niso zmožm. Ravno zavolj tega moramo mi Slovani pri vsaki priliki posluževati se le bvo-jega jezika, in nič prizanašati takim, ki se v svoji mladosti iz lastne ali iz staršev prevzet nosti niso hoteli našega jezika učiti, zdaj pa milosti in prizanašanja prosijo, da ne znajo našega jezika, ter še zahtevajo, da bi mi zavolj njih nemški govorili!
Odsek za spremembo volilnega reda oziroma razširjenje volilne pravice pretresava! je predloge Zeithammerja, Lienbacherja in Kro-navvettra. Za Kronavvettrov predlog o splošni volilni pravici se odsek ne more ogreti, ker bi bila to sprememba postave, ter bi prouzročil le veliko besedi brez uspeha. O drugih dveh predlogih pa se bo prej zaslišalo mnenje vlade Za poročevalca o teh predlogih je bil izvoljen Zeithammer.
ložila postavo, po kteri se imajo spremeniti da bode to storil in je potrebno že vkre-
x nil. Postava zarad poškodovanja zadol-žeuih posestev se vrne odseku, da premeni prvi paragraf.
Izvirni dopisi.
5E Duiinja, 25. januarija. (Delegacije in tržaški delegat. — Vojaštvo v južn h deželah. — Bal na cesarskem dvoru. — Nevald je odstopil. — Nova šolska postava.) — Današnja , W;euer Ztg." razglaša vabilo, ki delegacije sklicuje ua 28. dan t. m. Obravnavale se bodo razmere na jugu. Ker je dr. Rabi odiožil poslanstvo, treba bode za Trst voliti novega delegata. I/med 4 poslancev biva pa eamo g. Nabergoj tukaj, ki bode imel voliti in bo moral voliti samega sebe, ako hoče Trst sploh zastopan biti v delegaciji.
Razmere na jugu so jako resne, in tukajšnja policija je včeraj poklicala odgovorne vred nike vseh tukajšnjih listov ter jim je naroČila, da o razstavi in razpošiljanji vojakov ne smejo u:č pisati. Gotovo bodo enak ukaz dobili tudi listi po drugih mestih iu deželah.
K zadnjemu dvornemu balu bil je izmed poslancev povabljen Bamo predsednik dr. S m o 1 k a. Pa cesar iu nadvojvodi so ga jaka odlikovali, in zlasti so se cesar silno dolgo z njim razgovarjali o državnozborniških zadevah Te dni bo bal pri mlajši cesarjevi bčeti nad-vojvadiuji Mar/ji Valeriji.
Dunajski župan dr. Nevald je včeraj odložil županstvo, ter je to v posebnem pismu naznanil mestnemu odboru, rekši, da mu zdravje več ne pripušča trudapolnega delovanja, ka-koršno zahteva županovanje na Dunaji. Ob enem je priložil obširneje pismo, v kterem se cesarskemu namestniku nasproti opravičuje v kterem pa nič novega ne pove. Vsi današnji listi govore o županu Nevaldu ter bo v tem edini, da je mehek, dober in omahljiv mož, ki ga je vsakdo obrnil na svojo stran. To je bil tudi vzrok, da svoji nalogi ni bil kos, in da bi bil moral prej ali pozneje odstopiti, ako bi se tudi ue bila prigodila Btrašna nesreča v „ringtheatru14, zarad ktere Be je pričel zuani prepir med županom in cesarskim namestnikom dunajskim. Volitev novega župana bo 9. fe-brauarija.
Vlada je gospodski zbornici včeraj pred-
nektere določbe dosedanje šolske postave. Li beralni listi silno javkajo, češ, da ta postava bila je najdražji biser, med novimi postavami, pravi paladij napredka in svobode, pa se bode zdaj spremenila Bamo zarad trmastih ljudi središnega kluba. Dolgo Be je Kourad ustavljal Lienbacharju, piše eden teh listov, pa naposled je vendar le Lienbacher zmagal, in nova postava še več daje, kakor je on prej zahteval. Liberalci bi bili to pač že prej lahko vidili, in le njih trdovratni upor je kriv, da je bila naposled vlada primorana predložiti omenjeni načrt. Ko bi bil Lienbacherjev predlog obveljal, pač zdaj še ne bi bili na to mislili, spremeniti šolsko postavo tudi v nekterih drugih zadevah.
