CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 12. MARCA 1965 — LETO XV. — ŠT. 10 — CENA 30 DIN OBČINSKI PRORAČUN MED SCILO IN KARIBDO Storska Sola V ZRAKU? DEJSTVO, DA JE OSTALO - PO OSNUTKU OBČIN- SKEGA PRORAČUNA ZA LETOŠNJE LETO - NEGOSPO- DARSKIMr INVESTICIJAM KOMAJ 52,600.000 DINARJEV OB BLIZU MILIJARDI IN POL DEJANSKO POTREBNIH SREDSTEV. JE ZASKRBLJUJOČE. SAJ KAŽE, DA BI ZA NEGOSPODARSKE INVESTICIJE POTREBOVALI PRI- BLIŽNO SEDEMINDVAJSETKRAT VEC DENARJA KA- KOR GA IMAMO. ZGOLJ STROŠKI ZA GRADNJO OSNOV- NE ŠOLE V ŠTORAII BODO V CELOTI ZNAŠALI OKOLI 150 MILIJONOV DINARJEV (PRVA FAZA GRADNJE 160 MILIJONOV). KAJ PRAVIJO O TEM V ŠTORAH IN KAJ NA CELJ- SKI OBČINI? NA 5. STRANI SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE MOZIRJE Prispevki - davki SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE JE NA ZADNJI SEJI SPREJELA ODLOK O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČA- NOV TER ODLOK O PLAČEVANJU OBČINSKEGA PRO- METNEGA DAVKA. Tako bo prispevek iz oseb- nega dohodka iz delovnega razmerja znašal 17,5, od tega občinski prispevek 6,8 odstot- koV. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejav- nosti bo razdeljen po proiz- vodnih okoliših, pri čemer bo v drugem okolišu znašal od 10 do 10 odstotkov, v tretjem od 5 do 20, v četrtem, ki ob- sega nad polovico občine, pa bodo kmetovalci oproščeni pri- spevka. Razen tega bo znašal prispevek iz osebnega dohod- ka od gozdov od 400 do 700 di- narjev po kubičnem metru od- kazanega lesa, razdeljen pa bo v sedem vrednostnih raz- redov. NA 6. STRANI NAPOVED HIDROMETEOROLO- ŠKEGA ZAVODA SRS VREME Do konca tedna pretežno jasno. Ponoči še mraz, čez dan postop- no toplei«. NEVSAKDANJA GRENKA ZGODBA moja amerika: kruh l\ krivica Zgodba o človeku, ki išče pra- vico. BERITE NA 6. STR. PO POTEH KOZJANSKEGA ODREDA Med številne prireditve, ki jih v laški občini pripravljajo v počastitev 20, ojjletnice osvo- boditve, sodi tudi srečali je preživeliii borcev radiooddaj- ne ekipe Kozjanskega odreda, ki je bila ustanovljena v .za- četku leta 1944. Srečanja, ki ga je organiziral najmlajši član le ekipe Ljubo Zelič, so se udeležili še Alojz Culkar — Vinko, Julij Pestotnik-Gu- stl, Gvido Krevel, Franc Špec in Bojan Acceto. Ti tovariši so nekoč povezovali kozjanski odred z glavnim -štabom in ostalimi operativnimi enotami na področju Slovenije. Ekipa je najprej krenila v Jurklošter. od tam pa se je na- potila k partizanskim druži- nam, ki so v času narodno- osvobodilne borbe oskrbovale člane radiooddajne ekipe. Ta- ko so obiskali sedemnajst dru- žin in srečanje je bilo izredno prisrčno. Mnogi med uj-irtii so se namreč po mnogih letih pr- vič videli. Borci so obiskali tudi kraj, kjer stoji danes danes zname- nje v spomin ta tiskarno An- tona Aškerca, ki je stala v gozdu Sekovca nad Jurklošt- rom. / T. K. Nekdanji borci radiooddajne ekipe Kozjanskega odreda na pohodu ZBORI VOLIVCEV Slaba ude- ležba Letošnje priprave za volitve v celjskem oltrajii so in niso najbolj uspele. Praksa zadnjih let je še preveč v naših kosteh in tako smo se v novih pogojih znašli v raz- ponu demokratičnosti, strukture in resnosti v odnosu do tako po- membnega akta pravic in dolžno- sti občana — volivca. Demokratičnost je narekovala sproščeno izbiro evidentiranih, to- rej sposobnost, spoštovanje in vse ostale odlike. Struktura pa je za- radi premale aktivnosti samih vo- livcev, zaradi bojazni, da bo tako vse po starem (češ, zmenili se bo- do in to bo obdržalo!) nujno kro- jila demokratičnosti priprav za vo- litve kroj s priokusom starih iz- kušenj. In kje je ostala resnost volivcev? O tem najbolje priča slab obisk na zborih volivcev na primer v celjski občini, kjer ve- čina ni čutila potrebe, da soodlo- ča o tem, kdo bo jutri odločal v tej ali oni skupščini o njihovih in- teresih. Ali pa so zaradi malomar- nosti kar .pozabili na evidentirane- ga kandidata in ga v materialu, ki ga je posredoval občinski od- bor SZDL, prezrli. Zbor se ni stri- njal z drugim kandidatom ter je kasneje kar s formalnostjo rešil zadevo (prihier iz Velenja!). Prav je da govorimo o dobrih straneh zborov volivcev, še bolj pa, da povemo, naj odborniki ob- činske skupščine ne prihajajo na zbore nepripravljeni," kajti odgo- vori na številna vprašanja ne sme- jo ob teh priložnostih biti pavšal- ni ali celo: »Ne vem! Ne poznani zadeve!« in podobno. Odgovornost pred volivci, ki so prišli in želijo sodelovati, ni tako majhna in naj- brž je zbor volivcev obračun dote- danjega dela. Pa ne le obračun, zbor volivcev je tudi najodgovor- nejša oblika sprejemanja novih obvez, novih nalog in njih uresni- čevanja. Zatorej poizkusimo od praviti naše napake in odvržimo misel, da tako že »drugi za nas mislijo!«. J. K. LETOS DRUGAČE Letošnji dan Žena je mnogim proizvajalkam celjskega okftija minil popolnoma drugače kot pretekla leta. Lahkt) bi rekli, da bolje. Niso bili,namreč redki kolektivi, ki so sklenili, naj imajo žene 8. marec plačan prost dan. Mnoge so ga pre- živele doma, driige spet pa so se kolektivno odpravile na izlete v bližnje kraje. Manj je bilo nesmiselnih pojedin in veselic, ki na ta dan prav zares niso najbolj potrebne. OB DNEVU ŽENA Osrednja prireditev v Celju je bila v ponedeljek, 8. marca v Slovenskem ljudskem gle- dališču. Pred polno dvorano, V kateri so se zbrale mnoge občanke celjskega mesta, se je zvrstil lep umetniški spo- red. Najprej se je predstavil pevski zbor železničarskega pevskega društva »France Pre- šeren« pod vodstvom Eda Goršiča. Pevski zbor je lepo zapel več narodnih in umetnih skladb, za konec pa so zapeli še pesem^regnanih Židov iz opere Nabucco. Pevci priprav- ljajo te dni svoj koncert in če sodimo po njihovem nastopu na ponedeljkovi proslavi, se nam spet obeta lep večer. V drugem delu proslave v poča- stitev dneva žena pa so člani slovenskega ljudskega gleda- lišča izvedli Večer slovenske] ljubezenske poezije, ki je u- spešno zaključil lepo priredi- tev. Ženam je v imenu političnih organizacij celjske občine če- stital k prazniku predsednik občinskega odbora Socialisti- čne zveze Celje Zdravko Tro- gar. VELENJSKI NAROČNIKI O CT »RUDAR ME MORE NADOMESTITI CT,« MENIJO NEKATERI BRALCI V VELENJSKI OBČINI ŠTEVILO REDNIH NAROČ- NIKOV IN BRALCEV V'ZADNJEM ČASU VZTRAJNO NARAŠČA. KER PA PO DRUGI PLATI SKUPŠČINA OBCL NE VELENJE NI PpDPISALA SOUSTANOVITELJSTVA, SMO SKUŠALI V MALI ANKETI, KI SMO JO IZVEDLI MED NAROČNIKI, TAKO DA SMO IZBRALI VSAKEGA STOTEGA NAROČNIKA, IZVEDETI, KAJ MISLIJO O CT BRALCI. ČEPRAV MNENJ DESETIH NI MOGOČE PO SPLOŠEVATl, SO TA VENDARLE DOVOLJ ZGOVORNA. VEČ NA 4. STRANI ZDRUŽITEV CENTROV ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH SMO ZA ALI PROTI -ČEMU? Nikakor iii z;2;()lj neuradim tajna, dn smo bili v zadnjih dneh priča sklepanja o zdru- žitvi celjskili zavodov za izo- braževanje odraslih pod skup- no firmo in prav tako tudi razveljavitvi teh sklepov. Kaj pa menijo o tem vpj-ašanju pi izadeti? NA 5. STRANI Na področju celjskega okraja deluje 37 taborniških družin in klnbov, ki združujejo okrog 3400 članov. Lani so taborniki sodelovali na medrepubliškem taborn »Bratstva in enot- nosti«, ki je bil v Bosanski Krupi, na okrajnem in republiškem mnogoboju medvedkov in čebelic, taborniki iz celjske občinske zveze so tai)orili poleg (ega še na otoku Hvaru, kjer je bil velik tabor, manjše skupine pa po raznih krajih Slovenije. Letos naj bi bila najvaž- nejša naloga ureditev skupnega tabora splitskih, mariborskih in celjskih tabornikov, ki bo v Celju pri Petričku. Taborjenje pripravljajo ob praznovanju 20-letnice osvoboditve. Poleg tega predvidevajo več izletov po partizanskih poleh Pohorja in po Kozjanskem. Posnetek pri- kazuje mlade tabornike-delegate na skupščini celjske občinske zveze tabornikov. , , Foto: V. David MED UMSKIM IN FIZIČNIM DELOM VSE VEC NASPROTIJ ALI STROKOVNJAKE STIMULIRAMO? Teorija o enakih želodcih je v naših delovnih kolektivih še vedno ukoreninjena, zato so prizadevanja okrajnega sin- dikalnega sveta o vprašanju strokovnih delavcev na mestu, kajti prav v aktivizaciji stro- kovnjakov imamo še neslute- ne rezerve. Več o tem na 3. strani. PRED PETIM KONGRESOM ZK SLOVENIJE ZA ODlOmEJŠE REŠEVANJE PROBLEMOV V obdobju med četrtim in petim liongresom Zveze komunistov Slovenije - torej v letili med 1959 in 1964 se je v Sloveniji družbeno ekonom- ska struktura bistveno spremenila. Razumljivo je, da je to dajalo nove dimenzije tudi družbeno političnim In idejnim problemom. # v obdobju med obema kon- gresoma se je delež družbenega sek- torja v družbenem proizvodu naše republike povečal od 80,7 odstot- ka na 89,3 odstotke. Spremenila se je tudii socialno struktura pre- bivalstva. Medtem, ko je bilo leta 1959 od skupnega prebivalstva v Sloveniji okrog 37 odstotkov kme- čkega prebivalstva, je njihov delež zdaj 29,6 odstotka. Podatki o eko- nomski strukturi prebivalstva pa povedo, da glede na stopnjo go- sp>odarske razvitosti Slovenije iz- redno počasi narašča aktivno pre- bivalstvo v terciarnih dejavnostih. To je prav gotovo posledica po- manjkljivega vlaganja v te dejav- nosti v preteklih letih, zato s tem stanjem nedvomno ne moremo biti zadovoljni. # Hkrati s kvantitativnimi spre- membami so se zaradi novih druž- benih odnosov v mnogočemu spre- menile tudi družbeno politične in kulturne značilnosti delavskega razreda in drugih druž.beno poli- tičnih slojev. Nenehno raste in se utrjuje zavest o neposredni med- sebojni odvisnosti in o skupni ko- risti delavcev n-a področjih fizične- ga in umskega dela; tako se posto- poma blaži nujno staro zgodovin- sko protislovje. # Zanimivi so podatki o vlaga- njih v gospodarstvo in družbeni standard. V obdobju med kongre- soma je predvsem naraščala pot- rošnja investicijskih sredstev za potrebe kmetijstva, gradbeništva, gostinstva in turizma ter obrti. De- lež vlaganj v družbeni standard pa se je povečal v skupnih investici- jah od 32,3 na 35,7 odstotka v letu" 1962, medtem ko so bila v letu 1964 negospodarska področja v skup- nih investicijah udeležena le s 33,7 odstotka. # Gospodarsko-politična akcija, ki so jo v začetku preteklega leta začele Zveze komunistov. Zveza sindikatov in SZDL z namenom, da bi izboljšali gmnotni položaj za- poslenih, je bila v glavnem uspeš- na. V novembru 1964 je bilo samo še 1,9 odstotkov zaposlenih, ki so imeli mesečne dohodke nižje od 25 tisoč dinarjev. Hitro naraščanje življenjskih stroškov pa - občutno slabi uspeh teh prizadevanj. # Med družbenimi službami je glede razvitosti in zmogljivosti še razmeroma najugodnejši položaj v zdravstveni službi, čeprav na splo- šno ugotavljamo, da potrošnja sredstev za posamezne družbene službe zaostaja za družbenimi po- trebami in da (?dstopa od smotrov,, ki jih je poudaril program ZKJ. Zlasti to velja za znanost, kulturo in socialno varstvo. Čeprav so šte- vilne občinske skupščine leta 1963 določile več sredstev za kulturo, je v Sloveniji tretjina občin odme-, rila v ta namen manj kot pol od- stotka proračunskih sredstev. # Zveza komunistov Slovenije bo vsekakor morala v prihodnje tudi tem in podobnim problemom posvetiti več skrbi in z močjo svo- je idejno politične akcije pospeši- ti razvijanje sistema in doslednej- še uresničevanje temeljnih druž- benih smotrov. (!,« poročila centralnega komite- ja Zveze komunistov Slovenije). Staro se umika novemu, bi lahko zapisali ob posnetku iz Konjic, ki ; prikazuje novo samopostrežno trgovino, nad katero je 52 stanovanj. ; Občani iz bližnje in daljnje okolice se radi poslužujejo trgovine. Prav zanjjuiv je pogled na prodajni prostor, kjer kmetice izpod Pohorja i zbirajo ob tedenskem nakupu lepo razstavljene in vabljive stvari. Foto: J. Sever ^ DELEGATI ZA V. KONGRES ZKS: PRIČAKUJEMO DEJANJ NA PETEM KOGRESU ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE, KI SE BO ZAČEL 17. MARCA v LJUBLJANI, BO SODELOVALO TUDI ENAINTRIDESET DELEGATOV IZ CELJSKE OBČINE. OBISKALI SMO TRI IZMED TEH Z NAMENOM, DA JIH PREDSTA- VIMO NAŠIM BRALCEM. JOŽE LONCARIC: »Proizvodnja, najvažnejša naloga« Štorske železarje bo na petem kongresu ZKS zastopal Jože Lonča- rič, ki je že dobrih enajst let član tega velikega kolektiva. Tovariš Lon- čarič je znan in priljubljen družbe- no politični delavec, saj so mu ob zadnjih volitvah volivci izkazali kar največje zaupanje — izvolili so ga za poslanca v republiški zbor skup- ščine naše republike. O prihodnjih nalogah Zveze komunistov v štorski železarni pravi tovariš Lončarič ta- kole: I »Že dalj časa sc člani Zveze komu- nistov trudimo-, da bi kar najbolj izpopolnili pravilnik o delitvi sred- stev. V njem so zajeti zdaj vsi ele-* menti, ki so važni za boljše gospo- darjenje in računamo lahko, da bo pozitivno vplival na proizvodne re- zultate. Letošnji plan, ki predvideva za 10 milijard 200 milijonov proiz- vodnje — je sker zelo napet, ven- dar sem prepričan, da ga bomo la- hko dosegli, če sc bodo za to zavzele tudi vse subjektivne sile v kolekti- vu. Zveza komunistov v našem ko- lektivu je z vso resnostjo obravna- vala tudi probleme rekonstrukcije. Krediti so zdaj končno odobreni in kot kaže, bo rekonstrukcija letos lahko normalno potekla, seveda pa ne bomo mogli nadoknaditi« vsega tistega, kar smo lani iz objektivnih razlogov zamudili.« Tovariš Lončarič je tudi sekretar tovarniškega komiteja Zveze komu- nistov. Zato je marsikaj povedal tu- di o notranjem delu organizacije. Zanimivo je namreč, da med štor- skimi žclezarji ni veliko komunistov — 177 članov za tako velik kolektiv res ni najvišja možna številka. V železarni so zdaj reorganizirali os- novne organizacije, tako da dela zdaj namesto dvanajstih samo se- dem organizacij. S tem so jih kad- rovsko utrdili in menijo, da bodo v taki obliki lahko tudi uspešneje de- lali. Seveda nam tovariš Lončarič ni pozabil omeniti največjega prob- lema štorskih prebivalcev — šole. Kot vsi občani, tako meni tudi or- ganizacija Zveze komunistov v pod- jetju, da je šolo v Štorah treba za- četi graditi čimprej. Tovariš Lončarič bo na kongresu govoril o problemih štorskih žele- zarjcv. JOŽICA MAKAROVIC: »Več pozornosti kulturi« Ko smo Jožico Makarovič — refe- rentko za invalidsko zavarovanje na komunalnem zavodu za socialno za- varovanje vprašali, kaj pričakuje od kongresa in na katera področja me- ni, da bo kongres še posebej opozo- ril, je dejala: »Menim, da bo naš republiški kon- gres ponovno poudaril, hkrati pa prilagodil našim razmeram najpo- membnejše misli, ki smo jih slišali na osmem kongresu Zveze komu- nistov Jugoslavije. Tako pričaku- jem, da bomo na kongresu razprav- ljali o investicijski politiki in s tem v zvezi o opremljenosti naše indu- strije, za katero vemo, da je mar- sikje že dotrajala. Kongres bo po mojem mnenju veliko pozornosti posvetil tudi kulturi — /predvsem pa šolstvu in telesni vzgoji, ki naj bi pridobila na množičnosti. Prepri- čana sem, da bo kongres na novo zastavil Audi delo osnovnih organi- zacij, ki so še vedno preveč zaprte same vase. Težiti bi namreč morali k javnosti dela, enotnemu nastopu komunistov itd. Prelomiti bi morali tudi delo z mladino, kajti ne zdi se mi prav, da ga marsikdaj omejujemo samo na »pokroviteljstvo« nad Zvezo mladi- ne, ko pa vemo, da je treba z mla- dimi ljudmi neposredneje in kon- kretno sodelovati.« BOŽO JURAK: »V materialih, ki smo jih delegati za peti kongres Zveze komunistov že prejeli, je tudi kmetijstvo dobilo pomembno mesto«, je dejal Božo Jurak. »Mislim, da bi se morali komuni- sti zavzeti za sproščenejše odnose v sodelovanju z zasebnim kmečkim proizvajalcem. Razumljivo je, da bi morali biti podlaga tega dolgoročni programi podružbljanja proizvod- nje, ki'bi naj točno določili, kje naj bi se v prihodnjih letih družbeni sektor odločneje širil. Tam, kjer bo tako, bomo morali poskrbet^ tudi za smotrno izkoriščanje gospodar skih poslopij in razumljivo — za sproščeno delovno silo. Za intcnziv- lejše izkoriščanje gospodarskih po- slopij je ena od možnosti speciali- zirana vzreja prašičev, perutnine itd. Sproščeno delovno silo pa bi morali zaposliti v družbenem sek- torju — na našem področju na pri- mer kot kvalificirane hmeljarje, ali delavce, ki bi dobili v njem določe- ne plantažne ppvwi;iQ, z^ ,|i^tere,.|]i skrbeli. Tam pa, kjer v bližnji perspektivi družbena proizvodnja ne bo mogo- ča, bi morali kmetijskega proizva- jalca opremiti vsaj z najnujnejšim: kmetijsko opremo, proizvodnjo pa specializiravti in kmetu nuditi po- moč tudi s strokovne plati. Prepričan sem, da bo o teh prob- lemih govoril tudi peti kongres ZKS.« Ker pričakujemo, da bodo dele- gati celjskega okraja k delu V. kon- gresa ZKS prispevali pomemben de- lež, bomo v prihodnjih nekaj števil- kah objavili nekaj misli iz njihovih razprav. L B. BESEDA OBČANOV - IN NJEN ODMEV ODGOVOR NA ČLANEK !?! Tovariš Štor];nan Martin iz Šem- petra št. 7 je v omenjenem članku obtožil tri zdravnike Zdravstvene- ga doma Žalec, da so odklonili hiš- ni obisk pri njegovem očetu ali za- radi slabega vremena ali novolet- nih praznikov, kar mu ni bilo jas- no. Po poizvedbah, ki jih je opravil Zdravstveni dom Žalec, zaslišanju prizadetih zdravnikov ter soočenju s piscem članka in njegovim bra- tom Štorman Rafkom, dajemo na- sledjije pojasnilo: l.~Sodeč po izjavnli oboh bralnv Štorman. je bil njun oče bolan že dalj časa in ni akutno zbolel šele ob novoletnih praznikih. 2. Z 'dr. Rasiewiczem ni nobeden od bratov osebno govoril. Štorman Rafko je prosil za obisk dne 3L 12. 1964 ob zaključku ordinacije okrog 13. ure. Bolničarka, s katero je ime- novani govoril, je zdravniku pove- dala, da nekdo želi obisk v Kale. Zdravnik je izjavil, ne njemu oseb- no, da danes ne more na obisk in se naj obrne na dežurnega. Ordini- ral je do 13. ure in moral kot član Zdravniške komisije ponovno v službo. O tem. da ne gre v hribe, ni bilo govora, kar je Štorman Rafko potrdil. 3. Štorman Rafko se je nato med 13.—13.30 uro oglasil na domu pri dr. Fišerju in ga prosil za obisk pri svojem očetu. Zdravnik ga je vpra- šal, če je hiša ob cesti, nakar mu je imenovani povedal, da je treba iti v Kale. Dr. Fišer ga je napotil k dežurnemu zdravniku, ki je nasto- pil dežurno službo ob 14. uri. Sam je moral opraviti popoldne še šest hišnih obiskov, ki so bili naročeni že prej. Da ne gre v hribe, ni iz- javil, kar ie Štorman Rafko prav tako potrdil. 4. Štorman Martin je od 20. 12. do 31. 12. 