f Mercator
Akcija
velja od27.9. do 11.10.2001.
Loka kava 250 g, mleta	i
378.00	SITt.da.MPc 294,00 SIT Akcija j
Detergent Ariel s kg, 2 vrsti	1
2.762.00	SIT,.d., mpc 2.099,00 SIT Akcija f
V akciji še 50 izdelkov!
Št. 39 (2718), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 27. septembra 2001 • Cena: 240 tolarjev
Klobčič tožb za Adrio Mobil
Sredi preteklega tedna se je na novomeškem sodišču nadaljevala obravnava v zadevi Adrie Mobil
OB SVETOVNEM DNEVU TURIZMA
Ne denar, srce naj vodi!
Ob hladnih, vetrovnih in deževnih jesehskih dneh so spomini na dopust že precej zbledeli. Pa vendar so navadno prav počitnice najtesneje povezane s turizmom, ki mu je po vsem svetu posvečen današnji dan. Ker pravijo, da smo turizem ljudje, bi bilo prav, da bi vsaj danes vsak pri sebi razmislil, ali je morda že naredil kaj koristnega za to pomembno vejo gospodarstva. Saj ni potrebno, da razmišlja, kolikšen dobiček ustvarijo turistični delavci v Grčiji, Španiji, na Japonskem ali kolikšen bo primanjkljaj v ameriški turistični mavlii zaradi nedavnih terorističnih napadov, dovolj bi bilo, da bi se vsak ozrl le okrog sebe, pogledal pred svoj prag, razmislil, kaj bi lahko storil za prijetnejšo podobo domačega kraja, da bi ga raje obiskovali turisti. Marsikdaj bi bil dovolj za turistično promocijo že prijazen pogled gostilničarja, stisk roke turističnega vodiča, želje trgovke, naj preživimo lep dan. Pa veliki, čitljivi kažipoti, razumljivo napisani prospekti, kozarec vina ali grozd vinogradnika ob pešpoti. In koliko je potrebno odšteti za vse to ob velikih vsotah denarja, ki poniknejo za razvoj turizma samo v naši državi? Bore malo! A kaj, ko se tega, da prijazna beseda, nasmeh ali iskrena lepa želja marsikdaj lahko naredijo v turizmu veliko več kol gore denarja, mnogi žal premalo zavedajo. Prav tako kot tega, da se gostoljubnosti bodisi v turizmu ali kjer koli že, ne da kupili. Srce je tisto, ki usmerja.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
POT POD NOGE ZA ZDRAVO SRCE - Sonce prvega jesenskega dne je minulo soboto prebilo sivino oblakov, prevladujočo v večini dni letošnjega septembra, in zvabilo prenekaterega vinogradnika k njegovim ljubljenim trtam na trgatev sladkih sadov zemlje in marljivih rok, več kot šeststo ljubiteljev narave in hoje pa na tradicionalni pohod Za srce, ki ga prireja dolenjsko-belokranjska podružnica Društva za zdravje srca in ožilja. Skupina vzdržljivejših hodcev je odšla po Štukljevi poti proti športnemu parku Zdravilišča Šmarješke Toplice z Bajnofa, druga skupina pa po Andrijaničevi poti z zbirališča na Otočcu. Na cilju je pohodnike čakalo zdravo okrepčilo, dolenjski lonec, polnozrnata bombetka in jabolko, učenci šmarješke osnovne šole pa so jim pripravili krajši kulturni program. Za spomin na dan, ko so s hojo sami naredili nekaj za svoje zdravje, so dobili majico. Organizatorji pohoda upajo, da bo sobotno doživetje spodbudilo pohodnike, da bodo še večkrat vzeli pot pod noge in k hoji za zdravo srce zvabili še koga. Na sliki: pohodniki na poti po Trški gori. (Foto: M. Markelj)
VESELA TRGATEV - Zaradi napovedi slabega, deževnega vremena, ki se je povsem uresničila, so zadnjo sončno soboto številni vinogradniki in vikendarji trgali, čeprav grozdje še ni bilo povsod najbolj zrelo. Letos je vinograde marsikje najprej prizadeta toča, potem še huda suša, a bo, pravijo, letina kljub vsemu kar dobra. V trgatvi je vdno veselo, tako je bilo tudi v soboto tudi v vinski gorici Sevca na Hribu pri Orehku v gorjanskem Podgorju. (Foto: A. B.)
Ali odlok velja tudi za sosede?
Sedem dolenjskih in belokranjskih občin je vložilo pri Ustavnem sodišču predlog za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka novomeške občine o pokopališki dejavnosti
KLJUB TOŽBAM POSLUJEJO USPEŠNO - VAdrii Mobil bodo tudi letos povečali proizvodnjo in do konca leta izdelali 6.000 počitniških prikolic in nekaj več kot 2.000 avtodomov. Trenutno skupaj z Revozom in novomeško občino pripravljajo tudi vse potrebno za preselitev proizvodnje na drugo stran mesta, ob cesto od Bršljina proti Prečni.!Foto: B. D. G.)
navedena storitev po omenjenem odloku stane okrog 30.000 tolarjev.
Župani so si tako nakopali jezo občanov, ki jim ni vseeno, koliko plačujejo, pa tudi koncesionarjev, ki so jim prizadete občine podelile koncesije za opravljanje ustreznih javnih služb. Pričakujejo takojšnjo prepoved izvajanja spornega odloka v primerih, ki zadevajo občane in območja njihovih občin, vse dokler ne bo znana odločitev Ustavnega sodišča.
B. D. G.
Srečanje županov od Litije do Čateža
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Na pobudo KUD Primož Trubar 03, njegovega predsednika Zorana Cvarja in “mini” župana loške krajevne skupnosti se bodo v Trubarjevem domu v Loki v ponedeljek, I. oktobra, sestali župani od Litije do Čateža, lahko bi tudi rekli zasavski in posavski, pa še laški za nameček! Urednik trboveljskega radia Aleš Gulič bo kot moderator pogovora skušal zvedeti, kako si prvi možje teh občin zamišljajo razvoj tega prostora dz. območja.
NOVO MESTO - Tokrat so reševali predvsem procesne zaplete, glavno obravnavo pa preložili na 29. oktober. Tovarna počitniških prikolic in avtodomov iz Novega mesta, njeno vodstvo ter nekdanji večinski lastnici, ljubljanska družba Adera in Slovenska razvojna družba (Srd), so se znašli sredi klobčiča različnih tožb zaradi postopkov pri lastninjenju in prodaji večinskega deleža v tej družbi.
Toži jih novomeška družba Terna, katere najvidnejši lastnik je Dušan Plut, in v posameznih tožbah še nekateri posamezniki. Po besedah direktorice Adrie Mobil Sonje Gole je v tem trenutku na sodišču še vedno pet različnih tožb, zaradi katerih prenosa lastništva ne morejo vpisati v sodni register.
Terna med drugim očita Adrii Mobil, da sije vodstvo podjetja na nedovoljen način podaljševalo rok za sprejem ponudbe o prodaji deleža na osnovi predkupne pravice in da so bili pri prodaji favorizirani notranji družbeniki. Srd pa naj bi po navedbah Terne večinski delež v Adrii Mobil prodal zaposlenim za 14 milijonov mark in ne bolj ugodni Terni, ki je ponujala poldrugi milijon mark več. Terna spodbija tudi sklepe skupščine družbe, na kateri so spremenili družbeno pogodbo glede predkupne pravice.
Daje klobčič še bolj zamotan, je na sodišču še tožba, s katero družbeniki Adrie Mobil spodbijajo brezplačen prenos deležev treh družbenikov na Terno. Omenjene trojice na obravnavo za ta primer
ni bilo, prav od veljavnosti tega prenosa pa je morda odvisen razplet na sodišču.
Adria Mobil bo ne glede na tožbe tudi letošnje leto zaključila z ugodnimi poslovnimi rezultati. “Ne predstavljam si, da bi družba Terna, ki je družba za posredovanje delovne sile in se menda ukvarja tudi s finančnimi posli in ki zdaj Adrio napada po vseh možnih pravnih poteh, lahko bila v prihodnosti lastnik Adrie Mobil,” je po končani obravnavi na sodišču dejala direktorica Goletova.
Poudarila je še, da so se v prvo fazo lastninjenja podjetja vključili vsi delavci, potem ko je Slovenska razvojna družba prodajala svoj delež (87 odst.), pa so se lahko vključili delavci, ki so že bili družbeniki in lastniki 13 odst. družbe. “Vsak se je odzval glede na možnosti,” poudarja direktorica.
B. D. G.
Standardi za okolje
OTOČEC - Odbor za kakovost pri Območni gospodarski zbornici Novo mesto bo priprav-la 2. oktobra na Otočcu predstavitev sistema ravnanja z okoljem po standardih serije ISO 14000. Predaval bo inž. Tomaž Kordiš, ki je v družbi podjetja Danfoss Compressors iz Črnomlja vodil projekt ISO 14001. Predavanje je namenjeno vodilnim in strokovnih delavcem v podjetjih in organizacijah. Potekalo bo od 11. do 14. ure v hotelu Šport na Otočcu in je brezplačno.
NOVO MESTO, ŠENTJERNEJ - Franc Hudoklin, šentjernejski župan, je konec preteklega tedna obvestil javnost, da so župani občin Črnomelj, Dolenjske Toplice, Metlika, Mirna Peč, Semič, Žužemberk in Šentjernej preteklo sredo vložili predlog Ustavnemu sodišču, naj presodi ustavnost in zakonitost dveh členov odloka mestne občine Novo mesto o pokopališki dejavnosti.
Občinski svet MO Novo mesto je konec junija sprejel odlok o izvajanju gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanja pokopališč in pogrebnih svečanosti v tej občini, kije bil 22. avgusta tudi objavljen v Uradnem listu. Navedene občine trdijo, da sta dva člena v tem odloku zanje sporna, predstavniki mestne občine pa tudi niso bili pripravljeni uskladiti odloka.
Kot sporoča v imenu predlagateljev župan Hudoklin, je spornih več določb 2. in 16. člena odloka. Tako odlok določa, da je izvajalec javne službe javno podjetje, kije registrirano za opravlja-
Cehi za obrtnike
CELJE - Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju je Obrtna zbornica Slovenije podelila tudi en zlati, dva srebrna in osem bronastih cehov. Med drugimi je bronasti ceh prejel tudi Jože Strojanšek iz Krškega.
nje (e dejavnosti. Sporno se jim zdi tudi. da morajo svojci, pristojni organi in ustanove nastop smrti prijaviti izvajalcu javne službe, kar, kot menijo, pomeni Komunali, d.o.o., ki tako edina lahko prevzame pokojnika iz novomedške bolnišnice in Doma starejših občanov Novo mesto. Med spornimi navaja tudi določbo, da izvajalec javne službe prevzame od prijavitelja posmrtne ostanke in jih prenese v ustrezne prostore na mestnem pokopališču v Srebrničah, kjer jih čuva do prenosa v mrliško vežico na posamezno pokopališče.
Predlagatelji presoje ustavnosti in zakonitosti menijo, daje s temi določbami občinski svet mestne občine ne glede na meje svojih pristojnosti “uzakonil” monopol svojega javnega podjetja, to je novomeške Komunale. Vsiljevanje tega monopola ima, kot poudarjajo, tudi posledice v praksi, saj so pokojniki iz prizadetih občin doslej do prenosa na domače pokopališče čakali v prostorih novomeške bolnišnice, kar je svojce stalo okrog 5.000 tolarjev, medtem ko
Berite danes
stran 2:
•	Vroča jesen v mrzlih stanovanjih
stran 9:
•	Cviček naprej ali spet proti dnu?
stran H:
•	Pravna pomoč po
novem tudi zastonj
stran 18:
•	Veselja in križi pod Bočjem
stran 19:
•	Himna ljubiteljev praženega krompirja
•	S preskokom naravnost v prihodnost
stran 20:
•	Kako sem se boril in premagal raka
stran 21:
•	Debelost vse večji problem tudi otrok
Kompas RAC d.d.
Zvrittrova 1, Novo mesto GSM 041321 758 tet.: 07/3382680
NAJEM OSEBNIH !N TOVORNIH VOZIL
Za konec tedna bo sončno z jutranjo meglo po kotlinah.
Sodobna elektronika
LJUBLJANA - Na razstavišču Ljubljanskega sejma bodo v ponedeljek, L oktobra, ob 10. uri odprli 48. mednarodni sejem Sodobna elektronika. Gre za sejem profesionalne elektronike, telekomunikacij, komponent, avdio-video elektronike, elektro materiala, pisarniške avtomatizacije in zabavne elektronike.
“ z UJ < <r>
O
o o-.
OO -5f O O-
O O OO OO
o* o>
OO OO f"
o o
• • ,, x
o> o
ISSN 0416-2242
9 770416 224
Kdaj naj bomo v Natu?
V anketi Dolenjskega lista ste povedali svoja mnenja o vstopanju Slovenije v Nato. Ali velja pohiteti v Nato ali naj po terorističnem napadu na Ameriko Slovenija še posebej premisli o koristnosti vstopanja v mednarodne vojaške zveze? Z odgovori v tokratni anketi verjetno ne bi bili zadovoljni državni načrtovalci slovenskega včlanjevanja v severnoatlantsko vojaško zvezo. Odgovori namreč ne kažejo posebnega navdušenja nad hitenjem. Razmišljati o Natu in vojaštvu je, kot sporoča eden od odgovorov v anketi, prej nekaj slabega kot pozitivnega za človekovo osebno počutje. O vojaških organizacijah pa verjetno ni razmišljal na ta način namestnik ameriškega zunanjega ministra Richard Armitage, ko se je na sedežu Nata na posvetu o začetku globalne vojne prešerno smejal. Razmišljanju o smiselnosti svojega članstva v Natu se lahko posveti Slovenija. Če se je namreč v preteklosti zdelo, da je Slovenija zunaj organizacije bolj ogrožena, se zdi po terorističnem napadu na Ameriko, da mednarodna vojaška obrabna naveza ni vsemogočna. Slovenija bo v Natu zlasti članica, ki plačuje članarino. Resje sicer tudi: pripadati Natu pomeni pripadati zahodni civilizaciji, kakršna koli žeje. Ta trenutek je to vendarle dobra izbira.
MARJETA BERGANT, delavka v Iskri iz Šentjerneja: “Ne spremljam vključevanja Slovenije v Nato, ker me to ne zanima in je le dodatna obremenitev za človeka. O tem se nočem niti pogovarjati. Na televiziji je veliko preveč nasilja, samo slabe novice, ki človeka pretresejo kot na primer zadnji dogodki v Ameriki. Raje se osredotočim na pozitivne stvari v življenju.”
MINA GRIL, dipl. socialna delavka na novomeškem Čentru za socialno delo v Novem mestu: “Mislim, da se Sloveniji ni treba vključiti v Nato, ker smo tako majhna država, da nismo niti zanimivi niti toliko ogroženi, da bi potrebovali pomoč drugih držav. Bolje, da smo nevtralni in skrbimo sami zase, ker imamo dovolj svojih problemov. Sem proti nasilju, raje imam dialog.”
ANTON HROVAT, upokojeni mizarski mojster, iz Sevnice: “Nimam natančno opredeljenega mnenja, kaj bi bilo bolje za Slovenijo: če bi bila v Natu ali ne. Vsekakor pa se bom podredil mnenju večine. Glede na dogodke v Ameriki bi bilo po eni strani dobro, če bi bili že v Natu, po drugi pa je vprašanje, če ne bi šele potem postali zanimiva tarča?"
ALOJZ GOSPODARIC, kovinostrugar v TINDE Trebnje: “Sem za to, da bi se vključili v Nato, če to ne bi pomenilo tudi veliko večjih izdatkov za vojsko in da ne bi Slovenija s še dokaj ohranjeno naravo postala nekakšen poligon za vojaške vaje Nata ali da bi na našem ozemlju zraslo kakšno oporišče. Ne verjamem pa, da bomo kaj bistveno bolj varni.”
STANKA KUKEC, učiteljica v OŠ v Kostanjevici na Krki, iz Kostanjevice: “Ne vidim nuje za hitenje v Nato. Ne hitimo! Drago bo. V svetovni situaciji nam ne more nihče jamčiti, da nas bo obvaroval. Mislim, da bo moral svet zagotavljal mir brez orožja. Orožje povzroči novo oboroževanje. Slovenija je pri tem nemočna. To bi moral biti svetovni proces. Mirovniki žal ne vodijo sveta.”
JOŽE KOSTANJŠEK z Volčjega pri Sromljah: “Izkazalo se je, da nobena taka organizacija ne pomeni veliko v boju proti terorizmu. Nemogoče je napovedati vojno največji sili, pokazalo se je, da teroristični način rani tudi največje. Proti terorizmu Nato ne more ničesar. Članice Nata so bolj na udaru. Če bi bili bolj varni, sem za to, da hitimo. Ampak zdaj ni treba hiteti.”
ANDREJ WEISS, tehnolog v črnomaljskem Livarju: “Prav je, da se Slovenija vključuje v druge mednarodne organizacije. Imam pa pomisleke glede našega vključevanja v Nato, ker gre za vojaško organizacijo. A kljub temu spoznavam, da so vse niti napeljane tako, da bi se čimprej priključili Natu. Če se temu torej ne bomo mogli izogniti, pa je prav, da vsaj preveč ne hitimo.”
SIMON KRALJ, strojni tehnik, iz Kota pri Semiču: “Če gremo v Evropsko unijo, je neizbežno, da postanemo tudi člani Nata. To pa ima slabe in dobre plati. Slaba stran je, da nas bo to precej stalo, a tudi naši fantje bodo morali v Natovo vojsko. Dobra plat pa je, da nas bo Nato ob morebitni nevarnosti varoval. Predvsem pa bi bilo dobro, da ne gremo v Nato na horuk, ampak s premislekom.”
MIHA MAJERLE, upokojeni učitelj iz Kočevja: “Raje bi videl, da bi bila Slovenija nevtralna, nimam pa načeloma nič proti Natu, če že mora biti tako, da se moramo nekam priključiti. To nas bo seveda stalo, vendar cena ne bo previsoka, če bo vse tako, kot je mišljeno. To bo cena za našo varnost in prav večja varnost bo tudi pridobitev, ki jo bo imela Slovenija od vključitve v Nato."
Spet dan Infotehne
OTOČEC - Pretekli torek, 18. septembra, je novomeška Infotehna skupaj s partnerjema Documentum in BEA Sy-stems že šestič organizirala Dan Infotehne na Otočcu. Letos se ga je udeležilo rekordnih 80 predstavnikov iz 40 podjetij in organizacij različnih dejavnosti iz Slovenije in iz tujine. Na srečanju so predstavili tehnološke novosti, se pogovarjali o programskem jeziku XML, o revizijsko varnem arhiviranju, vlogi vodstev podjetij, elektronskem podpisu, obvladovanju dokumentacije in Oracle portalih. Infotehna se je ob tej priložnosti za uspešno poslovno sodelovanje s priznanji zahvalila podjetjem Documentum, Pliva, Lek in Krka.
Darujte kri v Litiji
LITIJA - Rdeči križ Slovenije vabi v torek, 2. oktobra, in v sredo, 3. oktobra, na krvodajalsko akcijo v Litijo.
Dohodkovno zanimiva reja
Društvo rejcev govedi za meso Slovenije na prvem srečanju pri Lončarjevih -Vse večje zanimanje za pasmo šarole
ŽURKOV DOL - “Primanjkuje telet za pitanje in teleta so tudi dosti draga. Zato je taka reja danes kar aktualna, ker dobiš za tele dosti visoko ceno in je taka reja tudi dohodkovno zanimiva,” je povedal predsednik Društva rejcev govedi za meso Slovenije Damjan Žužek ob prvem srečanju teh rejcev preteklo soboto na kmetiji Lončar v Žurkovem Dolu pri Sevnici.
Žužek je nasledil na funkciji predsednika leta 1997 ustanovljenega društva Zorana Madona, ki je odšel v poslanske klopi. Žužek je že tretje leto zgleden funkcionar, »ne besediči, zato ima na njegovi kmetiji na Okiču pri Boštanju vsak obiskovalec kaj videti. Žužkovi imajo kar 70 glav govedi pasme šarole, od tega 30 krav. Oče Franc, kije napredno zastavil kmetijo, pa se ukvarja izključno s prevozništvom. Med okrog 50 člani so rejci čistih mesnih pasem, rejci dojilj križank in pitalci.
Med večjimi rejci je tudi Lončarjeva kmetija v Žurkovem Dolu. Lončarjevi kmetujejo na 50 ha obdelovalnih površin, pašnikov in travnikov. Redijo okrog 60 glav živine. Slabo-polovico predstavljajo krave pasme šarole, druge so mlečne krave. Kmetija premore 9 bikovskih mater pasme šarole in je ena boljših selekcijskih čred šarole v Sloveniji. Dr. Jože Osterc je rejcem in drugim obiskovalcem (najštevilnejši so bili iz krške občine, izpod Bohorja), ki šele razmišljajo, ali bi se odločili za preusmeritev z mlečne pridelave v pitanje, poljudno spregovoril o pomenu živinoreje, o dobrih in slabših lastnostih vse bolj zanimive pasme šarole.
P. P.
Vroča jesen v mrzlih stanovanjih
Radiatorji v 26 tisoč kv. metrihv stanovanj in poslovnih prostorov na Čardaku kljub štiriurnemu sestanku ostali mrzli -1. oktobra nadaljevanje dogovora o ceni ogrevanja ■ Obnova kinet
ČRNOMELJ - Že na seji občinskega sveta pred poletnimi počitnicami je bilo slutiti, da se glede ogrevanja iz kotlovnice na črnomaljskem Čardaku obeta še vroča jesen. Da je res tako, se je potrdilo pred tednom dni, ko so se v hotelu Lahinja sestali predstavniki kurilnega odbora, stanovalcev, občine, ki je lastnica kotlovnice, njenega upravljavca Apegasa, upravljal-ca stanovanj Terce ter krajevne skupnosti.
Težave z ogrevanjem 526 stanovanj in poslovnih prostorov na Čardaku so se kopičile že nekaj let. Največji problem je dotrajan toplotni sistem, zaradi katerega so zelo velike izgube toplotne energije, ki pa jih porabniki nočejo plačati. Zato se jim je zdela tudi cena 206 tolarjev za kv. meter stanovanjske površine previsoka. Polona Lajevec iz Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji iz Ljubljane je potrdila, da je poraba plina v kotlovnici na Čardaku neprimerljivo večja kot v Metliki ali Litiji, zato je predlagala energetski pregled. Vendar je v sezoni 1999/2000 v Sloveniji le 6 od 27 podjetij ogrevalo ceneje kot na Čardaku, v naslednjem obdobju pa 9.
Direktor Apegasa Matko Pohar je dejal, naj bi bila cena ogrevanja do konca minule kurilne sezone, torej do 30. septembra, 206 tolarjev za kv. meter, v prihajajoči sezoni pa 198 tolarjev. Ob tem niso povečali nobenega lanskega stroška, izločili pa so. lanske izredne stroške. Če prihaja do toplotnih izgub, to po njegovem ni stvar upravljavca, ki kinete vzdržuje, ne pa tudi zamenjuje. Za obnovo pa bi morali odšteti 42 milijonov tolarjev, kar bi porabnike veljalo 27 tolarjev za kv. meter za naslednjih pet let. Sicer pa črnomaljski porabniki dolgujejo Apegasu že 30 milijonov tolarjev in Pohar je bil pre-' pričan, da bi jim Elektro ob takšnem dolgu že zdavnaj odklopil elektriko. Predlagal je, naj stanovalci nadzorujejo, koliko goriva porabijo v kotlovnici, saj Apegasu očitno ne zaupajo več.
Direktor Terce Lojze Podboj je opozoril, da občina kot lastnica kotlovnice nima niti tolarja, da bi jo usposobila za obratovanje. Po njegovem do zaostrenih odnosov ni prišlo le zaradi Apegasa, ampak zato, ker občini od leta 1996, ko jo je Apegas prevzel, za kotlovnico ni bilo več mar. Direktor občinske uprave Božo Brajkovič je priznal, da občina nima energetske strategije. Strinjal se je tudi, da bi bila lahko cena ogrevanja nižja, če ne bi samo v lanski sezoni zaradi dotrajanosti iz toplotnega sistema izteklo 326 prost, metrov tople vdde. Občinski svetniki se sicer strinjajo,
Nove znamke
MARIBOR - Rednim poštnim znamkam s črkovno oznako A (za standardno pismo v notranjem prometu) in B (za nestandardno pismo do 20 g), ki jih Pošta Slovenija izdala prvič v preteklem letu, se bodo 4. oktobra pridružile še redne poštne znamke z oznakama C in D, ki bosta veljali za mednarodni poštni promet. Za začetek bosta na voljo po dve znamki za vsako oznako, motivi pa bodo slovenski gradovi: dvorec Dobrovo, brežiški grad, dvorec Olimje in dvorec Murska Sobota.
da bi morali kinete popraviti, a na račun stanovalcev. Tudi predsednica krajevne skupnosti Črnomelj Vika Lozar, ki živi v bloku, je potrdila, da imajo člani sveta KS in občinski svetniki, ki živijo v svojih hišah, drugačne poglede na ogrevanje kot stanovalci v blokih. Vendar po njenem stanovalci na Čardaku, ki predstavljajo 10 odst. občanov, ne smejo zgolj zahtevati, saj jih sicer na občini ne bodo jemali za resne sogovornike.
Štiriurna razprava je večkrat spominjala na prerekanje na sejmu. Prišlo je celo tako daleč, da je Pohar, od katerega je kurilni odbor zahteval, naj jih ogreva po 146
tolarjev za kv. meter, zagrozil, da | bo poslal na občino dopis o odpovedi pogodbe. Za ta denar namreč ! Črnomaljcev ne bi ogrevalo nobe- j no slovensko podjetje: Ko je tudi Podboj spoznal, da gre razprava V : smer, ki nakazuje, da bo letošnja | kurilna sezona velika katastrofa, je j ubral bolj umirjene tone. Zlasti še, ker so nekateri stanovalci želeli izvedeti ceno, po kateri bi plačali ogrevanje, ker bi se že radi greli, j Strinjali so se, da morajo za to ku- I rilno sezono najti rešitev, to pa bo | mogoče le s strpnim dialogom, j Nadaljevali naj bi ga 1. oktobra, ko naj bi se dogovorili o ceni ogreva- j nja. Vendar tokrat ne bi smeli pozabiti tudi na obnovo toplotnega | sistema, sicer se kaj lahko zgodi, , da bo v prihodnji sezoni dokončno propadel. Če bo do takrat sploh vzdržal.
M. BEZEK-JAKŠE
SVET BREZ MEJA - Za Sevnico je to prav gotovo eden največjih kulturnih dogodkov, je v nagovoru poudaril sevniški podžupan Andrej Štricelj ob sobotni otvoritvi likovne razstave ' Svet brez meja "na sevniškem gradu, na kateri bodo do 11. oktobra na ogled dela 103 umetnikov iz 11 držav. Organizator galerije je Art Gallery 2 iz Trsta, ki že šesto leto zapored organizira mednarodne razstave sodobne umetnosti po Evropi. Zahvalil se je organizatorju, posebej še predsednici Art Gallery 2 Adriani Scarizza za izkazano zaupanje in poudaril pripravljenost Sevniae, da sprejme tako ugledno razstavo. Pred otvoritvijo je strokovno razčlenil pomen razstave akademski slikar Alojz Konec, s krajšim koncertom pa je z novimi pesmimi prijetno presenetil oktet Jurij Dalmatin. (Foto: P. Perc)
Vržena rokavica
MARICA IN MII AN LONČAR TER BIK IVO - Plemenski bik Lončarjevih Ivo (na posnetku ob gospodarju in gospodinji kmetije), ki je 15. septembra letos dopolnit J. leto, je težak kar 1400 kg in spada po besedah dr. Osterca med lepše bike pasme šarole. (Foto: P. Perc)
Skrbno varovana elektrarna
Rokavica jo je tokrat ubrala proti jedrski elektrarni Krško. V elektrarno smo vprašali, kako je objekt zavarovan pred morebitnimi terorističnimi napadi. V nuklearki so menili, da sprejetih ukrepov ne gre obešati na veliki zvon.
Vpraševali smo naprej. Mag. Miroslav Gregorič, direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost, je bil v času nastajanja tega zapisa na Dunaju na konferenci v zvezi z jedrsko energijo. Zato nam je prijazno odgovoril Maks Pečnik, svetovalec vlade v Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost. “Lahko vam zagotovim, da je bil dogodek WTC obravnavan. Sprejeli smo ustrezne ukrepe, zadeve spremljamo. Ne čuti se neposredno ogrožanje, vendar so bili ukrepi sprejeti. O vrsti ukrepov ne morem govoriti, ker so iz objektivnih razlogov zaupne narave. Jedrske elektrarna ima sama odbor za varnost, v ukrepe je vključeno Ministrstvo
za notranje zadeve, sodeluje pa, kot rečeno, tudi Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost,” je pojasnil Maks Pečnik.
Janez Vidovič, svetovalec generalnega direktorja policije: “Na nivoju policije smo sprejeli ukrepe. Povečali smo budnost in število obhodov, vzpostavili smo stike z jedrsko elektrarno v Krškem, kije že tudi sama povečala budnost pri varovanju. Uvedli smo skratka višji nivo varovanja, bolj smo pozorni na vsa dogajanja in bolj spremljamo tudi vstopanje v Slovenijo na državni meji. Take, poostrene ukrepe so uvedle tudi druge države."
V bančništvu se v zadnjem obdobju dogaja marsikaj odločilnega. Večji sistemi pobirajo manjše banke. Kaj priključitev novomeške Dolenjske banke k Novi Ljubljanski banki pomeni za naše območje in občane? Rokavico smo vrgli Dolenjski banki v Novem mestu.
M. LUZAR
/	N
Novomeška kronika
NAVIJAČI - Nogometaši novomeškega Elana so daleč od svoje nekdanje veljave in ugleda, j saj so bili včasih pri vrhu v 1.
slovenski nogometni ligi, danes | pa se opotekajo pri dnu 2. lige. Tako kot nogometna, zahaja tudi navijaška zvezda novomeškega nogometa. Prosluli Trot-j tersi so bili nekdaj strah in trepet na tribunah po celi Sloveniji, danes pa nanje spominja le še kakšen z njihovim imenom popacan zid. Da pa le ne bi povsem prišli ob "dobro ime", je poskrbel tisti, kije med nedeljsko tekmo s sežanskim Taborom, ki so jo elanovci izgubili v zadnjih minutah, razbil vetrobransko steklo na avtobusu sežanskih navijačev. Glede na to, daje bilo po uradni statistiki na tekmi vsega skupaj 50 gledalcev, od tega pa je bilo vsaj pol sežanskih navijačev, zlikovca menda ne bo težko izslediti.
AVTOBUSI - Mestni potniški promet v Novem mestu ne more in ne more prav zaživeti. Avtobusi se že od začetka v glavnem vozijo prazni in vsa stvar prinaša izgubo. Pred časom so se lotili racionalizacije, a očitno ne na pravem kraju ali ne na pravi način. Če hoče človek, ki živi v centru mesta in ima službo v Bršljinu, na delo, ki se začne ob 6. uri, z mestnim potniškim prometom, mora vstati sredi noči, saj avtobus odpelje že ob 5.12. Z voznim redom niso zadovoljni niti šolarji!
POKOJNINA - Pokojnina je lepa stvar, še posebej, če jo človek dočaka. Kdor že ima to srečo, pa naj se ne veseli prehitro. Ženska, kije celo življenje marljivo delala in izpolnila vsa z zakonom predpisana službena leta in dočakala še starost, že tri mesece zaman čaka na prvo penzijo. V tem času ne dobiva niti akontacije. Še toliko bolj krivično se ji to zdi zato, ker je večino svoje delovne dobe opravila pri svojem možu obrtniku in dobro ve, da mu je država, če je dva dni zamudil s plačilom prispevkov zase in za svoje zaposlene, že nabila zamudne obresti, če pa ne bi mogel plačati še kakšen dan, bi mu brž blokirali račun. Kaj naj sedaj nemočna upokojenka brez pokojnine blokira račun državi?
Ena gospa je rekla, da je stanovalcem soseske pri Srednješolskem centru zelo žal, da so pred leti nasprotovali gradnji velodroma. Danes bi imeli blažen mir...
PRENOVLJEN SPOMENIK V ŽABJI VASI - Ob spomeniku v Drejčetovi ulici sta Krajevna organizacija Zveze borcev (KOZB) Žabja vas in Krajevna skupnost Žabja vas minuli petek pripravili slovesnost ob ureditvi spomenika NOB. Ta stoji v čast in spomin trem padlim aktivistom že od leta 1978, zato ga je bilo treba obnoviti. Predsednik KOZB Justin Kranjčič seje s priznanjem zahvalil najbolj zaslužnim za obnovo: Marjanu Marciusu, Stanislavu Luzarju, Francu in Jožefi Kastelic ter Emilu Purebru. Na slovesnosti je zbrane pozdravit tudi predsednik tamkajšnje KS Božo Horvat, nastopili so učenci iz OŠ Grm. program pa je povezovala Irena Sega. Na sliki: na obnovljen spomenik so položili venec. (Foto: M. R.)
MŠi	J ^ j j A s J H OBČIN ttfii
Najprej parkirišča, nato igrišča
Šolski center bogatejši za učno opremo in programe - Kmalu začetek urejanja okolice šole - Z ureditvijo Šmihelske ceste bo šola manj obremenjevala okolje
NOVO MESTO - V Šolskem centru Novo mesto je v srednješolske izobraževalne programe vpisanih 2.628 dijakov in vajencev, v programe višjih strokovnih šol, ki začnejo z delom v prihodnjem tednu, pa 550 študentov rednega študija in študija ob delu v Novem mestu, Idriji, Škofji Loki in Kopru. Z novim šolskim letom je šola bogatejša za računalniško učilnico in predavalnico za potrebe višjega šolstva. V oktobru bodo kot prva izobraževalna ustanova v Sloveniji imela učilnico za računalniško podprto procesno vodenje strojev. S tem pa letošnjih pridobitev še ne bo konec.