Jflotilik, 23. januarija.. Ker je zdaj toliko govorjenja (zahtevanja in zanikanja) o rabi slovenskega jezika v šolah in vradnijab, mislim da je pravi čas, ako kažem, da raz-glaševanje postav ali zakonov, in druzih vrad-niških pisem v slovenskem jeziku ni nova reč. Tega se lahko prepričamo, ako pogledamo v stare arhive. Nekaj takih slovensk h postav ali zakoniških razglasov sem pred sedmimi leti iz tukajšniga turškega arhiva odbral (češ, čez sedem let vse prav pride), kterih še po-samno nobena slovenska biobliografija ne omenja, in menda ravno za to naši nasprotniki menijo, da še nekdaj ni nič slovenskega črh-nilo, pri viši, kakor pri niži gosposki. Naj mi bo dovoljeno, da dotičuo naštejem s sledečim : a) Razglas cesarja Jožefa 1787, 29. septembra-, poselski red na kmetih 66. §. lastnoročen podpis cesarjev; b) 1784, 5. maja na Dunaju; na novo razglašen v Ljubljani 1806, 20. avgusta; c) Red o prodaji tabuko, v 41. § 1806.
Domače novice.
V Ljubljani, 26. januarja.
(O naših vojnih poročilih.) Potrebno se nam zdi, naznaniti našim bralcem , da smo dobili od višega policijskega komisarja pre« poved, da no smemo nič poročati o premikanji naše vojne v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, ne o številu v boj poslanih polkov, ne o pripravah za brambo itd., ker bi znale te časnikarske poročila sovražnikom Avstrije v roke priti, in bi se znali ti po njfh ravnati. Naši bralci bodo tedaj vedeli, zakaj bodo naše poročila o vojski le bolj kratke in pomanjkljive.
(Kuga med raki.) „Novicam" 8e piše iz Kostanjevice, da je prišla huda bolezen med krške rake in da tako ginejo, da se je bati popolnega pogina teh za Kranjsko znamenitih živalic, ker ao krški raki kot najboljši po celem svetu sloveli. Bolezen je bojda razširjena po celi Krki.
(Ogenj.) V Bredo zvečer je pogorela na spodnjih Poljanah Krznarjeva hiša. Nova parna brizgalnica naše požarne brambe se ni posebno obnesla; dolgo niso mogli vzdigniti para, tako da je že pri tleh gorelo, ko so zamogli začeti z gašenjem. K sreči ni bilo sape, tako da se ogenj ni razširil.
(Čudna zima.) V Evropi imamo toplo vreme, da že zgodnje cvetlice cveto, in suho zimo, tako da polja in travniki zdihujejo po snegu, marsikje celo pomanjkuje vode. V Sibiriji
TT	imajo pa to leto tako ojstro zimo, da že več
25. septembra na Dunaju; d) V odpravi kufra-1 ,et tak() hude ^ ^ kajtj topU)ffi6r je pftdel
!na 40 stopinj R., kteri pri nas kaže k večirn
stiga drobiža (soldov) v primorskih deželah, samo slovensko; e) Razglas 1806. 20 avgu.ta^^--^.^-; ^ fj^ na Dunaji, kako se ima novi vojaški davek
poberati 1807 du 1811, samo nlovenski 26. § f) Razglas kresijskega glavarja v C«iji, 1808. 1. oktobra, do deželnih brambovcev; g) Razglas 1807. 9. maja v Celji, ki vabi bivalstvo Celjska kresije v črno vojsko zoper Francoze-Predno bo 1809 okoli 1. avgusta pridrli Francozi v te kraje, bilo je več razglasov samo v slovenskem jeziku razglašenih od naše avstrijske vlade, kar je premisleka vreduo, ktera pisma sem še videl pred nekimi leti v trškem arhivu tukaj v Motniku.
Bazne reči.
