KOMUNISTOV K OZDRAVLJENJU RAZ1KEB, UD I J0'(il y KOPRSKI BOLNIŠNICI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 23. MARCA 1962 Poštnina plačana v gotovini LETO XI. — ŠTEV. 13 RESOLUCIJA O POLITIKI GOSPODARSKEGA RAZVOJA KOPRSKEGA OKRAJA V LETU 1902 o ^ W V Poseben pomen in vloga pomorskega gospodarstva za nadaljnji razvoj v okraju — Storilnost je treba dvigniti vsaj za 11%, tako da bi vsak zaposleni ustvaril povprečno 1,250.000 din narodnega dohodka — Skrb za hitrejši razvoj turističnega gospodarstva — Predvsem pa: gospodarske organizacije se morajo bolj zadovoljivo vključevati v pogoje novega gospodarskega sistema ter izpopolnjevati svoje pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka Minuli torek je bila v Kopru pod vodstvom predsednika ve, da se bo v tej panogi obseg čanje se obeta zlasti ob še boljši OLO Koper Albina Dujca 31. seja okrajnega ljudskega odbora, storitev dvignil celo za petkrat, organizaciii poslovanja, z utrje-lsi ji je prisostvoval tudi ljudski poslanec Ivan Regent. Osrednji Glede na posebne pogoje je vanjem linij s Severno Ameriko točki dnevnega reda sta bili razprava in sprejem resolucije o v okraju prav promet tista go- ter uveljavljanjem svobodne politiki gospodarskega razvoja koprskega okraja v letu 1962 ter spodarska panoga, ki naj bi letos plovbe okoli sveta, sprejem odloka o okrajnem proračunu za letošnje leto. Obrazlo- v največji meri pripomogla k po- Decentralizacija upravljanja v žitev k predlogoma je dal podpredsednik OLO inž, Peter Aljan- večanju proizvodnje in storitev, nekaterih prometnih dejavnostih čič, nato pa je v živahni razpravi več odbornikov predlagalo Ob ugodnih pogojih se lahko bo omogočila prometnim podjet-nekaj dopolnitev k izdelavi dokončnega besedila resolucije in družbeni proizvod v tej, panogi jem, da bodo poslovala na enakih proračunskih postavk. Odborniki so nato sprejeli tudi več gospo- dvigne za okoli 23 %. Pri tem pa osnovah kot druge gospodarske darskih odlokov. je treba v največij meri upošte- organizacije. Povečani vpliv orga- vati dober nadaljnji razvoj po- nov delavskega samoupravljanja Smernice za letošnji gospodar- Letos bo, kot kaže, tempo po- morskega gospodarstva, ki ga je (v železniškem, pomorskem, tele-Eki . razvoj koprskega okraja so rasta počasnejši, kot je bil v pre- treba pojmoVati širše kakor sam grafskem in telefonskem ter cest-utemeljene z načeli novega go- teklih letih. Celotna vrednost pr0met, in sicer v povezanosti z nem prometu) bo lahko odločilno spodarskega sistema, pri. čemer proizvodnje in storitev bo dose- vsemi ostalimi gospodarskimi1 na- vplival na smotrnejše izkorišča-nakazujejo boljše izkoriščanje gla skoraj 100 milijard dinarjev nogami tudi z industrijo. V go- nje prometnih sredstev, ekono-obstoječih proizvodnih zmogljivo- ter se bo v primerjavi z. vred- spodarstvu koprskega okraja že mično poslovanje pa omogočilo sti, boljše gospodarjenje, v manj- nostjo v lanskem letu povečala za zagenja zavzemati zelo pomemb- postopen prehod na finansiranje ši meri pa upoštevajo odpiranje 15 °/o. Ce pa to vrednost primer- no viogo koprska luka, ki za letos prometa na lastni materialni novih zmogljivosti in novih ob- jamo z letom 1960, ugotovimo, da nap0Veduje okoli 300.000 ton po- (Nadaljevanje na 2 strani) jektov. V preteklih letih je bilo bo večja kar za 50'/o. Primerjava morskega prometa v izvozu, uvoza gospodarstvo koprskega okra- za zadnjih pet let, t. j. z letom zu_ razvozu in tranzitu. V zvezi ja predvsem značilno, da se je 1956, pa nam pokaže, da bo vred- 7 j-a-vojem luke dobiva še pose-razvijalo z naglimi koraki. Poseb- nost letošnje proizvodnje za tri- ben pomen razvoj raznih predeno značilen je razvoj tistih pa- krat večja. lovalnih in storitvenih dejavnosti, nog, ki imajo na področju okraja In prav razv0ju teh dejavnosti dobre prirodne in druge pogoje. POSEBEN POUDAREK: bo treba letos posvetiti največjo V prvi vrsti so k naglemu raz- poMORSKO GOSPODARSTVO skrb, zlasti predelavi, obdelavi in voju pripomogle večje naložbe v , dodelavi raznih uvoženih proiz-osnovna sredstva in sploh nalož- Najznačilnejša gospodarska pa- vodov. S tem bo koprska luka Občinski zbor in Zbor proizva- prispevka je proračunski prispe- gozdno-gospodarskih načrtov za be za skladnejši razvoj proizva- noga v okraju, t. j. promet, obe- dobila v jugoslovanskem pomor- jalcev ObLO Postojna sta imela vek iz osebnih dohodkov. družbene gozdove gospodarskih jalnih sil. Odločilno pa je vpli- ta 22% porasta ter se bo v pri- skem gospodarstvu svoje posebno na dnevnem redu zadnje seje, ki oba zbora sta na zadnji seji enot Zagora, Jurjeva dolina in vala tudi skrb družbene skupno- merjavi z letom 1960 po vredno- mest0 in veljavo. Pri nadaljnjem je bila prejšnji torek, 27 točk. sprejela še vrsto drugih odlokov Javornik-Debeli kamen, to je o sti, da bi kar najhitreje premo- sti uslug tako rekoč podvojila razvijanju in izkoriščanju vseh Najprej sta sprejela odlok o zvi- in odredb, med njimi o ustano- desetletnih načrtih gospodarjenja stili ekonomsko zaostalost in do- njena vrednost. Primerjava z le- pristaniških dejavnosti pa bo tre- ganju stopnje občinskega promet- vitvi. Cestnega sklada ter odredbo v enotah Gozdnega gospodarstva segli pogoje za dober gospodarski tom 1956, ko se je začel načrtni. ba brž poskrbeti za ustanovitev nega davka na industrijsko blago o obveznem izkoreninjenju tu- na območju občine Postojna. Ob razvoj. vzpon gospodarstva, nam pa po- svobodne cone, in to tem prej,, v maloprodaji od dosedanjih 4 berkuloze govedi na območju ob- razpravi o teh pomembnih nacr- ker zanjo že sedaj obstaj«'.lQ.\-:; 6»/» ter od prometa z alko- čine Postojna. Nadalje sta pre- tlh> ki gojenju gozdov ustrezni ekonomski pogoji. Samo polnimi pijačami v trgovini na nesla ustanoviteljske pravice močno_ prioriteto pred sečnjo..je po sebi pa se razume, da terja drobno na 20 °/o. Zatem sta spre- Otroških vrtcev v Postojni in odbornik A"drej Janezic nadaljnji razvoj luke železniško -jela še odlok o dopolnilnem pro- Pivki na tamkajšnji Stanovanjski izrazu mnenje, da bi bilo nujno povezavo z zaledjem, to se pravi, računskem prispevku na osebne skupnosti, potrdila statut Stano- že pred njihovim sprejetjem _izde-da je treba že letos izvesti vse dohodke delavcev in uslužbencev, vanjske skupnosti v Pivki in med latl Primer-'a|"0v analizo, ki naj -t o ' l --»V nekaterih krajih dokaj počasi uresničujejo težnjo, da se ves delovni kolektiv vključi v odločanje n o vseh bistvenih problemih notranje delitve; niso iz- jemni primeri, da prepuščajo delo v zvezi s proučevanjem načel in meril delitve strokovnim sU>žbam, pri čemer se ognejo kolektivu v pripravljanje pravilnikov, ! kar je nezdružljivo z bistvom neposredne delitve do- hodka po delu: zato so se teh vprašanj, ki so največjega družbenopolitičnega pomena, pogosto lotevali 'ekonomistlčno in tehnokratsko.« (Iz materiala III. plenuma CK ZKJ) Danes, ko so storjeni prvi koraki k pritegovanju delovnih kolektivov kulturno umetniških, zdravstvenih in podobnih ustanov k upravljanju, zlasti pa v tem okviru k oblikovanju in delitvi dohodka teh ustanov, ugotavljamo, kako prav Je imela Zveza komunistov, ki je že vnaprej opozarjala na to, da bo nadaljnje razvijanje socialističnih družbenih odnosov na teh področjih izredno težavno in za najnaprednejši subjektivni faktor v prizadetih kolektivih, zlasti pa seveda za člane ZK, še posebno odgovorna naloga. Sled prvimi nalogami je zato III. plenum CK ZKJ organizacijam ZK in sindikatom poudaril nujnost izrednega prizadevanja v množičnein pojasnjevanju družbenega bistva sprememb v odnosih delitve zlasti'na področjih, na katerih šele sedaj uvajajo delitev na osnovi demokratične volje celotnega kolektiva, zakaj ti kolektivi glede tega še nimajo; nobenih iJkušenj, kakor Jih n. pr. že imajo v bogati meri kolektivi naših gospodarskih organizacij. Komunisti v koprski bolnišnici pri izpolnjevanju nalog v današnji sila važni fazi razvijanja socialističnih družbenih odnosov na vprašanju delitve dohodka tudi niso izpolnili pričakovanj, ki Jih Je prednje postavila Partija. Zato jih Je ta politična organizacija poklicala na razgovor. V nedeljo. 18. t. m., se Je sestal aktiv komunistov piranske, izolske in koprske bolnice (vse tri bolnice predstavljajo samoupravno celoto) na sestanek, na katerem Jim Je 3-članska komisija Okrajnega komiteja ZKS v Kopru prebrala in tolmačila izčrpno analizo o napakah komunistov pri pripravah pravilnika o delitvi osebnega dohodka, nakar so se v skoraj G-urnl razpravi vendarle izoblikovala skupna stališča, ki so po statutu ZKJ, tudi če bi se manjšina z njimi deloma še ne strinjala, obvezna za nadaljnjo akcijo osnovne organizacije ZK v koprski bolnišnici s tem, da komunisti seveda ta stališča pravilno tolmačijo tudi ostalim Članom kolektiva in jih prepričajo o tem. da je predvsem v interesu samega kolektiva, če bodo čimprej ugotovljene napake odstranjevali. Tako bo treba popraviti nekatere nezakonitosti pri sprejemanju pravilnika o delitvi osebnega dohodka, vplivati bo treba na to, da se v smeri demokratizacije popravijo notranji odnosi v bolnici, sama osnovna organizacija ZK, katere člani so doslej podpirali ugotovljene negativne odnose, pa mora predvsem med svojim članstvom poskrbeti za intenzivno proučevanje smernic III- plenuma CK ZKJ in drugih materialov, ki pojasnjujejo bistvo graditve še trdnejših ln globljih soclaUstlčnlli odnosov v nnši družbi. Kjer koli so se namreč primerile napake In pomanjkljivosti pri delitvi, so se lirez dvoma predvsem zaradi tega, ker napredne sile v kolektivih niso bile dovolj idejno politično oborožene, da bi ta današnja temeljna vprašanja pravilno pojasnjevala članom kolektiva in v političnih organizacijah ter samoupravnih organih v prizadetih kolektivih zastopala pravilna, napredna stališča. V razpravo so živo posegli člani vseh treli osnovnih organizacij ZK In s tem prispevali k močnemu kresanju mnenj. O delu in napakah komunistov pri pripravah pravilnikov o delitvi dohodka so razen treh članov Okrajnega komiteja ZKS govorili tudi prisotni trije sekretarji občinskih komitejev ZK obalnih komun. O tem je razpravljal tudi predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Koper, ker je prav ta forum odločilno sodeloval pri analizi tega dela komunistov. Nekatere vzgojne kazni po statntu ZKJ, ki Jih je ob priznanju krivde prizadetih komunistov priporočil partijski aktiv, bodo brez dvoma koristne za samo osnovno organizacijo ZK v koprski bolnišnici, obenem pa tudi vzgojen primer komunistom v drugih podobnih ustanovah. S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA POSTOJNA V svetovni zgodovini bodo dnevi minulega tedna zabeleženi z zlatimi črkami, saj so utihnili topovi v vroči Alžiriji. Po sedmih letih vojne v tem delu sveta, ko je izkrvavelo več kot milijon ljudi, se je končala alžirska vojna. Začelo se je novo obdobje v zgodovini Alžirije v trenutku, ko je bil v nedeljo podpisan sporazum med francosko in alžirsko delegacijo o prekinitvi ognja. Vendar pa to veselo vest greni napoved tajne teroristične organizacije OAS, da je alžirski osvobodilni vojski napovedala vojno do popolnega uničenja. V zvezi s sporazumom, ki sta ga sklenili začasna vlada alžir- svetu, zlasti pa v Afriki«. Podob- priprave za začetek graditve že- ki znaša odslej za vse zaposlene, drugim sprejela odločbo o likvi- pokaže, v kolikšni men so per- no brzojavko je predsednik Tito lezniške proge. ' ki prejemajo prejemke po dolo- daciji'gostišča »Pod Primožem« v spektivm načrti sečnje vsklajem poslal tudi predsedniku začasne ob dosedanji zmogljivosti ladij čilih Zakona o javnih uslužben- Pivki. s potrebami krajevne lesne mdu- alžirske vlade Ben Jusufu Ben- je moč nakazati tudi povečanje cih, 10 %>, za vse ostale pa 15°/o. Ljudski odborniki so na seji v sinje po surovms^ hedi. storitev v pomorski plovbi. Pove-Osnova za obračun dopolnilnega torek razpravljali tudi o predlogu g^o^fnf frafitaimi --——--—--—--——----- --- prikazi ponazorili nezavidno stanje iglovih gozdov v Jurjevi dolini, na katero se nanaša predvidena omejitev sečnje, je ljudski odbor preložil glasovanje o omenjenih načrtih do prihodnje seje. V nadaljevanju torkovega zasedanja sta oba zbora enoglasno potrdila sklepe delovnih kolekti-(Nadaljevanje na 3. strani) VI. LETNA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV V TOMOSU Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, ocena nepristranskega opazovalca, če da so prav osvetlili številne nejasno- organu — delavskem svetu. Poročilo da Je bila v Tomosu letos ena naj- prav v materialnih odnosih najde sti in mnoga nesoglasja, ki so bila in razprava sta grajala slabo udeležbo Oa-UMLI ^c^^aa ,laua 01111- boljših letnih konferenc Zveze komu- največ nesoglasij in če išče vzročno predmet ostrih razprav in nasprotij na sejah delavskega sveta, češ da se itp. vpruihlil-p in vlid-1 franraskp nistov. Delegati so ob smernicah III. zvezo v vrsti subjektivnih okoinosti, ne le v osnovnih-organizacijah Zve- je posameznikom zdelo pomembnejše , ■ , , t , , - plenuma CK ZKJ polemično načeli kot so pomanjkljiva zavest, družbeno- ze komunistov, ampak tudi v eko- zasebno delo — honorarni zaslužek — republike, je vlada FLRJ dala IZ- najbolj pereče probleme, ki so bili ekonomska in politična nerazgleda- nomskih enotah, po oddelkih tovarne kot seje tega organa. Pri tem je tre- javo, da je trdno prepričana O doslej resna ovira za utrjevanje same nost proizvajalcev in ne nazadnje — in kar je obsojanja vredno — mno- ba vedeti, da je kolektiv zaupal to organizacije Zveze komunistov, kate- struktura delovne sile, katere dobr- go enostranskih razprav in primerov važno družbeno vlogo in nalogo tudi re člani se žal ne morejo pohvaliti šen del se še nI otresel preživele pol- nekonstruktivne kritike in podtika- večjemu^ številu članov Zveze komu- veliki pomembnosti tega spora- _ . m » v- v,taui nú 1. i.j* c 1 u vi I.JU uuiiv aiiLi -J »» .»v -J v- ~ - - » - ■ i--- ----- ------- —---------- --------- --- *--------------------—«------ ------- zuma, ki pomeni osnovo za demo- z zadovoljivim deležem pri obllkova- proletarske miselnosti, ki močno po- nja so nekateri člani kolektiva, med nistov. Da Je delavski svet zares sla-lr^nü'rtMrt 1 1 Io*t ^ 1 r; i Ir A rf n n v, 4«v f-AAlnllr^X« IU nilnAr/\«r («nAtvA 1 ♦ tlcln 1 r rt7!1íl h O m flPPTlílQT Unipictiv.i niimi l.iuli komunisti, urenftsll neraz- ho tolmačil in novezoval delo orcanov kratično ureditev alžirskega problema. Taka ureditev je v inte nju socialističnih odnosov znotraj te- tiska v ozadje homogenost kolektiva njimi tudi komunisti, prenesli neraz- bo tolmačil in povezoval aeio organov pre(j dnevi je delavski svet Koga skoraj dva tisoč-članskega kolekti- in njegovo navezanost na proizvod- čiščene v okolje, ki za takšne raz- samoupravljanja ekonomskih enot z „ T Tv ,, PnKtnini va Največ nejasnih stališč je v mi- njo. prave nI primerno — v javnost. gospodarskimi sveti, s tehničnim in Vinskega podjetja 1L1V V .rostojm resu alžirskega in francoskega nu'iem obdobju vzniklo zaradi zapo- Nič čudnega torej, če mnogi proiz- Pnrn«n„ tov Tinllnška ie ?Pravn,m vodstvom tovarne, dokazu- naslovil Občinskemu odboru naroda ter V prid enakopravne- stavljanja ekonomske odvisnosti do- vajalcl ne podrejajo svoje težnje po ™ro«lo scKretarja tov.. DonnsKa je jc negodovanje proizvajalcev, ki so SZDL pism0i ki ga v ce]oti citi- mu sodelovanju. Predsednik Tito M^&TE iSSSZ koftUeTe ^a^lij^s^e ^¿^¿S&rSS^ %To- ramo: »Na 27. mini seji delav- je poslal predsedniku francoske smo^ in u!mer?eva°ec "¿vih notranjih ^¡Z^lT^lCTntčefa de* l™ —„h, u,»f v republike De Gaullu brzojavko, — »nmrnln! nm^v^.ilrl rirnžhenn-ekoTiomsklh odnosov — utemeljuje zapostavljanje načela ue v kateri med drugim 'pravi, »da bo priznanje neodvisnosti alzir- slUj v eKonom5B1 enou itr v celin- m »uicmiv »u uuijc srnBujcu .i. igmonnrnillinln vi»nrtir ie rj7. . ^ - „ , - ,, —----------- — ----------- skemu narodu ne samo V trajno nem podjetju kot etnitelj, ki bi v že načeli novega sistema nagrajevanja, ^ava 7go?o?no poLzala, da so raz- f.0^0,' Delavski svet sprejema sklep, da korist narodu Alžirije in narodu ,. . . . .... ,. , , , .. nega upravljanja in notranje delitve Francije, ampak bo tudi velik od£>čilno vplival na ekonomske re-prispevek k ohranitvi miru na zuitate gospodarjenja, LETOŠNJI TURISTIČNO-ŠPORTNI DOGODEK OB NAŠI OBALI ¿ü O , , - _. • , . , takšna stališča tudi člani ZK. na nesoglasja in napačna tolmačenja Zopet na drugi strani člani delav- se za vse družbene organizacije dodeli 3000 din na povprečno za- obllkovanem sistemu decentralizira- decentralizacije upravljanja itd. ljanja in notranje delitve Ob tem osrednjem problemu so so knlcl.-Hvu v ,i0hrš- —;•»' ------; ------ .----- pllval na ekonomske re- na letni konferenci odkrito pomenili npra7Č,Vf enih oo I fkega sveta niso prenašali med pro- podarjenja. Ni pretirana tudi komunisti in bil je skrajni čas, ^LlTztfe Zlnnn^llTa poslenega V letu 1961 in se tako gi organizacije, ki se skladno z našim ju(jn0j fe so posamezniki, bodisi na- izračunani znesek 324.000 din na- '»"»o. ^isi prizadeti zaradi občut- kaže Občinskemu odboru SZDL telja oblasti v č nltelj oblikovanja in k da ^ proizvaJalci prikrajšani za Po5.tm-p, k,nlnr nai SP v bodoče razvijanja socialistične zavesti delov- nckatcrP „snovne samoupravne pra- 1 OStOjna, Kamor naj se V Doaoce ilih mnozič. Ce člani Zveze komuni- vlcPi prenašali nepreverjene vesti, ki napotijo VSI prosilci.« slov niso enotno zastopali svojih sta- 7avajale člane kolektiva v nezdra- n ril n Pitf V cvpfa T TV lise pred kolektivom, je to pripisat v0 krltlkarstvo, namesto da bi more- , Odločitev delavskega sveta HV prav omahljivosti lastnih prepričanj bitne pojave familiarnosti, oportuniz- je odraz prizadevanj, naj bi se komunistov; Ic-ti so čestokrat lomili ma pnviiegiranosti In tendence urav sredstva, namenjena za delo druž- svoja kopja na kritičnih pripombah nliovko obravnav 'ali in odpravljali z ¡i. ,i«,itfl„ „ . . .. . . . kolektiva ali bolje posameznikov, k! zdrav0 |n konstruktivno kritiko Denin organizacij in arustev, ste- Avto-moto dirk za ,Nagrado Primorske se bodo udeležili številni domači in tuji tekmovalci so na zdravi osnovi načeli pomembna Seveda takšni pogoji ne morejo biti kala V enoten sklad ter delila — Vse kaže, da se bo Portorož že prihodnje leto uvrstil med proge za svetovno prvenstvo Sn^odno^ Sta RazTavaV nam" prosi'ccm ™ 7'n0X\, p.r.i da. s0 proizvajalcem uspehov pri delu. Odločitev L V ivnosti Zveze komunistov m dajali (Nadaljevanje na 3. strani) je zato vredna vsega priznanja! vin TvivisMilt 1r ilnl.-nnine rptiTVP 1 u Letošnja uvertura za organiza- toroške dirke utemeljili kot izra- tega »visela v zraku«. Da zanjo *atolJa ranonJa Kot riokonfne resitve. ideološka vzgoja in ITALIJANSKE ŠOLE V PIRANU cijo že tradicionalnih avto-moto žito turistično prireditev, mikav- ne bo treba moledovanja, kakor DrUKa plat _ .. dirk v Portorožu je bila ubrana no za domače in tuje turiste, zla- še je dogajalo doslej, ko so pri- tvorno spremljanje družbeno-ekonom na nekoliko drugačne strune kot sti za motorizirani turizem, ki z reditelji celo tik pred dirkami skega razvoja pri nas — pa osvetiju- v prejšnjih letih. Medtem ko je vsako sezono v čedalje večjem letali naokoli ter iskali »posoji- j« iežkoTa^gaU fezuiuteTnkefe,'iz ta prireditev doslej veljala bolj številu preplavlja. ceste in'kraje lo« za nagrade dirkačem. Splošno Katere Je razvidno, da pozna od 'm ali manj kot športni dogodek, ob naši obali. Na posvetu so po- sodelovanje daje torej prireditvi članov zk osnovne principe nagra- bodo poslej dirke sestavni del udarili, naj poslej dirke ne bodo najširši turistično športni okvir, ^"upravijanj^^ vsakoletnega programa turistične več »gole dirke«, ampak najširša hkrati pa ji tudi zagotavlja trd- na, na drug( strani pa so pokazali sezone. Se pravi, da bodo imele in pestra prireditev turistične se- nejšo materialno osnovo, člani skrajno neodgovoren odnos_ do ........ ...........