V prihodnjih tednih bodo s preureditvijo podstrešja pridobili dve učilnici in tako vsaj malo ublažili veliko prostorsko stisko, zaradi katere ima vsak oddelek enkrat na teden pouk popoldne. Postopno pa bodo začeli tudi z urejanjem okolice šole. "Ureditev športne dvorane Leona Štuklja za nastope novomeških košarkarjev v evropskih tekmovanjih je zavrla dokončanje zunanjih igrišč, vendar upamo, da bomo v prihodnjem letu uvrščeni na prednostni seznam naložb Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in da bo svoj delež pri tem prispevala tudi mestna občina, saj je naložba ocenjena na 200 milijonov tolarjev.” je povedal direktor Šolskega centra Štefan David. Za začetek bodo še letos stara igrišča dobila novo asfaltno prevleko.
bodo lahko uresničeni šele s prenovo Šmihelske ceste.
Šolski center bo v prihodnje zaradi novih izobraževalnih programov potrebno širiti. Na šolsko ministrstvo so že poslali vlogo za gradnjo še enega šolskega trakta za potrebe višjega šolstva, dopoldne pa bi z njim reševali prostorsko stisko srednjih šol. Ker vso potrebno infrastrukturo v šoli že imajo, naložba v zidove in opremo ne bi smela biti prevelik zalogaj. V Novo mesto namreč poleg sedanjih programov višje strokovne šole strojništva in letošnje novosti strokovnega programa za pridobitev naziva komunalni inženir - za ta edini program v SLoveniji se je prijavilo 190 kandidatov, sprejeli pa sojih
le 90 - želijo pridobiti še druge strokovne programe, saj je zanimanje za izobraževanje odraslih ogromno, podobne so tudi zahteve gospodarstva, ki si želi usposobljenih kadrov.
Direktor Šolskega centra Novo mesto Štefan David k temu dodaja, da naj bi v prihodnje v okviru višjih strokovnih šol pridobili programe elektronike, lesarstva, strojnega inženirja pilota in gradbeništva. Letos bodo v Šolskem centru gostili dislocirano enoto strokovne šole za gradbeništvo iz Celja, saj se je v program vpisalo 60 slušateljev iz dolenjsko-belokranjske regije in bo študij zanje organiziran v domačem okolju. S področja srednješolskega in poklicnega izobraževanja je še vedno ogromno zanimanja za poklic tehnika zdravstvene nege, v porastu je interes za vpis v programe elektronike, med mladimi pa je vse manj zanimanja za poklicno izbraževanje klasičnih strojnih poklicev in gradbenikov.
J. Ž.
S KOLESOM NA GLAVNEM TRGU - V starem mestnem jedru so v soboto kraljevali kolesarji in pešci, med katerimi je bilo dopoldne še največ otrok. Prišli so gledat cirkusanta, pevke, morda lutkovno igrico. Radovedno so pogledovali naokrog in uživali. (Foto: M. R.)
Na kolo namesto za volan
Evropski dan brez avtomobila obeležili v Novem mestu z mnogimi, a slabo obiskanimi prireditvami
Premalo denarja za velike
V KS Drska končujejo gradnjo javne razsvetljave -Zmanjkalo je denarja za krajevne ceste in poti
Direktor Šolskega centra Novo mesto Štefan David
Pomanjkanje parkirišč ob velikih športnih in drugih dogodkih bodo odpravili z izgradnjo 120 novih parkirnih mest, ki bodo do konca leta zgrajena v makadamski izvedbi, spomladi pa jih bodo pre-plastili z asfaltom. Šolski center je zaradi množice dijakov, študentov in obiskovalcev številnih prireditev v športni dvorani zelo obremenjujoč za bližnjo stanovanjsko sosesko. Tega se po besedah Štefana Davida zavedajo, znane so tudi idejne rešitve novih dostopov do šole in prometne ureditve, vendar
Srečanje starejših v Brusnicah
VELIKE BRUSNICE -Krajevna organizacija Rdečega križa vabi v soboto, 29. septembra, ob 13. uri vse starejše v tamkajšnjo osnovno šolo na srečanje starejših občanov.
NOVO MESTO -'V KS Drska, ki je z več kot 5.500 prebivalci daleč največja krajevna skupnost v mestni občini Novo mesto, bodo letos bogatejši za nove metre plinovoda, obnovljenih vodovodnih cevi in telekomunikacijskih vodov. Vse omenjene naložbe sodijo v program Komunale Novo mesto in Telekoma, KS Drska pa bo dokončala gradnjo javne razsvetljave in popravila nekaj metrov cest.
Projekt javne razsvetljave je zaradi pičlih sredstev 5 milijonov tolarjev letno, ki jih KS dobiva iz proračuna mestne občine Novo mesto, potekal več let. Letos bodo javno razsvetljavo dobili prebivalci Broda ob stari cesti proti Dolenjskim Toplicam ter prebivalci ob Šalijevi ulici in ulici Drska. Na razpisu najugodnejši izbrani glavni izvajalec del Gepr je bil pri sami gradnji oviran od nekaterih posameznikov, vendar predsednik KS Drska Lado Vesel upa, da se bodo v oktobru v omenjenih ulicah prižgale luči javne razsvetljave. Sprva predvidena naložba 5 milijonov tolarjev bo zaradi nekaterih dodatnih del presežena za pol milijona tolarjev.
Svet KS Drska si je z nastopom mandata v letu 1998 zadal obsežen program del, saj je potreb in želja toliko, kot je prebivalcev. Edini vir financiranja KS predstavlja denar iz proračuna mestne občine Novo mesto. Krajevna skupnost drugih lastnih prihodkov nima, v izrazito spalnem naselju ni večjih podjetij ali obrtnikov, ki bi pomagali uresničevati program KS. Predsednik KS Lado Vesel meni, da bi pri delitvi 60 milijonov tolarjev občin-
skega denarja za potrebe KS morali upoštevati tudi kriterij števila prebivalcev, saj KS Drska v novomeško občinsko blagajno zagotovo prispeva večji delež kot območja z občutno manj prebivalci.
V prihodnjem letu bodo dejavnosti usmerili v popravila cest, ki jih ima na skrbi KS. Med temi bodo prednostno preplastene ulice, ki so zaradi posegov različnih investitorjev v zelo slabem stanju. Prizadevali si bodo tudi za dokončno obnovo občinske ceste skozi naselje Brod in napeljavo kabelske TV. Sicer pa bo KS Drska v kratkem izdala svoje glasilo, v katerem bodo vsa gospodinjstva obvestili o dosedanjih dejavnostih in načrtih vodstva krajevne skupnosti za v prihodnje.
J. Ž.
NOVO MESTO - “V mesto brez avtomobila!” je geslo 22. septembra, ko Evropa praznuje dan brez motornih vozil, ki vsak dan hromijo življenje v mestnih središčih. Novo mesto je letos eno izmed 25 mest, ki so en dan skozi del starega jedra dovolili le kolesarjem, rolerjem, pešcem ...
Zgornji del Glavnega trga je bil od 6. do 24. ure zaprt za promet, a odprt za vse, ki so si ga želeli ogledati ali sodelovati v bogatem programu. Dopoldne so na svoj račun prišli otroci. Zabavali so jih cirkusanta Ali in Petra, plesna skupina Terpsihdra, pevki Sanja Cerjak in Aleksandra Muhič, ogledali po so si lahko tudi lutkovno predstavo Piščanček Franček. Za otroke so Novomeščani pripravili tudi likovno delavnico. Na stojnicah so se predstavili Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Kolesarski klub Krka Telekom, Tekaški klub Portovald, Ekološka tržpica, Kmetijska zadruga Krka, Srednja kmetijska šola Grm in McDonaldi, na sejmu pa so delovale tudi kolesarske trgovine. Kolesarji in pešci so se lahko tudi posladkali s slastnimi palačinkami, ki so jih pekli na prostem, ter jabolki.
Popoldne seje okoli 150 mladih pomerilo v ulični košarki, okoli 10 pa se jih je pod vodstvom direktorice novomeške občinske uprave
Poleg paketa še jabolka in krompir
NOVO MESTO - Predstavniki novomeškega območnega združenja Rdečega križa bodo oktobra obiskali socialno ogroženih ljudi iz vseh šestih nekdanjih novomeških občin, ki so starejši od 65 let in že vsak mesec prejemajo paket RK. Prinesla jim bodo paket, jabolka in krompir. Ker jih bodo obiskali na njihovem domu, bodo videli, kako živijo in presodili, ali morda kdo izmed njih potrebuje tudi denar za nakup kurjave. Dobrih 700 tisočakov za projekt, ki so se ga na novomeškem območnem združenju letos lotili prvič, začeli pa ga bodo izvajati L oktobra, na dan starejših, so dobili iz akcije Sosed sosedu.
Mojce Novak odpravilo na kolesarski izlet do Straže in nato po novi, še nedokončani obvoznici nazaj do Glavnega trga. Zvečer so pred okoli 400-glavo množico nastopile skupine Peta avenija, Dom za sanje, TNT in Echo park, na velikem platnu pa so premierno projicirali film Rock Otočec 2001.
Na Glavni trg bi gotovo prišlo več ljudi, a je mnoge premamil lep dan, ki so ga namenili trgatvi. Ostali pa se niso veliko ozirali na poziv novomeškega žppana, naj v soboto avto ostane na parkirišču, ljudje pa naj se brezplačno popeljejo z mestnimi avtobusi. Parkirišča pred in za zaporo so bila namreč kot vedno polna, pa tudi obvoz mimo glasbene šole in po Dilančevi ulici je uporabljalo mnogo več voznikov, kot je bilo verjetno nujno. Sicer pa bi se spodbujanje okolju in zdravju prijaznejših prevoznih sredstev moralo nadaljevati tudi ob drugih dneh, ne le na en sam dan v letu.
M.RAPUŠ
Seminar Rdečega križa Slovenije
NOVO MESTO - Rdeči križ Slovenije in območna združenja RK dolenjske regije so v torek pripravili seminar za tiste institucije, s katerimi ima RK največ stikov. Strokovna sodelavka RKS Tadeja Umek Zupanc je govorila o nastanku RK, mednarodnem gibanju, vlogi RK po ženevskih konvencijah, znaku RK in temeljnih načelih, generalni sekretar RKS Mirko Jelenič pa je predaval o vlogi RKS v Sloveniji, nacionalnem programu in financiranju. Okoli 40 zbranih predstavnikov lokalnih institucij iz dolenjske regije je pozdravil tudi novomeški župan dr. Anton Starc, ki se je edini med vsemi povabljenimi župani odzval vabilu RK na seminar. Na koncu so besedo dobili še predstavniki OZRK Novo mesto, Metlika, Črnomelj in Trebnje, ki so predstavili svoje dejavnosti in težave, s katerimi se srečujejo.
Javni razpisi temelj novih pravil
Novi pravilnik aktivne politike zaposlovanja ločuje programe za brezposelne in delodajalce -Za slednje velika vloga javnih razpisov - Pomoč na domu nič več javna dela, temveč zaposlitev
USTVARJALNA URICA ZA MLADE KIPARJE- Dolenjski muzej je minulo sobotno dopoldne imel v gosteh mladino, ki je želela oblikovati fosile. Vodja ustvarjalne urice kipar Uroš Kastelic je otrokom svetoval in pomagat odtisko-vati v glino različne školjke, vejice, celo testenine. Pred ustvarjanjem so si otroci lahko tudi ogledali razstavo "Fosili, neme priče preteklosti, ” ki jo je Dolenjski muzej pripravil v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in je na ogled še do konca tega. tedna. (Foto: M. R.)
NOVO MESTO - Novi pravilnik aktivne politike zaposlovanja, ki je začel veljati 4. avgusta, prinaša nekaj novosti tako za iskalce zaposlitve kot za delodajalce, pri čemer je pri delodajalcih poudarek na javnih razpisih.
Programi za brezposelne in delodajalce so zdaj ločeni. Za brezposelne seje spremenila osnova za izračun dajatev, ki je ne uravnava več zajamčena, temveč minimalna plača. Programi za delodajalce so približani kriterijem Evropske unije, vsi ukrepi pa so vezani na javni razpis. Tako se bodo morali delodajalci, če bodo želeli za uvajanje novega delavca prejemati denar od zavoda, javiti na javni razpis. "Omenjeni program Usposabljanje z delovnim razmerjem je tudi edini, ki ga zavod financira, in ni vezan na zaposlitev za nedoločen čas, saj je delodajalec obvezan delavca zaposliti le vsaj za še enkrat toliko časa, kolikor je Zavod plačeval za njegovo usposabljanje,” je povedal vodja sektorja operativnih dejavnosti na novomeški
območni službi Zavoda za zaposlovanje Stanislav Žagar.
Sicer pa so od avgusta povsem novi programi posojilo za investicijska vlaganja, sofinanciranje celotne zaposlitve v sezonskih dejavnostih (torej ne le v sezoni, temveč čez celo leto) in nadomestilo dela stroškov za ohranitev delovnega mesta. Ukrep za sofinanciranje prilagoditve delovnih prostorov, opreme in naprav za invalide je bil do sedaj vezan na brezposelno osebo, zdaj pa je prek javnega razpisa subvencija delodajalcu.
Stanislav Žagarje tudi povedal, daje do konca novembra še odprt razpis za triletno subvencioniranje 550 zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu, ki se začne s prvim dnem naslednjega leta. “Tako bo po desetih letih tudi delo na domu.
kije bilo do sedaj socialnovarstveni program javnih del, postalo zaposlitev,” je povedal Stanislav Žagar in dodal, da do prvega odpiranja niso prejeli vlog novomeških izvajalcev.
V novomeški območni službi Zavoda so imeli do konca avgusta v program javnih del vključenih 296 brezposelnih oseb, od tega se jih je po podatkih zavoda 32 letos zaposlilo. "Zaposlene na javnih delih pogosto zaposlijo v Domu starejših občanov, na Komunali, pri Cestnem podjetju in novomeški Vzgojno-varstveni organizaciji,” je povedal Stanislav Žagar. Konec avgusta so sicer imeli registriranih 4.063 brezposelnih oseb, od tega 2.208 v Novem mestu, 974 v Črnomlju, 612 v Trebnjem in 269 v Metliki. To je skoraj tristo manj kot lanskega decembra in okoli sto manj, kot je letošnje mesečno povprečje-	M. RAPUŠ
M&i J ^ i j a s j h oec j i J MŠ&
ŠENTJERNEJ • Prvi teden novega šolskega leta je avtobus, ki je domov peljal znanja polne šentjernejske šolarje, zaustavil prometni policist. Ugotovil je, da voznik nima licence in da je na avtobusu preveč otrok, saj ni bilo za vse dovolj sedežev. Napisal je predlog sodniku za prekrške. V Šentjerneju so takoj ukrepali in poskrbeli za varno vožnjo otrok v šolo in domov.
NA AVTOBUS - Še prve šolske dni so se šentjernejski otroci prerivali za sedež na avtobusu, zdaj se jim ni treba več. Vsakemu otroku namreč pripada sedišče. Nekaj težav je le še z voznim redom, ki si ga nekateri otroci še niso zapomnili, čeprav si ga lahko kadarkoli preberejo na oglasni deski v večnamenskem prostoru. (Foto: M. R.)
Dimnikarji so nezaželeni
V Škocjanu bodo morali občane še prepričati o pomembnosti javne dimnikarske službe - Cene ne bodo višje
Kot je povedal ravnatelj šentjernejske osnovne šole Pavel Turk, so na šoli že predtem ugotavljali, da se na dveh linijah vozi preveč otrok, po tem dogodku s policijo pa so se skupaj usedli predstavniki občine, šole in podjetja I&l, Avtobusni prevozi, d.d., Koper. Sklenili so, da bodo za teden dni poskusno spremenili dve liniji (Šentjernej-Zameško-Draga-Maha-rovec-Šentjernej ter Šentjernej-Mokro Polje-Orehovica-Cerov Log-Šentjernej), ju razpolovili in tako iz njiju naredili štiri, šoferji pa so zapisovali, kako poln je avtobus. Ugotovili so, da imajo vsi otroci sedež, in sklenili, da bodo avtobu-
DOLENJSKE TOPLICE -Topliški župan Franc Vovk je septembra sklical 9 zborov občanov po posameznih vaseh, da bi lahko opozorili na svoje potrebe in izpostavili pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba reševati prednostno. Tako je v Podhosti, Meniški vasi, Podturnu, Kočevskih Poljanah, Loški vasi, Soteski, na Dolenjih Sušicah in v Dobindolu na zborih sodelovalo 163 občanov in občank, njihovi predlogi pa bodo županu dobra osnova za oblikovanje proračunov v prihodnjih letih.
Župan je na vsakem zboru pojasnil dogodke, ki so zaznamovali letošnje poletje v občini, to je podpis delitvene bilance z mestno občino Novo mesto ter prodajo zemljišč zunanjih bazenov in okolice Krki Zdravilišča.
Zapletlo se je v Dolenjskih Toplicah, kjer so se občani izredno kritično odzvali na nerešene zadeve v kraju. Večino časa so namenili problemu avtobusnega postajališča pri osnovni šoli in Mladinskem taboru Mojca, za katerega pravijo, da več mesecev v letu močno kali mir sosednjim stano-
si še naprej vozili po novem voznem redu. Tudi šolarjem iz Šmarja in Dolenje Brezovice, ki so od šole oddaljeni manj kot 4 kilometre in bi lahko hodili peš, so dovolili vožnjo z avtobusom, saj bi bila zanje pot v šolo nevarna (ni pločnikov), kot je povedal svetovalec šent-jernejskega župana Milan Jakše.
In zakaj je se je ta neljubi dogodek sploh zgodil? Milan Jakše je dejal, da je občina le razpisala število linij, koliko otrok se bo vozi-
lo.	pa takrat še ni vedela. Tudi na 1&I, Avtobusni prevozi, d.d., Koper, je glavni razporednik Jože Svaš-nik povedal, da od šole niso dobili točnih spiskov, za zakon, ki dovo-
valcem. Župan je na kratko odgovoril, zakaj težave še vedno niso odpravljene, sledilo pa je brezplodno iskanje krivca in možnih rešitev. Župan je po zboru dejal, da razume, da občani iščejo priložnosti za ocenjevanje dela občinske uprave in stanja v občini,‘ga pa čudi, da je zbor obravnaval le dve temi, saj je v kraju Dolenjske Toplice več stvari, ki bi jih bilo treba kot prednostne uvrstiti v prihodnje proračune.
GORENJE POLJE - Za Pod-hosto in Podturnom so se tokrat z organizacijo tradicionalne Ličkar-ije potrudili vaščani Gorenjega Polja, vasice ob cesti Straža - Soteska. Ličkanje po starih običajih so pripravili pod kozolcem Jožeta Lavriča, koruze pa je bilo za toliko pridnih rok skorajda premalo, ' saj so jo pospravili v dobri uri.
ljuje prevoz le toliko otrok, kot je sedežev, pa vedo, saj imajo.ta del “Uradnega lista obešenega na oglasni deski in si ga vsak voznik lahko prebere”.
Od 1. septembra je dovoljeno voziti skupine otrok le z vozili, ki niso starejša od 12 let. Imeti morajo ABS sistem, servo ojačano napravo in tahograf, sedeži morajo imeti naslonjala za roke, naslonjala sedežev morajo biti oblazinjena, varnostni pasovi pa nameščeni na vseh izpostavljenih sedežih (prvi štirje, zadaj dva nad stopnicami in v zadnji vrsti srednji), označeno mora biti z znakom. Voznik rriora najmanj tri leta neprekinjeno poklicno voziti avtobus, po štirih urah vožnje pa mora imeti pol ure počitka.
M.RAPUŠ
Polharska noč in nova “polharska pot
PODSTENICE - Druščina polharjev Polh na Dolenjskem bo pripravila to soboto, 29. septembra, otvoritev polharske poti, potem pa še polharsko noč na Pogorelcu v Kočevskem Rogu. Ob 11. uri se bodo udeleženci zbrali pri koči na Pogorelcu, pol ure pozneje pa bodo slovesno odprli novo urejeno polharsko pot, med drugim tudi z nagovorom topliškega župana Franca Vovka. Ob 12. uri bo sledil dveurni ogled polharske poti pod vodstvom Andreja Hudoklina. Druščina polharjev bo nadaljevala s pripravami na polhari-jo ob 15. uri, ko se bo zbrala in šla nastavljat polharske pasti. Po večerji bo še polharski večer s krstom, obvezni nočni pregled pasti in zjutraj pobiranje polharskih pasti.
Kot je povedal domačin Boštjan Tisovec, ki je bil odgovoren za organizacijo prireditve, je vsa vas že ves teden živela za ta večer. Vsi so kaj pripravljali, ženske pa so napekle dobrot, ki so jih ponujali obiskovalcem. Gasilci PGD Soteska so bili ta večer skrbni redarji.
Kot se za tradicionalno ličkanje spodobi, so v dogajanje vključili tudi šale in šaljive prizore ter v kup koruze skrili nekaj nagrad. Prireditev je povezoval domačin Franc Molek, za dobro razpoloženje po končanem delu pa je poskrbel Tone Fink s harmoniko, zaradi katere se je vaška veselica zavlekla čez polnoč.
Da je delo lažje teklo, so vmes zapeli pevci mešanega pevskega zbora iz Dolenjskih Toplic, dobro pa se je odrezala tudi skupina priložnostnih vaških pevcev s Polja. Na Ličkarijo so pripeljali tudi nekaj gostov iz zdravilišča v Dolenjskih Toplicah, ki so se pomešali med domačine.
B. D. G.
ŠKOCJAN - Dimnikarstvo Je-lančič, ki po koncesiji opravlja dimnikarske storitve na območju občine Škocjan, bo moralo nekaj Časa še shajati s starimi cenami. Tako so se odločili škocjanski svetniki, ki niso potrdili povprečno 7-odstotnega povišanja cen. V razpravi so skupaj z Ivanom Jelan-čičem, samostojnim podjetnikom iz Sevnice, ugotavljali, da dimnikarji v tej občini čistijo in nadzirajo komaj petino vseh kurilnih naprav. En dimnikar, ki bi po normi moral doseči 25 tisočakov dnevnega prometa, ga v tej občini doseže komaj 5 ali 6 tisočakov.
Svetniki so se z Jelančičem dogovorili, da bodo občanom poskusili dopovedati, kaj od njih zahtevajo predpisi pa tudi, zakaj so pomembni pregledi in čiščenja kurilnih naprav.’ Navsezadnje, so ugotavljali, imajo največ koristi od tega ravno gospodinjstva, ki prihranijo pri kurjavi, manj onesnažujejo lastno okolje ter so hkrati varna pred požari.
Čeprav so stroški za dimnikarske storitve kar precejšnja obre-
menitev za proračun gospodinjstev, bodo poskušali s skupnimi močmi doseči, da bodo občani spoštovali predpise. Pripravili bodo tudi izračun o tem, koliko bi javna dimnikarska služba stala povprečno gospodinjstvo. Dimnikarji naj bi nosili priponke, da bi občani vedeli, za koga gre, svoj obisk pa napovedali po telefonu ali kako drugače.
Po veljavnih predpisih sme dimnik čistiti le pooblaščena služba, dimnikarji pa ne smejo pregledovati in hkrati popravljati kurilnih naprav, kot si želijo občani. Je pa Je-lančič povedal, da so kontrolne meritve zastonj in daje v pripravi predpis, po katerem novih gorilcev prva tri leta ne bi bilo treba pregledovati.
Občina je pripravila spisek občanov, ki niso dovolili pregleda, ter jih opozorila na predpise in tudi predvidene kazni. Zdaj imajo občani še čas, da obveznpsti uredijo, sicer pa jih bodo slej ko prej morali predati sodniku za prekrške, že zaradi tistih občanov, ki izpolnjujejo in plačujejo obveznosti.
VESELJE POD LAVRIČ EV'IM KOZOLCEM - Čeprav je že močno dišalo po dežju, je sobotna tradicionalna Ličkanja, ki jo že nekaj let zapored v sodelovanju z domačini pripravlja Turistično društvo Dolenjske Toplice, potekala nemoteno. (Foto: B. D. G.)
B. D. G.
Z BLAGOSLOVOM NADŠKOFA HOČEVARJA-Stanislav Hočevar, beograjski nadškof, sicer pa škocjanski rojak, je minulo nedeljo blagoslovil cerkev sv. Križa v Gorenjih Dolah, ki jo je lansko leto prizadel požar. Zagorel je oltar Žalostne matere božje, stene in freske pa so počrnele. Zdaj je notranjost cerkvice spet lepa, saj so strop počistili, stene polepšali in freske s pomočjo Aleša Veneta in Božidarja Ščurka obnovili. Kot je povedal domači župnik, jih zdaj čaka še obnova ostrešja in orgel, nadškof Hočevar, ki ga v Beogradu na domači kraj spominja prav slika pogorelega oltarja, pa je dejal "Verjamem, da se bo našel kak talentiran rezbar, ki bo iz ljubezni do domačega kraja in ljudi spet napravi! tak oltar. ” (Foto: B. D. G.)
Ne bodo več dolgo brez zdravnika
Še v oktobru naj bi v Mirni Peči, eni redkih slovenskih občin, ki še nima urejenega primarnega zdravstvenega varstva, začela delati splošna zdravnica - Nova zobozdravstvena ordinacija
Zadnji se je končal vroče
Zbori občanov v občini Dolenjske Toplice - Osnova za proračune - V Toplicah pretežno o dveh temah
B. B. J.
Ličkali so pod kozolcem
Letošnja Ličkarija v organizaciji TD Dolenjske Toplice tokrat pod kozolcem na Gorenjem Polju
Nič več prerivanja za sedež
Prometni policist zaustavil šolski avtobus - Voznik brez licence, preveč otrok •
Sola, prevoznik I&I in občina takoj poskrbeli za varnost - Iz dveh linij nastale štiri
MIRNA PEČ - Mirnopečani bodo predvidoma z. oktobrom dobili svojo “hišo zdravja”, kdaj natančno bosta začeli delovati ambulanti v novih prostorih sredi kraja, pa je odvisno od pridobitv e uporabnega dovoljenja. Mirna Peč je zdaj edina občina na Dolenjskem in ena redkih v Sloveniji, ki nima urejenega primarnega zdravstvenega varstva.
Pred leti je v staro ambulanto prihajal zdravnik nekajkrat na teden, a so bili prostori neprimerni. V občini so izračunali, da bi za obnovo potrebovali vsaj 50 milijonov tolarjev, kar je odločno preveč, še posebej, ker jim je država dala jasno vedeti, da njenega 40-odst. deleža pri naložbi ne morejo kmalu pričakovati, saj ima trenutno prednost pri državnih naložbah izgradnja in oprema bolnišnic.
Tako So se v Mirni Peči oprijeli priložnosti, ki jo je ponudil zaseb-
nik v prenovljeni hiši v centru kraja. Občina je prispevala za nove prostore 10 milijonov tolarjev v obliki vnaprej plačane najemnine. Po zakonu je namreč dolžna organizirati primarno zdravstveno varstvo in priskrbeti tudi prostore.
V pritličju hiše bodo občani poslej lahko obiskovali splošno in zobozdravstveno ambulanto, ki bosta imeli skupno čakalnico. Prostori imajo vgrajene vse napeljave in so tudi klimatizirani, zdaj pa čakajo na otvoritev. Zobozdravstvena ordi-
nacija je ves čas delala v starih prostorih, kjer zaradi dotrajanosti in lesenih stropov sploh niso mogli namestiti nove opreme. Ambulante za splošno medicino nekaj let niso imeli, zdaj pa bo tu delala zdravnica vsak dan po štiri ure.
V občinski upravi pravijo, da si je tudi novomeški zdravstveni dom močno prizadeval za ureditev razmer. Vsi skupaj upajo, da se bo za zdravnico opredelilo dovolj občanov, da je ne bodo izgubili. Nasprotno, radi bi, da bi pozneje tu delala tudi poln delovni čas, saj menijo da bi bila to prednost za občane in za kraj, še posebej za starejše ljudi, ki se težko vozijo v Novo mesto.	B. D. G.
IZZIVI SLOVENSKEGA PODEŽEUA - Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani je prejšnji teden pripravil tridnevno mednarodno konferenco o podeželju. Predavatelji in raziskovalci, ki se po Evropi ukvarjajo s to temo, so se med drugim seznanili s slovenskim podeželjem tudi na terenu. Tako so v četrtek obiskali Žužemberk in v petek še Loški Potok. Gostitelji v Žužemberku so udeležencem konference predstavili svojo občino ter jim ponuditi tudi zloženke o svojem kraju, znamenitostih in prireditvah (na sliki). (Foto: B. D. G. )
Mirnopeško zijalo
O BEDARIJAH - Mirnopeško zijalo prinaša misli, ugotovitve in s posebnim veseljem še zbadljivke na račun mirnopeške oblasti ali tudi posameznikov iz treh mirno-peških dolin. Ideje za bodice so v uredništvu vedno dobrodošle, povedati pa je treba, da so vse delo znanega avtorja. Morda so včasih za koga tudi “bedarije”, kakor jih je nedavno označil anonimni Mir-nopečan v posebnem pismu, ki ga je prinesel kar v občinsko upravo. Kljub temu pisca Mirnopeškega zijala ni sram; kdaj pa kdaj je na svoje izdelke celo ponosen.
KAJ JE ŽE MATURA? - V tiskanih in elektronskih medijih, ki izhajajo in delujejo na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, smo lahko zasledili novice o zlatih maturantih, ki so na letošnji maturi dosegli od 30 do 34 točk. Tudi dolenjske in belokranjske maturante je sprejel predsednik države Milan Kučan, sprejeli so jih tudi nekateri župani (trebanjski, novomeški in verjetno še kateri), le v mladi občini Mirna Peč, ki šteje komaj dobrih 2.000 prebivalcev, se župan ne zmeni za eno od uspešnih maturantk, ki živi v tej občini. Ljudje se vprašujejo, če zato, ker ne ve, kaj je to matura, ali pa morda znanje tej občini nič ne pomeni...
V	>
Škocjanski ovinki
V___________________________y
VELIKI - Pa naj še kdo reče, da je škocjanska občina majhna! Ko govorimo o območju te občine, imamo opraviti z dvema župnijskima uradoma, z dvema upravnima enotama, z dvema zdravstvenima zavarovalnicama in prav lahko bi se zgodilo, da tudi z dvema bankama. Ker so občani nezadovoljni z delovnim časom poslovalnice Dolenjske banke, seje pri njih pred časom že oglasila Nova LB iz Krškega. Verjetno pa zdaj iz te moke, iz ponudbe in iz ideje o drugi banki ali vsaj o njenem bankomatu ne bo kruha. Dolenjska in Nova Ljubljanska banka sta namreč že poročeni. Z gotovostjo lahko rečemo, da je vsaj prva poročna noč že za njima, nedolžni pa najbrž nista že dolgo!
ZNAŠLI SO SE - V škocjanski občini bi radi zgradili kanalizacijski sistem na območju Dobruške vasi. Grmovelj in Zavinka, vendar morajo predtem dobiti dovoljenja lastnikov parcel. To pa ni enostavno, še posebej ne, ker tisti, ki bi morali dovoljenja pridobivati, ne vedo, čigava je katera parcela. Na tem območju je namreč pred časom potekala tudi komasacija. Zemljišča so zložili in jih na novo razdelili lastnikom, zato spremembe še niso vpisane v zemljiško knjigo. Ker bi morali na karto s podatki čakati predolgo, so se Škocjanci znašli po svoje. Spomnili so se, daje po tem območju pred časom kopal že Telekom; ki ima zato najbrž podatke že zbrane. Pa so jih izvrtali pri njem in jih fotokopirali!
Suhokranjski drobiž
VITEZI V LJUBLJANI - Na povabilo Vitezov dežele Kranjske so se minulo nedeljo udeležili srednjeveškega dne na Ljubljanskem gradu tudi žužemberški vitezi. Programa, v katerem so sodelovali domači in vitezi iz tujine, cirkusanti, lutkarji, glumači in ostali, ni zmotilo slabo vreme in celo ne dež.
ZA ZAČETEK ANKETA -Tudi v občini Žužemberk so se odločili za posnetek energetskega stanja v občini, na podlagi katerega bo mogoče kandidirati na razpisih za dodelitev nepovratnih sredstev na področju ogrevanja. Da bi v občini pridobili osnovne informacije o rabi in oskrbi toplotne energije, bodo gospodinjstva te dni obiskali anketarji.
SIRKOV LEPOTEC - Sirkov kozolec v Žužemberku je leta 1946 postavil mojster Sadar po domače Krulčev iz Stavče vasi. Jože in Marica Gliha sta lesenega lepotca, ki je tudi pod spomeniško zaščito, temeljito obnovila in mu dala nekdanjo podobo. V soboto se je v Žužemberku mudil vodja akcije Ohranimo slovenski kozolec - Slavko Mežek in podelil Jožetu Glihi priznanje in poseben znak te akcije, ki bo, pritrjen na kozolcu, opozarjal na to posebnost. Ob tem dogodku je gospodar Jože pod kozolcem razstavil več kmečkega orodja, poskrbel za okrepčilo, pevke TD Suha krajina za nekaj ljudskih pesmi, vodič Janez pa, se ve, za humor.
Sprehod po Metliki
_________________________/
AVTOBUSI - Metličani ugotavljajo, da so popoldne, vsaj kar se tiče povezave po cesti, tako rekoč odrezani od ostale Slovenije, da ne zapišemo celo sveta, če se želijo odpeljati čez Gorjance z avtobusom. Zadnji namreč odpelje ob delovnih dneh proti Novemu mestu ob tri četrt na dve popoldne, Ker je bilo ukinjenih že toliko avtobusnih prog skozi Metliko, ni čudno, če nekateri meščani ugotavljajo, da vidijo avtobuse v mestu le še, ko se z njimi pripeljejo turisti. Še sreča, da zaidejo na sončno stran Gorjancev vsaj še turistični avtobusi.
REKORDER - Silvester Mihelčič starejši, metliški rojak, ki so ga Metličani pred desetletji posodili Črnomaljcem, se ponaša s svojevrstnim belokranjskim rekordom. Začel je namreč z desetim mandatom ravnateljevanja v Glasbeni šoli Črnomelj. So pa res vztrajni in potrpežljivi. In to vsi: Belokranjci in Mihelčič.