— Duhovski šematizen celovške škofije kaže, da je od vetanovljenja škcfije, I. 1071, milg. Dr. Peter Funder 57. škof, in sedanji prošt preč g. A. Pichler je pa 55. prošt. V 25 dekanijah je 246 vmestenih in 20 praznih župnij; 44 vmest. in 42 praznih duhovnij, in ex'<Bpozitur, 49 vmest. iu 105 praznih kap-lanij; dušnih pastirjev svetovnih je 326 in
samostanskih 17; druge službe opravljajo 17 Razglas vojaškega poglavarstva 1809, 10.jHVetovnšh in 69 redovniških duhovnov; vpo-oktobra, zarad pomiloščenja brambovskih ubež- Njenih šteje škofija 28, vsih duhovnov pa uikov. Razglas, 1809, 12. decembra v Požuau,|457i cerkv6 in kapel 991, število duš cele
škofije znaša 335 tisoč proti 332 tisoč v prejšnjem 1. 1880. Zmed teh jih prebiva 205 974 v 222 župnijah z nemškim. 108.990 v 117 župnijah 8 slovenskim in 20.0000 z mešanim cerkvenim jezikom. — Redovnikov imajo be-
zarad v nič prišlih bankovcev. L. 1809, 19. decembra na Dunaju, razglas zastran državno iotrijskega posojila. In 1811, 9. aprila v Celji, de je trg Motnik novi francoski oblasti prepuščen. Vse do tukaj naštete slovenske tiskovine še lahko pokažem vsakemu, ki jih!nediktinarji: 32 duhovnov, 3 klerike, 1 novica; želi viditi ker jih hranim sam, ali pa tudi |jezuiti štejejo 27 duhovnov, 17 klerikov, 23
une, ki jih hrani tukajšnji trški predstojnik, j Prebral sem že nekaj tdovenske slovstvene zgodovine, pa zgorej imenovanih nisem nikjer nahajal. Drugokrat bom pa omenil rokop se, ako drago. *)
Telegram »Slovencu."
Z Dunaj a 27. januarja.
Hohenwartjeinterpeliral vlado, hoče li iz vojaške takse podpirati revne družino k vojakom poklicanih reservistov. Enako interpelacijo stavijo Poljaki, še eno pa levičarji. Vojni minister odgovori,
Vredn.
*) Vsoloj drago; prosimo.
novicev in 33 bratov, skupaj 99 oseb; kapu-cinov v je dveh samostanih 17, servitov 13, usmiljenih bratov 10; skupno število vseh redovnikov znaša 177 oseb. Redovn c raznih redov: uršulinarc, elizabetinarc, usmiljenih sester, šolskih sester in drugih je Bkupaj 152. — Umrlo jih je poleg milg. g. škofa še 13 drugih duhovnov, kteri so le pičlo nadomesto-vani po štirih novomašnikih, ki so bIužoo nastopili. V duhovskem aemenišču je vsih alumnov le 22, in sicer 6 v IV. 1., 5 v III, 3 v II. in 8 v I. letu. Po rodu je najstarejši g. Jan. Tancenberger, 85 1., ki še opravlja službo v neki hribovski duhovniji in nikoli ne pride v planjavo, tako da še nikoli ni videl železnice
(tudi aposteljni je niso vidili, pa so vendar v nebesih.)
—	f Gos p. Mi klavec, vodja mestne fantovske šole v Celji, je v sredo popoldne (25. t. m.) nsgle Bmrti umrl. V kavarni pr> Lešniku je čital Časopise; poda se na dvorišče, ko ga ni bilo nazaj, so pogledali za njim: toda našli so ga že mrtvega v krvi ležečega. Mož je bil obče spoštovan. Zapustil je žeuo in več needrashh otrok. Bog mu daj večni mir!