^.............. ...... pomemben turistični značaj ter zone. Skratka: tudi prireditev O dosedanjih dirkah v Porto- m°nimainega števiia priJalije- političnih forumov, družbenih načrtu imajo, da jih bodo še ure- postale nepogrešljive v turistič- gostinstva in trgovine, okrajne rožu je dober glas o tej prireditvi nih — 23 kandidatov — odstopila, in organizacij in šolstva — ravnatelj dili. nem življenju ob naši obali. turistične zveze in* turističnih že segel daleč čez mejo. Portorož če v isti sapi povemo, da je bilo v italijanske osnovne šole Eiio Prisrčne slovesnosti so se ude- Medtem ko je v prejšnjih letih društev v vseh treh obalnih me- postaja tako tudi zaradi svojih pretcinS mlajših ljudi! Musizza slovesno ponovno izročil ležili poleg predstavnikov komu- malonc vse delo za pripravo in iz- stih, tako rekoč prireditev vseh dirk v svetu znano in vabljivo potem Je tak' 0dnos celotne organiza- svojemu namenu obnovljeno ne tudi gostje iz Ljubljane in vedbo dirk slonelo na ramah ko- treh obalnih komun, Z njo bo na- ime. Odkar pa je uvedeno sve- cijei do tega ^vprašanja .zares vreden stavbo, kjer domujejo šole za Kopra, med drugimi član Izvrš- V Piranu je ob navzočnosti šte- šolsko kuhinjo, fotoklub, nekatere vilnih gostov — predstavnikov kabinete, ni pa še delavnic. V in jurskega Avto-moto varne motornih vozil »Tomos« pa svetu pripravna eno izmea naj- je najjazje Kavegonje, lorej mu- darska organizacij „i,n;„»M nrlepka za varnost nro- bolj prijetnih in vabljivih doži- pede, se obeta Portorožu, da se munl žarišče politične aktivnosti _____ _____ meta, se je letošnjih pripravljal- vetij v' vsaki turistični sezoni, bo s svojo dobro progo že prihod- — naJna^Mh .-.j. au » ,daj lepo nih del lotil najširši krog pred- Splošno sodelovanje v pripravah nje leto uvrstu v svetovno pr- f]anov Zve2R komunistov v Tomosu, je veljal manjšino: osnovna, nega sveta Mitja Ribičič, predsed- in ekonomska srednja nik jugoslovanske delegacije Me- šola. Učilnice vseh teh treh šol so šane komisije za manjšinska in sodobno urejene, saj vprašanja Mitja Vošnjak. sekre- veljala adaptacija okrog 25 tar OK ZKS Albert Jakopič, stavnikov Na uvodnem posvetu, na portoroške dirke pa zagotav- venstvo. Boljše reklame, bolj ki niso aktivno vključeni v nobeno milijonov. Večino teh sredstev je tajnik OLO Koper Crt Kolenc, ki je "bil minuli petek na sedežu lja, da poslej ta prireditev glede vabljivega prospekta si v širo- f^o družbeno ai^poiitično^organi- pnspeval republiški sklad, nekaj predsednik Okrajnega sveta za okraja ter ga je vodil predsednik potrebnih sredstev ne bo več iz- kom tujem svetu, ne bi mogli ze- Torej n( Cudno< £e s0 subJektlvne pa tudi piranska komuna. Razen šolstvo Leo Perhavc in predstav- okraja tovariš Albin Dujc,:so:por- postavljaiaine@>to!cp«t8is^5^traii (Nadaljevanje..na 9. strani) sile zatajile tudi v najbou pristojnem učilnic. imajo šole tudi urejeno niki Ital. unije za Istro in Reko. s Že nekaj dni traja v Ženevi razorožitvena konferenca, ki ji prisostvuje 17 zunanjih ministrov. Dosedanji razgovori so pokazali, da še vedno vlada na svetu napetost in bo potrebna dobršna mera dobre volje, da bi dosegli soglasje. Na konferenci so veliko zanimanje in pozornost zbudile delegacije izvenblokovskih držav, od katerih pričakujejo odločno intervencijo, če bi konferenca zašla v propagandni dvoboj velikih sil. Zadnje vesti iz Ženeve pa omenjajo možnost, da bodo le našli izhod za vzpostavitev ugodnejšega vzdušja, čim bosta glavna partnerja Sovjetska., zveza in ZDA nekoliko popustile v svojih glediščih glede načina prepovedi poskusov v vojaške namene. □ V Južnem Vietnamu dobiva osvobodilna vojna vse večji obseg. Vlada diktatorja Ngo Din Diema ne more kljub izdatni ameriški vojaški in finančni pomoči zaustaviti napredovanja sil Vietonga. Diktator organizira vojaške meščanske straže in vaško milico ter spreminja naselja v strateške položaje, kar povzroča veliko nezadovoljstvo med južno.vietnam-skim prebivalstvom. O Argentinska vlada pod predsedstvom Frondizija je morala popustiti na zahtevo vojaških šefov. Kakor je znano, so peronisti zabeležili na volitvah veliko zmago, sai so le-ti dobili yeč kot 1,700.000 glasov, medtem ko so zbrali nacionalni radikali komaj 1.340.000 glasov. Kandidati prepovedane peronistične stranke so dobili večino v devetih izmed štirinajstih argentinskih pokrajin.. Frondizijeva vlada je razveljavila volitve v petih pokrajinah in v Buenos Airesu je vojska razpostavila tanke in bojna vozila. Frondizi je zato pre-osnoval vlada, v kateri je polovica vojaških oseb. Si Konec minulega tedna sta se v Leopoldvillu sestala premier Abdula in kantan-ški secesionist Čombe. O čem sta razpravljala, ni znano. Znano je le, da je položaj v Kongu zelo resen in bi lahko vsak čas prišlo do spopadov med kongoško vojsko in Čombejevimi orožniki. Vojaški svetovalec generalnega sekretarja OZN general Rikhye je izjavil, da se najemniki vračajo v južno Katango. JU Tudi v Laosu ne pride do sporazuma. Desničarska skupina, ki jo vodita -general Nosavan in Bun Um, skuša onemogočiti razgovore o ustanovitvi začasne koalicijske laoške vlade ter se zateka k sili. Njune enote napadajo osvobojena področja. Vafig Vienga, v nekatere^ kra''ie pa ameriški helikopterji' vozijo čete, v katerih so tudi ameriški oficirji in svetovalci. £3 Te dni se je mudil v naši državi podpredsednik Bun-destaga Zvezne republike Nemčije in prvak nemške socialnodemokratske stranke profesor dr. Carlo Schmid. Njegov obisk daje upanje na začetek zboljšanja . jugoslovansko-zahod-nonemških odnosov, ki so se v zadnjih letih močno skrhali, Dr. Schmid je obiskal nekai tovarn in se sestal z našimi znanstvenimi delavci, predsednik zveznega zbora Zvezne ljudske skupščine dr, Mladen Ive-kovič pa mu je priredil sprejem. ¡3 Švica, ki že več kot 100 let zastopa ' stališče popolne nevtralnosti, in v kateri je tudi evropski sedež OZN, je presenetila svet z vestjo, da organizacija švicarskih podoficirjev. ki šteje okrog dvajset tisoč članov, zahteva atomsko oborožitev. Švice. P Sovjetski premier Nikita Hruščev je v enem svojih zadnjih predvolivnih govorov izjavil, da ima Sovjetska zveza »globalno raketo«, proti kateri ni nobene obrambe. Baje gre za orožje, ki ga ni moč odkriti z radarjem in ki lahko doseže vsak cilj kjerkoli na zemlji. V ZDA menijo, da je za zdaj obrambni sistem pred vsakim atomskim raketnim napadom neučinkovit, kar pomeni, da bi bila v primeru atomske vojne obsojena na uničenje napadalec in napadeni, l> (Nadaljevanje s 1. strani) oziroma pomorsko gospodarstvo bo^ ^^tbolj osnovi. Zaostalost cest, železnice, ena izmed ekonomskih osnov toiej u ^ uveljavljati strokovni pošte seveda negativno vpliva na okraja, razvoj' turizma in mednarodnega tranzita, ki sta za koprski okraj POSPEŠITI INDUSTRIJSKO še posebno važna. Letošnja sred- PROIZVODNJO izobraževalni centri v podjetjih, izven njih in za vse dejavnosti, ne samo za razne industrijske panoge. Toda ne gre zgolj za stro- stva bodo omogočila nekoliko Gospodarski pomen industrije kovno izobrazbo, ampak tudi za intenzivnejšo modernizacijo m ___„„ „„„„„i /ivnoih rimžhpno-nolitično raz- vzdrževanje dalje uvedbo •i a.-. r . .... in njen vpliv na razvoj drugih splošno druzbeno-politicno raz- vzdrzevanje cest, vsaj glavnih, g0spodarskih panog in dejavnosti gledanost in razumevanje vseh dalje uvedbo avtomatskega tele- °ar£kuiet, da je treba industrij- pojavov, ki vplivajo na naš druz- ionskega omrežja v obalnern po- gkQ ¿jzvodnjo letos še pospeši- beni razvoj. Važno je, da se do- drocju, medtem ko bodo podjetja t- ^ tQ y ^ vegji meri(. da bi sledno uveljavijo vsa tista naččla javnega cestnega prometa se na- nadoknadili delni izpad v letu in določbe novega gospodarskega dalje povečala obseg svojih ig61) M ga povzročilo pred- sistema, ki spodbujajo neposred- stontev. vgem prepočasno prilagajanje ne proizvajalce k večji storilnosti V obsegu celotnega gospodar- gospodarskih organizacij pogojem in najboljšemu gospodarjenju, stva bo pri ustvarjanju narodne- novega gospodarskega sistema. pravilniki naj bodo zatorej odraz ga dohodka udeležen promet z So pogoji, da more industrijska objektivnih in stimulativnih me- nad 20 °/o, medtem ko je v držav- proizvodnja porasti v primerjavi ril za razdeljevanje čistega in Preko na smrt obsojenim vodam Škocjanskega zaliva se danes ie ponuja merilu udeležen samo s z minulim letom za 20 %>. Tako osebnega dohodka. Pravilniki o Očem p r e i e s t en^ P ° si ^ "j1 ^^^a ^ g n\ ¡\ ^ o p r$ k o s iihu e t o ta Stan°' 8,8«/.. To se pravi, da je promet močan porast pa bo mogoče do- ^ delftvi naj ne bodo nekaj en- seči, če se bodo gospodarske orga- kratnega in neizpremenljivega, c mI,VIIM. nKBATOPri TimviTTFTA t TVF^i KOPF? nizacije bolj prilagodile zahte- pač pa naj jih delovni kolektivi S PLENUMA OKRAJNEGA KOMITEJA LMS KOPER vam tržišča glede izbire in kako- Vgeh izkušnjah stalno izpo- vosti izdelkov. Predvideni porast polnjujej0 tako, da bo delitev pa tudi terja boljše, sodelovanje proizvajalca ustrezno stimulirala (kooperacijo) med posameznimi k vigjj proizvodnosti pa tudi k proizvajalci, uvajanje smotrne zavestnemu spoznanju, da si mo-specializacije ter odločnejše ukre- rata bjti proizvodnost dela in na- Nedeljski plenum OK LMS Koper idejno vzgojnega dela, Je bil največji in kvaliteto. V ta namen okrajna pe za zniževanje proizvodnih ragganje osebnih dohodkov V .. le bil prvo S^rfe posvetovanje o idej- poudarek dan proizvodnim konferen- idejno vzgojna komisija Že pripravlja stroškov, Cim hitreje je tudi tre- pravilnem sorazmerju. V ta pro- ni vzgoji mladine po lanski okrajni cam in klubom mladih proizvajalcev seminar, na katerem bi udeleženci ob ba opraviti vse rekonstrukcije m ces Da se morajo kajpada vklju- »KaKa.^, sK V drtlil po- modernizacijo ter uvesti izboljša- čevati tudi vsi družbeni činitelji, temvmesnera obdobju nastopilo več dih občanov na terenu Predvsem za trebno znanje. Ce bi de o p enuma ne tehnološke postooke. zlasti komuna, druzbeno-polltlC- bistvenih elementov, ki so predvsem proizvodne konference, ki se v našem ocenili v nekaj mislih, bi dejali, aa Povečati je treba tudi storil- ne organizacije, zbornice in stro- SUzeŠi°o MS«,1^ - e Z n™ Knovi doseikmHh izkušenj nost ter na splošno izboljšati po- kovne* ustanove. Pri tem je po- dfne našega okraia ^ut,SKe mlJ {^„o usposobiti kader, da bodo te nekaj temeljnih osnov za nadaljnje slovanje m gospodarjenje V de- sebno odločilna naraščajoča vloga - J -----------------------»-------- „„m------iovnih kolektivih. Odločno bo komune kot temeljne družbeno treba odstraniti ovire, ki so v ekonomske skupnosti. Hkrati s minulem letu neugodno vplivale p0St0pnim povečevanjem njene na realizacijo znatnejših proiz- materialne osnove bo naraščala vodnih uspehov. Proizvodnji bo tudi njena odgovornost za gospo- treba bolj dinamično zagotavljati darski napredek. Ta poudarjena obratna sredstva, ki naj omogo- vloga komun pa mora priti' do čijo nemoteno oskrbovanje z re- večjega izraza zlasti pri vsklaje- Plenum "je jasno povedal, da je cilj konference res našle pravo vsebino idejno oblikovanje mladih ljudi, vseh naših prizadevanj predvsem oblikovanje celovite socialistične osebnosti mladega človeka. Ugotovil pa je tudi, da področje idejne vzgoje precej presega okvir organizacije Ljudske mladine. Na mladega človeka izredno močno vpliva n. pr. delo v organizacijah, kot, so Počitniška zveza, taborniki, LT in mnoge druge. Zelo pomemben vpliv imata prav gotovo tudi šola ln družina. Vsem tem področjem smo doslej posvečali premalo tu skozi Trst, Clanl tržaške gospodar- PISATELJ TONE SELlSKAR NA TRŽAŠKEM ----------~ ■ ,, 500.000 ton tranzitnega prometa je te dni skoz;i trZašk0 pristanišče, kar . 150,000 ton več, kot je bilo doslej. . „„ , , . , !ooeooodtLn8tranzltn0egaJ^ometITztCSR produkcijskim materialom, Ma- Vanju° in povezovanju interesov Književnik Tone ScUškar _je te^tmi skozi trZašk0 pristanišče, kar je za govni promet pa z blagom široke občanov kot proizvajalcev in po- ■ ^ — — X i A "O r* r« *-» 1 »-V ¿i 1 -5 i t 7 rtVlVITM O „ , > 1« 1 1 ___1_1 - i -_ X prelomnica Precejšen del razprave je hil seveda posvečen tudi oblikam in sistemu idejno vzgojnega dela v organizaciji sami. Občinski komiteji oz. njihove idejno vzgojne komisije si bodo morali izdelati trden program, ki jim bo bral odlomke iz svojih del ter imel razgovore z zamejsko mladino. OBČNI ZBOR KLUBA SLOVENSKIH AKADEMIKOV V sredo je bil v Trstu redni letni potrošnje. Razpoložljiva obratna trošnikov. Edino tako vsklajeni sredstva bo treba smotrneje in interesi bodo ustvarjali osnovo za bolj učinkovito obračati in tako reševanje vseh problemov komu- pazljivo izkoriščati, da bi v kar naine skupnosti in graditev ob- največji meri zmanjšali medse- jekt0v družbenega standarda, bojno kreditiranje v gospodar- VA2NA POSTAVKA': omogočal popoln pregled nad vsemi 0bčni zbor Slovenskega akademskega BELA KRAJINA je odplula z Reke stvu, zlasti kreditiranje negospo- činitelji, ki lahko vplivajo na idejno Wuba »Jadran«. Na občnem zboru so 16 marca proti pristaniščem ZDA. darskih dejavnosti po gospodar- rast mladine. Del razprave je bil s sklenili popestriti delovanje predvsem BIHAc je 4. marca odplula iz Adena ... ..MI,i7a(,:iau Prpcei usDeš- TURISTIČNO GOSPODARSTVO tem v zvezi posvečen tudi vlogi tiska s tem. da bodo lahko redni člani SAK protl JaponSki. skill orgamzacijan. Precej uspes i uttltsii^iNU tjuai-^iJrtttcji. vu in radia, kot dveh izredno pomemb- Jaci,-an vsi slovenski akademiki, ki so BLED je na poti proti Tangerju, ka- neje bo moč reševati VSO tO pro- , . ... nih vzgojnih činiteljev. Ugotovljeno vpjsani na kateri koli univerzi ali vi- mor prispe 25. marca. blematiko ob večji kreditni zmog- / -^etOS OOOO za razvoj turiatlC- je bilo, da je predvsem mladinski tisk soki šoli v Italiji. V program dela so B0HINJ je 21. marca prispela v New ... . . ■ , . komu_ nega gospodarstva zlasti pomemb- (»Mladina«, »Mlada pota« jtd.) med si0Venski akademiki sprejeli tudi iz- York. ijivosti in samostojnosti Komu " nove firadnie rekonstrukcije našo mladino premalo razširjen. Pri vedb0 tradicionalnega spomladanske- BOvEC je IS. marca odplula iz Solu- nallllh bank. e ^ "J I ™ t^^« tem je bil sprejet sklep, da se ob ga lzleta v Maribor z ogledom tovarne na na pot Dubrovnik—Benetke— Porast industrijske proizvodnje ln modernizacija, b tem ne oomo Tednu tiska, ki bo potekal ze pri- avtomobilov. Trst—Reka. ^ , ip r.,.prlvidpn 7i3cti v kovinski pridobili samo več nastanitvene hodnji mesec, tudi mladina široko DOBROVNIK je 18. marca prispela v Je predviden Zlasti V «OVinSKl ^ j.. ,. turistični pro- vključi v to akcijo; na uredništvo PROMET SKOzi TRŽAŠKO LUKO Rotterdam. tt |M| industriji (28»/«), živilski (za 14 «/o) Ojvosn za turistični prp »Mladine« pa Je bil poslan predlog o i 2akiJučila pogaianja GORANKA je na poti v pristanišči in kemični. za katero se naoove- met, ampak tudi splošne mozno- skupni akciji za razširitev tega lista. v Pragi so se zaKijucua pug ^ j Portland in Tacoma. . . „„vePanie za 55 Vo Razen stl za Poživitev domačega m tu- Ko Je bilo govora o osnovnih oblikah za novo pogodbo o tranzitnem prome GORENJSI marca prispela auje povečanje za oo /o. itazen turizma Poskrbeti je treba J na Reko. teh treh panog bo v skupno pro- Jesa turizma. losKiDeu je ireud, .-,.,•:. KOROTAN je 13. marca prispela v izvodnjo močno posegla tudi da bodo novogradnje, rekonstnifc- . ... .j ---------cije ter modernizacija opravljene že do; glavne sezone. S tem si namreč pravočasno zagotovimo nove vire in možnosti za povečanje neblagovnega izvoza, za kar ima okraj bosebno ugodne pogo- /. J.jrt Sudan, od koder nadaljuje pot . : , trH proti Karačiju, Bombayu in, Madra- tesna industrija. su. , , , LJUBLJANA je 19. marca odplula v Pulj MARTIN KRPAN je 16. marca prlplu- Nedavno so se v Izoli' sestali ga. ladjevja bi se ulov Postopoma marca odplula proti „oncVp indu- lahko se novecal in naša predeio- 7ti a ■ 15. marca odplula iz Tuapseja proti domovini. POVEČANA PROIZVODNOST — VE C ČISTEGA IN OSEBNEGA DOHODKA Prej ko slej bo moralo tudi le- je- ki pa jih je treba znati do-tos naraščanje proizvodnje teme- dobra izkoristiti. Nedavno so se v izoii sesidu s« id^j^vj^ --------c\ ; piran ie 15 predstavniki jugoslovanske indu- lahko še povečal in nasa predeio- PIZRDAAN strije za predelavo rib in raz- valna industrija bi ne bila več v POhorje je oreskrbovanja^Turovin Tfrfb S^tovST^odStaS^ ^Sv^SS^^r«: ljiti predvsem na večji proizvod- Spričo pričakovanega poveča. « SSriSie Z" kSacitete. ti le dobili potrebni kredit, seve- , ^ernoevr^skim pristaniščem nosti Na zaposlenega naj bi se nja osebne p0tr0Šnje domačega za izkoriščanje polne Kapaciu-ve. lastni participaciji. Trbovlje je 20, marca odplula iz družbeni proizvod povečal za prebivalstva (in v sezoni še tu- faldnodiet rt^vr^ mned Jfmi ^Od tega bi imefa korist vsa ORAPTe%S ma^Tuia iz okoli 10 »/. Seveda ni nobenega kma) bo treba kajpada povečati j Pu J J . „:i,„ nooci nroilolmralna indlistriia in Vi-Pinantla nroti Adenu, kamor pri- dvoma, aa do moc aoseci taitsen tudi obseg storitev v trgovim, Fremantla proti spe 1. aprila. tudf Delamaris, dobivala ribe za nasa predelovalna industrija m predelavo v konserve in ostale med njimi tudi slovenska Če fzdelke večinoma od japonskih ri- upoštevamo, da ima kombinat bičev z Atlantskega oceana. Sa- Delamaris letos v svojem načrtu ma po sebi se je zaradi tega ro- izvoz ribjih konserv n ostalega dila misel, da bi šli mi sami lovit v vrednosti dveh milijard dinar- na Atlantski ocean. Nekatera jev, si lahko tudi izračunamo, nndietia so s tem v zvezi zapro- koliko več bi dal ta izvoz čistega sila tudi že za Uredit za nakup dobička če ne bi bilo treba znat- < Dotrebnih ladij, a jim ni bil nega dela rib za predelavo plače- ^arocite tudi svojcem ' J' vati tujim rib čem v tuji valuti. , ..,-,. , .. . • odobren. vaL1 J R , jn prijateljem v tujini! Na podlagi zadnjega izolskega _____ posvetovanja so sedaj pri združe- ■ ■ — ~~ nju Jugoatlantik v Pulju izdelali dokumentacijo, s katero žele podpreti prošnjo za kredit. Na leto uvozimo zdaj okoli 11.000 ton rib za predelavo, za katere moramo odšteti 3 milijone dolarjev. Iz sestavljene dokumentacije je raz- dvig proizvodnosti s pravilno in gostinstvu in obrti. Nadalje je spodbudno delitvijo čistega in treba modernizirati trgovske in osebnega dohodka v posameznih gostinske obrate in povečati podjetjih, z boljšo notranjo orga- zmogljivost obrtnih storitev. Prav nizacijo dela, z racionalno raz- tu se v okraju srečujeta dobršen poreditvijo dela m kar se da te- del družbenega standarda obča-meljitim izkoristkom proizvajal- nov in potrebe turističnega pro-nih sredstev. Da pa bo zares na- meta_ v obojnem interesu je zaraščala proizvodnost, je treba torej treba dvigniti mvo turistič-upoštevati tudi to, da tega brez negai trgovskega in gostinskega temeljite strokovne izobrazbe ne gospodarstva ODLOČNA PREUSMERITEV PROIZVODNJE V IZVOZ Med zaostalostjo Za nadaljnje povečanje proizvodnje je slednjič bistveno pomembna tudi preusmeritev pro- gospodarskih prostorih, kjer je bila doslej, bo- kov itd. Končno bodo obnovili tu- podnje v izvoz, česar gospodar-vidno, da bi nas stale ribe, katere k t ledico preteklosti mo odprli samopostrežno mesni- di nekaj trgovin po vaseh. V Po- PrXtneiš^ bi sami nalovili na Atlantskem - ° konrskeea okraja je bila co; dalje ureditev nove trgovine sto ni bodo dobili letos prodajal- ne smejo prezieti. Izdatnejše oceanu, največ 130 do 150 dinar- ^rdtmno enfnijmanj s sadjem in zelenjavo in delika- no obutve »Planika« uredili bodo ^^ ^tfo no^ jev kildgram. Nakup 5 ladij za ta rabzvitih. Zastareli in neustreza- tese v tržnici. Delikateso na Na- preskrbovalno središče in pričeli gavo terja celo vrato ¡»aoJw, lov bi se amortiziral pri tem že v premajhna in po- brežju Patrica Lumumbe bomo graditi veleblagovnico trgovske- tržišču uSDešn Rarviiatf in d^ petih letih. S povečanjem ribiške- ^ ikljiva skladišča, primitivna povečali, ob začetku Čevljarske ga podjetja »Nanos«, ki je dobilo trašču: uspeSm™ —------ oprema, majhne zaloge in ozka. ulice pa povečali in sodobneje lani velika in moderna skladišča. Pcrtnjevat 1 ,e Ueba : govske stike izbira, to so bile značilnosti, ki so uredili trgovino z železmno V Končno bodo prestavili bencinske "S^žiščTteifskah nova občutno zavirale razvoj prometa Čevljarski ulici bo končno nasta- črpalke m preuredili nekaj trgo- «anjih tiziscih ter iskati nova. in s tem večje uspevanje. V zad- la Se samopostrežna trgovina z vin po vaseh. Razvijati pa kaže tudi različne njih letih smo sicer veliko storili, živili. Ta pregled nam dokazuje, da kooperativne odnose s tujino, ki -i „ 1- .* . ^ „ ^ i /->1 i t1"- <-\ 1 i Honrlir čo ~\T T OB 70-LETNICI SMRTI FRANCETA CEGN AR J A ................. _..........