' V	N
Črnomaljski drobir
OGREVANJE - V blokovskem naselju na Čardaku se stanovalci pripravljajo na prihajajoče dneve, ki postajajo vse hladnejši, kot da grozi najmanj naravna katastrofa ali pa celo kar vojna. Nakupili so si kaloriferje, peči na elektriko in kar je še podobnih predmetov, ki na kakršen koli način oddajajo toploto. Očitno so naredili kar prav, kajti po sestanku, ki so ga imeli pred tednom dni člani kurilnega odbora in nekateri stanovalci, predstavniki Apegasa, ki upravlja s kotlovnico. Terce, ki upravlja s stanovanji, in občine, lastnice kotlovnice, še vedno ni znano, kdaj bodo radiatorji na Čardaku sploh topli. Če pa bo v mrzlih dneh še nekaj vročih razprav, kurjava morda sploh ne bo potrebna.
ZAKOPAVANJE - Pretekli teden so v Loki položili temeljni kamen za nov vrtec, naslednji teden pa ga bodo na Čardaku za gradnjo dnevnega centra pri Domu starejših občanov. Če bog da, bodo novembra zakopali še temeljni kamen za otroški vrtec v Starem trgu. In vse to letos, ko sploh ni volilno leto. Kaj bi šele bilo, če bi bile volitve? Ali pa je morda vse skupaj naravnano in napeljano na prihodnje leto, ko bodo občinske volitve, letos začete naložbe pa bodo šle h koncu?
PREROKOVANJE - Voditeljica slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za loški vrtec je župana Andreja Fabjana zaprosila, naj jim napove prihodnost njihovega vrtca. Nekateri so se ob tem vprašali, če se je župan morda začel ukvarjati z vedeževanjem. A četudi bi se in čeprav kot začetnik še ne bi bil preveč vešč prerokovanja, bi zagotovo lahko napovedal, da bo v temeljih novega vrtca več železa, kot gaje bilo v starem.
Semiške tropine
OKUPIRANJE-Koje leta 1943 umrla graščakinja Ogulinova, so partizani nemudoma zažgali njen gradič na Vrtači, da se ne bi vanj naselil okupator. Po drugi svetovni vojni so tam, kjer je stal grad, zgradili tovarno Iskra. A ko je pred nekaj tedni v največjo tovarno v občini po mnenju nekaterih Semičanov prišel okupator iz Nemčije, tovarne niso zažgali, ampak so mu na stežaj odprli vrata.
BOTANIKA - So pa drugače Semičani kar srečni ljudje, saj se lahko kot le malokateri kraj v Sloveniji ponašajo kar z dvema botaničnima vrtovoma. Eden je za bencinsko črpalko, drugi pa pri novi proiz-vodno-servisni coni na Vrtači. Morda ne bi bilo napak, če bi si za proučevanje flore v obeh parkih vzeli nekaj svojega sicer dragocenega časa botaniki, saj bi se med raznovrstnim bujnim rastlinjem morda našel tudi kakšen primerek že skoraj izumrlega plevela, ki bi ga veljalo še pravočasno zaščititi. Če ne bodo pohiteli, se namreč lahko zgodi, da bo prišel nebodigatreba, ki se mu zdi, da gre za “ljudski špot" in bo rastlinje poklatil. Čeprav je po drugi strani res, da za kaj takega ni prevelike bojazni, saj sicer rastlinske navlake zagotovo že dolgo ne bi bilo več ne v središču Semiča ne na njegovem obrobju.
KLOBUKARJ1 - Starejši semi-ški možakarji, ki nosijo klobuke, imajo neformalno društvo, imenovano Klobukarji. In ti možje vsako nedeljo dopoldne pijejo vino v eni od semiških gostiln. A zgolj vino, brez mineralne vode. Toda če se zgodi, da jim vino ni po volji, prihodnjič gredo v drugo gostilno, kjer točijo dobro pijačo. Klobukarji so torej najbolj zanesljiv pokazatelj, kje v Semiču imajo odlično vino.
1 ^ i J A Š ] rl DEJČI J J ttHkt
Šolski prizidek največja naložba
Sicer pa so v metliški občini letos pričeli ali že končali še vrsto večjih in manjših naložb -Predvsem modernizacija cest, ureditev vodovodov, kanalizacije - Pomembna pomoč države
METLIKA - Na tukajšnji občinski upravi so za sejo sveta, ki bo danes popoldne, pripravili preglednico naložb, s katerimi so v občini pričeli v lanskem letu, nadaljevali pa so jih letos ter nekatere tudi že končali, ali pa so jih začeli letos. Prav tako so sestavili seznam naročil manjših vrednosti, in sicer do 8 milijonov tolarjev za blago in storitve ter do 15 milijonov tolarjev za gradnje.
TOKRAT TEMELJI BOLJ TRDNI? - Ravnateljica Dragica Valenčič in črnomaljski župan Andrej Fabjan sta zabetonirala temeljni kamen za prvi del loškega vrtca, za katerega bo 40 odst. po normativnem deležu prispevalo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ostalo pa črnomaljska občina. Pridobitve bodo še najbolj veseli otroci in njihovi starši, saj je sedaj vrtec na štirih krajih: v vrtcu in osnovni šoli Loka, na Majerju in v Dijaškem domu. Otroci iz skupin slončki, kužki, medvedki in ribice so ob položitvi temeljnega kamna pripravili tudi prisrčen kulturni program. (Foto: M. B.-J.)
Med naložbami, ki so se iz lanskega nadaljevale v letošnje leto, je bila v metliški občini zagotovo največja gradnja prizidka k metliški osnovni šoli, ki je veljala 315 milijonov tolarjev. Od tega je skoraj 141 milijonov tolarjev prispevala država, 15 milijonov tolarjev osnovne šole, ostalo pa je ali bo morala plačati občina. Za gradbena dela je namreč neporavnanih še 113 milijonov tolarjev. Prišteti pa
Nadomestilo za pogrezajoči se vrtec
V črnomaljski Loki položili temeljni kamen za del novega vrtca, saj so zaradi pogrezanja starega morali preseliti 70 otrok - Za nov vrtec, zgrajen v treh fazah, okrog 500 milijonov tolarjev
ČRNOMELJ - Leta 1977 je odprl vrata nov vrtec v črnomaljski Loki. Začel je s tremi oddelki, potem sta se pridružila še dva in sedaj jih ima osem. Ker je stavba dokaj nova, si v vrtcu še v sanjah niso mogli predstavljati, da bo suša toliko zamajala del temeljev, da se bodo začeli pogrezati in s tem ogrozili bivanje 70 otrok.
Torej je bilo potrebno zelo hitro ukrepati in že od začetka letošnjega leta so v Črnomlju pripravljali dokumentacijo za interventno nadomestno gradnjo za štiri igralnice s spremljajočimi prostori, ki bodo nadomestile del vrtca, ki se je najbolj pogrezal in so ga že podrli. Pretekli petek so položili temeljni kamen za novi del vrtca, ravnateljica Dragica Valenčič pa se je ob tem zahvalila črnomaljski občinski upravi, svetnikom in ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, ker so tako hitro in enotno reševali njihov problem. Župan Andrej Fabjan je ob tem dejal, da je tudi iz občinskih razvojnih programov razvidno, da imajo pomembno vlogo prav družbene dejavnosti, v katere naj bi v prihodnjih štirih letih v občini vložili tri milijarde tolarjev.
Sicer pa bo Begrad loški vrtec zgradil v treh fazah, za katere bo potrebno skupaj odšteti okrog 500 milijonov tolarjev. Prvi del, za katerega so tokrat položili temeljni kamen, bo veljal 134 milijonov tolarjev, če pa bo vreme ugodno za gradnjo, se bodo otroci vanj lahko preselili že ob koncu zimskih počitnic v začetku prihodnjega leta.
Drugo fazo, ki bo veljala okrog 340 milijonov tolarjev, naj bi začeli graditi prihodnje leto, končali pa konec leta 2003. Vključevala bo štiri igralnice, telovadnico, poslovne prostore in kuhinjo. V tretji fazi bo vrtec pridobil še štiri igralnice, po besedah Mojce Stjepanovič z občinske uprave pa je sedaj še težko predvideti, kdaj naj bi pričeli z gradnjo. Sicer pa bodo med gradnjo sproti preverjali posedanje starega vrtca, ki naj bi ga, ko bo zgrajen zadnji del novega vrtca, dokončno porušili.	,, „ ,
M. B.-J.
Dve predstavi ob tednu otroka
ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj in tukajšnje Društvo prijateljev mladine vabita ob tednu otroka na ogled dveh gledaliških predstav za otroke. Prva bo na sporedu v ponedeljek, 1. oktobra, ob 18. uri v črnomaljskem kulturnem domu. Pod mentorstvom Agate Cindrič bo s predstavo “O mali čarovnici, ki ni znala biti zlobna” nastopila dramska skupina osnovne šole Mirana Jarca iz Črnomlja. V sredo, 3. oktobra, pa bo ob isti uri prav tako v kulturnem domu dramska skupina osnovne šole Loka Črnomelj pod mentorstvom Sonje Jerman razkrila, “Kaj se skriva pod velikim trebuhom".
Z ekologijo mislili resno
Ob dnevu odprtih vrat v črnomaljskem Livarju odprli nov del obdelovalnice ulitkov ter podpisali štipendijske pogodbe
ČRNOMELJ - Potem ko je 15. septembra direktor Livarja iz Ivančne Gorice Stane Osterman v Črnomlju podpisal pogodbo o sodelovanju s predstavnikoma italijanskih podjetij Officine Vimer-cati Srl in Rossi Motoriduttori Spa, so teden dni pozneje ob dnevu odprtih vrat v črnomaljskem Livarjevem proizvodnem centru slavnostno odprli nov del obdelovalnice. Za njeno opremo so namreč italijanski partnerji prispevali znaten del denarja.
To je bil že drugi dan odprtih vrat Livarja v Črnomlju. Lani so, kot je dejal Osterman, poskušali Črnomaljcem dokazati, da so v njihovi delniški družbi ekološko osveščeni, da pa sta za to potrebna tako denar kot čas. Letos so po njegovih besedah kar precej investirali v boljše življenje prebivalcev Črnomlja in Ivančne Gorice. Medtem ko imajo v celem podjetju certifikat kakovosti ISO 9001, pa pričakujejo, da bodo čez mesec dni dobili še okoljevarstveni certifikat ISO 14001. To pa po Ostermanovih zagotovitvah pomeni, da so z obljubami o ekološki ureditvi mislili
resno. Sicer pa je tudi črnomaljski župan Andrej Fabjan zatrdil, da občinska uprava in občinski svet budno spremljata, kaj se dogaja v Livarju. Dokaz, da Livar prebivalcev ne moti več, pa je tudi to, da na občinskem svetu skoraj ne razpravljajo več o njegovi problematiki.
Medtem ko so ob dnevu odprtih vrat v Ivančni Gorici, ki je bil prav tako preteklo soboto, slovesno odprli novo kuhinjo z jedilnico, pa so v obeh proizvodnih centrih podpisali tudi štipendijske pogodbe. Še pred nekaj leti niso imeli v Livarju nobenega štipendista, sedaj pa jih imajo že 29, 5 pa jih je začelo že delati. Letos so sklenili 9 novih štipendijskih pogodb, od tega 5 v Črnomlju.
M. B.-J.
je potrebno tudi 15,6 milijona tolarjev za opremo šolske kuhinje in 23,7 milijona za šolsko opremo. Polovico obeh stroškov naj bi plačali v letošnjem letu, ostalo pa v prihodnjem.
Slabih 45 milijonov tolarjev je bilo potrebno odšteti za drugo fazo vodovoda Hrast-Jugorje in za čr-palnico. Naložba, za katero je lani 17 milijonov tolarjev prispevalo takratno ministrstvo za ekonom-
V Metliki priložnostni poštni žig
METLIKA - Organizacija UNEP (The United Nations Environmental Programme -Program združenih narodov za okolje) je letošnje leto razglasila za medarodno leto netopirjev. Ob tej priložnosti sta dr. Andro Alujevič in Božidar Flajšman oblikovala priložnostni poštni žig, ki bo v četrtek, 4. oktobra, na voljo na pošti v Metliki. Ta dan sta avtorja izbrala zato, ker je to svetovni dan varstva živali. Za metliško pošto pa sta se odločila zategadelj, ker je ekološki forum LDS pred kratkim izdal in založil razglednico z motivi netopirjev, fotografiranih na podstrešju hiše v starem metliškem mestnem jedru. Ob tej priložnosti bo v prostorih metliške pošte tudi filatelistična razstava.
ske odnose in razvoj, gre h koncu. Gradnja ceste v Vidošičih, ki se bliža h koncu, naj bi veljala 41 milijonov tolarjev, v celoti pa jih bo zagotovila država. Končana je tudi ureditev stopnišča v občinski stavbi, ki je občino veljala dobre 4 milijone tolarjev. Za obnovo slaba 2 kilometra dolge Cankarjeve ceste v Metliki, ki naj bi bila končana maja prihodnje le'to, pa bo država prispevala 277 milijonov tolarjev, občina 47 milijonov tolarjev (za pločnik, razsvetljavo in meteorno kanalizacijo), mestna skupnost Metlika pa 4 milijone tolarjev.
Med naložbami, ki so bile začete v letošnjem letu, je v razpredelnici zapisana rekonstrukcija in povečanje metliške centralne čistilne naprave, ki se je pričela v začetku septembra. Medtem ko naj bi celotna dela veljala vsaj 230 milijonov tolarjev, pa bodo za prvo fazo predvidoma odšteli okrog 85 milijonov tolarjev. Polovico bo zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor, 2 milijona tolarjev pa mestna skupnost. V teh dneh se je pričela tudi sanacija dvorane metliškega kulturnega doma, za katero je ministrstvo za kulturo namenilo 7 od predvidenih 20 milijonov vredne naložbe. Pretekli teden pa so odprli tudi ponudbe za preplastitev kilometra ceste na Gornji Lokvici, ki bo veljala 23 milijonov tolarjev. Od tega bo 8 milijonov tolarjev prispevalo ministrstvo za gospodarstvo, 2 milijona krajevna skupnost, ostalo občina.
Pri naročilih manjših vrednosti gre predvsem za urejanje projektne, tehnične ali lokacijske dokumentacije, za nakup različne opreme ali za vzdrževalna dela, preureditve in obnove.
M. B.-J.
ZELENA LUČ ZA OBDELA VO - Črnomaljski župan Andrej Fabjan in direktor Livarja Stane Osterman sta na krajši slovesnosti ob dnevu odprtih vrat prerezala trak v novem delu črnomaljske obdelovalnice. Istega dne pa so v Livarjevem proizvodnem centru v Ivančni Gorici odprli novo kuhinjo z jedilnico. (Foto: M. B.-J.)
Čemu prednost pri razvoju občine?
V Semiču so p razvojni strategiji do leta 2010 dali prednost zagotavljanju prostorskih in infrastrukturnih pogojev za gospodarstvo ter izobraževanju prebivalcev
ENA ČRNA TOČKA MANJ - Semičani so težko dočakali začetek urejanja pločnika, javne razsvetljave in daljnovoda na 6JO metrov dolgem odseku od Semiča proti Trati. Prav ta odsek ceste je bil namreč zelo nevaren, saj se je .tu zgodilo že več prometnih nesreč, tudi s smrtnim izidom. V občini so pločnik ob državni cesti načrtovali že nekaj let, a so šele letos dobili soglasje države. Vendar bo semiška občina plačala vseh 26 milijonov tolarjev, kolikor bodo veljala dela, ki jih opravlja Cestno podjetje Novo mesto. Slovesna otvoritev pa naj bi bila po besedah župana Janka Bukovca ob občinskem prazniku konec oktobra. (Foto: M. B.-J.)
SEMIČ - Tukajšnji svetniki so pred tednom dni razpravljali o delovnem gradivu strategije razvoja semiške občine do leta 2010. Osnovni cilj strategije je večja blaginja semiških občanov, do katere pa bo mogoče priti s pomočjo uravnovešene gospodarske, družbene in okoljske blaginje.
V strategiji je mnogo predlogov o razvoju občine. Ker pa je v občinskem proračunu za vse premalo denarja, so na občinski upravi izbrali prednostne naloge, ki jim bodo morali določiti še vrstni red. Tako naj bi imeli v letošnjem in naslednjem letu prednost razširitev in komunalna ureditev proizvod-no-servisne cone na Vrtači, denar pa naj bi poleg ministrstva za gospodarske dejavnosti prispevali še lastniki podjetij in občina. Do leta 2010 naj bi bil med tovrstnimi naložbami tudi belokranjski vodovod, za katerega pričakujejo denar od ministrstev za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za gospodarske dejavnosti, od programa Sa-pard in belokranjskih občin. Višinski vodovod Gaber-Gradnik pa naj bi bil z denarjem občine in Sapar-da zgrajen do leta 2005.
Lokalni podjetniški center za Belo krajino naj bi bil oblikovan v prihodnjem letu, denar zanj pa naj bi prispevale belokranjske občine in Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Za center za ravnanje z odpadki pa bi do leta 2004 segli v žep v več občinah in komunalah. Kanalizacijo in čistilne naprave naj bi Semič, Črmošnjice, Gričice, Mirna gora in še nekatera strnjena naselja dobila do leta 2008, denar pa bi namenila občina Semič, ministrstvo za okolje in prostor in ISPA. Dokumentacijo za servisno cesto mimo Semiča naj bi uredili v prihodnjem letu, cesta, za katero bi dala denar ministrstvo za promet in zveze in semiška občina, pa bi bila nared do leta 2006. Med prednostne naloge prištevajo v občini tudi izobraževanje odraslih, denar zanj pa bi
poleg občanov, občine in društev dalo še ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
Sicer pa bo občina pomagala tudi kmetom pri prodaji pridelkov in onim, ki se bodo odločili za sonaravno kmetovanje. Na turističnem področju bo podpirala razvoj Smučarsko-rekreacijskega centra Rog Črmošnjice, od ostalih
• Predvidoma v petek, 5. oktobra, bo ob 19. uri v semiškent kulturnem domu Jožeta Mihelčiča javna predstavitev delovnega gradiva o strategiji razvoja občine Semič do leta 2010. Vabljeni vsi občani, ki jim ni vseeno, kakšen bo razvoj njihove občine.
projektov pa le tiste, ki bodo občini prinašali prihodek. Sicer pa načrtujejo v Semiču tudi dom starejših občanov, obnovo kulturnega doma in zgodovinsko pomembnih objektov, ureditev vaških športnih igrišč, ne bodo pa pozabili tudi na socializacijo Romov. m. B.-J.
ttMkt J 2^ J J A š J H OBČI J J MŠi
Odpotovale na evropsko prvenstvo
Na evropskem prvenstvu mažoret, ki bo potekalo ta vikend v Krefeldu v Nemčiji, bodo tudi maiorete iz Kočevja - Med udeleženkami 7 držav
KOČEVJE - Članice mažoretno plesne sekcije Delavske godbe Kočevje so danes zgodaj zjutraj odpotovale v nemški Krefeld, kjer bo od 28. do 30. septembra potekalo evropsko prvenstvo mažoret. Svoje najljubše koreografije, s katerimi se bodo predstavile na letošnjem že 6. prvenstvu, so domačemu občinstvu predstavile minulo nedeljo popoldan v prostorih kina v Kočevju.
NASTOP PRED EVROPSKIM PRVENSTVOM - Kočevske maiorete od januarja letos vadijo v prostorih kina, kjer bi bite povsem zadovoljne, če bi imele še pisarno in klubski prostor. V kinu pa so tudi v nedeljo predstavile svoj nastop na evropskem prvenstvu domačemu občinstvu, med katerim so bili predvsem svojci deklet, ki so danes odpotovale v Nemčijo. (Foto: M. L.-S.)
Sekcija mažoretno plesne dejavnosti deluje pri Delavski godbi Kočevje že 17 let. Od prvotne zasedbe sta danes v skupini še vedno Klavdija Križ, ki je sedaj strokovni vodja in mentor, ter Maja Smole, ki je tako kot Križeva nacionalna sodnica in bo letos na evropskem prvenstvu asistentka slovenske predstavnice med sodniki. V drugi polovici 90. let so kočevske mažorete skupaj z mažo-
retami iz Domžal in tremi ekipami ljubljanskih mažoret ustanovile Zvezo društev mažoret in tvvirlling tehnike, ki je najstarejša izmed treh mažoretnih lig, kolikor jih danes deluje v državi. Kot takšno jo priznava tudi Nation batton tvvirlling asociation (NBTA), ki bo prihodnje leto v Pragi organiziral še zadnje evropsko prvenstvo, saj se bo potem mažoretna liga združila v svetovno.
Spomin na Levstika
VELIKE LAŠČE - Pred 170 leti je bil v Retjah pri Velikih Laščah rojen Fran Levstik (1831 - 1887), pesnik, pisatelj, kritik, jezikoslovec, novinar in začetnik mladoslovenskega gibanja. V njegov spomin bo jutri, 28. septembra, v Retjah več prireditev. Krajevni odbor Retje in Zavod Parnas organizirata ob 10. uri Srečanje z Martinom Krpanom (za otroke vrtca), ob 17. uri prireditev Od Cvilimožka do Najdihojce (pravljično popoldne s pravljičarko in Levstikovo poezijo za otroke), ob 18. uri pa bo v okviru prireditev Poznamo svoje rojake predstavitev Frana Levstika. Vmes bo 12.30 Skupnost borcev Levstikove brigade na spominski svečanosti s kulturnim programom pred Levstikovim spomenikom v Dolnjih Retjah počastila Levstika.
Za zaključek svečanosti bodo v gasilskem domu v Dolnjih Retjah odprli še razstavo Slovenski kozolec, ki jo bodo pripravili člani ustanove Poti kulturne dediščine, sodelovala pa bo tudi foto-video sekcija pri KUD Primož Trubar. Med 18. razstavljenimi maketami in skicami bodo tudi nekatere z našega območja, in sicer: enojni kozolec (Poljane pri Stični), stegnjeni kozolec (Velike Lašče), dvojni stegnjeni kozolec (Za-lisec pri Žužemberku), dvojni stegnjeni kozolec z zidanimi stebri (Grm pri Novem mestu), posebnost pa bo vezani kozolec -stog, se pravi Ilijev kozolec iz Dolnjih Retij, pod katerim je Fran Levstik pisal povest o Martinu Krpanu z Vrha pri Sveti Trojici, kot mu jo je pod vaško lipo pravil stari Močilar.
J. P.
Delo pridnih rok upokojencev
V Likovnem salonu je bila na ogled razstava DU Kočevje - Med razstavljavci tudi upokojenci, ki niso člani društva
KOČEVJE - Društvo upokojencev Kočevje, kije s preko tisoč člani daleč najštevilnejše društvo v občini, je prejšnji četrtek v Likovnem salonu odprlo svojo že tradicionalno razstavo ročnih del in drugih izdelkov upokojencev. Razstava z naslovom Delo pridnih rok je bila na ogled do nedelje.
Vodja ročnih del in predsednica komisije za kulturo, prireditve in izlete pri Društvu upokojencev Kočevje, Olga Mohar, je nagovor predsednika društva Feliksa Žagarja ob otvoritvi razstave dopolnila s podatki, da je na razstavi skupno okoli 400 izdelkov, ki jih je prispevalo 31 razstavljavcev. Povedala je, da so med razstavljavci tudi kočevski čebelarji oziroma njihov med in izdelki iz medu. Pojasnila je, da to sicer niso izdelki, ampak pridelki, da pa so jih uvrstili na razstavo, da bi dali čebelarjem priznanje za njihov trud,
ki je obrodil sadove prav v teh dneh. Društvo za zaščito geografskega porekla in promocijo kočevskega medu je namreč na osnovi zakonodaje zaščitilo poreklo Kočevski med.
V zadnjih 12 letih, odkar vodijo knjige z razstav, so imeli štiri razstave ročnih del, eno kulinarično in eno razstavo starih predmetov. Tokratna razstava je bila peta razstava ročnih del in prva, za katero so.povabili k sodelovanju vse kočevske upokojence in ne le člane društva. Poleg ročnih del so na razstavi pokazali svoje izdelke tudi
RAZSTAVA KOČEVSKIH UPOKOJENCEV - Na letošnji razstavi so kočevski upokojenci želeli pokazati, s čim vse se ljubiteljsko ukvarjajo. Razstavili so izdelke, narejene v različnih tehnikah in iz različnih naravnih materialov. (Foto: M. L.-S.)
Debatni klub tudi v Ribnici?
Za delo gimnazijskega debatnega kluba se zanima preko 30 dijakov prvega letnika - Želja, da bi debate javno predstavili
KOČEVJE - Letos se začenja peto šolsko leto, odkar na Gimnaziji Kočevje deluje debatni klub. Pohvalijo se lahko z dobrimi debaterji in številnimi uspeli, ne pa tudi z velikim številom članov. Prav slednje pa se utegne letos spremeniti.
V klubu je trenutno 7 do 8 dijakov, ki ga redno obiskujejo, prejšnja leta pa jih je bilo do največ 10. "Najbolj optimalen je klub s 15 člani,” pravi mentorica Jasna Vesel in dodaja, daje za šolo, ki ima
Jasna Vesel
letos v 15 oddelkih gimnazije in programa ekonomski tehnik 463 dijakov, tudi sedanje število članov zadovoljivo, saj imajo nekatere tudi precej večje šole v debatnih klubih okoli 20 članov. Poleg tega pa, kot pravi, se za debatiranje odločajo le gimnazijci, kar za Kočevje pomeni le dijake iz 9 oddelkov.
“Letos je bil odziv dijakov izredno velik,” pravi Veselova. Samo iz prvega letnika se jih je za delo v debatnem klubu prijavilo preko 30. Če jih bo večina vztrajala in bodo postali člani kluba, ko bo ta prihodnji mesec pričel z delom, pa bodo morali, kot pravi Veselova, resno razmisliti o tem, da bi imeli za dijake iz ribniške občine debatni klub v Ribnici. Med tistimi, ki se zanimajo za debatiranje, je namreč tudi precej dijakov iz Ribnice, tem pa se je popoldan težko vračati v Kočevje. Veselova je dve leti v razredu preizkušala, kako se obne-
se debatiranje kot metoda poučevanja. Ugotovila je, da je vrhunski pripomoček in izredno uspešno, saj dijake zelo motivira. "Učenci si zelo želijo aktivnega sodelovanja, kjer bi učitelji imeli več časa, da poslušajo,” pravi. Podobno si želijo imeti več možnosti za debatiranje in predstavitev debat tudi člani debatnega kluba. Za letošnje leto si še posebno želijo, da bi se lahko javno predstavili s kakšno izmed tem, ki bi bila blizu kočevski javnosti. “Ne želimo preveč razburkati javnosti, zato si ne želimo verskih in političnih tem, marveč ostajamo na področju obče človeških,” pravi in dodaja, da upajo, da jih bo kdo, kot bi to denimo lahko bili občinski svetniki, izzval na debato. Še naprej pa bodo sodelovali tudi na vseh tekmovanjih v debatiranju. Med najvidnejšimi uspehi kluba do sedaj je naslov državnih prvakov, ki so ga osvojili aprila lani in 2. mesto za ekipo z mednarodnega tekmovanja v angleškem jeziku na začetku lanskega
leta'	M. L.-S.
rezbarji in izdelovalci različnih uporabnih in okrasnih predmetov. Za razstavljavce, med katerimi je imela najstarejša 80 let, je Mohar-jeva dejala, da imajo zlate roke, močno voljo in pogumno srce.
M. L.-S.
Kostelski rižni
ZAPRLI GRAD - Kostelski grad, ki ga obnavljajo, je zaprt za javnost. Zaprli so ga zaradi varnosti obiskovalcev in izvajalcev del.
KOSTELSKI ZET - Kostelec je eno, kostelski zet pa drugo, se pravi priženjeni v Kostel, in takih kostelskih zetov je kar nekaj. To velja tudi za Braneta Abramoviča, za katerega smo pomotoma zapisali, da bo kot Kostelec vodil predavanje o Kostelu in izlet v Kostel. Na to nas je opozoril predsednik TŠD Kostel dr. Stanko Nikolič, ki tudi ni Kostelec.
VRATOLOMNE DIRKE po cesti od Kočevja do Broda na Kolpi naj bi pristojni preprečili, saj je bilo tu že več nesreč s smrtnim izidom. V ta namen je TŠD zbralo že preko 200 podpisov (vseh Kostelcev je manj kot 700), ki sicer ne zahtevajo prestroge in šikantne kontrole voznikov n£l magistralki skozi Kostel, pač pa ukrepe proti tistim, ki to cesto uporabljajo za preizkušanje svojih jeklenih konjičkov in doseganje rekordnih hitrosti.
VANDALI UNIČUJEJO - Pred kratkim postavljeni turistični tabli Grajske in Kočevske pešpoti na Žagi so neznani storilci poškodovali s trdim predmetom. Eni delajo, drugi uničujejo.
KDAJ KOSILA NA DOM? - V Kočevju že dostavljajo kosila na dom. Tega se poslužujejo predvsem starejši in bolni pa tudi drugi. Nekaj takega si želijo tudi starejši Kostel-ci, saj so med nedavnim obiskom čipkarskega festivala v Idriji zvedeli, da pri njih zasebniki kuhajo naročnikom kosila in jih razvažajo na dom.
KOLEDAR PRIREDITEV za širše območje Kostela oziroma Kočevja naj bi izdala zainteresirana turistična in druga društva že za leto 2002, predlaga TŠD Kostel. Zdaj je tak koledar prireditev izdajalo vsako turistično društvo oziroma občina le zase. V take koledarje naj bi vnesli poleg prireditev še druge podatke, ki jih potrebujejo turisti ali izletniki (prenočišča, bencinske črpalke, zdravstvo, obrti itd.). Če pobuda ne bo naletela na razumevanje, bodo Kosteici izdali spet sami svoj koledar.
TUJCI DA, DOMAČINI NE -Zadnjega reaktivnega in ekološkega spusta po Kolpi so se udeležili predvsem veslači iz Ljubljane, Gorice, Kočevja, Brežic in Novega mesta, ni pa bilo domačinov, ki imajo plovila, in bližnjih sosedov (Osilničanov, Črnomaljcev), ki prodajajo oziroma tržijo lepote Kolpe. Doslej so bili taki spusti le spomladi, pred turistično sezono, poslej pa bodo redno tudi vsako jesen po končanj sezoni.
DANES OTVORITEV RAZSTAVE - TŠD Kostel bo danes, 27. septembra, ob 17. uri v prostorih NLB v vasi Potok odprlo razstavo Slike iz narave avtorja Janeza Konečnika. Posvečena je svetovnemu dnevu turizma, odprta pa bo do konca oktobra.
Na letošnjem 6. evropskem prvenstvu bodo nastopile mažorete iz Belgije, Anglije, Nizozemske, Češke, Hrvaške, Nemčije in Slovenije. Poleg mažoret iz Kočevja bodo med predstavnicami Slovenije tudi Ljubljančanke, medtem ko se mažorete iz Cerknice, ki so na državnem prvenstvu maja letos v Murski Soboti osvojile 1. mesto v kategoriji B junior - mala skupina, niso odločile za sodelovanje. Priložnost, da občutijo utrip mednarodnih tekmovanj in se obogatijo z izkušnjami s tako velikega, kot je evropsko prvenstvo, je izkoristila drugouvrščena kočevska ekipa, ki se je tako pridružila skupini najmlajših mažoret iz Kočevja, ki so na državnem prvenstvu zmagale v kategoriji C minime-mala skupina. Od okoli 45 mažoret, kolikor jih deluje v Kočevju v treh skupinah, pa bodo med udeleženkami letošnjega evropskega prvenstva tudi tri solistke, od katerih bosta dve nastopili v kategoriji B junior in ena v B senior, ter duet iz kategorije B junior.
M. L.-S.
Muzejski abonma
KOČEVJE - Pokrajinski muzej Kočevje vabi k vpisu v muzejski abonma za sezono 2001-2002. Prijave za vpis bodo sprejemali do 15. oktobra.
Obnavljajo spomenik padlim borcem
KOČEVJE - Ob deseti obletnici zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju je 3. oktobra leta 1953 Edvard Kardelj odkril spomenik Padlim borcem v Kočevju (na sliki). Idejni projekt z obeliskom in štirimi skulpturami je zasnoval slikar Zoran Didek. Pri oblikovanju in izdelavi spomenika, ki simbolizira upor slovenskega naroda v boju proti okupatorju, so sodelovali še akademski kiparji Božidar Pengov, Lojze Lavrič in Stane Keržič. 48 let po odkritju spomenika, ki ga je načel zob časa, je občina Kočevje zagotovila 2,5 milijona tolarjev za njegovo temeljito prenovo. Gradbena dela, čiščenje in zaščito spomenika bodo končali do osrednje prireditve ob proslavi letošnjega občinskega praznika.
Slike iz narave
VAS - Danes ob 17. uri bodo v prostorih Nove Ljubljanske banke v vasi Potok odprli razstavo slik Janeza Konečnika z naslovom Slike iz narave. Razstavo organizira TŠD Kostel in je posvečena svetovnemu dnevu turizma. Na ogled bo do konca meseca oktobra.
Plaz grozi, pristojni pa nič
PODPLANINA-Vaški predsednik Alojz Miklič je ob vsakem večjem nalivu zaskrbljen, kaj se bo zgodilo z ogromno zemeljsko gmoto, ki počasi, a vztrajno drsi tik vasi Podplanina v občini Loški Potok, z njo pa celo stoletno drevje. Če se ta gmota sproži, lahko odnese del vasi in zasuje reko Čabranko. Miklič pravi, da so si plaz že večkrat ogledali predstavniki občine in civilne zaščite iz Ribnice. Že večkrat je predlagal, da bi namestili vsaj napravo, ki bi merila intenzivnost drsenja in morda pravočasno opozorila ljudi na nevarnost. Predloga ni upošteval nihče. Drugi prob-. lem je cesta v sosednjo vas Pungert, ki je bila v zadnjih nekaj letih že dvakrat obnovljena in dvakrat asfaltirana. Zadnjič lansko teto. a je na delih, ki so zelo izpostavljeni hudourniškim vodam, ob prvem večjem neurju takoj popustila. Za tako površno gradnjo bi kdo moral odgovarjati, menijo domačini in Alojz Miklič, (ak)
Drobne iz Kočevja
TUDI VOJSKA NI VEČ TOČNA - Sprejem predstavnikov Nacionalne garde Kolorada in organizatorjev njihovega predavanja v Kočevju pri županu Janku Vebru naj bi trajal od 12.15 do 13.15. Župan je vzel predstavitev občine tujim gostom preveč zares in je večkrat zašel v tako podroben opis, da mu niti prevajalec ni sledil, goste, ki bi si morda ob manj podatkih še uspeli kaj zapomniti o Kočevski, pa je z zasutjem s podatki dobesedno odvrnil od tega. Dolg je bil tudi polkovnik Miha Butara, ki si je ob nekaj koristnih podatkih, s katerimi je postregel novinarjem, vzel tudi kar nekaj dolgih minut časa, da je opisal, kaj vse si je v Ameriki ogledalo 14 članov Slovenske vojske, ko so bili na obisku pri Nacionalni gardi Kolorada. Dragocene minute iz ure, ki je tako prerastla po protokolu odmerjenih 60 minut, smo terjali tudi novinarji, posledica vsega tega pa je bila, da so gostje zamujali z obiskom v kočevskem muzeju in žalostna ugotovitev Milene Lautar, ki je na kočevski občini zadolžena za protokol, da “niti vojska danes ni več točna”!
