Oar Write U. Today Advertising are REASONABLE.. GLAS NARODA »TELEPHONE: CHel^a 3-1242 No. 231. — Stev. 231. List slovenskih delavcev v Ameriki. Sili. IMS al the Pad Offin \t New Vari N. f. rNA DAN DOBIVATE "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (tzrfcmi nedelj in praznikov). ZAKONAJHO^^JOOEDAJ^^ Art mt mi March ML 1819. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 4, 193 9 — SREDA. 4. OKTOBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLV11. NOBENEGA POGAJANJA S HITLERJEM beograd—prestolica jugoslavije Chamberlain pravi, da je pripravljen "preskušati" predloge LONDON, Anglija,, 4. oktobra. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je v svojem govoru v poslanski zbornici izjavil, da je pripravljen "proučavati in preskušati" vsak nacijski mirovni predlog, toda je odločno zatrdil, da se Anglija fn Francija ne boste pogajali z nemško vlado, kateri načelu je Adolf Hitler. TUDI RUSIJA NE MORE IZPREMENITI STALIŠČE Chamberlain je rekel, da se bodo zavezniki bojevali dalje do Iconca, pa če bi Rusija tudi vrgla vso svojo vojaško sflo v boj na strani Nemčije. Hitlerjevo svarilo, da bo Rusija pomagala Nemčiji, ne more odvrniti Anglije in Francije od trdnega sklepa, da mora biti hitlerizem uničen in dokler ni postavljeno pravilo, da mora biti nasilje končano in da so obljub je, katere je dala kaka država, od sedaj naprej držane. NEMŠKA VLADA GOJI UPANJE BERLIN, Nemčija. 4. oktobre. — Govor angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina je napravil na nemške uradne kroge ugoden utis. N 8 ciji so namreč mnenja, da je iz Chamberlaino-vih besed .mogoče sklepati, da je Anglija pripravljena ' poslušati pametne mirovne predloge." HITLER PRIPRAVLJA SVOJ GOVOR Kancler Hitler sestavlja svoj govor, s katerim Ko v petek popoldne v nemškem državnem zbociu odgovoril Chamfberlainu. Po zagotovilu nacijskih voditeljev bo Hitlerjev govor "spravljiv**. Hitler bo odgovoril pod vtisom, da Chamberlain ni zaprl vrat do miru. HITLER 2el1 DOSEČI 90 DNI PREMIRJA Nacijski voditelji so uVerjeni, da je mogoče skleniti 90-dnevno premirje, tekom katerega je mogoče sestaviti pogoje, na podlagi katerih bi se mo-??la pričeti mirovna pogajanja. NEMČIJA JE PRIPRAVLJENA VDARITI BERLIN, Nemčija, 4. oktobra. — Ako se nem-čka "mirovna ofenziva" izjalovi, tedaj bo nemška armada takoj pričela veliko ofenzivo na zspadu, bojne ladje pa bodo pričele napadati angleške ladje, da prebijejo angleško blokado in s tem čim-j prej končajo vojno. Medtem pa se Nemčija naglo pripravlja in utrjuje na gospodarskem polju, da bo mogla zdržati tudi dolgo vojno. iz rusije Zeli dobti zaloge Prihodnji teden bo šla v Rusijo trgovska delegacija 20 članov, da doseže mnogo tesnejšo trgovino med obema državama. Nemčija namerava v Mo-»kvi odpreti poeebni urad za dobavo ruskega lesa. petroleja, železa in drugih potrebščin- hitler bo obiskal varšavo BERLIN, Nenjčija, 4. oktobra. — Kancler Hitler, vrhovni poveljnik nemške vojaške sile, ki je ravno dokončala osvojitev Poljske, bo jutri obiskal Varšavo. Tudi druge prestolice zavojevanih držav je obiskal Hitler. Njegovi svetovalci ga hočejo pregovoriti, da svoj obisk še odloži toliko časa, da tajna policija "očisti" mesto, toda Hitler hoče takoj videti Varšavo. Včeraj je nemška vojska pod svojim poveljnikom generalom Blaskowitzem popolnoma zasedla Var- Vsled velrkli i»o]itičiiih dogodkov v Evropi in zlasti vsled v>topa Sovjetske Rusije v evropsko politiko, je v Beogradu živahno delovanje diplomatov. izpoved biv£lega komunista Joseph Zack ki je pričal pred Diesovim odborom, je bil eden u~ stanoviteljev komuni stične stranke v Z. D. Iz Beograda. VOLILNA REFORMA V JUGOSLAVIJI KKfHiRAl), J. oktobra. — Uradno je hilo naznanjeno. Kaj se dogaja v _ delavskemsvetu KONV^ * Delegati na konvenciji Ameriške delavske federacije bodo podrobno razpravljali o političnih vprašanjih prihodnjega leta. ' ( * As]|ixcrn>x, |>. c., okt- — "red Diesovitn kongie- (XV('INNATI, Ohio, 2. oktobra. — Danes so je začela tukaj snim odborom, ki preiskuje redna letna konvencija Ameriške delavske federacije. Na kon- J neameriške delavnosti, je na veucijo je prišlo več tisoč delegatov, ki bodo razpravljali o ze- stopil v soboto kot pri,*a Jo 1,rtr,VSe,!,1 V°jni V l-Jitienil. lseph Za.k, ki je izpovedal, Ha .................,,„ Kai,r,M1 „o e„anj, THipravn.K posiov v I,- iiii fn s skleni Z t lmU"ln>™\ Tvol,t™- h« »^»-iteljev ko- dridu dr. Aleksander (i. Avalnunovie imenovan za poohlašče-1111 m h .>klel»l ZauniOf?a koil -..•« .1«.' nmn cf ____I. __ . - . . _ . . . I j«' hilo jnstičnemu ministru dr. Lazi Markoviču naročeno, <'a pripravi novo volilno )wj>tavo za splošne in tajne volitve. 0 bilo |«>ta 1!>2!I vpeljano diktatorstvo, so bile volitve javne in skrajno kornptne. Volitve za senat bodo 12. novembra. St .i I i >«•«• vlade j«' vsled sponzuina s Hrvati zelo utrjeno. NOVI JUGOSLOVANSKI ZASTOPNIKI BKOGRAI), 2!». sej». — ' »I»javijen je ukaz kraljevskega na mest ništ v a, po katerem je do edanji odpravnik [»oslov v M;, mi in s sklepi zadnjega kongresa glede delavskih zadev. To je 5!>. letna konvenc ija, ki l>o trajala najmanj 14 dni. Na konvenciji bo igrala važno vlogo tudi predlagana izpreinem-•ba ameriške nevtralno-1 ne postave. Pu-dsednik William Green se ha je povsem strinja s predlo- munističroe stranke v Združenih državah. — — V Ameriki je nekaj tako imenovanih političnih strank, — je izvajal, — ki so pa v re- gom Roosevelt o ve administracije, naj bi bila dovoljena pro-lsnici le agent ure tujezemskil. daja orožja vsem bojujočim se državam. Toda orožja in mu-j vlad ter so pravo gnezdo špi-nicije naj bi ne prevažale ameriške ladje in l>ojujoče se drž;.- jonaže. Pa Zacfcovem zatrdilu ve bi morale z gotovino plačati nakupljeni vojni materijal. T« je seveda le Greenovo mnenje, odločilno besedo bo pa izpregi;-vorila skupna delegacija. Ce Ih> oh tej priliki storjenega kaj 'konkretnega za zbližan ju med Delavsko federacijo in I^ewisovim Kongresom, se zaen-k rat še ne da z gotovo-tjo trditi. J. AMERIŠKE TOVARNE DOBILE POZIV WASHINGTON, I). ( ., 2. oktobra. — Vojni department objavil podrobnosti o načrtu za industrijsko mobilizacijo. 