- , 4 •Inior da bi položaj izboljšali, vendar še V Izoli imajo v letošnjem na- zlasti ob obali,_ a se posebej v pospesujejo na eni strani izvoz, pred tednom dni smo v ^'^mor- premalVda"'bi"raven trgo- črtu ureditev "nove sodobne me- Kopru, tudi . letošnjem letu ne na drugi pa se z njimi varujemo smrti Franceta Cegnarja, slovenskega vine y našem okraju približali snice, delikatese in preureditev moremo pričakovati izboljšav v pretiranega uvoza. Letos si je tre- pesnika, ki je kot poštni uradnik dol- ravni v ostalih delih Slovenije, nekaterih lokalov podjetja »Mav- naši trgovini. Se vedno ne bo ba prizadevati, da izvoz blaga iz ga leta preživel V Trstu in tu^živah- Investicije v ta namen so bile so- rica«. Mimo toga dobi Izola novo mogoče preseliti v ustreznejše in okraja povečamo za skoraj 30 1/0. Soimene in kulturne pravice. " razmerno zelo nizke, zlasti če jih prodajalno tobaka in bencinsko večje prostore veleblagovnice, ki v nie maniši meri je treba tudi prav pa je, da se ga ob tej priiož- primerjamo z investicijami v in- črpalko. V Piranu bodo odprli sa- gostuje zaenkrat v poslopju hote- poskrbeti, da bi se izdatno pove- nosti spomnimo tudi mi Krnševci, saj dustrii0, promet, turizem in kme- mopostrežno trgovino z živili m la »Triglav«, ki so bih grajeni za < da naj bi strokovna služba zacetm vnemi premalo dosledno so proizvajalke v veliki večini, pojasnjevala vzroke in' nakazova- razvijali osrednji program samo- vendar je to v glavnem posledica ]a napake, ki bi jih bilo treba uprave v osnovnih celicah — v številnih nerešenih vprašanj, ki odpraviti, je vsekakor umestna; ekonomskih enotah. Sekretar to- priklepajo žene na domove. Glav- Delegati so bili tudi mnenja, naj varniškega komiteja Tihomil Ja- na ovira je vsekakor pomanjklji- bi posvetili več skrbi strokov- voršek v svojem poročilu sicer Vo rešeno vprašanje družbene nemu izobraževanju na delov- ugotavlja, da so bile okrog spre- prehrane in še bolj pereč pro- nih mestih, kajti še tako dobro jemanja pravilnikov obširne raz- blem otroškega varstva, ki po- organizrani tečaji ostanejo kma- prave po vseh ekonomskih eno- stavlja v Izo.li vse zaposlene ma- ju brez kandidatov tah, vendar zaradi nekaterih sla- tere v skoraj nevzdržen položaj. „ bosti, predvsem zaradi premajh- Lepo zasnovanemu programu o Pohvalo zasluzi tudi odločitev ne odločnosti pri nadaljnjem kar najhitrejši ureditvi otroške mladih komunistov, da bodo z izpopolnjevanju samoupravnega varstvene ustanove za vse sta- dobro organiziranim zborom mla- mehanizma v nekaterih ekonom- postne stopnje od dojenčkov na- proizvajalcev pritegnili k skih enotah še vedno oklevajo prej bo morala ZK posvetiti vso aktivnemu družbeno ekonomske- pred nekaterimi ovirami zahtev- svojo skrb, oziroma svoj vpliv za mu političnemu delu kar naj- nega oblikovanja notranje delitve uresničenje tega načrta. več mladine, ki je bila doslej v dohodka. Posledice zaradi težavnega po- *™L°rganizaciji sk°raj P°VSem Zveza komunistov je v Dela- ložaja proizvajalk razumljivo ne Paslvna marisu tenkočutno spremljala prizanašajo tudi njihovemu so- O na vse negativne pojave, ki so ovira delovanju v utrjevanju ekonom- tovarni, o njeni vlogi v utrjeva- za razmah široke demokracije in skih enot. Zakoreninjena mezdna nju komunalnega sistema in o demokratičnih pobud proizvajal- miselnost je še vedno med pro- ostalih gospodarskih nalogah, ki cev. Sledeč smernicam III. ple- izvajalkami resna ovira za uspeš- jih nalaga našim podjetjem in rtuma CK ZKJ, so že pred mese- nejše uveljavljanje naprednega kolektivom skupnost, sta govorila ci začeli s temeljito analizo o delu sistema nagrajevanja. Razprava tudi gosta — sekretar OK ZKS osnovnih organizacij. Analiza ni v embalažnem oddelku, da de- Albert Jakopič-Kajtimir in sekre- zaskrbljujoča, izvzemši določeno lavci ne smejo presegati norme tar Občinskega komiteja ZKS v bojazen, da bi zlasti doslej poli- za Več kot 5 odstotkov, je baro- Izoli Jože Buh-Borut. (bb) tično manj aktivni zagovorniki starih metod dela ZK ponovno zapadli v prakticizem. Novi 9-članski tovarniški komite čaka pomembna naloga tudi med ribiči, ki se sicer zaradi specifičnih okolnosti težko podrejajo običanjemu sistemu dela. Zato ga bo treba prilagoditi njihovim po- T_ . , , . , „ , . gojem dela. zlasti v glavni lovni Komentar in pojasnilo delavskega sveta ZPK Postojna sezoni, da bodo ribiči lahko bolj k članku »Pred veliko reorganizacijo« aktivno sodelovali v družbenoekonomskem razvoju podjetja, Kolektlv in delavski svet ZPK po- natu, kakor jo Je pisec posnel na zad-kajtl proizvodne tovarne so ne- stojna smatrata za svojo dolžnost se- nJem zasedanju Zbora proizvajalcev posredno podrejene uspešnemu znaniti bravce Slovenskega Jadrana o Občinskega ljudskega odbora Postoj-iznnnnlnipvmin naln? ribičev težavah v podjetju, toda z malo šir- na ln iz podatkov, ki jih je zbrala izpopolnjevanju naiog iiuua.v. geR;1 aspekta kot Je bilo t0 storjeno v posebna komisija nalašč za omenjeno Dobre rezultate je pokazala tU- Članku, ki je izšel v 10. številki ome- zasedanje zbora proizvajalcev. Delav- ' njenega tednika, dne 2. marca 1962 ski svet 2PK Postojna (od katerega dva člana sta tudi prisostvovala zasedanju) se strinja z mnogimi ugotovitvami omenjenega članka — saj jih O nalogah organizacije ZK v cev — ne strinja pa se z tendencio-znimi in skrajno neobjektivnimi Izvajanji posameznih diskutantov na tem zasedanju, o čemer seveda članek ni poročal. Trditve, ki jih je eden od diskutantov navajal, češ da se na kombinatu zavaja delavce v psihozo: »Kaj se sekirate zaradi izgube, jo bo že družba pokrila!«, ali pa mnenje nekega direktorja, ki je za rekonstrukcijo in razširitev tovarne dobli pred več leti tudi dotacijo iz gozdnega sklada: »Sami ste si krivi, če ste podjetje z investicijami spravili v težave,« so za ves kolektiv, posebno pa za tiste njegove člane, ki že vrsto iet delajo v podjetju in poznajo zgodovino in politiko investiranja v kmetijstvu postojnske občine, zelo huda in krivična obtožba. Prav tako je krivična obtožba, da ljudje na kombinatu skušajo svoje napake in finančni neuspeh podjetja opravičevati z izgovorom — kmetijstvo je jugoslovanski problem, ml kot subjekti nismo nič krivi, ker smo svoje naredili. Bravci in vsa zainteresirana javnost naj ve, da smo kot kolektiv ln posamezniki pripravljeni za svoje napake odgovarjati, saj jih pravzaprav sami na svoji koži in na svojem žepu najbolj občutimo. Vendar nepremišljeno in morda ten-denciozno kritiziranje subjektivnih sil, ki žive v objektivnih pogojih, ne more služiti kot zdrava osnova, na kateri želimo (tako mi kot komuna, ki je naš ustanovitelj in garant) organizirati novo in bolj rentabilno podjetje. Mimogrede in objektivno povedano: če danes zbor proizvajalcev vali krivdo in odgovornost za neuspeh podjetja predvsem na subjektivne sile, potem se upravičeno vprašamo, aH niso tudi člani zbora proizvajalcev sami delček tistih subjektivnih sil. Občinski ljudski odbor je preko svojih organov glasoval za garancijo posojil, ki jih je kombinat najemal za Investicije. Zato se nam s kombinata ne zdi pošteno, če si danes kdo umiva roke in kaže s prstom na nas. ¿>o domače povedano: »Ce smo skupaj pili, bomo tudi skupaj plačali.« Ne bomo se spotikali ob visoke osebne dohodke, za katere je zbor proizvajalcev mnenja, da si Jih delavec v našem podjetju s svojim fizičnim in umskim delom ni zaslužil. Namesto ugovora predlagamo, da si gredo člani zbora ogledat in se na lastne oči prepričati, kako si — vzemimo za primer — Rudi Placar, ali Anica Žgavec pozimi v odprtem hlevu zaslužita 14.000 do 17.000 din na mesec, potem ko sta vsak dan vstala zjutraj ob 3 in pol, pomolzla vsak 17 krav, jih nakrmila in očistila. Enako deto ju čaka tudi popoldan. V sezoni bodo lahko videli tudi poljedelca Janeza in (Nadaljevanje na 6. strani) 0 Član Zveznega izvršnega sveta Avdo Humo se je te dni mudil na uradnem obisku v Maroku in Tuniziji. Z gospodarstveniki teh dveh prijateljskih afriških držav se je razgovarjal o možnostih dolgoročnega gospodarskega in trgovinskega sodelovanja z našo državo. © Na Pelagonijski ravnini v Ljudski republiki Makedoniji bodo letos dogradili naprave za namakanje 65,000 hektarov površin. Te zemlje doslej zaradi zamočvir-jenosti niso obdelovali. — Predvideno je, da bodo z zgraditvijo namakalnega sistema dokončno meliorirali eno izmed največjih in najbolj rodovitnih makedonskih ravnin, prihodnje leto pa bodo to zemljo intenzivno obdelovali s sajenjem industrijskih kultur, O Eno izmed najbolj sodobnih študentskih naselij bo v Zagrebu. Naselje bo v bližini savskega kopališča. To naselje bo zgrajeno na 12.000 ha. V njem bo devet stanovanjskih paviljonov s 3500 posteljami, zdravstvena ambulanta, razne prodajalne in uslužnostni servisi, pošta, mlečna restavracija in poslopje za družabno življenje. O Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije je minuli petek na skupnem zasedanju obeh zborov med drugim sprejela predlog resolucije o uporabi sredstev republiških skladov v letu 1962. Obrazložitev predloga resolucije je dal predstavnik Izvršnega sveta LR Slovenije Tone Bole, ki je dejal, »da so skladi po svojem obsegu in nalogah pomemben činitelj v gospodarstvu in družbenem razvoju«. Omenil je tudi, naj bi republiški investicijski skladi v večji meri kot doslej vplivali na izvajanje in usmerjanje investicijske politike. © Na ekonomski fakulteti zagrebške univerze so te dni odprli stolico za študij turizma. ® Zaradi rekonstrukcije in začetka obratovanja novih objektov v kemični industriji se je v januarju povečala proizvodnja kemijske stroke za 18 odstotkov v primerjavi s proizvodnjo v januarju leta 1961. Kemična industrija bo letos dosegla še znatno večji razvoj, kot je bilo predvideno, saj zaključujejo dograditev industrijskih objektov za take stroje v Zagrebu, Skopju, Kosovski Mitrovici ter Pančevu. O Konec minulega tedna so začeli polniti akumulacijski bazen v hidroelektrarni Ož-balt na Dravi, kjer so pred kratkim montirali še tretji agregat. Hidroelektrarna Ožbalt, ki je 6( j hidroenergetski objekt na Dravi, ima moč 60.000 kilovatov. Skupna zmogljivost vseh šestih dravskih hidroelektrarn pa bo dosegla 280.000 kilovatov in z letno proizvodnjo okrog 1,5 milijarde kilovat-nih ur. Q Letos bo gradilo avtomobilsko Cesto bratstva in enotnosti 19 mladinskih delovnih brigad. Samo iz .Makedonije se bo udeležilo gradnje te osrednje jugoslovanske magistrale okrog 150.000 mladincev. © Naša industrijska podjetja se vse bolj uveljavljajo tudi v drugih državah z gradnjo in opremo večjih industrijskih objektov. Tako so lani naša podjetja žela velik uspeh v Indoneziji, Ma~ liju. Gani, Maroku, Liberiji, ZAR, Indiji in v drugih državah Srednjega in Daljnega vzhoda. Med slovenskimi podjetji, ki imajo tesne stike s tujimi tržišči in se čedalje bolj uveljavliajo predvsem v azijsko-afrišk!'i državah, so Tomos Koper, Litostroj Ljubljana, Poslovno združenje Rudis iz Trbovelj, podjetja Hidromon-taža, Elektrokovina. Metalna in TAM iz Maribora. O V bližini Zadra bo konec prihodnjega leta dograjena prva jugoslovanska val.iar-na betonskega železa. Njena zmogljivost bo 12.000 ton betonskega železa različne debeline. V Kučevem v Srbiji pa je začela obratovati najsodobneje opremljena tovarna, ki bo letno izdelala 4000 kubičnih metrov vezanih plošč. LETOS SO ŽE ŠESTIČ PODELILI A Letos je Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev že šestič podelil zdaj že tradicionalne Kosovelove nagrade najbolj zaslužnim ljudslcoprosvetnim delavcem in najboljšim društvom za lansko leto. Podelitev je bila preteklo soboto v dvorani Okrajnega ljudskega odbora v Kopru ob navzočnosti številnih vidnih predstavnikov, političnih, oblastnih in kulturnih forumov, kar. dokazuje, da odgovorni ljudje pravilno vrednotijo; prizadevati j a in trud ljud-skdprosvetnih delavcev na pomembnem in težavnem področju njihovega udejstvovanja. To je svetal:-žarek na. sicer zaskrblju-joči; poti, na katero peha kultur-noprosvetno življenje pretirano poudarjanje komercializacije, negospodarskih . panog in kratkovidno :pozabljanje, da je predvsem v socializmu človek osnovna investicija.. Letošnja; slavnostna podelitev-Kosovelovih'nagrad ni bila samo formalni;akt, ampak je postala zaradi načina in toplih besed, >ki so>bile: izrečene obte j priložnosti, priznanje vsem bolj in manj znanim/in vidnim Ijudsko-prosvetnim delavcem. Slavnosti so se razen. nagrajencev udeležili; med drugimi tajnik republiške Zveze Svobod Dane Robida, sekretar OKZKS Albert Jakopič, predsednik OLO Albin Dujc, podpredsednik OLO inž. Peter Aljančič, predsednik Okrajnega sveta-za kulturo in prosveto Stane Skrabar, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Franc Klobučar, sekretar OO SZDL Miro Okretič, književnik in član Okrajnega sveta za kulturo in prosveto Ciril Kosmač in drugi gostje. Obrazložitev podelitve letošnjih Kosovelovih nagrad je prebral predsednik Okrajnega sveta Svobod in PD Ivan Mavsar. Med drugim je rekel, da je zlasti velik delež posameznih ljudskoprosvet-nih. delavcev in nekaterih društev v preteklem letu, ko smo slavili 20. obletnico ljudske vstaje. V počastitev tega pomembnega jubileja so pripravila naša-, društva približno 340 kulturnih programov, ki. so jih izvajali na raznih odrih in prizoriščih v go- spodarskih organizacijah. Zato naj bi pomenile: te 'nagrižie ?priznanje vsemu društvenemu5članstvu in vsem lju$skoprosyetriim delavcem za veliko opravljeno delo. Nagrade so dobili: SLAVA POZMR, tajnica PD v Prestran-ku, za osemletno vestno in uspešno tajniško'delo ter za lepe uspehe pri delu z mladino; STANE PETERNEL, tajnik DPD Svoboda v Izoli, za uspehe pri organiziranju; kulturnopros ve tnega dela, pri vodstvu amaterskega odra in za Najbolj zaslužni ijudskoprosvetni delavci in . uspele odrske interpretacije; prejeli Kosovele nagrade za uspešno delo v preteklem letu. Letos je podelil ZDENKO ŠVAGELJ, vodja dram- Okrajni svet Svobod in PD Kosovelove nagrade že šestič ske sekcije PD v Vremah, za uspele režije in iniciativo za ure- življenje in priteguje v društvene ditev klubskih prostorov v vasi; vrste številno članstvo. MARIJA TROŠT, režiser dram- Letošnjo Kosovelovo nagrado skih iger pri PD v Pridvoru, za pa je po sklepu predsedstva uspele režije in delo z mladino. Okrajnega sveta Svobod prejel Razen posameznikov pa so pre- tudi IVAN MAVSAR. Izročil mu jela nagrade tudi društva: DPD jo je član tega predsedstva Stane Svoboda iz POSTOJNE, Prosvet- Skrabar in utemeljil podelitev z no društvo1 iz ZAGORJA pri Piv- dolgoletnim udejstvovanjem nagrajenca na kulturnoprosvetnem področju in z uspehi, ki jih kaže njegovo prizadevanje. Še večje priznanje pa je dobil tovariš ki, Italijanski kulturni krožek v PIRANU in DPD Svoboda v ŠMARJAH. V vseh teh društvih se je zlasti lepo razvilo klubsko Mavsar, ko mu je ob toplih čestitkah in enodušnem soglasju vseh prisotnih izročil tovariš Dane Robida odličje I. stopnje Zveze Svobod Slovenije. To osebno odlikovanje je pomenilo hkrati priznanje vsem nagrajencem in celo še širšemu krogu: vsem tistim, ki se v številnih manjših in večjih naseljih koprskega okraja trudijo za množičnost kulture in vlagajo skupne napore pri gra-gitvi lepše prihodnosti. Z. L. ŠOLSKI ODBOR V DIVAČI JE NA NOGAH ¡1 M Divačani še niso dodobra poza- njega objekta. Nekateri sicer tem bodo imele tudi gospodarske bili na otvoritev štirih novih šol- predlagajo drugo lokacijo, ki pa organizacije in med njimi ne na- skih učilnic pred štirimi leti, ko bi bila funkcionalno, pedagoško se je med njimi pred kratkim in tudi finančno neumestna, razširila vest, da je pred vrati Načrt je izobešen v eni izmed gradnja novih šolskih kapacitet, učilnic in člani šolskega odbora 2e prihodnjo jesen bo stiska, ga skrbno proučujejo. Posebno Kasneje bo gneča vedno večja: sejo so imeli zato, da bi se se- potrebni bodo novi oddelki, ki znanili z načrtom, pri čemer jim zadnje tiste, ki so zaradi otrok svojih delavcev neposredno zainteresirane pri gradnji novega objekta. _er POPEVKE ZA BLEJSKI FESTIVAL Organizatorji festivala zabavne glasbe, ki bo od 10. do 12. maja na Bledu, so prejeli okrog 150 skladb in besedil. Od teh bo žirija izbrala 24 najboljših za festivalsko izvajanje, ki ga bo prenašala televizija. KONČAN JE IX. FESTIVAL KRATKOMETRA2NEGA FILMA V Beogradu so s podelitvijo nagrad končali pretekli teden IX. festival jugoslovanskega dokumentarnega in kratkometražnega filma. Prvo nagrado je dobil Dušan Vukotič, glavni risar in animator filma »Suro-gat«. Nagrade so prejeli še Dušan Makavejev za film »Nasmeh 61«, Branko Ranikovlč za film »Ognjeni cvet«, Zoran Gluščevič za film »Pod poletnim soncem« in Purlša D.iordjevič za film »On«. Med nagrajene! so še Hajrudin Krvavac (.-Otroci, pazite«), Ratomir Ivkovlč (»Kako sediš, stojiš«), posebno diplomo je podelila žirija Alešu Kunaverju za izredne snemalske napore pri filmu »Spon na Trisul«, izrekli pa so še javno pohvalo Jožetu Pogačniku za film o Begunjah »Kako to boli«. Nagrade so podelile še številne politične in družbene organizacije. RAZSTAVA »XYLON« V LJUBLJANI V Ljubljani so slavnostno odprli III, razstavo Mednarodne zveze »XYLON«, katere članica je tudi Jugoslavija. Letos razstavljajo predstavniki 20 držav 305 grafičnih listov. Do zdaj je razstava že bila v Berlinu, Stockholmu, Wuppertalu in Portogruaru. v Moderni galeriji v Ljubljani bo odprta tri tedne. MLADINSKI FESTIVAL GLAVNIH REPUBLIŠKIH MEST V drugi polovici aprila bo v Titogradu mladinski kulturni festival glavnih mest republik. V času festivala se bosta titograjskemu občinstvu predstavili vsak večer skupini dveh mest. Ljubljanoibodo zastopali harmonikarji šentviške Svobode, iolkloristi »Kluba mladih«--ter oktet učiteljišča. Razen teh prireditev bodo imeli predstavniki mest vrsto razgovorov o problemih mladine pri kulturnem udejstvovanju. LETOS BO ZVEZNI ZBOROVSKI FESTIVAL V MARIBORU Doslej je bil jugoslovanski pevski festival amaterskih zborov v Nlšu, letos pa so Mariborčani dali pobudo, da bi bil pri'njih. Doltfčiliiso, da bi trajal festival dva dni, in sicer 16. in 17. junija, .nastopili';,pa.,bi najboljši amaterski pevski zbori iz vseh republik: po dva ztior.a;najdbi prišla iz Srbije, BiH, Makedonije, Črne gore in Hrvatske,-Slovenijo'pa bi zastopali trije zbori. Vse te zbore bo Izbrala posebna komisija, FESTIVAL DRAMSKIH SKUPIN V NOVEM MESTU Letos bo republiški festival amaterskih gledaliških skupin Svobod in prosvetnih društev Slovenije od 7. do 14, maja v Novemt-mestuANa festivalu bodo izbrali dve najboljši skupini, ki bosta zastopali: Slovenijo na jugoslovanskih amaterskih gledaliških igrah na Hvaru. TELEVIZIJSKA ZVEZA AVSTRIJA—JUGOSLAVIJA Obetajo, da bo v maju vzpostavljena provizorlčna televizljgka^ve-za med Avstrijo in Jugoslavijo. Na sestanku-v Ljubljani staise£oitem dogovorili delegaciji avstrijske Generalne direkcije pošte'in'teleforta*ter Jugoslovanske radiotelevizije. GLASBENI DOM V ZAGREBU V kratkem bodo začeli graditi v Zagrebu 'dom, ^namen-ien. glasbenim prireditvam. Glavna dvorana bo razpolagala zi2000iše.deži,'iza:iglas-bene prireditve komornega značaja pa bo še manjša dvoranaTzaT320'ob-iskovalcev. PRVA KATEDRA ZA BIBLIOTEKARSTVO Prva katedra za bibliotekarstvo pri nas bo na filozofski iak-utt^tl v Beogradu. a predlog društva bibliotekarjev LR Srbije je Svet'' filozofske fakultete že sprejel ustrezni sklep. KRATEK OBISK IN RAZGOVOR V IZOLSKI LJUDSKI KNJIŽNICI bodo zahtevali svoj življenjski prostor. Divača namreč raste. Ne sicer tako hitro kakor nekateri drugi centri, vendar pa vztrajno. Razen tega je občinski svet za je bil v pomoč gradbeni tehnik z občine. V bistvu načrtu ni kaj oporekati, samo ob sebi pa se vsiljuje vprašanje finančnih sredstev. In- šolstvo sklenil, naj bi bili vsi vesticija bo precej visoka, sred- otroci, tudi iz najbolj oddaljenih stva bodo na razpolago v obro- vasi, deležni popolnega osnovno- kih in zato bo potekala tudi grad- šolskega pouka, nja v etapah. Vsekakor pa bo Da pa si tudi starejši obisko-vavci knjižnice želijo novejših del ' bi. dogradili nove. učilnice in druge prostore v nadaljevanju seda- ZDENKO ŠVAGELJ, Vremski Britof: Med drugimi je dobil letos Kosovelovo nagrado za leto 1961 tudi ZDEN-ko SVAGELJ, učitelj iz Vremskega Britofa. V obrazložitvi nagrade je pisalo, da mu jo podeljujejo za uspele režije, za priprave akademij in proslav ter za pobudo, ki jo je dal, da so začeli stare šolske prostore preurejati za klub. Zaprosili smo ga, naj bi povedal kaj podrobnejšega o svojem delu pri PD »vremščiea«. — Malce preuranjena je trditev o klubskih prostorih, se Je skromno V tajništvu DPD Svoboda v razvija in ne širi, celo ne ohranja, Izoli smo se zbrali h kratkemu ampak se krči. Zdi se, da so krat- pomenku o kulturnoprosvetnih kovidnost take politike spoznali in da bi radi brali novitete, o ka- vprašanjih v komuni, pa se je tudi ljudski odborniki in so letos terih slišijo po radiu in berejo v . _ Občinski ljudski odbor je na- moral biti objekt do jeseni že pod zasukal razgovor z upravnikom namenili knjižnici. več denarja, časopisju, menda ni treba posebej ročil idejni načrt, po katerem naj streho^_in_ v njem urejena vsaj Ljudske. knjižnice Stanetom Pe- Upajmo pa, da je to le prvi korak -poudarjati. Knjižnica jim ne mo- ena učilnica. Za to bo potrebnih ' iernelom in s predsednico uprav- pri nadaljnjem razvoju, kajti no- re postreči. 