1964 res trikrat klical dr. Korena na domu k bolnemu očetu. Zdravnik zaradi nepopolne anamneze, ki jo je dobil od imeno- vanega, ni smatral, da je obisk nu- jen in ga je odlagal, čeprav je tri- krat obljubil, da pride k očetu. V postopku se je ugotovilo, da zdrav- nik dejansko ni ravnal pravilno, za kar je zoper njega predlagan in uveden disciplinski postopek. Uprava Zdravstvenega doma Ža- lec želi pojasniti vsem občanom občine Žalec, da je organizirana pri Zdravstvenem domu dežurna služ- ba ob nedeljah in praznikih in si- cer od sobote ali dneva pred praz- nikom od 14. ure, do ponedeljka ali dneva po prazniku do 6. ure zju- traj. Na sedežu Zdravstvenega do- ma v Žalcu je na razpolago de- žurni zdravnik, ki nudi ambulantno zdravniško pomoč v nujnih prime- rih in vrši hišne obiske na bolniko- vem domu. Poleg zdravnika je de- žurna tudi sestra. Tako je organi- zirana dežurna služba že od leta 1960 in občani se je v polni meri poslužujejo. Potrebno je pripomniti, da, se zdravniki pogosto pritožujejo za- radi obilice nepotrebnih hišnih obi- skov. Občani kličejo zdravnike na dom večkrat za nepomembne teža- ve. Ce želi zdravnik podatke o bol- nikovih težavah ali bolezenskih znakih, mu marsikdaj ne vedo po- vedati ničesar. Zdravnik pa mora dobiti podatke o bolezni bolnikov, ki jih mora obiskati, zato, da vrši hišne obiske po vrstnem redu nuj- nosti. Marsikateri nesporazum in mar- sikatera nepotrebna pot bi odpad- la, če bi se občani držali navodil zdravstvene službe. V spornih pri- merih pa bi naj iskali zaidoščenje najprej na merodajnem in verodo- stojnem mestu. Smatramo, da je skrajno neodgovorno in krivično, nepreverjeno zadevo tendenciozno objaviti v tisku, navajati neresnič- ne izjave in na ta način pavšalno oblatiti osebe, za katere se je iz- kazalo, da niso krive. Zdravstveni dom »Dr. Jožeta Potrate« Žalec Direktor Dr. Bogomila R. Kranjc PREVISOKI DAVKI Tovariš urednik! Vem sicer, da so davki potrebni, vendar so po mojem mnenju letos previsoki in nam jemljejo voljo do dela. Imamo 6 ha zemlje, od tega 1 ha, 4 a in 27 m- gozda, ki komaj ime gozd zasluzi, saj moramo ve- čino kurjave kupiti. Poleg tega še 24 a vinograda, ki ga obnavljamo. Ostalo so pašniki, travniki in njive, vse v močvirnih legah. Kljub temu, da posestvo pridno obdelujemo, dosežemo povečini slab donos. Sadje sploh ne uspeva. Imamo tro- je otrok od štiri do osem let sta- rosti. Leta 1964 smo plačali 107.759 dinarjev davka, kar je za našo zemljo zelo veliko. Letos pa prva akontacija znaša kar 31"!900 dinar- jev, medtem ko so plačali nekate- ri soobčani z veliko večjimi pose- stvi in rodovitno zemljo le malo več, ali, bolje povedano, mnogo manj. S tem ne mislim reči, da ima kdo premalo davka, pač pa, da so naši davki previsoki, da, z drugo besedo, niso pravično od- merjeni. Kje je vzrok, da smo ta- ko obremenjeni z davkom? Zinka Augustinčič, Polje 3, Bistrica ob Sotli Z objavo vašega pisma smo tako dolgo odlagali, ker smo čakali na pojasnilo šmarske občinske skup- ščine. Tako smo 16. februarja po- slali prepis vašega pisma, s proš- njo, nam nam občinska skupščina vaš primer pojasni. Odgovora pa kljub naši urgenci (26. februarja) še do danes nismo prejeli. Upamo, da bo občinska skupščina Šmarje pri Jelšah vsaj sedaj odgovorila na vaše pismo in primer pojasnila. UREDNIŠTVO MED UMSKIM IN FIZIČNIM DELOM VSE VEC NASPROTIJ Ali Strokovnjake stimuliramo? Zaostajanje strokovnih delavcev na področjih nagrajevanja po delu je vse bolj očito. Tako je večina organizatorjev dela nagrajena ne po svojem strokovnem delu, temveč mestu, ki ga zaseda v krogu vodilnih v podjetju, zato protislovje med »organizatorji proizvodnje« in »direkt- nimi proizvajalci« vse češče dobiva družbeno politično obeležje. Nedvomna je ugotovitev, da pri umsicili delavcih nismo napravili premika iz okvirov mezdnega pla- čevanja, saj večina strokovnih de- lavcev formira svoje osebne dohod- ke predvsem po času in položaju, ki ga zaseda. In kam to vodi? Dokaj čudno in nevzdržno postaja nasprotje med umskim in fizičnim delom, kar vodi do grupacij na »fizične« delavce in >'upravo« in nujno k podaljševanju tehnoloških teženj in bržčas tudi k slabljenju kolektivnega delavskega samoupravljanja. Prepad med ma- terialno zainteresiranimi proizvajal- ci v proizvodnji in strokovnjaki, ki imajo določene osebne dohodke (ne glede na uspešnost dela) vodi k pro- tislovnosti med prizadevanji za mo- derno proizvodnjo, ki bi dorasla zahtevam mednarodnega trga in re- alnim interesom strokovnih kadrov za tak razvoj. Pri tem pa ne sme- mo pozabiti, da takšno izenačevanje strokovnega kadra nujno povezuje v enake okvire delovne in sposobne ter lene in nesposobne. Kolektivna stimulacija od celotnega uspeha marsikje vodi k favoriziranju obrt- niške dejavnosti in močnemu priti- sku na sodelavce. Izhod za strokov- ne kadre v obstoječih pogojih je, da poiščejo dobro plačano mesto ali pa svoje sile delijo z dodatno honorarno zaposlitvijo, samouprav- ne pravice in dolžnosti znotraj svo- jega kolektiva pa puščajo vnemar, kot da so njihove pravice in dolž- nosti zabetonimne z vnaprej dolo- čeno plačo. Le redkokje so ta način nagra- jevanja strokovnjakov opustili ter jih kot fizične proizvajalce vezali na uspeh boljše ali slabše organizacije dela. Na področju našega okraja pozna- mo le nekaj podjetij, kjer so z uspe- hom pričeli uvajati nagrajevanje strokovnjakov po dejanskem učin- ku njihovega dela; in uspehi niso izostali. Na posameznih delovnih mestih so to preizkusili v tovarni kovanega orodja v Zrečah, v Celju pa uspešno razvijajo to prakso v tovarni tehtnic, pri Etolu in Ingra- du. In prav bo, če bodo izkušnje v teh delovnih organizacijah služile ostalim večjim in manjšim kolekti- vom, da čimprej revidirajo doseda- nji neznosni način, ki je v veliki meri kriv, da številna rekonstrukcij- ska prizadevanja ostajajo na pol poti. Posvetovanja, ki jih je organiziral okrajni sindikalni svet v Celju ter v Žalcu, so doprinesla vsaj k temu, da so tudi v ostalih kolektivih zvedeli, da je to možno, in kot kaže, bo le- tošnje leto v marsikaterem kolekti- vu z nagrajevanjem strokovnih de- lavcev po učinkovitosti njihove or- ganizacije dela steklo v proizvodnji in storilnosti na bolje — s tem pa tudi lahko pričakujemo realne os- nove za večanje osebnega dohodka in večanje lastnih sredstev kolekti- vov. Vsekakor je to vprašanje toliko pomembno, da ga noben kolektiv ne bi smel prezreti, saj je na naši stop- nji razvoja industrije in gospodar- stva nasploh predvsem od strokov- nih kadrov odvisno, koliko in kako bomo proizvajali ter osvajali zuna- nje tržišče. J. Klančnik V radeški tovarni dokumentnega in kartnega papirja kljub muhavi zimi hite 'z gradnjo novih proizvodnih prostorov, ki bodo obsegali več tisoč kvadratnih metrov proizvodnih površin. Novogradnja bo obsegala tri hale: hale za pripravo snovi, halo za nov papirni stroj in halo za dodelavo papirja. V nov obrat bodo montirali stroje, ki so jih uvozili iz Francije. Sredstva za rekonstrukcijo je prispevala jugoslovanska investicijska banka, splošna gospodarska banka, del sredslev pa je iz lastnih skladov. Rekonstrukcija bo predvidoma veljala 2 milijaidi 630 milijonov dinar- jev. Posnetek prikazuje dvoje etaž novih proizvodiiih^ hal. _ Fo^^ TURIZEM PREOBRAZUJE VIŠINSKE KMETIJE Začetek ni lahek KAKO ZAUSTAVITI NAZADOVANJE ALI PRODAJANJE VIŠINSKIH KMETIJ IN KA- KO JIM OMOGOČITI PERSPEKTIVO RAZVOJA, JE ENO IZMED OSNOVNIH VPRA- ' SANJ V DANAŠNJEM ČASU. IN CE SE OMEJIMO NA ZGORNJO SAVINJSKO DOLI- NO, KI S POKRAJINSKIMI LEPOTAMI (LOGARSKO DOLINO, OKRESLJEM, MAT- KOVIM IN ROBANOVIM KOTOM) SODI VERJETNO NA PRVO MESTO ALPSKIH DOLIN SLOVENIJE, POTEM MORAMO GOVORITI O TEM,, KAKO URESNIČITI KMEČKI TURIZEM PRAV TU. ^ Turizem postaja dandanes vse bolj množičen pojav zaradi rastoče potrebe po rekreaciji in ker se vključuje v ekonomske odnose, opravlja zaradi množičnosti in stal- ne rasti vse pomembnejše ekonom- ske funkcije: odkriva in aktivira go- spodarsko neizkoriščena prirodna bogastva (prirodne lepote, klima itd.), pogojuje nove poklice in stal- na ter občasna delovna mesta, ustvarja devizni dohodek in postaja vse važnejša postavka v plačilni bi- lanci naše države. In prav to je ti- sto, kar omogoča višinskemu kme- tu, da se s svojimi predmeti, ki le redko postajajo predmet prodaje, vključi v to dejavnost. Turizem ne moremo ocenjevati le kot gospodarsko panogo, saj vnaša v kraje, ki so odmaknjeni od inten- zivnega družbenega in gospodarske- ga življenja dih dolinskega življenja in potrebo specializacije kmetijske proizvodnje ter veča življenjsko po- trošnjo višinskega kmeta. Sicer je v naših prilikah višinskih kmetov prehod težak, kajti doseda- nji način dela ne dopušča sprostitev že tako minimalnih razpoložljivih sil, toda z ustvaritvijo (in tu mora družba pomagati) materialnih pogo- jev višinskim kmetom (vabljive ob- like proizvodnega sodelovanja, zni- žanje davkov, pomoč pri sistemati- zaciji kmetijskega dela ~- — mož opravlja kmetijska dela, žena v let- nem času gospodinjstvo za potrebe turizma, mehanizacija gozdne pro- izvodnje in modernizacija hlevskih kapacitet) bo tudi to možno. Gozd- no gospodarske organizacije pa bo- do morale sistem gradnje gozdnih kamionskih cest prilagoditi turistič- no interesantnim področjem. Zaenkrat tudi v Zgornji Savinjski dolini niso dani pogoji za uvajanje turizma na vseh področjih. Pospešili so poizkušnjo v dveh predelih: v Smihelu pod Mozirskimi planinami in v Podvolovleku pri Lučah, in si- cer z gradnjo weekend hišic (kmet- je nastopajo kot graditelji!) z mož- nostjo turističnih kreditov za plačilo delavcev, materiala in skupnih ko- munalnih naprav. Kmetje pobirajo denarno vrednost nočitev in imajo v hišici vrednost, ki bi v slučaju te- žav ne preobremenjevala kmetije, ker jo lahko prodajo. Vsekakor pa je materialna plat kmečkega turiz- iTia zanimiva. Že so v Savinjski doli- ni kmetje, ki so lani ustvarili do 1.200 nočitev in iztržili do 1,8 milijo- na dinarjev ter pri tem imeli do 1 milijon dinarjev dohodka na lastno delo, pridelke in prostore. To nam- reč že marsikje prerašča skupne do- hodke kmetije iz kmetijstva in'go- zdarstva in je vsekakor najboljši primer koristnosti prehoda na to gospodarsko dejavnost. Moderna gradnja INGRAD O NOVEM STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU CE GOVORIMO O NOVEM STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU, KI BO NEDVOM- NO PREVREDNOTILO DOSEDANJI NAČIN FORMIRANJA SREDSTEV ZA STANOVANJ- SKO IZGRADNJO TER OBENEM Z EKONOMSKIMI CENAMI DOBILO OSNOVO ZA SANIRANJE (VZDRŽEVANJE) OGROMNEGA NARODNEGA PREMOŽENJA, POTEM JE PRAV, DA POSVETIMO TA SESTAVEK .>INGRADU«, KI JE V OKVIRU CELJSKEGA OKRAJA KOT GRADBENO PODJETJE NAJBOLJ PRIPRAVLJEN NA PREHOD K INDU- STRALIZACIJI STANOVANJSKE IZGRADNJE. In prav o vprašanju pripravljeno- sti na nov prehod nam je zaupal ne- kaj misli direktor »Ingrada« ing. Vital Mlejnik. # Radi prisluhnemb kritikam in mišljenjem koristnikov stanovanj, ki jih gradimo in te pripombe vna- šamo kot korekture v naše nove ti- pe stanovanj. Vsekakor smo lahko zadovoljni, da smo uspeli z indust- rijsko izgradnjo stanovanj in da smo čas za izgradnjo objektov zni- žali za šest mesecev, čeprav je v na- ših projektih govora o štirih in pol mesecih gradnje. In če iščemo vzro- ke, ki nam podaljšuje gradnjo, se ustavimo pri še vedno slabem so- delovanju z obrtniškimi deli v sta- novanjskih objektih ter številnih vzrokov pomanjkanj teh ali proiz- vodov, ki jih ali ni na domačem trgu ali pa jih dobavitelji nepravo- časno izdobavijo. / — Kaj vas je vodilo k montažni gradnji, torej k odkupu licence Ju- gomonta iz Zagreba? # Prelomnica v našem ustavlje- nem načinu stanovanjske gradnje je bila v 1963. letu. Predraga klasič- na^ gradnja in časovno zavlačevanje reševanja tako perečega stanja nas je napotilo k vzornikom — Jugo- montu v Zagreb. Naš namen je bil zmanjšati čas gradnje in poceniti stroške. Najbolje nam o tem priča razmerje med skladi in osebnimi dohodki. Leta 1963 smo skladom lahko odmerili le 4,5 odstokov, lani pa smo se že približali k industrij- ski delitvi (sicer ne najbolj ideal- ni!), da smo za sklade odmerili 12 odstotkov. Z novim načinom mon- tažne gradnje smo sprva morali se- znaniti naš strokovni kader, ki naj bi se ukvarjal z izdelavo prefabrika- tov. V Celju pa smo našli tudi razu- mevanje i'n s tem lokacijo na Otoku II in že isto leto pričeli z gradnjo po sistemu Jugomonta. Resolucijo o novem načinu stano- vanjskega gospodarstva nas je našla pripravljene. Res je, da smo v ok- viru celjskega okraja med najbolj mehaniziranimi gradbenimi podjet- ji, toda spričo zaostajanja v jugo- slovanskih pogojih mehanizacije imamo tudi mi še številne težave, ki bistveno ovirajo intenzifikacijo vseh sil. — Koristniki očitajo, da vaša montažna stanovanja niso najbolj primerna, saj nimajo številnih pri- tiklin, ki jih je uveljavil klasični na- čin. % Že prej sem dejal, da pripom- be upoštevamo. Mi smo tip zagreb- škega objekta dopolnili s kletmi in centralno kurjavo; v novih tipih pa predvidevamo ločitev kopalnic od stranišč, uvedbo ležalne kadi ter lo- žo za gospodinjsko in bivalno upo- rabo. To bomo upoštevali letos pri gradnji nove 10 nadstropne Jugo- mont stolpnice in ostalih objektih. še to, kopalnice bodo prostornejše — za lokacijo pralnih strojev. — Kako je z razlikami o ceni na kvadratni meter? Pri vas okrog 90 do 100 tisoč, »Gradbenik« Laško pa prodaja po 65 tisoč? # K temu največ doprinese dol- gotrajna gradnja. V omenjenem pri- meru gre za stanovanja, ki so jih pričeli graditi pred dvemi ali tremi leti. Takrat smo prodajali stanova- nja s 63.000 za kvadratni meter. Stal- no višanje cen gradbenih materia- lov pa je ob koncu 63. leta zvišalo ceno na 83.000 za kvadratni meter. — In kako ste vi kot delovna or- ganizacija pripravljeni pomagati svojim članom pri gradnji stano- vanj? # Naše letne potrebe so okrog 40 do 50 stanovanj. Pomagali pa bomo polovici interesentov s tem, da jim bomo v obliki kredita zgradili sta- novanjske objekte do tretje faze, ostalim pa bomo dali sredstva. Vrednost del do tretje faze bo zna- šala od 2,5 do 3 milijone. — In kaj mislite o ekonomski stanarini? # Prava nujnost je to — v na- sprotnem primeru bo obstoječi sta- novanjski fond propadel za 30 do 50 odstotkov in bi ga z ogromnimi vlaganji ne mogli več ozdraviti. Vse predolgo smo regresirali socialne probleme v stanovanjski politiki in s tem tudi tiste, ki tega niso bili po- trebni; malo pa storili za ustvaritev pogojev (dvig realne vrednosti oseb- nih dohodkov), ko bi stanovalci zmogli ekonomsko stanarino in bi tako gospodarneje reševali vpraša- nje stanovanjskih objektov. O CELJSKEM DRUŽBENEM NAČRTU Me obveza Zbori volivcev so za nami Jn ker je na marsikaterem zboru bila udeležba minimalna, prav, da tudi tisti, ki niso'ču-^ tili potrebe, da se jih udeleže, preberejo nekaj podatkov o celjskem družbenem načrtu za letošnje leto. Osnova načrta je zapopade*^ na v pospesieni graditvi novega.' gospodarskega sistema in umi^l ritvi tržišča. Razumljivo je, đ» temelji glavna vloga porasta celotnega gospodarstva pred- vsem na močni industriji. Naj- večje povečanje pričakujemo v Cinkarni i« Topru, v celoti naj bi znašalo zvišanje proizvod- nje 10,7 odstotkov ob majhnem porastu števila zaposlenih ter pomembnejšem dvigu storilno- sti. Nedvomno so podjetja meta- lurške, kemične in kovinske industrije letos v nezavidlji- vem položaju zaradi uvedbe vezanja uvoza z izvozom, prav zato je skrajni čas za uvrstitev v mednarodno menjavo, kajti le to jim bo zagotovilo reden dotok potrebnih surovin iz uvoza. V kmetijstvu pričakujemo povečanje obdelovalnih povr- šin v družbenem sektorju ter za dvanajstino večjo proizvod- njo in trdnejše sodelovanje z^ zasebnimi kmeti. V glavnem pa' bo celjski trg vse bolj odvisen od kmetijskega kombinata v Žalcu, glavnega oskrbovalca z mlekom, mesom in povrtnino. Investicije bodo letos pred- vidoma porasle za Q,Z odstot- ka, vsekakor pa bo to v veliki odvisnosti od najsodobnejših načinov gradnje (montažna gradnja) s sodobno mehanizam cijo, kar bo znižalo gradbene stroške (v kolikor je to v in- teresu gradbenih podjetij!). Osnovni poudarek naložb naj bo letos v negospodarstvu, v kolikor bodo delovne organiza- cije pokazale dovolj razume- vanja. Šolstvo, komunala, te- lesna vzgoja in otroško varstvo so torej pastorek, ki je odvisen od proizvajalcev. Vodovod in kanalizacija terjata še vedno rešitev, pereče pa je tudi otro- ško varstvo. Zato bi rabili 200 milijonov za vodovod v ožjem območju mesta, 220 za kanali- zacijo in 60 za otroško var- stvo. Račun kaže, da bi 10 od- stotkov sredstev, namenjenih za sklade, pokrilo te potrebe. Ostajajo pa še nerešena vprašanja osnovnega šolstva ter že začetih objektov stro- kovnih šol (SES 96 milijonov in STS 210 milijonov!). Številni žc začeti objekti pa bodo letos po- čivali (študijska knjižnica, kjer manjka še 150 milijonov,_šport-:. na hala Kladivarja s priman j*-" kljajcm 50 milijonov, medtem ko umetno drsališče čaka na republiška sredstva!). Bolje kaže glede rešitve stanovanj- skega problema, saj predvide- va načrt do konca leta 500 zgrajenih stanovanj ter okrog .370 v gradnji. To bo možno, če bodo stanovanjskemu skladu, ki razpolaga s 40 odstotki sred- stev, priskočili na pomoč vsi interesenti s 60 odstotki. Torej je rešitev številnih vprašanj predvsem v mejah našega ra- zumevanja in občutka za skup- no reševanje problemov obča- nov. In ker je načrt naš, mo- ramo o njem razpravljati ter ga tudi uresničevati. J. Klančnik DELO DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV CELJE Vova publikacija Pred dnevi je društvo inženir- jev in tehnikov v Celju izdalo drobno, a pomembno brošuro »Ureditev voda — osnova za raz- voj Celjii^<. Vodilna misel brošure je, naj bo lanskoletna vodna ka- tastrofa, ki je zajela Celje, resen opomin vsem, ki kakorkoli odlo- čajo o usodi nadaljnjega razvoja mesta Celja. O tem, da je možno rešiti Ce- lje pred poplavami edinole s si- stematično regulacijo vseh vodo- tokov na tem območju, ne dvomi nihče več, treba je le, da prav in- dustrijska podjetja doumejo po- trebo v še večji meri in se s fi- nančnim razumevanjem pridru- žijo delu Vodne skupnosti ter od- stranijo pogoje, ki ob neurjih po- vzročajo našemu gospodarstvu milijardnc škode. Velenje ♦ Šentjur • Mozirje • Šmarje • Velenje ♦ Šentjur • Mozirje • Šmai VELENJSKI BRALCI O XT ^ w ^ .RUDAR« NE MORE NADOMESTITI »CT« MENIJO BRALCI IZ VELENJSKE OBČINE .-r nvTTCKTF OR/^TVF objavljamo strnjene misli in želje ter mnenja desetih naročnikov, ki smo jih »oJ^.V^t'^o^l^ nnrovcmi m™ ponavljajo, bi jih strnili. vsi bralci razen knega ki je "'?*^,^i\V*u^iiS.il^*PiF 7 Novi^^ Letom so ugotavljali, da se je tednik vsebinsko popestril in obogatil. naročil časopis ^E^E z NO^M Lti^ polemike kakršnih si zele in so BILI OBJAVLJENI V ZADNJIH ^^*^•'^.^.?S^'fp^X• v^AR^n^^^^^ Je i^RAZIlS MNEnTe. d^^^^^ KRITICNEJSI do VSEH NEPRAVILNOSTI in !I,^L*l^?^i.f^^^F V N\^^^^^^VW in jim dajemo premalo PUBLICITETE. vsi bralci nam ŽSrUO: SUo NOVEM^ETU P?sŽSS manj iz VELENJSKE občine in da jih samo vesti iz omenjene občine ne ^''•'"SaMMO nekaj mnenj in misli o tem. kako bralci v velenjski občini sprejemajo in ocenjujejo naš časopis: . . ' CVETKA HLIŠ, gospodinja iz To- polščicc: CT je že dolgo časa naš reden gost. Všeč mi je, ker prinaša stvari, ki jih v drugih časopisih ni. CiJdi me, zakaj občina ni Soustano- vitelj, ker se mi zdi, da Rudar ne bi mogel zamenjati CT, saj je pre- več o%ek, prinaša le strokovno — rudarske probleme in stvari. Večina občanov, ki ni zaposlena v velenj- skih podjetjih, ga še niti ni videla. Ing. FRANC TESOVNIK, Cankar- jeva 14, Šoštanj: Reden naročnik CT še nisem dolgo, zato o prejšnji vse- bini ne bi mogel govoriti. Sedanja oblikovna in vsebinska plat mi je všeč, čeprav ga zaradi preobreme- njenosti z delom vsega niti ne pre- berem. Zasledujem le materiale iz gospodarstva, in če sem pošten, vam priznam, da sem ravno tu bil neko- likokrat razočaran nad sestavki, ki so bili napisani netočno. Konkretno o raznih sestavkih o KK šalek. Rudar se s sedanjo obilko ne mo- re primerjati, niti nadomestiti CT. Ne verjamem, da bi lahko glasilo neke delovne organizacije v tako kratkem času preraslo in zadovolji- lo občane, ki mso v tej delovni or- ganizaciji. CIRILA GORNIK, Kajuhova 3, Šo- štanj — delavka: Zelo sem zadovolj- na s CT. Imam naročenih več časo- pisov, CT dopoljnjuje s svojimi se- stavki dnevnike. Za bralce, ki išče- jo v tedniku krajše preglede in se- stavek o dogodkih, je vedno dobro- došel. Želela bi, da bi bili bolj kri- tični — predvsem v sestavkih o go- spodarstvu. Rudarja sem brala sa- rho enkrat, pa sem prepričana, da ne more zamenjati CT. Edino, kar pogrešam v CT, so krajši sestavki iz naših krajev. OLGA SENICA, Korotanska 5, Šo- štanj — upokojenka: Rudarja še ni- koli nisem videla. Na CT sem naro- •^f^d^na^e^preko deset let in 5em, pred- '^/Sem'v zadnjem času, z njim izred- no zadovoljna. KAROLINA PUNGARTNIK, Cesta na jezero 6, Velenje — gospodinja: CT mi je všeč, ker je zanimiv. Na- predek v zadnjem času me osreču- je, ker se mi zdi, da se trudite, da bi zadovoljili čim širši krog bralcev. Rudarja včasih pogledam, vendar me ne zadovoljuje, ker je nezani- miv. Ne verjamem ,da bi lahko za- menjal ,CT'«. JOŽE NOVINŠEK, Koroška 10, Velenje — kmet: V CT pogrešam drobnih, predvsem domačih zanimi- vosti in vesti. Prebiram ga že več kot deset let. Ugotavljam in po- zdravljam napredek v zadnjih šte- vilkah, ki zadovoljijo tudi tiste »naj- zahtevnejše« bralce. Rudar me ne zanima, ker je preveč enoličen in ozek. IVAN ŠIRŠE, Cankarjeva 2, Vele- nje: V CT berem predvsem novice. Kazalo bi, vsaj po moje, da bi imeli več krajših, informativnih sestav- kov iz podeželja. Razen glave je boljši. Če bi imel samo ta časopis, me glava ne bi toliko motila. Rudar je izključno list Rudnika, mogoče ima kakšne širše rubrike, iz drugih kolektivov do sedaj ni prinašal ni- česar. Kakšne plane imajo sedaj, ne vem. Meni ne more zamenjati CT. FRANC KREVSELJ, šlandrova 11, Velenje — rudar: CT mi je všeč. Za- merjam vam pa, da ste premalo kritični — odkriti. Pogosto o neka- terih stvareh in dogajanjih ne piše- >te. Meni se zdi, da bi CT lahko imel še več domačega branjai in drobnih zanimivosti. Vsebinsko je dosti bolj- ši. Rudarja dobivam, ker sem član kolektiva in me obvešča o uspehih in problemih V podjetju. FRANC GORIŠEK, Kersnikova 22/9, Velenje —rudar: Žal sem CT naročil šele pred dnevi, ko sem se preselil v Velenje. Prej sem ga bral doma in mi je bil všeč. Naročil sem ga predvsem zato, da bi več vedel o docodkih v domačem kraju. JOŽE JERŠIC, Šaleška 22, Vele- nje — tehnični vodja v LIK Šoštanj: Všeč mi je, da ste uvedli rubriko pisma občanov, vendar pogrešam pisma iz delovnih kolektivov. Ali ne bi bilo možno objaviti več kritičnih člankov? Na primer o varnosti pri delu, objektivno, pošteno kritiko. Na Rudarja nisem naročen, berem ga občasno. Rudar obravnava proble- matiko zelo ozko. Zdi se mi, da ne bilo napak, da o Šaleški dolini več pišete, vsaj do takrat, dokler se Ru- dar ne bo razširil, ker nas bralce v velenjski občini ne zadovoljujejo sa- mo redke vesti. Občinski odbor SZDL Velenje nam je žal .sporočil, da velenjska občina ne bo soustanovitelj CT. Škoda! Zdaj prihaja v Velenje že 1.611 izvodov; od tega je 1.105 red- nih naročnikov. Uredništvo bi zelo rado ustreglo velenjskim občanom in obširneje pisalo o življenju v njihovi občini, kar bi nedvomno za- nimalo tudi ostale bralce, toda smp v čudnem precepu. Občine, ki so- ustanavljajo CT, krijejo tudi razli- ko med naročnino in dejanskimi stro.