10,340 tovarn je prejelo zaj»eeatcna naročila za municijo in dn!-f'!n ge j>otrebščine za slučaj vojne. V načrtu je navedenih kakih 7<» v * tisoč različnih izdelkov. Izmed 10,.'540 tovarn jih bo izdelo-..... valo vojne potrebščine zm armado, WM) pa za vojno mornarico. Ti i kot, ki ga tvorijo Pittsburgh, Boston in Wilmington, De!., bo prevzel fiO odstotkov vseh naročil. Število tovarn po posameznih državah je naslednje: Connecticut .'ID.'*; Maryland 1J)2: Massachusetts 7^; Nem Hampshire 51); New York 1321; Rhode Island 163 in Vermont 3ft. ft te vilo tovarn v velikih mestih je naslednje: New York ."552, Boston 132, Philadelphia 680, Atlanta 36 in Chicago 500. bi bili uemško-ameriška zveza in komunistična stranka v slučaju vojne važna vira infoi • macij za Hitlerja in Stalina Zack -matra za svojo dolžnost razkrinkati komunizem, dasi so v Rusiji njegova žena in njegova dva otroka, ki jih nega ministra v Madridu na Španskem, a dosedanji tajnik poslaništva v Londonu Vladimir J. Milanovic pa je imenovan za pooblaščenega mir.istia v Brnu v Švici. NEMŠKI STROKOVNJAKI V JUGOSLAVIJI BKOURAD, 2!». sep. — Beograd ><> dospeli nemški strokovnjaki, ki so elani stalnega Ncniško-jugoslovanskega ekonomskega odlnira. da razpravljajo o zamenja vanju blaga z <• žirom na izpreinenjeni položaj po svetu. Dr. Friedrich Waiter Landfried, državni tajnik v nemškem ministrstvu za eko-nomijo, na27 poslala stranka.v z«"iJneno le tako robo, ki je Jugoslaviji potrebna. Isti tisk po- v Rusijo, je vzel s seboj svoi.»''-"hirja, da spadata v to robo predvsem železo in jeklo, njune i....-- i »» ...... . ' •....... i. i...... družino. Jz Rusije je bil poslan pr«il« lave, g»»tove tkanine, koks itd. Listi nadalje izjavljajo, lužno Ameriko z cvbljubo, da n" »iara Jugoslavija obogateli na rovaš zavojevanih dežel, mu Ik) družina Vkratkem sledi ! --------- la. Ostala je pa le pri obljubi.; GRAJENJE VELIKE SHRAMBE V PANCEVU Za<*k zatrjuje, da širi Trade . Union Unity League komuni- hjJ M,K;U>' ''P- \ I aneevu se je pričelo grajenje vest ično propagando in se bavi z :,,nnn,M' krmo ♦namenjeno za izvoz. V tekočem organiziranjem delavcev. —I n;"*rh' ,,a s" v n,zn,h kra';h '•••»oslavije zgradi ■ Enajstim CIO organizacijamt:lklh ve,lkl" go>po »ve-lelo. .la driavc ških .lelavrev; Mi.-I.aol Quili,' kr, ^ 'V.L f' '"'m' "'»»Wa n.inistra S«. Voditelj unije ntZvažal,-,v in ir /' r ' i , A 'lob,fl ,K'JaSn:l°- kaJ , , .. ... ,. • lava Ku-ija glede jugovzhodne Evrope. Josaph (urran, voilitelj unije i*r.l4ir: :„ , , . . . , , , .. 11 r>,lr!l jngoslo\-?niski krogi pravijo, da Jugoslavija ne bo skušala obnoviti diplomatskih cm 1 noša je v z Rusijo, dokler se Saraeoglu ne vrne iz Moskve. Medtem pa jugoslovanska vlada skuša dohiti tozadevna po ločila, od katere strani je mogoče, ter se o tem posvetuje /. ostalimi članicami Balkanske antante in zlasti z Romunsko, In V tein oziru je sodelovanje med vsemi štirimi članicami antante najtesnejše. Toda pri tem je tudi sodelovanje končano. Sestala se ni niti izvaiiredna seja vnanjih ministrov antante V a \ gust u, niti redna seja v septembru. Ravno tako pa vnn-nji ministri balkanskih držav niso nič bolj poučeni kot navadni človek na i:li< i. Stališče Rusije je vsem velika zagonetka. momariški h de 1 a vce v. V NEMČIJI JE PLES ZOPET DOVOLjEN BERLIN, Nemčija, 1. okt. — Izza izbruha vojne je bil v Nemčiji prepovedan ples na javnih plesiščih. Z današnjim dnem je zopet dovoljen. Ob 1. uri zjutraj morajo biti vsi javni lokali zaprti. BURCKHARDT V kljueil svoj govor z besedami: — Ce bi. začel predsednik zagu- LONDONU varjuti politiko, ki naj bi po vedla deželo v vojno, bi smatral za svojo največjo dolžnost nasprotovati njegovim načrtom. I BERN, Švica, 1. okt.—Prof. WASHINGTON, D. C., 2. sep. — Prijatelji v Wisconsinu. Burckhart, dosedanji komisar Illinoisu, Georgiji in South Carolini so skušal pregovoriti se- Lige narodov v Gdan^ku, je natorja Boraha, naj bi se na prihodnji republikanski kon venci- odpotoval v London, kjer bo ji potekal za predsedniško nominacijo Borah je pa ponudbo od- konferiral z angleškim vna ločno odklonil ter se pri tem skliceval na svojo starost. Borah njim ministrom lordom Hali-je star 74 let, , ' faxom, • • • BUKAREŠTA. Romunska, ± oktobra. — Romunski vladni krogi trdno pričakujejo, da se bo turški vnanji* minister Šnkrn Saraeoglu svojem obisku v Moskvi oglasil v Bukarešti in se bo posvetoval z romunskim vnanjim ministrom Grigorijem Gafencom. Mogoče se bo z Gafeneom sestal tinli v Konštan-ei; odvisno je «mI tega, ako ho iz Rusije potoval po Črnem morju. SOFIJA, Bolgarska/2. oktobra. — Vladni krogi pravijo, da je sicer sklenjeno, da ozorila: — Zgaga, ali res m« znaš ni«* drugega pisati kot samo o pijači 1 Tiste tvoje kolobocije "Preti dvajsetimi leti" je bilo za par let dovolj. Povej ka j »drugega, saj so še druge stvari na svetu. Kot sem omenil, je to opozorilo povsem upravičeno. l)a Ulica v estonskem pristanišču Tallinnu. Pristanišče je blokirala ruska vojna mornarica, ker Estonska ni preprečiki, »h ne bi poljska interniral.a podmornica pobegnila iz pristanišča. jim očet«eu in da se starec, ki jim še vedno ni izročil posestva. n«' more prav nič pritoževati mul njimi. RUSIJA IN ESTONIJA Sovjetska Rusija je prejšnji teden izvojevala silno zmago. Republika Estonija, ki meri 18,353 kvadartnih milj in ima 1,126,413 prebivalcev, se je vklonila ruskim zahtevam ter je odstopila Rusiji pomorsko bazo ob Baltiku ter zračne in mornariške baze na otoku Osesel in Pagoe. Poleg tega je dovo-lila Rusiji, da sme imeti na Estonskem ozemlju 25,000 vojakov. Z drugimi besedami povedano: Estonija je postala nekakšen ruski protektorat. Po finskem zalivu kontrolira Rusi- • ja ves Baltik. Cesar niso mogli dobiti sovjeti i>otom pogajanj z Anglijo in Francijo, so dobili s pomočjo svojega naeijskega zmvessika. Odveč bi Dilo razpravljati, kaj je dalo povod ruskim zahtevam. Rečeno je bilo, da je dobil neki poljski subniarin zavetišče v nekem estonskem pristanišču in da se je to zgodilo • posredovanjem nekega uglednega estonskega \ laminega u-radnika. To je imperialistični vladi zadosten vzrok, da se polasti slabotne dežele. Sovjetska vlada je >torila to na pristen