30 milijonov dinarjev. Besedo pri nega odbora knjižnice Marijo Če- va vloga matične knjižnice bo Razveseljiv podatek pa je, da bronovo samo okrog knjižničnih terjala še večje zahteve. ne zahaja mladina v pretežni me- □ problemov. _ Zanimalo me je, če se je v po- ri samo v knjižnico, ampak tudi Ljudska knjižnica domuje s či- slovanju knjižnice poznalo, da v čitalnico, ki je odprta vsak po- talnico v prostorih Kulturnega zadnje čase ni bila več na »te- poldan in razpolaga z 20 časopisi doma. Ker sem se spomnila po- kočem«. in 18 revijami, datka s posvetovanja knjižničar- — Seveda. Število bravcev je ' Toda človek ne more govoriti S(SeriS?e Se^povSlal daUplHe iev v Kopru, da je izolska med padlo za skoraj tretjino. Zdaj jih samo o težavah in problemih. Ker dramsko premiero v'Kopru,^udeležili tistimi knjižnicami, ki so imele je okrog 2200, knjižnega fonda pa so tovariši že takoj ob začetku na sp hnrtn s to predstavo'_festivaia lani komaj za eno plačo, sem okrog 6000 zvezkov, od tega 1500 poudarili, da zdaj optimistično najprej pobarala, kako je letos s mladinskih knjig. gledajo na prihodnost, sem jih financami. Zanimivo je razmerje med temi nujno vprašala tudi o načrtih. — V bodočnost gledamo zelo številkami. Četrtina vseh knjig Tu pa smo bili spet le pri vpra- optimistično, je bil odgovor. Ob- je mladinskih, pionirji in mladina šanjih, pa tvorijo tri četrtine vseh — Zavedamo se, da bi morala tamkajšnje kraje in ljudi. " deva za knjižnico 3 milijone di- v Piranu težko pričakujejo dokonč- narjev, kar bi zadostovalo za letošnje plače in za-skromne nabave novih knjig. Seveda pa s tem stalna poljudnoznanstvena in politična predavanja. — Veseli smo priznanja, nismo ga pričakovali in nas je zato tembolj prijetno presenetilo, so mi rekli tovariši v Piranu. Denar, ki so ga dobili kot nagrado, bodo porabili za opremo, nekaj bodo še dodali iz dotacije, tako da bodo lahko kupili ojačevalec, harmoniko, magnetofon in kontrabas. Zanimali so nas načrti za bližnjo prihodnost: — V kratkem bo skupni nastop treh italijanskih kulturnih krožkov obalnih občin v Izoli. To bo zabavni večer lahke glasbe, baleta in popevk. Piranski krožek predvideva nastope še v Piranu, Sečovljah in Luciji, povabljeni pa so tudi v Šmarje pri Kopru. Pri teh veselih večerih sodeluje okrog 40 ljudi. Gostovanj bi lahko bilo še več, če ne bi bili prevozi tako dragi in_za dvorano je treba odšteti lepe denarce. To ovira amaterje pri še bolj uspešnem delu. pa se bodo Italijanske unije v Bujah. Pri predstavi bodo sodelovali člani krožkov iz Kopra, Izole in Pirana. Člani Italijanskega kulturnega krožka iz Pirana so navezali še stike z ZS^S4«. kjer nameravajo izvesti ¿inski pr0račun zaenkrat predvi svoj program, obenem po spoznati no ureditev Tartinijevega gledališča in upajo, da bodo dela do konca tega leta vendarle končana. Imajo še zanimiv predlog, o katerem bi veljalo temeljito razmisliti: predlagajo namreč v podaljšku turistične sezone violinski festival, na katerem bi podeljevali posebno Tartinijevo nagrado najboljšim violinistom. Najprej v državnem merilu, potem pa še v širšem. prepričani so, da bi bila to imenitna propaganda za naš turizem, zem. bravcev knjig. Imajo predlog: dve razvijati knjižnica tudi nekatere šolski knjižnici v osnovnih šolah dodatne dejavnosti. Imamo načr- se tlačita, ker je izredno velika te, toda vse se ustavi ob denarju, stiska s prostori (dva dnevna in Vseeno sem zvedela tudi nekaj ne bo mogoče nadomestiti izgube en večerni turnus v vseh učilni- konkretnega in spodbudnega: v zadnjih dveh let, ko ni bil mogoč cah!) in zato tudi ne moreta biti kratkem bo literarni večer, pri ne nakup novitet in ne ohranja- primerno izkoriščeni. Učenci ho- katerem bodo učenci obeh osnov- nje starih knjig, kajti niti za naj- dijo po obvezno čtivo v knjižnico, nih šol kronološko in izbrano nujnejše vezave ni bilo denarja, ki ima v najboljšem primeru dva predstavili slovenske pesnike od To pa je tisto, kar zaskrbljuje: izvoda knjige, ki jo mora prebrati Prešerna do danes. knjižnica v tako močnem delav- 150 otrok. Ali ne bi torej kazalo Upamo — predvsem pa želimo, skem središču, kot je Izola, se ne knjižnice združiti? da bi bil to le začetek. «22^3 m P* Z. L. I Predsednik Okrajnega sveta Svobod in PD Ivan Mavsar izroča Kosovelovo nagrado tovarišu Zdenku Svaglju branil tovariš Svagelj, res pa je, da dva prostora preurejujemo in da bosta služila za klub. Pri tem veliko pomaga mladina s prostovoljnim delom, ker se zaveda, kako velikega pomena bo urejen klub za vse prebivalstvo vasi. Sploh je mladina pri nas najbolj delavna: poje, igra, recitira, se pripravlja na razne proslave in akademije, obiskuje knjižnico in je pripravljena pomagati tudi pri ureditvi dvorane, ki jo bo odstopil rudnik. Zdaj namreč dvorana ni urejena, tako da je treba prinesti stole s seboj, kadar pride potujoči kino, oder za igre pa sproti postaviti in podi eti. Lani je imelo prosvetno društvo 350 tisoč dinarjev. S tem srno nakupili' nekaj opreme, nekaj pa smo porabili tudi za gradbena dela pri adaptaciji stare šole za klubske prostore. Italijanski kulturni krožek »GIUSEPPE TARTINI«, Piran: Za drugi razgovor smo zaprosili predstavnike Italijanskega kulturnega krožka »Giuseppe Tartini« iz Pirana, ker je njihov krožek dobil društveno Kosovelovo nagrado. Razgovora so se udeležili predsednik Plinio Tomasin, podpredsednik Feruccio Bartole in tajnik Gino Tarlao, V obrazložitvi nagrade so'rekli, da je bil krožek v Piranu lani najbolj delaven med društvi italijanske mnnj-šine. Krožek ima preko 300 ak"'-nih članov, katerih dejavnost se ouraža predvsem v pevskem, harmonikar-skem, tamburaškem in recitacijskem aboru. Razen tega prireja krožek V temnovljollčasti modrini njenih oči je bilo nekaj gospodovalnega, nekaj trdega, kar se je mešalo z gorečim hrepenenjem zrelih let. Njen glas je zvenel v njegova ušesa kot otožen glas živali, ki se plazi v noči skozi močvirje, polna nezadržanega klica divjine. Njena prisotnost je bila kot vsiljevanje, kot žaljiv poseg v njegova lepa čustva do Isis. Mahoma je spoznal, da je v nenadnem razodetju spregledal njen značaj. Obrnil se je v stran. Kneginja Jj.vgusta se je okrenila in začela poslušati, kaj vse govori s svojim zdolgočasenim glasom Bernheim. Toda njene snežnobele prsi so drhtele v skrivnostnem nemiru. Walter si je želel, da bi bil daleč od tod. ZnoČilo se je. Pisane svetilke so mirno visele v brezvetrju. Walter Je skozi vrvi jamborov opazoval zvezde, ki so sijale nad njimi. Bernheim si je pritrdil na desno oko bleščeče steklo, ki mu je dvignilo temno obrv in pritisnilo veke navzdol, tako da se je prikazal rob očesa, rdeč, krvoločen, kot pri divjem psu. Sedel jo popolnoma tih in strmel v Isisin vrat. »Rad bi si od blizu ogledal vašo ogrlico,« je dejal. Dvignil se Je In se sklonil k njej. Njegove oči so strmele v kraljevski nakit In oprezovale v odprtino bele svilene obleke, ki je pokrivala njeno kraljevsko telo. »Čudovito! Čudovito!« je zamrmral, se usedel spet nazaj brez vsake zadrege, pogledal v stran in se zasmeh-Ijal kot da bi se bil opil. Isls je začudeno pogledala Walterja. Sedel Je mirno in se igral v maihnim nožem za sadje. V srcu Je umoril Bernlieima. »Nikar se ne držite tako kislo!« Je vzkliknil Bernheim in se sklonil čez mizo k njemu. »Bodite ponosni na svojo ženico! Resnično, to vam je žena in pol!« »Veste kaj, to Je pa že preveč, Aleks, je vzkliknila kneginja Avgusta. V njenih besedah Jo bil strog opomin. (Odlomek iz knjige MODRI BAZALT. Izdala Prešernova družba v Ljubljani v knjižni zbirki »Ljudska knjiga«, prevedel Janez Lazar) »Kaj sem ga spet polomil?« je vprašal Bernheim s komaj prikrito raz-draženostjo. »Ah, vi kralji in kraljice!« je vzkliknil ljubosumno, »Na svoji jahti sem. Kaj nisem morda prav toliko vreden kot katerikoli izmed kraljev, ki še sedijo na prestolih na tem svetu? Predvsem sem popolnoma neodvisen in svoboden. Nihče mi ne more škoditi. Za vraga, zakaj pa naj bi jaz potem koga obžaloval aU s kom sočustvoval? življenje je samo neizprosen boj!« Pogledal je drugega za drugim. »Boj! In jaz sem napadeni. Napadli ste me, Walter. Poglejte si tole prekrasno ogrlico, ki jo ima vaša žena na vratu!« Zasopilial je. »In Jaz i>aj plačam, kajne? Dobro, lahko se zane-sete name — plačal bom! Bernheim, ta Zid, bo sicer pri tem delu izgubil kakega pol milijona funtov, morda celo več, toda Ramies bo dobil od Bernlieima vse zaklade zastonj. Me razumete? Seveda ne! Toda Jaz gledam na stvar tako in nič drugače!« Vzel Je v ledu steklenico šampanjca in napolnil vsem kozarce. Nato je svoj kozarec dvignil visoko v zrak. »Kozarček za Beamovo punčko! laka je kot staroegipčanska kraljica. Kot Nephretete, Ty, Nitokris! Cela vrsta očarljivih kraljevskih žena!« Na dušek je lzpil. Zagnal Je kozarec daleč proč od sebe, da se je raztreščil ob stolu. »O! O!« Je bolestno zastokal, »Tu pred vami sedi vaš Ecrnheim, renči in si puli lase! In niti sram ga ni tega početja. Tu sedi in se spominja, kako ga je lomil in kolikokrat je propadel, preden je zaslužil prvi zlatnik. Kako je počival z ranjenimi podplati pod zidovi tujih liiš v Bagdadu, Damasku in Solunu! Bernheim, to sem jaz, majhen otrok, ltl ga je vsakdo lahko obmetaval z blatom in brcal, ki je bil vedno lačen in žejen in je živel največ od kletev vsega svetal« Njegovo telo se je napelo in obtožujoči zvok njegovega glasu je zamri. Počasi je dvignil glavo in si z roko pogladil lase. »Toda Je še drugi Bernheim,« je počasi spregovoril. »Spočel se je v židovskem beraču, ko je fant spal in sanjal o Egiptu. Tako se je zalezel vanj, kot zleze roka v rokavico! Oba sta postala eno, ena duša, eno telo ... In ta drugi je zaslužil milijone in milijone!« Udaril Je s pestjo po mizi. »In iz vsakega milijona so se rodili novi milijoni. Moji milijoni so kot kunci. Končno, kaj pa hočejo ljudje od mene? Kaj pravzaprav hočete vi od mene? Milijone! Milijone! Toda kdo ve, če jih boste dobili?« »Neznosni ste!« je mrzlo rekla kneginja. »Nikar ne pozabite, da smo vaši .gostje!« »Seveda ste moji gostje!« je vzkliknili Bernheim z vreščečim glasom. »Kaj pa potem? AU ne smem povedati, kaj mi leži na duši? Saj si vendar nismo tujci! Ce se ne smem raz-govoriti 7. vami, s kom pa naj potem govorim? S svojimi mornarji?« Kneginja se jo vgriznlla v ustnico in vstala, »AH bi vas ne veselilo, nekoliko pogledati tudi mojo ladjo?« je hladno vprašala Isis in Walterja. Walter in Isis sta vstala In šla za njo. Prek malega dvižnega mostu so se vzpeli na »Wotan«, Walter Je bil razburjen, toda obvladoval je svoja čustva, prijel Je Isis pod roko in se celo silil, da je bil videti prijazen in dobre volje. Čutil je, da je Isis vsa stvar postala mučna In neprijetna. Kneginja je odgrnila težak rdeč za-stor In vsi trije so vstopili v nekoliko tesen salon. Soba je bila kakor jama kakega kralja morskih razbojnikov; po stenah so visele stare slike, ogromni dlvani so bili prekriti z in- dijskimi in kitajskimi pregrinjali, vsepovsod so stali prekrasni bronasti kipi in marmorne glave, prav tako ni manjkalo staroflorentlnsklh damast-nlh stolov, lepo izrezljanih miz in velikanskega kamina z bronastim kotlom, ki je visel na trinožniku nad na pol zgorelimi poleni; vaze polne cvct-lic, in pod nekim oknom ogromna miza, na njej pa v divjem neredu razmetani časniki, pisma in knjige. Kneginja jima je povedala, da je to njen edini dom; najraje živi po cele mesece tu, sredi te starinske osamelostl. Pozvontla je. Vstopil je visokorasel in atletsko zgrajen mornar, odkritega, skorajda otroškega obraza. Bil je isti, ki sla ga Walter in Isis videla, ko sta ob prihodu mimogrede pogledala skozi kajutino okno. Walter je opazil, da je kneginja ogledovala mornarja s toplim in nežnim pogledom, ki je Walterju marsikaj povedal. »Slgurt,« Je ukazala v nemškem jeziku. »Prinesi nam pijače. Ali vam lahko pokažem svojo spalnico, gospa Beam?« Nežno je prijela Isis pod roko, odgrnila bogat zastor in odprla vrata, ki so bila skrita za zastorom. Preden je izginila, se je za trenutek ozrla po Walterju in se mu zagledala v obraz. "Walterju se tudi ni zdelo pfav, da mize. Želel si Je, da bi bila z Isis tisoč milj proč od teh dveh ladij in njunih lastnikov. Ko so se vrnili na »Hermcs«, je Bernheim še vedno sedel na istem prostoru, kjer so ga pustili. »Kava se vam je medtem že shladi-la,« je rekel. »Jaz sem svojo že popil. Zal mi Je. Osirls!« je poklical gldsno. »Prinesi Se kave!« Kneginja je gledala proč, mršila čelo in kazala je, da se na vso moč dolgočasi, Walter je čutil, da se le s težavo obvladuje. Niti misliti si nI mogel, kaj bi bilo, če ne bi bila tu on in Isis; gotovo bi se kaj strašnega zgodilo. Nekaj mu je bilo pa povsem jasno: kneginja mora imeti globlji vzrok, da živi v tako tesnih odnoša-jlh z Bernlieimom, ki Je bil kar javno z njo tako nesramen. Walterju se tudi ni zdelo prav, da mu je Eernhelm pripovedoval o kne-ginjinih zasebnih in denarnih stvarcah. Sklenil je, da se mu bo umikal s poti, kolikor bo le mogoče, da si ga ne bi napravil za sovražnika. »Zdaj se morava vrniti domov,« je rekel kar na lepem. Bernheim se ni zdanil. Mirno je sedel na stolu, naenjen nazaj, roke Je ime! globoko potisnjene v hlačne žepe in njegov srepi pogled je bil uprt v mizo. »Kar pojdita! Kar pojdita! Pojdita že v posteljo!« je rekel Bernheim. »Jutri se bomo pogovarjali naprej.« »Dobro — lahko noč ln prav lepa hvala!« je rekel Walter. »Pojdi, Isis, greva!« Njun avtomobil je hitro vozil po srebrni kotlini Marce. Isis se je tesno stisnila lc Walterju in se je oprijela njegove roke. O11 pa je pripovedoval o Bernheimu. »Nikakega dvoma nI, da je bil divji. Njegovo vedenje je bilo čedalje bolj nerazumljivo, čim dalje je trajala večerja in zabava po njej, Mnogo je pil, to drži, toda pijan ni bil. Neznosno mi je bilo, ko te je tako opazoval, Isis: Kar ubil bi ga!« Isis je bila čisto tiho. Nenadoma ga je pogledala. »In ta ženska?« Je resno vprašala. »Kakšna ženska?« je rekel, prizadet zaradi očitka v njenem vprašanju. Nasmehnila se je s trudnim nasmehom, ki Jo je postaral za mnogo let. Spomini iz daljne preteklosti so bili skriti v tem smehljaju. Zgrozil se je. »Ali ni zelo lepa?« je resno vprašala. Njen glas je bil poln nezaupanja, toda Walter ni mogel lagati. »Lepa je,« je rekel; »toda zakaj me opozarjaš na to? Saj ona nima nobenega opravka z najinim življenjem.« Nasmeh je ugasnil na Isisinih ustnicah, Ponudila mu jih je. Njen poljub ga je popolnoma zmedel; zdelo se mu je. da skriva ta poljub v sebi grož-njo. »Isis! Isis!« ji Je šepetal. »Proč morava od tod, daleč pročl« je rekla. »In sicer kmalu, kmalu.« PRAV SZDL V PIRANU RAZPRAVLJA O UPRAVLJANJU V PODJETJIH IN USTANOVAH M Konec preteklega tedna'je ob- dela ožjega kroga strokovnjakov, enotah pomemben gospodarski čl- Znotraj gospodarskih organizacij Sinski odbor SZDL v Piranu sku- ki so brez sodelovanja kolektivov nitelj. Nižji materialni stroški, pa čaka posebno važna naloga ano z občinskim sindikalnim sve- zadostili s sestavo pravilnikov ekonomičnost, delovna disciplina sindikalne organizacije m oocm- tom imel plenarno sejo, ki so se zgolj formalnosti, proizvajalci že in organizacija dela že- ugodno ski sindikalni svet, ki morata ko- je med drugimi udeležili tudi glasno postavljajo v ospredje vplivajo na dohodke podjetja kot ordimrati delo sindikatov pri iz- predstavniki kolektivov podjetij svoje načelne pravice do uprav- seveda tudi na dohodke članov polnjevanju tako vaznin naiog, in ustanov piranske komune, ljanja, gospodarjenja in delitve, kolektiva. kot je uvajanje m uresničevanje Osrednja razprava je bila posve- ............ Nikakor pa se ne strinjamo s ^ff^^S^S^ . J_______ 1 _ _* 1 A U!1 nvin^ilni-i TT +/-» . — iena aktualnim vprašanjem no- Ali lahko navedete nekaj tranje delitve in pogojenosti po- značilnih primero« - pozitiu- P^ * Jj^ "pravnik 'te" ^^ ^ globljenega upravljanja _ v pod- • niha ^aUvnrh ^ pfeninn SZDL in sindikalne or- IjeVadrLli' obdelan po ekonomskih enotah iz ganizaciie pa je posebej opozoril 3 " ° preprostega razloga, ker teh eno- kolektivej naj skrbno kadru- - Nai novem najprej da v na- 1 st*Yno ni bi.10' ,zato, ?e bu^e jejo najbolj sposobne ljudi v de- — Naj povem najpiej, aa v na nm osnovmh stimulativnih me- iavske svete Bolje kot njihovi ril, ki so osnova za večjo storil- Dredhodniki bodo morali novi nflnl Ortcnnrlnripmp ,n 1 . . , . ____.. .___aj ših ocenah do teh vprašanj na- jetjih in ustanovah, udeleženci pa so se pogovorili tudi o nalogah in obvezah delovnih kolektivov do komune. Ker je SZDL bila v piranski , ± - lllt ^ iU UaUUva vv-v/ju olviu nrorH nnrlni ti nnn n morali nOVl komuni pobudnik številnih raz- nost, za boljše gospodarjenje in ^ Sf^Utf pove™! tudi prav okrog teh vprašanj, smo se me m negam ne poja\e mou-c pa interes pr0izvajalcev za pravilno r. p nodietii z interesi, potre-abrnili n^ seki •etarja občinskega omaemo se taKo lepe uspene, ki notranio delitev. y tej gospodar- "„L...^ Ddbora SZDL Stojana Ražma, jih v novih pogojih gospodarje- gki Qr? razdobju. — Tudi v naši komuni je Socialistična zveza pobudnik raz- jih v novih pogojih gospodarje- ^'l/^rir:: bami in" razvojem komune. Vse nja in upravljanja dosega večina c naših kolektivov. Tudi na zad- CTgn njem plenumu smo dobili ponov- , ... , , , , na, ua ne uiiicijaiH i-iv^v.^/v.., ^s- krivde upravnega vodstva. Naj- i^no Vlivajo na njihovo počut- ... i 'M i UCllll XXX ------------ - , «. nia in unravliania dosega večina ™ -gamzaciji so zal zatajile tu- g namreč pozabliamo, da so ki je odgovoril na nekatera vpra- nja m upiav janja aose0d milici subjektivne sile — osnovna or- hkrati tudi notrošni- šanja o delu SZDL v minulem naših kolektivov. Tudi na zad------„^ -i-.*; proizvajalci hkrati tum poirosm ganizacija ZK, sindikat in mladi- ki in koristniki številnih komu- na, da ne omenjam Posebej Še na]nih deiavnosti in usiugi ki od- uveljavljanju novih družbeno- , , .___ekonomskih načel prednjači ko- prav o našem družbeno ekonom- Piranske ladjedelnice, kjer Dasivnosti delavskega sveta skem razvoju, o novih odnosih v . nA+,„ni, ^i,,,^ ?akonodaia n0 v Paslvnostl aeiavske^a s\ eia, kolektivih ter njihovem sodelo- Ivornegf dela kT- neodločnosti m nedosled- več vzrokov za takšno stanje v »Jadranki» pa je iskati nedvom- vanju pri utrjevanju komunalne lektiva kot celote_ Nič eudnega skupnosti. Sicer obravnavamo ta vprašanja kot celoto, toda v raz torej, če se je v ladjedelnici dvignila storilnost in če piranski lad- pravah posvečamo največ pozor- jedelci danes uspegno konkurirajo nosti uvajanju elementov nepo- najbolj renomiranim jugoslovan-sredne demokratizacije v delov- ---- *—.. nih kolektivih. Ugotovili smo na primer, da se v metodah obliko vanja in sprejemanja , r . s — Razumljivo, da bo Socialisti- skim ladjedelnicam, čeprav v ze- čna zvezg tudi v bodoge doslsdna lo slabih delovnih pogojih zaradi pd obravnavanju gospodarskih in družbeno ekonomskih analiz na- je doma in no delovnem mestu. NASI NOVI NAROČNIKI v št. 13. »Slovenskega Jadrana« Iz Pirana: Dušan Ivančič, — In bodoče naloge Soeiali- iz Sežane: Karlo Sajevic, Kreplje: stične zoeze „ piranski komuni? ^^ar^ Barka: P^gorje^ivfn Boštjančič. pravilnikov Pomanjkljive opreme. »URE MLADIH« V IZOLI Med najbolj delavne sekcije I. krajevne organizacije SZDL v zrcalijo notranji odnosi v kolek- Podobne rezultate so dosegli še ših gospodarskih organizacij, ker ____ „ _ , tivih, kar zgovorno dokazuje tudi pri Splošni plovbi, kjer so eko- sta uspeh in razvoj naše komune Izoli sodi sekcija za vzgojo m praksa. Povsod tam, kjer so pra- nomske enote kljub specifičnim v največji meri odvisna prav od varstvo otrok. Njeni klubski pro-vilniki o notranji delitvi rezultat pogojem dela postale na plovnih uspehov našega gospodarstva, stori v Kulturnem domu so vedno polni. Tod igrajo šoloobvezni otroci šah, berejo ali p!i sledijo televizijskim programom. Prete-' klo nedeljo pa je ta sekcija pripravila prireditev »Ura mladih«. Geslo »mopede delavcem!