ški, ki veljajo 50 din za izvod. Izdajateljski svet CT bo moral zav- zeti stališče ob vprašanju, če so o- stale občine dolžne kriti razliko za razvito Velenje, ali naj zaradi mne- nja v skupščini prekinemo s poši- ljanjem časopisa, pri čemer bi bili prizadeti ljubitelji CT, ki za to niso krivi. Pri tem gre pa še za kaj dru- gega. Krha se sodelovanje med ob- činami, zato menimo, da ni naj- boljši pojav, če se posamezna obči- na skuša zapreti v krog svojih me- ja, ker morda trenutno to bolj zmo- re kot druga. Občinsko skupščino Velenje smo zaprosili za podrob- nejše pojasnilo, s katerim bi pred javnostjo utemeljeno obrazložili ob- jektivne razloge za tako ravnanje, vendar do danes še nismo dobili od- govora! Ko ga dobimo, vas bomo o tem obvestili; prav tako pa s tem v zvezi posredovali tudi stališče in sklepe izdajateljskega sveta. Vabimo tudi bralce iz ostalih občin, da po- vedo svoje mnenje. i Šentjurski kandidati Od 24. februarja do 7. marca so bili v ob- čini Šentjur pri Celju kandidacijski zbori, na katerih so občani potrdili kandidate za po- slance republiške skupščine in kandidate za odbornike občinske skupščine. Istočasno so obravnavali na zborih volivcev predlog druž- benega plana občine za letošnje leto in pred- log predpisov o prispevkih in davkih obča- nov. Kandidacijski zbori so bili dobro obi- skani. Za poslanskega kandidata v republiški zbor republiške skupščine so v vseh volilnih eno- tah občine predlagali MIRANA CVENKA, se- danjega republiškega sekretarja za finance. Za poslanskega kandidata v Organizacijsko- politični zbor republiške skupščine so na zbo- rih v delovnih in drugih organizacijah pred- lagaU VERO HLASTEC, uslužbenko iz Ponik- ve pri Grobelnem. Za poslanskega kandidata v Socialno-zdravstveni zbor republiške skup- ščinć so predlagali in potrdili kandidata MI- LANA LOSTRKA, direktorja zavoda za soci- alno zavarovanje v Celju. V občinski zbor občinske skupščine so bili po posameznih volilnih enotah predlaga.ii naslednji kandida- ti: FRANC SVETNA, STANE ZALEZINA, DRAGO MACKOVšEK, LJUBO BOHORC, IVAN PLAUSTEINER, ANTON PUSNIK, FRANC GAJSEK, PLEVNIK ing. VEKOSLAV, JAKOB TANJSEK, FRANC GOBEC, TONE ing. JENSTERLE, ANTON BRGLEZ, MAR- TIN PODKRAJSEK, ALOJZ VRBOVSEK, VINKO JAGODIC, IVAN BOBNER, IVAN JAGER, JOŽE BLAGOVSEK, MIHA ROMIH, SLAVKO DOBHRSEK, MARTIN BOŽIČ, IVAN LUSKAR, ANTON TOVORNIK, FRANG PIN- TER, RUPERT FRECE, ANTON KOSMUS, MILAN JANŠA, IVAN CENTRIH, IVAN MASTNAK, IVAN SINKAR, FRANC SELIC. FERDINAND PUSNIK, DRAGO ERJAVEC, ALOJZ PLAHUTA, JOŽE KOLMAN, STANKO TRZAN in VINKO ŽLENDAR. V zbor delovnih skupnosti so bili predla- gani in potrjeni naslednji kandidati: VALJE- VEC PETER, CADEJ IVAN, URBAJS ing. FRANC, PALCNIK JOŽE, SOVINC ALOJZ, JAVSEVEC ALOJZ, PETERKA ALOJZ, JAZ- BINŠEK JANKO, MILAN ing. DEČKO. PI- SEK VIDA, ROMANC" ALBIN,' POTOČNIK BREDA, ŽNIDAR IVAN, HORVAT TEREZI- JA, ERLIH FRANC, SPOLENAK VINKO, BO- ŽIČ ANTON, JAKŠA FRANC IN GUCEK FRANC. Občani so na kandidacijskih zborih v glav- nem potrjevali predloge Evidentiranih kandi- datov za občinsko skupščino, čeprav je v ne- katerih primerih prišlo do spremembe kan- didatov, ker so občani predlagali take kan- didate za odbornike, od katerih pričakujejo uspešno delo. f. S. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja Komunalnega podjetja »CESTE - KANALIZACIJA« Celje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 4 AVTOMEHANIKOV 4 OPRAVLJALCEV GRADBENIH STROJEV Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Prijave poslati do 51. 5. 1965 na upravo podjetja — Komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja. Zakaj vedno šola? Na proslavi dneva žena v Roga- ški Slatini se je znova pokazala or- -ganizatorska sposobnost družbeno- političnih organizacij. Tudi ob tem prazniku so bili namreč šolarji tisti, ki so pripravili in izvedli program za proslavo. Naj bo kakršnakoli proslava, šola j^ vedno tista, ki mora dati prog- ram. To pot je bil še večji paradoks v tem, da so morale program pripra- viti učiteljice, ki so skupaj z dru- gimi željami — praznovale. Prosve- tarji so pač tisti, ki so plačani za to, da se gredo kulturo, mar ne? Raz- nim organizacijam ni težko zavrte- " tj" telefon, poklicati šolo in naročiti proslavo! Kljub temu je bil program dober, zdraviliška dvorana pa nabito pol- na. proslave za dan 2ENA V mozirski občini so tudi letos mednarodni • praznik žena 8. marec dostojno proslavili. v ' občini skoraj ni kraja, delovne organizacije in šole, kjer ne bi priredili proslave. v već- |"--jih krajih v občini so bile tudi slavnostne ■"akademije. Priredile so jih krajevne organiza- cije SZDL ob sodelovanju prosvetnih društev, . šolske mladino, telovadnih društev in drugih : krajevnih dru/.beno-političnih organizacij. Ve- ''. čjria proslav je bila v nedeljo. Skoraj povsod -:,šo krajevne organizacije SZDL in delovni ko- ',, lektivi žene tudi pogostili. Ponekod so jim izročili tudi praktična spominska darila. j 7IVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 13. do 20. marca 1965 MARJAN TISELJ, veterinar, Celje, Savinjska 3/11 (Savinjsko nabrežje) Telefon: 28-71 jaka slokan: savinjske zanohtoice KDO JE »OČE SAVINJSKEGA HMELJARSTVA«? - 1 - šalo na stran! Verjeli ali ne ver- jeli, da jih lahko naštejem — že po doslej zbranih arhivskih podatkih — najmanj ducat. Da, kar dvanajstim v preteklosti resnično živečim osebam so »pisci« (vseh vrst in veljave) »prisodili očetovstvo«. Kdo naj zdaj po več kot pol sto- letja samovščečnih zapisov odmo- ta klobčič? Rad bi očistil navlako, ki se je nabrala po slovenskih in nemških časnikih ter prek njih po knjigah in »zgodovinah« oziroma »učbeni- kih«. Sam tega ne zmorem. Zavoljo tega sem sklenil, da bom objavil zgodovinska dejstva in li- stine ter morda z njimi uspel še iz- kopati — čisto resnico. Začnimo z Josipom BILGER- JEM- Pod št. 1 je fotoposnetek barvne reprodukcije (v velikosti 20 krat 25 cm) verjetno oljnate slike s pod- pisom: »Herr Bilger. Verwalter der Herrschaft Neucilli — der erste Hopfenbauer im Sanntale. 1864.« (Prevod: Gospod Bilger. Oskrbnik gospoščine Novo Celje — prvi hmeljar v Savinjski dolini — 1864.) Pod št. 2 je fotoposnetek ročne- ga amaterskega akvarela ( v veli- kosti 20 krat 35 cm) v zeleni-zlati- sivi barvi, ki naj bi bil »grb« s pod- pisom: »Die Bilger-Kemptisch Pa- triz. Geschlecht — W. V. z 46«. (Prevod: Bilgerjevi-Patricijski rod iz Kepmtena — W. V. z 46). Pod št. 3 je fotoposnetek nagrob- nika na pokopališču v Žalcu, z »znamenitim« napisom: »Tukaj po- čiva Joief Bilger ^ 17. 1. 1830 na Virtenberškem. f 17. 3. 1894 v Pe- trovčah. Ustanovitelju hmeljarstva v Sav. dolini postavili nekateri hmeljarji.« (Opomba: nekateri sem podčrtal zavoljo poznejših mojih izvajanj). Pripominjam, da mi je prva dva dokumenta dal na voljo upravitelj Muzejske zbirke v Laškem, dr. PERNAT. Z njim sem se domenil, da bom poskusil preveriti proveni- enco (izvir) teh »dokazilnih doku- mentov« s sredstvi in na način, ka- kor bo pač najbolje kazalo, nakar da bo laška Muzejska zbirka oboje odstopila Muzeju v Žalcu — po ustreznem predhodnem sporazu- mu, med njima seveda! Republiški Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani mi je že vrnil sliko in grb s pojasnilom, da pri nas dosegljivi leksikoni ne zazna- mujejo »Bilgerjev kot patricijev«, da je edina pot — na Bavarsko! Vse kaže, da je »grb« — izdefek kakšnega prevnetega častilca naj- češče imenovanega »očeta Savinj- skega hmeljarstva« — Josipa Bil- gerja. Kdo in kaj je torej bil Josip Bil- ger? Kdorkoli je doslej »pisal« o njem, je bil izročen na milost in nemilost ustnemu izročilu ali po- srednim »dokazom«. Nesporno dr- ži le tole: V knjigi mrtvih je zapi- sano, da je »Josef Bilger« umrl 25. marca 1894 v »Pletrovič 8«, na »in- fluenci«, star 64 let, in da je bil po- kopan v Žalcu 27. marca. Drugih verodostojnih listin doslej nisem ugotovil. Na sedanji številki 8 vPetrovčah je'družina Stanka Jelovška, ki pa — kakor mi je nedavno izjavil — ne ve prav ničesar o kakršni koli sledi za pokojnikom. Ugotovil sem, da je Josip Bilger imel dvoje hčera, vendar natanč- nejših nespornih podatkov o nji- ma ni'. Kakor vse kaže, Josip Bilger ni zapustil za sabo ničesar — pisme- nega. Kdor (in karkoli) ve druga- če, naj mi (kakorkoli) sporoči prek Celjskega tednika. Mimo last- ne hvaležnosti mu zagotavljam tu- di avtorstvo! o ZDRUŽITVI ZAVODOV ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V CELJU SMO ZA Ali PROTI-ČEMU? Pred nedavnim je bila doltaj jasno sprejeta že ne več tako sveža ideja o združitvi delavslte univerze, zavoda za poučevanje tujiii jeziltov, združenja študijsliiii centrov višjili šol, zavoda za napredek gospodinj- stva in del zavoda za napredek gospodarstva v Celju. Tako naj bi nastal močan zavod za izobraževanje in vzgojo odraslih. Po zadnjih informaci- jah pa smo zvedeli, da od tega ne bo nič. Ker pa je razumljivo, da tako izobraževanje kot vzgoja odraslih v razdrobljenih ustanovah vedno znova utrpita tako na kakovosti kot obsežnosti, smo povprašali pred- stavnike treh ustanov (delavske univerze, zavoda za poučevanje tujih jezikov in združenja študijskih centrov višjih in visokih šol) o koristno- sti in realnih možnosti za ali proti združitvi. Jure Jug (direktor delavske uni- verze Celje): Združitev bi bila smo- trna ob uresničitvi pogojev — pro- storov in financ — ter zagotovitvi, da gre za novo obliko in vsebino in ne le iskanje olajšav prispevkov pod firmo DU. V drugih republikah so delavske univerze ustanove s široko izobraževalno ter vzgojno dejavno- stjo vse od verificiranih šol s stalni- mi predavatelji do prirejanja raznih kulturno umetniških razstav. Prav zato so prizadevanja, da se celo se- danjo dejavnost DU zoži (tako sli- šimo), neprimerna ali brez posluha za potrebo izobraževanja in vzgoje odraslih. Pojem družbeno-ekonomske vzgo- je odraslih je v praksi tako ozko poj- movan, čeprav vemo, da je težko do- ločiti, kje se začenja in kje končuje. Skala pa je široka: od opismenjenja pa vse do medsebojnih odnosov. To- da prav to zadnje običajno zvodeni in delo ostaja v mejah izobraževa- nja. DU so bile ustanovljene za po- moč samoupravljavcem. Od takrat pa je poteklo že dobro desetletje in da- nes že osnovne šole vpletajo v učni program osnove samoupravljanja. In kje je naša hiba. Izobražujemo zgolj in to predvsem upravljalca in ne ob- čana; vzgajamo pa ne! Je torej čud- no, če proizvajalec glasuje za viša- nje cen lastnim proizvodom, kot ob- čan pa negoduje zaradi višanja cen. Polovičarski smo in odraslim dajemo premalo možnosti, da bi spoznali čim več. Ce bi združitev bila vsebinska sprememba in okrepitev DU, potem bi vsekakor to dajalo možnosti za iskanje novih poti izobraževanja in vzgoje odraslih ter bi pomenilo bi- stven napredek pri oblikovanju za- vesti občana v vsej širini (uprav- ljalca kot potrošnika!). Mirko Vivod (direktor zavoda za poučevanje tujih jezikov): Sem za združitev. Razcepljene sile bi zdru- žili, pod novim okriljem pa bi pri- dobili z zmernejšimi dajatvami. Na- še cene bi postale znosnejše in priliv bi bil večji. Vsekakor se mi zdi smeš- no, da sedaj tako DU kot mi vabimo na jezikovne fečaje. Menim pa, da nova ustanova ne sme pomeniti pro- stor za odpiranje novih nepotrebnih delovnih mest. Viktor Cop (direktor združenja študijskih centrov višjih in visokih šol): Ce že govorimo o združitvi, je jasno, da se srečujemo z ukinitvijo obstoječih ustanov, z novim progra- mom dela, s skupnimi prostori, no- vim kadrom in vprašanjem financ. Spremeniti le naslov, je brezpred- metno. Nova ustanova bi zahtevala nov, popolnejši program* in novo no- tranjo organizacijo. Nov zavod, bi moral imeti lastne osnovne prostore in vsaj nekaj svcf jih učilnic — dosedanja razbitost ne bi najbolje ustrezala. In kader? Pro- gram bi narekoval novo organizacijo in sistematizacijo. Pri tem pa ne bi smeli reševati socialnih primerov. Združena ustanova bi morala imeti močno jedro strokovnjakov. S financami pa imajo nekateri že sedaj težave. Nekako gre pri tistih oblikah izobraževanja, ki so v oz- kem interesu koristnika ali deloda- jalca. Problematično pa je kritje strošikov za izobraževanja, ki so predvsem interes družbe (torkova tri- buna, šola za starše, za življenje ...). Tu se srečujemo premočno z nava- do iprosjačenja sredstev in odvisno- sti od dobre volje posameznikov. To pa ne omogoča niti solidne osnove niti dolgoročnega plana dela. Za naše združenje menim, da za- radi medobčinskega značaja ne sodi v to tipično občinsko ustanovo. Zdru- žitev bi nam bila zanimiva predvsem zaradi zmanjšanja družbenih pri- spevkov (od 108 na 17 odstotkov!), posebej še zato, ker bomo že prihod- nje leto prešli na ekonomske cene. * Torej številni razlogi, ki govore za in proti. Predvsem pa čudovita he- terogenost kljub skupnemu značaju. Ime pač ne bi smelo biti važno, saj je vsa dejavnost dejansko dejavnost izobraževanja In vzgoje odraslih,' ki bi v okrepljeni -ustanovi vsekakor lahko marsikaj perspektivneje reše- vala kot doslej. Prav tako ne more biti bojazni, da bi kdorkoli izgubil na renomeju. Ker gre torej za kon- centracijo strokovnega dela in stro- kovnega kadra, bi nazivi ne smeli biti ovira, še manj pa osnova za od- ločitev, ki danes govore za in jutri proti združitvi. J. K. V Narodnem domu bo 27. marca republiška revija mladinskih pevskih zborov. Na dveh koncertih bo nastopilo 14 mladinskih zborov iz osnovnih šol, 3 dekliški zbori, trije mešani zbori z gimnazij in en mešan mladinski zbor mariborskih strokovnih šol. Mladinski pevski zbori bodo med seboj tekmovali. Trije ali štirje, Jci bodo dosegli po kvaliteti najvišjo raven, bodo nato zasto- pali Slovenijo na zveznem tekmovanju. To tekmovanje je po zvrsti prvo, na katerem nastopajo samo mladinski zbori. V času tekmovanja bo tudi posvetovanje glasbenih pedagogov iz Slovenije s predavanji o glasbeni vzgoji na osnovnih šolah. Obrav- navali bodo stanje in probleme te vzgoje na šolah. Na celjskem učiteljišču bo obenem tudi razstava zapiskov, zbirk in raznih ekspo- natov, ki so vsebinsko vezani z glasbenim poukom. Zanimanje za revijo je med glasbenimi de- lavci izredno. Tako so se poleg slovenskih pedagogov prijavili tudi glasbeni pedagogi iz drugih republik. Zato bo organizator revije dal v široko prodajo vstopnice šele po 20. marcu, ko bodo znane že vse prijave iz dru- gih krajev. IZ CELJSKEGA MUZEJA steklen likalnik Nenavaden, steklen predmet v celjskem muzeju. Kdo neki bi si mislil, da je ta predmet nekoč služil likanju. In vendar je bil do nedavnega še v rabi. Njegova starost presega stoletje. Za likanje pre- proste obleke ga niso uporabljali, saj na debelem lodnu, trdem lanenem platnu in grobi raševini ne bi mogli z njim prav gotovo izravnati nobene večje gube. Likalnik je iz prozornega stekla. V sre- di je votel, v prostornino so namreč vli- vali vročo vodo, ki je razgrela debelo plast stekla, podobno kot razgreje žareče oglje železo. Potem je bilo treba prijeti s cunjo za ročaj in počasi, z največjo pre- vidnostjo gladili zmečkane dele. Likalnik je unikat, saj ga nimajo v no- benem drugem muzeju (tudi raziskovalci starih steklarn in nekdanjih steklenih iz- delkov doslej še niso poznali te nenavad- ne funkcije stekla), našli pa so ga celjski muzealci pri delu na terenu, na samotni kmetiji, visoko nad Vitanjem, v bližini Rakovca. To je še danes svet gozdov. Nenavaden s svojimi orjaškimi macesni nad visoko travo! Tu stoji malo naselje s posivelimi strehami hiš, ki je ostalo od nekdanjega ;^glažutarskega Rs^kovca«. To so hiše de- lavcev v steklarni — mojstrov talilcev, ob- likovalcev, drvarjev, kurjačev, nabiralcev in drobilcev kamenja, vmes pa so tu in tam ohranjeni temelji nekaterih stavb. Več poslopij steklarne je namreč odnesla Hudinja, podivjana že ob izviru. Steklo, ki so ga izdelovali v Rakovcu, so nosili s hriba v dolino v koših. Pro- dajali so ga doma, pa tudi preko Trsta v Italijo, Grčijo, Turčijo, Malo Azijo in Egipt. Izdelovali so vse vrste izdelkov, ki jih je zahteval tedanji »potrošrtik«. »Forni- maherji« so prilagajali oblike lesenih ka- lupov posameznim funkcijam, »magistri vitriarii« so jim dajali dokončne oblike s svojimi izdihi zraka. Koliko steklenih posod — steklenic, ste- kleničk, kozarcev, kozarčkov, obtežilnikov in likalnikov je nastalo na Rakovcu v ča- su delovanja »glažute«? Prav gotovo ogromno! m. M. ŠTORSKA ŠOLA - V ZRAKU ? OBČINSKI PRORAČUN MED SCILO IN KARIBDO ^.■(Nadaljevanje s 1. strani) Kako pereče je vprašanje osnovne- ga šolstva v Storah, kažejo skrajno neurejene razmere, v katerih se uči blizu sedem sto učencev. Glavno po- slopje, zgrajeno leta 1875 za tovarni- ške potrebe, že samo po sebi ne- ustrezno za šolo, se je v devetdesetih letih svojega obstoja tako izrabilo, da ga ni mogoče več imenovati zgrad- ba, ampak prej razvalina z videzom šole. Pred časom so morali okrepiti tla enega od štirih razredov z lese- nim tramom, ker bi se sicer vdrla. Okenski okviri so napol strohneli. Kloaka se brez pretočne jame odteka v odprt jarek in odtod naravnost v Voglajno. Učila propadajo po razre- dih, ker ni prostora, kamor bi jih lahko spravili. Tudi v provizoriju, ki ga je pred leti zgradila železarna iz lastnih sredstev, so razmere vse prej kot ugodne. Zaradi tankih sten in slabih peči je bila letošnjo zimo po razredih temperatura tako nizka, da so morali prekiniti pouk. >^V takšnih razmerah,« meni upravnik štorske osnovne šole, tovariš Milan Straus, »je sodoben, kvaliteten pouk nemo- goč. Že petnajst let takole životari- mo. Z začasnimi ukrepi ne moremo rešiti ničesar več — poslopje razpa- da. Storska šola je najbolj pereč pro- blem negospodarskih investicij v celjski občini.