Hitlerjev način. Estonski vnanji minister Kari Selter je bil )>oklican v Moskvo ter prisiljen podpisati, kar so pač zahtevali od njega. Najprej se je izgovarjal, da nima te oblasti. Podal se je v estonsko glavno me^to ter.se po štiriindvajsetih urah vrnil v Moskvo s poročilom, da estonska vlada sprejema* ruske pogoje. Bevefl|iUmni**"|tUn POŠIILJATELJEM DENARJA Zaradi političnega položaja v Evropi naznanjamo onim, ki so nam poslali denar, da ga pošljemo v stari kraj, da ga začasno držimo, dokler ne prejmemo zagotovila, da bo izplačan brez vseh težkoč. V tem oziru smo se že obrnili na pristojno mesto ter upamo, da bomo mogli v nekaj dneh sporočiti, da bo zopet mogoče normalno pošiljati denar. Denar v Italijo je mogoče pošiljati ravno t&ko kot prej. Ne sprejemamo pa denarja za pošiljat ve v Nemčijo in na Poljsko. Nobena država ne izplačuje več denarja v dolarjih. Upamo, da boste to upoštevali in se boste prepričali, da to delamo iz previdnosti, dp obvarujemo svoje rojake pred kako škodo. Zahvaljujemo se za dosedanjo in se priporočamo še za nadalljno naklonjenost. Potniški Oddelek, . Slovenje Ptibl. Co. j Hrvatsko in tudi dobršen kos Dalmatinskega Priniorja. Po poročilih vremenske postaje na Suša k u, je v Hrvatskem Pri morju v za-dnjili dneh padlo milimetrov jiadavin, to je dobro Šestina povprečnih letnih padavin. Iz Splita in Si-benika f »o ročaj o. da je tudi tam divjalo hudo neurje. Ponekod je divjal vihar > hitrostjo nad so kilometrov na uro. Padlo j«' izredno mnogo dežja. Poškodovanih j«* l»ib» več fl'd'on-skili in brzojavnih prog. Zločin ljubosumne starke V bolnišnico v Bjelovaru >o v brrau-puem >taii.*ii pref»eljali 70-b>tne«ra noses trn i ka Vinka Pekača Iz Suknja rev. Ko zjutraj ležal še v postelji, ga napadla njegova 72-Ietna žena Kata ter ira udarila s sekiro I m i irlavi. Nat<» je »grabi I a velik kuhinj-ki nož ter irn štiri krnt zabcnlla v tr«*l»uli s tako silo. da .so m.u izstopila čre-va. Tej nerazumljivi družinski t mirili ji. ki se je do«*v>dila tmi :»:: letih skupneira življenja, i«» w.iok 1 jubosuninost stare i Kate, ki si je v /aln ieiir času domišljala, da jo mož zanemarja zaradi Tiok«' druire. Med zdravljenjem v bolnišnici napisal komedijo. Letošnje poletje se je v sarajevski bolnišnici 'zdravil dr. Milan Turičič. Odrezati so mu morali nogo, ti v okolici Karlovca, ki ima Je]x» hišo in velikansko pose-j stvo. tako da ima štiri hlapce. Dotna živi v izobilju in cenijo! njegovo imetje najmanj na mili j« m dinarjev. Nobeden od; sorodnikov starca ne prihaja v Karlovec razen ob sejmih in je; skopuh izkoristil to priliko za beračenje. Kilno mu je bilo' neroiFno. ko >o ara razkrinkali.i N*a pretečo j«» prebil, da ne bi teg;» povi^lali njegovim si-novom in da i»c bi prišlo njegovo ime v časopise. Dejal je: 4'Res je. doma imam v-eira na1 or«'t«'k. denarja in dmjjeffa. Te»da tam so tudi moji sim»vi. Uni kontrolirajo vsak moj iz-flat«»k. pa sem hotel zl»rati zase še kaj |»os«rfbej. ( Ki česa naj bi živel ako bi me sinovi spodili SK CENE SKI »A J HITRI MENJAJO SO NAVEOENi CF. NE PODVRŽENE SPREMEMBI UURI ALI DOLI NUJNA NAKAZILA iZVKftU Ajemo po cabij letter ZA PRISTOJBINO fl— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (travel Bl*REAU> n* W. 1Mb st., NEW york Milijonar berači po Kar-lovcu. Te dni je po Kari oven bera: čil okro^ 60 letni ?narec^ oblečen v |»onušeno rn strgano obleko. Starw je tako tožil in je-dikoval, da j»e je zasmilil skoraj visa komur in ni bilo hiše, iz katere bi odšel prazen. Pod sukfeijičem je imel veliko kožna-to torbieo. ki je bila dodobra napolnjena z drobižem. 4'Odkod pa ste?** so vprašali nekateri. *VTaz fien\ velik revež,* * je jadikoval staree. "Sinovi so me pregnali, čeprav imajo veliko imetje. Z»laj na stare dni sbih prisiljen l>erači-ti.** "Totla oilkod iz katerega kraja?** so še poprave val i. "Ne morem se spomniti, kako ise imenuje," se je izogibal stari berač. Nekemu me-sčanu ee je zardel starec ne- Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA A JEDN0TA Ustanovljena 2. aprila 18W., inkorporirana 12. Januarja 1898 ▼ državi llUnoia, b sedežem t mestu Juliet, Illinois posluje že 46. leto Giuni urad v lastnem doma: 508 No. Chios« sl, wiet, Ulioats- ski pno Premoženje znaša nad it ir^.m SOLVENTNOST K. S K. JEDXOTE ZNAŠA llD.SU?. K. S. K. JednoU ima nad 35.000 ilanov In ttaaic v •draskm in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUTEV 18C SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 46.-LETNE4iA OBSTANKA OKROG $7,000,000 GESLO K. S. K. JEDXOTE JE: "VSE ZA JERO, DOM ln NAROD r Če se hočeš xavarorati pri dobri, itontenl ln solventnl podporni organizaciji, zavaruj se pri Kraajsko-Slovenski Katoliški Jednoti. kjer so lahko za r aru j eS za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema t svojo sre«o Člane ln Članic« od 10. do 00. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. ZavarujeS »e lahko t»ljšili na svotu. Pri jedi nismo izbirčni. V našem kraju je pregovor: — Naj bo seno ali slama, samo (ia je polna jama. To se pravi: Slovenec je zadovoljen, ee je >it, pa naj bo sit tega ali onejra. Julia z zakulianimi rezanci, košček mesa, dve žlici krompirja ter malo solate, zelja, repe ali karkoli je £e, pa je glede tega zadoščeno tele>nim potrebam. In re je ob kakšni svečani jpriliki mesena ali krvava klobasa na krožniku, je > tem do-! seže n višek vsega, če>ar si sr-jee poželi. O na*ik ljudeh jt- le redkokdaj slišati: — Preveč je je-jtniel, j>a ga je vzelo. Ker mora imeti vsako pravilo izjeme, so izjeme tudi v tem. Poznam n«])rimer nekaj rojakov, ki jim je jed nad vse. Prijatelj Joža, ki preživlja svoja večno mlada leta v Mostah pri Ljubljani, bi uvrstil j v ta razred. Njemu so telečje lledir'ke dobrota vseli zemskih ' ilobrot. ' Iz ljill>ljan.