« — misli in zaupanja, saj večina lju- ki je na eni strani gospodarsko Pred okrog tri. sto otroci in starši 'da bo njih pot v tovarno lažja in di, ki so mopede prodali, ne raz- škodljiv, na drugi strani pa ner- se je predstavilo 25 pionirjev z krajša ter predvsem poceni — so polaga več z izkupičkom, medtem gaštvo in natolcevanje bivših recitacijami, petjem, samospevi m bolj kot kjerkoli drugod uresni- ko na drugi strani nergajo zaradi 'lastnikov mopedov iz dneva v tako dalje. Strokovna komisija in čili v Tomosu. Okrog 700 delav- stroškov za prevoze. Skrajni čas dan bolj kali že tako ne preveč komisija iz vrst gledacev je nji-cev in delavk je pod zelo ugod- je, da se delavci v ekonomskih zgledne odnose znotraj kolektiva, hovo nastopanje ocenila in naj-nimi pogoji kupilo mopede z 18- enotah pogovorijo o tem pojavu, (bb) boljše potem nagradila mesečnim oziroma dveletnim odplačilnim obrokom s tem, da je ZBOR PROIZVAJALCEV ObLO SEŽANA' podjetje prispevalo za vsakega kupca znesek v višini povprečja nadomestila za vožnje v tovarno in domov za dobo dveh let. Nedvomno gre za zelo ugoden in pri nas edinstven primer nakupa mopedov, saj bi po poldrugem letu že večina lastnikov izplačala uo-zilo z minimalnim mesečnim od- Pravilniki o delitvi čistega dohodka in pravilniki o delitvi. zmanjkalo časa, ali pa so opra- materialne osnove. V talcih pri-viU stvari, več. ali. manj. formalno, merih se kolektivi največkrat osebnih dohodkov šo zdaj v tretji kar vsekakor" ni. bilo koristno in primerjajo z drugimi kolektivi in rlvncrn sp Vin v VratVpm maščevalo. Kd iste stroke. se bo v kratkem maščevalo. So iste stroke, ne glede na ekonom- čaTo^kratka^amoTk^udi^zelo fazo "priprave ~na te predpise in tudi primeri, ko so nekatere do- ski položaj, ki je lahko bistveno časovno Kratka, ampaiv iuai ¿eiu ... ^___. __. „,— „,.„:,_ ,-r, -hv, ir=nVrtr> bila njihova pot v tovarno ne 'le fazi. če štejemo kot prvo in drugo poceni. njihovo sprejemanje. Zbor proizvajalcev sežanske komune se v ločbe nekako zavite ih jih-vsakdo različen, ne more razumeti. Zgodilo se je Praktična uporaba pravilnikov Seveda je za lastnike mopedov tretji fazi široko poslužuje celo, da zelo obšir.en in kompli- bo pokazala tako njihove dobre ugasnila pravica do nadomestila zakonskih pooblastil, da temelji- ciran pravilnik ni vseboval do- kakor tudi slabe strani. Vsekakor za vožnje na delo z avtobusom, to preventilira vsak člen pravil- ločbe, v kakšnem razmerju ali pa je prav (čeprav je, začuda, kar je povsem razumljivo. Po- njkov jn njihovo celotno vsebino, po kakšnem ključu naj delijo či- slišati tudi omalovažujoče glaso- vsem nerazumljivo pa je, da je E0Siej so obravnavali pravilnike sti dohodek na sklade in na oseb- ve), da organi podjetij dobro pre- ne dohodke. Tu pa tam postav- tehtajo pripombe in priporočila ljajo upravo kot proračunsko zbora proizvajalcev. Pri tem t)i enoto v položaj, da glede osebnih morali imeti resno pred očmi, da dohodkov ni odvisna od čistega bodo proizvodnja, obseg storitev že okrog sto lastnikov svoje mo- 16 podjetij nede lahkomiselno prodalo. S tem , ' , ..... ■ ____ niso prekršili le pogodbe s pod- Ugotovitve komisij, ki pnprav- jetjem, ampak so si naprtili tudi ljajo gradivo za zbor, so dokaj _______ _ .......................... plačilo prevoznih stroškov, ki v pestre, vendar jih lahKo strnemo dohodka podjetja. Razmerje med ter njihova kvaliteta narasle, če mnogih primerih presegajo četrti- v nekaj glavnih misli. - - - • ... ........... no njihovih mesečnih prejemkov. Brez dvoma drži, da je bilo Očitno gre za zlorabo dobre za- vloženih premalo naporov v pri za £as od 23. do 30. marca 1962 prave predpisov, ki v podrobnostih uzakonjujejo pravico neposrednega upravljanja v gospodarstvu. Nekateri primeri jasno dokazujejo, da so v pripravah sodelovale tako organizacije.ZKS sredstvi za sklade in za osebne bodo osebni dohodki odvisni od dohodke ni vselej v skladu s po- vrednosti opravljenega dela in ne trebami podjetja po razširitvi od nekih rent.--er Močna cikionska gibanja nad več- kot sindikalne organizacije ter ie Pe pogasimo na severni meji, * .. _ . ..... .... ... V»««» rfi-iTrl TrtArnl lI>/-\-> ^ T> i o Hunil nnH meni^vendar ^^ši^vS^doiaj" politične in gospodarske škode. hladno, spremenljivo, a _v Primorju Toda priprave niso potekale po- Ye{jnoiria so ViTi'pionirji h! mladinči 6°zd zgorel. Požar je divjal pod .. Ponekod Q£m1eni zuhHi SO ob gorečih drevesih Ahcem, to je hrib nad Bistrico, ki slabša burja Sele v začetka aprila je vsod na najširši osnovi. --------- ugnjeni zuorn so OD gorecm arevesin ------------ S™ dni. lzbolJšanje m zaietek je zaradi začetnega čakanja tudi Švigali visoko v zrak. vsi smo vede- na bos to »i Že nekaj let sem reden naročnik Slovenskega Jadrana in ga tudi zelo rad prebiram; z njegovo vsebino sem kar zadovoljen. V letošnji 10. številki dne 2. marca je na zadnji strani bil članek »Najcenejša stanovanjska hiša«. Prebral sem ga in se nad njim dobro zamislil. Kot vemo, je povsod velika kriza za stanovanja in mnogo je delavcev, ki v bližnji prihodnosti še ne vidijo nobene rešitve, kako priti do stanovanja. Zakaj ne bi podjetja in občine, namesto da gradijo drage stanovanjske bloke, kjer stanejo stanovanja tudi do 5 milijonov in več din, raje kupovale te montažne hišice, s čimer bi lahko večjemu številu prosilcev nudili stanovanje. Sam sem si zadevo zamislil še drugače. Nekateri si najemajo posojila, da si kupujejo avtomobile — ali ne bi bolj kazalo podpreti akcijo in ljudem nuditi ugodna posojila, da bi. si kupili takšne montažne hišice in tako s tem sami pomagali reševati pereči stanovanjski problem. To zamisel sem povedal tudi svojim sodelavcem in jim pokazal članek v »Jadranu«. Takoj se nas je nekaj odločilo in sklenili smo, da poskusimo ta načrt izvesti, Začel sem se zanimati, če se morda ne bi dalo do~biti posojila v ta namen in kje nam bi dodelili lokacijo za postavitev teh hišic. Glede posojila sem se obrnil na Zavod in sklad za stanovanjsko izgradnjo v Izoli, kjer sem naletel na polno razumevanje in so nam tudi obljubili posojilo. Za stvar se je navdušil celo tovariš direktor Slo kar. Potem sem šel na občino k referentu za gradnje in komunalne- zadeve in mu predložil prošnjo za lokacijo za te hišice s podpisi 7 prosilcev. Žal pa tu nismo naleteli na razumevanje. Referent mi je odgovoril, da se v izolski občini takšne hiše ne bodo gradile, ker so asocialne, razen t.ega pa je Izola turistični kraj in da so že na eni izmed sej sprejeli sklep, da se to prepreči, ker bi škodovalo ugledu mesta. Pokazal sem mu članek v »Jadranu«, iz katerega je razvidno. da so to lepe in solidne hišice, ki bi lahko bile v okras in ponos Izoli, pa mi je odvrnil, da novinarji pač nekaj napišejo, ker so za to pla- čani, da pa on sam te hiše dobro pozna in je v njih že bil, da so to navadne barake, ki nimajo niti 30 let trajnosti, razen tega pa so tudi mnogo dražje kot piše v časopisu. Sicer pa, če vztrajamo, da jih hočemo imeti, naj kolkujemo svojo prošnjo s 4000 dinarji in plačamo komisijo, da nam bodo nato odkazali teren kje daleč ven iz mesta in da si bomo morali vse komunalne naprave, kot so elektrika, voda in kanalizacija napeljati na svoje stroške. Tako smo za zdaj svojo namero opustili. Vendar pa se sprašujemo, če so tudi vsa stanovanja v Izoli socialna, ko je vendar še mnogo takih, ki nimajoi. niti vode, ne stranišč, in se jim zidovi rušijo: ali takšna, kjer se cele družine stiskajo v eni sami sobici in se žalostno sprašujejo, kdaj bodo dobili človeka vredno stanovanje. Če pa bi podprli to akcij o za montažne hiše, bi se prav gotovo marsikateri delavec odločil zanjo, pa čeprav bi si moral pritrgovati od ust, da bi jo odplačeval. Mirko Kordež Izola, Cankarjev drevored 17 Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V SEŽANI je petnajstletnimi borovci. V znoju in dimu smo sekali In z vejami gasili. Veter je potegnil od severa in na spodnji južni strani je ogenj še močneje razsvetljeval dolino, »Srečo imamo, veter nam je pomagal, sicer bi bilo po starem drevju,l bila popolna rešitev samo v tem, da bi postojanko spremenili z dozidavo v planinski hotel, kakršnih imamo nekaj drugod po Sloveniji. Slavnik Je v pasu malega obmejnega prometa In tako dostopen Trža-čanom, mimo tega je idealna Izletna točka za turiste, ki obiskujejo naša obalna letovišča, vabljiv je za domačo in tuje planince in končno vključen tudi v slovensko planinsko transver-zalo. Vse to pa narekuje dolžnost, da najdemo Iz sedanjega položaja rešitev. Morda bi pa le bilo mogoče kako ukreniti, da bi kočo prevzelo katero izmed naših velikih gostinsko-turističnih podjetij in poskrbelo med drugim za avtobusne Izlete turistov, obenem pa tudi za nekajdnevni obisk tistih, ki si žele osvežitve v zdravem planinskem zraku. B. Minulo soboto je bila v Sežani občinska skupščina Zveze borcev NOV, ki ji je razen 60 delegatov prisostvovalo tudi večje število gostov, med njimi Mirko Vesel, član Glavnega odbora ZB NOV Slovenije, Anton Ukmar, član OO ZB NOV Koper in Ernest Colja, tajnik Okrajnega odbora ZVVI Koper. Tako referata predsednika Gabrijela Moderca in tajnika Branka Fabjana, kakor tudi dokaj razgibana razprava, so navrgli kopico problemov in vprašanj, ki spremljajo delo organizacije, na drugi strani pa so prikazali lepe rezultate od zadnje skupščine, ki je bila pred skoraj dvema letoma. V občini je 36 krajevnih organizacij z več kot 3000 člani. Sestav članstva je zelo pester in zajema več ali manj delavce, uslužbence, kmete in gospodinje, a najmanj je upokojencev in obrtnikov. Skupščina je ugotovila, da člani še vse premalo poznajo predpise s področja invalidske zakonodaje. Zato se je tudi občinski odbor trudil, da je seznanjal krajevne organizacije s pravicami članov. Vendar mnoga vprašanja še niso rešena. Gre predvsem za pravice do upokojitve po 73. in 80. členu zakona o pokojninskem zavarovanju. Mnogi še niso dokazali posebne delovne dobe na podlagi aktivnega in organiziranega dela za narodnoosvobodilno gibanje, nekateri pa imajo pri tem težave zaradi zemljiškega lastništva. Podobno je tudi pri invalidskem dodatku. V preteklih letih je bilo rešenih nekaj stanovanjskih proble- mov. So pa še vedno primeri, ko vodstva podjetij nimajo posluha za potrebe borcev. Nekdo na vodilnem mestu si je celo upal izreči približno takole: »Kaj briga organizacijo ZB to vprašanje in kaj nas brigajo borci!« Take pojave je treba grajati in storiti vse, da ne bodo borci zapostavljam. Večje razumevanje je v nekaterih gospodarskih organizacijah potrebno tudi glede strokovnega izobraževanja in ponovne zaposlitve borcev, saj imajo kot aktivni nosilci revolucije polno pravico do ugodnosti, ki jih dajejo novi predpisi. V delovnih kolektivih naj bi organizirali aktive borcev, ki bi obravnavali vse probleme v podjetju in vplivali na odpravljanje eventualnih negativnih pojavov ter se zavzemali za pravilno reševanje vseh vprašanj, ki zadevajo člane organizacije, predvsem pa glede sprejemanja v delovno razmerje, glede odpovedi, pridobivanja kvalifikacij, stanovanj itd. Delo občinskega odbora Zveze borcev NOV v preteklem obdobju je bilo usmerjeno na krepitev in aktivizacijo krajevnih organizacij. Uspeh te dejavnosti se je med drugim pokazal tudi ob občnih zborih, ki so povsod, posebno pa v Sežani, Divači, Senožečah, Komnu in Dutovljah zelo dobro uspeli. Vendar ne kaže prezreti tudi dela posameznih komisij občinskega odbora, med katerimi so bile posebno aktivne komisije za pomoč otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, dalje komisija za prošnje in pritožbe ter komisija za zbiranje zgodovinskega gradiva iz NOB. Prva je posvečala vso skrb 64 otrokom padlih borcev, ki obiskujejo razne šole. Druga je rešila 452 vlog za priznanje posebne dobe iz NOB, medtem ko ima nerešenih še 140 zahtevkov. Tretja komisija je v glavnem zaključila z zbiranjem zgodovinskih podatkov na ROJSTVA V koprski porodnišnici so rodile: Kristina Tomažič iz Izole — deklico, Milka Jenko iz Škofij — deklico, Danila Benčič iz Kopra — deklico, Sni-jegulja Cešek iz Kopra — dečka, Ivanka Fabjančič iz Hrušice — dečka, Marija Ristič iz Sežane — dečka, Angela Kocjančič iz Izole — deklico, Dora Benčič iz Kopra — deklico, Na-dija Franca iz Gažona — dečka, Silvestra Novak Iz Pirana — dečka, Emilija Delfor iz Kastanjola — dečka, Marija Fantinič iz Goričice — deklico, Gabrijela Kocjančič iz Markovči-ne — deklico, Suzana Valussi iz Pirana — dečka. Ema Marija Benčič^iz Kopra — dečka, Matilda Kocjančič iz Dola — dečka, Rozalija Udovič iz KoDra — deklico, Rozina Kinkopf iz Pirana — deklico, Milka Rota iz Raven — deklico, Olga Psič iz Gradišča — dečka, Ernesta Jerman iz Faj-tov — dvojčici — deklici, Jolanda Gorela iz Nove vasi — dvojčka — deklico in dečka, Antonija Kordič iz Pirana — deklico, Terezija Tkalec iz Kotira — dečka, Marija Grah iz Kopra" — deklico, Marija 1-Iostnlkar iz Pirana — dečka, Marija Jesih iz Ankarana — dečka. V ILIRSKI BISTRICI se je rodila: Marija SkaDin iz Ilirske Bistrice. V POSTOJNI so rodile: Ivanka Va-lentinčič iz Kanala — dečka, Ema Cuk iz Senožeč — deklico, Amalija Roje iz Pivke — deklico, Ana Tomšič iz Martinlaka — dečka, Marija Furjan iz Prvačine — dečka, Slava 1'dovič iz Dolenje vasi — deklico, Gabrijela Kavčič iz Tolmina — deklico, Regina Terčelj iz Velikega Ubeljskega — deklico, Jorda Stanta iz Izole — dečka, Veronika Stegel iz Smiheia — deklico. Rozina Simčič iz Rožne doline — deklico, Marinka Mežnarič iz Spodnje Idrije — dečka, Marija Brešar iz Kranja — dečka, Stanislava Peršolja iz Smartnega — deklico, Florijana Vad-nov iz Postojne — deklico, Marica Cink iz Brj — deklico, Andrejina Za-bulcovec iz Ilirske Bistrice — deklico, Ana Vovk iz Oseka — deklico, Ana Simee iz Pivke — dečka, Roza Jam-žek iz Loža — deklico, Frančiška Vrh iz Ilirske "Bistrice — ' dečka, Jožefa Krivec, i i Trnj — dečka, Ivana Tur-šič iz Cerknica — dečka, Marija Korošec iz Tavžlja — dečka, Stanislava Skabar iz Nove Gorice — dečka, Dragica Furlan Iz Nove Gorice — dečka, Marija Peravan iz Nove Gorice — dečka, Renata Svab iz Zazida — dečka, Marčela Simčič iz Ložic — dečka, Marija Nevreden iz Idrije — deklico, Ana Marija Zirž iz Dornberka — deklico, Amalija Vendramin iz Vipolž — dečka. I POROKE V KOPRU: Dalja Ivančič, uslužbenka iz Pridvora in Albert Bembič, kuhar iz Pobegov. V ILIRSKI BISTRICI: Ljudmila Košir, gospodinja iz Ilirske Bistrice in Jože Sabec, soboslikar iz Ilirske Bistrice. V POSTOJNI: Silvana Ivana Muha, gospodinja iz Landola in Alojz Križaj, delavec iz Orehka. V IZOLI: Bojanka Božič, saldakon-tistka iz Izole in Angel Slama, precizni mehanik iz Izole. UMRLI V KOPRU: Mirjana Maretič, stara 2 meseca, lz Buj. V ILIRSKI BISTRICI: Anton Brne-tlč, star 81 let, iz Jasena, Marija Ce-ligoj, stara 57 let, iz Dolnjega Zemo-na, Mihael Celin, star 82 let, iz Kute-ževega, Jožefa Benigar, stara 72 let, iz Zarečice, Helena Cekada, stara 72 let, iz Jelšan, Marija Vrh, stara 81 let V SEŽANI: Frančiška Mlklavec, stara DO let, iz Utovelj, Ivana Miklavec, stara 78 let, iz Dan, Marija Kariž, stara 42 let, lz Povirja, Angela Gerbec, stara 72 let, iz Utovelj. V POSTOJNI: Marija Slejko, stara 70 let, iz Bukovja, Franc Verbič, star 78 let, iz Postojne, V IZOLI: Anton Banovac, star 62 let, iz Izole, Giovanni Bologna, star 81 let, iz Livad, Josip Seplč, star 60 let, iz Izole, Marija Perhavee, stara 85 let iz Izole. Tovariš urednik! V ponedeljek, 19. februarja, sem hotela vstopiti v avtobus podjetja Slavnik na križišču pri Dekanih. Ta avtobus je pripeljal iz Škofij ob 6.3S. Voznik je odprl sprednja in zadnja vrata. Skozi sprednja je izstopilo 8 do 10 potnikov. Stala sem pri zadnjih vratih in moledovala, naj se potniki premaknejo in naj mi omogočijo vstop. Toda naletela sem na gluha ušesa. Stekla sem proti prvim vratom in se oklenila navpičnega droga, z desno nogo pa stopila na prvo stopnico. Vtem je voznik ali sprevodnik zaprl vrata, še preden sem utegnila umakniti nogo. V zadnjem trenutku pa sem umaknila roko, a vseeno so vrata priprla mojo nogo in torbico. Udarjala sem po vratih, da sem opozorila upravljavca vrat in tako sem bila rešena neljubega pripora. Kasneje sem izvedela, da avtobusi, ki vozijo iz Škofij, na križišču pri Dekanih praviloma ne sprejemajo potnikov, toda dopuščajo izstop tistim., ki se pripeljejo in odidejo na svoja službena mesta v bližnjih podjetjih. Toda, vprašam se, zakaj ne bi mogel vstopiti v ta avtobus samo en potnik, ko jih izstopi na primer deset? Nadalje se vprašam, zakaj ni sprevodnik, ko je videl mojo namero, da se hočem »vkrcati«, opozoril druge potnike, naj mi dajo prostor pri vstopu pri zadnjih vratih? In končno, zakaj uprava podjetja na primeren način ne opozori redne ali izredne potnike o tem, da je na tem postajališču za ta avtobus, kakor pravijo, dovoljeno samo izstopanje in ne tudi vstopanje? Priznam, da nisem napravila prav, ko sem vstopala pri sprednjih vratih, toda kaj bi na mojem mestu, ko se mi je mudilo v službo, naredil kdo drug, ako vidi, da sprevodnik ne opozori potnikov pri zadnjih vratih, naj dajo prostor tudi vstopajočim? J Marija Mrak, Koper območju Komna, Gornje Branice, Štjaka, Vrabč, Kazelj, Štorij, deloma pa tudi z drugih območij. Organizacijo čakajo še mnoge naloge v zvezi s spomeniško dejavnostjo. Postavlja se upravičena zahteva, naj bodo spomeniki padlim borcem dostojni veličini NOB. S tem pa je praktično povezano vprašanje sredstev, ki jih pa organizacije ne zmorejo. Zelo umesten je torej predlog, naj bi . se zbirala sredstva za ureditev družabnih prostorov, kjer naj bi se odvijala politična in kulturna dejavnost in ki bi jih imenovali: Dom borca. Na ta zgradbo naj bi vgradili spominske plošče.--er •ootrvoi» J EBELSPsaCSRllS (Nadaljevanje s 3. strani) traktorista Branka, kako sta si zaslužila 33.000 din, zjutraj od 5, zvečer do 10. ure. Živinorejec inž. Dolgan, poljedelec inž. Volk in veterinar Tončič se ne pritožujejo, da so premalo zaslužili, ko podpišejo plačilno listo, vsak za 42,000 din, pa se kljub temu s Flčkom še nekaj let ne bodo vozili. Saj je moped tudi dober, Če ni drugega. Kaj pa je to hudega, če te dež dopoldan zmoči — te bo že sonce popoldan posušilo. Besedo, dve o tem, kako si kolektiv ZPK Postojna predstavlja rentabilno gospodarjenje v kmetijskih organizacijah, o čemer je tudi govoril članek. Iz izkušenj naše prakse v govedoreji ugotavljamo, da jo ob današnjih tržnih cenah mleka samo tista krava rentabilna, ki daje letno najmanj 3200 litrov mleka. Vse živali, ki te proizvodnje ne dajo, morajo ustvariti izgubo v proizvodnji. Tako so jo ustvarile vse krave na kombinatu, ker so v letu 19G1 dale povprečno po glavi le 2120 litrov. Kolikor je nam znano, pa je povprečje 2120 litrov po glavi zelo blizu, če ne nad slovenskim povprečjem molznic na družbenih posestvih. S te plati se nam torej ne more očitati poslovne izgube v proizvodnji mleka. Za kombinat je bila vzreja telet, mlade plemenske živine in živine v pitanju še dražja kot proizvodnja mleka, tako da bi morali enostavno ukiniti vso proizvodnjo mleka, mesa in plemenske živine, kar je edini tržni proizvod kombinata. S tem pa ne trdimo, da ne bi bila izguba lahko za kak milijon manjša, če bi se izkoristile notranje rezerve in bolj angažirale subjektivne sile — se pravi — mi vsi kot posamezniki in kolektiv kot celota. Zaključni račun podjetja, ki je sedaj končan, kaže v letu 1001 poslovno izgubo 87,400.000 din in ne 120 milijonov, kot so kazale prve grobe analize. Ce sedaj skušamo odgovoriti tistim, ki nas primerjajo s kmetijskimi zadrugami, ki bodo poslovno leto zaključile z delitvijo čistega dohodka, se bomo poslužili interesantnega podatka. V poročilu, ki je bilo podano pred dobrim mesecem na občnem zboru Glavne zadružne zveze Slovenije, se ugotavlja, da so v preteklem obdobju kmetijske zadruge ustvarile 75 •/> svoje realizacije na račun razlike med odkupno in prodajno ceno kmetijskih pridelkov in drugega blaga, ki je šlo skozi njihovo komercialno dejavnost, samo 25 '/» realizacije pa z lastno proizvodnjo. Vprašanje rentabilnosti družbenih posestev in zadrug Je s tem dovolj pojasnjeno, posebtj še, če imamo pred očmi strukturo realizacije našega podjetja, ki temelji samo na prodaji lastne proizvodnje mleka, mesa in plemenske živine. Tem proizvodom pa smo že malo prej ugotovili njihovo rentabilnost, če jih kmetijska organizacija sama proizvaja. Članek nadalje seznanja bravce dobesedno takole: »Vprašujoč se, kdo naj krije nastalo Izgubo, so odborniki jasno povedali, da v komuni ni sredstev za saniranje slabega gospodarjenja. Zato so priporočili, da se ZPK takoj pripoji h Kmetijski zadrugi, ki posluje visoko rentabilno in ki ima poleg dobrih kadrov tudi primerno izdelano organizacijo dela.