« Tudi na zboru volivcev so prejšnji teden v Štorah živahno razpravljali o vprašanju nove šole in v zvezi z njim kritično ocenili letošnji osnutek občinskega proračuna. Pogrešali so predstavnika občinske skupščine (pa tudi svoje poslance) in sklenili, da bodo v posebni spomenici, naslovlje- ni na občinsko skupščino, pojasnili svoje stališče glede letošnjega prora- čuna, in sredstev za novo šolo. Storska železarna je poleg drugih prostovoljnih prispevkov za potrebe celjske občine nakazala v zadnjih treh letihr še devetdeset milijonov di- narjev za gradnjo šol, od tega pose- bej 45 milijonov za štorsko šolo. Le- tos pa zaradi obveznosti, ki izhajajo iz rekonstrukcije in stanovanjske iz- gradnje, ne bo imela sredstev za ka- kršne koli prostovoljne dotacije. Na- črti, ki jih pripravlja projektivni bi- ro v Murski Soboti — za dva milijo- na ceneje kot v Celju! — bodo ob koncu marca gotovi. Od kod dobiti 160 milijonov, po- trebnih za letošnjo prvo fazo grad- nje nove štorske šole? Na oddelku za družbene službe pri občinski skupščini v Celju so nam pojasnili: »-Nobenega dvoma ni, da je storska šola najbolj pereč problem negospodarskih investicij v celjski občini, kar so občani potrdili tudi na zborih volivcev in ji s tem priznali prioriteto. Seveda je razpoložljivih sredstev za prvo fazo gradnje, ki naj bi se pričela ob koncu aprila ali v začetku maja, premalo. Kljub temu lahko upamo, da bomo z gradnjo štorske šole letos pričeli. Pri tem je pač računati predvsem s sredstvi v okviru 1,5 "o od bruto osebnih do- hodkov, ki naj bi jih prispevale de- lovne organizacije od 2,5 "o, name- njenih za izobraževanje kadrov.« Tako morebiti storska šola le ne bo ostala v zraku, ampak bo pričela ra- sti tam, kjer so ji že določili loka- cijo - na Lipi. B. W. PISMO IZ OFFMBACHA članki o kulturnem škandalu v Celju v 6. in 7. številki vašega lista so me vzbodbudili, da se oglašam. Kot redni bralec vašega lista v tujini se vprašujem, kam je pri- šla v Celju kultura? Ali je posta- la tržni artikel ali mogoče celo privilegij nekaterih? Ob samem škandalu vprašam le, koliko kulturno prosvetnih or- ganizacij, okrajnih svetov, občin- skih svetov, sekcij in kaj vem, kako se še imenujejo, imate, da ni bilo mogoče organizirati Pre- šernove proslave? Ali jih je mo- goče premalo? Potem dodajte vsaki teh organizacij še koordi- nacijski organ! Čim več jih je, tem težje je najti krivca! Če k temu dodam še izjave onih, ki jih prinašate v 7. številki, so to pravi ocvirki odgovornosti do kulture. Vsakdo odriva krivdo s svoje organizacije na neko drugo. Slabosti porajajo princip mno- žičnosti (ker ni krivca — posa- meznika), če pa bi priobčili čla- nek o veličastni proslavi, bi bilo seveda vse v najboljšem redu in imena bi bila vidno natisnjena. Nehote se človeku vsiljuje ne- kaj vprašanj. Ali so še kulturni delavci tisti, ki ne znajo organizirati Prešerno- ve proslave, za katero se nekate- ri celo ponujajo, kot želi nekdo naglasiti? Vprašujem se, kaj celj- ski kulturniki delajo! Pišete o manjkajočih 50 tisočakih za krit- je stroškov proslave. V čem pa so bili ti stroški, če se sodelavci ponujajo? Gotovo so to stroški kurjenja dvorane in razsvetljave itd. Ali lahko verjamete, da ne bi mogli zbrati teh borih 50 tisoča kov po celjskih kolektivih? Le kdo naj bi jih zbral? Kulturni delavci ne, saj kakor je nekdo re- kel, je denarja dovolj. Na koncu naj bi dala startni znak politič- na organizacija — SZDL. Zakaj ne raje na primer okrajni komi- te Zveze komunistov (namenoma izpišem, da ne bi kdo zamenjal ZK s kakšno novo organizacijo, na primer Zve7,o kulturnikov). Prav, škandal se je rodil, kaj pa posledice? Sramote ni mogoče izbrisati z nobenimi izjavami, ka- kor so: mi ne, ampak ona orga- nizacija ali pa oni svet. V št. 7 objavljate na 10. strani žrtve prometa. V petih primerih od devetih je bil vzrok vinjenost. V večini primerov odvzamejo takim vo7.nikbm vozniško dovo- ljenje, ker niso sposobni uprav- ljali vozila. Kaj pa je z nekom, ki ni sposoben organizirati pro- slave? Za bodoče finančno kritje ta- kih proslav vam predlagam reši- tev. Občina naj uvede 500 odstot- ni pribitek na alkohol. Do takrat, da se bodo ljudje odvadili pitja, boste dobili letno dovolj denarja za proslave, mogoče še celo za kakšno novo šolsko poslopje. Toliko vam pišem v zvezi s tem, da boste vedeli, da tudi v tujini budno spremljamo doga- jane doma, čeprav vsakokrat ne reagiramo na tak način. Vaš bralec Jože GORJAN PRIPIS UREDNIŠTVA: S pis- mom našega bralca Jožeta Gor- jana iz Offenbacha v Zapadni Nemčiji se povsem ne strinjamo. Sodimo namreč, da je članek v 7. št. CT dovolj nedvoumno po- kazal, kdo nosi krivdo za ta ne- ljubi »dogodek«. Zato ne more- mo soglašati s tem, da bi bili kri- vi kar vsi kulturni delavci, še zla- sti ne tisti, ki so s svojimi izjava mi zadevo pojasnili. OKRAJNA REVIJA V ŽALCU MLADIM JE PELA v nedeljo je bila v dvorani Hmeljarskega doma v Žalcu okrajna revija mladinskih pev- skih zborov. Nastopilo je enajst zborov iz celjskega okraja, ki so si priborili pravico do sodelovanja na lanskoletnih občinskih re- vijah. Skoda je le, da se revije niso udele- žili»zbori i/, velenjskega in šmarskega območ- ja, čeprav .so nekateri imeli pravico do sode- lovanja in so njihovi občinski s\eti bili ob- veščni o nastopu. Enoglasna ugotovitev poslušalcev in žirije ^je bila, da mladina p,oje z navdušenjem. In če je tako, poje lepo' in na dostojni višini, laka pa je bila tudi nedeljska revija, ki je bila v povprečju na visoki ravni, saj ni bilo zbora, ki bi njegovo sodelovanje na tej pev- ski manifestaciji kvalitetno ne bilo upraviče- no. Od točke do točke so zbori predstavljali dokaj solidno pevsko kulturo v pisanem spo- redu domačih in tujih avtorjev mladinske zborovske literature. Na reviji niso tekmovalno določali vrstnega reda zborov, pač pa je strokovna žirija poda- la le oceno posameznih nastopov. Med naj- iispelejše sodijo prav gotovo nastopi mešane- ga mladinskega zbora celjske gimnazije pod vodstvom Egona Kuneja, otroškega zbora II. osnovne šole pod vodstvom Eda Goršiča, mla- dinskega zbora osnovne šole iz Krškega pod vodstvom Jožeta Klepca in obeh ženskih zbo- )ov celjske pedagoške gimnazije pod vodst- vom Daniela Gruma in Mitje Znideršiča. Za republiško revijo, ki bo 27. marca v Celju, se do roka prijave ni prijavil noben mladinski zbor A kategorije iz celjskega ok- raja. Zato je žirija z okrajne revije prijavita na republiško revijo mladinski zbor iz Krške- ga, v B kategoriji bosta celjski okraj zasto- pala mešani mladinski zbor gimnazije in žen- ski zbor pedagoške gimnazije. Ob koncu pa še nekaj. Kljub temu, da na leviji ni nastopil noben domač zbor, so Žal- čani v kar lepem številu napolnili dvorano. Videti je bil j, da si domačini takih priredi- s tev še želijo, saj je bila ta skrbno pripravlje- na in na dostojni ravni. čd TA MESEC NA PLATNU Ameriški barvni film Dr. Jerryja čarobni napoj je treba predstaviti že samcr^zaAadi Jerryja Lcvvisa, ki ga danes štejejo med naj- originalnejše ameriške filmske ustvarjalce. Kajti njemu se je v veliki meri posrečilo ob- noviti in duhovito, ustvarjalno nadaljevati tradicije tako imenovane »komedije nesmis- la«. To je tista filmska zvrst, ki so jo izred- no razvili nt.'pozabni komiki ameriškega ne- mega filma. Življenjska, umetniška pot Jerry- ja Lewisa se ni začela z nastopanjem v fil- mih, pač pa v gledališču, radm in televiziji. Jerry se je takoj posvetil obnovi ameriške lilmske komedije \n jo je kvalitetno osvežil z elementi satire, tako da ga danes poznaval- ci ameriškega igralstva priznavajo za najbolj- šega komika ameriškega povojnega filma. Njegove ustvarjalne domislice so al^tualne, so veren odraz značilnosti človekovega življenja ameriške sedanjosti. V zadnjih filmih, kjer je Levvis igralec, režiser in producent, prevla- duje v njegovih umetniških dosežkih težnja po humanizmu in realizmu. Med njimi je tu- di nad vse priljubljeno delo, ki ga bomo ta mesec gledali — Dr. Jerroja čarobni napoj. Vsebina je dokaj nenavadna. Profesor ke- mije Kelp ima mnogo značilnih, čisto člove- ških, profesorskih lastnosti — ves sključen je, neurejen in skoraj slep. Pri svojem delu, ki je v znamenju neprestanih eksplozij, je neutrudljiv. Ker zaradi množice eksperimen- tov ogroža varnost univerzitetnega poslopja, ga sklene rektor univerze zamenjati z novim prolesorjem, ki bo pri poskusili zmernejši, kot človek pa lepši in bolj privlačen. Kelpa ta novica prizadene. Zapre se v svoje labora- torije in končno odkrije čudežno pijačo, ki ga za nekaj ur spremeni v povsem di-ugačno osebo, v modnega gizdalina, pravega Don Juana po ameriški modi. Profesor Kelp začne živeti dvojno življenje. Šmarle • Šentjur • Laško • Mozirje • Šmarje • Šentjur • Laško • Olajšave višinskih kmetov NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE ŠMARJE PRI JELŠAH SO ODBORNIKI RAZ- PRAVLJALI o PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV — KMETOVALCEV, KATERIH OBDELOVALNA ZEMLJA LEŽI V HRIBOVITIH PREDELIH. Posebna komisija je v preteklih dneh pregledala celotno podrbčje ter ga razdelila na okoliše. Odborni- ki so po predlogu, ki so ga na seji nekoliko spremenili, sprejeli odlok, da kmetovalci v četrtem — višin- skem okolišu ne bodo plačevali dav- kov. V Šmarski občini je mnogo predelov, ki spadajo v ta okoliš. To so področja ob Boču, Veternik, Log, predeli Rudnice in nekatera manjša območja, na katerih ni možna stroj- na obdelava in od katerih so trži- šča zelo oddaljena. Pri tem je zanimiva ugotovitev, da kmetovalci neradi slišijo o odpi- su davkov, ker se drugače ne čutijo lastniki zemlji. Odbornik Trebša se je med razpravo dotaknil tudi živ- ljenja teh kmetovalcev in menil, da bi bilo krivično, če bi družba od teh kmetovalcev še v bodoče zahtevala posebne dajatve, ker je življenje v tem okolišu težko. Tako na primer morajo zaradi višinskih leg njive kopati, gnojila in pridelek pa s ko- ši znesti domov. Odborniki so razpravljali tudi o gozdnih dajatvah ter sprejeli sklep, da bodo odslej lastniki plačevali e 3 odstotni davek, ki ga predpisuje zveza, medtem ko bodo ostale da- jatve določevali po količinah pose- kanega lesa. Med razpravo so kritič- no ocenili poslovanje Gozdnega go- spodarstva, ki ustvarja previsoko akumulacijo s prodajo lesa, saj so odkupne cene od prodajnih tudi do trikrat nižje. Na seji so odborniki med drugim obravnavali tudi bonitete nekaterih obrtnih dejavnosti, ki zaposlujejo vajence. Odborniki so med razpravo menili, da so vajenci za obtnike naj- cenejša delovna sila, saj prejemajo majhna sredstva za plačilo, ustvar- jajo pa kot nekvalificirani ali pol- kvalificirani delavci precejšen do- hodek. Odborniki se niso strinjali z mne- njem nekaterih obrtnikov, ki trde, da upada obrt zaradi tega, ker mo- rajo obrtniki plačevati prevelike da- jatve za vajence. Občinska skupšči- na bo v bodoče nudila olajšave le deficitarni, predvsem storitveni obr- ti. j. 1. IZ RAZGOVORA Z MIRKOM VRECKOM, SEKRETARJEM OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V ŠENTJURJU NAJPREJ KADROVSKI PROBLEMI Naš sodelavec je pred nedavnim obiskal novo izvoljenega sekretarja in mu postavil nekaj vprašanj, ki zanimajo naše bralce. — Katera naloga je trenutno naj- važnejša, ki naj bi jo komite opra- vil? — Novi komite bo delal tako, da bo izkoristil izkušnje in dobro za- stavljeno de^lo starega komiteja, os- novno napotilo pa mu bodo nalo- ge in smernice VIH. kongresa ZK, ki je naloge še kbnkretneje nakazal. Novi komite si bo moral prizade- vati, da bo sleherni komunist s svo- jim osebnim vzgledom, prizadevno- stjo in usmerjevalno vlogo prispe- val k še večji aktivnosti delovanja samoupravnih organov v gospodar- skih organizacijah, kot tudi v naj- širših samoupravnih institucijah v občini. — Cemu bi morali komunisti v prihodnjem obdobju posvetiti po- sebno pozornost? — Zasledovati in skrbeti bi morali za čim hitrejše reševanje kadrov- ske problematike in v bodoče po- svečati več raziprav raznim ekonom- skim pojavom. Pri tem bi morali komunisti v okviru organizacije ZK priti do jasnega stališča, kako naj v posameznih primerih delujejo. F. Senica SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE MOZIRJE PRISPEVKI m DAVKI (Nadaljevanje s 1. strani) Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti znaša za uslužnostno obrt 15, za proizvodno obrt pa 20 odstotkov. Osebe, ki se pretežno bavijo s kme- tijstvom ali pa so socialno zavaro- vane. in opravljajo kakršnokoli go- spodarsko dejavnost kot postranski poklic bodo plačevale pavšalni pri- spevek od obrtne dejavnosti v zne- sku, ki se giblje od 4.000 do 70.000 dinarjev. Zavezanci, ki dobivajo do- hodke od oddajanja opremljenih sob turistom in potnikom preko tu- rističnih organizacij oziroma druš- tev plačajo za vsako prenočitev od postelje 20 dinarjev, zavezanci, ki pa imajo dohodke od celotnega pen- siona, razen prenočišča še 80 dinar- jev. Davek na dohodke od stavb je predpisan v višini od 500 do 2.000 di- narjev. Davek na dohodke od pre- moženja in premoženjskih pra\^ic pa temelji na osnovi progresivne le- stvice: pri osnovi do 250.000 dinar- jev 30 odstotkov, do vrednosti nad 1 mihjon pa 70 odstotkov. Davek na tujo delovno silo znaša od izplačanega osebnega dohodka 4 odstotke. Letni pavšalni znesek dav- ka na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, pa znaša od 10.000 do 25.000 dmarjev; tega davka pa so oproščeni kmetje, ki nimajo dovolj lastne delovne sile, ker so izgubili člane družine v NOB ter vojni in mirovni vojaški invali- di z nad 50 odstotno invalidnostjo. Občinski prometni davek od malo- prodaje industrijskega blaga znaša 6 odstotkov. Gostinska podjetja in njihovi obrati, ki imajo na hrani nad 20 abonentov, plačujejo polovi- co nižji občinski prometni davek od alkoholnih pijač kot tisti, ki ima- jo na hrani do 20 abonentov. —er Več pomoči mladini Na prvi seji občinskega komiteja ZKS v Šmarju pri Jelšah so komu- nisti razpravljali o vlogi in delu ko- munistov z mladino. Delo z mladino ni sistematično, poleg tega pa je komite ugotovil, da zaradi presla- be podpore komunistov in drugih občanov upada število mladine v raznih organizacijah. Porazno je tu- di dejstvo, da vzgajajo z organizi- ranim delom približno le četrtino mladih ljudi, ostala mladina pa je izven vsakega organiziranega dela. Komite je sklenil, da morajo komu- nisti posvetiti več dela mladini na terenu in v delovnih organizacijah. j. 1. LAŠKI KANDIDATI Občani laške občine so že določili kandida- te za spomladanske skupščinske volitve. Za republiški zbor bodo kandidirali Rudi Gro- sar. Stane Požun in Tone Zupančič. Kandida- ta za socialno-zdravstveni zbor sta Vera Man- freda in Branko Martinovič, medtem ko bo- sta za organizacijsko-polltičnl zbor kandidira- la ing. Helena Vodovnik in Tone Obrovnik. Za občinski zbor so občani laške občine predlagali naslednje kandidate: Alojza Kranj- ca, Hinka Wimerja, Marto Laznik, Anico Mla- dovan, Antona Mlakarja, Stanka Zeliča, Fran- ca Iglarja, Vilka Krajnca, Jožeta Šanteja, Franca Romiha, Antona Lipovška, Draga Lon- čariča, Jožeta Stopica, Antona Pertinača, Franca Medveda, Antona Oblaka, Janeza Go- riška, Friderika Rajba, Miho Prosena, Marti- na Drnovška, Alojza Štuclna, Karlo Aleksen- cev, Petra Rovana, Mavricija Jevševarja, Er- no Klenovšek, Franca 2nidaršiča, Miho Frc- četa, Dominika Jerana, Eriko Scvšek, Janka Ferlica, Ivana Košema, Slavka. Skoporca in Stanka Medveda. V zbor delovnih skupnosti pa bodo kandi- dirali: Tatjana Preščak, Jože Stanič, Amalija Kolavti, Ivanka Trupi, Franc Peterkovič, Mi- ro Strel, Vinko Peklar, Slavko Skalič, Rade Miškovič, Jože Potušek, Franjo Jelen, Alojz Kajtna, Franc Kajtna, Avgust Pinter, Pavel Lešnik, Adolf Mikše, Marija Kovač, Antonija Janjatovič, Jožica Stopar, Maks Klemenčič, Danlel Hočevar, Franca Vižnikar, Jože Lipov- šek, Stane Gregorčič, Rado Ribič, Marica Zu- pan. Mirko Krajne, Hinko Medved in Alojz Glavan. Ob tej priložnosti so na minulih zborih vo- livcev ustanovili tudi tri krajevne skupnosti in sicer za območje Marija Gradca, Vrhovega in Jurkloštra, tako da je v občini Laško zdaj že pet krajevnih skupnosti. T. K. Planina nad Šentjurjem je, kot pravimo, odročen kraj, vendar jo urejena cesta približa. Življenje v tem kraju, ki je v zimskih dneh podobno krajem, katerih prebivalci proizva- jajo v dolini, zaživi šele popoldne In zvečer. V resnici pa je življenje na Planini razgibano tudi pozimi, ker ga poživljajo razne prireditve. Foto: J. Sever TV PROGRAM OD 14. DO 20. MARCA TV PROGRAM OD 14. DO 20. MARCA TV PROGRAM OD 14. DO 20. MARCA TVI NEDELJA, 14. MAREC: 10.00 kmetijska oddaja (Zagreb); 10.45 na črko, na črko — ponovitev (Beograd); II..30 film za otroke »Lassie« (Zagreb); 13.00 Hel- sinki — svetovno prvenstvo v hokeju — sre- čanje med moštvoma Švedske in CSSR (Evro- vizija); 16.30 Helsinki — svetovno prvenstvo v hokeju — srečanje SZ in Kanade (Evrovi- zija); 19.00 svetnik — serijski film (Ljublja- na); 20.00 tv dnevnik (Beograd); 20.45 vabiio na quiz — zab. glasbena oddaja (Zagreb); 22.00 poročila (Beograd). Na kanalu 9 — Sljeme: 11.30 film za otroke (Zagreb); 19.00 golo mesto — serijski film (Beograd); 22.00 vče- raj, danes, jutri (Zagreb). PONEDELJEK, 15. MAREC: 11.40 TV v šoli — prosti pad (Ljubljana); 15.20 ponovitev šolske ure (Ljubljana); 16.40 Ruščina na TV — 44. lekcija (Ljubljana); 17.10 Govorimo angleško — 21. lelvcija (Ljub- ljana); 17.40 Francozi pri vas doma (Beo- grad); 18.10 risanke (Zagreb); 18.25 napoved in IV obzcaaik (Ljubijaoa); lS-45 Jtuhapsši nasveti (Ljubljana); 19.15 tedenski šjjortni pregled (Beograd); 19.45 rezerviran čas (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.35 moments musicaux (Zagreb); 20.45 Zora Dirn- bach — »Ti dolga, dolga pot« — T V drama (Zagreb); 21.45 poročilo s V. kongresa ZK. Cme gore (Beograd); 22.05 TV obzornik (Ljubljana). Na kanalu 9 — Sljeme: 18.25 informativ.na oddaja (Zagreb); 18.45 f)dkritja — poljudnoznanstvena oddaja (Beo- grad); 19.45 rezerviran čas (Beograd); 22.05 informativna oddaja (Zagreb). TOREK, 16. MAREC: Posebni program pred pričetkom V. kon- gresa ZKS (Ljubljana). SREDA, 17. MAREC: 9.00 V. Kongres ZKS — prenos do 13.00 .(Ljubljana); 15.30 V. kongres ZKS -- reporta- ' ža (Ljubljana); 16.00 V kongres ZKS — pre- nos do 19.00 (Ljubljana); 19J)0 rezerviran čas (Ljubljana); 19.15 glasba /a vas (Zagreb); iy.45 dk-tak (.Ljuhljana); 20.00 IV dnevaijt — dodatek iz Ljubljane (Beograd); 20.35 lirika — poezija Toneta Pavčka (Ljubljana); 20.45 deset zadetkov (Ljubljana); 22.00 kulturna pa- norama (Ljubljana); 22.40 poročilo s kongre- sa ZK Slovenije (Ljubljana); 23.00 poročila (Ljubljana). Na kanalu 9 — Sljeme: 17.40 kje je, kaj je (Beograd); 18.25 infor- mativna oddaja (Zagreb); 18.45 reportaža (Za- freb); 19.45 propagandna oddaja (Zagreb); 1.45 spekter (Beograd); 22.50 informativna oddaja (Zagreb). ČETRTEK, 18. MAREC: 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.00 francozi pri vas doma (Beograd); 16.35 poročila s V. kon- gresa ZK SRS (Ljubljana); 16.40 ruščina na TV — 45. lekcija (Ljubljana); 17.10 govorimo angleško — 22. lekcija (Ljubljana); 17.40 men- dov spored (Zagreb); 18.25 napoved in TV obzornik z dodatkom o zasedanju V. kongre- sa ZK SRS (Ljubljana); 19.45 melodija za eno kamero: Radmila Bakcxieviča (Beograd); 19.45 kaleidM(;op (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik — dodat'd"idcr>ili dol, '— n;ilniž'3 • olu-oslnfi niTn 1 •/». — nnidaljši odplačilni rok 25 let pri novo- f^rndniab. OdnkJčilni rok pod I. in II. znašn: — za velikn nopravila naiveč do 10 let, — za docnradnjc najvč <\n L"? lot. Ponudnik mora predložiti na.slednjo doku- mentaciio: a) prošnjo na obrazcu KB-S-1, b) načrt (potrjen izvod) v primeru dograd- nje — novocradnje, c) predračun del, d) zeniljoknjižni izpisek, p) Dolico o zpvarovaniii, f) količinski in vrednostni predračun del za kateri nrosi poso'ilr«. it) potrdilo o mosečnih nreicmkih. h) sklen DS oziroma organa upravljanja o npnienu in višini z?.MLEKO« CELJE sprejme takoj v delovno razmerje: a) STROJNIKA b) PRODAJNEGA - ZA BREZALKOHOLNE PIJACE a) strojni ključavničar b) trgovska izobrazba — ali primerna praksa interesenti naj se zglasijo osebno ali pošljejo pismene ponudbe upravi obrata. AVTOTURISTICNO PODJETJE IZLETNIK CELJE Vam nudi vse turistične usluge. IZLETNIK organizira Izlete In potovanja po Jugoslaviji In v Inozemstvo t lastnimi turi- stičnimi avtobusi — v sodelovanju s PUTNI« KOM Beograd. Udeležujte se IZLETNIKOVIH kvalitetnih potovanj, na katerih se boste seznanili z za- nimivostmi naše lepe domovine In drugih držav. Poslužujte se vseh naših turističnih uslug. IZLETNIK organizira stalnp enodnevne aH večdnevne avtobusne izlete v TRST In BE. NETKE, po KOROŠKI In druga turistična mesta tujih dežel. MILANO—NICA—ST. RAFAEL—ST. TRO- PEZ—SAN REMO—GENOVA, avtobusno po- tovanje dne 3. aprila, prijave do 3. marca. ISTAMBUL—SOFIJA — avtobusno ptovanje dne 20. 