^ke okolice ga je le težko izvabiti. — Pridi, — mu pišejo rojaki z Dolenjskega, Gorenjskega ali Štajerskega. — Pridi na ;koline, pridi na trgatev, pridi j na veselico. .Joža s«* za vabilo ne zmeni, imagari če je v njeni obljuba, <*a t mu bodo vsi stroški "dvakrat povrnjeni. Nobena sila ga pa ne ud rži, če je v vabilu tudi o-pomba: — Pridi, !»omo imeli tudi telečje ledičke. Toda, kakor sem rekel, so te le izjeme. Ni, da bi človek presojal ves narod po Jožetu iu telečjih ledicah. V tem pogledu se nasi južni gnitje precej razlikujejo od nas Sloveneev. Večkrat >e čita, da za kakšno svatbo v Slavoniji zakol jejo par pitanih volov, j>etnajst prašičev, dvajset jancev, |>e-rutnine |>a nič koliko. Po d voh ali treh dneh s vat je vse s pridom pospravijo. Res je, da je svatov precej 4oda vendar. Kot dobri jedci so na glasu tudi Ličuni. O pokojnem generalu Boroeviču poročajo, da je imel, ko je bil še poveljnik cesarske telesne straže na Dunaju, v svoji četi Ličana, kateremu bi ameriški Kipley presodil prvo nagrado. Nt.4koč je stavil Boroevie s svojimi tovariši — oficirji, da jim lahko pokaže vojaka, ki je zmožen pojesti celo tele. Oficirji, da ne, on ,pa, da ja, in stava je veljala. V oficirski kuhinji so zaklali srednje veliko tele, in •kuhar se je i»odal na delo. Za vsak slučaj je h\\ dal Boroevie Ličana dva dni zapreti ob samem kruhu in vodi. V velikih posodah se je kuhala, pražila, cvrla in pekla teletina. Ličan je sedel k mizi. Prinesli so mu telečjo juho, možgane, rajželc, pečeno stegno, stegno v omaki, nadevana telečja prša, teletino v obari, telečji golaš in talco dalje. Ličan je jedel tn jedel. Še za dober porejon teletiue je bilo v kuhinji, ko se Ličan obrne k Boroeviču in mu zn-ii,pno prari: — Recite jim, da bo dovolj tega 'predjiržnika. Naj že ven-vlar prinesejo tisto tele na mi-4*0. Zdaj se vaga v. meni, ee, ga bom ali ne * . • rti.r rrsr " * - - -: 1 GLAS NAROD X" « New Yoif Wednesday, October 4, 1 939 SLOVENE (YUGOSLAV) pAILY V. PKHftlO: . KROTILEC KANARČKA So I'jmdej ki jih njihov poklic popolnoma prevwRne. Ce jim vzainefi.ta opravek, se sesedejo -ami vaso m no za vsakršno drago delo o mu rekli Alfonso, gospodar živali in imenitna točka na sporedili potujočih cirkusov, je hudo premikal i 1 čarodeja Giraldija. Serjientin^ka plenalka Anasta-zi ja se je bila preveč zagledala v lepi frak in briljantni prstan čan*leja in je zatorej postala v o hlevih, da je torej izginil tudi poslednji .cirkuški čar — duh po zverinah. Besnel je in se skrušil, in ta hrust. 4ci je krotil leve kakor bi bili dojenčki, je dobil živtčno mrzlico. Jetniški zdravnik. ki je bil uvideven in preizkušen človek, kar se ne pripeti dostikrat v tem »oklicu, je v skrbeli |h> več irr poslušal povedali, mal-ce razumel, kaj je človek. Alfonzo se potem ni več zmenil za žival i co, a ostala je pri njem. In poleg njegove jnžine je bil zmeraj se zraven majhen ^kmicelj ptičje piče, ki jo je, ČHsar pa on ni vedel, kupoval zdravnik iz lastnega žepa. Alfonzo je moral hočeš nočeš, skr-l>eti za vodo, hrano in pesek sVojega sojetiiika. Cca nekaj časa je pa že. pri-šediši s svojega vsakdanjega "sprehoda" v celico, zažvižgal, nakar je kanarček odgovoril. Tako komi- čni nogi. se je ulegel, kakor bi bil mrtev, na stran, da Alfonzo ga je celo učil >*toje na glavi, dalje še pozibavanja an sami kljomovi konici — vse pa s takisno pr »srčno previdnostjo iai nežno vztrajnostjo, da so zdravniku, ki je bil jako čudeai človek, kot so dejali, stopile solze v oči. Poklical je paznika in šel brž dalje. Pri rvojem mlfhodu iz ječe, je Alfonczo zvedel, kdo itn je v ječi pripomogel, da je bilo tisto življenje sipet vredno življenja. Šel je k zdravniku, zahvalil se mu je in je imel ptičjo kletko pod ipaztkiho. Pomenkovala sta se o tem in onem in ker se Alfonzo ni hotel nič več vrniti v cirk.u-. lmi je Z'lravnik dal majhno vsoto denarja. Zdaj mu jo je že zdavnaj vrnil, a v tistem mestu, čigar imena ne bomo izdali, moreš videti redno, z raznimi ptiči natrpano tngovisno z napisom: ■"Ali žt» imate ptička** "(Zoološka trgovina Alfonzo."* Tn ta trgovina dom o uspeva; zakaj vsi njegovi ptiči pojejo in m« njegove papigo znajo izvodilo govoriti in celo bele miške siu,šajo na besedo. zanimivo fantaziranje bolnika, nevali dnevi in noči in-tedni in Potom se jc dolgo posvetoval z meseci, jctniš.k"nm ravnateljem. Pazniki r«o morali dajati izčrpna poročila. Nato sta trčila dva trda oreha s.lni|»aj: ravnatelj je zahteval temnrco, a zdravnik se je sklicevaj na svojo pravico, da nbora bolniku pomagati. Alfonso, gospodar živali, je iMičmsi okreval. V popolni brezbrižnosti in molče se je dal od-vosti nazaj v svojo celico, kjer so je usedel na svoj pograd in je l>o^"al v tla. Njegovi levi! V vratih so okenca, ki je skozi nje moči opazovati jetnike, ne da bi ti to opazili. Xa ob-luxku je paznik nekoč jKfklical zdravnika. Na tleh je sedel Alfon«o, gos|>odar živali. Na pogradu pa je kanarček skakljal kciii in tja* in krotilec je ukatzoval: "Halo — hop!" In fktiček je obstal ko o kamen et. Zavpil je to in ono povelje in ptiček je prevračal kozolce, je |m»U če je dobil ukaz, je stal na VAŽNO ZA NAROČNIKE razvidno do kdaj Imte ptečaac lminlia. Prva dtevilka pomeni »ene, draga daa ta tretja pa teto. Da nam prihranite ne|iotret»aega deta la atroftkov, Vaa prosimo, da skužate naročui-i»o praroCuno poravnati. PoAljlte naročnino naravnost nam ali Jo 0a platoJte DtHpma Uftopntka v Vašem kraju ali pa kateremu lmned •tnatopnlkoT, kojth Imena no tiskana s *inHwi črkami, ker as uprsrl-fieni obiskati tudi drage naselbine, kjer Je kaj naSlb rojakov naoljenih. Zastopnik bo Vam lsroMl potrdilo sa plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, COLORADO: Pusblo, Peter Culi«. Walaentarg. M. J. INDIANA: ladlaaspslia. Pr. aarti« ILLINOIS: Chicago, J. Cicero, J. FaMaa (Chicago. OSmk j. In llliaeiel Jollst, Jennie La Sane, J. S pellet. Maeeoetaa, Frank A Nprth Chicago la Wauk^pa. OHIO: Barbertoa, Frank Xnb Cleveland. Anton Bobsk. lister, Jacob Resnlk. Job« Blapnl* Qlrard, Anton Nagod* Lorain, Lonia Balsnt, John Youngstown, Anton Klkall OREGON: Oregon CIU, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Brongblea, Anton Ipavee J. In DWORECKI SKUSA VSE UTAJITI Obtoženi duhovnik pravi, da so ga policisti pretepali in ga prisilili priznati nekaj, česar ni storil. MAftTLAND: Fr. V«Mm MICHIGAN : Detroit. L. MINNESOTA: ^ ' Chlflbota. »mak Uoula. j. Le Wkf, Jen. J. CAMDEN, N. J., 3. okt. -letni pastor protestantske cerkve Walter Dworedki, ki je obtožen soudeležbe pri umoru .