« Zadnji stavek si bralec lahko tolmači tudi takole: kombinat se med drugim priključuje k zadrugi tudi zato, ker ima slabe in nesposobne kadre oz. strokovnjake, ali pa jih sploh nima. Kolektiv ZPK priznava obe kvaliteti zadruge (organizacijo in dobre kadre), ne priznava pa kvalitetnih razlik v pogledu strokovnosti svojih in zadružnih strokovnjakov. Ce so odborniki mislili na to, ko so sprejeli priporočilo o združitvi obeh podjetij, Jim ne moremo pritrditi, ker to d! res. Da bo slika stanja na kombinatu vsem jasna, še nekaj besed o pred-zgodovini kombinata. Preden se je kombinat formiral, je bila Imenovana posebna komisija republiških strokovnjakov, da pregleda proizvodne kapacitete bodočega kombinata in poda svoje mnenje. Zapisnik in poročilo te komisije Je še ohranjen in pravi: kombinat bi z dobrim izkoriščanjem vseh kmetijskih površin lahko z lastno krmo redil 1400 glav živine. Obseg zemljišč se Je od tistega časa (leta 1038 v Jeseni) povečal za cca. 300 ha, kombinat pa danes redi 1720 glav živine, dočlm jih je tedaj redil 510. Danes vemo, da je takratna splošna družbena linija in potreba zahtevala zelo naglo povečanje živalskega fonda na družbenih posestvih, vemo pa tudi, da se je s tem marsikje, pretiravalo, ker se nI Istočasno reševalo problema zagotoviti povečani čredi dovolj kvalitetne osnovne krme (seno. sllaža). Takšna napaka se je zgodila tudi v našem podjetju. Razvoja v tej smeri pa kot subjekti nismo mogli zavirati v toliki meri, da danes ne bi čutili v svojem podjetju negativnih posledic tega procesa. Ce bi v polni meri sledili perspektivnemu planu občine, ki je bil postavljen ob ustanovitvi kombinata, bi morali danes rediti najmanj 2500 glav, dejansko pa Jih še 1700 ne moremo tako, da ne bi z vsakim dnem ustvarili 213.000 din poslovne Izgube. Smatramo, da je prav, če javnost seznanimo s stanjem v podjetju in da povemo, zakaj je takšno, kot je. Delavski svet Zlvinorejsko-poljedelskega kombinata Postojna Štab za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji, ki so ga ustanovili pri občinskem odboru Rdečega križa v Ilirski Bistrici, je zbral 1 milijon 400.000 dinarjev v gotovini in za več kot sto tisoč dinarjev v materialu. Največ so prispevali podmladek RK na osnovni šoli v Ilirski Bistrici 94.200 din, Voj. pošta 1132 76.544 din, vaški odbor RK Šem-bije 7600, Knežak 80.000, Koritni- Svetovni potnik Stane Tavčar priredi danes, 23. marca 1962, v mali dvorani gledališča v Kopru ob 20. uri izredno zanimivo predavanje S COLIBRIJEM V AFRIKO Predavanje spremlja 250 barvnih diapozitivov. , Od vrnitve s te velike poti do danes je imel Stane Tavčar že 115 takih predavanj, kar dokazuje, da so kvalitetna in zanimiva. Predavanje organizira Ljudska univerza. V minulem tednu je bilo več prometnih nesreč zaradi neprevidnosti voznikov, vendar so se skoraj vse zaključile z manjšimi telesnimi poškodbami, a z znatno materialno škodo. Tako je 13. marca zdrknil s ceste med Jelšanaml in Rupo tovornjak, naložen s steklenicami jedilnega olja. Vse kaže, da je med vožnjo voznik Alojz Lekše iz Novega mesta zaradi utrujenosti izgubil oblast na volanom in se s tovornjakom prevrnil pod cesto. Voznik je dobil lažje poškodbe, škoda na razlitem olju in avtomobilu pa Je bila ocenjena na okrog milijon 300 tisoč dinarjev. Tega dne je po Sežani vozil motorno trokolo Stanislav Klun iz Hirske Bistrice. Med vožnjo je opazil, da so se odprla vrata in ko jih je hotel zapreti, je izgubil oblast nad volanom in sunek burje je prevrnil vo- Krvodajalci, ki so se prijavili v transfuzijski postaji v Izoli 10., 13., 15. in 16. marca: BOLNICA IZOLA: Ivanka Naglost, Alojzija Pergar. DELAMARIS: Neža Bedek, Ema Fantinič, Marija Grbec, Anita Gregorič, Marija Hrvatin, Marisa Jankovlč, Viktorija Kandus, Štefanija Magda-lenič, Marija Pečar, Marija Rondič. KZ ŠMARJE: Josip Babič, Jolanda Babuder, Mirko Gregorič, Nevlo Gregorič, Viktor Grlžon, Emil Gri-zonlč, Karel Hrvatin, Dragica Juri-šič, Albin Kaligartč, Marija Kaliga-rič, Marija Peroša, Avgust Pribac, Jože Pučer, Slava Santič, Franc Zver. LADJEDELNICA PIRAN: Stane Mar-kovčič. MEH ANO TEHNIK A: Stanlco Kočevar, Pavel Peroša, Anton Remškar, Vladimir Zeger. ObLO HRPELJE: Mirko Ilijaš. OBNOVA IZOLA: Mirko Kordež, Miroslav Mislej. PEKARNA IZOLA: Franc BiSčak. PIVOPfiTKvlET IZOLA: Avgust Drnovšek. PRIMORSKI TISK KOPER: Marij Bertok, Vida Cuk, Ana Herlcov, Drago Radišič, Bruna Zamlič. RAŠICA — PLETILSTVO IZOLA: Ema yojvoda. Walt Whitman: TRAVNE BILKE. Walt Whitman je bil prvi veliki pesnik moderne Amerike, začetnik novega obdobja v ameriški književnosti. Njegova prva in bržkone najpomembnejša pesniška zbirka je zgovoren in poučen primer poezije, ki Je že sredi preteklega stoletja brezobzirno razbila vse utrjene zakone stare poetike, odkrila nove lepote in za novo vsebino tudi novo obliko, prosti, svobodno valujoči verz. Pesmi je prevedel Peter Leveč, v zbirki Kondor pa jo Je izdala Mladinska knjiga, Dletmar Rledl: SKRIVNOSTNA BITJA GLOBOKEGA MORJA. Nič čudnega ni, da so znanstveniki še pred sto leti živeli v prepričanju, da v temnih oceanskih globinah ni življenja v brezmejni temi, pod orjaškim pritiskom in v mrazu globoko-morskih plasti. Lahko si mislimo, kako je svet ostrmel, ko so nalovili prve globokomorske živali. Bila so majhna bitja, nenavadnih oblik m barv, mnoga z živimi lučkami in velikimi zobatimi usti, In o takšnih živalih nam pripoveduje nadvse zanimiva knjiga, ki jo je pred kratkim izdala Mladinska knjiga. John Knittel: MODRI BAZALT. Knittlova dela kažejo visoko kulturo in so eksotična, tu in tam so polna zanosa, zdaj pa zdaj so sentimentalna, vendar pa psihološko poglobljena in podprta z izsledki znanosti. V romanu Modri bazalt nam pripoveduje ta simpatični švicarski pisatelj o arheoloških izkopavanjih v Egiptu. Delo je napisano lahkotno, razumljivo, v njem pa je neprikrita socialnost in vzgojnost. Kar piše Knittel, piše pravzaprav življenje samo, v tem pa Je njegova priljubljenost. Jože JavorŠek: OKUS SVETA. Knjiga bi imela lahko naslov tudi Okoli sveta, saj pisatelj v njej popisuje svoje vtise s popotovanja po Egiptu, Indijskemu oceanu, Malaji, Japonski, Ameriki, Atlantik!, Casablanci in Italiji. Vendar pa je avtor v svoj potopis vmešal razmišljanja o ljudeh, ki jih je srečaval, o kulturah, ki jih je spoznaval, hkrati pa še vrsto zanimivih in intimnih izpovedi. Njegovo pisanje zaradi tega presega navadne težnje potopisa. Knjigo Je izdala mariborska založba Obzorja, RAZPIS Potrebujemo avto-kleparja ali kvalificiranega mojstra z večletno prakso. Za samca stanovanje preskrbljeno in takoj vseljivo. Naprodaj imamo tudi motor »Vespa«, avto »Topolino B« in »Opel Olimpia« ter razne druge avtomobile po ugodni ceni ter v dobrem stanju. — Naslov v upravi lista. zllo. Stanislav Klun je bil laže poškodovan. Teže pa sta bila poškodovana voznik in sopotnik tovornjaka, ki se je pri Cebulovcu nad Divačo prevrnil zaradi spolzke ceste v 32 metrov dolg previs. Neprevidna vožnja na poledeneli cesti pri Ravberkomandi nad1 Postojno je 13. In 14. marca terjala kar tri prometne nesreče. Najprej Je zaneslo v Jarek prikolico tovornjaka, ki ga je vozil Franc Campa, in pomaranče so se razsule iz zabojev; Zagrebčan Jure Markovnovič je ustavil tovornjak s prikolico, da bi s peskom po-sul zaledenelo cesto, a v tistem hipu je pripeljal lz nasprotne smeri avtobus in tresenje nagnjenega cestišča Je zavrtemu tovornjaku dalo lahen pospešek, da je prikolica zadela ob avtobus. Skoda Je bila ocenjena na okrog 200 tisoč dinarjev. Tretja nesreča pri Ravberkomandi pa je zopet terjala neprostovoljno odpiranje za- Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij pri Kmetijski zadrugi Sežana razpisuje prosto delovno mesto glavnega finančnega knjigovodje Pogoj : Večletna praksa v stroki. Za stanovanje preskrbljeno. STANOVANJSKA ZADRUGA »Primorski dom« Koper sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v torek, 27. marca 1962, ob 16. uri v semedelski dvorani. Vabljeni vsi člani zadruge ter vsi, ki se zanimajo za zadružno gradnjo stanovanj! Upravni odbor OB VASlII OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo! KUPIM OSEBNI AVTO FIAT 1100 novejšega tipa, v brezhibnem stanju. Ponudbe na upravo lista pod »Plačam dobro«. PRODAM fotografski aparat znamke Veltaflex 6X6. Danilo Morgan, tiskarna, Koper. IŠČEM ŽENSKO za čuvanje otroka od 6. do 14. ure.. Javite se popoldne; Petrovčič,' Muzejski trg 4/IX. V PREDVORU pri Kranju prodam večje stanovanjsko poslopje za počitniški dom. Naslov v upravi lista. PRODAM DESKE IN TRAME ali zamenjam za avto. — Naslov v upravi lista. PRODAM DVOSTANOVANJSKO HIŠO z manjšim gospodarstvom na prekrasni legi v Prlekiji. — Naslov v upravi lista pod »Takoj vseljivo«. bojev s pomarančami. Voznik tovornjaka s prikolico Drago Foršček iz Novega mesta je namreč na poledenelem ovinku prehitro zavrl ln prikolica se je prevrnila. V sredo, 14. marca sta bila žrtve poledice tudi Tržačan NIcolo Suonni, ki je med prehitevanjem v bližini Se-nadol zavozll v jarek, in Švicar Jean Kutter, ki je prehitro zavrl v bližini Hruševja. Slednji ima škode na avtomobilu za okrog 500.000 dinarjev. Veliko srečo pa je imel mopedist Umberto Tamaro iz Pirana, ki ga je sunek burje vrgel na cesti med Piranom in Portorožem na skale ob obali. Kljub padcu je ostal nepoškodovan! V soboto minuli teden sta bili dve težji prometni nesreči. V prvi je nek Tržačan z motorjem trčil v obcestno ograjo na cesti med Fernetiči in Sežano in je bil prepeljan v tržaško bolnišnico, v drugi pa je zaradi neprevidne vožnje na posuti cesti padel z mopeda na križišču pri Hrvati-nih Kari Trbovc iz Kolombana in tudi njega so s hudimi poškodbami prepeljali v izolsko bolnišnico, kamor so tega dne prepeljali tudi Ljubomi-ra Pantovlča, ki je v bližini Hrušice padel z motorja. Hude poškodbe je dobil tudi Silvester Frankič, ko je padel z motorja pri Komnu, ce 21.000, Bač 30.500, Prem 25.000, Voj. pošta 8407 22,000, učno osebje osnovne šole v Ilirski Bistrici 42.200, pripadniki LM 17.000, vas Bitnja 12.000, KZ Ilirska Bistrica 100.000, uslužbenci in delavci ObLO enodnevni zaslužek 65,000 din, prav tako je prispeval enodnevni zaslužek tudi kolektiv tovarne Lesonit, razen tega pa še en vagon lesonita. Razen tega so prispevala tudi podjetja Gozdni obrat Ilirska Bistrica, GG Postojna, obrat Surovina, obrat GG v Knežaku in obrat Javor Bač, ki je prispeval en vagon stolov. mm iSi 11M «M Vpisovanje v I. razred za šolsko leto 1962/63 osnovne šole v Kopru bo dne 26. in 27. marca od 8. do 12. ure v prostorih osnovne šole na Muzejskem trgu. Priloga: rojstni list, zdravniško spričevalo in potrdilo o cepljenju. PREKLIC PREKLICUJEM ŽALITVE proti Mihaeli Lahajnar v Čevljarski ulici št. 24, Koper. — Alojzija Rosa, Bazoviška 3, Koper. BARIČ JOŽEF IZ KRAJNE VASI ŠT. 39 preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekel nasproti Rozaliji in Alojziju Petriču iz Dutovelj št. 79. Komisija za sprejem in odpoved del. razmerij pri Industriji plastičnih mas in umetnih smol » I P L A S « Koper razpisuje delovno mesto: ANALITIKA V RAČUNOVODSTVU. Pogoj: Ekonomska fakulteta ali ekonomska srednja šola z daljšo prakso na cit. delovnem mestu. Nastop službe takoj. Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. RIŽANSKI VODOVOD KOPER sprejme takoj ali po dogovoru: 1. GRADBENEGA ALI STROJNEGA TEHNIKA za delo v operativi 2. GRADBENEGA TEHNIKA za gradbeni nadzor in delo z investicijami 3. GRADBENEGA INŽENIRJA ALI TEHNIKA za delo v projektivi Plača po dogovoru — Prošnje z opisom prakse in strokovnosti pošljite uyravi podjetja —- Razpis je veljaven do zasedbe razpisanih mest. £ ODBOJKA letošnja skrb komisije za odbojko je še nadaljnja širitev odbojke med delovne kolektive in istočasno dvigati kvaliteto pri obstoječih ekipah. Znano je, da je kvaliteta moške odbojke najslabša v murskosoboškem in kopr-skem okraju. Koprski okraj ima (Nadaljevanje s 1. strani) leti! Posebno ne, če dirk ne Štejemo samo za dirke, ampak ob tem še pomislimo na vse turistične vtise, ki jih ima prav Portorož v tolikšnem obilju. Da bi portoroške dirke tudi v turističnem pogledu kar najlepše uspele, so na posvetu določili, da bodo letos trajale dva dni, in sicer 2. junija popoldne ter 3. junija dopoldne. Tako potlej turistu ne bo treba v eni sapi pogoltniti vznemirljivega in napetega doživetja ob golih dirkah, ampak se bo lahko tudi spočil, nasončil in nakopal, naužil lepot in vtisov z naše obale. Skratka, doživel dogodek, ki ga zlepa človek ne pozabi in se zaradi njega vedno rad vrača v kraje, kjer so mu dobri organizatorji tako obilno postregli z vsem. Na posvetu so določili prireditveni odbor, ki mu na-čeluje kot predsednik dr. Jože Zabkar, predsednik okrožnega sodišča, za direktorja dirk pa izbrali tovariša Franca Copija, direktorja Vodne skupnosti. — (ž) REMI V POSTOJNI V pripravah na prvenstvo v okrajni nogometni ligi sta se med tednom srečali v Postojni enajstoriei N. K, Postojna in tamkajšnje garnizije JLA. Tekma se je končala neodločeno 4:4, čeprav so Postojnčani vodili že s 4:1. Postojnčani se pripravljajo na bližnji začetek prvenstva že mesec dni. sicer predstavnika v II. republiški ligi (TVD Partizan Izola), ki pa nima brez mladih in nadarjenih igralcev večje perspektive. Prav tako so dobre igralke Sežane brez konkurence v okraju. Enotna okrajna liga je nujno potrebna zaradi daljše dobe tekmovanj in večjih medsebojnih srečanj, ki so osnova za stalnost in vigranost ekipe. Posebno skrb pa bo potrebno posvetiti ženski odbojki, ki je nazadovala v republiškem merilu. Zato bo tudi za članice prirejena okrajna liga. Računamo, da bodo v letošnjem letu tekmovale ekipe TVD Partizana Koper, TOMOS Koper, Jel-šane, Postojna, Izola II, Sežana, Prestranek, Pivka in Športni aktivi Elektro Sežana, Luka Koper, ONZ Koper in drugi. Razpis tekmovanj bo poslan vsem ekipam in bo objavljen v Slovenskem Jadranu. Razen rednih tekmovanj bo komisija za odbojko razpisala tudi tekmovanje za pokal Jugoslavije in okrajno pokalno prvenstvo. TUDI KOPRSKI OKRAJ POTREBUJE V Ljubljani je bilo pred časom posvetovanje o nujni potrebi ustanavljanja mladinskih športnih šol. Prav bi bilo, da bi nekatere misli tega posvetovanja prilagodili problematiki koprskega okraja ter jih tudi skušali uresničiti. Nedvomno je danes vprašanje kakovosti eno najbolj perečih vprašanj v našem teles-novzgojno športnem udejstvo-vanju. Športni delavci po terenu pogosto ugotavljajo, da zanimanje za telesno vzgojo marsikje pada, ker mladina nima dovolj zgledov in dovolj možnosti za uveljavljanje na višji stopnji. Mislimo seveda na zdrava stremljenja po kvalitetnih dosežkih brez zvezda-ško rekorderskih in drugih primes i. Taki dosežki pa seveda ne pridejo sami po sebi, am- pak le kot plod temeljitega, organiziranega dela. Ena Izmed takih oblik so pa brez dvoma mladinske športne Šole. Dosedanja praksa je pokazala, da športne šole, ki so jih ustanavljali pri klubih, niso uspevale, ker je klubom primanjkovalo sredstev in tudi dobrih vaditeljev. Zato bi bilo prav, dz bi te šole prvenstveno ustanavljali pri šolskih športnih društvih, eno pa tudi pri okrajni zvezi za telesno vzgojo. Šele ko bi zagotovili finančno in kadrovsko podporo tem šolam, bi se v primeru ugodnih pogojev odločili še za mladinske športne šole pri klubih. Ne bi bilo napačno, če bi že na bližnjem rednem občnem zboru okrajne zveze pre-diskutirali te možnosti in se odločili . za ustanovitev vsaj ene izmed šol. Pogoje imajo na primer v Gozdarski šoli v Postojni, kjer ima tamkajšnje šolsko športno društvo že kar bogate izkušnje, v poŠtev pa bi prišli še piranski pomorci ter koprski kovinarji, mladi ekonomisti in učiteljiščnlki. Razmisliti pa bi bilo treba še o možnosti ustanovitve take šole pri okrajni zvezi za telesno vzgojo. Pobuda je zlasti pomembna letos, ko so pionirske igre posvečene telesni vzgoji mladine. Pri tem ne gre samo za to, da bi čimveč mladine vključili v športno udejstvovanje, ampak tudi za to. da bi vsaj delu te mladine omogočili sistematično telesno vzgojno delo. Končno pa je treba tudi upoštevati dejstvo, da telesna vzgoja v strokovnem poaledu na marsikateri šoli ni na Zadovoljivi višini. Tekmovanje v postojnski zimski otH črnski ligi v streljanju z zračno puško so prejšnji teden nadaljevali s četrtim in petim kolom. V večini srečanj so ponovno zmagali favoriti, tako da se je borba za osvojitev prvenstva med moštvi Centra, Borca in Pivke še bolj zaostrila. Rezultati IV. kola: Center : Planina 1621:1491, Borac : Pivka 1598:1334, Gozdar : Prestranek 1576:0, Udarnik : Gozdarski center 1590:1014 in Prole-ter : Srednješolec 1487:0. Rezultati V. kola: Pivka : Proleter 1646:1438, Gozdar : Gozdarski center 1646:1504, Center : Udarnik 1658:1502, Borac : Srednješolec 1594:0 in Planina : Prestranek 1563:0, Po petem kolu Je v vodstvu SD Center Postojna z 10 točkami in 7990 zadetimi krogi, slede Borac 8 (7705), Pivka 8 (7550), Gozdar 6 (7720), Planina 6 (7664), Gozdarski center 6 (7542), Proleter 4 (6933), Udarnik 2 (6582) ter Srednješolec in Prestranek brez točke. (ma) NOGOMET wo V nedeljo popoldne sta se pomerili v Ljubljani mladinski nogometni reprezentanci ljubljanskega in koprskega okraja. Reprezentanco koprskega okraja so sestavljali predvsem igralci To-mosa (Favento, Olup, Furlanič, Železinger, Škerjanr, Šker, Val-devit in Vižintin), nadalje igralca Delamarisa Čendak in Grk ter igralca Sidra Rozman in Šibil. Ljubljančani so zmagali s 7:0, v prvem polčasu 0:0. Izid je precej zgovorna podoba dogodkov na igrišču. V prvem polčasu so bili gostje enakovredni. Zlasti je treba pohvaliti vratarja Faventa, ki je odlično bra- IZ ODREDA »SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV« lilji Čeprav je naš občni zbor že precej za nami, bi rad z besedami ponazoril nekaj, v poročila zajetih suhih številk, da bi seznanili javnost o tem, da tudi mi dajemo svoj delež pri hitrejši Izgradnji naše dežele ln da to delamo s ponosom. Kdor je v poročilih zasledil številke, ki niso bile ravno majhne, si je lahko ustvaril sliko o delu našega odreda. Ce je naših 14 vodov Imelo v 1961. letu 548 sestankov in skupno 220 izletov, pomeni, da so na teh sestankih in izletih prav gotovo uspešno porabili ves prosti čas, da so se izpopolnjevali v. taborniškem znanju, v-spoznavanju partizanskih potov, bolnic, bojev, težav idr. Ce računamo, da šteje naš odred danes 242 članov In da vsi redno delajo po svojih osnovnih cnotah-vodlh, vemo, da Imamo 242 mladih organiziranih ljudi, ki so vedno pripravljeni pomagati povsod, kjer je njihova pomoč potrebna. V lanskem letu so naši taborniki sodelovali pri raznih akcijah v občini. Tako so pri delih na Snežniku in Sviščakih pomagali planinskemu društvu s 500 udarniškimi urami, 216 ur so opravili pri sajenju drevesc in olepšavi mesta, 204 ure so porabili pri kopanju kanalov za vodovod v Topole, 3190 ur pri delih za centralno proslavo 20. letnice vstaje v ilirski Bistrici, 125 ur pri pripravah za prvomajsko parado itd. Skupno smo opravili 5229 udarniških ur in če eno uro vrednotimo samo s 100 dinarji, je vrednost dela tabornikov 522.900 dinarjev. To Je naš skromni prispevek komuni. Razen teh udarniških ur so taborniki opravili nad 2000 ur kot člani modelarskega in fotokrožka, ki marljivo pripravlja Izložbe slik o življenju ln delu naše organizacije. Seveda niso tukaj všteta vsa drobna dela, ki so se Jih lotili ob raznih priložnostih. Prav gotovo ne bo tudi letos naš delež izostal pri pionirskih igrah, saj smo se vključili s svojim programom v program pionirskega odreda na šoli. Razen tega mora naše planinsko društvo letos dograditi dva. objekta na območju Snežnika: Zavetišče na vrhu in Cankarjevo kočo na Sviščakih. Ponosni bomo, če bo naša pomoč prispevala k pravočasnemu uspehu. MP. nil. V drugem polčasu so Faventa zamenjali. Čeprav je res, da je rezervni vratar zakrivil nekaj napak, pa bi bilo