4. 1965, prijave do 20. marca. RIM—FIRENCE—NAPOLI—POMPEJI, poto- vanje 7. vlakom dne 30. 4. 1965, prijave do 1. aprila 1965. Obveščamo kolektive in posameznike, da sprejemamo naročila in rezervacije za letni oddih, rezervacijo hotelskih in privatnih sob na morju in v planinskih krajih. IZLETNIK sprejema prednaročila za avto- busne prevoze na spomladanski vclesejem Ml ZAGREBU, ki se vršh v času od 17. do 2?! aprila 1965. Ne pozabite pravočasno naročiti avtobuse! IZLETNIK Celje se priporoča za Izvedbo spomladanskih in prvomajskih izletov po do- movini in v inozemstvo, ki jili prireja z last- nimi avtobusi. Vse informacije, programe In prijave pri IZLETNIKU Celje, Titov trg 3, v poslovalnici VELENJE IN KRŠKO. Za cenjeni obisk se priporoča: IZLETNIK CELJE telefon: 28-41 (nasproti avtobusne postaje) Upravni odbor obrtnega centra »Z.\RJA« — Žalec, v skladu s statutom delovne organiza- cije razpisuje prosto delovno mesto VODJE DELOVNE ENOTE PLESKARSTVO Splošni pogoji: Mojster pleskarske stroke z' najmanj 5-letno prakso. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe pošljite do 31. 3. 1965 na naslov: Obtrni center »Zarja« /Žalec. # KUPIM Eno ali dvosobno stanovanje v Celju, takoj vseljivo, kupim. Naslov v upravi lista. Pločevinasto vanico za sedeče kopeli, kupim. Naslov v upravi lista. Manjšo vseljivo hišico med Letušem in Na- zarjem, ali v bližini Vranskega, kupim. Možnost manjših popravil. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Dežela vabi«. • GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 12. marca 1965 ob 12. in 15. uri: Nakamura Šinkiči: POJOČA SKRINJICA. Andcrsen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Gostovanje v Velenju. Sobota, 13. marca 1965 ob 19.30: VEČER SLOVENSKE LJUBEZENSKE PO- EZIJE. Izven abonmaja. Vstopnice vseh vrst so v prodaji dan pred predstavo in na dan predstave od 17.30 do 19.30. Nedelja, 14. marca 1965 ob 10. uri: Shakespeare: VIHAR. H. nedeljski dopol- danski abonma in izven. Sreda, 17. marca 1965 ob II. uri: VF.CER SLOVENSKE LJUBEZENSKE PO- EZIJE. Zaključna predstava za Ekonomsko šolo Celje. Četrtek, 18. marca 1965 ob 17. in 20. uri: Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN. Gosloip5je^v^ T/lj^^il^^ ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je za vedno za- pustil v 64. letu starosti naš dobri mož, oče, stari oče in tast Am KOŠTOMAJ Zahvaljujemo se vsem, ki so v času njego- ve bolezni in smrti z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, darovali vence in ga spremili k njegovemu zadnjemu domu. Posebej se za- hvaljujemo zdravnikom Z. D. Celje — dr. Mi- lanu Aleksiču, — godbi, sindikalni podružni- ci Tovarne emajlirane posode Celje in čla- nom PGD Ljubečna za spremstvo. Žalujoča žena z otroki in ostalim sorodstvom RAZPIS ŠOLSKI INDUSTRIJSKO-KOVINARSKI CENTER ŠTORE razpisuje prosta delovna mesta in to za delo v učnih delavnicah (mlajši sodelavci z ureje- no vojaščino): 1 KV BRLSILEC 1 KV STRUGAR 1 KV ali VK KALILEC (ali ključavničar z veseljem do priučitve) 1 KV KLJUČAVNIČAR R^pis velja da zasedbe delovnih mest. RUDARSKI ŠOLSKI ČEMER VELE.\JE vpisuje v šolskem letu 1965/66 v prve razrede šol naslednje število učencev: . 1. TRILETNA RUDARSKA POKLICNA ŠO- LA — 250 učencev, 2. TRILETNA ŠOLA ZA RUDARJE STROJ- NIKE — 60 učencev, 3. PETLETNA RUDARSKA TEHNIČNA ŠO- LA — 25 učencev, 4. KOVINARSKA POKLICNA ŠOLA — 30 učencev, 5. ELEKTRICARSKA POKLICNA ŠOLA — 30 učencev, 6. ENOLETNA ŠOLA ZA PRIUČENE RU- DARJE,— 25 učencev. Pogoji za vpis: Pod 1. — Fizično iit duševno zdrav; starost 15 do 16 let; uspešno dokončan vsaj 5. razred osnovne šole. Pod 2. — Fizično in duševno zdrav; starost 15 do 16 let; uspešno dovršena osnovna šola. Pod 3. — Fizično in duševno zdravi, uspeš- no dovršena osnovna šola; sprejemni izpit iz matematike in slovenskega jezika. Pod 4 in 5. — Fizično in duševno zdrav; uspešno dokončana osnovna šola. Pod 6. — Fizično in duševno zdrav, pismen, star 17 let. Ugodnosti v času šolanja: Pod 1 in 2. — Brezplačna oskrba (stanova- nje, hrana, šolske potrebščine) in pridnostnc nagrade. Pod 3. — Učenci dobijo štipendijo in brez- plačno šolske potrebščine, lahko stanujejo v internatu. Pod 4 In 5. — Učenci dobijo redne in prid- nostne nagrade, brezplačno šolske potrebšči- ne. Pod 6^ — Brezplačna oskrba (stanovanje, hrana, šolske potreb.ščine) ter pridnostnc na- grade. Vse šole začno z predvpisom takoj, med- tem ko je glavni vpis od 15. junija do 15. sep- tembra. Učenci iz predvpisa imajo prednost pri glavnem vpisu, j Prošnjo kolkovand s 50 din lahko pošljete na tajništvo Rudarskega šolskega centra Ve- lenje. Sprejemni izpiti za v petletno rudarsko teh- nično šolo bodo od 25. do 26. junija 1965. Srečno! Razpisna komisija pri Komunaliiein zavodu zjj socialno zava- rovanje V Celju razpisuje sledeča delovna mesta: 1 ZDRAVSTVENEGA SVETOVALCA P()<>()j: dovršena medicinska fakulteta in |)raksa. 1 ZDRAVSTVENEGA SVETOVALCA ZA INVALIDSKE ZADE- VE Pogoj: dovršena medicin,ska fakulteta in praksa. 1 FINANČNEGA SVETOVALCA Pogoj: Višja ali visoka izobrazba ali večletna praksa pri so- cialnem zavarovanju. 1 NAČELNIKA FINANČNEGA ODDELKA Pogoj: Višja ali visoka iz()l)razba iti (iraksa. 2 REFERENTA ZA REŠEVANJE INVALIDSKO POKOJNIN- SKIH ZADEV Pofioj: Višja ali visoka izobrazba, 1 STROJEPISKO I/a RAZREDA Potfoj: Položen |)reizkiisni izpit za strojejiisko l/a razreda, 1 VODJO PISARNE PRI PODRUŽNICI ZAVODA ZA SO- CIALNO ZAVAROVANJE V SLOV. KONJICAH Pogoj: Dovršena .srednja šola. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe s kratkim življenje- pisom in prepisom diplome oziroma spričevala Komimalnemu zk- \()du za socialno zavarovanje v ('elju najkasneje do 20. ''>. 1%5. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri SPLOŠNI ZAVAROVALNICI CELJE razpisuje prosti delovni me- sti, in to: 1. PRAVNIKA 2. GRADBENEGA (STROJNEGA) INŽENIRJA Pogoj: Končana predmetna fakulteta ter primerna praksa. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi oscluiih dohodkov. Razjiis velja do zasedbe delovnega mesta. Komisija za sklepanje in, odpovedovanje delovnih razmerij pri strojnem podjetju >ROvSLA« Rogaška Slatina razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 3 KVALIFICIRANE KOVINOSTRUGARJE s prakso in odsluženim vojaškim rokom Samsko stanovanje je zagotovljeno. ' Plača po pravilniku podjetja o delitvi Vtsebnega dohodka. Nastoj) službe možen takoj. Obisk pri »Partizanu« Slovenske Konjice BREZ TELOVADNICE Najlažje se bomo seznanili s Partizanom Slovenske Konjice, če navedemo najprej nekaj osnovnih številk. V društvo je vključenih sedem sekcij z okoli 500 aktivnimi čla- ni. Za vadbo in tekmovanja so na razpolajEfo Igrišča za nogomet, ko- šarko in rokomet, olimpijski plavalni bazen in smučišče. Pri tem pa ne moremo navesti še telovadnice, kot osnovni objekt za zimsko vadbo. Člani društva morajo tako gosto- vati v telovadnici II. osnovne šole. In ravno pri telovadnici se začne glavni problem, s katerim se že več let ukvarjajo pripadniki Partizana. Iz podatkov, da so njene dimenzije 10X8 metrov, da jo uporablja poleg članov Partizana še 1200 učencev obeh osnovnih šol vidimo, da je 180 kvadratnih metrov pokri- tih površin popolnoma premalo. Odgovoriti na vprašanje, ali je tO dovolj za normalno delo preko zi- me, ali je v takih razmerah sploh še umestno uporabljati geslo »zdrav duh v zdravem telesu« in ali se še lahko borimo za množičnost in s tem še poslabšati pogoje, verjetno ni težko. V sedemletnem planu je sicer vključena izgradnja telovad- nice, vendar pa to pomeni stagna- cijo športa do tega roka. Kljub temu pa so sekcije Parti- zana dosegle že lepe uspehe. Pri tem moramo predvsem omeniti tekmovanje nogometašev in košar- karjev v drugi slovenski ligi, uspe- šen razvoj smučanja, sodelovanje Partizana s SSD na obeh osnovnih šolah in predvsem doseženo drugo mesto na tekmovanju Partizanskih društev za pokal Dela v preteklem letu. Težko je poiskati najuspeš- nejšo sekcijo, ker se vsaka bori s specifičnimi težavami objektivne ali pa tudi subjektivne narave. Ta- ko so bili nogometaši dalj časa brez trenerja, na drugi strani pa čutijo pomanjkanje odgovornih in zain- teresiranih odbornikov. Slednje ve- lja tudi za košarkarsko sekcijo, še večje težave pa imajo s pomanjka- njem igralcev. Mislimo pa, da sta obe težavi košarkarjev tesijo pove- zani. Pri smučanju sicer še ne mo- i-emo govoriti o veliki kvaliteti, vendar je osnova za to že podana. Letos se je udeležilo smučarske šole 96 smučarjev. Ce bo še izpol- njena želja o izgradnji vlečnice, po- tem bomo lahko že kmalu govorili tudi o kvaliteti. Med panogami, ki so včasih pred- njačile v Konjicah, sta bili plava- nje in atletika. Zelja vseh je, da bi obe panogi ponovno zaživeli, poseb- no ker so za to dani pogoji. In prav je tako, ker ravno pri teh dveh pa- nogah lahko dosešejo množičnost in s tem osnovo za kvaliteten šport. S tem pa smo že nakazali smer- nice Partizana za letos. Ce dodamo še to, da bo letošnje leto večji po- udarek na osnovni telesni vzgoji, to je telovadbi, potem bo delo Parti- zana skupno z že lanskimi oblikami dela in tekmovanji vsekakor u.speš- no. Poudarimo pa še enkrat, da je problem telovadnice zavora za uspehe, ki jih pričakujejo ljubite- lji športa v Slovenskih Konjicah. J. Groleger Ko,šarka je v Konjicah med najkvalitetnejšimi panogami. O tem pričal tudi dejstvo, da občasno priredijo tudi kakšno mednarodno srečanje." Na sliki prizor s tekme Antvverpen (Belgija) : Slovenske Konjice i KOMENTAR TOKRAT ZMAGA Drugo kolo spomladanskega dela tekmovanja v drugi zvezni nogometni ligi je prineslo- uspeh tudi celjski enajstorici. Res, da je rezultat kar se da skromen 1 :0, toda dve točki sta vknjiženi v dobro in to je najvažnejše. Z igro samo gledalci razen na momente niso bili zadovolj- ni, saj so igralci Kladivarja in BSK kar tekmovali, kdo bo večkrat pogrešil. To pa gre prav gotovo v škodo lepote no- gometne igre. Gostje so igrali zaprto, Celjani pa precej raz- trgano in se pošteno namučili, preden so predrli obrambni zid BSK. V napadu se je predvsem poznala odsotnost poškodova- nega Perca, medtem ko je bil v vratih Gobec zelo u.spešna zamena za v zadnjem času ne- razpoloženega Baumana. Sicer pa je moštvo Kladivarja slej ko prej na 12. mestu v lestvici s 15 točkami. V nedeljo potujejo Celjani v Zagreb na dvoboj proti domači Lokomotivi. Ce bi upoštevali jesenski izid na Glaziji, ko je zmagala Lokomotiva 4:1, bi sklepali, da tokrat Celjani ni- majo nobenih šans. Toda Za- grebčani v zadnjem času ne dosegajo kdo ve kakšnih uspe- hov in kaže, da so v slabi for- mi. Morda niti ne bi bilo pre- senečenje, če bi Celjani izvlek-" li kakšno točko. Možnosti za to vsekakor so, treba se je le bo- riti. Postava za nedeljsko tek- mo bo verjetno ostala nespre- menjena, -ed 6IWČ>(A DROBNO Na manijšem košarkarskem turnir- ju v Celju je prvo mesto zasedla eki- pa Rudarja iz Trbovelj, ki je prema- gala Celje 115:53 in mo.štvo Litije 84:65. V borbi za drugo mesto je Ce- lje premagalo Litijo 55:47. Celjani so nastopili močno oslabljeni. Rokometa.ši Radeč so med tednom odigrali v Brežicah trening tekmo z domačo ekipo. Izgubili so s tesnim rezultatom 23:19 in pokazali, da so v zadovoljivi formi. Nogometno moštvo Papirničarja iz Radeč je igralo z B moštvoni trbo- veljskega Rudarja neodločeno 5:5. Nogometaši Smartnega so na do- mačem igrišču premagali Polzelo z 9:0. Gostje so igrali le s sedmimi igralci. Občinsko prvenstvo Celja je za- ključeno. Kot je bilo pričakovati po prvih kolih, je zmagal Vanovšek, ki je podrl 1793 kegljev (880, 913). Drugi je bil Lubej, 1740, tretji pa Marin- ček 1723 kegljev. Med prvimi dva- najstimi kegljači je kar devet keg- Ijačev KK Celje, Mladinski državni prvak, člaii Olimpa, Seles, je te dni odpotoval na evropsko prvenstvo v judu. PRVI NASTOP ROKOMETASEV CELJE V FORMI V nedeljo so imeli celjski rokome- taši svoj prvi nastop v pripravah za začetek spomladanskega dela prven- stvenega tekmovanja. Na igrišču Partizana je bil pregledni turnir treh ekip iz Celja in Štor. V prvi tekmi je Celje premagalo Štore 19:10, nato mladinci Celja Štor- jane 11:7, v borbi za prvo mesto pa je prva ekipa Celja premagala svoje mladinsko moštvo z 20:3. Najboljši strelec turnirja je bil Povalej (Celje), ki je dosegel U golov. Danes (petek) ob 17 pa bo na istem igrišču prijateljsko srečanje med eki- pama Celja in Partizana Radeče. E. G. SMUČAR PRISANKAI POKAL NA PRETEKLEM MEDOBČINSKEM SMUČARSKEM TEKMOVANJU NA BOCU SO IMELI VELIK USPEH TUDI SMUČARJI IZ PILŠTANJA. VSE PA JE PRESENETIL TONE ZA- KOSEK, KI JE BIL SICER REZER- VA V SMUČARSKI EKIPI. KO MU JE NEKO DEKLE PONUDILO SAN- KE, CEŠ PA NAJ TEKMUJE V SANKANJU, SE JE TONE SPUSTIL PO HRIBU IN »PRISANKAL« ZA PILSTANJCE PRVO MESTO IN PO- KAL V TRAJNO LAST. PA ŠE TO: PILŠTANJCI SO SE NA TEM TEK- MOVANJU ZNAŠLI SLUČAJNO, SAJ JIH PRIREDITELJ SPLOH NI POVABIL AKADFMSkI PLES V CELJU Novoustanovljeni klub celjskih študen- tov prireja Akademski ples, ki bo dne 20. marca v Narodnem domu s pričetkom ob 20. uri. Igral ho orkester Albatros iz Ljubljane s pevko Mojco Hren, v baru pa Akademski trio |- 1. Vstopnice prodajajo v Celju pri Kom- pasu, v Ljubljani v Študentskem naselju pred jedilnico vsak dan od 12. do 14. ure in od 18.30 do 19.30, v Mabriboru pa Iranček Ribič. Vstopnice za SPENT v Celju Kot je znano bo v dneh 15.—25. aprila v Ljubljani 28. svetovno pr- venstvo v namiznem tenisu. V pomoč pri organizaciji te velike športne ma- nifestacije je določena tudi občinska zveza za telesno kulturo v Celju, ki je te dni izdala tudi podrobna navo- dila za nabavo vstopnic na našem področju. Vstopnice prodajajo vsak dan od 9.—'11. ure in od 17.—18. ure v prostorih občinske zveze, Trg svo- bode lO/I. Vstopnice so za predtekmovanja po 200, 300 in 500 dinarjev, za otvoritev in finale pa po 400, 600, 800 in 1000 dinarjev. Pri vsem tem je zanimivo, daje vsakdo, ki si nabavi vstopnico pred 30. 3., deležen 10 odstotnega po- pusta. Za kolektive, ki bi imeli pri- javljenih nad 400 interesentov, bi or- ganizirali tudi poseben vlak. Hkrati z vstopnicami pa interesenti na ob- čin.s'ki zvezi lahko nabavijo tudi spo- minske značke. ŠAH Pred dnevi se je pričel pod pokrovitelj- stvom obč. sind. sveta Celje, sindikalni Ša- hovski turnir, v počastitev 20-letnice osvobo- ditve. Na tern turnirju sodeluje 16 sind. pod- ružnic — ekip iz Celja. Rezultati prvega kola so sledeči: Železarna Štore : Ingrad 5 in pol : poi; t^majl Celje : Tkanina 5:1; Občina Celje : Libela 3 in pol : 2 in pol; Finomehanika : Cinkarna 2 in pol : 3 in pol; Zhvod za reh. iv. : Veležitar 3 in pol : 2 in pol; Zlatarna : Aero 2 in ppl : 3 in pol; Tehno-Mercator : Elegant 4 : 2; Klima : Kovinotehna 3 : 3. Presenečenje prvega kola jer visok poraz Ingrada, ki pa ni nastopil v najmočnejši po- stavi. Drugi rezultati so bili pričakovani. —ač IZ FOVERJA CELJSKEGA GLEDALIsCA RAZSTAVA ADOLFA MLJACA V okviru likovnega salona so v foyeru celjskega gledališča pred dnevi odprli razstavo likov- nih dol Adolfa IVIljača, celjski javnosti že znanega slikarja sa- mouka. Z likovnim delom se je Mljač pričel ukvarjati že zelo zgodaj, svoje znanje pa si je izpopolnje- val v sekciji ŽPD »France Pre- šeren«. Medtem ko se je sprva ukvarjal z risbo, se je v zadnjem času p)Osvetil olju. CELJSKI TRG POŠTEN ZASLUŽEK Ko smo v sredo — ko po navadi pridemo na celjsko tržni- co po informacije ocenah v pre- teklem tednu — našli tržnega nadzornika, se je precej »glasno« pogovarjal z nekim prodajalcem. Pravzaprav — glasen je bil pro- dajalec. Povprašala sem za vzrok te slabe volje, pa mi je tržni nad- zornik povedal, da imajo na trgu veliko težav z ljudmi, ki posku- šajo goljufati. No, morda je tako nekoliko huda beseda — pa ven- dar! Gre za prikrivanje prodaj- nih artiklov. Prodajalci morajo namreč od vseh pridelkov, ki jih prinesejo na tržnico, plačati po dva odstotka pristojbine. Čeprav je ta znesek zares minimalen, pa se vendarle najdejo ljudje, ki bi ga radi utajili. Če tržni nadzor- nik tako utajo odkrije, prekršek seveda kaznuje — in ta kazen je ponavadi višja od pristojbine. Pravzaprav bi o teh prekup- čevalcih veljtlo enkrat posebej spregovoriti. To so ljudje, ki po vaseh kupujejo blago, pa ga po- tem na tržnici preprodajo — in s tem lepo zaslužijo. Tudi znaj- dejo se. Tako so na primer še pred tedni prodajali solato po 350 dinarjev za kilogram, te dni pa — ko je Agropromet slabše založen, so ceno takoj dvignili na 500 dinarjev. Najbolj drastičen primer te preprodaje so na pri- mer bučnice — 25 dinarjev za pičlo merico! —ca ROJSTVA — POROKE — SMRTI ŠENTJUR V času od 1. do 7. marca sta se rodila deček in deklica. POROČILA STA SE: Anton Polšak — poljedelec iz Gubnega in Terezija Kotnik — poljedelka iz Pod- peči pri Šentvidu. UMRLI SO: Štefan Cujež — upokojenec iz Šentjur- ja (62); Mihael Koprive — delavec iz Šentvida pri Planini (76); Zvonko Šmid — otrok iz Dobia pri Planini. »Zlata puščica(( Občinskega tekmovanja za zlato puščico v Šoštanju se je udeležilo 26 strelcev. Prvo mesto je zasedel član SD Usnjar Zučko s 518 krogi. Na okrajno prvenstvo, ki bo 21. 3. v Žalcu so se uvrstili še Smej 512, Ura- njek 501, Vihner 500, in Menhart s 500 krogi. E. LITMAN Človek kot Ml Vedno sem si želel videti tistega, ki hodi spredaj, na če- lu in malce zakdleba. Še ko sem bil otrok, me je vznemir- jala vizija o tem, kako učitelj Duba gazi po svoji neoporeč- ni morali in kako v knjižnem sporu zamaja direktorja. Oči so se mi svetile, ko sem po- mislil,'da je inšpektor Plaček, vodilna duša prostovoljnih ga- silcev, vrgel čik in zažgal šolo. Toda nikjer nisem opaz^ kakšno pomembnejše koleba- nje. In skoraj bi vsem dodelil titulo svetnikov, ko ne bi ne- kega vedrega dne na ulici sre- čal našega pijanega sekretar- ja Heržmaneka. Sedel je pred mlekarno na nekakšni kanti in pel: »Lastovka leti v tuji- no ...« Zdi se mi, da je opeval polet inozemskega turizma. Nehote sem pogledal, če ne- mara ne more doseči kljuke svoje zelene limuzine. — Kaj je, tovariš? Kaj je? sem rekel. — ^i izgubil orien- tacijo? Imaš težko glavo? Pomežiknil je in me pozor- no pogledal. — Kako ti je ime, človeški palček? je zamrmral. Okrog naju se je pričela zbi- rati množica, ki je hotela vi- deti pijanega javnega delavca. — Vodička, sem rekel in se mu poklonil. Ti me seveda ne poznaš. Zadnjikrat si pri nas predaval o težavah z mineral- no vodo. Sedel sem v prvi vr- sti in postavil konkretno vpra- šanje. Zamahnil je z roko. — Zapomni si, Vodičko, da te jaz lahko povišam ali de- gradiram. Izbiraj! Skromno sem se odstranil. — Ce vam to ne bo delalo težav, sem odvrnil, — bi ostal poštar. Srečen sem, da vas vi- dim v tako naravnem položa- ju. Ne želim nič drugega. Videti je bilo, ko da sem ga prizadel. Okrenil se je proti meni in rekel: — Jaz ga bom vprašal, to- varišice in tovariši. Takoj, ko v pisarni poiščem njegove do- kumente. Povišal ga bom v polkovnika. Ali ga naj degra- diram. Kdo je »za«, da tovariš Vodička ... Zazibal se je. Previdno sem ga prijel za roko in ga odpe- ljal čez trg proti Ljudskemu odboru. Sekretar je pel, lju- dje pa so se smejali. Skrom- no sem se sklanjal na vse strani in govoril: — Prosim prijatelji, to je^ človeški lik našega tovariša Heržmaneka. Ima kdo kakšno vprašanje ali pripombo? Pred Ljudskim odborom naju je prestregel odbornik Mabel. — Tovariš, takoj ga odpelji- te proč od tod! V takšnem položaju se ne more kazati javnosti. Lahko bi dezoricnti- ral naše delavpe. Poklicali bo- mo avtomobil in ga odpeljali v posteljo. Sekretar mi je zašepetal na uho: — Vodička, ti se ga bojiš? Postavi se mu po robu! Ne pusti, da ti diktira! Potem se jc obrnil k odbor- niku: — Tale Vodička je hra- ber človek. Polkovnik. Ali .sploh veš, kaj lahko neki pol- kovnik naredi na fronti? Imaš sploh kakšen čin v rezervi, da bi to lahko vedel? čutil sem se zelo vzdignje- nega. Sekretar je zakorakal čez trg proti Prosvetnemu do- mu. Za vsako ceno je hotel no- ter, da bi mi govoril z balko- na. Toda bal sern se, da bi pa- del čez ograjo. Z zadnjimi močmi sem ga odpeljal domov. Od mene se je poslovil z indijanskim boj- nim klicem. Od tedaj ga ni- sem več videl. Le ljudje zdaj govorijo: — Ta naš Heržmanek je človek kakor mi. Toda na po- štarja Vodička je treba paziti* nekam sumljivo se vrti okrog javnih delavcev. RADIVOJ REHAR ZLATA ORHIDEJA dosedanja vsebina Knez je Vinka Sobočana poklical k sebi in se zapletel z njim v dolg zaupen pomcnek o pretek- losti malgaškcRa ljudstva, o njegovih bojih za svobodo in svojem življenju vse do časa, ki ga je poslednji poraz prisilil, da se je s hčerko umak- nil v skrito svetišče sredi carantananskih gozdov. 