^voje hčere, osemnajstletne Wande, da bi se polastil po nji zavarovalnine, je včeraj preklical .svojo prvotno izjavo. Policiji je bil priznal, da jt-najel 21. letnega Petra Ševču-ka in mu obljubil $100 nagrade, če .spravi Wando s poti. Ševčuk se je odpeljal z dekli-*co na nek samotni kraj, jo zadušil in vrgel njeno t^mlo iz avtomobila. i— Vse to se je zgodilo brez moje vednosti, — je včeraj solznih oči zatrjeval Dworec-ki. — Jaz nisem nikogar najel. Ko sem pogrešil hčer, sem jo vso noč iskal in obvestil policijo. Ko so me aretirali, so mi predložili izjavo, da sem bil soudeležen pri umoru. Ker izjave nisem hotel podpisati, so me začeli policisti pretepa-ti. — Če ne podpiše«, — mi je zapretil neki policist, — bom pustil v ječo ljudi, ki te bodo raztrgali na drobne koščke. In zopet so me tolkli, da sein se onesvestil. Mogoče sem v takem položaju res kaj podpisal, ioda tista izjava ni moja izjava. Vsilili so mi jo. Jaz nisem stregel svoj* hčeri po življenja in nisem najel njenega morilca. Zdi se, da ta preklic Dworec-kemu ne bo dosti koristil, proti njemu je namreč preveč o-b težttnega materijala. ševčnk je nekaj časa stanoval t pastorjevem doma. Natančno je opasal, kako ga je Dnwrecki nagovarjal, naj Wa«do usmrti. Obljabil mu je sto dolarjev, katerih mu pa ni plačal Varnost in luksus Kleti velikih londonskih hotelov so v zadnjih dneh spremenili v ■zaklonišča zoper zračne naipade. Ti kletni prostori, ki jih ne morejo nobene bomsbe raizdejati, so opremljeni z vhc-m(i .mogočnimi udobnostmi, lionilonski hoteli se niso ustrašili nosnih izdatkov, da se pri-lagosli^o zahtevani današnjega ča^a. JediKni prostori, zlasti pa bari velikifh raz-košnih hotelov so seetje je za to delo [>o-trosilo 6000 funtov šterlingov. stroškov -se niso abali, samo da bi gornjim, desetim tisočim tudi v vojnem času omogočili o-b i čajno Luksusno življenje. Vse osebje je preusmerjeno na zračne napade. Od trenutka, ko V hotelu Dorcliestru, najno-!*^ oghuol tefc in konec zračnega napada. ped i debelim jeklenim strojKan. Ta prostor bo rabil odrslej obednica in bar. Enako so zavarovali prostor za prtljago v hotela Clarirlgeu z jekleno kon- •xioiei miz v ™caui.ivju si fitrukci|°- .V to prostor ne moje dal po oblasteh potrditi, da 10 ^ ^ Uob°n MVUV°* i« k«,. vi^n....... «» ( ,n- V«*st,vo hottlIil ^ izjavilo, da bi mogli gostje v tem TEŽKA AVTOBUSNA NESREČA. je niegov bar v kletnih prostorih popolnoma varen pred bom(bami. V hotel Grosvenor >io vdelali v mrzličnem delu podnevi in ponoči 20,000 vreč peska, to je 830 ton pe-ka, in za ta namen so niorail ^graditi velikam-lke železne in jeklene konstrukcije. Samo v tem hotelu je biio 750 delavcev na de- pre^oru mirno nadaljevati svoje obede celo tedaj, če bi vse štirinadstropno 7>oslopje nad njimi zrtušilo. Xa isti način so ostali veliki loiWlon^i hoteli preložili svoje jedihle, bai-ske in plesne |>ro-istore }x«l zemljo. Nobenih Xnlavno se je zgodila v bližini Seslja na na Primorskem težka avtobusna nesreča. Avtobus. v katerem je bilo 50 reških izletnikov, -se je zaletel v avtomobil nekega zdravnika iz Vitima. Kakor pišejo listi, je precej kriv šofer avtobusa, 35-letni Anton Furlan, ki je mislil da je ovinek krajši. Izletniki fco bili namenjeni v Sad le na MOLOTOV BO . OBISKAL BERLIN BERLIN, Nemčija, 1. okt. — Te dni bo odpotoval proti Berli nu Molotov, sovjetski ko misar za vnanje zadeve. Dan njegovega odhoda še ni določen. Zaenkrat je vse odvisno od franeosko-angleškega odgovora na nemško-rusko mirov no pog»dl>o. neko prireditev. Avtobnis je močno poškodoval avtomobil, zadel na desni strani ceste ob stene, nato je na levi strani prebil ograjo in patdel v prepad. kjer je ostal z motorjem navzdol. Obveščena je bila takoj bolnišnica v Tržiču. V bolnišnico je bilo prejH'ljanili 23 ranjenih izletnikov, pet drngili je bilo prepeljano v Trst. Romani... Spisi... Povesti •!«• • li::;iiEiRini-wiBiiwif rrmnst^......SwBMiHratSiwb%MaifiDffiiiaBi; »čaja;«' ■.,,-,,.,..:!,.....* jz ^ ;r ■ MARKO SENJAMN, SLOVENSKI ROBINSON.... 73c Don Kihot Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno notelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne lite-i rature. 158 strani. Cena 75c. MATERINA ŽRTEV. 240 Strmiu. Cena ..............- .«• Zanimiva povest Iz dalmatinskega življenja. MLADIM SRCEM (par krasnih Črtic pisatelja Me&ka)____________________tU MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenbelm. 02 stiani. Cen* _______________ 75 l>o skrajnosti napet -oman lz modernega Življenja. Oiu>enbcim je snanl angledkl ro-anopUec poznan po celem vveta. MLMO ŽIVLJENJA. C u! :Van Cankar. 23» str. Ceoa .M MED PADARJI IN ZDRAVNIU Spisal Janko KaC. 119 strani. Cena_____ .. .M MOŽJE, spisal Emerson Hash. 209 strani. Cenal^f Zanimivo delo, ki bo utrajaio vsakemu Cita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MRTVI GOSTAC ___________________________ SSc AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. M atrani. Cena $1.00 Kersnik Je pole* Jurčiča naS najbolj poljuden pisatelj. Več del, ki jih Jurčič vsled bolezni In smrti nI mopel za vrši ti. Je Kersnik uspešno dovršil. "AgiLstor" a»ed o- va najboljša dela. ANDREJ HOFER --------------------------------M« BELE NOtl, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena------------------ M Kratke poveatl lz fivljenjepls pisatelja. To so prva književna dela davnega ruskega romanopisca. BEATTN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cen*---------------------------- M Poleg Pavline Pajkove Je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se Je koncem prej-Bnjega stoletja udejstvovala ▼ slovenski knjl-ievnostl. Njeni spisi ra»«ievaJo CuteCo »enako dufio. BELG RAJSKI BISER BOJ IN ZMAGA S5c ADVERTISE IN GLAS NARODA- • ■ . * «, i • CVETINA BOROGRAJSKA ------------- CVETKE (pravljice za stare In mlade). DEDEK JE PRAVIL (pravljice) DEKLE ELIZA, spisal EdinonA de Conconrt. 112 strani. Cena .....................——- Concourtova dela so polna fines in zanimivosti, zlasti v risanju značajev, čijlh nekateri so mojstrsko podani in ima člov»k med branjem vtis, da posamezne osebe sadijo zraj nJega in kramljajo i njim. DEVICA ORLEANSKA __________________________ DVE SLIKI. Mnl K saver Mefiko. ltS Strani. Cev* Dve čtrld enega naSlb najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" In "Starka". Obe sta mojstenko zavrSenl, kot Jih more aavršiti edinole naš nežno-čnteči MeSko. ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA_ FRA DIAVOLO ______________________________ GOSPOD FRIDOIJN ŽOLNA. Spisal Fran Mll-člnskl, veselomodre humoreske, 72 strani KMEČKI PUNT, ^ial Aog. fitra Zgodovina naftega kmeta Je agodovlna neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSčakl. — "ZaAnjl kmečki punt" je mojstersko opisal davni hrvatski pisatelj 6enoa. Krasen robo sleherni a užitkom preči ta V. 20c 45c 20e 4fc Btc Ste Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskusa na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda sirast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa* hen in ne ntrnja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 ŠALJIVI SLOVENEC (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasnic is vsoli stanov — 292 ft ran i.........50 NA DEŽNA NIKOLAJA VNA . Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cen*______ Junsk* tega romana blodijo ia t»»» io škod temo življenja. Vzpenjajo ae kvlikb. a aredl pota omagajo. NAŠA LETA. spisal Milan Pugelj 129 strani. — Cena vez............7i Rre6.-------- Knjiga vsebuje dvanajst povesti plsstelja Pn-glja, ki Je [K)znal dušo dol~~*-k*ga kmeta kot le malokdo. NADEŽNA NIKOLA JAVNA Spisal V. M. Garftln. 112 strar»L Cena .... Junaki tega romana blodijo 1» ravajo skoal temo življenja. Vzpenjajo se kvisau, a sredi pota omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH ----------------------- NA RAZLIČNIH POTIH-------------- NOVA EROTIKA, spisal Ivan *OZMnS. We rezana. 115 strani. Cena ----—------- Knjiga vsebuje "misli, ki so ae rodile v Bo-veku v prvih letih svetovna vojne". PESMI V PROZI, spin strani. Cean------- Verna slika pestrega 112 vellkomestnega Mv- Uenja ln apomlnor nanj. P1NGVINSKI OTOK. spisal Anatele strani. Cena To Je satira na francoske pretekla in sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj % drsen ln bresobaire* v svoji sabavljlcL PLAT Z1 0KA. srkal Leonid Andrejev. 121 dr. Cena .«9 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vaebnje knjiga Se dve. nmmemč "Misel v megli" in "Bresdno". PARIŠKI ZLATAR______________2»S POŽIGALEC________________2®* POSLEDNJI MOHIKANEC-----M« PATRIA (povest ls Inke zgodovine) -Mf POVESTI IN SLIKE, spisal 79 strani. Cena Knjiga vsebuje tri povesti nadega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog Je izrazit, njecrre misli so globoke ln mehke. Posebno ženske bo v je te sa nJeao-va dela. _ PRAVLJICE. Spisal H. Majar. naroda. Cena ..... Izbrani la pro- KRALJEVIČ IN BERAČ KRVNA OSVETA (pevest Is nbrniklh garn> — LA BOHWR. Spisa: H. Mnrger. 402 str. Cena. Knjiga opisa je Bvljenje ametnlkov v Pari- povest o otroku, ki gane tndaka. DeCek Je plod ameriike vagoje, ki ne pozna rallk med bogatini tn istcB, pač pa na razlikovati le med dobrim Štiri zanimive firttae naflega OSTI. aplaal I* priznanega pA- AlbreM. 129 KAKO SEM SE JAZ LIKAL, aplsnl Jakeb A3e-1 ievec. TBI knjige pa 159. 189 in 114 strast t Cena---M vsak zvezek. Vsi trije.----LB9 I Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari« m poslali v šole, kjer se Je vzdrževal a lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj te*je, lezel ' od loto do šole ter si slednji* priboril v flvije-1 njn mesto, po katerem Je stremel. KnJina as pisane Uvahno. Ob fitanJu ae bo moral Btn-> telj večkrat od drča nasmejati. KAJ SI JE IZMISMIi DOKTOR OK& spisal Jules Vcrae. C5 stranL Cena__ Mends nI bilo pisatelja na svetu, ki bi imel , tako Sivo donliljljo kot Jo Je Imel Francos Jules Verne. In kar Je glavno, skoro vse aje> gove napovedi so ae vresnldle. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo, let v stratosfero Itd. PRAPRECANOVE ZGODBI -- PRIGODBEČEBEL1CE MAJR, trd. PRVIČ MED INDIJ ANCL Povest 1 kritja Amerike. Gena REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM RDEČA IN BELA VRTNICA PTICE SELIVKE, -M ln mlalt aUvossa »adljska- Praeovod. eeejl ga pisatelja. • , student naj bo. — nas vsakdanji KRUH. spisal F. K. Fhsžgnr. Nai mojaterski pripovednik dveh svojih delih obilo PRAVLJICE. Kofintnlk, IL svezek. Cena PRAVLJICE. H. Mayer. Cena ............... turki pred dunajem__ TATIC Nai 1 zboren primorski pisatelj kftlgl dve povesti, ki Jih Ja materi. daje v tej pepic^H TISOČ IN ENA NOC, s slilčami, velika Waja. BttA S knjig«. Obna . . . .-,-.3.28 Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET ! : r 7 NEVC^ YORK. N. Y. L X 8 JrXBDOr»-.Ntw To* Wednesday, Octdber 4, 1939 HL0VBH15 (YUGOSLAV) DAILY MH11EMBIII1 [(je si bil tako dolgo? Banan Is življenja Za "Olas Naroda" priredil J. H. ~-40 V izviru Ljubljanice Oba le n»alo vidita in siišita tega, kar ^ godi okoli njiju ia ravno tako Ha zatopljena v te, tudi Klaus in Rut, ko sta *opet nu>la trenutek »reče. Z Iduno 4»o se namreč raagovar-jali tiije goW|joclje iz Kassela. Xajbotj zabaven je bil mžiuir Pollner, ker se Winnie zanj f"°va P"niknila, dokler nisi do-Jd niti najmanj zmenila. . |kom-no zagledala luč dneva v Kavno v tej Jiiš., v kateri je vse lesketalo v crlličnoeti in n^hh lzvinh «)n ^ riinrk»- Prečutina reka si* Ljubljanica, clovA ne more verjeti, kabšno pestro potovaaije imaš za >eboj, če vidi tvojo letno tekočo ze'eno vodo pri nas na Ljubljanskem baru. Nekje onkraj državnih meja je tvoj začetek, mnogo kilometrov si na* to tekla ]iod zemljo, zdaj razlita v podzemsko reko, z«laj utesnjena v ozke sifone. S}>et si se prikazala na površje in ogastvu, je moralo vsakonair biti jasno, da je bila Winnie zelo Ziiicl j i va nevesta Poleg tega pa je bila tudi polnoletna in ni imela več starišev, ki bi mogli njenemu možu greniti H>d teh izvirov <*ta po legi najvišja Veliko in Malo Reto- : vje. ki ležita v dolinici pod življenje. loda Pollner čuti, da re lira innie vedno boli in « . v . . ,, , . . . ... . , i • • ■ * v deževnem času pa tu