Ribniški zobotrebci
OBOJESTRANSKO ZAUPANJE - Prejšnji teden so v Miklovi hiši v Ribnici vpisovali v gledališki abonma. Pred vrati je namreč nova, že sedma gledališka sezona zapovrstjo. Kakšen bo letos program, se še niso odločili. Znano je le, da bo tako kot običajno 6 predstav in da bosta med temi dve komediji in eno delo iz svetovne klasike, ostalo pa igre, ki obravnavajo sodobno problematiko. Kaj več zaenkrat za bodoče gledalce predstav tudi ni potrebno, da vedo. Ti namreč zaupajo izbiri vodstva Miklove hiše, ki je že izbrala 8 gledališč in 10 del, od katerih jih bodo na koncu izbrali 6, tako kot vsako leto. Podobno, kot zaupa publika vodstvu Miklove hiše, pa tudi vodstvo zaupa publiki. V povabilu k vpisu abonmaja je direktorica Miklove hiše Vesna Horžen zapisala, da je neizmerno začudenje gledališčnikov, ki pridejo v Ribnico in vedno, skoraj brez izjeme najprej vprašajo, če bo kaj ljudi, ona pa jim ponosno odgovori, naj ne skrbijo, češ da bo polno!
Laški sei
ŠKODO, ki so jo napravili medvedi na živalih, poljščinah, avtomobilih itd. prijavite pri Zavodu za gozdove OE Kočevje, tel. 895-3331 ali 050-657-399!
HIŠNE ŠTEVILKE - Tablice z novimi hišnimi številkami dobite na občini med uradnimi urami, ki so ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure, ob sredah pa od 8. do 17. ure.
POMOČ NA DOMU je doslej že tri leta potekala v okviru javnih del, zdaj pa bodo skušali zaposliti rednega delavca. Ta pomoč je namenjena ljudem starim nad 65 let, mlajšim pa, če so invalidi oziroma bolni.
KULTURNO-TURI STIČNI ZAVOD - Turjak se mora sam vzdrževati, zato daje v najem poslovne in družabne prostore devetim partnerjem. Žal nekateri zamujajo s plačilom najemnine tudi po več mesecev, zato bo zamudnike izterjal in celo javno objavil njihova imena.
OBNOVILI BODO OSTREŠJE - Prostovoljno gasilsko društvo Velike Lašče bo z izkupičkom veselice oziroma zbranim denarjem obnovilo ostrešje gasilskega doma. Z deli bodo začeli spomladi.
OBČINSKO PRVENSTVO V TENISU za moške in ženske ter pare bo v soboto, 29. septembra, ob 9. uri na Cereji. Spet seje začel tečaj vadbe v aerobiki.
Otvoritev Kostelske-trške pešpoti
KOSTEL - Ob svetovnem dnevu turizma organizira Turistično -športno društvo Kostel jutri ob “16.30 v prostorih Grajskega hrama v Kostelu slovesnost, ki je posvečena 10. obletnici društva in letoma 2001 in 2002, ki ju je Turistična zveza Slovenije razglasila za leti kulturne dediščine in naravnih vrednost v turizmu. Ob tej priložnosti bodo odprli Kostelsko-trško pešpot in predstavili knjigo Kostelski biseri avtorja Petra Svetika. V kulturnem programu bodo nastopili: Zasavski rogisti, tam-buraška skupina Dupljek, Marjan Obranovič in Jože Lisac.
seveda bolj zdravih, neškropljenih jabolk, temveč tudi z nenavadnimi pridelki. Takšno je tudi tole korenje, ki spreminja podobo odvisno od zornega kota opazovalca.
Letni koncert MePZ Primož Trubar z Loke
SEVNICA - Mešani pevski zbor Primož Trubar z Loke vabi na letni koncert, ki bo v soboto, 29. septembra, ob 19. uri v Lutrovski kleti na sevniškem gradu.
Od majhne žganjekuhe do tovarne
Obdobje 1971 do 1974 je za Dano pomenilo pospešeno rast - Tudi izdelava najosnovnejših surovin za industrijo pijač - Dani certifikat ISO 9001 - Nova sodobna polnilna linija
MENTOR - Direktorica Trima, Tatjana Fink in direktor občinske uprave Janez Slak imata posebno spoštljivo medsebojno razmerje. Finkovi ni nerodno niti pred predsednikom države Kučanom priznati, da je bil Slak njen mentor v gimnazijskih časih, s tem se pa ne hvali niti bivši direktor trebanjske geodetske uprave. Tatjana in Janez sta si podobna tudi v tem, da bi se lahko “dičila" s titulo MBA oz. mag., kar si je za nekatere sicer tako podobno kot jabolko in hruška. Le razlika med velikostjo kolektivov, ki ju vodita, in medfinančnim potencialom, s katerim upravljata, je več kot očitna...
BAJUK - Direktor čateškega Tema bi se v Trimu lahko marsičesa naučil, kako se komunicira z javnostjo, kajti prisotni na sestanku Kučana z direktorji so po njegovem duhovičenju lahko dobili vtis, da mu je nerodno, ker se tako piše, kot bivši predsednik vlade in predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk.
NUŠA IN FRENK DEREN-DA - Nismo uspeli zvedeti, zakaj je v Dani kmalu po otvoritvi linije zmanjkalo električnega toka. Nuša in Frenk Dijrenda sta tako
MIRNA - Direktor Dane Drago Rabzelj je pretekli četrtek na slovesnosti pred halo z novo polnilno linijo ob podelitvi certifikata ISO 9001 poleg številnih poslovnih partnerjev (tudi iz tujine), posebej pozdravil Jožka Čuka, direktorja Gospodarske zbornice Slovenije, trebanjskega župana Cirila Pungartnika in Stanislava Valanta, direktorja Nacionalne finančne družbe.
Podjetje Dana, d.d., se je razvi- je, z leti pa je prerasla v široko iz-
lo iz ene majhnih privatnih žga-njekuh v letu 1952. Občinski ljudski odbor Mirna je tega leta namreč z odlokom ustanovil podjetje Dana. Sprva je ponudba obsegala zgolj naravna žganja, rum in liker-
biro naravnih žganj, sirupov, sokov, osvežilnih pijač in polproizvodov. Že leta 1967 pa je Dana pričela s polnjenjem penečih brezalkoholnih pijač v sklopu takrat znane blagovne znamke Frutella.
Posavski gasilci se urijo
Regijsko gasilsko mladinsko in člansko tekmovanja za Posavje ■ Na mladinskem tekmovanju sodelovalo 22, na članskem pa 29 ekip
KRŠKO - Gasilska zveza Sevnica je bila v soboto, 22. septembra; in v nedeljo, 23. septembra, organizator regijskega gasilskega mladinskega in članskega tekmovanja za Posavje. Zaradi primernega prostora, velikega asfaltnega parkirišča, kjer so imele vse ekipe enake možnosti za tekmovanje, je bilo tekmovanje na parkirišču družbe Transport Krško. Na tekmovanju so sodelovale najboljše ekipe iz občinskih tekmovanj v občini Brežice, Krško in Sevnica. Regijsko tekmovanje so sodili sodniki iz vseh treh posavskih gasilskih zvez.
Na mladinskem tekmovanju je sodelovalo 22 ekip. Med pionirkami je L mesto zasedla ekipa PGD Loka, pred PGD Boštanj (obe iz GZ Sevnica). Med pionirji je L mesto pripadlo PGD Loka, pred PGD Loče iz GZ Brežice in PGD Tržišče iz GZ Sevnica. Med mladinkami so bile najboljše mladinke PGD Loka, pred PGD Velika Vas in PGD Smednik, obe iz GZ Krško. Med mladinci je zmagalo PGD Sromlje iz GZ Brežice, pred PGD Krško iz GZ Krško in PGD
Telče iz GZ Sevnica. Na članskem tekmovanju je sodelovalo 29 ekip. Med veterankami je 1. mesto dosegla ekipa PGD Loka, pred PGD Blanca, iz GZ Sevnica, Med veterani sta bili prvi dve ekipi iz PGD Sevnica, pred PGD Boštanj, iz GZ Sevnica. Med tekmovalnimi enotami članic A, so L mesto osvojile članice PGD Raka iz GZ Krško, pred PGD Sromlje in PGD Sevnica. Med članicami B je zmagalo PGD Spodnja Pohanca iz GZ Brežice, pred PGD Leskovec iz GZ Krško in PGD Sevnica. Med člani A so bili najboljši iz PGD Bukošek iz GZ Brežice, pred PGD Tržišče iz GZ Sevnica in PGD Sromlje. Pri članih B pa je zmagala ^tipa PGD Boštanj L, pred Bosfanjem II., in PGD Breg iz GZ Sevnica.
Vse zmagovalne ekipe in ekipe, ki so dosegle normo, so se uvrstile na državno prvenstvo. Predsednik GZ Sevnica dr. vet. med. Zvone Košmerl je čestital vsem za prikazano znanje, najboljšim pa podelil priznanja.
P. P.
DAN JABOLK NA OŠ BLANCA - Na blanški šoli postajajo vsakoletni dnevi jabolk že tradicionalni. S tem želijo poudariti, da se zavedajo izjemnih naravnih danosti za sadjarstvo, zlasti na Čanju, kjer pridelajo odlična jabolka. Učenci (na posnetku) so poleg novejših sort jabolk prinesli tudi stare, od aleksandrovke, zlate parmene in rdečke do znamenite sevniške voščenke. Jabolka so v šolski kuhinji skuhali v kompot, za malico pa jih ponudili tudi pečena. (Foto: P. Perc)
Propadli Clann še grozi
Ob izterjavi okrog 160 milijonov tolarjev dolga pretijo občini Sevnica velike težave pri njenem delovanju
SEVNICA - Kljub dolgotrajnim prizadevanjem Občina Sevnica še ni dosegla dogovora o izvensodni poravnavi dolga zaradi najema prostora Zavoda za blagovne rezerve v Loki za potrebe propadle firme Clann. Župan Kristijan Janc in direktor občinske uprave Zvone Košmerl sta se sestala z državno sekretarko Astrid Prašnikar in namestnikom direktorja službe za lokalno samoupravo Milanom Železnikom.
Občina Sevnica je službo za lokalno samoupravo že pred časom zaradi poznavanja problemov lokalne samouprave zaprosila za pomoč pri reševanju tega za občino velikega problema. Ob izterjavi okrog 160 milijonov dolga občini namreč pretijo velike težave pri njenem delovanju. Državna sekretarka in služba za lokalno samoupravo bosta preko ministra za
notranje zadeve organizirala skupen sestanek ministrov za finance, za gospodarstvo in za notranje zadeve s sevniškim županom, kjer bi se dogovorili za dokončno rešitev, ki bi jo sprejela slpvenska vlada.
“Doslej zaradi nam neznanih razlogov do uskladitve med ministrstvi žal še ni prišlo in so pogledi na možne rešitve še precej različne in za občino neugodne. Nov sestanek nam je ponovno vlil upanja na dokončno rešitev zadeve, katere korenine segajo v čas po osamosvojitvi, ko je imelo odpiranje novih delovnih mest poleg gospodarskega tudi velik politični poudarek. Čeprav čas ni naš zaveznik, bo na rešitev še potrebno počakati,” pravi direktor občinske uprave, dr. vet, med.. Zvone Košmerl.
P. PERC
Ljudski pevci iz Boštanja izhajajo iz skupine jurjevskih pevcev, ki prepevajo poznano Jurjevo pesem in jo ohranjajo ne glede na družbene in politične spremembe našega okolja.
Prvi nastop ljudskih pevcev iz Boštanja je bil junija 1991 na prvem srečanju ljudskih pevcev v gasilskem domu v Sevnici. Takrat so zapeli Jurjevo pesem in pesem Lahko noč. Sestav skupine se je spreminjal, v sedanji zasedbi pa delujejo nespremenjeno zadnjih pet let.
Sodelovali so na vseh srečanjih ljudskih pevcev v Sevnici, na jesenskih praznovanjih v Škocjanu ter srečanjih ljudskih pevcev v Odrancih in Vidmu - Dobrepolju. Predstavili so se na Obrtnem sejmu v Celju, snemali so že za Radio Ognjišče. Oktobra lani pa so organizirali prvo srečanje ljudskih pevcev v boštanjski cerkvi, kjer so sodelovali Fantje s Preske, Pevke iz Od-ranec m Fantje'z vasi iz Škocjana.
Ljudski pevci iz Boštanja želijo ohraniti ljudsko pesem in jo posredovati naslednjim rodovom. Imajo namen posneti kaseto, ki bi prav gotovo pripomogla k njihovemu poslanstvu. V zadnjih petih letih Ljudski pevci iz Boštanja delujejo v nespremenjenem sestavu: prvi tenor ali “čez" pojeta Zvone Su-šinski in Edo Strah, drugi tenor ali “naprej" pojejo Alojz Štempelj, Brane Žibert, Marjan Možic in Alojz Stopar. Basisti so Roman Krošelj, Rudi Murn, Matej Fon in
Ljudski pevci iz Boštanja 10 let skupaj
Ohranjajo tudi več kot 100 let stare pesmi
Alojz Fon, kije tudi vodja skupine.
Na jubilejnem koncertu skupine v boštanjski cerkvi, ki gaje občuteno povezovala Jelka Bec, smo slišali 16 pesmi. V prvem delu koncerta so to bile pesmi jz Boštanja in boštanjske fare, v drugem delu pa pesmi iz okolice ter stare ljudske pesmi. Prvih pet pesmi, ki smo jim prisluhnili, izvira iz Boštanja in se prenašajo po ustnem izročilu. “Ko-ledniška pesem” govori o treh kraljih in se v naših krajih ne poje več. Pri tej pesmi je značilen poseben način petja, ki se imenuje “na tret-ko”. Pesem “Veselo na svetu živet” pa je stara preko 100 let in na svoj način vzpodbuja ljudi k dobri volji. Ljudski pevci iz Boštanja skušajo ohranjati tradicionalni način petja fantov na vasi, kjer se je poleg tri- ali štiriglasnega petja, kjer je en pevec začel naprej, eden pel
“čez”, ostali pa bas, pelo tudi na tretko ali na ibercvik, kjer en pevec poje preko tenorja. Ta načiapetja, " na tretko ali na ibercvik, je bil prvič zapisan leta 1959, ko je dr. Zmago Kumar z Narodopisnega inštituta v Ljubljani posnel moški zbor Boštanjski fantje, ki ga je takrat vodil Jože Petančič. Slišali smo tudi pesmi "Človeško življenje”, ki pripoveduje o minljivosti ljudi v vseh starostnih obdobjih ter "Daleč, daleč v kraju tujem” - zelo čustveno pesem, aktualno še danes, ki poje o osameli materi.
Cvetka Bizjak, ki prelepe melodije ubira na strunah citer se rada udeležuje vseh citrarskih prireditev. Igra in poje pa tudi pri narodnozabavnem ansamblu “Sijaj”. Popestrila je tudi koncert Ljudskih pevcev iz Boštanja.
P. P.
LJUDSKI PEVCI IZ BOŠTANJA - Med nedavnim koncertom v boštanjski župnijski cerkvi. (Foto: P. Perc)
Obdobje 1971 do 1974 je za Dano pomenilo pospešeno rast, saj sije z vlaganjem v infrastrukturo in v nove proizvodne zgradbe ter energetske naprave zagotovila široke temelje za nadaljnji razvoj. Prav tako sije v letih med 1968-70 zagotovila lasten vir kvalitetne vode in zgradila samostojen vodovodni sistem. Leto 1970 je na trg prineslo novosti, kot so sokovi v stekleni embalaži, doypack embalaži in s tem izdelke pod blagovno znamko Zlati sok.
V letu 1972 pa je pričela Dana s pomočjo avstrijskega poslovnega partnerja, firme Esarom, izdelovati najosnovnejše surovine za industrijo pijač. Danini kupci so tako postali tudi drugi izdelovalci pijač in živilska industrija. Dobavljali so jim matične sokove, sadne koncentrate, destilate, paste, esence in številne druge izdelke. V letu 1993 je Dana ponovno investirala v sodobno polnilno linijo za polnjenje PET embalaže. Leta 1997 pa je svojo ponudbo dopolnila s polnilno opremo za polnjenje sokov v combibloc embalažo. Dana je pričela svoj prodor na trg graditi z blagovnima znamkama DAN in MULTI DAN, ki danes predstavlja nosilni del proizvodnega programa.
Razvoj in potreba po polnjenju mirnih sokov v PET embalažo je narekovala nabavo nove Ultra Clean polnilne linije, saj na stari niso več mogli zadovoljevati potreb trga v sezoni in polniti napitkov pod ustreznimi pogoji.
“Tržišče danes zahteva proizvod, ki je visoko kvaliteten, prijetnega okusa, zdravju prijazen in lepo oblikovan.
Doseganje vseh teh kriterijev in zahtev nas je in nas tudi sedaj sili v sistematičen nadzor nad proizvajanjem za dosego visoko zastavljenih ciljev kakovosti,” je poudaril Rabzelj. Dana je v letu 2000 pričela postopek za pridobivanje certifikata kakovosti ISO 9001 in je danes imetnica certifikata za področje dejavnosti razvoja, proizvodnje in trženja brezalkoholnih in alkoholnih pijač, sadnih oziroma rastlinskih osnov ter oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Tega je direk-torju Rabzelju izročil direktor BVQI, Zoran Lekič.
GOSTJE MED OGLEDOM NOVE LINIJE - Delo na novi Ultra Clean polnilni liniji za polnjenje pijač v PET embalažo poteka samodejno od izdelave plastenk do zlaganja na paleto. Zmogljivost linije je 8400 plastenk na uro. Plastenke se takoj po izdelavi s pomočjo zračenega transporterja, ki je zaprt in z nadtlakom sterilnega zraka, perejo z ozonirano vodo ter napolnijo. Polnjenje poteka v čisti atmosferi, kar zagotavlja nepokvarjenost izdelkov. Naložba je veljala blizu 800 milijonov tolarjev. Dani je čestita! za certifikat ISO 9001 tudi predsednik GZS Jožko Čuk in prerezal trak pred novo polnilno linijo. Foto: P. Perc)
KUČAN V TRIMU - Pred osrednjo slovesnostjo ob 40-letnici Trima se je predsednik države Milan Kučan sestal z direktorji trebanjskih podjetij in nekaterih ustanov. Ti so morali, (na posnetku) na hitro nanizati poglavitne probleme, kar večini sploh ni šlo iz ust. Ko je trebanjski župan Ciril Pungartnik kritično spregovoril o mačehovskem odnosu države do večine t.i. proračunsko dopolnjevanih nbčin, je Kučan že precej mrko gledal, na koncu pa komentiral: Nekaj lepega pa bi tudi lahko povedal o tej državi!" (Foto: P. P.)
10 let Društva upokojencev Razbor
RAZBOR - Nežka Bergant je zelo zagnana predsednica Društva upokojencev Razbor, ki bo prihodnje leto praznovalo 10-letnico. Ob tej priložnosti želi društvo, ki šteje 105 članov, izdati brošuro, kjer bodo predstavili svoje dosedanje delo v hribovitih predelih občine Sevnica. Organizirati želijo tudi priložnostno srečanje z društvi, s katerimi sodelujejo. Veselijo se gradnje doma krajanov na Razborju, kjer bo prostor tudi za upokojence. Do prihoda Šole za življenje na Razbot so upokojenci imeli prostore v bivši šoli, ki sojo po svojih močeh pomagali tudi vzdrževati.
Pustimo soncu v srce
IMPOLJCA - V okviru evropskega humanitarnega projekta Pustimo soncu priti v srce bo v četrtek, 27. septembra, ob 17. uri v Domu upokojencev in oskrbovancev (DUO) Impoljca koncert skupine otrok iz Tom Mutters Schule iz nemškega Frankentala. Orkester bo nastopal pod taktirko prof. Heniricha Ul-lricha. Pred tem koncertom bodo krajši koncert pripravili simfoniki Glasbene šole Krško pod vodstvom prof. Draga Gradiška. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni prilagojenim terapevtskim glasbilom za glasbeno terapijo oskrbovancev doma. Organizatorja sta Humanitar, d.o.o. in DUO Impoljca. Direktor Henkel-Ecolaba Božo Dajčar bo predal oskrbovancem doma komplet glasbil za muziciranje oz. za glasbeno terapijo.
ttMt* 12 IIAŠJM o 3 č I I J ttMUt
nič kriva čakala ob mrtvem ozvočenju. Za nekatere je pomembno očitno to, da ni bilo elektrike tudi drugod na Mirni. (Foto: P. P.)
Sevniški paberki
_________________________y
ADAMOVO JABOLKO - Na Blanci imajo bojda listine, s katerimi bodo dokazali, da je znamenita sevniška voščenka doma na Blanci. “To okusno jabolko”, je pogosto pripovedoval pokojni direktor sevniškega kmetijskega kombinata Rudi Cimperšek, "so v svilenem papirju prodajali celo na Dunaju in v Carigradu!” Morda pa se na blanški šoli niso odločili za dneve jabolk le zaradi tistega, kar jim je bog dal, to je izjemne naravne danosti za jablane, ampak ker se pri Adamovem jabolku vse začenja...
KANAL(IZACIJE) PA OD NIKODER! Tako so se jezili organizatorji in nekateri obiskovalci ob otvoritvi mednarodne razstave v grajski galeriji. Posebej, ker jih ni zajelo niti oko kamere novomeškega Vašega kanala, ki sicer budno spremlja župana na vsakem koraku. Janca na gradu, na žalost številnih Italijanov, na gradu pač ni bilo...
KOREN(JE) SPREMINJA PODOBO - Blanški učenci in njihovi starši se niso potrudili le s tem, da so otroci prinesli v šolo škrbetuljke, ježevke, špinclje, to-feljce in številne druge stare sorte.
Trebanjske iveri
Ktiki j	HAŠIfl OEJČIU iMI
Kako daleč sega elektrarna?
Bo kaj iz tega, če državni predstavniki v Krškem govorijo o krški jedrski elektrarni? -Minister zavrača pas ogroženosti - Sporazum s Hrvaško vsiljen? - Slovenija z odpadki sama
KRŠKO - Medtem ko se najvidnejši slovenski in hrvaški državniki v javnosti postavljajo z doseženim napredkom glede reševanja problemov, povezanih z določitv ijo državne meje in položajem krške jedrske elektrarne, predstavniki lokalne skupnosti pišejo in napovedujejo proteste. Ali za napredek v lokalnih prizadevanjih za večjo pozornost države do zahtev prebivalstva lahko velja dejstvo, da se je v zadnjem času kar nekaj ministrov in članov posameznih državnih odborov osebno napotilo v Posavje in na ta način pristalo na pogovor z domačini?
Izmed takih dogodkov sta bila centričnih krogov okoli elektrarne
pred časom dva v jedrski elektrarni, kjer je beseda tekla o energetskem velikanu na Krškem polju.
Med obravnavo poročila o jedrski in sevalni varnosti v Sloveniji, ki se je v največjem delu dotikalo Krškega, je brežiški poslanec Jože Avšič prišel na dan s predlogom dodatnega sklepa, po katerem naj bi odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje še pred podpisom meddržavne pogodbe o položaju jedrske elektrarne 25-kilo-metrski pas okoli JEK opredelil kot območje ogroženega okolja. Kot strokovno podlago naj bi pri tem uporabil nuklearkin varnostni načrt za ukrepe v morebitni nesreči. Načrt določa varovanje in evakuacijo prebivalstva po posameznih sektorjih, ki se simetrično širijo okoli reaktorja. V obrazložitvi predloga je Avšič navedel še drugo, npr. obremenitev okolja in več vrst tveganj. Pri tem se je skliceval na različna določila zakona o varstvu okolja.
Toda njegov predlog vsaj pri okoljskem ministru mag. Janezu Kopaču ni padel na plodna tla. Po ministrovem mnenju risanja kon-
ne bi bilo tako kmalu konec in bi se lahko razširil celo v sosednje države Hrvaško, Avstrijo in nemara celo Italijo. Menil je, da o ogroženosti okolja, na kakršno je opozarjal Avšič, sploh ne more biti govora, ko pa obravnavano varnostno poročilo govori ravno o nasprotnem.
Krški državnozborski poslanec Branko Janc je na seji v Krškem izrazil bojazen glede odgovornosti do varnega vodenja elektrarne, če bi si sosedi delili tudi poslovodno funkcijo. Opozoril je na sedanjo prostorsko stisko v odlagališču radioaktivnih odpadkov. Tega bo po njegovem kmalu treba razširiti, kar pomeni, da se bodo količine nevarnih snovi in s tem možna ogroženost okolja še povečali. “Vprašanje je, ali sporazum temelji na strategiji naše države, oziroma ali nam strategije ne narekujejo drugi,” je dejal Janc.
Za jasne pojme v zvezi s sprejemanjem meddržavne pogodbe si prizadeva tudi poslanec Branko Kelemina, ki je v imenu skupine poslancev poslal odprto pismo predsedniku vlade dr. Janezu
Drnovšku. Slednjega na najbolj sporna vprašanja opozarja v sedmih točkah, med katerimi izstopa zlasti nestrinjanje z določilom, da se vse pravice in obveznosti v zvezi z JEK prenesejo na podjetje ELES Gen, d.o.o., s sedežem v Ljubljani. Nasprotuje tudi delitvi lastništva v napovedanem razmerju 50:50. Kelemina je izrazil nezadovoljstvo tudi nad nameravanim shranjevanjem vseh radioaktivnih odpadkov v začasnem krškem skladišču do izteka življenjske dobe elektrarne ter opozoril, da je v skladu z mednarodnimi konvencijami in pogodbami Slovenija sama dolžna poskrbeti za varnost objekta in radioaktivne odpadke, in da se torej pri tem ne gre preveč zanašati na sosednjo državo.
V pismu Kelemina s skupino neimenovanih poslancev obvešča predsednika vlade še o dogajanju na seji odbora DZ za zunanjo politiko, kjer daje odborov predsednik Jelko Kacin našteta opozorila grobo zavrnil ter “z nedemokratičnimi sredstvi ščitil za Slovenijo slabe rešitve v pogodbi ter s tem dejanjem rušil strateške slovenske interese”.
M. 1.
BLAŽ ŠEGULA IN TISTI Z VODE - Mag. Blaž Šegula (levi, ob sprejemanju prijateljevih čestitk) poklicno veterinar in ljubiteljski občudovalec narave, predvsem živali, je s fotografijami popestril Galerijo Dolenjske banke v Brežicah. Njegovo fotografsko razstavo Znanilci ohranjenega vodnega okolja so odprli 20. septembra zvečer. Glasbena šola Brežice je dogodek opremila z glasbo. Na otvoritvi so izrekli veliko lepih besed o tem, da Šegula izjemno skrbno s fotoaparatom nevsiljivo opozarja, naj ohranimo neponovljivo naravo, kakršna je ponekod v razvitem svetu že izginita. Na Prilipah, v Vrbini pri Brežicah, v okolici Čateža z mrtvimi savskimi rokavi, ob Krki, v dolini Volčjak pri Artičah, Jovsih, dolini Sromljice in Krakovskem gozdu - od tod so razstavljene fotografije - živi 14 vrst dvoživk in približno 37 vrst kačjih pastirjev. V Dolenjski banki, v Galeriji, od leta 1997 pripravijo letno po 3 do 4 razstave, kot pravi Sonja Ilovar, vodja banke. (Foto: M. L.)
Lionsova štipendija
KRŠKO - V Lions klubu Krško so podpisali donatorsko štipendijsko pogodbo za leto 2001/2002 z bratoma Arnšek iz Dolenje vasi pri Krškem, študentoma 4. letnika Likovne akademije v Ljubljani, smer restavratorstvo. Na fotografiji (z desne): dr. Darja Mirt, predsednica Lions cluba Krško v letu 2001/2002 ter brata Simon in Uroš Arnšek.
Brežice potrebujejo dobro šolo
Mnenje o predlaganih prostorskih rešitvah - Kako je mogoče graditi na katastrofalnih podlagah? - Novo osnovno šolo k ekonomski in trgovski šoli - Kaj hi porušili
Razselitev ali druga izmena
Potem ko so za odpravo prostorske stiske v OŠ Brežice naredili idejni projekt, bodo izdelali še dva - Hitijo, da bodo dobili državni denar - Kakšen bo zasilni izhod?
BREŽICE - Kljub temu da je po kriterijih Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Osnovna šola Brežice uvrščena na oddaljeno 185. mesto - za OŠ Pišece, OŠ Kapele. OŠ Bizeljsko - je že izdelan idejni projekt, ki vključuje tako pridobivanje nujnih dodatnih površin za izvajanje vzgojno-izobraže-valnega programa devetletke v obstoječi stavbi kot obnovo celotnega objekta.” Tako pojasnjuje iskanje rešitev za osnovno šolo Brežice Milena Jesenko, podžupanja občine Brežice.
Idejni projekt je po besedah podžupanje sprejel Gradbeni odbor za OŠ Brežice in posredovali so ga v potrditev občinskemu svetu. “Ker so člani odbora za družbene dejavnosti menili, da so poleg "• ponujene rešitve tudi druge možnosti, je gradbeni odbor odločil, da se izdelata še dve novi varianti. Povedati je treba, da so bile sicer na več nivojih že “preigrane” tudi druge rešitve, a je bila kot najustreznejša izbrana prej omenjena," pravi Jesenkova. V takih razmerah bo občina dala izdelati še dva idejna projekta. Taka odločitev po podžupanjinih besedah ne pomeni zavlačevanja, saj si tega ne morejo privoščiti, ker 40 odstotkov de-
JEKALI NEK?
KRŠKO - Delitvena bilanca je, kar zadeva krško nuklearko, menda že skoraj končana. Napovedana delitev lastništva na dve polovici je videti nekako najboljša, čeprav ima ta namera zlasti v domačih togih veliko nasprotnikov. Toda kako bo v prihodnje glede izpisovanja potnega in skrajšanega imena tega tako pomembnega objekta? Doslej se je v javnosti uporabljala hrvaška - čeprav hkrati tudi mednarodna različica: NEK. In ne slovenska: JEK. Prihodnje ime elektrarne menda sploh ni sodilo v predmet hrva-ško-slovenskih pogajanj, zaradi česar je možno, da bodo Hrvatje spet potegnili daljši konec, tj. po! elektrarne in celo ime.
narja, ki ga za posodobitev šole zagotavlja država, v Brežice ne bodo mogli dobiti v prihodnjem letu.
Ni možnosti, da bi do začetka šolskega leta 2003/04 ustrezno rešili prostorsko stisko v OŠ Brežice. Zato z vodstvom šole občina išče izhod za prehodno obdobje, ki se jima kaže v dveh smereh. Ali bodo organizirali pouk v 3 do 4 prostorih drugje v mestu ali ponovno uvedli drugo izmeno. “Problemi na področju osnovnošolskega prostora, ki vključujejo tudi pokrite športne površine, niso novi. Dinamika reševanja je bila doslej in bo tudi v prihodnje umeščena med
• “Pri vseh variantah pa je nujno upoštevati še eno dejstvo: schengen-sko mejo in njene posledice na število in strukturo prebivalcev ter stanovanjsko gradnjo v občini. Na to nismo pozabili, a imamo ta hip premalo podatkov,” pravi Jesenkova.
investicije v komunalno infrastrukturo in investicije v družbene dejavnosti. Kateremu področju oz. bolje rečeno projektu bo dana prednost, je odvisno od skupne presoje in odločitve v občinskem svetu in zagotovljenega denarja iz državne blagajne,” meni podžupanja Milena Jesenkova.
M. L.
Ne bo vode in elektrike, bodo opeke
PIŠECE - Odgovor na vprašanje, čigav je grad Pišece in kaj se bo zgodilo z njim, ni bil nikoli dlje, kot je ta trenutek. Tako vsaj se zdi tukajšnjim domačinom in njihovim ustanovam. Lokalna skupnost je nameravala letos napeljati do gradu in v stavbo vodo in elektriko, pri čemer je računala na 30 milijonov tolarjev, ki sojih pristojni v Ljubljani s sklepom Že odobrili za obnovo pišečkega gradu. Te vsote država ni nakazala Kozjanskemu parku Podsreda kljub prizadevanjem njegovega direktorja Francija Zidarja, zato park ne bo mogel napeljati omenjene vode in elektrike. Neki denar iz Ljubljane bo posredno sicer prispel v Pišece, in sicer tako, da bodo na gradu obnavljali streho.	M. L.
Spoštovani župan! Oglašam se vam kot občan, ki mi ni vseeno. Z ozirom na dejstvo, ki je obče znano, da držite vajeti dogajanj v občinski politiki trdo v svojih rokah, upravičeno domnevam, da ste zelo dobro obveščeni o vsem, kar se dogaja v šolstvu od leta 1990 do danes, in da kreirate današnjo šolsko politiko, kolikor je je pač v domeni lokalne oblasti (gre predvsem za šolske objekte). Zato me malo preseneča del materiala z naslovom Tehnično poročilo k idejnemu projektu prostorske problematike v OŠ Brežice za začetek devetletnega osnovnošolskega izobraževanja, ki ste ga dali v obravnavo Občinskemu svetu (26. seja, 3. septembra 2001),
Po mojem mišljenju in poznavanju vsebine tovrstnih problemov, je tisti material zelo ozek in nepopoln. Poleg tega bo svetnike usmeril v ozka razmišljanja in napačne odločitve z vidika širših in dolgoročnih občinskih interesov in interesov učencev, ki si zaslužijo za svojo vzgojo in izobraževanje v okviru možnosti lokalne skupnosti kvaliteten, racionalen in čimbolj naraven prostor.