37 »Če mora moj rod že izginiti, kot rod svobodnjakov,« je spregovoril Iron Ravaevalo po daljšem molku, »potem tudi ne sme več živeti kot rod podložnikov tujih zavojevalcev. Prelije naj se rajši v tuje ljudstvo, ki nima nikakršne skupnosti ne z Madagaskarjem ne z Malgaši.« Obstal je pred Vinkom in tiše nadaljeval: »Zato sem sklenil, da ti ne izročim nobene nagrade, marveč vse, kar imam, prav do najdražjega, do zadnje potom- ke svoje slavne rodovinc, moje edinke Ranoc. Zato sem jo po- klical, da ti jo predstavim še preden o tem spregovoriva.« Vinko je od začudenja in presenečenja vstal. Knezove bese- de so ga spravile v položaj, iz katerega sta vodili le dve povsem različni poti: da sprejme njegovo naklonjenost in se poroči z Ranoo in izda svojo zaročenko Jeane, ali da jo zavrne, se odpo- ve cilju, zaradi katerega je tvegal tako dolgo pot in užali kneza in njegovo"hčerko. »Naj sc odločim tako ali tako,« je pomislil, »v vsakem pri- meru zadam surov udarec človeku, ki mi je drag in bi zaslužil vso mojo vdanost in hvaležnost. Ko bi bil mogel slutiti, kaj bom vse doživel na tej svoji poti, se nikoli ne bi bil odpravil na Madagaskar.« ~i Vznemirjeno je obstal na mestu. Čutil je divje utripanje srca in roke so se mu tresle. Knez je spet molče hodil ocf vrat do okna in se ni ozrl vanj. Vinko si mu ni upal pogledati v oči, čeprav so bile tako prijazne in dobrotljive. »Bodi že kakor koli,« si je nazadnje dejal, »ostati moram pošten. Ne smem igrati hinavske, neodkritosrčnc igre. Knez ima vso pravico, da mu povem resnico. Morda ga bom oznevoljil ali celo razočaral in užalostil, ker mu bom porušil težko zasnovani načrt, toda rešil bom svojo čast, zvestobo do Jeane dane besede in nemara tudi Ranoino srečo. Princesa me ne ljubi; ne more me ljubiti, saj me ne pozna in me je videla le za safn trenutek. Gotovo niti ne sluti, kaj*namerava z njo njen oče, Ranoa ne bo prizadeta.« ^ Trdno odločen, da napravi konec mučnemu položaju, je stopil korak bliže knezu, ki je nehal hoditi od okna do vrat in dejal: »Knez, vaš predlog je ...« »Stoj'!« je vzkliknil knez in ga prekinil. »Na vse to, kar sem ti pravkar dejal, ne želim ta trenutek nobenega odgovora; ne odklonilnega ne pritrdilnega. V svojem življenju nisem nikoli storil nobenega sklepa, ne da bi bil stvar prej prespal, če bi se vsi ljudje ravnali tako.bi bilo življenje dosti boljše in uspeš- nejše, kakor je. Molči in ne govori! Odgovoril mi boš jutri ali pozneje. Dotlej premisli v miru in preudarnosti vse, kar je po- trebno premisliti in preudariti. Spoznal boš, da sem ti dobro svetoval in mi boš hvaležen.« Vinku so bile zadnje knezove besede kakor balzam na ra- no. Čut poštenosti ga je res silil-, naj pove knezu brez obotav- ljanja vso resnico, če pa je sam še noče slišati, zakaj bi mu jo vsiljeval? Tako bo pridobil dovolj časa za po.svet z Jeane in Paulom Landecom. Izkušena sta in mu bosta mogla pametno svetovati, kako naj se brez večje škode izvleče iz tako skrajno neprijetnega položaja. Po tej odločitvi se je pomiril. 38 »Pojdi z menoj!« jc dejal knez in krenil na hodnik do ne- kih vrat. Vinko je šel molče za njim in prišel na večji, zunanji hod- nik, pokrit s streho na stebrih iz rdečega granita. Po njem sta prišla pred svcliščna vrata, katera je knez odprl in stopil na- prej. Vinko je zagledal pred seboj veliko in visoko dvorano, polno čudovitih starinskih umetnin, prav na koncu pa mogočen pozlačen kip starega malgaškcga božanstva. Nanj je padla .sve- tloba iz lin in ustvarjala čudovito igro odsvitov, veličastno in skrivnostno hkrati. Vipko ni šc nikoli videl nič podobnega. Pre- senečen je obstal. »To je svetišče naše nekdanje vere,« je dejal knez. »Samo tu je še ohranjen najbristncjši nekdanji Madagaskar izza časov pred poizkusom pomoliamedanjenja in poznejšim pokristanje- njcm, kolikor ne živi že zdaj dalje v zadnjih poganih sakalav- skega rodu v odljudnih gorskih in stepskih seliščih. Sakalavi so starejše madagaskarsko ljudstvo, kakor smo mi, potomci nekdaj čistokrvnih Kovancev. Vendar ni poganstvo starih Saka- lavov v nobeni zvezi s tem svetiščem, zunanjim izrazom kulta, katerega so prinesli s seboj iz Indonezije naši predniki malaj- skega rodu Hova, ko so odkrili Madagaskar, sc na njem nase- hli in postali vladajoče ljudstvo. Toda v dolgih stoletjih se je naš narod pomešal s papuanskimi Sakalavi in ustvaril nov rod Malgašev. Le plemstvo je ohranilo po večini še čistost svoje krvi.« »In vendar žive na otoku tudi še pristni Sakalavi,« je rekel Vinko. »Tako govore vsaj knjige, ki sem jih prebral.« »Žive kot manjšina,« je dejal knez, »ki je zaostala v civili- zaciji in jo Francozi zlorabljajo za ustvarjanje umetnega razdo- ra. Pri njih je poganstvo še zakoreninjeno, celo tudi pri tistih, ki so na videz sprejeli krščanstvo, medtem ko smo mi evange- ličani. Zadnji svečenik tega svetišča, ki je dočakal skoraj sto let, je umrl šele pred leti. Tako je zapuščeno svetišče s samo- stanom puščavnikov le še muzej nekdanje vere in kulture svo- bodnih prednamcev. Samo tu se razodeva hovanska kultura še v tisti čistosti, kakor v redkih izmed nas, v katerih krvi ni tuje primesi. To stavbo so zgradili pred davnimi stoletji naši umet- niki in jo okrasili s kipi, v katere so vklesali leta in leta svo- jega življenja. Vsak okrasek, do najmanjšega, je ročno delo ne- znanih mojstrov. Ko bo svetišče dostopno svetu, bo velika zna- menitost in mnogi naši in tuji ljudje bodo prihajali sem, da si ga ogledajo. Preden zapustim otok, hočem za to tudi poskrbeti.« Po ogledu svetišča je knez Vinka odpeljal pred pozlačeno božanstvo in razlagal dalje. »To je božanstvo, ki mu je vzornik Buddha, katerega je naša stara vera v dolgi odtrganosti od pravega buddhizma pre- oblikovala po svojih lastnih mislih in čustvih in mu dala celo lastno ime. Nemara jc vplivalo na to preobrazbo tudi moha- mcdanstvo, s katerim smo prihajali v preteklih stoletjih v stik po arabskih morjeplovcih in trgovcih, posebno še tu, na severu. Želel bi, da ostane vse nedotaknjeno, zato ni.scm nikomur do- volil, da bi se polastil česarkoli, kar predstavlja umetniško vrednost. Zlato, ki smo ga potrebovali za vstaje, smo jemali iz samostanske zakladnice.« 39 »Prečudovito je vse to!« je vzkliknil Vinko. »Samo nečesa ne morem razumeti. Kako je mogoče, da je ostalo svetišče neznano celo v bližini živečemu prebivalstvu.« »Pripadalo je,« je rekel knez, »hovanskim redovnikom, ki so sc za vedno odpovedali vsemu posvetnemu in se izločili iz družbe. Zanj so vedeli samo najvišji svečeniki. Oni so tudi skrbeli za obnavljanje redovnikov. Tisti, ki so prišli sem pod vodstvom zanesljivih vodnikov, se niso nikoli več vrnili v svet. Da bi bili še bolj zavarovani pred nezaželenimi obiski, so daleč naokoli razširili vero, da žive. v teh pragozdovih zli duhovi, ki pogube vsakogar, kdor se jim približa. Ta vera se je ohranila do dandanašnjih dni, zato smo bili tudi mi ubežniki tu najbolj na varnem. Zdaj razumeš, zakaj so se tvoji nosači tako odločno uprli in niso hoteli dalje. Nekdo pa je bil tudi ob vašem nasto- pu poti navzoč, ki je skrivnost poznal in me kot zaupnik obve- stil o tujcih, ki silijo v carantananske gozdove. Če bi bil hotel, bi bil vaš prihod onemogočil, nekaj pa mi je to branilo in sklenil sem vas sprejeti. Zdaj vem, da je bila to čudna slutnja, nič manj čudna od sanj, v katerih se mi je prikazal tvoj oče in mi najavil tvoj prihod.« »To sem slutil že tedaj,« je rekel Vinko, »mislil pa sem, da ste šele vi vcepili ljudem to praznoverje. Zdaj vidim, da je mnogo starejše.« »Staro je dolga stoletja,« je dejal knez. »Svetišče pa skriva v sebi tudi resnične skrivnosti, katerih nepoučenemu ni mogo- če odkriti.« Po teh besedah je stopil pred kip pozlačenega božanstva, pritisnil s prstom na enega izmed ornamentov, ki so krasili poprsje in kip se je odprl kakor vrata, za katerimi jc zazijal temen hodnik. »To je skriven vhod v svetiščno podzemlje,« je povedal Iron Ravaevalo. »Pojdi za menoj!« Vinko se je znašel najprej na kratkem hodniku, nato na ozkih in zelo strmih stopnicah, ki so po polžje zavite vodile nekam v globino. Duh po zatohlosti sc je mešal z vonjem smol- nate plamenice, ki jo je bil knez prižgano vzel s seboj iz sve- tišča, darazsveti temino. Stopnice so se iztekle na ne preširok hodnik, ki jc vodil do novih vrat, katera jc odprl knez prav tako s pritiskom na eno izmed znamenj ob strani. Za vrati so bile spet nove stopnice, po katerih sta prišla do tretjih narejenih tako, kakor da so zaključni zid. Za njimi jc bila klet z močnim obokom. V njej je bilo nekaj starih skrinj. »To je zakladnica nekdanjega samostana,« je povedal knez, ko sta obstala. »Nekoč so bile te skrinje vse polne zlata in draguljev in biserov. Počasi so zakladi kopneli. Največ jih je šlo v denar za naše upore in vstaje. Zdaj so prazne. Le ena sama je še polna. Ta je la.st moje rodovinc, zdaj moja in moje hčere Ranoe. Tudi le midva sva do tega trenutka vedela za to shrambo in njeno vsebino. Ti si zdaj tretji. Tako vidiš, da ti zaupam kakor pravemu sinu.« . » Knez je odprl skrinjo in posvetil vanjo s plamenico. Vinko se jc sklonil niže in oslrmcl. Skrinja je bila polna dragocenosti. 40 zlata, draguljev, biserov, okra.sja in raznih predmetov velike vrednosti. Vinko ni spregovoril besede, knez pa je zaprl skrinjo in dejal: »To je premoženje vredno mnogo milijonov frankov. Vmes so stvari, ki jih sploh ni mogoče oceniti, ker so zelo stare in bi, se zanje potegovali vsi najbogatejši muzeji na svetu, Skrbi za bodočnost toržj ni.« Vinko se je šele zdaj povsem, zavedal, da je bilo vse, kar mu je bil oče sporočil v pismu, sama nepretiraria resnica. »Vse, vse je res,« si je dejal, »rešitev skrivnostnega begun- ca na morju, njegov beg s francoske ladje, njegovo malgaško pismo, s prosto roko narisani zemljevid, svetišče v pragozdu pod Caratanano, knez Iron Ravaevalo in ...« Ob misli na zadnje se ga je polotil obupen nemir, še dosti večji kakor prej v knezovi sobi. To zadnje je bila princesa Ra- noa, ona lepa, smehljajoča se mladenka, ki je šele pred nekaj trenutki stopila prcdenj in mu tako ljubko podala roko, katero ji je spoštljivo poljubil. Toda tedaj še ni mogel slutiti, da mu bo čez kratek čas oče ponudil to malo, oblo, toplo roko, da bi mu postala spremljevalka skozi življenje. »Bi se branil te roke, če ne bi bilo Jeane?« se jc vprašal. »Ne bi se je,« mu je odgovoril notranji glas. »Brez pomislekov bi jo sprejel in bil bi srečen, zelo srečen.« Bile so to' besede, ko da jih, ne govori on sam, in ko se jih je polno zavedel, sc je zdrznil in prestrašil. »Je mogoče, da so se rodile iz moje duše?« se je vprašal. »Če je tako, sem vctrnjak, neznačajnež, ničvrcd- ncž m tudi moja ljubezen do .Teane ni resnično čustvo srca, ni vdanost, katero bi moral čutiti do svoje zaročenke in bodoče žene. Potem jc bila zaroka z njo prenagljeno dejanje?« Vse do tistega trenutka si nikoli ne bi bil zastavil takega vprašanja. Zdelo bi se mu bilo že samo po sebi nemogoče. Zdaj pa, zdaj ga ni mogel preprosto odgnati. Začutil je, da mora o njem premišljevati, iskati odgovor, ki bo nespremenljivo do- končen. Ljubezen do Jeane se mu je bila prebudila naglo, tako rekoč žc v trenutku, ko jo je v Port Saidu prvič zagledal v tistem zabavišču z arabsko pevko. Na plovbi z ladjo po Rdečem morju se je njegovo ljubezensko čustvo prav tako naglo stop- njevalo, in do Zanzibara jc bil že neskončno srečen. Od tistega trenutka dalje, ko jc stopil nenadoma pred njiju dolgin z braz- gotino na licu, so sc pa pričele krasti v njegove misli temne, sicer nedoločene, vendar nevšcčne sence, in metale kakor pege na soncu madeže na njegovo tako či.sto in plamtečo ljubezen. Povzročale so mu neugodje, ki ga je spremljalo vse do trenutka, ko mu jc Jeane sredi samote carantananskih pragozdov zašcpe- tala na uho skrivnostne besede, ki jim smisla šc vedno ni do- umel. Skoraj z gotovostjo je vedel, da so stvari, ki mu jih še ni odkrila. Prav tako razločno je čutil, da se je spremenila in ni nič več tako zaupljiva, kakor jc bila prej. Nekaj jo zadržuje, nekaj ji brani porušiti steno, ki sc jc tanka in spočetka nevidna postavila med njiju, pa zdaj raste in se širi. Kaj bi moglo biti? ŠE ENA GRENKA CVETKA SAMO MALO RAZUMEVANJA »l^e eno cvetko k šopku grenkih za dan žena sem vam prinesla«, je dejala v črno oblečena žena, ko je za sabo zaprla vrata našega uredni- štva. »Dan žena je praznik samo za nekatere, jaz na primer pa bom ves dan jokala nad svojo nesrečo.« Marija Javernik je novembra pre- teklega leta izgubila moža. Prepiri med Javernikovimi in njihovimi so- sedi so se namreč tragično končali tisti dan, ko je sosed Mihael Guček prekoračil silobran — kot je razso- dilo sodišče — in ubil očeta Javerni- kove družine. »Prepiri med nami so bili na dnev- nem redu. Razmere so bile takšne, da nam je bilo življenje že neznos- no. Razumite prosim, da se zdaj ne morem več vrniti v tisto stanovanje. Preprosto ne morem več živeti — zlasti pa ne v miru — z ljudmi, ka- terih oče je vzel mojemu možu živ- ljenje. Bila sem tako obupana, da sem že mislila na najhujše... Kas- neje pa sem se zavedla, da moram živeti zaradi svojih otrok, da moram imeti veliko moči, če jih hočem prav vzgojiti. Potrkala sem že na vsa vra- ta, kjer bi mi lahko pomagali, da bi zamenjala stanovanje, pa nisem ni- kjer našla pomoči. Tako zdaj stanu- jem pri daljnih sorodnikih, ker se pod nobenim pogojem ne morem vr- niti v tisto strašno okolje ...« Javernikovi so stanovali na Res- Ijevi cesti 33 v Celju. Njihovo stano- vanje je sestavljeno iz sobe in ku- hinje, oboje pa je sedaj prazno, ker težki spomini branijo vdovi in nje- nim otrokom, da bi nadaljevali živ- ljenje v starem domu. Naj bo kakor- koli — ni naša dolžnost in ne na- men, da bi razglabljali o tem, kje so vzroki za prepire in tragični konec nesporazumov med obema družina- ma. Sodišče je o tem že reklo svojo besedo. Ne bilo pa bi prav, če bi ne razumeli Marije Javernikove, njene sedemnajstletne hčere in osnovnošol- skega sinka. Smrt njihovega moža in očeta jih bo spremljala vse življenje, verjetno ne bo zelo lahko in vsaj nekaj časa tudi veselo ne. Najmanj, kar lahko družba stori zanjo, je to, da jim omogoči, da zamenjajo sta- novanje in se tako vsaj delno otre- sejo težkih in bolečih spominov, ki bi jih v starem domu spremljali iz minute v minuto. -ij LAŠKO - ŠENTJUR ŠTIPENDIJE Ni še dolgo tega, ko so laški štu- dentje sklicali sestanek, na katerem so se pogovorili o problemih štipen- diranja. Poleg članov akademskega kluba so se sestanka udeležili tudi predstavniki občine in mladinske organizacije. Tako so poudarili, da večina štipendistov ne živi v laški občini, da pa študentje in študentke doma ne najdejo štipendij. Tako si morajo mnogi študentje iz laške ob- čine iskati življenjska sredstva dru- god, kar ni vselej lahko. Zato so sklenili, da bodo v prihodnje štipen- dije smotrneje podeljevali. V ta na- men bo akademski klub sestavil po- sebno analizo, v kateri bodo zajeli vsa aktualna vprašanja, ki jih bo ko- misija pri razdeljevanju štipendij upoštevala. Tako bodo torej posku- sili uskladiti potrebe študentov in gospodarskih organizacij. E. Š. LEPI USPEHI Ko se je pred dnevi sestal občin- ski strelski odbor iz Laškega, so z zadovoljstvom ugotovili, da je bilo preteklo obdobje plodno in da so dosegli lepe uspehe. Število članov se je močno povečalo, izboljšala pa se je tudi njihova dejavnost, saj so prirediU več izredno uspelih strel- skih tekmovanj. Pri delu so se izka- zali predvsem nekateri posamezniki, ki so jih na letni konferenci tudi nagradili. J. O. POJASNILO v deveti številki vašega glasila je bila na 10. strani objavljena vest, iz katere je razvidno, da sem jaz iz lju- bosumnosti napadel Slavka Paladi- na. S tem v zvezi bi želel stvar neko- liko osvetliti, ker vsebina ne ustreza resnici. Omenjenega dne sva z ženo šla do- mov v Šempeter. Na cesti med Dole- njo in Ladkovo vasjo naju je na mo- pedu dohitel Slavko Paladin in za- čel mene žaliti. Nekaj dni pred tem je bil Slavko Paladin pri naju v sta- novanju, kjer je obljubil, da ne bo več grozil in žalil moje žene, zato som ga naprosil, naj počaka, da bi ga spomnil na obljubo. Paladin sp je ustavil in nadaljeval z žalitvami. Med razgovorom sva se sprla, nato me je še fizično napadel. Med pre- tepom ga nisem ubodel, niti ni bil težko poškodovan. Ne strinjam se tudi z naslovoiri, moja žena nima nobenih intimnih poznanstev z omenjeno osebo. Nikola Pavić POPRAVEK v peti .številki našega glasila smo v v'esti ZGORELO STANOVANJE IN PRISTEDENI DENAR navedli, da so požar povzročili domači otroci. V res- nici pa je požar povzročil mladole- ten M. K. Do pomote je prišlo zaradi netočnih podatkov, ki smo jih prcjv^li pred preiskavo varnostnih organov. S tem se prizadetim opravičujemo. ZABELEŽENO Mirka Miklavčiča je pri delu stisnil stroj in je dobil notranje poškodbe; Ma- rija Papež iz Celja si je pri padcu po- škodovala roko; Franc Golčar iz Strmca .si je pri padcu poškodoval nogo; Avgusta Korošca je podrl neznani avto in so ea našli na cesti v nezavesti; Anton Verdev iz Studenca pri 2alcu je padel in si zvi- nil nogo; Kari Jurše iz Doma onemoglih v Grmovju je padel in si zlomil nogo; Viktor Kokalj iz Vojnika je padel in si nalomi] rebra, ZABELE±tti6 V šentjurski občini je lani prija- vilo redno obrt 16 oseb in dopolnil- no obrt 24 oseb. Sodnik za prekrške občinske skupščine Šentjur je v preteklem letu obravnaval 301 osebo zaradi motenja javnega miru. Za kričači in pretepači je po številu največ kršil- cev cestno-prometnih predpisov.. Lani so občani vložili občinskim organom v pretres 7.564 vlog. Med njimi je bilo največ prošenj za seč- no dovoljenje, davčne olajšave ter prošnje za priznanje delovne in po- sebne dobe. Na zadnji seji občinske skupščine so med drugim obravnavali tudi po- ročilo sveta za kmetijstvo, ki ugo- tavlja, da je bil obseg fizične pro- izvodnje v lanskem letu višji kot v letu 1963. Največji porast beležijo v živinoreji, nekoliko slabši uspeh pa v kooperacijski proizvodnji goveje živine zaradi nesorazmerij med ce- nami krme in ceno živine. PRVA KRVODAJALSKA AKCIJA V Loki pri Zidanem mostu je bila te dni prvič krvodajalska akcl'ja. Organiziral jo je Rdeči križ, prija- vilo pa se je kar 41 darovalcev krvi. To je nedvomno lei>o število za ta- ko majhen kraj, kot je Loka pri Zi- danem mostu. Hitrost, hitrost ne glede na cestne razmere, hitrost ne glede n? lastno sposobnost ali sposobnost vozila se v večini primerov konča tako, kot prikazuje posnetek. V zadnjem času se pojavlja v prometu vse pogosteje še en akter — alkohol. V mesecu januarju so organi prometne varnosti petnajst voznikov predlagali za odvzem vozniškega dovoljenja zaradi vinjenosti, 14 kolesar- jev pa v postopek. Februarja je število voznikov, ki so ogrožali promet zaradi vinjenosti, že naraslo na 17. V istem obdobju so varnostni organi izsledili kar 28 kolesarjev. Vsekakor zaskrbljujoča številka, ki se bo odrazila v slikah, kot je zgoraj objavljena. Pa še ena številka: največja koncentracija alkohola, ki jo je imel voznik v krvi pri analizi, kmalu po tem, ko so ga varnostni organi izločili iz prometa, .ie znašala 2,60 promile!! Torej petkrat več kot je dovoljeno in nekajkrat več kot je normala za promet na naših cestah! FOTOARHIV CT ŽRTVE PROMETA VOZIL, BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA RUDI OREL IZ Drapšinove ulice V Celju je pred dnevi v jutranjih urah z osebnim avtomobilom CE 22-03 na spolzkem delu cestišča v Cankarjevi ulici zapeljal na pločnik, kjer je za- del neznanega pešca v nogo, nato Se kolesarja in se končno ustavil ob le- vem pločniku. Nesreča se je pripetila zaradi slabih zavor, spolzke ceste in neizkušenosti voznika, ki in imel voz- niškega dovoljenja. TRČENJE OB ZAVIJANJU Na cesti II. reda med Krškim in Sevnico se je pred nedavnim pripetila prometna nesreča na blagem zavoju med srečavanjem osebnega avtomobila ZG 170-08 s tovornim avtomobilom CE 34-55. Na omenjenem zavoju sta voznika zavirala na poledeneli cesti. Pri tem je osebno vozilo, ki ga je upravljal VLADIMIR HARANIA iz Prilipja zaneslo na sredino cestišča pred tovorno vozilo, ki ga je uprav- ljal MILAN FIJAVZ iz Bukovja. To- vorno vozilo je zbilo osebno vozilo v leseno zaščitno ograjo, da je zdrknilo približno 15 metrov po nasipu v Savo. Ob nesreči ni bil nihče telesno poško- dovan, materialne škode pa je nastalo za 200 tisoč dinarjev. Organi promet- ne varnosti so sneli z obeh vozil evi- denčne tablice. ZAVOZIL V OBCESTNI NASIP Na cesti drugega reda med Ljubnim in Lučami je voznik osebnega avtomo- bila CE 85-98 FRANC KRIVEC zavo- zil na kamen, ki je bil prekrit S sne- gom. Zaradi sunka je vozilo zaneslo v obcestni nasip.