  • vinlno zalita z vodo vol/stvo. Ko pa znejf mx\h* vidi Iili zvtMi in talno dr/ali, kar so ljubili. . Winnie je pri srcu, kot bi niorala vse ljudi spoditi iz lise, da bi mogla rama bifi a -svojimi mitslimi. Tudi Klaus je ni jriogrl v»m"* .navezati in samo Winnie opa&f, da njegove oči z velikim sijajem vise mt potrzali Riute Fafknerjeve. O, ko bi jo ljubil! Vredna je in ni mu treba, da bi zapadel Ldutii. Pa ; n j tudi ne bo! Za Jduno so bili drugi ravno dovolj dobri, ker -o bili na lov»u ra bogate awveHte in >o le malo mislili na £eno, ki bi jim.prinesla bogato doto. Samo škoda, da je tudi dr. Horvat ravno tako reven, kot je Rut. Toda ljudje, kot sta ta dva. zirata obvladaiti usodo tudi bn« denarja. Tako glt'bokc misli se danes jKxle «a Wnnienim čelom Po dolgotrajni susi . !<»dane le malo stoječe vode v očaui in iitu odgovorila. **Ali sem .bila k«krj drugačna proti vanj? Na to se prav r.ič ne morem spomniti. Prav gotovo ste se zmotili." To je bilo dovolj jasno. Zato je takoj prestopil v Idunin;"VOi\H naravno talK»r in jc skušal svoja oba prijatelja izpodriniti. To se mu ^^ ^ no nvf>rp vanj0 \ z vove izvodbe. ritateljem je morda v .^»ornimi našo poročilo z morja, kjer smo pc že lani potaipljali s po-moČjo pločevinaste čelade. Le-smo zare#ni-rano obleko. Slednjič je napočil dolgo pričakovani dan, ko simo z vsem opt robni m prispeli na Vrhniko. Pmlali sino se najprej k Malemu Retovju. Prijetno naje iznonadilo izredno nizko stali z notranjim zadovoljstvom spoaia^ tla ni bila tako površna 'n'e vode. Te i ni bila preveč nir- in bi cz vitalnosti, k^t si je mislila. Zato se za\"zame, da bo storila vise, da postane boljša. i Da bo (1liarles s Tnulo zelo srečen, o tem ne dvomi. Truda je lila zelo doledra in obenenv vosela. kakorštio more Charlie rabiti. Zelo dobro bi med seboj izhajala. In — Tnsda je bila sestra Jurija Holla in je prinesla njegovo sliko v hišo. / (Jc-tje ostanejo v hiši do sedmih, nato pa zo|>et odpotujejo na Gravensteim. * Rut, >tric in teta sesedaj f>eljejo naprej, kajti Rut je imela še marsikatero tlelo^ da poistreže gostom, i'letlr.o se Rut {»oslovi, ji Klaius tiho pravi: 4\Ali vas že zopet kliče delo!" Hut tve zasmeje. "Setlaj stm vendar lenarila dve uri in je že čas, da zopet kaj delam.** v S pogledi m vojo sestro maha vnKtcum, ga I duma gltda j^zrege cibraoui. Xa petih, na to niti ne misli, četudi ji je zeio žal, da j/rve jedi dneva ne more povžiti v rjegovi družbi. Z V23diht in naqiolni svojo skodelico. Pol dneva bo zo-pet Mclcla v sedku, kajti 'jahati mora čez ]>olja na vse kraje in m> ne more voziti z motornim fcolescMm. Ko reže kruh, e skoro vreze v prst, ker se .presttrajši, *ko se vrata txllpro in V sobo stopi dr. Horvat. Njegov obraz je miren, kot bi bilo nekaj poijoteonia samo ob set>i raaumljivega, da ji je prišel delat druščino. "Dobro jutro, guspica Falkner! V resnici sem «e zakas-riil pet minut in bom sedaj toliko manj mogel govoriti z vami." Rut 7ardif kar Klatiš iz veseljem opazi. . 44Moj Bog* ali ste v restnici vstali tako zgodaj!" ga vpraša tiho.. Klaus .-topi k iad, se piikloni in jo smeje pogleda. k * Saj som vam vpntlar rekel, da agodaj vstajam.; pri tem pa je bilo tu»di nekoliko sebičnosti, da bi, ako dovolite, z vami zajtrkoval." Rut ne Hmeje njegoveniu obrazu. i 41V mviei nekaj nezaslišanega je, kak sebičnež ste. Torej le sedite — prosim, toda x»rosim, da sami vzamete skodelico, kajti ixigrni'a sem samo za sobe in vam nimam časa postreči." , 44Ali v jutranji poadrav ne dobim najprej vase rofceT" vpraša ter ji ponudi i^ojo roko čee mizo. Rmt položi svojo desnico v njegovo in -Klaus outi, da se ji treae. *1 Dobro jutro toiej. Ali ete dobro spali!" * "O, j^vaU,.—:. irvivtino. In vi tudi!" se sineje, ko mm naliva eckodeiico. , (Nadaljevanje prihodnjih) zla in žal tudi ne preveč čista. (Pripravim se na potop. (>b-lečom tofilti volneno t»bleko in 'P<)vitli še omenjeno ]x»taplja-ško obleko. Opašetn si vrečo kamenja in vrv — za vsak primer. Masko si denem na obraz, cev stisnem meti zobe in stopim v vodo. Po nekaj korakih sem že ves v njej in nas pihalniik začne s svojo staro p*«>tnijo. Nekaj mrzlega mi leze za vrat, vendar hitro pozabim na to neprijetnost. Dino, ki je V/, samega grušča, se strmo >pu<šča. Kmalu sem pri steni- na tln« katere zagledam precej široko odprtino. Sklonim se m .st/jpam naprej, še vedno n a viad ol. Špranja se sprva oži. čim stene in strop, ki se strmo dviga. Globinomer na roki kaže že osem metrov, kljmb tenuu grem naprej. Na žalost u>ta-vi moje potovanje c&v, ki se je nc^kje zataknila med skale. Vodo za seboj sem tako skalil, da nazaj grede ne vidim čisto nič. Po cevi. ki jo še potegnem, iz neke razpoke, se dotipljem do izhoda in od tu splavam na |h>-vršje. Šele na kopnem opazim, tla je Obleka i>olna vo le in kar čudno se mi zdi, tin me ni -nič zeblo. Zaradi skaljene vode se tu ne moremo več .potapljati, zato se oreselimo k Velikenmi Retovju. Voda je kristalno čista, lepe modre barve in tako nizka, da je polovica odnrtine p;»d >teno nad gladino. Brat se hitro obleče in jo maline v vodo, proti ti.sti o'%>rtini. Ko se potoni, mu začnem dovajati zrak. Še a:a vidimo -nekaj časa, nato pa izgine v mračne globine. Zamolklo brbljajo mehurčki zraka* ki prihaja izpod skale. Zelo se začulinvo ko ti mehurčki utihnejo, in zraka, ki ga je potapljač izdihal, sploh ni več na izpregled. Sesam zdaj z lahkoto, kar pomeni, da se je potapljač dvignil. fVz nekaj časa napeta vrv popusti in kmalu nato zagledam brata irloboko na dnu, kako sveti z lučjo pred se. Komaj ima glavo zunaj, nam zakliče: 44Velika reč, bil sem na oni strani sifona!" Presenečeni poslušamo njegovo p rij »o vetlo van je: 44Dno pada le do globine 4 metrov, nato se .»»iM»t dvigne. Kaj kmalu sem prišel do površja votle Znašel sem so v jami. na zraku. <'i>to tema je tam, le vd la se sveti v hlcdo-modri luči. Tako le|>t) je ka-k(»r v Mtxlri jami na Biševcu in še bolj roiučMitično. Na su-ht> žal nisem lii'ogel zlesti, k«4r me je obleka ovirala. Z li se mi. da se jama nadaljuje s^»et poti votlo. Cev, ki se je zatikala. me na žalost ni pustila več naprej.