Doslej se, hvala bogu, še ni zgodila “škoda”, kot se je zgodila leta 1970 in 1985, ko seje ta šola zgradila. Zame so dokazi za “škodo” navedeni v idejnem projektu sanacije šole in v tehničnem poročilu k idejnemu projektu. Po tridesetih letih je potrebno kompletno sanirati objekt. Zato je potrebno skoraj 600 milijonov tolarjev. Mislim, da je vsak dodatni komentar odveč.
V imenu koristi učencev, lokalne skupnosti in splošne dobronamernosti vas, gospod župan, pozivam, da se odločite za temeljitejši material, ki bo narejen na objektivnih izhodiščih, kvalitetnih normativih in ki bo upošteval interese učencev, ki si zaslužijo dobre pogoje za delo, kakor tudi možnosti lokalne skupnosti ter potrebno kvaliteto za normalno pričakovano trajanje objekta. Če se boste odločili po razumu in interesih učencev in lokalne skupnosti, bi bilo potrebno pri izdelavi temeljitejšega materiala upoštevati naslednja izhodišča in pogoje: stanje in kvaliteto objekta danes in takrat, ko bo investicijo možno izpeljati; potrebna kvaliteta prostorov za kvalitetno izvajanje učnih in vzgojnih procesov (tega pogoja ne more garantirati nobena sanacija obstoječih objektov); čimbolj upošte-
vati naravne danosti (tega ne nudi predlagana sanacija, še manj pa “zapiranje” atrijev); upoštevanje načel in pogojev za tehnično in tehnološko spremljivo vzdrževanje; upoštevanje načel strokovno spremljivega delovanja šole z ozirom na objekt (obstoječi objekt kot tudi predlagani sanirani objekt ne zagotavlja spremljive stroškovne strukture v primerjavi s podobnimi objekti); potrebne pozidane in nepozidane površine (pomembno: na obstoječi lokaciji jih ni!); ožji in širši prostor mora čimnaravneje prenesti načrtovane in dejanske koncentracije učencev (obstoječi prostor že danes tega ne zmore); dejanske finančne možnosti lokalne skupnosti (glej prioritete!) in države (lista investicij v šolstvu!); dinamika predvidene sanacije v odnosu do delovanja šole (na obstoječi lokaciji in objektih ni možno izvajati sanacije, ne da bi bistveno motili vzgojne in učne procese - verjetno več kot leto dni).
Groba analiza dostopnih podatkov, raznih materialov, ki obravnavajo šolsko problematiko in raznih razmišljanj o šolstvu ter pogojih za delovanje šol, vsekakor skromno in prizadeto priporočajo veliko bolj resno razmišljanje in izdelavo variantnih rešitev. Mesto Brežice si gotovo zasluži boljšo šolo, kot je ta sedaj, saj vidno in prehitro propada. V tehničnem poročilu k idejnemu projektu prostorske problematike v OŠ Brežice je na L strani v opisu obstoječega šolskega prostora zapisano, daje objekt v katastrofalnem stanju. In ker nimam nobenega razloga, da bi dvomil o strokovnih ocenah, se vprašam, kako je mogoče graditi sanacijo na katastrofalnih podlagah, in drugič, kako draga je lahko sanacija na tako “slabih temeljih".
Zato je smiselno razmišljati in si prizadevati, da se strokovno in ekonomsko razmisli o vsaj še dveh variantah:
1. Zgraditi novo šolo s kapaciteto do 600 učencev na že komunalno urejenem občinskem zemljišču “pri” Ekonomski in trgovski šoli Brežice (finančno ugodno tudi zaradi že zgrajenih športnih objektov in načrtovane športne dvorane). Lokacija je tudi ugodna, ker omogoča šolo skladno z vsemi normativi (sanacija obstoječe šole tega ne omogoča!). Z gradnjo pri Ekonomski in trgovski šoli Brežice ne bo moten vzgojni in učni proces. Poleg tega pa je gradnja nove
manjše šole finančno možna prej kot sanacija obstoječe šole zaradi bistveno manjših skupnih stroškov (to bo gotovo pokazala strokovna analiza). Po preselitvi obstoječe OŠ v nove prostore se pristopi k drugi etapi pridobitve potrebnih prostorov za skoraj skupaj 200 učencev, in sicer, da se od obstoječega objekta šole ohrani samo srednji trakt in dozidava iz leta 1985 in telovadnica, ostalo se poruši in se dogradijo potrebne površine skladno z današnjimi načeli in kvaliteto s kapaciteto do 600 učencev. Tako bi dobili dve veliko bolj humani in kvalitetni šoli na boljših temeljih, po načelih današnje arhitekture in gradbene stroke, česar pa ni mogoče doseči s sanacijo obstoječega in v vsakem pogledu katastrofalnega objekta. Še pomembnejše pa je, da bosta nova objekta cenejša v primerjavi s potrebno kvaliteto in da ju ne bo potrebno po 30 letih sanirati. Sanacija obstoječega objekta po predlogu idejnega projekta za adaptacijo in pridobitev novih prostorov v OŠ Brežice ne zagotavlja boljših pogojev in boljše kvalitete vzgojnih in učnih procesov ter boljšega počutja učencev v primerjavi s predlagano varianto. Najbolj preprost in vsem viden dokaz je sam obstoječi objekt šole, h kateremu se izvede dozidava (manjšajo se športne površine (!), (v materialu se govori, da jih primanjkuje!) spreminjajo se atriji iz odprtih v delno oz. zaprte, spreminja se delno njihova funkcija in s tem tudi kvaliteta učilnic, ki so v povezavi z atriji. Torej se spreminja ne na boljše, ampak na slabše.
2. Zgraditi novo šolo s kapaciteto do 1.000 učencev na že komunalno urejenem občinskem zemljišču “pri" Ekonomski in trgovski šoli Brežice. Ta varianta je boljša, kot je sanacija obstoječe šole, vendar slabša v primerjavi s prvo varianto zaradi velike koncentracije učencev. V primerjavi s prvo varianto je druga finančno bolj obremenjujoča in težje izvedljiva. .
Učenci bi morali dobiti kvaliteten objekt, skladen z normativi. Kvaliteten objekt oz. objekta si zasluži tudi mesto Brežice. Mislim, da je to tudi v interesu občine Brežice. Predlagani idejni projekt za adaptacijo in pridobitev novih prostorov^ OŠ Brežice s sanacijo obstoječega objekta nam zagotovo ne more biti v ponos.
CIRIL KOLEŠN1K
Krške novice
DRUŽINSKO - Nekje na Krškem polju deluje tako imenovani materinski dom, kamor se zatekajo ženske pred nasiljem, predvsem družinskim, zlasti nasiljem ljubečega in sicer moža. Domačini tega območja bi mogoče dovolili tukaj ustanoviti še en tak dom. Odpreti bi ga dali pod pogojem, da njegove stanovalke ne bi “zakuhale” v okolici med poročenimi domačini niti ene ločitve. Hud pogoj, mar ne?
MADONA, JE ŠLO - Ob malenkostni ohladitvi ozračja v zadnjih dneh so podbočjanski smučarji nervozno pomislili na zimo. Na sneg namreč še niso pripravljeni. Ne ve se niti, ali bodo na lokalnih smučarskih površinah sploh odprli smučarsko sezono in kaj naj bi počeli s smučmi. Včasih je bilo tukaj smučarije, da je bilo veselje. Madona di Žarnova jama, še pomnite, tovariši?! Madona, je šlo v dolino!
PROJEKTANTI MED SEBOJ - Kadar različni načrtovalci prostora in drugi projektanti pridejo v Krško razlagat, kako projektirajo avtocesto ter kaj se pri tem da in kaj se ne da narediti, pride na svoj račun Peter Ži-gante, direkfor Savaprojekta Krško. Savaprojekt je v Posavju projektiral že marsikaj, zato njegov direktor pozna abecedo projektiranja in se gostujočim strokovnjakom ne da ugnati v kozji rog. Tako se strokovnjaki raznih firm gredo pravcato malo bitko na strokovnem bojnem polju. Narodni heroji po tej bitki so za zdaj še neznanka, niti ni znana končna cena postavljanja njihovih spomenikov.
Novo v Brežicah
STOP, OKUPATORJI. LETA 2001! - Leta 1991 so na slo-vensko-hrvaški meji, kakršna je bila takrat, postavili železne protitankovske ovire. Z znamenitimi španskimi jezdeci so hoteli ustaviti slovansko armado, ki je potovala na bratski poseg skozi Hrvaško v Slovenijo. Železne ovire so ponekod v Posavju osta-
le vse do danes. Za vsak primer, kajpada. Na Balkanu se nikoli ne ve, kdaj bo kdo koga. Vendar tudi v njegovi bližnji in daljni okolici ne.
OBČUTKI OB MEJI - Na mejnem prehodu v Rigoncah pri Brežicah imajo javno stranišče, v katero se lahko v ustrezni stiski zatečejo dame in gospodje, ki potujejo čez mejo. Stranišče zadošča, če na meji ni zastojev. Ampak včasih je kolona od meje v Rigoncah skoraj do Dobove -to je daleč, povejmo za nepoznavalce. Ko je z repa kolone predaleč do stranišča na meji, oblasti priporočajo uporabo kahljice, ki naj bi jo sčasoma predpisali ob trikotniku in nadomestnih žarnicah kot obvezno opremo avtomobila pri prevozu čez mejo. Če takega predpisa ne bo, bo na tukajšnjih vrtovih še naprej rasla posoljena zelenjava.
Brežiški likovniki v Kapelah
KAPELE - Likovniki iz Brežic so se v soboto zbrali na dvodnevni likovni koloniji, ki jo je organiziral sklad za kulturno dejavnost Brežice. Udeleženci so slikali v Kapelah in v bližnjih Jovsih. Mentorja v koloniji sta bila Cvetka Miloš in Vlado Cedilnik. Dela bodo razstavljena v Galeriji Dolenjske banke predvidoma po 15. oktobru.
Cviček naprej ali spet proti dnu?
Danes je cviček spet na razpotju, na katerem se križajo interesi večjih tržnih pridelovalcev z malimi vinogradniki - Cvička in trt za to vino je premalo - Grozi prekupčevanje _
MIRNA PEČ - Cviček se pije, kot se morda še nikoli ni, iz kleti pa so že davno odnesli še zadnje rezerve in jih prodali po lepi ceni. Pri tem niti ni več pomembno, kaj je toliko prispevalo k uveljavitvi tega slovenskega in morda celo evropskega posebneža med vini. Je bila to razvpita vojna za cviček, Cvičkarija in druge prireditve, večletna prizadevanja kakih 3.000 pridelovalcev cvička ali vztrajnost nekaj tržnih pridelovalcev? Kakorkoli že, če pridelovalcem ne bo uspelo ustaviti prekupčevanja in nato razvrednotenja cvička, bi se lahko zgodilo, da bo cviček spet tam, kjer je že bil -
Kako se izdela jabolčni sok, kis in suho sadje?
BELA KEAJINA - Kmetijska svetovalna služba, Zavod za varstvo naravne in. kulturne dediščine in Sadjarsko društvo Bele krajine pripravljajo v okviru projekta “Oživitev travniških sadovnjakov” prikaz izdelave jabolčnega soka, kisa in suhega sadja. Za belokranjske občine bo prikaz v ponedeljek, 1. oktobra, na Raztresnovi domačiji, Jankoviči 16 pri Adlešičih, in sicer ob 9. uri za udeležence projekta in ostale ter ob 15. uri za člane Sadjarskega društva Bele krajine in ostale. Za Krajinski park Kolpa pa bo prikaz v torek, 2. oktobra, in sicer ob 9. uri na turistični Žagarjevi kmetiji v Damlju 11 in ob 15. uri na Mihelčičevi kmetiji v Sodevcih 11. Prikaz bosta vodila inž. Franci Kotar in inž. Jani Gačnik.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na novomeški tržnici so branjevke v ponedeljek ponujale: redkev in kolerabo po 300 tolarjev za kilogram, korenje po 250 do 300, paradižnik po 250 do 300, radič in ertdivijo po 400, feferone po 300 do 350, papriko po 250, čebulo po 200 do 250, česen po 500, šalotko po 400, zelje, melanzane in kumare po 200, grozdje po 300, hruške 200, breskve 150, jabolka po 150, orehe po 500, jurčke po 1000 do 2000. Šopek peteršilja je stal 100 tolarjev, liter medu 1000, liter in pol kisa 200, eno jajce 25 in zavitek rezancev 300 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 62 do 3 mesece starih prašičev, 48, starih 3 do 5 mesecev in težkih po 40 do 70 kg, ter 18, težkih po 100 kg. Prve so prodajali po 400 do 480 tolarjev kilogram kar pomeni 9.000 do 14.000 tolarjev za žival, druge po 360 do 390, kar znaša 18.000 do 24.000, in tretje po 340 do 370 tolarjev kilogram, kar je 34.000 do 37.000 tolarjev za žival.
na dnu.
Zveza društev vinogradnikov Dolenjske združuje 22 vinogradniških društev, večji pridelovalci in z njimi tudi največja klet iz Krškega pa se hkrati povezujejo še v društvo, ki so ga poimenovali Konzorcij tržnih pridelovalcev cvička. Zvone Lah, predsednik omenjene zveze, meni, da bodo morali najti pravi medsebojni odnos. “Konzorcij je usmerjen tržno in želi, da bi se večina cvička prodajala preko tržnih pridelovalcev, vendar pa bi bili vsi manjši vinogradniki potem samo še pridelovalci grozdja. Bojim se, da potem ne bo več zani-
Zvone Lah
manja za obdelovanje manjših vinogradov. Bistvo zaščite pridelave cvička pa je po mojem v ravno tem, da se v novih tržnih razmerah ohrani neko okolje in kulturna krajina. Zakonodaja zdaj ščiti trgovce in ne proizvajalce. Za male proizvajalce ni še nič narejenega,” je pravi Lah.
O teh odprtih vprašanjih bo najbrž govor tudi ob slovenskem vi-narsko-vinogradniškem kongresu, ki bo februarja na Otočcu. Vse skupaj je povezano tudi s pogoji za organizacijo tržnih pridelovalcev, ki jo Evropa priznava, če ima nad 500 milijonov tolarjev letnega prometa, zato je normalno, da se proizvajalci zbirajo okrog krške kleti. Tak pogoj bo še poudaril goli tržni interes.
kmetijsko svetovanje
Priprava jabolčnega soka
Opisane le osnove priprave soka, če želite izvedeti več, vabljeni na prikaze po občinah in na druge prireditve!
V	letošnjem letu je veliko jabolk slabše kvalitete, ki niso primerna za daljše skladiščenje. Zato si poglejmo, na kakšen način si lahko za domačo porabo pripravimo kvaliteten jabolčni sok.
Optimalna zrelost sadja za predelavo je, ko se ves škrob pretvori v sladkor. To je v času užitne zrelosti. Priporoča se, da med seboj mešamo jabolka različnih sort, tako da sok vsebuje prijetno aromo in kislino. Jabolka najprej preberemo, izločimo vse nagnite, plesnive in umazane plodove. Plodove nato namakamo v vodi, nakar ji še enkrat speremo s čisto vodo. Mletje opravimo z sadnimi mlini. Količina zmlete drozge naj bo usklajena z zmogljivostjo stiskalnice, saj s tem preprečimo oksidacijo drozge. Za stiskanje so najprimernejše kasetne-slojne stiskalnice, ki omogočajo hitro odtekanje soka že pri majhnih tlakih. Dobljeni sok precedijo in nalijemo v dovolj veliko posodo. Priporoča se, da se na 1001 soka doda 5 g askorbinske kisline (vitamin C), da preprečimo porjavenje soka. Sok pustimo stati 24 ur v hladnem prostoru, da se usedejo vsi grobi delci na dno posode.
Sledi segrevanje, pri katerem uničimo vse škodljive mikroorganizme (predvsem glivice in bakterije). Za pasterizacijo se priporočajo različni tipi cevnih pasterizatorjev, ki jih je že mogoče kupiti v Sloveniji. Za gospodinjsko rabo je najprimernejši manjši pasterizator s kapaciteto 20 - 30 litrov na uro. Sok preko cevnega pasterizatorja segrejemo na 78 - 80° C in ga takoj polnimo v steklenice. Z ventilom lahko uravnavamo pretok tako, da sok ne odstopa od predpisane temperature. Steklenice napolnimo do vrha in zapremo s kronskim zamaškom. Nato jih za 2 minuti obrnemo v vodoraven položaj, tako da vroč sok ogreje tudi zamašek in grlo steklenice. Sledi postopno ohlajanje steklenic v vodi, s katerim vplivamo na boljšo kvaliteto soka.
V	sestavku so na kratko opisane le osnove priprave jabolčnega soka. Vse, ki bi radi izvedeli kaj več, vabimo na prikaze, ki jih bomo organizirali v okviru projekta Oživitev travniških sadovnjakov večini občin na sejmu Narava - zdravje od 16. do 21. oktobra v Ljubljani in na Prazniku Kozjanskega jabolka od 12. do 14. oktobra v Podsredi.
V	poplavi najrazličnejših pijač prepogosto pozabljamo na domači jabolčni sok. Z malo truda si lahko sami pridelamo zdravo pijačo, ki uravnava prebavo, zmanjšuje količino maščob in holesterola v krvi, ureja krvni pritisk, krepi srce in čisti ožilje.
JANI GAČNIK
Kot ugotavljajo tržni pridelovalci, bi morali na Dolenjskem v nekaj letih zasaditi s trtami za cviček okrog 1.000 ha zemlje. Vse namreč kaže, da je cviček zdaj na točki, ko ne kliče po promociji tega vina ali pitja vina, temveč k pospeševanju pridelave. Poznavalci pravijo, daje cvička na trgu manj, kot bi ga lahko prodali, ali celo, da ga ni več, čeprav ga po gostilnah še kar naprej točijo.
Ravno slednje zbuja skrb med manjšimi pridelovalci cvička, dolgoročno pa bi najbrž morali biti zaskrbljeni vsi. Že poleti so prekupčevalci kupovali cvičku podobna vina in jih prodajali naprej kot cviček, zdaj pa kupujejo grozdje za cviček. Ob trenutnem tržnem interesu, pomanjkanju grozdja' za cviček na Dolenjskem ter ob pomanjkljivi kontroli se bo tako v cvičku pojavilo grozdje, ki ne bo z * •
•	Tudi vrana vrani lahko izkljuje oči, kadar trepeta pred roko pravice.
•	Izrek Hiti počasi! so si mnogi prilagodili po svoje: Kasiraj hitro, delaj počasi!
•	Nekoč: še, še ne krajcarček ‘mam - danes: že, že en milijonček imam.
•	Lunine mene niso pomembne, kadar je človek “za luno".
Dolenjskega. To pa bi bila spet gotova pot v propad projekta cviček.
Kaj torej narediti? “Menim, da bi morale občine vzpodbujati manjše pridelovalce, naj obdržijo vinograde ali jih še zasadijo, poleg tega pa pripraviti projekte, s katerimi bi jim pomagale vino prodati. Ustanova, ki bo izdajala potrdila za cvičke, bi morala imeti obvezno pri sebi kataster vinogradov. Če bo to laboratorij v Novem mestu, bo delo lažje, cenejše in hitrejše. Nato pa je potreben močan inšpekcijski nadzor. Avstrijsko društvo ima celo svojega inšpektorja," pravi Lah.
B. DUŠIČ GORNIK
Zaradi suše škode - za 297 milijonov
SEVNICA - Občina Sevnica je v zaključila popisovanje škode zaradi posledic letošnje suše. Po prvih ocenah je bilo škode za 297 milijonov tolarjev, natančno vrednost pa bo dal izračun na osnovi zaključenega popisa. Popisne liste je oddalo okrog 620 oškodovancev. O plačilu škode za lansko sušo in o letošnjih postopkih za sprejem interventnega zakona se je z ministrom za kmetijstvo Francem Butom pogovarjal tudi župan Kristijan Janc. Občina je državni komisiji poslala tudi na podlagi prijav končni izračun za škodo po letošnjih neurjih s točo. Na kmetijskih površinah je bilo za 28 milijonov tolarjev škode, na lokalnih cestah in javnih poteh pa za 24 milijonov tolarjev.
Letos povprečna letina
V metliški Vinski kleti ugotavljajo, da so jo vinogradi kljub pozebi in suši še kar dobro odnesli ■ Roke trgatve določa inštitut
METLIKA - Lani so zaradi izredno vročega in sušnega poletja v Vinski kleti metliške Kmetijske zadruge 24. septembra že zaključili z odkupom grozdja rednih trgatev.
Letos pa so minuli konec tedna šele začeli sprejemati večje količine grozdja, saj so odkupovali kraljevino, kernerja, zelenega silvanca in žlahtnino.
Z odkupom grozdja so sicer letos v Metliki pričeli 6. septembra, ko so odkupili 52 ton zgodnjih rdečih sort, kot so game, Portugalka in šentlovrenka. 13. in 14. septembra so vinogradniki pripeljali v
pa je zelo različna in niha tudi do 30 °Oe sladkornih stopinj, odvisna pa je predvsem od lege vinograda, nege vinogradnikov in sorte. Kaže, da bo šlo letos za povprečno letino, čeprav se zlasti pri belih sortah precej pozna vpliv suše, tako da je kakovost slabša, kot so pričakova-
li.	Sicer pa je Badovinčeva poudarila, da bodo v Kmetijski zadrugi pri ugotavljanju, kako so vinogradniki uresničili pogodbo o odkupu grozdja, upoštevali posledice letošnjega muhastega vremena.
M. B.-J.
Vinsko klet 16 ton zgodnjih belih sort, torej belega in sivega pinota in šardoneja. 19. septembra pa so sprejeli še 5 ton rumenega muškata. Minuli vikend so odkupili kar 162 ton belega grozdja. Če bo vreme primerno, bodo ta teden sprejemali sovinjon, konec tedna pa predvidevajo odkup modre frankinje. Sicer pa, kot je povedala univ. dipl. inž. agronomije Ivanka Badovinac, enologinja v Vinski kleti, roke za trgatev določa Kmetijski inštitut iz Ljubljane, v Vinski kleti pa se jih morajo držati.
Po besedah Badovinčeve so glede na spomladansko pozebo in poletno sušo letos pričakovali manjši odkup grozdja. Kakovost
Prodajalna SEJALEC Prešernov trg 10, Novo mesto tel. 07/33-25-750
NOVO v prodaji
•	KRMILA “MLINOTEST”
za piščance, nesnice, purane, kunce, ovce, koze, pujske in teleta, KRMILNA MOKA
•	vitaminski dodatki
Z ENO KONJSKO MOČJO - Pretekli konec tedna seje pred Vinsko kletjo metliške Kmetijske zadruge vila dolga kolona traktorjev ali osebnih vozil s prikolicami, polnimi grozdja. Ljudje so se že kar navadili, da morajo ob odkupu grozdja, kot so kraljevina, modra frankinja ati žametna črnina, čakati precej časa, da pridejo na vrsto. Vendar avtomobili in traktorji vsaj ne sitnarijo, nekoliko več vztrajnosti pa je potrebne, da počaka na vrsto konj. A Hrnjakova iz hrvaške Brašljevice, ki sta pripeljala grozdje na vozu z eno konjsko močjo, sta skupaj s konjem potrpežljivo čakala. Zaradi njega nista imela v vrsti nikakršnih privilegijev. (Foto: M. B.-J.)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Predelava grozdja
Kdaj je pravi trenutek j za dodatek štartne \ kulture bakterij
Kdaj je pravi trenutek za dodatek štartne kulture bakterij, se je glasilo vprašanje v zadnjem stavku prejšnjega članka. V bližnji preteklosti se je navajal kot pravi trenutek samo, ko je vino popolnoma povrelo, lahko pa takoj po končanem alkoholnem vrenju. S tako časovno ločitvijo alkoholnega vrenja od jabolčno-mlečnega razkisa smo se izogibali nevarnim stranskim pojavom, predvsem tvorbi hlapnih kislin iz ostanka nepovretega sladkorja.
Po novih ugotovitvah naj bi s tem škodili dodanim bakterijam, ki se znajdejo v neprijaznem okolju in pričakujemo od njih biološki razkis. Raziskovalci so tvegali in cepili mošt z bakterijami istočasno s kvasnim nastavkom in na polovici alkoholnega vrenja. Poizkuse so delali predvsem na belih vinih. Ugotavljajo, da so se bakterije zelo hitro razmnožile v moštih s pH 3,7. To je nizka kislost za naše razmere, se pa tudi zgodi. Hitro razmnoževanje dodanih bakterij zavre razvoj avtohtonih. Neza-željene priokuse in arome, ki so posledica bakterijskega delovanja, pripisujejo ravno avtohtoni bakterijski populaciji, kije predvsem v kleteh z nezadostno čistočo. Lahko bi sklepali, da so v kleteh z dobro higieno tudi boljše vrste bakterij, na katere bi se lahko zanesli. Torej je podobno kot pri kvasovkah možno z odbranimi bakterijami izpodriniti avtohtone, ki jih imamo v svojem vinogradu in kleti. V vseh poskusih, tistih, kjer so se dodale bakterije po končanem alkoholnem vrenju, in tistih, kjer se je cepilo z bakterijami istočasno s kvasovkami, se je začel biolo-
Ureja: dr. Julij Nemanič
ški razkis po končanem alkoholnem vrenju. Tudi ugotovljena vsebnost hlapnih kislin se v obojih vinih ni razlikovala.
Ugotovili so, da za istočasno cepitev mošta s kvasovkami in bakterijami vse razpoložljive kvasovke le niso primerne. Med kvasovkami so razlike v potrebi po dušični hrani; lahko bi jih na tej osnovi razdelili na požrešne, zmerne in skromne. Kvasovke, ki potrebujejo veliko hrane, porabijo vse, kar je v moštu, in ne preostane nič bakterijam. Seveda obstaja že specialna hrana za bakterije.
Znano je, da se rdeča vina delno razbarvajo med potekom biološkega razkisa. Ugotovljeno je bilo, daje izpad antocianov večji, če poteka biološki razkis hitreje. Zato je interes pri rdečih vinih upočasniti razkis, da bi se tako ohranilo več barve. V Burgundiji z nizko temperaturo, znižajo jo celo na 14° C, zavlečejo razkis. Vse štartne kulture bakterij vsekakor ne zmorejo delati pri tako nizki temperaturi.
Seznanil sem vas z novostjo, ki jo prinaša razvoj. Mogoče bo koga zamikalo, da v manjši količini preveri razkis vina z novo tehniko. Tistim pa, ki po naravni poti razkisujejo svoje vino, svetujem, da ne prekinjajo razkisa, predno je zaključen. Prisiljena ustavitev razkisa pusti vinu neprijetne arome in priokuse. Boljše je razkisati popolnoma samo del vina in kasneje pomešati razkisano in nerazkisano vino. Na ta način pridelamo dve različni aromi in aromo obogatimo. Ena od prednosti, ki jih prinaša biološki razkis, je tudi manjša potreba vina po žveplu. Pri sedanji ravni kletarjenja v Sloveniji bi bilo nujno, da računamo z bakterijami, ki so prisotne, jih uporabimo, če je to potrebno, oziroma jim ne dovolimo, da bi nam brez potrebe raz-kisale vino, skratka imeti jih moramo pod kontrolo.
Dr. JULIJ NEMANIČ
helena mrzukar gospodinjski kotiček
Jesen ni čas za zalogo maščob
Spremembe slabih prehranskih navad so postopen proces, ki vodi v bolj zdrav način življenja. Ob privzgajanju zdravih prehranskih navad pa bomo pridobili še druge, na primer redno telesno vadbo. Za ohranjanje zdravja je potrebno predvsem zmanjševati maščobe in sladkor v prehrani in uži--vati večje količine zelenjave, sadja ter vlaknin. Maščobe v živilih so predvsem vir eneregije, vsebujejo pa tudi snovi, ki so za življenje nujno potrebne. Holesterol, ki nastaja v jetrih, je sestavni del celičnih membran in pomembna sestavina žolčnih kislin, ki pospešujejo prebavo in sodelujejo pri vsrkavanju (resorpciji) maščob. Iz holesterola nastanejo vitamini D in razni hormoni. Veliko holesterola pa je tudi v možganih in mielinskih ovojnicah živcev. Normalna vrednost celotnega holesterola v krvi pri zdravem človeku je 5,2 mmol/L, tvegana pa nad 6,5 mmol/L. Če imamo neobičajno veliko lipidov v krvi, smo podvrženi naglemu razvoju poapnenja ožilja ter srčni in možganski kapi.
Potrebno je, da jemo pravilno sestavljeno hrano z omejitvijo živalskih maščob, mastnih mesnih izdelkov, jajc, ocvrtih jedi in mastnih sirov. Namesto teh se navadimo na lahko hrano, kot so posneta skuta in pusti siri, ki vsebujejo manj kot 25 odst. maščobe. Jesen ni čas za zalogo maščob v telesu, ampak priložnost,
da si z obilico zaužitega sadja in zelenjave okrepimo odpornost proti raznim okužbam, ki so spremljevalke hladnih in vlažnih mesecev.
Marsikatero jed, ki je po stari navadi pripravljena z veliko maščobe, lahko pripravimo drugače. Primer je JABOLČNI ZAVITEK: za 16 kosov potrebujemo 300 g namenske moke za vlečeno testo, 1 g soli, 1 dl vode, malo limoninega soka in 4 žličke olja. Vse sestavine ugnetemo v gladko kepo, ki jo pustimo počivati vsaj eno uro. Nato testo razvlečemo, premažemo s stopljeno margarino (8 žličk), obložimo z 1,5 kg na lističe narezanih jabolk (lahko so neolupljena), potresemo s 3 žlicami krušnih ali piškotnih drobtin, cimetom in z 1 žlico sladkorja ali ustrezno količino sladila. Testo zavijemo, položimo v pekač, obložen s peki papirjem. Zavitek premažemo s stopljeno margarino (4 žličke) in spečemo.
Naslednji primer je TELEČJA OBARA: za 2 porciji pripravimo 210 g puste teletine, ki jo narežemo na koščke, pomokamo in opečemo na 4 žličkah olja. Nato prilijemo vročo vodo in dodamo 150 g mešane zelenjave (korenja, peteršilja, cvetače, graha ipd.), limonino lupino, majaron in sol. Počasi kuhamo do mehkega. Po želji obaro še okisamo. Jedem nikoli ne dodajamo maščobe po občutku, ampak jo vedno odmerimo!
Knjižnica in pokopališče
Fotografska razstava Sodobna arhitektura v Novem mestu
NOVO MESTO-“Cilj Dne-vov evropske kulturne dediščine je spodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne dediščine, letošnja tema pa je arhitektura prejšnjega stoletja Od moderne do sodobne. Tudi mi smo se s svojim prispevkom letos vključili v ta projekt,” je na otvoritvi fotografske razstave v petek, 21. septembra, v avli Kulturnega centra Janeza Trdine dejal vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Novo mesto, Bojan Bencik. Za kulturni program je poskrbel kitarist Jernej Zoran.
Gre za razstavo z naslovom Sodobna arhitektura v Novem mestu, ki je plod sodelovanja še z zavodom LokalPa-triot, ki je letos poleti organiziral fotografsko delavnico Fotopub. Vodila sta jo mentorja domačina, akademski fotograf Borut Peterlin in Tomaž Grdin. Nastala je obsežna zbirka fotografij mladih ljubiteljskih slikarjev, ki so posneli dve zadnji sodobni arhitekturni stvaritvi v dolenjski prestolnici: novi prizidek Knjižnice Mirana Jarca in Mestno pokopališče Srebrniče. Za razstavo sta mentorja izbrala barvne in črno-bele fotografije naslednjih avtorjev: Tadeje Bečaj, Mihe Had-la, Boštjana Puclja, Mihe Žnidaršiča in Tomaža Grdina iz Novega mesta, Mojce Balant, Matjaža Tančiča in Maje Težak iz Ljubljane ter Damjana Popelarja iz Tržišča.
Razstavo fotografij je pohvalila tudi Damjana Prešeren z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in koordinatorka letošnjih dne-vov, ki si z Novomeščani želi nadaljnjega sodelovanja. Fotografije bodo na ogled do 6. oktobra.
L. MURN
Mladi fotografi z mentorjem Borutom Peterlinom (spredaj na desni).
Koncert v Brežicah
BREŽICE - V ponedeljek, 24. septembra, sta v dvorani brežiške glasbene šole nastopili violinistka Tamara Smirnova iz Bostona in pianistka Mira Flies Šimatovič iz Zagreba.
Domovinske slike
PODSREDA - Na gradu Podsreda bodo v ponedeljek, I. oktobra, ob sedmih zvečer odprli razstavo Domovinske slike Antonija Matyseka iz Nemčije.
Bogata bera letošnjega tabora
Razstava del, ustvarjenih na 34. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov, in razstava keramike, nastale na keramični delavnice Velika forma
TREBNJE - V drugi polovici junija je v mestu ob Temenici potekal že 34. mednarodni tabor likovnih samorastnikov, likovno srečanje s častitljivo tradicijo, s katero se Trebnje kulturno pre-poznavneje vpisuje na slovenski kulturni zemljevid. Tabora se je udeležilo 13 umetnikov iz Francije, Nemčije, Hrvaške, Jugoslavije, Italije in Slovenije, med slednjimi tudi domačin, kipar samorastnik Ciril Povše. Tako je število vseh likovnikov, ki so v 34 letih z vseh koncev sveta prišli na trebanjski tabor, preseglo 200, v galeriji, kjer hranijo njihova dela, pa se je nabralo že preko 800 stvaritev. Letošnji tabor jih je dodal 17.