—	Novo delo za natis k. V velikih Žabljah pri sv. Križi pripravlja znani pisatelj vikarij, g J. Šume zopet novo delo za na tisk : Confessiones s. Aug. Da bo prevod izvrsten , nam je porok prevod Siogerjeve Ne beške krone, pa tudi njegove obširne znanosti v slovanskih jezic h. Slava mul
—	Statistika umrljivosti po raznih mestih. Zadnji teden je od vsakih 1000 Udi umrlo na Dunaji 29 9, v PeŠti 44 3 v Pragi 30.9, v Trstu 44 8, v Krakovem 24'8, v Berlinu 201, v Vratislavi 303, v Komes bergu 31, v Kolinu 30' 5, v Frankobrodu 17 8 v Hanovru 27 5, v Kasselu 13'4, v Magde-burgu 23, v Stettmu 23-2, v Altoni 26 8, v Strassburgu 27, v Metzu 19 7, v Monakovem 28-, v Niirnbergu 25 9, v Hamburgu 25 6 v Bruselj! 23 9, v Amsterdamu 20 4, v Parizu 27-6, v Petersburgu 471, v Varšavi 37 8, v Odesi 33'5, v Bukrešu 29 9, v Stockholmu 2M, v Kristijaniji 16, v Aleksandnji 33, v Novem Jorku 29, v Chikagi 21, v Cncmati 20, v Bomb£yu 28 4.
—	čudne klobase. Dacarjem naHi-noveranskem se je čudno zdelo, zakaj imajo tamošnji kmetje tol ko krvavih klobas po kuhinjah in dimnikih razobešemh. Začeli so j h preiskovati in videli, da so bile klobase 8 tobakom napolnjene. Prekanjeni kmetje bo tuji tabak od kierega bi bilo precej plačati, nabasali v čeva kakor klobase in tako le majhno carino (eoln no) od njega plačali.
—	Nova iznajba. Neki Krečmar v Pr8gi je iznašel nov način posuševanja takih močvirjev ali plitv.h morskih zalivov, ki leže blizo morja. Poslužiti se hoče za to padat*,a in naraščanja morja, ki se vsak dan ponavlja, ne da bi potreboval kake posebne stroje. Naznanil je svojo iznajdbo že v Pariz in Bruselj.
—	Koliko bi slavne pevke zaslužijo. Slavna pevka Adelma Patti prepeva zdaj po Ameriki. V mestu Ciccinatti je dosegla velikanske uspehe. Ko je prvi večer nastopila v gledišči in zapela dve pesmici, zaslužila je 14.000 gl. Drugi dan je osnovala koncert, pri kterem se je zbralo 8000 ljudi in je pevka zaslužila 42.000 gld. Od tam se poda Patti v južno Ameriko. Memogredč naj bode omenjeno da ima Adelina Patti demantov iu biserov v svojem premoženji, ki so vredni tri miljone goldinarjev.
—	Grozna megla v Londonu. V velikem glavnem mestu Anglije je zdaj taka megla , da ljudje še po dnevi nič ne vidijo, akoravno celi dan plinove svetilnice po ulicah gorč, ker Be ne vidi na tri korake dalječ. Vsled tega je mesto, kakor mrtvo, vse čepi doma, ulice so prazte. Poleg tega je ta megla tako zoperna, smrdljiva in težka, da ljudje komaj dihajo. Neki Hay je prerokoval, da bo ta megla letos 2. februarja zadušila vae londonske prebivalce.
—	Cena mesa. Kila govedine stane na naji 68, v Pragi 60, v Brnu 55, v Gradcu 53, v Lidcu 64, v Levovu 51 kr. Telečjega mesa: na Dunaji 73, v Pragi 60, v Brnu 54, v Gradcu 67, v Lincu 56, v Levovu 40 kr.
—	Nekdanji in sedajni stroškil na Laškem. Neki laški časnik „La Staffetta"' je prerfičunil prejšne in aedajne stroške Italije m piše: Preden je bila na Laškem monathija okl cana, je imelo 7 samostojnih vladarjev samo 576 miljonov lir državnih, 29 miijonov deželnih in 150 miijonov srenjskih stroškov in ven dar bo liberalci tedanje vladarje razvpili za trinoge. — Zdaj ima pa Isška monarhija 1528 milj. lir državnih, 100 m lj. deželnih in 372 milj. art-njskih stroškov; pred je imela vsa Italija 755 milj. lir stroškov, zdaj jih ima pa 2000 miijonov. Pod vlačo trinogov je prišlo na vsakega državljana po 24 lir davkov, zdaj v časi! napredovanja pa po 74 lir! Res napredek, — kam!?