\Na vozilu je nastalo za 240 tisoč dinarjev materialne ško- de. Varnostni organi so sneli z vozila evidenčne tablice. TRČILA ZARADI POLEDICE IN NEPAZLJIVOSTI V naselju Savina pred mostom v Ljubnem sta zaradi poledice in nepaz- ljivosti trčili tovorno vozilo LJ 215-39, ki g^ je upravljal MIRKO KOS iz Luč, in osebno vozilo CE 85-75, ki ga je upravljal JOŽE MAROLT, doma iz Lubije pri Mozirju. Ob trčenju k sre- či ni bil telesno nihče poškodovan, na vozilih pa je za 150 tisoč dinarjev škode. ZAPELJAL S CESTIŠČA IN SE PREVRNIL S ceste prvega reda v vasi Zajasov- nik pri Vranskem je voznik tovornctia vozila LJ 86-12 JANEZ BERLEC, don'iii iz Vrhpolja pri Kamniku, iz neznane- ga vzroka zapeljal s cestišča in ie prevrnil. Tovornjak je bil naložen z žganimi pijačami. Materialna škoda na vozilu in tovoru je ocenjena na 170 tisoč dinarjev. TRČILA NA NEPREGLEDNEM OVINKU Na cesti II. reda med Krškim in Brežicami v vasi SPODNJE LTBNO se je pripetila prometna nesreča na ne- preglednem ovinku. IVAN GODLHR se je pripeljal z osebnim avtomobi- lom NM 31-20 ter na omenjenem ovin- ku srečal avtobus CE 11-57, ki ga je upravljal FRANC HALER iz Vranske- ga. Ob srečanju sta trčila, po trčenju pa je avtobus potisnil osebno vozilo še v obcestni breg. Na obeh vozilih je za 270 tisoč dinarjev materialne ško- de. Voznik avtobusa je kazal znake vinjenosti, zato so mu odvzeli kri na alkohol in vozniško dovoljenje. MED VOŽNJO RAZNESLO GUMO Na cesti I. reda v bližini železni- škega prelaza v Mcdlogu je počila gu- ma na 10-tonskem tovornjaku Lj 41-41, ki.ga je upravljal FRANC KLADNIK iz Celja. Malo pred prelazom je poči- la leva guma, zaradi česar je vozilo zaneslo na levo stran cestišča v na- sproti vozeči traktor CE 70-10, ki ga je upravljal SILVO JOVAN iz Vele- nja. Trčenje jc bilo tako silovito, da je tovornjak traktor razpolovil. Na obeh vozilih je za več kot milijon di- narjev materialne škode. Voznik trak- torja je ob nesreči dobil lažje poškod- be, vendar ni iskal zdravniške po- moči. SPLAŠENI VOLI PRED TOVORNJAK Po Gesti II. reda proti Laškemu je vodil pred dnevi petnajstletni JOŽE MASTNAK iz Tolstega na povodcu dva vola. Vola je mislil prehiteti s tovornim avtomobilom CE 13-03 voz- nik FRANC COKL iz Celja. V trenut- ku prehitevanja sta se nenadoma ustrašila drvečega vlaka. Vozilo je za- delo levega vola in ga skupaj z vodi- čem zbilo po cestišču. Ob nesreči si je JOŽE M.ASTNAK zlomil levi kolk in bi! prepeljan v celjsko bolnišnico. ZALETEL SE JE V GOSPODARSKO POSLOPJE V naselju Družmirje na cesti II. re- da med Velenjem in Šoštanjem je voznik osebnega avtomobila CE 77-56 ZLATKO PRAPROTNIK, doma iz Družmirja, ob zaviranju zadel v vo- gal gospodarskega poslopja, ki stoji ob cesti. Po trčenju je vozilo odbilo naztij na cestišče ter obrnilo v smer iz katere je pripeljal. Škode je za 80 tisoč dinarjev. ^ S TRAKTORJEM V JAREK Vinjen traktorist ALOJZ NOVAK je pred de\i peljal traktor po cesti III. leda proti Dramljam ia se prevrnil s traktorjem v obcestni jarek. Z njim je bil tudi traktorist FRANC ERUH. Po nesiVči sta traktorista grozila tret- jemu traktoristu, ki je poskušal trak- tor odpeljati. Obema je bila odvzeta kri j' TRČIL OB PREHITEVANJU Po cesli prves;a reda proti Celju je voznik JOŽE ŠERTL peljal tovornjak CE 62-39. Ko je v Pclrovčah zavijal v levo, po predhodnem nakazovanju smeri s smerokazi, je za njim pripe- ljal z osebnim avtomobilom LJ 336-64 Maks CVIKL iz Ljubljane in ga po- skušal po le\'i strani prehiteti. Pri tem je prišlo do (trčenja. Kaže, da je voz- nik osebnega vozila prezrl svetlobne znake Na vozilih je za približno 100 tisoč dinarjev materialne škodo. OTROK POD AVTO Na Mariborski cesti v Celju ob hiši številka 150 je voznik osebnega avto- mobila CE 53-89 JOSIP STOK iz Ve- lenja podrl sedemletno DANICO PRE- MOž, ki je skočila pred vozilo, v že- lji, da bi prečkala cesto. Deklica se je poškodovala po glavi, utrpela zlom kve nogo in reber. Voznik je takoj po nesreči sam prepeljal otroka v celjsko bolnišnico. NESREČA NE POČIVA 6 SALON Dore Griin »No, pismo je bilo zelo šarmantno,« je odgo- vorila Daisv in sekretarja milo pogledala. »Bilo je zelo sladko, ljubeznivo«. »In kje je to pismo?« je vprašal sekretar, ki mu je nenadoma postalo vroče. »Le kje naj bi bilo?- Mlada dama se prav gotovo ne bi hotela ločiti od tako dragega spo- mina. Pismo je, razumljivo obdržala!« Sekretar je sicer vedel, da ni nikoli napisal pisma, v katerem bi kakšnemu dekletu obljubil ienitev, toda kljuh temu se je znašet v nerod- nem položaju. Če račima ne bo plačal in bo pri- šel pred sodišče, bodo tam prebrali tudi to pis- mo. Pa čeprav ponarejeno, bi mu lahko krepko škodilo. Pomorski sekretar, ki ima škandale z Ženskami, pa riima veliko možnosti za napredo- vanje. K sreči je bil mladi sekretar razmeroma premožen. Vzel je čekovno knjižico in Doro poprosil, naj nikdar več ne prodaja dekletom, ki bi prišle kupovat perilo na njegov račun. Zdaj je prišel za Doro Griin pravi trenutek! Ček bi bila sicer rada vzela, toda Osaki ji je to strogo prepovedal Vzela je sekretarju nalivno pero iz rok in resno dejala: »Ne gospbd! Če vi niste naročili teh stvari in če je bila dekle res pustolovka, ki je izrabila vaše ime, škode razumljivo ne boste nosili vi, ^Temveč jaz. Navsezadnje sem bila sama kriva, 'da sem ji verjela!« Ko je to povedala, jc rekla še marsikaj lju- beznivega. Bila je res velika »dama«! Svojo težko vlogo je odlično zaigrala in na tihem je že vedela, da je mladi sekretar njen. Sekretar je bil prepričan, da je Dora Griin neverjetno uglajena ženska. Stvar z računom 'je bila urejena, ostala je samo še lepotica, ki ni prav nič skrivala, da ji je mladi gentleman všeč. Ko je odhajal iz salona, je dobro vedel, da se bo z njo še srečal.. Kmalu za njim je v salon prišel Thomas. Bil je zadovoljen- Z izbranim okusom je uredil Do- rino stanovanje, saj je tipal, da se bo njen prvi sprehod s pomorskim častnikom končal v tem. gnezdu, ki je kar sijalo od udobja in elegance. Toda ta tako težko pričakovani in sicer tako skrbno zrežiran sprehod se je končal na ulici in Dori se je posvetilo, da sekretarja ne bo lahko osvojiti. Okolje, v katerem je mladi sekretar živel, je bilo Dori popolnoma tuje. In če bi ga ie moral zapustiti, tega ne bi storil zaradi žen- ske, ki je samo — lepa, temveč bi morala biti tudi 'izredno inteligentna. Seicretar je imel rad mlada, gibčna dekleta, ki so govorila o tenisu in boksu — ljubezen pa so jemale samo kot prijeten intermezo med dvema športnima tek- movanjema. Daisy je bila provo nasprotje takih žensk. Igrala je vlogo velike Icokote, njene be- sede pa so bile preveč preproste in jasne. Ero- tika, ki je izžarevala iz vsake njene kretnje, iz vsake iiesede, je izdala, da je ženska, ki ni nava- jena, da ji ljubezen včasih ostane tudi neizpol- nje^m želja, temveč, da je njen cilj — osvajati. Takšna ženska pa ni mogla biti član njegovih krogov, bila mu je tuja, odbijala ga je. V nočeh brez spanca je Daisv študirala svojo vlogo, učila se je na pamet, toda kadar je na- stopila, je delala napako za napako. In ko sta se na idici poslovila, je vedela, da je bitka iz- gubljšna. Poskušala se je pismeno dogovoriti za drugi sestanek, pa ni dobila odgovora. Tele- fonirala je,y ponovno pisala, pa zaman. Salon »Dora Griin« je bila torej propadla investicija. Stresla sc je ob misli, kako bo to povedala gospodu Osaki ju. Najprej je priznala Thomasu. Poslušal jo je brez besed, ko pa je končala, je planil in jo te- meljito nadfl. Dejal ji je, da je najbolj trapasto bitje na svetu, najbolj nenadarjeno pod soncem in da ne zna niti najpreprostejših stvari v živ- ljenju. Najbolje je, da vzame vrv in se obesi! še marsikaj ji je hotel reči. Takrat pa je za- čela Dora Griin! Besede so ji stekle kar same in na presenečenega agenta so se zlile kot nepri- jetna toča. Kričala je, da ji je dovolj njega in njegove »bande«, da naj se pri priči pobere iz njenega salona in končno — naj si samo drzne škodovati ji! Takrat bosta on in njegov grdi Japonec videla, koga bodo v peklu pražili hudiči. Pozna ona pot do policije! Agent pa je bil gentleman. Sedel je na niz- kem divanju, obračal glavo in premišljeval, kaj naj stori s to pobesnelo žensko. Dora je skočila GLAVA NAPRODAJ X. Po pripovedovanju Jožeta Jeršeta piše Drago Hribar Zdaj so se vojske vkrcavale na manjše ladje, ki so jih prevažale na velike ladje, zasidrane zunaj, na odprtem morju, kajti prista- nišče v Dosonu je bilo preplitko. Tudi tu je šlo po prioritetnem vrstnem redu: regularna vojska je bila prva, tujska legija zadnja. Legionarji so nosili s seboj kovč- ke, polne tropskih oblek in denar- ja, vodili pa so tudi pse in opice. Po treh letih življenja in voj- skovanja pod zastavo tujske le- gije, je takšen premik na odprto morje pomenil Jeršetu olajšanje, četudi ne on ne kdo drug ni ve- del, kam bodo pravzaprav odpluli. O svojem lastnem položaju ka- kor\o položaju stfdni, za katero so se bojevali, niso imeli nam- reč niti pojma. Ves čas so živeli tako rekoč tjavendan in svet okrog njih se jim je kazal le sko- zi puškine cevi. Vkrcali so se na veliko ladjo. Še preden je stopil na palubo, je moral vsakdo od- dati orožje. Postopek se je zdel nerazumljiv in jim je vlil nekaj nezaupanja in dvomov, vendar so njihovo osebno varnost še ve- dno ščitile ročne bombe in orod- je, ki. so ga nosili v kovčkih. Kasneje, ko so bili že daleč od Dosona, se je rctžnesla vest, da plujejo proti Suezu. Slišati je bi- lo govorice, da jih bodo med plovbo čez kanal zamrli v spod- nje prostore ladje. Med legionar- ji je zavladalo ogorčenje, Nemci pa so zagrozili, da bodo v takem primeru spustili ladjo v zrak. Pred vhodom v kanal so obstali, kajti zaradi velikega prometa so morali čakati, da pride ladja ma vrsto«. Nekateri so izkoristili pri- ložnost in poskakali v morje, vendar se nihče ni rešil: postali so plen morskih psov ali pa so jih globine potegnile vase. Palubo so zastrazili oboroženi oficirji. Ko je ladja zopet dvigni- la sidra, so legionar je spravili v ^ jedilnico. Eden izmed oficirjev jim je naredil nekakšno govoran- co, nato pa se je odstranil. Ko- maj pa jc odnesel pete, so za njim zaprli težka vrata. Legionar- ji so bili tako rekoč v kletki. Pre- vara jih je seveda do kraja zre-, voltirala. V nekakšnem paničnem strahu so se pričeli zaganjati v vrata in razbijdti vse, kar jim je prišlo pod roke. "-Zal pa je vse, kar bi v takšnem položaju uteg-' nilo pomagati, ostalo zunaj. Na- zadnje, ko se vrata nikakor niso hotela vdati, so razbili okna. Kak- šen meter niže je bilo morje. Morje, ki je teklo mimo kakor mehka cesta. Nekaj jih je skočilo vanj, seveda v upanju, da bodo dosegli kopno, ki niti ni bilo ta- ko zelo daleč. Toda niso ga dose- gli. Oficirji so s palube streljali nanje in jih pobili. Tedaj sta se »legionarski« ladji pridružili dve oboroženi egiptovski ladji. Na- njo sta izstrelili topovski strel, pri čemer je bilo osem oficirjev ranjenih. Poveljstvo teh ladij je namreč poslalo ultimat: če ne bodo prenehali streljati vojakov, jih bodo potopili. Medtem je nek- do odprl vrata jedilnice in legi- onarji so se usuli na polubo. Pri- šlo je do ogorčenega spopada med njimi in oficirji; legionarji so z golimi rokami planili nanje in jih nekaj pometali v vodo. Toda premoč je bila vendarle na strani oficirjev. Manjša skupina, v kateri je bil tudi Jože Jerše, se je med plov- bo po sueškem kanalu odločila, da se bo ob ugodnem trenutku skušala rešiti. Domenili so se, da bodo na mestu, kjer bo ladja naj- bliže obali, poskakali v vodo. Jer- še, ki je — kot ostali — Jiosil v kovčku okrog milijon dinarjev, se je sprijaznil s tem, da se jim odreče. Važnejša od misli na de- nar je bila namreč misel na re- šitev samega sebe. Kajti Jerše je bil slab plavalec. Pravzaprav mu je bilo celo vseeno, če utone, kar tudi ni dosti manjkalo. Od sku-.^ pine kakšnih petnajstih rnož je skočil zadnji, tako nerodno, da bi bil skoraj priletel na eno iz- med egiptovskih ladij. Razen te-> g* je zamudil najugodnejši tre-^ nutek in je moral zato dalj pla- vati. Val ga je nekaj časa nesel, nato pa ga je pokopal pod seboj. Plaval je, kakor pač plavajo lju- dje, ki ne znajo plavati — napol pod vodo, napol nad vodo. če- prav njegovi tovariši niso bili da- leč stran, mu nihče ni pomagal, pač pa ga je neki Črnogorec bod- ril, naj vzdrži. Nazadnje je sreč-^ no priplaval do brega. Na sebi je iniel nizke čevlje, kratke hlače in majico — premoženje, za ka- terega se je boril tri leta... Na obrežju jih je čakala poli- cija. Odpeljali so jih v Ismaillyo, mesto v bližini Kaira na severu jezera Tismah, kjer je tudi se- dež uprave severnega dela kana- la. Tu so jih namestili v neki hiši na hodniku, kjer so prespali noč. Naslednjega dne zjutraj so jih odpeljali v Port Said, od tod pa v zapore v Kairo. Jerše je med- tem prodal uro in prstan, da si je kupil kruh. Zgodilo se je po- dobno kot pri njegovem priho- du v Avstrijo — tudi takrat je moral prodati uro. Njegov mili- jon je ostal na ladji; in ne samo milijon, tudi vse drugo. Po treh letih je imel dosti manj kakor na začetku. ^ 1. Bilo je sredi 1944. leta. Pomlad se je pre- vesila v poletje. Pod strmimi stenami Planjave, Mrzle in Turške gore so se še lepile zaplate sne- ga. Logarska dolina pa je bila ena sama zelena ploskev, posejana s prvim pomladanskim cvetjem. Logarska dolina in vsa soteska do Luč sta bili že dlje časa ozemlje nikogar. Svabi so pred časom opustili postojanko v Solčavi, ker so jim tla postala prevroča. Domačini pa so na ozemlju nikogar postali ena sama družina in velika ob- veščevalna mreža narodnoosvobodilnega boja. V Robanovem kotu se je skrivala partizanska bol- nišnica, na Sturmovem hribu je bila partizanska krojaška delavnica, ki jo je vodil Hcrletov Mir- ko. Borci VDV Koroškega odreda so imeli tukaj svoje zatočišče in preko Matkovega kota zvezo s Koroško, od koder so v zadnjem času napravili nekaj drznih akcij. Za hrano je bilo v teh dneh težko. In prav VDV-jcvci so Cestokrat pomagali domačinom. Na Koroškem so rekvirirali trgovine, v Lučah pa živilske nakaznice in denarne bone. NEVROPSIHIATER O ZDRAVSTVENI PLATI SESTANKOV IN MEDSEBOJNIH ODNOSOV DOBER SESTANEK - ZDRAmO • Dobro pripravljen sestanek kolektiva ni- ma samo politični in gospodarski pomen, temveč je hkrati važen za psihično zdravje kolektiva in posameznika. • O vlogi sestankov, sej in drugih oblik de- mokratičnega komuniciranja med ljudmi piše za naš list predstojik nevropslhiatrlčne bolnice v Vojniku od prvega dne življenja, nam nudijo varnost,- hkrati pa tudi omejitve, ki v slabih okolišči- nah povzročajo komplekse in napačna stali- šča do življenja in ljudi. Posebni psihodina- mični faktorji ta strah še povečujejo. Tek- movanje, ki vlada v odnosih v naši poklicni sredini, vključuje tudi odnose z našimi pri- jatelji, naše spolne od.nose, odnose v družin- skem krogu. Tako se zgodi, da se v vse naše stike prikradejo klice prezira, rušilnega tek- movaja, zavisti in ljubosumnosti. Preplašeni posameznik se dostikrat v takem okolju ne znajde več in se mora mnogočesa naučiti. Predvsem mora biti prilagodljiv, da se lahko vključi v vsak nov položaj in okolje. Hitre socialne spremembe zahtevajo veliko sposob- . nost prilagojevanja. V industrijskem obdobju ■ je posameznik primoran, da se večkrat v življenju prilagodi novim duhovnim in m% tcrialnim pogojem, ki se razvijajo.^ato Ijud* je. ki so nevrotiki že od zgodnje mladosti, težko dohitevajo razvoj, se mukorpa prilaga- jajo, zato je vse njihovo življenje polno borb z lastnimi nevrotičnimi simptomi. . dr. Miloš Ščelovič Vsak človek večkrat v življenju poskuša ali se želi osvoboditi vseh vezi, ki mu omejuje- jo svobodo. Nekaterim se tudi posreči, da te vezi tudi pretrgajo, da se-rešijo družine, za- pustijo službo, prijatelje. Ce vrh tega še la- hko živijo brez dela, se jih prime iluzija, da- so popolnoma svobodni. Toda takih je zelo malo. Običajno so težki psihopati, pogosto tudi asocialne in kriminalne osebe. Današnji normalni človek v industrijski civilizaciji ne bi mogel uživati v taki »idealni svobodi«, ker ima svoje motive, da nekom pripada, a po- sebno še, da pripada neki grupi ljudi, da v življenju uspe, želi, da ga ljudje spoštujejo in cenijo. Današnji človek želi gotovost v svoji eksistenci, ne želi pa se preveč razli- kovati od drugih. SODOBEN ČLOVEK TEŽI H KOLEKTIVNOSTI Moderna psihologija in. sociologija dobro pozna te motive. Naš družbeni sistem nudi vsakjjmu posamezniku dovolj priložnosti, da tem motivom tudi ustreže. Treba je le pa- metno izkoristiti' vse institucije, v okviru ka- terih zavzemajo svoja stališča do ljudi in do življenjskih problemov. Takšno zdravo stali- šče preprečuje konflikte v medsebojnih odni> sih in hkrati izbijanja nevrotskih reakcij, ki bi nastale v nasprotnem primeru. O zadovoljevanju grupe pripadnosti bi mog- li veliko govoriti. Najpogosteje to pripadnost občutimo na si.ndikalijih sestankih, na sestan- kih organov delavskega in družbenega samo- upravljanja ter v ostalih družbenih in polir tičnih organizacijah. V vsakem delovnem ko- lektivu so ljudje povezani s skupnimi intere- si, so skupina ljudi, ki integrirajo v eno celo- to, v kateri je vsak posameznik enakovreden. Ce vodilni tovariši v delovni organizaciji poz- najo in upoštevajo osnov.ie ljudske motive, če nudijo kolektivu možnost, da vsakodnev- no pridejo do izraza, potem na sestankih iil sejah ne pride do spopadov in agresivnih izpadov. Ce pa v kolektivu nastanejo slabi medsebojni donosi zaradi nehumanih stališč ali agresivnih namenov bodisi vodilnih ljudi ali drugih posameznikov, potem se tako na- peto vzdušje še vedno lahko zgladi na se- stankih. KAKO POMAGATI PLAHIM IN ZADRŽANIM LJUDEM? Dobro pripravljen in spretno voden sesta- nek v mnogočem pripomore k počutju prisot- nih članov kolektiva. Zelo važno je, da se na sestanku ustvari vzdušje sproščenosti. Ljudem, ki so zaprti vase in neradi povedo svoje mne;ije, je treba pomagati. Recimo z neposrednim vprašanjem, kaj mislijo o tem in onem stališču kolektiva ali tudi manjše grupe. Dovolj jc deset besed, ki jih tak člo- vek v odgovoru pove in že je prebit led in vzpostavljen kontakt. TRIJE OSNOVNI TIPI LJUDSKIH ZNAČAJEV V osnovi ljudskega značaja je želja po iz- stopanju, po izražanju svojega mišljenja in uveljavljanju. To je doseženo tudi tako, da posameznika opazijo na nekem zboru, na se- stanku. Ljudem je treba nuditi možnost, da zadovoljijo ta osnovni motiv. Kb iznaša člo- vek svoje mišljenje, se čuti močno povezane- ravno treba, da je to nek velik problem, do- volj so tudi majhni, vsakodnevni problemi, drobne reči, ki jih je polno v življenju ne- kega kolektiva. Imeti somišljenike je tudi zelo važen motiv. Mnogokrat imajo vase po- vlečcni ljudje veliko povedati, vendar tega ne bodo storili nikoli brez pomoči drugih. Oni so lahko nezadovoljivi, užaljeni. To