Sadovi 34. tabora so na ogled na razstavi, ki so jo odprli v Galeriji likovnih samorastnikov v četrtek, 20. septembra, zvečer. Kot je pozdravnem nagovoru dejal trebanjski župan Ciril Metod Pun-
gartnik, je bila likovna bera letošnjega tabora med najbolj kakovostnimi in je pomembno obogatila že tako bogato zbirko, na katero so Trebanjci upravičeno ponosni, žal pa organizatorji v svojih prizadevanjih še vedno niso deležni zadostne pomoči države in se počutijo nekoliko osamljene. Kljub temu je bila otvoritev razstave radosten dogodek, kar so lepo naznačile pevke zbora Svoboda z Mirne, ki so začele svoj nastop z Beethovnovo Odo radosti, zborovodja Stane Peček pa je posamezne pesmi domiselno povezal z izbranimi besedami, ki jih je dopolnil s svojim nagovorom še direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Vojko Stopar, na koncu pa direktorica Centra za izobraževanje in kulturo Darinka Tomplak.
Razstavi del, ustvarjenih na letošnjem taboru, so pridružili še razstavo keramike, ki so jo oblikovali
Pevski zbor Svoboda z Mirne je pospremi! otvoritev dveh razstav v Galeriji likovnih samorastnikov. Na sliki: pevke in govornik direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Vojko Stopar.
Prenova s posluhom za veduto
V galeriji Simulaker pripravili razstavo diplomskega dela novomeške arhitektke Petre Ostanek
NOVO MESTO - Galerija Simulaker, ki deluje v klubu Lokal-Patriot in ima svoja razstavišča v samem klubu, knjigarni Goga in v izložbi praznega lokala na Glavnem trgu, je v svoj program zapisala tudi arhitekturne razstave, torej ustvarjalno področje, ki mu sicer na novomeških razstaviščih le poredkoma posvečajo pozornost. Simulaker je minuli četrtek, 20. septembra, zvečer odprl razstavo, na kateri mlada arhitektka Petra Ostanek iz Novega mesta predstavlja svoje diplomsko delo Prenova stare novomeške porodnišnice, ki ga je pripravila pod mentorstvom prof. mag. Petra Gabrijelčiča. Na otvoritveni večerje na dvorišču knjigarne Goga avtorica sama s pomočjo projekcije diapozitivov predstavila zanimiv projekt, razstava z manjšo maketo ter s slikovno in tekstovno predstavitvijo pa je javnosti na ogled v izložbi na Glavnem trgu.
Avtorica seje lotila zahtevne naloge, kako prenoviti stavbo, ki ni
Orgelski koncert
SODRAŽICA - V župnijski cerkvi bo v nedeljo, 30. septembra, ob sedmih zvečer koncert iz cikla orgelske baročne glasbe evropskih narodov. Nastopil bo organist Milko Bizjak.
Razstava na gradu
PODSREDA - Na gradu Podsreda bodo jutri, 28. septembra, ob šestih zvečer odprli razstavo del Irene Romih. V kulturnem programu bo nastopila skupina Au-todafe.
Prva nagrada Vircu
LJUBLJANA - Posebna žirija je izmed fotografij, objavljenih v šolski fotogaleriji priloge za šolstvo v časopisu Delo, izbrala kot najboljšo fotografijo Impresijo 1. Posnel jo je Žiga Vire, učenec osnovne šole Center iz Novega mesta. Za nagrado bo preživel dan z Delovimi poklicnimi fotoreporterji.
na keramični delavnici Velika forma. Potekala je v drugi polovici junija na turistični kmetiji Obolnar v Dolenji vasi pri Čatežu pod mentorstvom oblikovalke unikatne keramike in pedagoginje Dubravke Urban. Sklad organizira te delavnice že dvanajst let, vsakič v drugem okolju, letos je na vrsto prišla Dolenjska. Na delavnici je ustvarjalo osem udeležencev, med njimi iz Trebnjega Irena Blaznik, iz Mokronoga Duška Lah Peček ter iz Novega mesta Milena Rupar in Andreja Stankovič. Pri žganju izdelkov iz gline jim je priskočila na pomoč Opekarna Zalog pri Novem mestu.
Razstavi sta na ogled do 20. oktobra.
M. MARKELJ
Razstava najnovejših slik Jožeta Kumra
NOVO MESTO - Jutri, 28. septembra, bodo ob sedmih zvečer v galeriji Dolenjskega muzeja odprli razstavo najnovejših del akademskega slikarja Jožeta Kumra.
Jakov Brdar z Aritmijo v kostanjeviški samostanski cerkvi.
V	dialogu s preteklostjo
V	Galeriji Božidarja Jakca so odprli razstavo Jakova Brdarja - Na osrednjem razstavišču le ena skulptura
Grumov literarni popoldan
Faksimile rokopisa Dogodka v mestu Gogi s študijami
NOVO MESTO - V počastitev stoletnice rojstva pisatelja in dramatika Slavka Gruma je Knjižnica Mirana Jarca izdala slavnostno izdajo njegove znamenite drame Dogodek v mestu Gogi. Publikacija prinaša faksimile rokopisa z vzporednim diplomatičnim prepisom, ki ga avtor prepisa mag. Marjan Štrancar-primerja s prvima objavama drame, ter študije poznavalcev Grumovega dela. Besedila spremlja slikovno gradivo: avtorjeve fotografije in portreti, posnetki prvih uprizoritev Goge, gledališki listi, scenski osnutki ipd. Predstavitev knjige bo danes, 27. septembra, ob petih popoldan v Jakčevem domu. O umetniku in knjigi bodo spregovorili poznavalci Grumove literature in avtorji študij, predstavitev pa bosta z nastopom popestrila oktet Adora-mus in študent AGRFT Branko Jordan.
KOSTANJEVICA - Od minulega petka, 21. septembra, je v samostanski cerkvi cistercijanskega samostana, elitnega likovnega prizorišča Galerije Božidarja Jakca, na ogled nova razstava. Na nji se predstavlja akademski kipar Jakov Brdar, umetnik, ki je po rodu iz Bosne in Hercegovine, vendar pa že vrsto let živi in ustvarja v Sloveniji ter se s svojim delom, ki ga gradi na predpostavkah nove podobe in neoekspresionizma, umešča na sodobno slovensko likovno prizorišče kot eden vodilnih kiparjev. Kiparstvo je študiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, tu diplomiral in opravil specialko, oboje pri prof. Dragu Tršarju, izpopolnjeval pa se je v Parizu in Berlinu. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugim nagrado Prešernovega sklada, prejel pa je tudi prvo nagrado na javnem natečaju za konjeniški spomenik generalu Maistru.
Brdarjeva razstava v Kostanjevici z naslovom “Kobalt modra, zelena, oker” je nekaj posebnega v nizu odmevnih postavitev v galeriji Božidarja Jakca, za katere je značilen dialog med umetninami gostujočih likovnih ustvarjalcev in gotsko-baročno arhitekturo cerkvene notranjščine. Kipar je v nekdanje sakralno okolje, zdaj likovno prizorišče, umestil eno samo skulpturo, ulito iz mavca in z naslovom Aritmija, na dvorišče pa je postavil še osnutek zanjo iz pobarvanega rebrastega železa in skulpturi psov iz železne žice, obdane z jesenskimi sadeži. Izhodišče za Aritmijo je Brdar poiskal v likovni in literarni preteklosti, kar v njegovem ustvarjalnem opusu ni no-
vost. Gre za detajl s slike Sandra Botticellija, figuro golega dekleta, ki jo od zadaj naskakuje pes. Renesančni slikar je upodobil motiv iz osme novele petega dne Boccaccio-vega Dekamerona, v kateri je govor o večni kazni, ki jo morata po smrti prenašati trdosrčna ženska in njen nesojeni ljubimec; kot golo dekle beži pred divjima mesarskima psoma in vitezom na konju. Ko jo psa zaustavita, ji vitez od zadaj z mečem izreže srce in ga vrže psom v žrtje, nato dekle oživi in se znova požene v beg, preganjalci pa za njo ... Brdarjeva skulptura seveda ni zgolj likovna upodobitev literarno in slikarsko že obdelanega motiva, ampak vznemirljiv dialogs preteklostjo, tako s samim motivom kot z umestitvijo skulpture v desakralizirano okolje.
Na otvoritvi razstave sta po pozdravnem nagovoru direktorja Galerije Božidarja Jakca, Bojana Božiča, o avtorju in njegovem delu govorila Andrej Medved in umetnikov prijatelj Jožef Školč, nekdanji minister za kulturo. Razstava bo na ogled do konca marca prihodnjega leta. Kot običajno so ob razstavi izdali dvojezičen katalog z besedili Andreja Medveda, Miklavža Komelja, Vesne Velkovrh Buki-lice in Bryjana Laucha.
M. MARKELJ
Jesen na ribniku
KRŠKO - Društvo likovnikov Krško Oko in krška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti organizirata v soboto in nedeljo, 29. in 30. septembra, ob brestaniškem ribniku slikarsko kolonijo Jesen na ribniku. Razstava ustvarjenih del bo predvidoma 16. oktobra v Gostišču na ribniku.
Avtorica projekta Prenove stare novomeške porodnišnice Petra Ostanek.
arhitekturni spomenik, vendar pa zavzema izjemen položaj pod kapiteljsko cerkvijo in starim mestnim obzidjem te'r je nepogrešljiva sestavina novomeške vedute pri vstopu iz smeri Dolenjskih Toplic. Prenovo, ki naj bi nudila sodobne funkcionalne prostore Upravni enoti, je zaradi tega zasnovala tako, da ni uničila njenih vedutnih vrednosti. Ohranila bi lupino stare stavbe (sedanji prizidek in stari paviljon bi odstranila), vanjo pa bi umestili delovne prostore. Stari stavbi bi dozidali na nivoju vhoda zgradbi pravokotnih oblik, ki bi ne zastirali pogleda na staro stavbo, pretočišče starih in novih prostorov pa bi bilo ob sedanjem glavnem stopnišču z rozeto, kije po mnenju arhitektke edini arhitekturno zanimiv del. Vpetost v okolje, ki mu dajeta značaj vertikala kapiteljskega zvonika in horizontala mestnega obzidja, bi naglasila z zidom, ki bi zaključil terasi.
Projekt je zbudil zanimanje, saj je mlada avtorica z njim pokazala pravšen posluh za okolje, v katerega ga umešča, ali pa bo tako prenovljena stara porodnišnica kdaj zaživela kot novomeška upravna enota, ostaja povsem odprto vprašanje.
MiM
Pesem je bila dodatni navdih
V galeriji Krka so odprli razstavo likovnih del, ki jih je na 22. Krkinem srečanju slikarjev ustmrilo šest likovnikov - Pavčkova poezija in dolenjska zemlja
NOVO MESTO - Med novomeške kulturne stalnice nedvomno sodijo Krkina srečanja slikarjev, ki jih dolenjski farmacevtski velikan pripravlja že dvaindvajset let in z njimi pomembno bogati skrinjo umetniških del, nastalih in shranjenih v tem delu Slovenije. Letošnje srečanje je potekalo od 12. do 15. julija na Otočcu, sadovi srečanja pa so že na ogled v galeriji Krka. Razstavo likovnih del 22. Krkinega slikarskega srečanja so odprli v ponedeljek, 24. septembra, zvečer in kot vedno je bila otvoritev lep kulturni dogodek, ki gaje pospremilo veliko ljubiteljev likovne umetnosti in poezije.
Posebnost letošnjega srečanja je pričajo o navdihu, ki ga je poleg
bila namreč prav prepletenost likovnega ustvarjanja s poezijo. Izbranih šest likovnikov (Zvest Apol-lonio iz Portoroža, Nevenka Arba-nas iz Zagreba, Viktor Bernik iz Ljubljane, Jožica Medle iz Šentjerneja, Arjan Pregl iz Ljubljane in Franc Vozel iz Kranja) je kot spodbudo za umetniški navdih dobilo tri pesmi dolenjskega rojaka Toneta Pavčka. Sporočilo verzov Pesmi začetka, Zemlji in Pesmi o reki so po lastni presoji bolj ali manj prepletli z navdihi, ki so ga dobili v okolju, v katerem so ustvarjali. Nastale slike, akvareli in grafike tako zrcalijo prijazno ozračje, v "katerem so umetniki ustvarjali,
Letni koncert Vive
BREŽICE - Letni koncert mešanega pevskega zbora Viva, ki ga vodi zborovodkinja Simona Rožman Strnad, bo danes, 27. septembra, ob 19.30 v Viteški dvorani brežiškega eradu
pesmi ponujala dolenjska pokrajina, ter na svojstven način oživljajo pesem. “Na eni strani izžarevajo drhtavico pesnikove zamisli, na drugi pesniški nemir slikarjev, ki jih je poleg značilne pokrajine vznemirila tudi najiskrenejša beseda o njej,” meni umetnostna zgo-
dovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe.
Še posebej globoko se je Pavčkova poezija dotaknila zagrebške umetnice Nevenke Arbanas, ki je ustvarila kar šest barvnih grafik, te pa so bile spodbuda za nastanek bibliofilske izdaje izbranih Pavčkovih pesmi, ki ji je uvod napisala Tatjana Pregl Kobe in katere prvi izvod so pesniku slovesno izročili na otvoritvi razstave. Prijetno vzdušje, ki so ga na otvoritvi ustvarila razstavljena likovna dela in pesmi, ki jih je prebiral Tone Pavček, je z glasbo dopolnila mlada violistka Maša Senčar.
M. MARKELJ
Udeleženci letošnje Krkinega srečanja na otvoritvi razstave: F. Vozel, A. Pregl, V R/>mi L- 7 A nnllnnin V M p H J p npsnik T. Pu včpk in N. Arha na s
Pravna pomoč po novem tudi zastonj
Socialno ogroženi bodo z novim zakonom lahko upravičeni do brezplačne pravne pomoči -Na novomeškem okrožnem sodišču že 'štiri vloge, obrazcev pa še ni - Nič dodatnih zaposlitev
NOVO MESTO - Pretekli teden, 11. septembra, je začel veljati Zakon o brezplačni pravni pomoči (BPP), kar pomeni, da bodo po novem v skladu z zakonom do te vrste pomoči upravičene nekatere socialno ogrožene skupine prebivalcev naše države. Toda kot se zgodi prepogosto, tudi v tem primeru velja, da država ne stori pravočasno vsega, kar bi morala, in omenjeni zakon je v praksi za sedaj še bolj mrtev kot živ.
dežurni
poročajo
UKRADEL 120 JEKLENK -Med 15. in 18. septembrom je neznanec iz ograjenega skladišča Mercatorja v Krškem ukradel 120 praznih jeklenk za plin, vrednih okrog milijon tolarjev.
ZASTONJ CIGARETE - V noči na 19. september je nekdo vlomil v gostinski lokal v Senici in odnesel 17 zavojčkov cigaret ter še 17 tisoč tolarjev. Za nekaj časa bo, ne?
RAD SE IGRA - Kako si drugače razložiti, daje nekdo med 24. avgustom in 18. septembrom iz lokala Cuba ukradel 560 tisoč tolarjev vredni igralni avtomat Photo play?
MOTORNA ŽAGA - M. M. iz Črnomlja je 18. septembra popoldne v gozdu pri Čudnem selu pripravljal drva. Ko je za trenutek odšel, mu je nekdo ukradel sto tisoč tolarjev vredno motorno žago.
DENAR IZ NABIRALNIKA -18. septembra okrog 20. ure je M. A. iz Novega mesta vrgla zavoj s 300 tisoč tolarji v nabiralnik, last M. B. iz Novega mesta. Denar pa ni prišel v prave roke, saj ga je vzel vlomilec. Dobra šola za drugič.
UKRADEL UDARNO ŠPICO -Ob gozdni cesti v Kočevskem Rogu je med Pogorelcem in Kunčem s pnevmatskega kladiva nekdo ukradel udarno špico znamke Kroup, težko 50 kg in vredno 170 tisoč tolarjev.
VLOMIL V AVTO - 19. septembra je neznanec vlomil v osebni avto, last A. Z. iz Novega mesta, ki je bil parkiran na jasi ob lokalni cesti Poljane - Ornuška vas, ter ukradel žensko torbico, v njej pa denar, kozmetiko in dokumente, nekaj denarja pa še iz žepa suknjiča. Škoda znaša 200 tisoč tolarjev.
KJE JE LAHEK*PRIKLOP-NIK? - Med 16. in 20. septembrom je neznanec v Malem Kamnu pri Krškem ukradel lahek priklopnik, reg. št. KK 30-31 A, vreden okrog 80 tisoč tolarjev.
Na večini slovenskih okrožnih sodišč namreč še vedno ni mogoče dobiti enotnih obrazcev, s katerimi bo mogoče zaprositi za pravne nasvete oz. sodno varstvo. To se bo zgodilo, ko bo ministrstvo za pravosodje sprejelo potrebne podzakonske akte. Do'takrat nekatera sodišča že sprejemajo pisne vloge, vendar bodo kasneje prosilca obvestile, s čim vse morajo vlogo še dopolniti, nekatera pa tudi ne. Kot je povedal predsednik novomeškega okrožnega sodišča Janez Smolej, v tem času strank ne sprejemajo, pisno vlogo pa vzamejo v evidenco. Do sedaj so prejeli štiri vloge, verjetno pa bo zanimanje ljudi kar veliko. “Mi smo z zakonom določili strokovno sodelavko, ki se bo ukvarjala s temi stvarmi, žal pa ni na ta račun mogoča nobena nova zaposlitev. Te zadeve bo moral pač opravljati nekdo, ki bo odgovoren še za kaj drugega."
Z Zakonom o brezplačni pravni pomoči država uresničuje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti. Za sodno varstvo se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in tujimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov. BPP je lahko celotno ali delna zagotovitev sredstev za pokritje stroškov za pravno pclmoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Lahko gre za pravno svetovanje, pravno zastopanje ali za druge pravne storitve, določne
Namesto mobija les
ČRNOMELJ - Mladoletni B. G. iz Črnomlja je utemeljeno osumljen kaznivega dejanj goljufije. Preko Salomonovega oglasnika je ponudil v prodajo več vrst različnih prenosnih GSM aparatov. Oškodovani A. P. iz Kopra se je z osumljencem dogovoril za nakup telefona znamke Nokia 8210 v vrednosti 52 tisoč tolarjev. 17. septembra je osumljenec paket poslal, A. P. ga je plačal. Ko je paket odvil, je ugotovil, da je v original embalaži za telefon kos lesa.
z zakonom. BPP se odobri tudi za postopke pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami. O odobritvi odloča predsednik okrožnega sodišča.
Seveda je pri tem odločujoč finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z zakonom. Do BPP je upravičen tisti, ki ne zmore stroškov sodnega postopka, ne da bi oškodoval svoje socialno stanje. To stanje pa je ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega minimalne plače. Finančni položaj prosilca se ne ugotavlja, če ta na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene dajatve. BPP se ne odobri, če imata prosi-
Pravni vidiki italijanskega prava
NOVO MESTO - Društvo pravnikov Novo mesto v sodelovanju z IPA za Dolenjsko vabi v ponedeljek, 1. oktobra, ob 9. uri v sejno sobo PU Novo mesto (Ljubljanska 30) na predavanje dveh italijanskih pravosodnih strokovnjakov: sodnika Antonia de Nicolo, predpristopnega svetovalca EU, in državnega tožilca iz Trsta Nico-la Maria Pace. Predhodna prijava in kotizacija nista potrebni.
Kamen v navijače
.NOVO MESTO - Eden izmed navijačev novomeškega nogometnega kluba je 23. septembra na parkirnem prostoru stadiona Portovald vrgel kamen v avtobus, s katerim so se pripeljali navijači nogometnega klub Tabor Sežana, ter razbil vetrobransko steklo.
Sedem Romunov
KRŠKO - Med 21. in 24. septembrom so policisti PU Krško prijeli sedem Romunov, ki so ilegalno prestopili državno mejo. Na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje pa so odkrili štiri tujce, ki so skušali v Slovenijo priti s ponarejenimi listinami. Sledi kazenska ovadba.
“Kakšne lase je takrat nosil Arh?”
Vprašanje, zaradi katerega se je še podaljšalo sojenje obtoženemu F. Arhu'za poskus umora maja lani - Pomoč Omrzela? - Še nekaj prič - Pripor podaljšan - Drug balistični izvedenec
KRŠKO - Na krškem okrožnem sodišču se bliža h koncu dolgotrajno sojenje obtoženima 28-letnemu Francu Arhu iz Mrtvic pri Leskovcu pri Krškem in 24-letnemu Marjanu Omrzelu iz okolice Senovega; prvi je obtožen poskusa umora 29-letnega Darka Božičnika 21. maja lani pred picerijo Fontana v Krškem, drugi pa naj bi mu pri tem pomagal.
Preden se je glavna obravna- nato pa sta svojo obrambo spreme-
va sploh lahko pričela, je bilo seveda potrebno na zatožno klop posesti oba osumljenca kaznivega dejanja, kar ni bilo enostavno. Po dogodku, v katerem naj bi po besedah oškodovanca Božičnika Arh nanj streljal v avtu, zraven pa je bil tudi Omrzel, Božičnik pa se je nato ranjen zatekel po pomoč na krško policijsko postajo, sta oba osumljenca pobegnila. Policisti so ju iskali. Omrzel se je nato sam javil, in ker zanj ni bil odrejen pripor, je tako storil tudi Arh, toda ker so tega pridržali, je pobegnil in se skrival vse do letošnjega februarja, ko ga je policija prijela v Ljubljani. Od takrat se Arh - osumljen je še dveh ropov senovške banke, na novomeškem okrožnem sodišču pa zoper njega teče tudi postopek v zvezi s kaznivim dejanjem velike tatvine - vseskozi nahaja v priporu.
V zvezi s streljanjem v Krškem sta se tako Arh kot Omrzel najprej branila z molkom,
nila. Nobeden od njiju se menda usodnega 21. maja zvečer ni nahajal v Krškem, kar so na večih glavnih obravnavah potrjevale različne priče. Arh naj bi bil tisto noč v Ljubljani skupaj z Aleksandrom Asičem in drugimi kolegi, kjer so popivali. Vse priče pa tako zaradi časovne oddaljenosti dogodka in slabega spomina kot posledica pretiravanja z alkoholoht (s tem so se dobesedno hvalile) niso mogle zatrditi, da je bil takrat Arh z njimi.
Kot meni Arhov zagovornik, pa naj bi k njegovemu alibiju bistveno pripomogel odgovor na vprašanje, kakšne lase je takrat nosil. V dnevnem časopisju je bila namreč objavljena Arhova fotografija, na kateri ima kratke lase (kot sedaj), v resnici pa je imel menda takrat daljšo pričesko. Petčlanski senat s predsednikom Milošem Medvedom je tako sprejel zagovornikov predlog, da na glavni obravnavi ta teden v zvezi s tem vprašanjem povpraša še nekaj prič, ki so bile zaslišane le v preiskavi, ne pa pred
senatom. Ni pa ugodil njegovi zahtevi po odpravi hišnega pripora, ker je menil, da oba priporna razloga - tako begosumnost kot nevarnost pobegnitve - še obstajata. Ravno tako ni prišel v poštev hišni pripor. Senat se tudi ni strinjal z zahtevo Arhovega zagovornika, da ponovno zaslišijo oškodovanca Božičnika “glede okoliščin v samem trenutku streljanja, saj je Božičnik drugače govoril na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom in na glavni obravnavi in je vprašljiva verodostojnost njegov izpovedi. Ker je očitano kaznivo dejanje res hudo, je to nujno potrebno.”
Senat pa je med sodnim procesom sprejel pripombo Arhovega zagovornika, naj sodišče pridobi novega nepristranskega izvedenca balistične stroke, kar naj Franc Slabič kot uslužbenec Ministrstva za notranje zadeve ne bi bil. Tako je na glavni obravnavi nastopil Janez Kotnik, toda njegove trditve se niso bistveno razlikovale od prejšnjega izvedenskega mnenja. Stvar bi bila veliko lažja, če bi našli pištolo, s katero naj bi Arh maja lani streljal na oškodovanega Božičnika.
L. MURN
lec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalni plač. Strokovna služba za BPP seveda lahko premoženjsko stanje preveri, in če se izkaže, da je nekdo navajal neresnične podatke, se prošnja, z odločbo seveda, zavrne in prosilec je ne more vložiti naslednjega pol leta.
BPP ni mogoča za primere kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, v sporih zaradi znižanja preživnine in v odškodninskih sporih povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev razen v izjemnih primerih.
L. MURN
V tovornjaku kar 48 ilegalcev
Prevoznika še iščejo
SLOGONSKO - 25. septembra okrog 4. ure zjutraj so brežiški policisti pri varovanju državne meje opazili, da izven naselja Slo-gonsko prestopa državno mejo večja skupina neznancev. Slednji so pot nadaljevali do naselja Slogon-sko, kjer so se vkrcali na tovorni avtomobil znamke Mercedes, na katerem so bile nameščene registrske tablice ljubljanskega registrskega območja. Policisti so skušali voznika tovornega vozila ustaviti, vendar je ta zapeljal s ceste in pobegnil. Policisti ga še vedno iščejo, preverjajo pa tudi osebo iz Ljubljane, ki naj bi ta prevoz spremljala z osebnim avtom.
Policisti so ugotovili, da se na tovornem vozilu nahaja kar 48 tujcev, in sicer 33 državljanov ZRJ, 14 Iračanov in en Makedonec. Tujce so-po končanem postopku vrnili na Hrvaško.
Istega dne so policisti v stropu enega izmed vagonov vlaka, ki je prispel na mednarodni železniški prehod Dobova (vozi na relaciji Budimpešta - Benetke), našli skrite tri Romune, ki so se skušali izmakniti mejni kontroli in ilegalno priti v Italijo. Tudi te kršitelje so vrnili Hrvatom.
L. M.
18 do 19 kg marihuane
OBREŽJE - Na vstop MMP Obrežje je 17. septembra okrog pol dveh popoldne z osebnim avtom Opel Ka-dett prispel 38-letni bosanski državljan E. B. iz Novigrada, z njim pa je bil še 20-letni Koprčan A. K. Pri postopku mejne kontrole je policist opravil temeljito kontrolo prevoznega sredstva. Pri pregledu so policisti in nato še kriminalisti v vseh štirih vratih za tapetami odkrili 28 zavitkov s posušenimi rastlinskimi delci mamila Canabis marihuana v teži od 18 do 19 kg. Obema osumljencema so odvzeli prostost in sta bila s kazensko ovadbo privedena k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem.
Ženi grozil z ubojem
BREŽICE - 24. septembra ob 1.50 je 39-letni D. Č. v okolici Brežic kršil javni red in mir v zasebnem prostoru. Ob intervenciji policistov se ni hotel pomiriti in je še naprej grozil ženi z ubojem, do policistov pa se je nedostojno vedel. Policisti so ga pridržali do iztreznitve. Sledi predlog sodniku za prekrške.
Ni mogel ustaviti pravočasno
SREBRNIČE - 17. septembra se je 23-letni R. V. iz Novega mesta z osebnim avtom peljal proti Straži. Pri naselju Srebrniče je na vozišču opazil stoječ osebni avto 21-letnega G. V. iz Novega mesta. Zaradi neprilagojene hitrosti R. V. ni uspel pravočasno ustaviti in je trčil v zadnji del osebnega avta G. V., ki ga je odbilo v stoječ osebni avto voznice A. P. V nesreči so se hudo poškodovali voznik G. V. in sopotniki A. Z., A. V., 1. M. in J. Š. Zdravniško pomoč so jim nudili v novomeški bolnišnici.
PRED ODHODOM V ZAGREB - Štiri najboljše kolesarje iz OŠ Šmar-jeta (spredaj) so na evropsko prometno tekmovanje v Zagreb lepo pospremili organizatorji, starši, sponzorji in drugi. (Foto: L. M.)
Izbrani šmarješki kolesarji
Ekipa štirih kolesarjev iz OŠ Šmarjeta šesta na 18. evropskem prometnoizobraževalnem tekmovanju v Zagrebu
NOVO MESTO-V petek, 21. septembra, popoldne je na pot v Zagreb, kjer je potekalo evropsko prometno izobraževalno tekmovanje, krenila slovenska ekipa, ki so jo sestavljali Dolenjci, in sicer štirje učenci 4. in 5. razredov OŠ Šmarjeta: Andreja Štimpfel, Tea Tomažin, Benjamin Polovič in Jernej Mesojedec.
Ekipa mladih kolesarjev Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) se je tako petič letos udeležila tovrstnega tekmovanja pod pokroviteljstvom AIT, kije potekalo pretekli konec tedna, od 21. do 24. septembra, v hrvaški prestolnici. Udeležilo se ga je 21 evropskih klubov iz 21 držav, naši pa so se tako v teoretičnem kot praktičnem delu (poligonska vožnja) izvrstno odrezali in zasedli šesto mesto. Namen tovrstnih tekmovanj je spodbuditi izboljšanje izobraževanja otrok na področju cestne varnosti in pokazati njegov pomen širši javnosti kot tudi vladam. V zbiranju nacionalnih ekip je sodelovalo preko 500 tisoč otrok iz vse Evrope, starih od deset do dvanajst let, ki so preko klubov v sodelovanju z osnovnimi šolami, sveti za preven-
tivo in drugimi podobnimi organizacijami pridobivali potrebno znanje o cestnoprometnih predpisih in pravilnem ravnanju s kolesi tudi v težjih situacijah.
AMZS je za pripravo slovenske ekipe poverila Avtomoto društvo (AMD) Novo mesto z direktorjem Rudijem Bogatajem. V strokovni ekipi sta bila še predsednik AMD Jože Prosineč-ki ter predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Borut Šušteršič, ki so spomladi v sodelovanju z OŠ Šmarjeta pripravili teoretične in praktične preizkuse učencev 4. in 5. r. Najbolje so se izkazali omenjeni štirje učenci. Ekipo sta v Zagreb spremljala tehnični vodja Miran Mozetič in mentor prometne vzgoje Jože Novak, pred odhodom pa so jo pozdravili in spremili na pot starši, predstavniki AMZS in AMD Novo mesto, OŠ Šmarjeta, sponzorji itd. Spodbudne besede so jim namenili predsednik AMD Novo mesto Jože Prosinečki, predsednik AMZS Boris Perko, Franc Kostrevc, predsednik komisije za mednarodne odnose na AMZS ter novomeški župan Anton Starc.
L. MURN
Kradejo avtomobile
Ne pozabite zaklepati!
NOVO MESTO - Od 21. do.24. septembra so neznanci na področju PU Novo mestu ukradli kar tri osebne avtomobile, dva so policisti našli.
23. septembra ponoči je neznanec v Gribljah na dvorišču pred stanovanjsko hišo ukradel osebni avto znamke Citroen AX in s tem lastnika I. L. oškodoval za okrog 150 tisoč tolarjev. Avto so policisti našli na področju PU Nova Gorica.
21. septembra med 19.20 in 20.45 je neznanec na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom v Jerebovi ulici v Novem mestu ukradel osebni avto znamke R-4, rdeče barve, reg. št. NM 26-23N, last L. B. Lastnik avta ni zaklenil, v njem pa je pustil kontaktne ključe. Škoda znaša okrog 450 tisoč tolarjev. V noči na 24. september je neznanec na parkirnem prostoru pred stanovanjsko hišo na Ločki cesti v Črnomlju ukradel osebni avto znamke Opel Kadet 1,3, bele barve, reg. št. NM 62-99P, last I. K. 24. septembra nekaj po 17. uri so policisti avto našli na področju PU Nova Gorica.
V času med 23. in 24. septembrom je neznanec na parkirnem prostoru na Ločki cesti v Črnomlju vlomil v osebni avto ter poskušal avto spraviti v pogon. To mu ni uspelo, je pa lastnici T. K. povzročil za okrog sto tisoč tolarjev škode.
Policisti prosijo občane, ki bi morda videli ali karkoli vedeli o preostalem ukradenem vozilu, da jih o tem obvestijo na tel. št. 113.
Vinjen na cesti
KANIŽARICA - Policisti so 22. septembra med kontrolo prometa ustavili 21-letnega hrvaškega voznika D. S., za katerega se je izkazalo, da ima v organizmu 1,01 promila alkohola. Policisti so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje in potni list ter ga pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške.
Osumljena ponarejanja denarja
ČRNOMELJ - 24. septembra so policisti na podlagi 2. odstavka 157. člena ZKP pridržali mladoletna F. D. in U. B. iz okolice Črnomlja, ker sta utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja ponarejanja denarja. Med 19. in 22. septembrom sta v trgovinah in gostinskih lokalih na območju Novega mesa in Črnomlja vnovčila najmanj šest ponarejenih bankovcev po deset tisoč tolarjev z enakimi serijskimi številkami AA 9996683.
Ponarejena
desettisočaka
Kar dvakrat
, NOVO MESTO - Pretekli teden so v dolenjski prestolnici kar v dveh primerih odkrili ponarejen denar.
18.	septembra je neznanec prišel na železniško postajo ter kupil vozovnico za vlak s ponarejenim bankovcem za deset tisoč tolarjev. Ponaredek so dan pozneje odkrili na Agenciji RS za plačilni promet Novo mesto. Policisti so denar zasegli in ga poslali v ekspertizo Banki Slovenije v Ljubljano.
19.	septembra dopoldne je neznanec pred trgovino Mercator na Drski prosil občana, če mu kupi dva sendviča. Občan mu je ustregel, in ko je na blagajni hotel plačati sendviča z denarjem, ki mu ga je dal neznanec, je trgovka na blagajni opazila, daje bankovec za deset tisoč tolaijev ponarejen. Ko je neznanec opazil zaplete pri blagajni, je pobegnil. Tudi v tem primeru so policisti denar zasegli in ga poslali v ekspertizo v Ljubljano.
Že jutri bo v Bonnu vse jasno
Od izidov sinočnje in jutrišnje tekme odvisna cela sezona košarkarskega kluba Krka Telekom - Bo razvajena košarkarska javnost razočarana? - Proračun 4 milijone mark
Portovald na dveh turnirjih
NOVO MESTO - Člani novomeškega teniškega kluba Portovald so Se minuli konec tedna udeležili dveh turnirjev do 12. leta na dveh koncih Slovenije. Ana Benčina in Nika Drkušič sta nastopili na turnirju v Kopru, kjer sta se poslovili od tekmovanja v četrfinalu. Blaž Redleng in Tomislav Felbabič sta tekmovala v Ljubljani na teniških igriščih Šport plusa. Blaž seje prebil do četrtfinala, kjer ga je premagal dve leti starejši prvi nosilec Blaž Rul. Tomislav Felbabič je izpadel v prvem krogu.