—	Žalostna Statistika. Koliko nesreč in /gube je bilo 1. 1881 na morju? To nam pove časnik ^ationai". Potopilo se je bark in blsga v vrednosti 7000 miijonov ali 7 milijard; 2 milijard in 500 miijonov več kot 1. 1880. Nesreča je zadela 2039 bark, na kterh je zgubilo življenje 4134 oseb, tako da pride na vsak dan počrez po 5 barkolemuv in zgube ljudi 11 oseb.
—	Mraz v Sibiriji je letos tolik, da ga že davuo niso tacega imeli, akoravno bo mraza navajeni. Toplomer kaže 40 Btopinj pod ničlo po Reaum.
Tržne cene v Ljubljani.
Pšenica hektoliter 9 gld. 60 kr.; — rež 6 gl. 50 kr.; — ječmen 6 gld. 30 kr.; — oves 3 gld. 40 kr.; — ajda 5 gl. 20 kr.; — proso 5 gl. — kr.; — koruza 6 gld. 30 kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld 38 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr. — masla kilogram — gld. 80 kr.; — mast 80 kr.; — špeh ' frišen 60 kr.; špeh prekajen 80 kr.; jajce po 3 kr.; mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 60 kr.; — svinjsko meso 56 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 68 kr. slama 1 gld. 96 kr.
Izkaz
velikodušnih darov in doneskov društvu zidanja nove cerkve Jezusovega Serca v Ljubljani do konec septembra 1881.
(Daljo.)
O. g. Fr. Eržen 1 gl.,vRotija Gogoia 1 gl., Magd. Vrančič i gld., Karolina Žonta 2 gl., Mar. Medved 1 gl., Urša Janše i:0 s., Frančiška Jerovka20s., delavke v eigarnici 5 gl., Janez Vovk 1 gld., preč. g. Jož.
Smrekar, profesor, 20 gl., delalke v cigarnici 1 gl. 20 s., U. J. 1 gl., Neža Oblak, kuharica, 1 gl., Rozalija Zupan, kuharica, 1 gl., Marijana Valjavee 1 gl., Mar. Valjavcc 1 gl., Mar. Snedič 1 gl., delavke v eigarnici 50 s., Fr. in Marijana N. 20 s., Mar. Vodirka 1 gld., Jera Podlogar 10 s., Mar., Janez, Jera, Janez Podlogar po 10 s., Jera, Jan., Jurij Podlogar vsak po 20 s, Neža Endlichor 50 s., Rudolf Endlicher 50 s.
Iz Blagovico: Blaž Petrifi 2 gl., Polona Revan 1 gl., Marijana Ravnikar 60 s., Jera Pustotnik 40 s,
S Polšuika: (Jrša Toinšo 1 gl., Magd. Vodnik 52 s., Jož. Mandelje 52 s., Marj. Mandeljc 62 s., Kristina Renko 1 gl. 4 s., Noža Dolenc 1 gl.'4 a., Mar. Mandeljc 52 s., Andr. Petek 2 gl., Frančiška Grabnar 1 gl., neimen. 80 s., Mart. Povšo 30 s., gospodična Emilija Dolar 5 gld, Katra Vodenik 55 b., Marj. Petek 20 s., Urša Hauptman 10 s., Mar. Jeretin 20 s., Ter. Joretin 10 s., Marj. Grum 50 s., Mar. Dolenc 50 s., Jan. Hauptman 1 gld , Jož. Dolinšek 1 gl., Mart. Za-verl t gl., neimen. 1 gl. Polona Cverlo 20' s., Frančiška Cverle 1!) s., Peter Capelari 1 gld., Rotija Capelari 1 gld., Neža Ruport 50 s., Ana Smuk 50 s.'
Po č. g. Bohincu: Matija Videnišek 1 gld., Mat. Trapulini l gld., Jurij Wolf t gl., Žagar 1 gl., Jak. Oblak 1 gl, Frančiška Kavčič iz Medvod 5vgl., Liza Koblar 1 gl., č. g. Mart. Malenšek, kaplan v Oernomiji 6 gl., Marija Kolar 1 gl., č. g. Lorenc Gantar, kaplan v Kočcvji 2 gl., č. g. Jan. Arka, župn. v pokoji t gl., Mar. Lavtežar, kuharica 5 gl.