nanačno, Če bi visoki poraz pripisali prav njemu. Predvsem so gostje kondicij-sko zatajili in se prehitro demo-rSlizirali. Mislimo, da bi se bilo treba za tako srečanje bolje pripraviti, ne pa da tako poceni izgubljamo visoki ugled, ki ga je pred leti užival koprski mladinski nogomet. Dekančani so v nedeljo gostovali v Vipavi in izgubili srečanje s tamkajšnjim moštvom z 2:4. V predtekmi sta se mladinski ekipi obeh klubov razšli z neodločenim izidom 0:0. Vipava je imela tokrat dan in vsi napori gostov, da bi vsaj izenačili, so bili zaman. V nedeljo bo v Dekanih povratno srečanje. Iz goriškega okraja pa poročajo, da je domači Branik igral neodločeno s Slovanom (1:1). Izid je vsekakor lep uspeh za Novogori-čane, saj je Slovan na drugem mestu v slovenski conski ligi; KOŠARKARJI SE SREČAJO V POSTOJNI V petek popoldne je v Postojni zasedala komisija za košarko OZTV. Sestanku so prisostvovali predstavniki društev iz Kopra, Sežane, Ilirske Bistrice in Postojne, ki so se domenili, da bo letošnje zimsko pokalno prvenstvo za člane v nedeljo v Postojni. Pričetek turnirja bo ob 9. uri, udeležbo pa so doslej prijavila moštva iz Pirana, Ilirske Bistrice, Sežane in Postojne. Prvaku je namenjen prehodni pokal, ki ga brani lanskoletni zmagovalec Partizan iz Pirana. Na seji komisije so se tudi domenili, da bo pričetek prvenstva v okrajni ligi 15. aprila, v soboto, 24. marca, se bodo v Hr-peljah sestali člani Avto-moto društva, katerih število je narastlo na 140. Spričo vedno Intenzivnejše težnje po motorizaclji je tudi na tem področju nastala potreba po organizirani obliki motorizma. Gre predvsem, za voznike-amaterje, ki jim služi motorno vozilo za opravljanje vsakdanjih poti v zvezi z zaposlitvijo, za službena potovanja, pa tudi za razvedrilo v prostem času. Mnogi delavci in uslužbenci v tej občini so znatno oddaljeni od svojih delovnih mest in se ne morejo vedno posluževati avtobusnih zvez, ker niso prilagojene njihovemu delovnemu času, razen tega pa so v mnogih primerih oddaljene od stalnih bivališč prebivalstva. Temeljna naloga AMD je, da orga-. nizira pripravljalne tečaje za teoretično in praktično opravljanje izpita za motorno vožnjo. Hrpeljsko AMD je v zadnjih letih uspešno posredovalo svojim članom predpisano cestno prometno vzgojo, kakor tudi praktično ravnanje z vozilom. V preteklem, letu se je za tečaj prijavilo 48 kandidatov. Razen nekaterih izjeln so vsi opravili izpite. Na novo je priglašenih zopet "40 kandidatov. Društvo trenutno nima lastnega prostora in je odvisno od gostoljubnosti občinske uprave. Zato ne more prirejati poučnih predavanj zlasti za tiste voznike-amaterje, ki so izpit že opravili, premalo pa so seznanjeni z najnovejšimi cestno-prometnimi predpisi. Prav tako primanjkuje društvu tehničnih pripomočkov. S pomočjo občinskega ljudskega odbora in najetjem posojila pri KZ »2ABNIK« v Kozini so nabavili osebni avtomobil, čigar žalostni ostanki ležijo sedaj' pred avtomehanlčno delavnico v Hrpeljah. Pred tedni so si neodgovorni, tnladi ljudje v nočnem času »izposodili« vozilo iz nezaklenjene improvizirane garaže in ga na avanturistični vožnji ■ tako poškodovali,' da' nI-več za rabo. Zdaj društvo rešuje problem nabave drugega avtomobila, o čemer se bodo tudi pogovorili na bližnji kOiKerenel. Z LETNE KONFERENCE OBČINSKE ZVEZE BORCEV V HRPELJAH Î Preprečujmo' požare! Preden so nastopili marčni deževni dnevi, je Sežance večkrat vznemirila sirena. Prostovoljni gasilci so hiteli gasit požare, ki so izbruhnili zdaj tu zdaj tam. Blizu 20 milijonov dinarjev škode so utrpeli gozdovi zaradi isker lokomotiv in drugih povzročiteljev. Zadeva je tolikanj bolj zaskrbljujoča, ker gre za nasade, ki potrebujejo na Krasu desetletja, da se dvignejo za nekaj metrov. Zaradi tega je tudi težko oceniti pravo škndo. Pred kratkim so imeli v Sežani posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki ObLO, GG Postojna, OLG KADILCI! Ko se vozite ali hodite skozi gozdove, ne mečite cigaretnih ogorkov in gorečih vžigalic v travo ali listje, ker lahko s tem zanetite požar! Koper, železniških podjetij, Kmetijske zadruge Sežana, okrajne gasilske zveze Koper in PGD Sežana. Posvetovali so se o ukrepih, s katerimi naj bi v bodoče preprečili takšno neprecenljivo škodo. Sprejeli so več važnih sklepov, med njimi tudi naslednjega: Občinski ljudski odbor naj prepove kurjenje v gozdovih in drugod na odprtem, kjer Je nevarnost požarov tudi v jesenskem in zimskem času; GG Postojna naj bi zgradila že letos opazovalnico na Planini nad Sežano, pozneje pa tudi na Vremščici; železniška podjetja naj bi v sušnih dnevih organizirala patruljno službo za vlaki, posebna strokovna komisija pa naj bi določila varnostni pas ob progah, ki naj bi ga zažigali ob progah ln s tem preventivnim ukrepom zmanjšali možnost škode. Ne bi bilo napak, ko bi se nad temi vprašanji zamislili tudi vozniki motornih vozil, kadar odmetavajo cigaretne ogorke, kmetje, ki jim je do paše v gozdovih, pa tudi starši in vzgojitelji, saj se večkrat zgodi, da požar zanetijo otroci. Pretekli teden je bila v Hrpeljah letna konferenca delegatov krajevnih organizacij občinske Zveze borcev, ki ima 1310 članov. Poročilo občinskega odbora ZB NOV je podal dosedanji sekretar odbora Frane Zrnec. Temeljna naloga bivših borcev in aktivistov je, da v povojni graditvi gospodarske neodvisnosti z istim elanom in požrtvovalnostjo, kakor v času osvobodilnega boja, sodelujejo v utrjevanju pridobitev revolucije in spremljajo gospodarski, politični in kulturni razvoj države kot celote in komune kot sredine, v kateri živijo. Poročevalec je ugotovil, da se je povečal narodni dohodek v hrpeljski občini od 115.000 dinarjev v letu 1960 na 132,000 dinarjev v letu 1961 na enega prebivalca. V primerjavi z letom 1956, ko je bila sedanja občina ustanovljena in je tedaj znašal narodni dohodek na enega prebivalca 56.851 dinarjev, se je v petih letih povečal narodni dohodek za 223 %. Leta 1956 je bilo v delovnem razmerju 674 prebivalcev občine, konec leta 1961 pa 1185. V razmeroma kratkem razdobju petih let je nastala na tem pasivnem področju solidna gospodarska osnova. Nesporno je, da imajo v tem progresu zaslužni delež bivši borci iz NOV, ki so s svojim zgledom in osebnim delovnim prispevkom sodelovali v usmerjanju vsega javnega življenja in prizadevanja političnega in gospodarskega oblikovanja socialistične družbe. Niso pa povsem zadovoljive razmere, ki vladajo v ožjem sožitju bivših borcev v okviru njihove politične organizacije. Te razmere so se ponekod močno izneverile duhu partizanske enotnosti in doslednosti, kjer je veljalo: vsi za enega, eden za vse, Primer takih nezdravih pojavov imamo v organizaciji ZB v občini Hrpelje. Občinski odbor organizacije je v preteklem poslovnem letu ob minimalnih sredstvih Roman — nekdo ga doživi, nekdo napiše. Več je tistih, ki ga doživijo. Ce bi bil Mustafa pismen in še pisatelj povrhu, bi morda napisal roman, ki ga je sam doživel, oziroma ga še doživlja, kajti je Mustafl komaj sedemnajst let. In ker je še tako mlad, bi njegovo zgodbo lahko uvrstili med pravljice iz Tisoč in ene noči. Toliko bolj, ker je Mustafa, kakor že ime pove, musliman in Je njegovo doživetje prepleteno z orientalsko romantiko v luči današnje stvarnosti, »Iz Tuzle sem. Ce bi bili tudi vi iz Tuzle, bi gotovo poznali mojega očeta Omerja pašibegovlča. Mali beg mu pravijo, kar bi po vaše pomenilo trdnega kmeta,« je pripovedoval Mustafa. »Ima tri žene. Prva, se pravi prava žena njegova, ' je moja mati. Rodila mu Je mene in hčerko Suiej-ko. Tudi z drugo ženo Je imel otroka, pa se je tako zgodilo, da Je umrl. S tretjo ženo ni imel otrok, Očetova volja je bila za vse nas zakon. Od zore do mraka smo morali garati kakor črna živina. Namesto večerje smo dostikrat dobili batine, Oče je imel hrano pod ključem. Tudi kruh, Sebi Je privoščil, kar si je poželel, za družino pa je neznansko skoparil. Nekega dne Je mojo mater tako prf/nla-tll, da Je nezavestna obležala. Bilo je zvečer, Naslednje Jutro smo Jo pogrešili. Cez noč je pobegnila neznano kam, Oče je ni iskal, Sulejka, ki JI je bilo takrat štirinajst-let meni pa eno leto več, se me je oklenila in me vsa v solzah prosila, naj še midva pobegneva in greva iskat mater. Tolažil sem jo, naj potrpi in počaka, da razmislim. Sulejka je bila lepa in za njena leta dobro razvita. Fantje se> že metali oči za njo. Posebno prizadeven je bil neki Osman, postaven, kodrolas fant, ki pa je bil na eno nogo hrom. Sulejke to ni motilo in ker ga je Imela: rada, je oče-privolil, da sta se vzela. 2enln Je bil star sedemnajst let. Srečno živita. Po sestrini ženltvl sem odšel tudi jaz od doma, ne da bi se bil poslovil od očeta. Samo Suiejki sem zaupal, da grem iskat mater, na katero sem mislil noč ln dan.« Preprosto, v negotovi mešanici bo-sanščlne in slovenščine, Je Mustafa razpredal svojo žalostno mladostno zgodbo. Napotil se je od vasi do vasi' ln poizvedoval za materjo. Nihče je nI videl, nihče vedel kaj o njej. Pri-romal Je v Zagreb, taval po ulicah in tuhtal, kam naj se obrne, da bi našel sled za materjo. Nekdo mu je svetoval, naj povpraša na mestnem prijavnem uradu, a tudi tam niso Imeli zapisanega njenega imena. Z zadnjim denarjem si Je kupil vozni listek do LJubljane, kjer mu nI bilo težko najti zaposlitve pri nekem gradbenem podjetju. Spal in jedel je s tovariši, med katerimi je bilo precej njegovih rojakov. Od doma navajen trdega dela mu nt bilo težko vihteti kramp in lopato. Zlvel Je skromno, samotarsko, Tovariši ga niso mogli zvabiti v gostilno. V začetku so se mu posmehoval!, potem pa so ga pustili pri miru. V enem letu je privarčeval čedno vsoto denarja. Lepega dne Je zapustil delo in se odpravil v Sarajevo. Sinilo mu je v glavo, da bi tam utegnila biti njegova mati. Na prijavnem uradu je zvedel, da Fatima Pašibego-vič dela v neki tovarni. Z drhtečo nestrpnostjo je čakal pri vratarju, ki je dal po telefonu poklicati delavko s tem imenom. »Kaj želiš, fant? Ali mene iščeš?«, je vprašala suhljata žena koščenega, a zdravega obraza in živahnih, skoraj veselih oči. »Mama, ali me ne poznaš? Saj Jaz sem tvoj sin Mustafa!« v krčevitem, nemem objemu je za-vrlekalo -dvoje src. Mustafa je ostal nekaj dni pri materi. Veliko sta si imela povedati. Več kot polovico prihrankov je sin potrošil za mater. Nakupil ji je oblačil in raznih darov. Potem jo je pregovoril, da se Je vrnila domov k očetu, kjer ima vendar kot njegova prva žena vse pravice. Skupaj sta odšla na železniško postajo, kjer je Mustafa kupil vozni listek za mater do Tuzle, zase pa do LJubljane. »Grem, da še kaj zaslužim in privarčujem. Potem se vrnem tudi jaz in si poiščem ženo tam, kjer je Sulejka našla moža.« V Ljubljani je Mustafa razmišljal, kje bi povprašal za zaposlitev. Nekega dne se je napotil v Tivolski park in na samotni klopci v mislih brodil po svoji bodočnosti. .Prišla je mimo ženska. Prikupna, polmestno oblečena. Nasmehnila se je Mustafi in se usedla na drugi konec klopi. Počasi, vsakdanje je pričela s fantom razgovor, Počasi, oklevajoče ji je Mustafa razodel svojo povest. »Siromaki Brez dela in brez strehe si ostal. Glej, imam sobico. Stisnila se bova. Skrbela bom zate, dokler ne pride kako drugače. Imam službo v tovarni. Tudi ti se boš zaposlil, pa bo obema laže,« je usmiljeno predlagala neznana dobrotniea. Sele tedaj jo je Mustafa skrivaj nekoliko natančneje pogledal. Prisodil ji je kakih trideset leti »Namesto mame bi mi bila,« ga je toplo spreletelo. In šel je z njo. Namesto mame mu je bila. Zajtrk in večerjo je skuhala za oba doma. Oprala in pozašila mu je perilo. Ko pa je prodala svoje kolo in mu kupila novo obleko, je Mustafa spoznal, da se njena materinska čustva sprevračajo v ljubezensko nagnjenje, kar se Jo nekega večera izkazalo tudi s tem, da mu nI hotela več postlatl na tleh, češ da je postelja za oba dovplj široka. In ko mu je potem preračunljiva Putlfarica na lepem predlagala, naj se poroči z njo, je Mustafl zago-mazelo po hrbtu. Nič ni rekel. Njegova dobrotniea pa ga tisti večer in tudi naslednje dneve in noči ni našla več v svoji sobici. Vse to je pripovedoval Mustafa v neki ljubljanski pekarni, kamor se je bil prišel ponudit za razvažalca kruha. Kar je bilo ženskega osebja v pekarni, so vse jokale, ko Jim je Mustafa pripovedoval svoj roman. Moški pa so topo buljili vanj, nekateri le skomizgali z rameni, češ: nismo za sentimentalne storije. Vi pa, dragi bralci, si razložite zadevo po svoji presoji. častno reševal svoje naloge zlasti v posredovanju za priznanje pravic, ki gredo bivšim borcem in aktivistom z naslova socialnega zavarovanja. Po predlogu občinskega odbora ZB je komisija za ugotavljanje delovne dobe in posebne dobe rešila od 609 zahtevkov 527 primerov, od teh 454 za priznanje sodelovanja v NOV v zvezi z ureditvijo delovnega razmerja, 51 za priznanje pokojnine, 11 za uveljavljanje pravic do posebnega dodatka, 8 za ureditev invalidnine, 3 .zaradi upokojitve po 73. členu pokojninskega zakona. 82 primerov je ostalo za obnovo postopka. Razen tega je odbor napravil več predlogov za dajanje denarne pomoči socialno ogroženim članom, za ureditev stanovanjskega vprašanja, skrbel za otroke padlih borcev in žrtve fašističnega terorja, pospeševal spomeniško dejavnost, omogočil 11 borcem brezplačne zdravniške preglede, petim pa brezplačno klimatsko zdravljenje in podobno. Najbolj je bila obremenjena z delom komisija za prošnje in pritožbe, ki je reševala zahtevke za priznanje sodelovanja v NOV v zvezi s priznanjem pokojnine. Iz primerov, ki jih je reševala ta komisija, je razvidno, da se potegujejo za pokojnino ljudje, ki dejansko nimajo pravice do nje. Pri tem se poslužujejo neresničnih dokazovanj, navadno podprtih z dogovorjenim, najetim pričevanjem, tako prepričljivo oblikovanim, da je komisija, zapeljana v zmoto, v več primerih nasedla pričam, na drugi strani pa zaradi pomanjkljivih dokazov odklonila zahtevek takim, ki. imajo pravico do pokojnine. Okrog tega vprašanja se je na konferenci razvila ostra razprava. Delegati so navajali primere preračunanega zavajanja komisije v.-zablodo. Primere, ki mejijo na kriminalno odgovornost. Nekdo je šel po priče v sosednjo vas, ker je vedel, da sovaščani ne bodo mogli in hoteli podpreti njegovih »pravic« do pokojnine. Drugi je šel pričat, da bi se sosedu ne- zameril, četudi je vedel, .da ne izpoveduje resnice. Tretji je šel" za pričo, da vrne uslugo sosedu itd. Iz, tega nezdravega stanja sledi, da je potrebno zaktivizirati krajevn? odboje ZB in jih čim tesneje povezati z ostalimi političnimi organizacijami v vasi. Objektivno, nepristransko in pošteno naj odbori ugotovijo pravice bivših borcev. Vse zgrešenosti o temi vprašanju pa naj popravi in odpga^iipošeb-na revizijska komisijče "ne gre drugače, tudi s sodnim postopkom. Potem ko so obravnavali še statistične podatke.o šolanju otrok padlih borcev ter strokovno izobraževanje zaposlenih članov ZB in predlagana odlikovanja ter stanovanjski problem, so izvolili nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen dosedanij sekretar Frane Zrnec, za sekretarja pa Dušan Dekleva. Zborovanja se je udeležil tudi predstavnik Okrajne ZB Janez Kramar ter predstavnika občinskih političnih organizacij. NA KRATKO Na Matajurju so v nedeljo organizirali tradicionalni veleslalom na 2200 metrov dolgi progi in z višinsko razliko 450 metrov. Na tej. precej zahtevni progi je zmagal IdrijČan Logar pred svojim klubskim tovarišem Ferjan-čtčom. Med članicami je bila'Drva Čopiieva iz Bovca, pri mladincih pa Gorjanšek iz Idrije. Letošnji redni letni občni zbor Nogometnega kluba »Postojna« se je kljub skromni udeležbi odlikoval po živahni razpravi. Udeležence razprave bi lahko razdelili po vsebini misli in predlogov, ki so jih izrekli na zboru, v dve skupini. Prvi mislijo, da Je prvenstveni cilj kluba osredotočiti celotno aktivnost k vzgoji in skrbi, za Izbrano enajstorico, ki naj bi se po vsej sili, in ne meneč so za sredstva, prerinila do čim višjega mesta v ligaškem tekmovanju. Zagovorniki te misli, ki so bili na zboru kljuh glasnosti v veliki manjšini, so sicer v razpravi omenjali tudi nogometni naraščaj, vendar dozdevno prej zato, da bi bili v diskusiji čim popolnejši, kot pa zato, da bi čutili potrebo po njem. Pravo vrednost vsebini zbora je dala v resnici druga skupina govornikov, ki je s kritično in konstruktivno razpravo dejansko segla v srž problemov nogometnega športa v Postojni ter hkrati nakazala pot k njegovi ozdravitvi. Ti dlskutantje so se odločno izrekli zoper vsakršno nadaljnje favoriziranje Iigašev, poudarjajoč da je dosedanja orientacija klubskih stremljenj že doseela vrsto neuspehov tako na tekmovalnem polju, kot v izgubi številnih in dolgoletnih simpatizerjev, da o mladini niti ne govorimo. Ti diskutantje so zato jasno poudarili, da tiči bodočnost kluba edinole v skrbnem delu z naraščajem. Zato so predlagali, naj novoizvoljeno vodstvo čimprej izvede organizacijo mestne pionirske tekmo- valne ligo kot propagandne osnovo za razširitev nogometnega športa. Na občnem zboru so izrekli hkrati mnogo pripomb na račun finančnih težav kluba in nezadostne aktivnosti upravnega odbora, v katerem so doslej sedeli pretežno ljudje z nejasnim konceptom kakšna bodi pot telesne kulture v komuni. Zborovalci so dobili jasen odgovor, da bo skupnost dodelila tudi nogometnemu klubu več sredstev, vendar šele tedaj, ko bo uspešno pritegnil v svoje srede več mladine. Skratka, plodna razprava na tem zboru je osvetlila vrsto problemov ter nakazala pozitivno smer dela bodočemu vodstvu. Na zboru, ki mu jo prisostvoval predsednik ObSS Postojna Stane Murko Vič, so izvolili tudi tričlansko tehnično komisijo kluba. KOPEK, 23. marca 1962 ZADNJA STRAN LETO XI. — Številka 13 Ameriška državljanka, ki Sivi v Londonu, je prosila svojo prijateljico, naj ji v konservni škatli pošlje malo domačega zraka. Prijateljica ji je poslala zrak po letalski pošti. To čudno darilo je poslovnim ljudem razvnelo trgovsko žilico. Mislili so si: Če je Američanom v tujini toliko do zraka »made in USA«, kako bi se šele Angležem v ZDA prilegla domača londonska megla. Sklenjeno — napravljeno. V Ameriko so poslali pet tisoč konservnih škatel, polnih pravcate londonske megle. Angleži so prvo pošiljko v hipu razgrabili. Američani so naročili novo pošiljko. Trgovina imenitno cvete. Zadovoljni so kupci, še bolj pa seveda prodajalci, le skrivnost konserviranja držijo v strogi tajnosti. TRAKTOR — ELEKTRARNA V tovarni traktorjev Če-ljabinsk v ZSSR so pred kratkim izdelali prvo serijo traktorjev, ki imajo 12-cilindrske motorje. Toda ta motor ne rabi traktorju za pogon gosenic, marveč za pogon generatorja, ki daje traktorju električni tok. Pred klasičnimi traktorji imajo tele premične elektrarne vrsto prednosti — predvsem so bolj gibčni in hitrejši, razen tega. pa tudi bolj vsestransko uporabni, saj lahko opravlja traktor več kot sto različnih poljedelskih del. Traktor ni samo specialist. za oranje, marveč je mogoče z njim podirati drevesa, kopati jarke itd. Z eno besedo: naprava je na moč univerzalna. V stari Mezopotamiji, seda-i njem Iraku, kjer je že pred ilooo leti cvetela prva zgodovinsko znana kultura, katero pa so Sumerci prjnesli že iz svoje neznane pradomovine, je v poznejšem razvoju, ko so se Sumerci že utopili v semitskem ljudstvu, nastala nekako pred 3800 leti velika babilonska država z glavnim mestom Babilonom. Mesto je imelo več sto tisoč prebivalcev in "dobro urejeno zakonodajo, katero je uvedel vladar Hamurabt. Po njenih določilih so pripravljali poroke na povsem originalen način. Vsako leto so Ne posebno privlačno je zaenkrat gradbišče avtokampa v Luciji, kjer ropočejo gradbeni stroji že 4 tedne. To je ena izmed tistih letošnjih turističnih investicij ob naši obali, od katerih si obetamo mnogo in ki jih dobimo prav zadnji čas: terja jih namreč bohotni motorizirani turizem. Do sezone bo ta za avtopark idealni prostor tako spremenil svojo podobo, da ga bo kar težko prepoznati; tudi zaradi pogozdltve, ki je v načrtu. — Režim v avtokampu bo po želji turista: lahko si bo kuha} sam — živila v konzervah in druga bo lahko kupil v samem kampu — ali pa se bo hranil restavracijsko izven kampa ali v novi restavraciji kampa (če jo bodo do sezone zgradili). To bo na prostoru, kjer je trgovsko skladišče (na sliki v ozadju) »Nanosa«. To bodo namreč podrli in zato si »Nanos* (naslednik »Prerada«) nedaleč stran že gradi novo skladišče. — V kanalu ob kampu bodo turisti lahko privezovali svoje čolne in z njimi prišli po kanalu na odprto morje. — Podoben avtoltamp so začeli urejati tudi v Strunjanu in v Fiesi. Vse tri Ipvesticlje vodi novo piransko turistično podjetje »Avto-camp« z začasnim sedežem v Ljudskem domu v Portorožu HOKEJ POD — VODO Na Floridi so začeli igrati šport nove vrste — hokej pod vodo. Najbrž so dobili zamisel za takšen ambient pri kakšni »uspeli« tekmi, ko se je udri led, kdo ve? Igrati so ga začeli najprej člani kluba potapljačev. Ta igra je resda manj dinamična, zato pa nič manj razburljiva. Kaže, da se bo ta šport najbolj uveljavil v obmorskih letoviščih. KJER ZAMAN PRITISKAJO NA GUMBE Tudi raketa'r Werner von Braun je od časa do časa duhovit. Pred kratkim ga je hotel neki fotoreporter slikati, pri tem pa mu je odpovedal fleš. Von Braun mu je dejal: »Pridite v na-"šo bazo za izstreljevan.ie raket. Tudi mi večkrat pritiskamo na gumbe, pa se nič ne zgodi.