OTOČEC - Košarkarji Krke Telekoma so sinoči v Dvorani Leona Štuklja novo košarkarsko sezono začeli s prvo od dveh najpomembnejših tekem, »prvim polčasom« dvoboja s Telekomom iz Bonna, ki se bo končal jutri v Nemčiji. Če košarkarjem Krke Telekoma ne bi uspelo uvrstiti se v evroligo, kamor po mnenju vodilnih mož kluba s svojo novo postavo dejansko sodi, to ne bi bila katastrofa. A je dolenjska košarkarska javnost s pokrovitelji vred po lanskem naslovu državnih prvakov in uspešni sezoni v suproligi razvajena in zahteva nove uspehe, zato v Novem mestu vsi skupaj težko čakajo razplet dvoboja z nemškim moštvom Telekom iz Bonna.
Cilji novomeških košarkarjev so tudi letos dosedanjim uspehom primerno visoki. Kot je na ponedeljkovi novinarski konferenci v gradu Otočec povedal predsednik košarkarskega kluba Krka Telekom Samo Plan-tan, v klubu upajo, da se bodo uvrstili v evroligo in tam po prvem delu končali čimdalj od dna lestvice v svoji skupini.
Če jim ne bi uspelo uvrstiti se v evroligo, bodo v pokalu Saporta ciljali na eno od prvih dveh mest, ki jih vodita neposredno v evroligo. V jadranski ligi. kjer bodo namesto v
Hribar presenetil v Puconcih
Novomeški namiznotenisači izvrstno začeli prvenstvo - V Puconcih bi lahko tudi zmagali
NOVO MESTO - Za namiznoteniško ekipo novomeške Krke seje nova sezona začela bolje, kot so pričakovali. Novomeščani, ki so si pred novim prvenstvom za cilj zadali uvrstitev v sredino lestvice, če bi imeli nekoliko sreče in bi se jim vse izšlo, pa bi lahko segli celo med najboljše štiri, so presenetili že v prvem krogu. V Puconcih pri Murski Soboti so se pomerili s tamkajšnjo Kemo, v minulem prvenstvu četrtouvrščeno ekipo. Pred tekmo so pričakovali tri točke Mitje Horvata in še eno točko Hribarja ali novomeške dvojice oziroma v najboljšem primeru poraz s 4:6, a zasukalo se je drugače.
Začeli so izvrstno. Horvat je po pričakovanju ugnal odličnega Boruta Benka in Mira Ungerja, a nekoliko presenetljivo izgubil z Bojanom Pavičem. Njegov spodrsljaj je ublažil veteran novomeške ekipe Marjan Hribar, ki je presenetil tako Benka kot Ungerja, v svojem tretjem nastopu pa je skupaj z Horvatom v igri parov premagal izvrstno puconsko dvojico Unger - Pavič. Novomeščani so tako vodili že s 5:3 in so bili na pragu zmage, ki bi jim jo lahko prinesel mladi Matjaž Retelj, ki je bil že
na pragu zmage v dvoboju s Pavičem. Vodil je že z 2:1 v nizih, ko pa je četrti niz izgubil z 9:11, je popustil in izkušeni Pavič je Pucončarje vrnil v igro. Tako je bil za novomeško zmago usoden prav Horvatov poraz z Pavičem, vendar je osvojena točka v gosteh pri Kerni kljub vsemu za Novomeščane uspeh.
V	drugem krogu bo Krka ob 17. uri doma na Otočcu igrala z Radgono. Tekma bo za novomeške ljubitelje namiznega tenisa še posebej zanimiva, saj za radgonsko ekipo igra Kitajec Si Ča, ki je svojo prvo sezono v Sloveniji nastopal prav za Novomeščane.
V	3. ligi je Nuklearna elektrarna Krško s 6:0 premagala Kolpo.
L V.
V Dobovi najboljši Medveščak
DOBOVA - Z zmago nad Veliko Nedeljo z 21:19 je mednarodni.roko-metni turnir dobilo moštvo zagrebškega Medveščaka, tretje mesto pa je z zmago nad domačini s 25:22 osvojilo Trbovlje. Dobovčani so prvo tekmo igrali z Zagrebčani in jo izgubili s 15:22.
domačem prvenstvu nastopali v prvem delu sezone, bodo na parket pogosteje pošiljali mlajše košarkarje, da bi si nabrali čimveč izkušenj. Na domačih tleh pričakujejo uvrstitev v finale prvenstva in pokalnega tekmovanja, želijo pa si osvojiti vsaj eno od obeh lovorik.
Trener novomeških košarkarjev Aleš Pipan je pred kvalifikacijskima tekmama za nastop v evropligi upal, da bodo nemški košarkarji po štirih težkih kvalifikacijskih tekmah že nekoliko utrujeni. Vendar izkušeni košarkarski strateg nasprotnikov nikakor ne podcenjuje. Kot je povedal na Otočcu, ima bonski Telekom, ki si gaje ogledal na drugi kvalifikacijski tekmi s Splitom, dobro pokrita vsa igralna mesta, vsa taktika trenerja Predraga Kruniča pa temelji na izvrstnem organizatorju igre Američa-. nu Terrencu Rencherju, kije v Splitu igral vseh 40 minut in svojemu lanskemu moštvu dobro napolnil koš (22 točk). Ob Rencherju ima Telekom v svojih vrstah še nekaj izvrstnih strelcev z razdalje, zato Novomeščane ta teden čaka res težko delo. Po besedah trenerja Pipana bo njegovo moštvo tako na sinočnji tekmi v Dvorani Leona Štuklja kot na petkovem srečanju v Bonnu igralo na zmago.
Kapetan novomeškega moštva Samo Grum in novi prvi organizator igre Jaka Lakovič sta na Otočcu priprave ocenila kot izvrstne, čeprav sta jih morala del zaradi reprezentančnih obveznosti spustiti. Vendar so
jima soigralci zatrdili, da se v svoji karieri še niso tako dobro pripravljali na sezono. Da njihove besede držijo, je temeljito prenovljeno moštvo dokazalo tudi na pripravljalnih tekmah, na katerih so se enakovredno merili tudi z nekaterimi boljšimi evropskimi moštvi.
Predsednik Samo Plantan je pojasnil razplet davčnih težav kluba Krka Telekom, ki ima podobne težave z dolgovi davčnemu uradu kot Union Olimpija. Vodstvo novomeškega kluba je počakalo na razplet pogajanj med davkarji in ljubljanskim klubom, šele potem so se Novomeščani začeli dogovarjati tudi sami, zelo verjetno pa je, da bo tudi v njihovem primeru prišlo do podobnega dogovora in da bodo dolg lahko odplačevali v obrokih, tako da to ne bi motilo rednega delovanja kluba. Po njegovih besedah naj bi proračun kluba za prihodnjo sezono znašal dobre štiri milijone nemških mark.
I. V.
STOPAR NAJBOLJŠI KARATEIST - Grand prix karate turnir za Hypo pokal 2001- Slovenija open, ki ga organizira v počastitev 25-letnice obstoja Karate klub Hvpo Sevnica je gostila konec tega tedna letos precej manj tekmovalcev kot lani. Predsednik KK Hypo Sevnica, Anton JČrepinšek je povedal, da razdor v slovenski karate zvezi ne more prinesti nič dobrega, ncza Semičane in njim pridružene “izobčence" niti za uradno KZS. Turnir v športni dvorani, je odprl sevniški podžupan Andrej Štricelj. Na posnetku: takole si je najboljši tekmovalec turnirja, Sevničan Marko Stopar (na levi) pribori! še drugo zlato kolajno v boju s Hrvatom Tomislavom Udovčičem iz Samo bora. (Foto: P. Perc)
V Sevnici precej domačih zmag
Sevniški karateisti so na domačem tradicionalnem turnirju gostili kolege iz petih držav - Tekmovali po novih WKF pravilih v katah in kumitu
SEVNICA - Sevniški karate klub Hvpo je konec minulega tedna pripravil tradicionalni Grand Prix turnir v karateju, na katerem je nastopilo 288 tekmovalk in tekmovalcev iz Hrvaške, Jugoslavije, Bosne in Hercegovine, Češke, Slovaške in Slovenije. Zelo so se izkazali tudi domači tekmovalci, saj so dosegli kar nekaj posamičnih in ekipnih zmag.
Prvi dan so nastopili mladinci in 1. Hypo Sevnica, 2. Brestanica; mla-člani v katah posamezno in ekipno,	jše deklice - 1. Samobor, 2. Hypo
v popoldanskem delu pa so nada-	Sevnica; starejše deklice - L Tempo
ljevali še v športnih borbah. Tekmovanje je potekalo po novih WKF pravilih.
Izidi: kata, ekipno, moški - L Osijek, 2. Hypo Sevnica; mlajši dečki -
Rovan zmagal v Avstriji
Krški motokrosist zmagal na zadnji dirki in osvojil skupno drugo mesto v pokalu Austria Junior Challenge
KRŠKO - Na zadnji dirki V motokrosu za pokal Austria Junior Challenge, ki je bila v dežju in blatu na progi v Dechantskirchnu, je Nik Rovan, član Fun športovega Bence MXteama ponovno zmagal, letos že tretjič, na dveh dirkah pa je bil drugi. V občh vožnjah je slabo štartal,
Kozlini priznanje v bolnišnici
Prulam zlahka Šilčev memorial - Sevničani tokrat boljši od Ribničanov - Sevnica izgubila tekmo za J. mesto in dva igralca - Sevničan Kozlina najboljši strelec turnirja
SEVNICA, LJUBLJANA - Sevniški rokometaši so v petek in soboto sodelovali na tradicionalnem Šilčevem memorialu, ki ga izmenično prirejajo Sevnica, ribniški Inles Riko, Termo Škofja Loka in ljubljanski Slovan, kjer je Jože Šilc pustil globoke sledi bodisi kot igralec ali trener. Najprej so se ekipe pomerile v predtekmovalnem delu v Ljubljani in Sevnici.
V Sevnici so domači rokometaši najprej izgubili z ekipo Mobitel Prule 67 z izidom 20:31, v drugem srečanju pa so Prulčani premagali
Ribničane s 34:21. V tretjem srečanju sta se pomerili ekipi Sevnice in Ribnice. Pred pričekom te tekme je kapetan domačega moštva Tadej Si-
SEVNIČANI PREMAGALI RIBNIČANE - Obe celjski okrepitvi sevniške ekipe, Luka Štuhec in Miladin Kozlina, sta se poškodovali na tekmi za 3. mesto proti škofjeloškemu Termu na Šilčevem memorialu v Ljubljani. Oba kar nekaj časa ne bosta mogla igrati rokomet, saj naj bi imeI Štuhec zlomljen prst na roki, Kozlina pa še mora na podrobno preiskavo kolena. Kozlina (št. 8) se je na tem turnirju izkazal tako v napadu, saj je bil najboljši strelec, kot tudi pri obrambnih nalogah. Na posnetku: Kozlina s pomočjo Grizolda (7) in Mičeviča (6) zaustavlja napad Ribničanov. (Foto: P. Perc)
mončič odnesel šopek cvetja soprogi preminulega odličnega rokometaša in trenerja Jožeta Šilca dr. Tatjani, ki se je pridružila gledalcem na tribuni. Po izenačenem začetku obeh slovenskih prvoligašev, ko sta se moštvi menjavali v vodstvu in sta se z nekaj obrambami izkazala oba vratarja, so v 18. minuti prvega polčasa po izenačenju na 8:8 prevzeli vajeti Sevničani. Z zaporednimi zadetki Kozline in lanskega najboljšega strelca L B-lige Benjamina Teraša so zaključili polčas s prepričljivim vodstvom 15:10. V začetku drugega polčasa so doači-ni začeli še bolj poletno in ko je že kazalo na visok poraz gostov, je trener Ribničanov Zdenko Mikulin le še uspel motivirati igralce, da so se nekajkrat približali gostiteljem na tri zadetke zaostanka. Toda tokrat so bili Sevničani boljši in zasluženo zmagali z izidom 28:24.
V soboto pa so se v Ljubljani pomerile ekipe za razvrstitve. Za 5. mesto so Ribničani premagali Izvi-dač iz Ljubuškega. V tekmi za 3. mesto so Sevničani v zadnjem delu srečanja zapravili priložnost za zmago nad škofjeloškim Termom. Končni izid je bil 29:25 za Gorenjce. Sevničani pa so na tej tekmi ostali tudi brez dveh poškodovanih igralcev Kozline in Štuhca.
Za I. mesto je ekipa Mobitela Prul 67 brez težav ugnala prenovljenega Slovana z izidom 32:22. Najboljši igralec turnirja je bil Borut Papež (Slovan), najboljši vratarje bil Beno Lapajne (Prule), najboljši strelec pa Miladin Kozlina iz Sevnice, ki je podelitev dočakal v bolnišnici.
P. P., B. SIMONČIČ
saj so združili obe kategoriji: 85 ccm, tako da je moral prehitevati svoje konkurente, kot tiste iz kategorije starejših. V prvi vožnji je tako že prišel na drugo mesto, za prehitevanje prvouvrščenega Slovaka Tomasa Šimka pa mu je zmanjkalo časa.
V	drugi vožnji je hitreje opravil s konkurenti, potem pa je predrl zadnjo gumo, vendar je k sreči vodilni Florian Kremser padel, tako da je Nik lahko povedel, vse do cilja pa ga je napadal Šimko, vendar ga kljub predrti zračnici ni uspel prehiteti. Oba sta zbrala enako število točk, vendar je Nik postal zmagovalec, saj je bil boljši v finalni vožnji.
V	tej kategoriji je nastopil tudi Tomaž Salobir, malce oslabljen zaradi prebavnih težav. Kljub enemu padcu je bil v prvi vožnji osmi, v drugi pa je svojo uvrstitev še popravil, na cilj je pripeljal peti, tako da je skupno osvojil šesto mesto. Z novimi 19 točkami se je Tomaž na lestvici povzpel za eno mesto navzgor, dva konkurenta je prehitel, njega pa eden, tako da ima v seštevku 87 točk in je na koncu osvojil 7. mesto med 36. tekmovalci. Nik Rovan je skupno osvojil odlično drugo mesto v pokalu Austria Junior Challenge, kljub temu da dveh dirk ni odpeljal, je za zmagovalcem Martinom Tref-ferjem zaostal le za 30 točk. Zbral pa je 221 točk.
Zagreb; starejši dečki - L Teslič; posamično, mladinci - L Stankovič (Osijek); mladinke - 1. Šenjug (Hrvaška), 2. Racman (Krka Šentjernej); člani - L Stopar (Hypo Sevnica); člapice - L Racman (Krka Šentjernej); do 10. leta, deklice - L Bilič (Samobor); dečki - 1. Kotarski (Samobor); do 12. leta, deklice - L Le-nard (Samobor); dečki - L Kovačevič (Teslič, BiH); do 14. leta, dečki -L Gorša (Termal Daruvar), 3. Kužem (Hypo Sevnica); deklice - L Gregoričkova (Bratislava), 3. Požun (Krško).
Izidi: kumite, članice - L Sever (Kolektor Idrija), 2. Kralj (Ivančna Gorica); mladinke - L Horvat (Kolektor Idrija); mladinci nad 75 kg -L Havran (Bratislava), 3. Tabak (Hypo Sevnica); mladinci do 75 kg - 1. Črepinšek Rok (Hypo Sevnica); mladinci do 70 kg; L Orač (Hypo Sevnica), 3. Lisec Danilo (Hypo Sevnica); mladinci do 65 kg - L Ma-roh (Brestanica); člani do 80 kg - L Mrzak (Samobor), 2. Črepinšek Rok (Hypo Sevnica); člani, nad 80 kg - L Stojnič (Tiger Velenje); člani do 70 kg - L Stopar, 3. Orač, 3. Lisec (vsi Hypo Sevnica); deklice do 162 cm - L Martinovič (Globus Čakovec), 3. Jeler (Krško); dečki do 10. leta - L Orač (Hypo Sevnica), 3. Re-
Zaključek teniške sezone
NOVO MESTO - Teniški klub Portovald bo v soboto, 6. oktobra, na igriščih športnega parka Portoval pripravil zaključek teniške sezone. Otroci se bodo pomerili ob 9. uri, odrasli člani kluba pa ob 13. uri. Za odrasle bo to tretji masters veteranske lige. Dotatne informacije dobite na spletnih straneh kluba www.tenis.klub-portovald.si.
vinšek (Hypo Sevnica); deklice do
12.	leta, do 162 cm - Kržina (Globus Čakovec); dečki do 14. leta, do 165 cm - L Lučič (Teched Lotos Zagreb); do 12. leta - L Drobež (Ljutomer), 3. Davidovič (Hypo Sevnica); dečki do 14. leta, nad 165 cm -1. Patafta (Globus Čakovec); deklice do 16. leta -1. Breški (Teched Lotos Zagreb); dečki do 16. leta, nad 174 cm - 1. Troha (Kolektor Idrija); dečki do 16. leta, do 174 cm - L Domo-joni (Biograd).
Zmagi za popotnico
NOVO MESTO - Minuli teden so novomeški košarkarji ob zaključku priprav na kvalifikacijski tekmi za vstop v evroligo odigrali dve prijateljski tekmi: v torek so se pomerili z beograjskim Partizanom in ga premagali s 16 točkami prednosti, v četrtek pa so na prijateljski tekmi v Dvorani Leona Štuklja premagali tudi turško ekipo Turk Telekom s 100:86 (22:27, 29:14, 23:20, 26:25). Najuspešnejši pri domačih je bil z 21 točkami Jaka Lakovič, pri gostih pa z 18 točkami tiekdanji igralec Olimpije Mutavdžič.
ŽUPAN DR. STARC OBLJUBIL FINANČNO POMOČ IGORJU PRIMCU - Po uspešno zaključeni sezoni je minuli teden novomeški župan dr. Anton Starc sprejel metalca diska Igorja Primca in mu obljubil, da bo občina v prihodnje finančno podprla njegovo vrhunsko športno delovanje. Na sliki: župan dr. Anton Starc je Igorja Primca obdaroval s sliko in šopkom rož. (Foto: M. R.)
Ostali v elitni evropski druščini
Novomeški mladinci so v elitni skupini'evropskih atletskih klubov osvojili 6. mesto v Evropi - Zmagali so Moskovčani - Janja Bučar zmagala na igrah treh dežel
NOVO MESTO - Atletom novomeškega atletskega kluba Krka Telekom je kljub težki finačni situaciji uspel veliki met. V francoskem mestu Rennes so na Evropskem atletskem pokalu za državne mladinske ekipne zmagovalce v elitni skupini osvojili 6. mesto in obdržali mesto v tej konkurenci, kar pomeni, da bodo tudi prihodnje leto nastopili v elitni osemčlanski skupini. V nižjo skupino je izpadla osmouvrščena ekipa.
čanka Janja Bučarje zmagala na 800 m, Tjaša Ogulin iz Dolenjskih Toplic pa je bila tretja na 200 m.
Kot rečeno je novomeška mladinska vrsta zasedla 6. mesto, zbrala pa je 45,5 točke. Zmagali so ruski atleti iz kluba Luch Moskva, ki so zbrali 126 točk. drugi so bili Poljaki iz kluba Podliese iz Bialystoka (108.5), tretji pa so bili Čehi iz praškega kluba Slavija (95 točk).
Dolenjski in posavski atleti in atletinje pa so v petek nastopili tudi v slovenski reprezentanci na igrah
treh dežel (avstrijska Koroška, Furlanija - Julijska krajina m Slovenija).
Slovenska atletska reprezentanca je med fanti zmagala, dekleta pa so bila druga. Novomeščan Gregor Kokalovič se je izkazal na 100 m ovire, kjer je zasedel 2. mesto, Rok Držanič iz Brežiškega Fita je bil v skoku v višino prav tako drugi, tekel pa je tudi v zmagoviti moški štafeti Slovenije na 4 X 100 m. Šentjernej-
V tretje gre rado
NOVO MESTO - Začela se je tudi ženska nogometna liga. Novomeščanke so v prvem krogu igrale neodločeno s Senožetmi 1:1, v drugem so z 2:6 izgubile z Jašami, v tretjem krogu pa so s 5:1 premagale Ve-lesovo in so na lestvici prve državne lige četrte.
V Gabrju Bonča “zmazal” Stanglja
Na veliki nagradi Gabrja kolesarje močil dež - Gabrčani proslavili zmago sokrajana Blaža Furdija, videli zadnji nastop Sandija Papeža in zanimiv razplet dvoboja Štangelj : Bonča
GABRJE - Kolesarska dirka za veliko nagrado krajevne skupnosti Gabrje tudi tokrat ni mogla miniti brez dežja, ki pa ni posebej motil ne kolesarjev ne Gabrčanov, ki bi sončno nedeljo raje izkoristili za trgatev, tako pa so danes ostali doma in si na delu ogledali najboljše slovenske kolesarje, med drugim tudi našega najboljšega profesionalca Gorazda Štanglja, legenda dolenjskega kolesarstva Sandi Papež pa je v nedeljo odpeljal uradno zadnjo dirko v svoji bogati karieri.
10. SKOK NA LISCO - Kolesarsko društvo Sevnica je v nedeljo, 23. septembra, pripravilo rekreativno gorsko kolesarsko dirko -10. Skok na Lisco. Tokrat je bilo vreme le nekoliko boljše kot pred dvema tednoma , ko so prireditev prestavili zaradi mraza in nevihte. Na vrh 948 m visoke Lisce na 19 km dolgi progi z višinsko razliko 700 m iz Sevnice oziroma Brega je proti Tončkovemu domu krenilo 31 kolesarjev. Najhitrejši je bil Miran Cvet iz Hrastnika, ki je od Brega do Tončkovega doma potreboval 29 minut in 52 sekund, najhitrejši Posavec pa Sebastijan Gregor-šanec iz Sevnice (32:30). Izide vseh udeležencev so Sevničahi objavili na medmrežju na strani www.kolesarstvo.org/ kdsevnica. (Foto: P. P.)
Po porazu še kamen v avtobus
Elan je točko izgubil v zadnji minuti - Belokranjce ohladili že v četrti minuti -Sevničani že na vrhu lestvice malonogometne lige
NOVO MESTO, ČRNOMELJ - Nogometaši novomeškega Elana so tudi po tekmi osmega kroga na domačem igrišču z 12-uvrščenim Taborom na zadnjem mestu lestvice druge slovenske lige s tremi točkami, čeprav je le malo manjkalo, da bi vsaj točkovni izkupiček povečali. Brez točk je tokrat ostala tudi črnomaljska Bela krajina, ki je v Mariboru izgubila s šestouvrščenim Železničarjem Ligrom.
Prireditev so začeli najmlajši, dečki C do 12. leta. Na 11 km dolgi krožni progi po okolici Gabrja je zmagal Urban Jerkič iz vipavskega Jovilanda, Simon Novak iz črnomaljske Bele krajine pa je bil drugi. Med dečki B do 13. leta je zmago slavil domačin, Gabrčan v dresu novomeške Krke Telekoma Blaž Furdi, ki je včeraj v Marezigah pri Kopru osvojil tudi naslov državnega prvaka. Med pionirji A do 14. leta je bil najboljši Dejan Bajt iz idrijske Sloge, Jure Žagar iz Krke Telekoma pa je bil tretji.
Med mlajšimi mladinci je bil na 46 km dolgi progi najboljši Simon Šiplak iz Tripovcev, med najboljšimi desetimi pa ni bilo niti enega domačega kolesarja. Med starejšimi mlad-
Atletska sezona se počasi bliža koncu, kar se pozna tudi v izidih, ki so tudi zaradi vremena precej slabši kot tedaj, ko so bili športniki v najboljši formi.
Tako so številni slovenski športniki nastop na sredozemskih igrah občutili predvsem kot obvezo. Tako je bilo tudi z letos najuspešnejšim slovenskim atletom Igorjem Primcem, ki mu v Tunisu ni supelo obraniti zlato medaljo izpred štirih let v Bariju. Svojo motivacijsko energijo je očitno porabil za finalni nastop na svetovnem prvenstvu, tako da se je moral tokrat zadovoljiti s petim mestom. Na peto mesto se je v Tunisu uvrstil tudi brežiški rekorder v metu kladiva Primož Kozmus. Za mesto bolje, tik pod stopničke, sta se uvrstila troskokaš iz Dolenjskih Toplic Boštjan Šimunič in najboljša sloven-
Jurkovič dobil
hrvaško-slovenski
pokal
STRAŽA - Minuli konec tedna so v dežju v Mičevcu pri Zagrebu pripravili zadnjo letošnjo dirko v kartingu za pokal Slovenije in Hrvaške, ki šteje tudi za naše državno prvenstvo.
Luka Jurkovič iz Straže si je po predfinalni vožnji z osvojenim drugim mestom zagotovil štart iz prve vrste in v finalu zopet osvojil drugo mesto ter tako zmagal v skupnem vrstnem redu hrvaško-slovenskega pokala v razredu intercontinen-tal junior 100 ccm. V skupnem vrstnem redu državnega prvenstva je osvojil drugo mesto. Zadnja letošnja dirka državnega prvenstva v kartingu bo 27. oktobra na kartodromu v Luciji, ki pa v Lukovem razredu ne bo odločala o uvrstitvi na prvi dve mesti.
inči je zmagal Leon Makarovič iz novogoriškega Hita Casinoja, domačin iz Gabrja Gorazd Matko (Krka Telekom) pa se je tokrat moral zadovoljiti z osmim mestom.
Pred dirko članov so se pomerili še rekreativci in veterani, med katerimi pa prav tako ni manjkalo zvenečih imen. Med veterani se je zmage veselil najstarejši med njimi Milan Novak (Krka Telekom), drugi je bil Polde Fink in tretji Janez Fink (oba Papež Podgorje).
Med rekreativci je bilo že v prvem krogu jasno, da se bosta za zmago udarila nekdanji olimpijec Jože Smole in Sandijev brat Darko Papež. Kot se spodobi za olimpijca je zmago slavil Smole, ki je Papeža prehitel sredi Gabrja tik pred ciljem.
ska plavalka Krčanka Urša Slapšak. Na 7. mesto sta se v Tunisu uvrstila brežiški skakalec ob palici Jure Rovan in kolesar novomeške Krke Telekoma Darko Mrvar, medtem ko je šentjernejska šprinterka Maja Nose osvojila 9. mesto.
Po Sredozemskih igrah sta se Igor Primc in Jure Rovan preizkusila na dveh mitingih, a sta v slabem vremenu dosegla zelo poprečne izide. Primc je na mednarodnem mitingu v Bieli pri Torinu zasedel tretje mesto (58,60). Zmagal je Italijan Diego Fortuna z metom dolgim 61,46 m. Brežičan Jure Rovan je na mednarodnem atletskem mitingu na Sardiniji v skoku s palico zasedel peto
Obisk v Zagrebu
SEVNICA - Na septembrskem hitropoteznem turnirju Šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je zmagal Martin Povše, ki vodi tudi v skupnem vrstnem redu. Sevniški ša-histi so 10. septembra obiskali zagrebške kolege in z njimi odigrali prijateljsko tekmo in hitropotezni turnir. V ekipnem dvoboju so bili s 3,5:2,5 boljši Zagrebčani, na hitropoteznem turnirju pa je bil najboljši Sevničan Franc Derstvenšek. (J. B.)
Furdi se ne da
NOVO MESTO, ČRNOMELJ -Gabrčan v dresu Krke Telekoma Blaž Furdi je tudi na pionirskem državnem prvenstvu v Marezigah pri Kopru na za mlade kolesarje izjemno težki progi dokazal, da v svoji kategoriji (dečki B) nima enakovrednega tekmeca, saj je drugouvrščenega Novogoričana Roka Jejčiča ugnal za celo minuto. Izidi: dečki B (do 13. leta) - 1. Blaž Furdi 47:55, 4. Tine Žagar (oba Krka Telekom) 49,41, 9. Mirko Trempus 50:14, 15. Sebastjan Mitrovski (oba Bela krajina) 53:12 itd.; dečki A (do 14. leta) - 1. Gorazd Bauer (Perutnina Ptuj) 1:13:24, 5. Jure Žagar 1:13:35, 13. Srečko Brulc 1:15:29, 14. Matjaž Mohar (vsi Krka Telekom) 1:15:44 itd.
O tem, na kakšen 'način se bodo za veliko nagrado Gabrja pomerili člani, so se organizatorji, sodniki in vodje moštev dogovarjali še tik pred startom, pravila dirke na izpadanje pa je starosta novomeških kolesarskih sodnikov Brane Raljan kolesarjem razložil, ko so na startu čakali njegov znak za začetek dirke. Čeprav je bilo zaradi dežja, mokre in spolzke ceste s številnimi klanci in nevarnimi ovinki pričakovati, da bo o izpadu dveh zadnjih kolesarjev v vsakem krogu odločal šprint glavnine, se je razpletlo drugače. Že takoj po štartu se je za zadnji pobeg v karieri odločil Sandi Papež, ki so ga tekmeci po dogovoru spustili naprej, da je na koncu drugega kroga na cilju, podobno kot je to ob svojem slovesu od tekmovalnega smučanja storil Bojan Križaj, stopil s kolesa in ga obesil na klin, ki so mu ga Gabrčani nabili na drog električne napeljave.
Potem seje začelo zares. Po ukazu trenerja ptujske Perutnine Roberta Pintariča, nekdanjega kolesarja Krke Telekoma, se je za samostojni pobeg odločil Ptujski up Gregor Gazvoda, a njegov pobeg je bil račun brez krčmarja oziroma Gorazda Štanglja, ki je še dan predtem vrtel pedala na Giru del Lazio. Sloki Gotenčan je zlahka sledil Ptujčanu, v lov za njima pa sta se pognala še Boris Premužič in Valter Bonča (oba Krka Telekom), medtem ko so ostali kolesarji vse bolj zaostajali in v ozadju po dva v vsakem krogu končevali nastop na dirki.
No na koncu Ptujčan ni zdržal ostrega tempa Gorazda Štanglja in je v zadnjem krogu nekoliko zaostal, daje v njegovih nogah še nekaj “dinamita”, pa je pokazal Valter Bonča, ki je pred tem «jel oba ubežnika in v ciljnem šprintu opravil tudi s Štangljem. Vrstni red: L Bonča (Krka Telekom), 2. Štangelj (Liquigas), 3. Gazvoda (Perutnina Ptuj), 4. Premužič... 9. Mrvar, 10. Gimpelj (oba Krka Telekom) itd.
L V.
sezone
mesto (4,50 metra). Zmagal je Rus Gorškov, ki je v slabih vremenskih pogojih in močnem bočnem vetru preskočil 5 metrov. Na istem tekmovanju je v skoku v daljino zmagala slovita temnopolta Italijanka Fiona May (6,51 metra), ki se je tako z zmago poslovila od aktivne kariere.
Na mednarodnem mitingu v italijanskem mestu Riese Piu je novo-meščanka Katka Božič v teku na 100 metrov z ovirami osvojila 4. mesto.
Novoles dobil premočnega tekmeca
NOVO MESTO - Rokometaši novomeškega Novolesa pri žrebu v slovenskem pokalnem tekmovanju niso imeli sreče, saj so že za prvega nasprotnika dobili močno moštvo koprskega Cimosa, ki je v Novo mesto pripotovalo v spremstvu polnega avtobusa navijačev. Novomeščani so se kljub temu dobro upirali favoriziranim Koprčanom in še 10 minut pred koncem srečanja so gostje vodili z enim samim zadetkom prednosti (26:25). Zadnje minute srečanja pa so minile v znaku Cimosa, saj so Koprčani dosegli delni izid 9:2 in si s končnim izidom 35:27 zagotovili prednost, ki Novolesu pred sobotnim povratnim srečanjem v Kopru ne daje veliko upanja. V novomeški vrsti se je najbolj izkazal Ljubo Mi-kič s 5 zadetki, po trikrat pa so bili uspešni Saša Mikič, Božič in Bruno Glaser, ki je tekmo zaradi obnovljene poškodbe končal predčasno.
Kočevci začeli z zmagama
Začelo se je tudi prvenstvo v kegljaških ligah. VLB ligi so Kočevke v Slovenski Bistrici s 5:3 premagale Impol, Črnomaljke pa so na Prevaljah s 3:5 izgubile s Korotanom. V 2. ligi - zahod so Kočevci s 7:1 premagali Cerknico, Črnomaljci pa so z enakim izidom izgubili v Kranju. V 3. ligi - zahod so Novomeščani v Domžalah izgubili z 2:6, Brežičani pa so na Ptuju igrali 4:4. (N. G.)
Novomeščani so začeli podjetno in v 22. minuti jih je Dejan Rodič popeljal v vodstvo, a niso zdržali do odmora. Ob koncu polčasa so gostje izenačili z zadetkom Aleksandra Volaša, ki pa je v peti minuti drugega dela tekme storil grob prekršek v kazenskem prostoru svojega vratarja in Novomeščani so z 11-metrovko dobili priložnost za novo vodstvo, Volaša pa je sodnik tudi izključil. Kazenski strel je izvajal domači vratar Luka Peljhan, a mu ni uspelo ukaniti svojega kolega v vratih Tabora.
Kazalo je, da bodo Novomeščani z igralcem več obdržali neodločen izid in osvojili vsaj točko, če že niso izkoristili številnih priložnosti. Vendar je v zadnji minuti njihovo usodo zapečatil Damir Bašič, ki je po hitrem protinapadu zatresel Peljhanovo mrežo in svoje moštvo popeljal v vodstvo z 2:1. Novomeščani so razočarani nad razpletom tekme izgubili živce, tako da je moral z rdečim kartonom z igrišča tudi Marjan Baznik.
Vendar tekme s tem še ni bilo konec, vsaj za nekatere izmed izjemno redkih novomeških navijačev ne. Eden izmed njih je na parkirnem prostoru pred štadionom Portoval vrgel kamen na v avtobus, s katerim so se pripeljali Sežanci, ter razbil vetrobransko steklo. Navijač, ki ga policiji ni uspelo najti, je podjetje Avrigo iz Nove Gorice oškodoval za okoli 200 tisoč tolarjev.
Belokranjce je v Mariboru že v četrti minuti s prvim zadetkom ohladil Nikola Bulajič, v 25. minuti pa so Mariborčani po zadetku Miša Ploš-
Prvenstvo
Novega mesta v golfu
MOKRICE - Golf klub Otočec bo v soboto, 29. septembra, ob 9. uri na igrišču v Mokricah pripravil turnir v golfu za odprto prvenstvo Novega mesta. Pokrovitelj turnirja bo novomeški župan dr. Anton Starc. Golf klub Otočec obstaja dve leti, šteje 90 članov, od katerih je 50 aktivnih. Vsako drugo sredo pripravijo klubsko popoldne, ponavadi na Mokricah, včasih pa tudi na katerem drugem igrišču.