Po g. Gašp. Vilmami: Mar. Ahačevčič 16 s., Cecilija Ahačevči« 16 s., Jera Robi« 20 s., Urša Brezovar 24 s., Ana in Magd. Krivec, vsaka po 20 s., Cecijija Zupančič 20 s., Mar. Jarec 20 s, Urša Mah nič 20 s., Noža Cugelj 20 s., Marija Dragan 1 gld,, Neža Pireo 30 s., Noža Rozman 60 s, G. Vilman i gl., Ana Jaree 40 s., Jera Kastolie 20 s., Frane in Barbara Hrovat vsak po 20 s., Barba Krevs 32 s., Franca Smole 20«., Franca in Ana Krivec, vsaka po 20 s., Urša Koleneo 20 s., Ana Koraeiu 20 s., Ana Pivce 20 s., Barba Ke-belj 20 s., Mar. Papež 30 s., Neža Kovačič 25 s., Noža Hrovat 20 s., Franca Potočar 20 s., Neža Rifelj 25 s., Mar. Krove 25 s., Mar. Krevs 25 s., Marj. Makše 25 s., Urša Klineo 35 s., Ana Slakv25 s., Franca Pivec 25 s.. Anton Štupar 35 s., Urša Stupar 35 s., Neža Avbar 35 s., Blaž Remic 40 s., Mar. Zgavec 25 s., Jan. Muhi« 40 s., Urša Muhič 40 s., Ana in Mar. Srovin, vsaka po 25 s., Mar. Kolcncc 32 s., Katra Dular 20 s., Neža Krev 20 s., Marija Pajek 20 s., Marija Jarec 20 s., Marija Pirec 20 s., Neža Papež 20 s., Ana Makše 20 s., Neža Babnar 20 s., Urša Grabnar 40 s., Barba Krevs 32 s., Jožef Krevs 32 s.
(Dalje prih.)
TeJe«rjifiČ!i<- «tvo«r«e cene Ti. januarja. Papirni; rent* 77 30 — Srebam* r^ntn 78 20 — Žlata renta 94 - — 1860ietno državno Doaojilo 135 75 Banking akcije 378— IJreditne aki-.iie 364 60 — Londoo 118.90— — Cen, kr. cekini 5.60. — 20-irankov 9/40.
Priznano izvrstne prave
voščen© sveče
iz pravega, nepokvarjenega čebelnega voska
(9)	prodaja
P. & R. Seemaaav Ljubljani.
s ~
9
r-1 r=
O
ra
a
o; ®
o PH
Važno za vsako hišo!
Cela mIzna oprava iz lmtanstep srebra
za le 8 gld.
Elegantno delo, 110 zarujavi, in se vedno i a k o olirani, v podobi in barvi pravega srebra, in je najboljša tvarina za mizno opravo, razun srebra. Za 8 gl. so dobi eela mizna oprava iz najboljšega britanskega srebra. Dobri stojimo, da ostane oprava vedno bela. (j nožev iz britanskega srebra z angležko joklono ostrino, G vilic iz britanskega srebra, fina in težka roba, 6 žlic iz britanskega srebra, 12 žličic za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečni zajemnik iz britanskega srebra,
1	zajenialnik za juho iz britanskega srebra, težko, dobro blago,
2	lepa svečnika,
G jajčnih posodicic, G tac, lepo izdelane, 1 posoda za poper ali sladkor, 1 presejalnik za čaj, 6 tačic za nože in vilice
(8)
54 kosov.
Naroči se proti poštnemu povzetji, ali pa da so denar naprej pošlje.
Zaloga britanskega srebra C. Langer,
Wien, II. grosse SchiffgaBse 28. Opomba. Komur bi oprava ne ugajala, pošljo naj jo v 10 dneh nazaj in bo dobil svoj denar nazaj razun poštnih stroškov.
Važno za vsako liišo!