« Bernard Shaw je v svojem dolgem življenju raz-drl . marsikakšno slano in DRAGOCEN ŽIVLJENJSKI PROSTOR Vrednost stavbišč v New Yorku so letos ocenili na 27 milijard 678,596.166 dolarjev. Cena teh nepremičnin je v enem letu. porasla za poldrugo milijardo dolarjev. OVALNI EKVATOR 2e pred leti so ugotovili, da je Zemlja na tečajih sploščena, zdaj pa so dognali, da tudi ekvator ni povsem okrogel, da je-tudi on podoben elipsi. Geografi so bili o tem skoraj trdno prepričani, vendar tega niso . znali argumentirati. zabeljeno. Obregnil se je tudi ob svojo priljubljeno angleščino. Dejal je, da na svetu ni naroda, ki bi imel bolj bedasto pisavo. Skoval je besedo »ghot.i« in vprašal vse učene lingviste, kako bi jo izgovorili. S svojo logično razlago jih je spravil v kozji , rog., V besedi y ghot.i«., lahko izgovorimo »gh« kot »f«, šolski primer za to je beseda »cough« (kof ■— kašelj), samoglasnik »o« moremo izgovoriti kot ozki »i«, primer — beseda »women« (uimen — ženske), skupino »ti« pa moremo izgovoriti kot »sh<; (š), primer beseda »nation« (nejšen — narod). In ko smo se dokopali do tega spoznanja, potem lahko besedo »ghoti« izgovorimo kot »fish« (fiš — riba). večkrat zbrali pred svetiščem boginje Ištar, do katerega je vodila široka cesta s 320 velikimi kamnitimi levi na obeh straneh, vsa za možitev godna dekleta. Vsaka je morala posebej stopiti na oder, podobcr, sedanjim odrom za manek-me na modnih razstavah. Pod odrom je sedela posebna žirija, za njo pa so stali tisti, ki so se hoteli oženiti. Najprej so stopala na oder najlepša dekleta in ženini so jih morali izlicitirati. Tisti, ki je ponudil največ, tisti jo je dobil. Izkupiček od licitacije so dajali v blagajno. Ko pa so bila oddana vsa lepa dekiria, so po istem vrstnem redu prihajala grša in grda. Toaa za te ni bilo treba r.tč plačati. Nasprotno, ženin, ki se je odločil za grše dekle, je dobil iz prej zbrane blagajne n.ienl grdoti primerno doto. Največjo je dobil tisti, ki si je izbral n^jgršo. Tako so omogočili, da so tudi grde in najgrše dobile može. NEVARNOST DOTRAJANIH HlS Strokovnjakom je dobro znano, fla je znaten odstotek starih koprskih hiS komaj še primernih za človeška bivališča, so pa med njimi tudi take, ki groze; da se bodo povsem porušile. Take hiše ne predstavljajo nevarnosti samo za stanovalce, marveč tudi za ljudi, k! hodijo mimo njih in otroke, ki se po ulicah neskrbno igrajo. Naša slika kaže tako hišo. To Je št. 27 v Kmečki ulici. Počena je od vrha do tal in del njenega stranskega pročelja se je tudi že porušil. Varnost ljudi terja, da take in podobne hiše nemudoma podremo. OČI POD SNEGOM Tehnika je odrinila tudi slavne pse bernardinske pasme, ki so doslej reševali ljudi, ki jih je v Alpah za-metlo ali jih je zasul plaz. V Švici so uspešno preizkusili elektronski aparat, s katerim je moč odkriti človeka, pa če je nad njim tudi tri metre debela snežna odeja. Sistem je preprost. Kadar jo turist ali domačin mahne v hribe, mora s seboj vzeti kos magneta. Če ga zaloti nesreča, ga bo reševalna ekipa s temi novimi aparati zlahka našla. Aparat namreč lovi elektromagnetne valove. Prebivalci brazilskega mesta Para ne ravnajo svojih ur po radiu, marveč po — dežju. Stvar je v tem, da se na mesto v točno odrejenih časovnih presledkih ulijejo kratkotrajne plohe, in sicer dan za dnem ter leto za letom. Kadar pa se prebivalci mesta Para do- Na letošnjem II. mednarodnem sejmu gostinske opreme, ki je bil v Mariboru od 3. do 11. marca, je bilo tudi strokovno tekmovanje v kuharski spretnosti gostincev. Med 11 ekipami iz vse države je skupina gostincev koprskega in goriškega okraja, ki so jo sestavljali Mirko Benkovič, strokovni učitelj Gostinske šole v Piranu, Ivan Rodica, šef kuhinje hotela Triglav iz Kopra in Mirko Mervič, šef kuhinje hotela Park iz Nove Gorice, zasluženo osvojila III. mesto. Ta skupina se je žiriji predstavila s primorskimi speciali-tetami. Pripravila je dva me-nuja, enolončnico in pet vrst različnih samostojnih toplih jedi, izven konkurence pa še primorske specialitete, kot so kraški pršut, trentarski sir, soške postrvi, kamenice (ostrige), dagne (pidoči) in razne prvovrstne bele morske ribe. Največ zanimanja in zasluženo pohvalo je ekipa žela za pripravo toplih obrokov, kot so na primer brodet s polento, primorska enolončnica, zabe-ljeni bleki s pršutom, špageti z' istrsko omako, polenovka s kislo repo in še z obema me-nujema. Prvi je bil: jota, telečji žvacet. idrijski žlikrofi, goriški radič in goriški pre-snic, drugi pa: ribja obara, istrski rižoto, zeleni radič in kuhani ajdovi štruklji. Prav zaradi izvirnosti izbire Jedil in njihove priprave je žirija gostinskih strokovnjakov in po- trošnikov sklenila, da je kopr-sko-goriška tekmovalna ekipa zasluženo osvojila III. mesto med 11 tekmovalci iz vse države in prvo mesto med slovenskimi ekipami. Žirija je pri pbdelitvt nagrade primorski ekipi upoštevala izvirnost jedil, ki so primerna za množično potrošnjo, in da jih lahko gostinska podjetja • nudijo po 'zmerni ceni. Tako Podoba Fiese se je zadnji dve leti že močno spremenila. Trenutno gradita tu velenjski rudnik in Mladinska knjiga Iz Ljubljane počitniške domove, v katerih bo okrog 200 novih ležišč. Zavod ia ureditev Fiese pa Je v zadnjih 4 mesocih temeljito očistil okolico jezera, ki ga bodo sedaj s plitkim jarkom povezali z morjem. S tem bodo za slab meter znižali jezersko gladino, tako da bodo z izkopavanjem lahko zatrli ponovno rast trstlke in ločja. — Ob tem lepem zalivu bo novo piransko podjetje »Avto-camp«. verjetno že do 1. maja uredilo avtokamp, v katerem bo prostora tudi za nemotorizirane turiste z lastnimi šotori govarjajo za sestanke ali obiske, ne govore — češ ob desetih dopoldne se vidimo ali ob šestih zvečer pridemo na obisk, marveč pred prvo jutranjo ploho ali po drugem popoldanskem nalivu. Izdatki za javne ure, bi bili v tem mestu proč vržen denar. oo na primer bi veljal prvi menu največ 336 dinarjev, drugi 460 dinarjev, druge samostojne jedi, kot so primorska enolončnica, špageti z istrsko omako ali brodet s polento pa od 85 do 230 dinarjev. Vse pripravljene jedi so po mnenju žirije vsebovale takšno kalorično in biološko vrednost, kot naj jo ima sodobna prehrana. Namen prireditelja tekmovanja je bil postaviti na jedilne liste naših gostinskih obratov in obratov družbene prehrane več ali manj že pozabljena in vse preveč podcenjevana domača jedila, ki pa so cenena, vendar mikavna za domačega, a tem bolj za tujega gosta. Zato bi bilo prav, če bi gostinci zbirali domače kuharske recepte in pripravljali nacionalne jedi, ki bi vzbudile zanimanje ne samo v ožji domovini, pač pa tudi v tujini, kajti nacionalna kuhinja lahko krepko podpre razvoj turizma' tia določenem področju. Se kratka pripomba: kopr-sko-goriški ekipi čestitamo za lep uspeh na letošnji mariborski reviji kuharske spretnosti z željo, da bi njeni recepti našli pot. v naša gostišča. Kakor šmo zvedeli, bosta obe okrajni gostinski zbornici v Kopru in Novi Gorici v kratkem razposlali vsem gostinskim podjetjem in gosUščem recepte jedil, s katerimi so naši" kuharji osvojili m, mesto in s tem bronaste vilice, KOPER: 24, in 25. marca italijanski barvni CS film DAVID IN GOLIJAT; 2B. in 27. marca so-vietski barvni film ZORANA LEDINA — III. del; 28. in 29. marca nemški film ZADNJI BO PRVI; 30. in 31. marca nemški barvni VV film ESNAPURSKI TIGER. IZOLA: 23. marca sovjetski film POCESTNICA; 24, in 25. marca nemški barvni VV Film ESNAPURSKI TIGER; 26. in 27. marca nemški film ZADNJI BO PRVI; 28. in 29. marca sovjetski.barvni film ZORANA LEDINA — III. del; 30. marca ameriški CS film MOZ S TISOČ OBRAZI; 31. marca nemški barvni VV film INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK. ŠMARJE: 24, marca angleški CS film SINOVI IN LJUBIMCI; .25. marca sovjetski barvni film ZORANA LEDINA — II. del; 28. marca nemški barvni VV film ESNAPURSKI TIGER; 31, marca nemški film ZADNJI BO PRVI. ŠKOFIJE: 24. marca sovjetski barvni film ZORANA LEDINA — II. del: 25, marca ameriški CS film MOZ S TISOČ OBRAZI; 29. marca nemški barvni VV film ESNAPURSKI TIGER; 31. marca sovjetski barvni film ZORANA LEDINA — III. del, PORTOROŽ: 23. marca jugoslovanski film BAKONJA FRA BRNE; 24, marca francoski barvni CS film GIGI; 25. marca ameriški barvni CS film LUPINA LADJE MARY DEER; 26. marca jugoslo-vansko-italijanski film NEVIHTA; 27. marca ameriški barvni film NOČNI PREHOD: 28, mar-,ca nemški barvni CS film PREPROSTA DEKLETA; 29. marcá mehiški CS film NAZARINA; 30. marca italijanski VV film DEKLE S KOVČKOM; 31. marca španski barvni film CARMEN IZ GRANADE. PIRAN: 23. marca ob 16,00 francoski barvni film SESTANEK S HUDIČEM, ob 18.00 In 20.15 francoski barvni film GIGI; 24. marca ob 16.00, 18.00 in 20.00 nemški barvni film MAZURKA LJUBEZNI, ob 22.00 ameriški barvni CS film LUPINA LADJE MARY DEER; 25. marca ob 10.00 matineja — ameriški barvni CS film LUPINA LADJE MARY DEER. ob 18.00. 18.00 in 20,15 jugoslovah-sko-italijanski barvni film NEVIHTA; 26. marca ameriški barvni CS film NOČNI PREHOD; 27. marca italijanski VV film DEKLE S KOVČKOM: 28. marca ameriški barvni CS film LUPINA LADJE MARY DEER; 29, marca italijanski V V film DEKLE S KOVČKOM; 30. marca ameriški barvni, CS film DOM NA GRIČU; 31. marca ameriški barvni CS film DOM NA GRIČU. SEŽANA: 23. marca italijanski film PRIJATELJ GANGSTER-JEV; 24. in 25, marca ameriški CS film PRINC IGRALCA; 27. in 28. marca ameriški CS film GOLA MAYA; 29. in 30. marca sovjetski film NEBO KLICE; 31. marca Italijanski CS film- HERKULES. POSTOJNA: 23. marca angleški VV film POT V VISOKO DRUŽBO; 24, in 25. marca amiiflškl VV film ČRNA .ORHIDEJA; 27. in,28, marca francoski film NAPOLEONOV OFICIR;, 29. in 30. marca francoski VV film RDE-CELASA JULIJA, PKESTRANEK: 25. marca ameriški barvni VV film PONOS IN STRAST. popevk — 14,30 Sola in življenje; »Sežana jutri« — 14,50 Dva mlada violinista iz Sempetra pri Gorici — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Teča.i Italijanskega jezika II. del — 19. lekcija. SREDA, 28. marca: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,45 Tečaj italijanskega jezika II. del — Ponovitev 19. lek- . clje — 13,40 Zabavni ritmi — 14.00 Odmevi Iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo vam igrajo in pojo Artie Shaw, Frank Slnatra, Paul Smith, Brenda Lee in Günther Fuhliseh — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje zbor prosvetnega društva »Ivan Cankar« iz Trsta p. v. Vlada Sva-ra. ČETRTEK, 29. marca: 7 15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Potpuri zabavnih melodij domačih avtorjev izvaja zabavni orkester Radiotelevlzije Zagreb, dirigira Ferdo Pomykalo — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečaj Italijanskega jezika II. del — 20. lekcija. PETEK, 30. marca: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes 0bjave — 7,45 Tečaj italijanskega iezika II. del — Ponovitev 20. lekcije _ 13,40 Poje zbor RTV Ljub-tjana — 14,00.Vedro in popularno — li,30 Odlomki iz operete »Melodije srca« Janka Gregorca — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA, 31. marca: 7 15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Zavrtimo se v ritmu polke in valčka. TELEVIZIJSKI SPORED TV STUDIA LJUBLJANA OD 25. DO 31. III. 1962 Nedelja, 25. marca: 10,30 VETER — serijski film — 18,45 PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA IZ ITALIJE. Ponedeljek, 26. marca: 19,00 IZKUŠNJE UPRAVLJAVCEV II: Gospodarjenje v komuni — reportaža — 21,30 MEDNARODNA RAZSTAVA LESOREZOV — prenos iz Moderne galerije v Ljubljani — kulturna oddaja. Sreda, 28. marca: 18,00 MALI VRTILJAK — zabavna oddaja za otroke — 18,40 S KAMERO PO AFRIKI — serijski film — 19,05 SODOBNA KIRURGIJA IV — poljudnoznanstvena oddaja ' — 19,30 TV OBZORNIK. Četrtek, 29. marca: 20,20 KRATKI FILM — 20.30 IZ KRAJA V KRAJ — zabavno-glasbena oddaja — 21,40 KONCERT VIOLINISTA ROKA KLOPCICA — 22.10 VELIKI NEMI FILM. Petek, 30. marca: 19,30 DOMA IN NA TUJEM — novinarska oddaja — 20.20 S TV PO SVETU: Srečni otoki — 20,35 SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO — javna mladinska oddaja. Sobota, 31. marca: 19.00 TV POSTA — 22,15 POSTNA KOČIJA — serijski film. POROČILA VSAK DAN OB 7,30, 13,30 in dnevnik ob 15,00. NEDELJA, 25. marca: 8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro —■ 9,00 Reportaža: »Drage usluge« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Elvis Presley — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,10 Zabavna glasba in reklame — 15,15 Poje Koroški Akademski oktet — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri. PONEDELJEK, 26. marca: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Odlomki iz oper — 14,30' Od ansambla do orkestra — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. TOREK, 27. marca: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Paleta zabavnih — Ej, človek, ml lahko posodiš sto dolarjev? 1© Allan Edgar Poe Ko smo tako razvozlali eno samo besedo, lahko ugotovimo še nekaj dosti bolj pomembnega, namreč več začetkov in koncev drugih besed. Vzemimo na primer predzadnjo skupino, ki v nji srečamo znamenja ; 48 — nedaleč od konca šifre. Vemo, da je ; začetek neke besede, in od šestih znamenj, ki so za tem »the«, jih ne poznamo nič manj kakor pet. Zdaj bomo te črke zapisali, in sicer tako, da bomo med črkami, ki smo jih že določili, pustili prazno mesto za neznane — t eeih. Tu lahko takoj izločimo th, ker ne spada k besedi, ki se pričenja s t, saj smo preiskali vso abeccdo, da bi našli črko, ki bi jo lahko vtaknili na prazno mesto, in opazili, da ne moremo narediti nobene besede, ki bi bil v nji ta th. Torej se omejimo na t ee, in če je treba, še enkrat preglejmo vso abecedo kakor prej ter pridemo do besede treee — drevo — ki je tod edino mogoča. Tako dobimo novo črko — r, ki jo pomeni (, in tako lahko sestavimo besedi the tree. Če gremo nckoiiko naprej, odkrijemo kmalu za tema besedama znova skupino; 48 in jo uporabimo kot končnico za to, kar stoji pred njo. Tako imamo naslednjo razvrstitev: the tree; 4 (** ? the ali če vstavimo črke, ker jih poznamo, lahko beremo: the tree thr ? 34 the. Če zdaj za neznane črke pustimo prazna mesta ali postavimo namesto njih pike, beremo; the tree thr... h the, in takoj nam postane jasno, da gre tu za besedo »through« — skozi. To odkritje pa nam da tri nove črke, in sicer o, u in s, ki jih pomenijo znaki **, ? in 3. Če zdaj natančno pregledamo šifro in poiščemo skupine znanih znamenj, najdemo blizu začetka tole vrsto: 83 (88, ali greee, iz česar očitno lahko sklepamo na besedo degree — stopnja — to pa nam da drugo črko — d — ki jo pomeni znak — +. Štiri črke za skupino degrec opazimo skupino ; 46 (;88. Če spremenimo znana znamenja v črke in postavimo namesto neznanih piko kakor smo to storili poprej, lahko beremo: th. rtee. Ob tem sc nam kar sama ponudi beseda thirteen — trinajst — s čimer spet pridobimo dve novi črki in sicer i in n, ki jih pomenita znaka 6 in *. Zdaj se vrnimo na začetek' skrivnega pisma in najdemo skupino 53. Če kakor prej to prevedemo, dobimo: . good, kar nam pove, da mora biti prva črka A, in da sta prvi dve besedi A good — dober. Zdaj je že čas, da naš ključ, v kolikor smo ga odkrili, napišemo v obliki tabele, če se hočemo izogniti zamenjavam. Tako smo torej odkrili nič manj kakor enajst pomembnih črk, zato ni potrebno, da bi se še naprej ukvarjali s podrobnostmi tega reševanja. Dovolj sem vam povedal in vas prepričal, da je take vrste šifre lahko rešiti, in da ste lahko videli, kako jih z razumom odkrivamo. Vendar bodite prepričani, da naš primer sodi v najpreprostejšo vrsto skrivne pisave. Zdaj nam ostane le še to, da dokončno prevedemo znamenja na pergamentu, kakor sem jih razrešil. Sporočilo se glasi takole: » A good glass in the bishop's hostel in the devil's seat froty-one degrees and thirteen minutes northeast and by north main branch seventh limb east side shoot from the left eye of the death's s-head a bee-line from the tree through the shot fifty feet out.« (Dobro steklo v bishopovem hostelu na hudičevem stolu ena-inštirideset stopinj in trinajst minut severovzdohno do severno streljaj skozi levo oko mrtvaške glave zračna črta od drevesa skozi strel petdeset čevljev daleč). »In vendar,« sem rekel, »se mi zdi uganka še vedno prav tako zamotana kakor poprej. Kako je mogoče izluščiti smisel iz te kolo-bocije o hudičevem stolu in mrtvaški glavi in o nekakšnem bishopovem hostelu?« »Rad priznam,« je odvrnil Legrand, »da je zadeva še zmerom videti zapletena, če jo površno pogledamo. Prvo kar sem storil, je bilo, da sem razdelil stavke v naravne celote, kakršne je imel v mislih sltrivopisec.« »S tem mislite, da ste vstavili ločila.« »Nekaj podobnega.« »Kako pa ste mogli to storiti?« »Preudaril sem, da je pisec namenoma pisal besede brez ločil, ker je bila rešitev tako dosti težja. Ne preveč bister mož bo spričo take naloge skoraj gotovo pretiraval in tako napravil napako. Če med svojim pisanjem pride do mesta, kjer je potreben presledek in kjer je potrebno ločilo, bo prav na tem mestu z največjo vnemo kopičil svoja znamenja in jih stiskal bolj kakor drugod. Če hočete s tega vidika pregledati rokopis, boste zlahka odkrili pet takih stisnjenih mest. Ravnal sem se po tem vodilu in sem besedilo takole razdelil: »Dobro steklo v bishopovem hostelu na hudičevem stolu — 14 stopinj in 13 minut — severovzhodno do severno — veliko deblo sedma veja vzhodna stran — streljaj skozi levo oko mrtvaške glave — zračna črta od drevesa skozi strel petdeset čevljev daleč.« »Tudi ob tej razdelitvi še vedno tavam v temi.« »Saj sem nekaj dni tudi jaz,« je odgovoril Legrand, »in preživel sem jih tako, da sem vneto preiskoval soseščino Sullivanovega otoka in iskal poslopje, ki bi bilo znano pod imenom bishopov ho-stel — škofovski dvorec. Seveda sem izgovarjal besedo hostel v zastareli obliki. Ker nisem dobil o tem nobenega podatka, sem že hotel razširiti področje svojega raziskovanja in nadaljevati to delo bolj načrtno, ko mi je nekega jutra nenadoma padlo v glavo, da bi bil ta bishopov hostel v zvezi z neko staro družino, Idi se je pisala Bessop, in ki je imela, kar ljudje pomnijo, star podeželski dvorec, kake štiri milje severno od otoka. Odpravil sem se torej na plantažo in tam znova pričel poizvedovati med starimi črnci. Nazadnje mi je rekla ena najstarejših žensk, da je slišala o nekem kraju z imenom Bessop's Castle, da bi me najbrž lahko peljala tja, vendar pa to ni nikak dvorec in tudi ne gostilna, ampak visoka skala. Ponudil sem ji dobro plačilo za njen trud; najprej se je nekaj časa obotavljala, potem pa je privolila, da me bo spremljala na tisti kraj. Našla sva ga brez velikih težav. In ko sem jo poslal nazaj, sem začel ta prostor skrbno pregledovati. Ta »dvorec« je bila skupina brez reda nagrmadenih skal in čeri, in ena izmed njih je bila šc prav posebno vidna, ker je stala visoko in je bila ločena od drugih in ker je imela tako obliko, kakor da je umetno narejena. Splezal sem na njen vrh, potem pa sem bil v nekakšni zadregi, ker nisem vedel, kaj naj zdaj počnem. Ko sem tako premišljeval, so se mi oči ustavile na ozkem robu na vzhodni strani skale, morebiti kak komolec pod vrhom, ki sem na njem stal. Ta rob je molel kakih osemnajst palcev iz skale in ni bil širši od enega čevlja, niša, ki je bila v skali prav nad njim, pa ga je delala podobnega enemu tistih globokih stolov, kakršne so imeli naši predniki. Prav nič nisem dvomil, da je to tisti hudičev stol, na katerega namiguje rokopis, in zdelo se mi je, da imam rešitev uganke že v rokah.