** Po vsem. kar smo tlanes \ i-tleli in doživeli, smo sklenili, tla naše (priprave se malo izno-polniimo in da ob prvi priliki nadaljujemo s potapljanjem v kraške izvire in podzemske reke. Jamsko društvo je s tem pridobilo nov način raziskovanja. Hoteli smo si v kratkem ogledati sifon v Zatočnii jami v dolini Račne. pa nam je žal /leževie preprečilo ta načrt. Pa tudi Retovje nas l>o še videlo. J. K. Novae VELIKA KUHARICA po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kal in se k svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma. kar pomeni za slovenske razmere več kako* š^ tako gostobesedna reklama. Na \rt kakor 700 straneh Je strnila odi if na In aH znaita artorira t« «tara in najnovejša dognanja kuhinjske nmetno*t|. Snov Je «Mflin« nad v» pregledno, izbira reeeplar Je izfrpoa. TO JP naji»opoi.nkjSe deix> ki ga imamo na tem področji" Oprema knjire Je razko&na. Nešteto Je sMk v he«ediln. S4 pa > novih harvanih tabel, kt Jih Je naslikal Draeotin Hnmek. . . . Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti zf> zdravo in pravilno prebrano družine, si mora to knji-sro omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti nmetno-ti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka prospodinja bo liotela tudi svoje sroste iznenaditi s posebno izbranimi >dili Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta ST,OVE\'RKA KFHAHICA Četudi Je osmi natisk knjige v vseh pogledih ne nmo rsebinsko. m-pak tndi tehnifno popolnejši od Twh dosedanjih Izdaj. Je cena knji^f sedaj znižana. p»afa«o mu .. ... Velja samo fJm \irr>iM*e pn • h\|l(,\R\I: NLOVEVIC PtBLISHKG CO^PUY ?16 West 18th Street ^ New York, N. Y. l^r' GOSPODINJE in deki.ETA. to je knjiga za T as I rijo(S svojimi plini zrak. Klekt-ričae žt|im<> svetilke in celo žarnici' na akiuuulatorje prihajajo kot zn>i!na svetilka sicer v l>oštf\, a 1«' za kratek ča>. Zato je |M>treini(» v vsako 2. 3. 4. 5. 6 7. 9. 10. 11. 12. 14. 15. bin z eno pt»teIjo in 4<» kabin'^ z dvema ptirteljama. V jedil-j ni d'vornni Im» prostora za l7- 18. MEHKO VEZANE KNJIGE KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še da* nes, ker bo zaloga kmalo iztekla. Letalo bo imelo tri krove, zgoraj poveljniški krov, v sredi'i*, potniški krov, >.}«odaj tovorni klet. v v-ak prostor, ki naj ra- krov. DoLgo bo 70 metrov, mo-{^f* bi kot zakloniV-e, uvesti elekt- torji pa bodo razvijali ""...... '* " ' konjskih sil, tako da Im rieno m;i|h'Ijavo. J)ovod v veri ni primerov ni težak, kajti razdelilnira za hišo je običajno v kleti. V.sekakor pa je |x>-trebrni, da opravi vsa dela, ki so -s tem v zvezi, strokovnjak. Za wak ]>rimer, ee bi med zrae-nim 'napadom zmanjkalo elektrike, }o treba itneti pripravljene elektriene žepne svetilke. RAZSVETLJAVA V ZAKLO NIŠČIH." 'K opremi zaklonišea zo|>or zranne »napa le spada primerna ra® - ve ti ja v a. Ni r ne vp! i va n a nato pa se proti pričakovanju]živce v primeril nevarnosti litij- ZRAČNI VELIKANI. V zavodu za aeronavtične ve*le v Sa-n Franeiseu je imel anani ameriški letalski graditelj Kleiifhaus predavanje, v katerem izvajal, tla današnji "cllpi>erji reprav preva-ža.jt> ver nego tri t urate ljudi zanesljivo in liitro «Vy. t>eean, v kratkem za prt»koatlantsJci 2B. 27. > normalna brzina 300 milj na uro. Polet rez ore an 1k> trajal s talosnim letalom ktmiaj 15 ur. To letalo bo zgradili jm» vnejis«. priliki že prihot>nje leto. Potem pa .pridejo na vrsto pravcati velikani. Takšno letalo bo imelo motorje v. 200.000 k. s. torej enako m or ne Božirni I h« rovi (Hudolf Vral»l> Bur^ka Vojska Cvetke (H. Majan Dfdrk jf pravil (Julij Slap.šak) Izvira Orleanska IMp sliki (Ksaver McAkm Duhovni boj (Lovreui- Skupolli Fra Diavoto Fran Baron Trfnk (t»juro I* n!lluiaut Krvna UmpIi Mesija . I »r. .IprINS Mladim Srrftn mlaM mož popadke a polet iz Amerik«' v Evropo bo znašal samo 10 ur. Mu*olino Na Indijskih »Inkih Oh 5^Mniri dr. Janrza F.v. Krrka Tarižki Zlatar ratria. Favrst it irske Junatkt dobe tU. K.-l-eer« Taherki Iz Rnra (Ivan Alhrelil > Popotniki, novele in retire (Milan ruplj> Foziealee Fravljiee (FT. Pravljlre In pripovetlke za nila- dlno« I l-ostora bo 1 3U Povesti in Slike i Ks«v»t Me-kr.» 30. 31. 31. SMRT NAJSTAREJŠEGA KONJA. V bližrni .danskeura nie>ta 40. Ilire Selivke Praški Judek (Tasjore; (Josip Voir| Pmnrefanove Ztrndhe. Pove»H (Anton Stražar) zračni promet ne bodo ver za-, Haderleva .ie živel še pred ne dostovali. V onem ali dveh le- koliko dnevi konj, ki je učaka tih bomo imeli poleg ladijskih velikanov na Atlantiku tu li zračne velikane, ki t>o obratovali Amoriko in Evropo. Kačrti za takšna b»tala <»» je ura kal polnih f»0 let in so ga smatrali)??-za na istarejšegn konja na svetu. K on rta 1 ]»' >vt»je življenje na nenavaden narin. Pf» vsej l>riliki um ni zdolo voe vrod- razširi. Ztlaj sem v .precej pro-ptomi jami, tako da lahko stojim pokonci. Navadna žepna ^vetiljka mi pomajra pri orientaciji v tema. Nejasno razlo- ge nego daljše bivanje v 7>o-|K)lnoma temnem, ali nezadostno razsvetljenem prastoru. Slaba je raaasvetljava s plameni. ki požirajo ki^ik in kva- že izdelani. Trvž. Kleinliaus je no naporov, kajti kmetje so o-o njih povedal nekoliko po-1pazili, kako.se je nemufnt»z vso rlrobnosti. Prvo letalo te vrste j silo vet^krat T*iirnal proti o->>o še razn^roma "-majhno",, srraji iz bodere žice. ki mu je imelo bo prodora "samo** za;bila anana že ver konjskih ]h>-kaldšnili 100 potnikov in 40, kolon j. Zgrudil se je ves ob-mož ,TM>satlke. Pomikom bo j lit s krvjo. Kanil se je bil tana raz]>ola 47. Skozi fiirnti Indij« 18. Spi*i Krištofa Šmida 49. Aludent n»i ha (S. Pinte»r> .H. Strahota vojne 51. StinrNki Invalid (S. Koftutnlk) Svrta Nothurpi 33. Tri Indijansko p«»ml (jnsr-r Sftillman) 51. Vf+rrna pisma » Marij« Kmetov« i 55. V H nar i Tm m »ro» 56. Volk Spokornik in dnijfr povrnil za mladino (Ksaver MeSkni 57. Vojnimir ali Pocamtlvo in kr&4 (Josip Ojrrlmr 58. Zadnja Kmrfka vojska i An mi Rt ftf*n» i 59. Zadnji dnevi nmrrfnezm kralja S. KoSiilnik M. Zbrani spini za mladino (Rneolhort Cansrh SI. Zbirka narodnih pripovrdk is mladino t J. Plnnlnskti t!. Zeodovinsk« Anekdoto fl>r. Sar»hnn» H ZIjUokopi (JoHof Spillmnn) M. Zmaj is Roftne. pnrmit lr. honiin-RkP zet*loTln»» (S. Kosufnlk) (Vrzava nekaterih knjlr Jo od Iria nja nekoliko iskaitna.) Ako iiim kaka knjiga vet- zvezkov, so šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR t Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 816 WEST 18th STREET Kil Y9BK