no- sijo v sebi tudi mesece, da tega nihče ne ve. Toda ta intimni konflikt tako izgubi na svoji teži, če je o njem še kdo obveščen, kot pravimo, odleže. Vsak zaprt in v globino po- tisnjen konflikt pa ustvarja notranjo duševno napetost, ki se potem kaže navzven kot gla- vobol, nespečnost, zbadanje okrog srca, utru- jenost, pomanjkanje teka, upadanje delovne sposobnosti, nesposobnost koncentracije itd. Vse to pa lahko odstranimo, če takim lju- dem omogočimo, da javno iznesejo svoj pro- blem, če pojasnijo svoje nezadovoljstvo. Druga vrsta ljudi pa je ravno nasprotna opisani. Le-ti se odlikujejo, s svojo odprto- stjo, radi javno izstopajo in uživajo, če lahko dajejo svoje mišljenje o vsem vsakomur. Oni tudi .največ govorijo, tudi če niso za to pokli- cani.' Taki ljudje ne zbolijo za nevrozo, ker svoje interpersonalne konflikte rešujejo hit- ro na kakršenkoli način, jih ne zapirajo vase in jih ne prežvekujejo kje v samoti. Za njih so sestanki spet kraj, kjer odložijo vse svo- je notranje napetosti. Tretja skupina je po številu mnogo manjša od prvih dveh. Tej skupini javno izstopanje nič manj ne koristi, toda do družbe je nega- tivna. Ti ljudje vselej vse napadejo, kritizi- rajo in niso nikoli zadovoljni. S tem, da so vedno na nasprotni strani, sc razbremenju- jejo svojih notranjih napetosti in svojih pri- kritih napadalnosti. Jasno, da ti ljudje pada- jo iz težave v težavo, da je videti kot bi iska- li konflikte. Povsod vidijo probleme — tudi tam kjer jih ni. Vse delajo narobe v prepri- čanju, da delajo prav. Le-ti so slepi za res- nični svet in bi najraje vse prekrojili po svoji meri. Ko tako nastopajo, so največkrat od- biti in zasmeho\'ani. To jih niti ne moti. Za njih je važno, da so svoje povedali in \uzi- vajo v svojem nasprotovanju. VAŽNO JE IMETI SOMIŠLJENIKE Sedaj, ko smo se( spoznali s tremi glavnimi skupinami ljudskih značajev, se vrnimo spet k sestankom in k njihovim, za zdravje pozi- tivnim, učinkom. Pripadnost kolektivu se niore občutiti tudi brez udeležbe v razpravi. Zadostuje tudi isto- vetnost naših misli in stališč s katerim od diskutantov. Iz tega nastane spoznanje, da je \cć ljudi podobnih misli, spoznanje, da ima naše prepričanje neko stvarno in resnično vrednost. To spoznanje rodi zadovoljnost, da se ne razlikujemo mnogo od večine, hkrati pa nam nudi občutek gotovosti. Na ta način se razkadi strah pred osamljenostjo in pred tem, da bi utegnila naša mišljenja in stališča biti napačna in izkrivljena. Sestanki so torej, poleg družbeno-ekonom- skega značaja pomagalo, da spoznamo interes kolektiva in da kot posamezniki ne »štrlimo« preveč iz te celote. To je zdrav in normalen človeški motiv. KAKO OBVLADATI PRASTAR STRAH POSAMEZNIKA PRED ZUNANJIM SVETOM? V današnjem civiliziranem svetu posamez- nik neštetokrat občuti svojo nemoč. Potrebno mu je veliko psihične moči, da zaduši osnov- ni strah, ki smo ga podedovali in ki se je kopičil v milijonih let v živčnem sistemu človeške vrste. Ta poseben strah, ki se "da pojasniti s psihodinamiko, nastaja v stiku z zunanjim svetom. Ljudje, ki nas obkrožajo RESNIČNA SVOBODA JE V PRIPADNOSTI DRUŽBI Na koncu še beseda o »beguncih«, s kateri- mi sem začel. Vsak beg v »svobodo« neizbež- no pripelje v novo odvisr^ost od družbe, v kateri je edino mogoče najti gotovost in var- nost. Tam, kjer je tvoje, tam je tudi svobo- da. S svojo aktivnostjo v družbi ustvarjamo s\oj jaz in tako prihajamo v zvezo s svetom. Tako nismo več izločeni, postajamo del celote in v njej svobodrvo doprinašamo svoj delež, svojo vrednost. Edino to je prava in pozitiv- na svoboda. ' OPOiMBA LHEDNIŠTVA: , Prepričani smo, da je prispevek dr. ščelo- 'viča izredno pomemben in da bi se ob njem morali zamisliti vsi, ki vodijo interpersonalne odnose v kolektivih, zlasti pa vodilni tovariši v delovnih organizacijah, političnih organiza- cijah in organih upravljanja. Tudi pri nas, kot v vseh rhzvitih deželah, je vedno več živčno otolelih ljudi. Ali je v pogojih neposredne demokracije, kot je na- ša, to prav tako opravičljivo, kot je to ra- zumljivo za dežele, kjer vladajo razredni od- nosi? Ko govorimo o zaščiti delavcev, o var- nosti dela, o higienskih razmcruh, bi ne smeli pozabiti tudi na psihično zdravje, na dušev- no počutje kolektiva. Tudi to se da končno meriti z dinarjem, če kdo razume samo ta jezik. Dr. Ščelovič ni obravnaval vkjgo sestankov in komuciranja v naših delovnih organizacijah polemično, kako je in kako bi moralo biil. Vsekakor pa je mislil na sestanke, kakršni bi morali biti, torej: —• brez vsiljevanja in samovoljnosti posa- meznikov, — brez tipičega omejevanja svobodnega iz- ražanja mnenj in stališč, — brez tipičnega omejevanja svobodnega iz- bata kvazi avtoritete namesto demokratične borbe, kjer naj bi bilo edino merilo boljši in za dnižbo koristnejši predlog ali mišljenje. Torej rctzmislimo o tem in ravnajmo prav! »;i2IREK humorja NEKJE NAJ MI NEKJE NIHcE NE ŠTEJE V ZLO, CE BOM NEKJE »PRISLOVNO DOLOČILO« NEKJE POGOSTO RABIL, NAMREČ TO NEKJE NAJBOLJŠE JE MAŠILO, KI v MISLIH LUKNJE NAM NEKTE ZAFLIKA IN JE NEKJE SESTANKOV, SEJ ODLIKA. Sočutni župan prosilcu: »S sv-oje- ga žepa vam dam sto din — toda nikar jih takoj ne zapi^jtc!« — Brez skrbi. Bil sem na zadnjem zboru volivcev in verjemite, da bom z njimi zgradil sanatorij za notorič- ne pijance! * Dokler so grešniki zgoraj, jih vsi prenašamo, ko pa se znajdejo na zemlji, jih vsi teptamo. IJ.J ZNAN 10 S W A L D O V D V p J NI K-^ NEZNANI OS\VALDOV DVOJNIK Vse to pa ne bi bilo niti toliko po- membno, če ne bi na nekem mestu v po- ročilu Warrenove komisije odkrili, da je prav ta Larry Crafard popolnoma podo- ben Lee ju Harveyu Osvvaldu. V odlomku z naslovom »Ruby in Oswalđ sc nista po- znala« zasledimo: »Številne priče so izjavljale, da so vi- dele Rubyja z osebo, ki je bila po njiho- vem mišljenju Oswald. Tako je prodaja- lec električnih aparatov Robert Patterson \- Dallasu izjavil, da je 1. novembra 19o3 prišel v njegovo trgovino Ruby v sprem- stvu Osvvalda. Sicer Patterson ne trdi, da je bil Rubyjev spremljevalce Osvvald, prav tako ne njegova dva pomočnika. Toda bil mu je popolnoma podoben in tako gre torej za Larrvja Crafarda. V poslovnih knjigah teksaškega skladišča knjig ugo- tovimo, da je bil tega dne Osvvald ves dan na delovnem mestu. Larry je v tem času delal za Rubyja in jc stanoval v Carousel klubu.. Zanimivo pri vsem tem je pravzaprav to, da je Warrenova komisija dala možnost ugoto- vitve podobnosti gospodinji Osvvaldove družine Ruth Raine. Kot kaže, je bila iz- java Pattersona za komisijo prevelik za- logaj, ki ga ni hotela, niti upala načeti. CRAFARD JE IZGINIL Dejstvo je, da izjavi Pattersona in Ruth — Raine jasno govorila o veliki podobnosti med Crafardom in Osvvaldom, saj gre pri obeh za ista leta in oba imata ženi po- dobne starosti in prav tako dvoje otrok — deklici. To dejstvo pa je povezano z okolnostjo, da je Crafard v službi člo- veka, ki postane Oswaldov ubijalec, le preveč očito. In če Se k temu dodamo, da je Larry Crafard dan po uboju predsed- nika Kennedyja izginil iz Dallasa, potem je pač vsako ugibanje odveč. Toda v \Varrenovem poročilu zasledimo, da je od- šel v Michigan k svojim staršem. Teden dni po pobegu ga je odkril FBI in na po- licijskem zasliševanju je Crafard izjavil, da je Dalas zapustil zaradi nemogočega obnašanja Rubyja in da je želel obiskati svojo sestro v Michiganu, ki je že dlje časa ni videl. In Warrenova komisija jfe bila z izjavo zadovoljna ter ga ni več spraševala. Komisija je šla celo dlje. V svojem po- ročilu je napisala celo opravičilo za čud- no Crafordovo obnašanje. »Pri raziskavi čudnega obnašanja Cra- farda zaradi nagle zapustitve Dallasa smo odkrili, da je to popolnoma nepomembno. Agenti FBI so v Crafardovem stanovanju v Carousel klubu odkrili neodposlano pi- smo sestri v Michigan, v katerem dober teden pred ubojem piše, da jo želi obi- skati. In čeprav je bil odhod dan po ubo- ju mnogim čuden in sumljiv, ugotavlja- mo, da je to v popolnem skladu s Cra- fardovim značajem. , In zaključek: Torej nobene zveze ni med Crafardovim izgonotjem iz Dallasa in ubojem predsednika Kennedyja ali celo ubojem Harveya Osvvalda . . .« PING-PONG JE IGRA, O KATERI BI LAHKO REKLI, DA JO KITAJCI ZARES TEME- LJITO POZNAJO,/SAJ VELJA ZA KITAJSKI NACIONALNI ŠPORT IN SE ZANJ KITAJ- CI OGREVAJO šE VELIKO BOLJ KOT SE PRI NAS ZA NOGOMET. IGRA GA STARO IN MLADO, PA CELO NA NAJVIŠJEM NIVOJU V PEKIGU. V ZVEZI S POSNETKOM, KI GA OBJAVLJAMO: NOBENEGA DVOMA NI, KDO BO V TEJ PARTIJI PING-PONGA ZMAGAL, SAJ SO KITAJCI PRVOVRSTNI Z BELO ŽOGICO IN IGRO NAJBRŽ RESNO JEMLJEJO CELO TEDAJ, KADAR JO IGRAJO V DIPLOMATSKIH KROGIH. Ljubiteljica znamenitih mož PRED NEDAVNIM JE V NEW YORKU UMRLA 85 LETNA ALMA VVERFEL, i ŽENA, KI JI JE NE\V YORK TIMES POSVETIL POSEBNO POZORNOST. ALMA ' JE BILA ŽENA, KI JE POSEBNO PRIVLAČILA ZNAMENITE MOŽE. ^ Alma Werfel, vdova po zname- nitem piscu Franzu Werflu, av- torju romana »Musa Dagli«, pred tem žena komponista Gustava Mahlcrja in še pred tem žena znanega arhitekta Walterja Gro- piusa, je v svoji avtobiografiji prizanla, da so jo zanimah ved- no le genialni ljudje. Nekoč je soprogu Gustavu Mahlerju deja- la, da ne ljubi ljudi, temveč nji- hova dela. Alma Schinder-Mahler-Gropius- Werfel je bila nekoč najlepše de- kle Dunaja. Njen oče, pejsažist Emil J. Schinder, jo je obkrožil z umetnostjo in umetniki. Z 21. leti je Alma kot študent konzervatorija spoznala Gustava Mahlcrja, direktorja Kraljevske opere na Dunaju. Njun flirt je 12. 3. 1965 — št. 10 Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL. Izhajal je 1945 kot »Nova do- ba«, do 1955 kot »Savinjski vestnikc in dalje kot »Celjski tednik«. S 1. ja- nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči- ne: Mozirje, Laško, Celje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec in 00 SZDL Celje. — Urejujejo: Rudi Lešnik, glavni ured- nik; Drago Hribar, odgovorni ured- nik; Borivoj Wudler, tehnični ured- nik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in Janez Sever. — Tednik izhaja ob pet- kih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«. Uredništvo in uprava: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Tele- fon: 23-72. Tekoči račun 603-11-1.656 — Cena posamezne številke 30 din. Let- na naročnina 1.200 din; polletna 600 din; mesečna 100 din. Inozemstvo \.m din. vodil v zakon in za Almo se zač- no koncertne turneje po Evropi in Ameriki. Alma je v tem zako- nu imela dvoje otrok, toda le sta- rejša hči Ana je ostala živa in se je posvetila kiparstvu. Alma je drugega soproga spoz- nala v času prvega zakona. Gro- pius je bil takrat mlad, neznan arhitekt. Alma ga v svojem dnevniku imenuje »izredno lepe- ga Nemca.« »Nikoli nisem dvomila, da je Walter zaljubljen vame in da pri- čakuje, da se bom tudi jaz ogre- la zanj,« je zapisala. Ko je Mahlcr zvedel za to zve- zo, je poklical Gropiusa na dom in zahteval od Alme, da se odloči. Alma je ostala pri Gustavu, toda VValter ji je dalje pisal ljubezen- ska pisma. V svoji knjigi »In tudi most je ljubezen« (1958. leta) je Alma pi- sala, da je Mahler prebiral Gro- piusova pisma in da so mu slu- žila za »čudovite pesmi«. 1911. leta je Mahler umrl in Alma se je vrnila k roditeljem. Nekega dne pa je oče slučajno govoril o siromašnem geniju, ki umira od gladu in kasneje je Oskarja Kokoško pripeljal na dom, da je slikal Almin portret. Alma pravi, da je Kokoška naglo dovršil skico, vstal, jo objel in odhitel iz sobe. Potem pa ji je začel pisati ljubezenska pisma in je kmalu postal njen ljubimec. Ta zveza je trajala tri leta; do takrat, ko je Kokoška odšel v nemško vojsko. Potem si je Alma začela znova dopisovati z Gropiu- som, takrat že znanim in slavnim arhitektom in se je 1915. leta po- ročila z njim. Čez tri leta s ta se zakonca spo- razumno razšla. Alma se je pre- selila k Francu Werfelu, toda po- ročila sta se šele čez deset let. Iz njenega dnevnika lahko za- se dvoje velikanov je bilo za- ljubljenih vanjo. To sta bila dr. Pavel Krammerer, znani biolog, in Osip Gabrilovič, ruski pianist in dirigent, ki se je mesec kasne- je poročil s hčerko Marka Twa- ina. Alma in Werfel sta sredi tri- desetih let zbežala pred nacisti v Ameriko in se naselila v Ka- liforniji, kjer je VVerfel umrl 1945. leta. ZADNJA LETA SI V SAVINJSKI DOLINI PRIZADEVAJO, DA BI IZUMILI N^AKO HMELJARSKO NOŠO. NEKAJ ORIGINAL- NIH PAROV JE ŽE ODNESLO NAGRADE. PRI VSEM TEM JE NENAVADNO, DA »JE TREBA NEKAJ NA NOVO IZUMLJATI TO ZVENI TAKO, KOT CE BI RECIMO NEKDO SPET IZUMIL SEKIRO. PRI TOVARlšICI JULIJANI MATKO V ŠEMPETRU SMO SI IZPOSODILI FOTOGRA- I IJO BRHKIH SAVINJCANK IZ PRVIH DE- SETIH LET NAŠEGA STOLETJA. DEKLE- TOM, KI SO, CE SO ŠE ŽIVE, ZDAJ ŽE BABICE, NI KAJ RECI, PRAV TAKO NE NJIHOVI NOSI, KI JE VSEKAKOR ORIGl- NALNEJŠA OD NOVEJŠIH »IZUMOV«. TONI Z.4G0RC IZ TORONTA V KANADI: Vljudno prosim, če bi mi zače- li pošiljati vaš tednik z avionsko pošto. Obenem mi sporočite, ko- liko znaša letna narqčnina v ka- nadskih dolarjih. Morda se še .spominjate imena, saj je nekoč bilo že marsikaj izpod mojega peresa objavljeno v vašem listu. Upam, da sem vsaj v Radečah pomagal prodajati vaš časopis in če boste po tolikih letih spet pripravljeni objaviti, vam bom rade volje poslal kakšen prispe- vek. Med tem časom sem prepo- toval ogromno sveta in videl veli- ko zanimivega med ljudmi in družbenimi sistemi. Zdaj sem že nekaj let v Kanadi. Lani sem bil v Evropi in tudi štiri dni v Rade- čah. Jeseni se vrnem za dalj ča- sa. Upamo, da sle CT že prejeli. Veseli bomo vaših prispevkov, ki bodo nedvomno zanimali tudi na- še bralce. Mnogi nas sprašujejo za naročnino v tujini, zato ob tej priložnosti odgovarjamo vsem. Letna naročnina za CT je v Ka- nadi 3,46 Can. dol; ZDA 3.20$; v Švici 13,99 Sfr; v švedski 16,55 Skr; v Norveški 22,86 Nkr; v ZR Nemčiji 12,80 DM; v Italiji 2.000 Lit; v Holandiji 11,58 Hfl; v Fran- ciji 15,80 NF; v Danski 22,10 Dkr; v Belgiji 169 Bfr; v Avstriji 83,20 Sch in v Angliji £ 112111. Nakazu- je se lahko pri nacionalnih ban- kah. TONE KRAŠOVEC IZ STUTT- GARTA V NEMČIJI: Tudi jaz in moja družina radi prejemamo CT. Verjetno sem eden najstarejših čitalcev in pr- vih dopisnikov. CT mi je zelo všeč, samo napis ne preveč. V njem je preveč črne barve, lepo bi bilo, če bi bil vsaj malo rdeč ali roza. Praktičen pa je, ker ne zavzema preveč prostora. Sicer mi pa marsikaj ugaja v njem, kot razgovor z bralci. Včasih je prva stran izredno zanimiva. Prav ta- ko lokalne novice. Zlata orhideja. Glava naprodaj in slikanica Sko- zi svinčeno točo, kar tudi moj sin rad čita. Škoda, da so foto- grafije v CT manj jasne in se ne vidijo bolje. Reportažo o Fran- kolovem sem prevedel v nemški jezik in jo bo verjetno objavila revija »Stern«. če potrebujete, tudi v CT lahko kaj napišem, se- veda, sporočite, kakšno temo že- lite. Srčno nas veseli, da vam CT ugaja. Hvala lepa za trud in pri- znanje! Klišeje bomo skušali iz- boljšati, morda bo šlo, vendar bomo morali sčasoma nabaviti nov rotacijski stroj. Pišite nam kaj o življenju rojakov in vaših zanimivih dogodkih. IVAN KOŠAK IZ LIMMOREDA NfA ŠVEDSKEM: • Po novem letu mi CT še bolj ugaja, ker ste ga precej izbolj- šali Z različnimi članki, ki jih prej ni bilo. Rad preberem prav vse novice iz domačih krajev. Za- nimivo je doživetje J. Jeršeta \ »Glava naprodaj« in roman »Zla-; ta orhideja«. Pa humorja naj nC primanjkuje! Pošiljam vam na-; ročnino za dva izvoda CT: enega pošljite meni na Švedsko, druge- ga pa mojim staršem v Zibiko, prosim! i * i Z veseljem smo vam ustregli!' Prav lepa hvala in obilo zadovolj- stva pri branju CT vam in vašim staršem. ■ i ANICA SMOLE IZ ZIBIKE PRI PRISTAVI: Lani novembra smo naročili pri našem pismonoši CT, a ga še do danes nismo prejeli. Pismonoša se izgovarja, da vam primanj- kuje papirja. Pred nekaj dnevi- pa sem kupila CT, kjer piše, da naj še danes naročimo CT. No, zdaj ne vcjno, kako je s to zade- vo? Prosim, pošljite ga čimprej! Pismonoša je verjetno pozabil naročiti. Papirja je toliko, da še lahko ustrežemo vsem, ki želijo CT. Upam, da ga boste odslej redno prejemali. Prav tako pa upamo, da bodo pismonoše pri vseh poštah radi sprejemali nova naročila za CT, čeprav jim s tem nalagamo več dela. Najbolje pa je, da nam pišete naravnost in to o dobrem in pomanjkljivostih. Večerja stoletja Trije veliki so se sporazumeli o ustanovitvi Organizacije združenih na- rodov in skušali izoblikovati povojno podobo sveta. Po uspešnem sejanju so sedli, kot pravijo zgodovinarji, k naj» bolj razkošni večerji stoletja, ki je obsegala dvajset jedi — od kaviarja do kavkaskih sladic. Pri večerji je se- delo 11 sovjetskih, 10 angleških in 9 ameriških predsednikov, ki so izme- njali 45 zdravic. Stalin je napil Churchillu: »Pijem na zdravje Churchilla, pogum.iega ka- pitana in mojega bojnega tovariša, za- to ker vem le za malo primerov iz zgodovine, ko je imel pogum enega samega človeka tak pomen za prihod- nost vsega sveta.« Churchill je nazdravil Stalinu: »Pi- jem na zdravje mogočnega šefa drža- ve, ki je prestregla ves udarec nem- škega vojaškega stroja, ki je razbila ta stroj in pregnala tirane s svoje zemlje.« Stalin je dvignil kozarec Rooseveltu: »Nazdravljam največjemu pobudniku svetovne mobilizacije proti Hitlerju!« In Churchill je napil vsemu omizj)^: »Mi smo voditelji, ki moramo pripe- ljati narode iz mračnih gozdov na ši- roke, sončne planjave miru in sreče. V naših rokah imamo to čudovito moč in zgodovina nam ne bo nikdar opro- stila, če bi jo pustili, da nam ubeži zaradi naše malomarnosti in lenobe.« BILLY WHITE JE POPOLNOMA PARALI- ZIRAN IN ŽIVI VKLENJEN V UMETNA TEKLENA PLJUČA. NEKEGA DNE JE NAD KORPUS KRISTIJEM V TEKSASU, KJER JE DEČEK DOMA, DIVJAL UR.AGAN. VIHAR JE PORUŠIL ELEKTRIČNO OMREŽ- JE KI JE NAPAJALO TUDI NJEGOVA LIMETNA PLJUČA. FANT JE PRED TEM J^LUTIL NESREČO IN JE PREK SVOJE AM.-^TERSKE RADIJSKE POSTAJE POSLAL V VETER KLICE ZA POMOČ. K SREČI SO DRUGI RIDIOAMATERJI PRAVOČASNO U- JFLI KLICE, VSEKAKOR SE PREDEN JE BILO OMREŽJE UNIČENO IN JE NEHAL S PLJUČI VRED DELOVATI TUDI DEČKOV ODDAJNIK. POMOČ JE PRAVOČASNO PRI- ŠLA. POSLALI SO MU ROČNI ELEKTRIČ- NI GENERATOR, KI JE PRIPOMOGEL, DA SO ZAČELA UMETNA PLJUČA SPET DELO- VATI, PRAVT.^KO PA REŠILNI AMATER- SKI ODDAJNIK. FANT JE SVOJ APARAT REGULIRAL Z LOPATICO ZA SLAŠČICE (NA SLIKI). DR. AVGUST REISMAN; IZ SPOMINOV NA 70-LETNICO EMAJLIRKE BOJ S TUJCI Toda vodje tega vsemogočnega koncema niso pozabili svojega mo- ralnega poraza pred celjskim delav- stvom. Ko sem za časa pregnastva — jeseni 1941 prišel iz šumadije v Beograd, sem izvedel, da je neki Slovenec, zaposlen prj specialni poli- ciji, prinesel vest, da so me zaradi Westnovih tožb prijavili pri gesta- pu. V decembru je res prišel pome Nadićcv žandar, mi položil roko na ramo in rekel: »Lišen si slobode, dali znaš, što je to?« Odpeljal me je na sresko načelstvo, kjer pa so ugotovili, da pravzaprav moje ime ni pravilno napisano in so tako za- enkrat vrnili spis v Beograd. Janu- arja so prišli zopet pome in me od- peljali na specialno policijo, kjer se je iz sosednje sobe naslednjega dne zjutraj oglasil bivši tajnik de- lavske zbornice Jaka Vodopivec. Še- le čez dva tedna so naju o polnoči zasUšali po ovadbi, da sva baje sku- paj s Francem Leskovškom organi- zirala stavko pri Wcstnu. Nato so nas prepeljali v taborišče Banjico, o katerem so srbski listi pisali, da i^e eno najstrašnjcših gcstapovskih mučilnic. V štirih letih so gestopv- ci odpeljali na bližnje Janjice čez sto tisoč ljudi in jih postrelili. Za hrano smo dobili dnevno le krožnik prazne juhe in droben košček koruz- ne »proje«. Na jiomlad so naju od- pustili iz »ambulante« umirajočih. Ko sva se z Vodopivcem vračala iz Banjice proti Beogradu, sva p>očiva- la od enega do drugega obcestnega kamna; le tako sva lahko prišla do mesta. Aprila 1940 je bil pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen ing. Maks Westen na dva meseca zapora in 8.000 din denarne kazni, ker je zmerjal dva celjska trgovca s psov- ko »Windischer Hund«. Takšno strupeno ozračje je torej vladalo v tovarni tik pred drugo sve- tovno vojno. KONEC