Ulični tek za pokal Sevnice
SEVNICA - Atletski klub Sevnica bo v nedeljo, 30. septembra, pripravil 7. ulični tek za pokal Sevnice. Začetek prireditve bo ob 10. uri pred hotelom Ajdovec v Sevnici. Cicibani in mlajši dečki se bodo pomerili na 700 m dolgi progi, dečki in deklice bodo morali preteči 1400 m, madin-ci, mladinke in članice 3000 m in člani 5000 m. Prijavite se lahko še danes po faksu 07 81 89 323 ali pa eno tiro pred začetkom prireditve.
injaka vodili z 2:0. Častni gol za Belo krajino je v 90. minuti dosegel Kristijan Penica.
Lestvica 2. SNL po 8 krogih: L Dravograd 22, 2. Zagorje 19, 3. Aluminij 16, 4. Livar Ivančna Gorica 15... 10. Bela Krajina 10 (tekma manj)... 16. Elan 3. V devetem krogu bo Elan igral v gosteh z Goriškimi
NOVO MESTO - Ko seje Sandi Papež leta 1998 od tekmovalnega kolesarstva prvič poslovil, je to storil tudi pod vtisom afere z dopingom. Tedaj je v klubu prevzel delo z mladinci, a na trenerskem stolčku ni zdržal dolgo. Že naslednje leto se je spet pridružil novomeškemu poklicnemu moštvu, v katerem pa razen nekaj svetlih trenutkov ni doživljal zmagoslavja, kakršnega je bil vajen v svojih zvezdniških letih, ko je osvojil kar 15 naslovov državnega prvaka, dvakrat zmagal v skupnem vrstnem redu tedaj izredno močne dirke Po Jugoslaviji in se leta 1988 skupaj z Jožetom Smoletom kot prvi dolenjski olimpijec preizkusil na olimpijskih igrah v Seulu. Vsake zgodbe je enkrat konec, pa če je še tako lepa.
Ratežan Sandi Papež, je na tekmovalno kolo prvič splezal pred 25 leti. Njegova športna pot je imela veliko svetlih trenutkov. Dolenjcem seje v spomin najbolj vtisnila njegova velika zmaga na balkanskem prvenstvu v Novem mestu. Lanska vrnitev na dirke mu ni uspela, kot bi želel. Svojo kolesarsko pot je želel na simboličen način končati v domačih krajih, nekje v Podgorju, in svojo priložnost je dočakal šele minulo nedeljo v Gabrju, kjer je še zadnjič krenil s štarta v družbi najboljših slovenskih kolesarjev.
Dokaz, kako so ga cenili nekdanji tekmeci, je tudi poteza našega najboljšega kolesarja Gorazda Štanglja, ki sije med turnejo svoje italijanskega moštva Liquigas med dirkami najvišjega ranga v Italiji izposloval prost dan in z letalom priletel do Trsta, od tam pa z av-
Brdi, Bela krajina pa doma z Nafto.
V 3. ligi - center je podzemeljski Status Kolpa doma s 3:0 ugnal trboveljskega Rudarja in je na lestvici s 14 točkami tretji.
Svoje prvenstvo so začeli tudi nogometaši 1. slovenske malonogometne lige. Sevničani so že v 1. krogu dokazali, da tudi letos merijo na sam vrh. V Nazarjah so premagali novince v prvi ligi kar s 6:0. Kar tri zadetke je k zmagi Sevnice prispeval Ivan Kneževič. Sevnica je tako tudi po njegovi zaslugi že prevzela vodstvo na lestvici.
tom v Gabrje, od koder se je takoj po nastopu na Sandijevi zadnji dirki vrnil v Italijo.
Vendar Sandi s tem ni zapustil sveta kolesarstva. Letos je kot trener vodil Krkino moštvo do 23. leta, čeprav je bil uradno še vedno član novomeškega poklicnega moštva. Katero Krkino ekipo bo vodil v prihodnjih letih, še ne ve, a pomembno je, da bo svoje kolesarsko znanje in bogate izkušnje lahko posredoval novim rodovom dolenjskih kolesarjev, med katerimi se jih kar nekaj poteguje za Sandijevo nasledstvo. Zdaj San-dijevio varovanci želijo stopati po stopinjah najuspešnejšega slovenskega kolesarja Gorazda Štanglja, ki najuspešneje nadaljuje dolenjsko kolesarsko tradicijo, ki jo je svojimi prvimi uspehi začel Sandi Papež.
I. V.
KOLO OBESIL NA KLIN - Sand Papež je v nedeljo v Gabrju po dvel krogih dirke za veliko nagradi Gabrja takole simbolično obesil kok na klin in s tem končal svojo tekmo val no pot. (Foto: 1. V.)
I KRKNZDRAVILIŠČN ^
HOTELI OTOCEC
to-
temski CENTER OTOCEC
TRIJE RODOVI - Na stopničkah za zmagovalce so v Gabrju stopili predstavniki treh rodov slovenskega kolesarstva. Idrijčan Valter Bonča (v sredini) je bil nekaj časa edini poklicni kolesar iz Slovenije, dolga leta je bil tudi najboljši med našimi kolesarji, zdaj pa kariero počasi končuje v dresu novomeškega poklicnega moštva, mesto na vrhu pa je prepustil precej mlajšemu No-vomeščanu Gorazdu Štanglju, ki pa je moral veteranu tokrat priznati premoč. Tretjeuvršečni Gregor Gazvoda spada v mladi rod slovenskih kolesarjev, ki bodo čez nekaj let poskušali preseči uspehe Štanglja in njegovih vrstnikov, najuspešnejše generacije slovenskega kolesarstva do sedaj. (Foto: I V.)
Atleti čakajo na konec
Ob koncu sezone slabši izidi kot na vrhuncu - Primcu na sredozemskih igrah v Tunisu ni uspelo obraniti zmage iz Barija - Šimunič četrti v troskoku, Slapšakova pa v plavanju v
Papež obesil kolo na klin
Slovo Sandija Papeža od tekmovalnega kolesarstva -Balkanski in 15 kratni državni prvak, olimpijec in še kaj
Popravki in odgovori
Varno na poti v šolo
Člani ZŠAM Gorjanci so v začetku šolskega leta opravili preko 150 ur prostovoljnega dela - Kaj pa postajališča?
Sporočilo bralcem
V zakonu o medijih, ki jc bil sprejet 25. aprila 2001, so v členih od 26 do 44 natančno določena pravila za (ne)objavo popravka objavljenega obvestila oz. odgovora na objavljeno informacijo. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Popravki in odgovori", vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu popravek oz. odgovor ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo popravka oz. odgovora, ki se ne nanaša na objavljeno obvestilo oz. informacijo; ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z objavljenim obvestilom oz. informacijo; navaja neresnične ali nedokazljive podatke in trditve; je napisan žaljivo; je nesorazmerno daljši od obvestila oz. informacije, na katero se nanaša.
Fevdalizem in industrijska demokracija
DL, št. 37, 13. septembra
Pod naslovom Fevdalizem in industrijska demokracija je bil objavljen kratek zapis oz. izvleček iz drugega časopisa o Resistecu, ki napačno prikazuje stanje na področju stimuliranja delavcev v naši družbi. Zaradi objektivnosti in ohranitve ugleda družbe smo prisiljeni objaviti dejanske in preverljive podatke, ki so sicer poslovna tajnost. Podatki so aktualni in zajemajo obdobje meseca avgusta 2001. Ti podatki so sledeči: v avgustu je na normiranih delih v proizvodnji Resisteca delalo 120 od skupaj 145 delavcev. Razpon doseganja normativov je bil med 90 in 140 odstotki, povprečno preseganje je znašalo za 10 odstotkov. Norme ni doseglo 10 delavcev oz. 8,3 odstotka delavcev, od tega je znašalo doseganje 90 do 95 odstotkov pri dveh delavcih in pri osmih delavcih 96 do 99 odstotkov. Ostali delavci so dosegli normativ, 26 delavcev je preseglo normative celo za več kot 16 odstotkov.
Porazdelitev doseganja normativov je normalna, ponovljiva iz meseca v mesec in skladna s porazdelitvijo sposobnosti delavcev nasploh, ne samo v Resistecu. Žal v življenju nismo vsi enako uspešni in učinkoviti na vseh področjih.
Takšna porazdelitev doseganja normativov postavlja na laž vse trditve pisca, ki naj bi bile sicer po njegovih navedbah mnenje naših delavcev, in tudi navedbe iz pisanja, ki naj bi bilo povzeto.
Vse ostale navedbe v pisanju glede primerjave fevdalizma in sodobnih industrijskih podjetij ne nameravamo komentirati. Sodbo o tem, kaj je bolje in naprednejše, je ustvaril že čas, ki je fevdalizem že davno odpravil.
Resistec UPR d,o.o.& Co.K.D Tehnični direktor ANTON GUBENŠEK
S kamnom nad avto
NOVO MESTO - 29-letni B. D. iz okolice Novega mesta je 20. septembra nekaj po 23. uri s kamnom, ki gaje ovil v brisačo, razbil steklo obeh žarometov in steklo na prednjih vratih osebnega avta znamke Citroen C25. Pri dejanju ga je zalotil lastnik V. U. iz Novega mesta, kije osumljenca zadržal do prihoda policistov. Zoper njega so napisali kazensko ovadbo.
Prišel je september in z njim čas, ko se osnovnošolci napotijo ponovno v šolo, med njimi pa tudi najmlajši, ki prvič stopajo v šolske klopi. Za varno pot v šolo smo poleg staršev in učiteljev odgovorni tudi mi.	*
Na pogovoru s komandirjem Policijskega oddelka Dolenjske Toplice sem se dogovoril, kako naj organiziramo varovanje otrok v prvih dneh šole. Poleg tega sem bil v stiku s KS Straža, Občino Dolenjske Toplice in Žužemberk. V Žužemberku in na Dvoru smo bili prisotni prve tri dni, v Vavti vasi in Dolenjskih Toplicah pa smo varovali otroke ves prvi teden. Člani so bili postavljeni ob prehodih za pešce in so učencem pomagali varno preko prehodov. Vozniki so večinoma upoštevali njihovo prisotnost in zmanjšali hitrost, k čemur pa smo pripomogli tudi mi. Vozniki so nas zaradi uniform opazili. Še vedno pa se najdejo tudi taki, ki se vedejo, kot da so sami na cesti, ne vidijo ne znakov ne nas.
Da se je premaknilo na boljše, so bile tudi dodatne table, ki so opozarjale voznike na posebno pozornost. V Dolenjskih Toplicah so tik pred začetkom pouka uredili pločnik med osnovno šolo in Meniško vasjo. Žal drugod niso naredili ničesar. Najnevarnejši del je vsekakor na Dvoru, kjer morajo
Pet milijard za škodo?
Odločal bo državni zbor
LJUBLJANA - Vladaje v torek na dopisni seji sprejela predlog zakona o državni pomoči za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu za letošnje leto. Posredovala gaje državnemu zboru s predlogom za obravnavo po hitrem postopku. Predlog zakona določa način pomoči za odpravo posledic spomladanske pozebe, majskih, junijskih in julijskih neurij s točo ter suše od sredine julija do konca avgusta.
Z zakonom naj bi zagotovili državno pomoč nosilcem kmetij, ki jim je bila potrjena škoda pri pridelavi kmetijskih rastlin, ter posebno pozornost namenili tistim, ki jim je kmetijstvo glavni ali edini vir za preživljanje. Ti bodo pri odpravi posledic suše dobili za 10 odst. višjo državno pomoč, oproščeni pa bodo tudi plačila davka od dohodka iz kmetijstva ter prispevkov za pokojninsko, zdravstveno in socialno zavarovanje.
Denar naj bi država zagotovila iz proračunske rezerve letošnjega in prihodnjega leta. Povprečna višina državne pomoči naj bi dosegla 43 odst. potrjene škode, zato bo treba za odpravo posledic nesreč v kmetijstvu zagotoviti vsaj 5,5 milijarde tolarjev. Iz letošnjega proračuna naj bi zagotovili 1 milijardo za izplačilo akontacij, ostalo pa prihodnje leto.
Upravičenci morajo oddati vloge občinski komisiji, ta pa jih predloži državni komisiji najpozneje do 20. oktobra letos. Izplačila bodo upravičenci dobili neposredno na bančne račune, o višini pomoči pa bo odločila vlada na podlagi vloge in preverjene povprečne vrednosti škode na območju.
otroci po regionalni cesti v šolo peš, a ni ne pločnikov in ne kakšnih dodatnih poti. Podobno je tudi s postajališči za avtobuse. Čeprav so šole razmeroma nove (razen na Dvoru), postajališča niso izven cestišč, kar bi bilo možno. Morda pristojni čakajo, da bo prišlo do nesreče in bodo potem ukrepali. Zamerim načrtovalcem in policiji, da tega ne uredijo. Čudi me, da so zakoni za prevoz otrok zelo ostri pa tudi pregledi avtobusov in šoferjev so vsakodnevna zadeva, za postajališča pa se nihče ne zmeni. Edina občina, ki v tem pogledu kaže svoj trud, so Dolenjske Toplice.
Člani društva smo z lastnimi vozili prevozili v tem času za potrebe varovanja preko 250 km in opravili preko 150 ur prostovoljnega dela. Upamo, da bo svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tudi nam namenil nekaj sredstev za naše delo.
Vsem članom se zahvaljujem za sodelovanje v tej akciji. Želim, da naslednje leto ponovno sodelujejo in privabijo v to dejavnost tudi ostale.
ALBIN KAVŠČEK Predsednik ZŠAM Gorjanci Straža
Zahvala ameriške veleposlanice
V imenu ameriških in slovenskih uslužbencev veleposlaništva ZDA in v svojem imenu bi se rada zahvalila prebivalcem Slovenije za izraženo sožalje in podporo ob tragičnih dogodkih, ki so 11. septembra prizadeli Združene države Amerike. Ganjeni in hvaležni za vašo podporo ne bomo pozabili velikodušnosti, ki jo je Slovenija pokazala v teh težkih trenutkih.
NANCY ELV-RAPHEL, veleposlanica ZDA
Reaktor bodo prežagali
KRŠKO - Slovenska in hrvaška država sta se več ali manj že dogovorili o delitvi lastništva na pol, na pol pa naj bi po koncu obratovanja razdelili tudi vse premičnine in nepremičnine znotraj skrbno varovane žične ograje. Vsaka od držav lastnic bi dobila enako število sodov z radioaktivnimi odpadki, katerih količina se meri že v tisočih, vsaki bi pripadla po dva uparjalnika,in da ne bi bilo nepotrebnih očitkov, bodo bojda tudijedrski reaktor prežagali na dva povsem enaka dela. Da ne bo pomote, slednje ni šala ali naše natolcevanje. Na nedavnem obisku Krškega je zapisane besede izrekel visok državni uradnik.
Odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov
KOČEVJE - Komunala Kočevje ponovno organizira odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Že včeraj so odvažali kosovne odpadke z območja Mestnega loga. Rudnika in Šalke vasi, danes pa jih bodo s področja mesta Kočevja. V ponedeljek, L oktobra, jih bodo odvažali iz Željn, Klinje vasi, Gorenja, Mlake in Stare Cerkve, v torek z območja Koblarjev, Ložin in Slovenske vasi, v sredo iz Oneka, Mačkovca, Koprivnika in Poljanske doline, v četrtek iz Dolge vasi, Livolda, Ra-jndola in Knežje Lipe ter v petek iz Štalcarjev, Morave, Novih Lazov, Kočevske Reke in Borovca. V ponedeljek, 8. oktobra, bodo odvažali kosovne odpadke iz občine Kostel, nevarne odpadke iz gospodinjstev pa bodo pobirali predstavniki Kemisa v četrtek, 11. oktobra, v Koprivniku, Predgradu. Mozlju, Livoldu, Štalcarjih in Kočevski Reki ter v soboto, 13. oktobra, med 8. in 13. uro v Kočevju pri trgovini Najk.
• Prvenstva v košarki so dokaz, da znamo Slovenci še najbolje polniti koše v kadrovski politiki.
ve /N.
/ hz adeaj / N
a// Da ciama B/A/ £ A DE M ,
Kdaj knjižnica v konzum?
Prva dama mednarodnih poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad, ravnateljica Ljudske knjižnice v Metliki Anica Kopinič, je s svojo vztrajnostjo glavna “krivka", da pokrovitelji odvežejo mošnje
■ bolj na široko, kot sprva sami mislijo, da jih bodo. Lani je bi! to Status, letos Beti, menda bo drugo leto Kolpa san. Poleg “večjih ’’sponzorjev uspe Kopini-čevi prepričati še vrsto “manjših ”, za uspeh grajskih dogajanj nič manj pomembnih. Po devet letih nepretrganega dela so tudi ljudje, ki odločajo o pokroviteljskem denarju, spoznali, da gre zares in da vse skupaj ni le muha enodnevnica. S poletnimi prireditvami se je Metlika vpisala med tista slovenska mesta, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s starimi mestnimi jedri.
Saj res. Če smo že pri tem, si Kopiničeva ne želi nič bolj kot to, da bi se knjižnica s Pungar-ta preselila v konzum (zdaj je lepa stavba na Trgu svobode prazna, golobi sedajo na okna, in če odgovorni ne bodo našli zanjo prave vsebine, bo pričela počasi, toda gotovo propadati). “Konzum je kot nalašč za knjižnico: je sredi mesta, blizu Belokranjskega in Slovenskega gasilskega muzeja, veliko kulture bi bilo na kupu pa še trg bi bil živahnejši, saj obišče našo knjižnico dnevno več deset bralcev, ” se navdušuje Kopiničeva. Hkrati pa že tudi razmišlja, kako bi čez nekaj let dostojno proslavili prvo čitalnico na Dolenjskem. Delovala je v Tancik-ovi hiši na Mestnem trgu, blizu rezidence metliškega župana, ki bo gotovo napel vse sile, da bo Kopiničeva res ravnate-Ijevala v nekdanjem konzumu.
TONI GA ŠPERIČ
------m-----------------
Ne posledice, glejmo vzroke!
SMS o terorizmu
Zaradi tragičnega in obsojanja vrednega dogodka izrekam v imenu SMS sožalje ameriškemu ljudstvu in svojcem preminulih v tem gnusnem napadu. Obžalujemo brutalni teroristični napad, ki je temi toliko nedolžnih žrtev in ki nfoil usmerjenje na ZDA, temveč na vse ljudi sveta, ki verjamejo v demokracijo in enakopravnost.
Ta dogodek lahko pomeni začetek nove vojne. Pričakujemo, da bo mednarodna skupnost bolj zavzeto in iskreno pristopila k reševanju problema mednarodnega terorizma, in to večplastno. Ne le odkrivati povzročitelje in posledice, temveč predvsem vzroke. Rešitev tudi ni odgovarjati na nasilje z nasiljem.
Tragedija v Ameriki bo nedvomno zaznamovala svet. Le upamo lahko, da posledice ne bodo prizadele vseh področij družbenega življenja. Uspešnost svetovnega gospodarstva, svoboden pretok blaga in ljudi in še marsikatera s trudom pridobljena pravica in svoboščina so postavljeni pred hudo preizkušnjo. Ponosni smo, da si je Slovenija vedno prizadevala za mirno reševanje sporov, in menimo, daje to ključ do rešitve. To terja še nadaljnjo zavezanost demokratičnim načelom doma in po svetu in prav vsak od nas lahko prispeva k temu cilju.
DOMINIK S. ČERNJAK Stranka mladih Slovenije
Nevarne ruševine
TRAVA - Na pokopališču v obzidju nekdanjega protiturškega tabora še vedno stoji del zvonika med zadnjo vojno požgane cerkve. Kaj storiti s temi ruševinami? Pred dvema letoma se je v nekaterih glavah porodila ideja, da bi zidali novo cerkev. Idejo je podprl celo potoški župan Janez Novak, kar je za vas in faro popolna utopija, saj ima Trava le še 22 prebivalcev, z okolico vred pa le nekaj nad 100. Predvsem so te ruševine nevarne za obiskovalce pokopališča in nekaj nižje ležečih hiš. Vaški odhori sosednjih naselij zahtevajo, da se ruševine odstranijo in sanirajo in v njih uredi primeren prostor za zadnje slovo od pokojnikov, ki ga že leta zahtevajo, fak)
Delo v zdravstvu takoj plačano
ZZZS predlaga, da bi zdravstvenim zavodom opravljeno delo plačalo po 45 dneli - Naj zavodi najemajo kredite za poslovanje?
Upravni odbor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije je ob obravnavi predloga Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da spremeni način plačevanja opravljenih zdravstvenih storitev, sklenil opozoriti na posledice. ki bi jih predlagana sprememba povzročila v zdravstvenih zavodih. Zaposleni v zdravstvu pa tudi bolniki se še dobro spominjajo leta 1990 in 1991, ko je bilo zdravstvo na robu finančnega zloma. Se nam obeta ponovitev takratnih razmer?
Splošni dogovor, ki predstavlja vsako leto osnovo za plačevanje opravljenega dela v zdravstvu, je bil na podlagi dokončnih sklepov vlade za letos sprejet šele julija. Slediti bi morali področni dogovori za zdravstvene domove in zasebnike, za bolnišnice in terciarno zdravstveno dejavnost, ki naj bi pomenili realizacijo usmeritev splošnega dogovora, na osnovi katerih se sklepajo pogodbe, ki dokončno določijo, s kakšnimi sredstvi bo razpolagal posamezni izvajalec zdravstvenega varstva. To pomeni, da zdravstveni zavodi v septembru še ne vedo, s kakšnimi sredstvi bodo razpolagali v tem letu.
Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2001 še nismo začeli niti izvajati, pa že imamo Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru za leto 2001. In kaj ta ankes prinaša? Zmanjšujejo se sredstva za že spre-
Pognojeni turizem
METLIKA - Andreja Veselič, predsednica Turističnega društva Vigred Metlika in hkrati vodja Turistično-informacijskega centra Metlika je bila nemalo presenečenega, ko je pretekli petek zjutraj pred vhodnimi vrati turistične pisarne na Mest: nem trgu I zagledala iztrebek neznanega porekla, ki je precej spominjal na človeškega. Kdo se je tako krepko očedil prav sredi metliškega starega mestnega jedra, bo gotovo ostala skrivnost. Naj pa mu bo v zadoščenje vsaj to, da je s svojim dejanjem izdatno pognojil metliški turizem.
jete programe za leto 2001, ki bi pomenili omilitev nekaterih perečih vprašanj in izhajajo iz potreb zavarovancev, kot so podaljšano zdravljenje in nega ter zmanjševanje čakalnih dob.
Poleg tega ZZZS zahteva spremembo načina plačevanja zdravstvenih storitev in predlaga, da ne bi več tekoče poravnal obveznosti za opravljene zdravstvene storitve, ampak bi izvajalcem poravnal račune šele v 45 dneh po prejemu računov, kar bi za zdravstvene zavode pomenilo primanjkljaj v višini enomesečnega priliva sredstev. Vzrok za to je predvidena izguba ZZZS, ki jo skuša delno prevaliti na izvajalce. To pomeni, da bi zdravstveni zavodi morali za tekoče poslovanje najemati kredite, kar pa je postalo z novo finančno zakonodajo skoraj nemogoče. Zdravstveni zavodi (ne pa zasebniki) so namreč po Zakonu o javnih financah tako imenovani posredni uporabniki državnega oz. občinskih proračunov, odvisno od tega, kdo je njihov ustanovitelj. Ne glede na same tehnične težave, ki bi spremljale najemanje kreditov v zdravstvenih zavodih, se krog ne zapre. Plačati bo treba obresti, za kar ne bo dodatnega denarja, zato bo treba najemati nove kredite... To smo leta 1990 in 1991 že doživeli in nekateri v zdravstvu še zdaj čutijo posledice.
Upravni odbor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije se zato pridružuje stališčem Ministrstva za zdravje in ZZZS, da je rešitev le v pritoku novega denarja, ki ga lahko zdravstvo po dolgih letih doseže le z njenim povečanjem.
Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije
Solzice v Splitu
BREŽICE - Brežiška vokalna skupina Solzice pod vodstvom prof. Marjetke Podgoršek Horžen je pripravila 21. septembra samostojen koncert v Splitu v dvorani Pinakoteka, in sicer v slovenskem kulturnem društvu Triglav Split. V program je skupina uvrstila umetne, zabavne in ljudske pesmi, slednje so navdušile najbolj, saj so v splitskih Slovencilrprebudile močna čustva in spomine.
KAKO KAŽE NA BORZI?
Prvi zaresni vpliv tujine
Ko sem pred štirinajstimi dnevi pisala komentar borznega dogajanja, sem bila zelo optimistična. Tečaji so bili visoki in kar ni bito videti konca rasti. Komentar dogajanj v preteklem tednu moram vedno dokončati v ponedeljek, a v torek je prišlo do tragedije v Ameriki. V četrtek, ko so tečaji močno padli, ste brati moj optimistični komentar. Vprašala sem se, ali sploh ima smisel navajati tečaje za nekaj dni nazaj ali pa je bolje samo napisali telefonsko številko.
Tragičnim dogodkom v Ameriki je sledilo padanje tečajev tudi na naši borzi in tako smo prvič zares občutili vpliv negativnih trendov v tujini. Največ sta izgubila farmacevta. Panične prodaje delnic so si iz dneva v dan sledile. Čeprav smo svoje stranke prepričevati, da se ponujajo priložnosti za nakup, marsikoga nismo uspeli prepričati. Na koncu tedna so nam že pojenjate moči, saj so bili tečaji vedno nižji in smo včasih imeli kar slabo vest, če smo koga odvrnili od prodaje.
Kakorkoli že, preživeti smo mučno obdobje in spet se kaže trend rasli. Tečaji farmacevtov so seveda na tako nizkem nivoju (delnica Krke 25.000 SIT in Leka 40.000 SIT), da bodo potrebovali kar nekaj časa, da se bodo vrnili na prejšnjo raven. Treba bo počakati na priložnost za prodajo, nakup pa se vam ponuja kar sam.
Zanimivo je, da je dogajanje v Ameriki še najmanj prizadelo vrednost delnic pidov. Ravno vtem obdobju je vlada razpravljala o
premoženju, ki ga bo namenita za zapolnitev privatizacijske vrzeli. Tečaji so tako na osnovi pričakovanj iz dneva v dan višji.
Močno se je povečalo povpraševanje po obveznicah. Temu primerno se je povečala tudi cena. Med nedržavnimi obveznicami je cena najbolj porasla obveznicam Slovenskega odškodninskega sklada (SOS2), ki smo jih že nekajkrat priporočili za nakup.
Gre za obveznico, ki je dolžniški vrednostni papir. Mnogim to ne pove dovolj, zato k temu dodajmo, da gre za podoben odnos kot pri posojilu. V primeru obveznic SOS2 kupiš obveznice Slovenskega odškodninskega sklada, ki potem plačuje obresti in vrača glavnico po amortizacijskem načrtu. Obresti znašajo DEM + 6 odst. letno. Največja ugodnost pa je, da za obveznico, kije vredna 100 DEM, plačate le 73 DEM, kolikor trenutno znaša tržna cena. Če bi obveznico obdržali do zapadlosti leta 2016, bi donos znašal DEM + II odst. letno. V primerjavi z deviznimi bančnimi vlogami je to več kot enkrat več.
Tisti, ki ste vsaj malo nagnjeni k tveganju, se boste pri nas oglasili zaradi nakupa podcenjenih delnic Leka in Krke, tisti, ki imate rajši varne naložbe, pa zaradi nakupa obveznic ali pokojninskih bonov, ki še vedno predstavljajo ugodno nakupno priložnost.
HERMINA KASTELEC, Dolenjska borznoposredniška družba, Novo mesto Tel.: 371 82 21, 371 82 27
Program izpeljali kljub omejitvi
V ponedeljek so v Kočevju pričeli s sklopom celotedenskih predavanj predstavnikov Nacionalne garde Kolorada - Organizator je bilo Združenje slovenskih častnikov
KOČEVJE - Združenje slovenskih častnikov je ob pomoči Generalštaba Slovenske vojske in Centra vojaških šol v ponedeljek v Kočevju organiziralo vojaško strokovno usposabljanje za svoje člane in pripadnike stalne in vojne sestave Slovenske vojske. V sodelovanju s strokovnjaki iz sestave Nacionalne garde Kolorada, ki je zadolžena za pomoč in podporo Slovenski vojski pri vključevanju v Nato, so v okviru programa Voj-ska-vojski pripravili predavanje na temo "Organiziranost lahkega pehotnega bataljona oboroženih sil Združenih držav Amerike”.
Zaradi ukrepov, ki sojih uvedle ZDA zaradi terorističnega napada, je bila sestava delegacije Nacionalne garde Kolorada, s katero Slovenska vojska sodeluje že več let, Združenje slovenskih častnikov pa zadnja štiri leta, spremenjena. Pohvalno pa je, kot je povedal predsednik Združenja častnikov polkovnik Miha Butara na sprejemu
predstavnikov organizatorjev usposabljanja in Nacionalne garde pri kočevskem županu Janku Vebru, da je do usposabljanja v teh dneh, ko vlada prepoved oziroma omejena aktivnost pripadnikov ameriške vojske širom po svetu, sploh prišlo. Z odobritvijo poveljnika kopenskih sil Nacionalne garde polkovnika Pikea, kije nasledil generala Crauderja, s katerim so slovenski častniki navezali prve tesnejše stike, so namesto strokovnjakov iz Amerike v Kočevje prišli predstavniki Nacionalne garde, ki so stacionirani v Evropi, in sicer major Adam Such, kije že dobro leto na podiplomskem študiju v Sloveniji ter stotnik Gregor Gunthrop in praporščak Vince Griffin.
Nacionalna garda Kolorada je, kot je povedal Butara, za nas še posebno zanimiva, saj je nekaj podobnega, kot je bila včasih pri nas Teritorialna obramba. V Sloveniji je garda prisotna že šesto
leto in je stacionirana v prostorih Generalštaba Slovenske vojske, z Združenjem slovenskih častnikov pa so lani začeli s sodelovanjem, ki zajema sedem sklopov usposabljanj. Predavanje v Kočevju je bilo šesto usposabljanje zapovrstjo in so ga v torek in sredo ponovili še
• Polkovnik Miha Butara je ob obisku predstavnikov pehote, letalstva in mornarice v sestavi Nacionalne garde Kolorada v Kočevju dejal, da so se za organizacijo predavanja v Kočevju odločili, ker sodi kočevsko Združenje slovenskih častnikov v sklopu vseh 59 častniških združenj v državi med 30 najaktivnejših, kjer bodo izpeljali prvi z gardo dogovorjeni sklop sedmih usposabljanj.
v Škofji Loki in Slovenj Gradcu, danes bo v Ilirski Bistrici ter nato še jutri v Murski Soboti.
M. L.-S.
Zahvala za čestitke
Dr. Vladimir Živkovič, mag. pharm. in zdravnik, spec. med. dela, upokojeni predstojnik zdravstvene postaje Straža-Dolenjske Toplice, se novomeškemu županu dr. Antonu Starcu in podžupanji Martini Vrhovnik najlepše zahvaljujem za čestitke ob svojem 82. rojstnem dnevu. To pozornost si štejem v veliko čast. Pri njunem delu jima želim še veliko sreče, uspeha in zdravja.
VLADIMIR ŽIVKOVIČ
Lions klub o siromaštvu
KRŠKO - Lions klub Krško bo v oktobru pripravil razpravo na temo Siromaštvo in lakota v Sloveniji?! Predvidoma konec novembra bo organiziral zaključno prireditev mednarodnega likovnega natečaja v letu 2001/2002 z naslovom "Osvetlimo pot k miru!”, na katerem sodeluje šest osnovnih šol iz Posavja. V Sloveniji sodeluje v natečaju okrog 40 osnovnih šol.
Ob dnevu starejših
DOLENJSKE TOPLICE - Tu-
V
Sesti dar slikarja Sedeja
Neometane zidove cerkve sv. Antona nad Kovačo vasjo krasi že šest umetniških del Maksima Sedeja ml. - Slomškova oltarna slika
KOVAČA VAS - Cerkev sv. An- obnovili, v resnici pa je vztrajno tona nad Kovačo vasjo pri Starem propadala, k čemur so pripomogli
trgu ob Kolpi je svojevrsten dokaz, kaj je mogoče v nekaj letih narediti s sicer pičlim denarjem, a z zvrhano mero vztrajnosti, dobre volje in ne nazadnje garanja. Cerkev, ki stoji na eni najlepših razglednih točk v Beli krajini, je namreč junija 1938 zanetila strela. Od takrat je bilo nekaj poskusov, da bi jo
SLOMŠEK ZA SLOMŠKOVO NEDELJO - Starotrški župnik Jože Pavlakovič je v pridigi pred blagoslovom dober meter široke in poltretji meter visoke oltarne slike z Antonom Martinom Slomškom opozori! na zlo, ki ga povzroča po svetu razraščajoči se terorizem.
tudi italijanska in jugoslovanska vojska ter zob časa.
Šele starotrški župnik Jože Pavlakovič se je pred leti resno zavzel za cerkev, ki so jo zgradili že v 16. st. in jo poimenovali po sv. Ani. Dve stoletji pozneje soji dogradili še prečno ladjo in jo blagoslovili za cerkev sv. Antona Padovanskega. Župniku je po šestih desetletjih od požara s sodelavci in domačini v enem letu uspelo utrditi cerkvene zidove, postaviti ostrešje in bakreno kritino in junija 1999 je bilo v cerkvi po 61 letih znova žegnanje.
Že takrat je Pavlakovič pozval umetnike in druge darovalce, naj pomagajo okrasiti neometano cerkev, predvsem pa njene zidove. Na prošnjo se je odzval slikar Maksim Sedej mlajši. V letu dni je podaril cerkvi kar šest svojih del. Zadnje, oltarno sliko blaženega Antona Martina Slomška, so blagoslovili minulo nedeljo ob praznovanju Slomškove nedelje. Župnik Pavlakovič je v pridigi dejal, da “je prav, da smo za te umetnine hvaležni in da bomo znali z njimi živeti”. Najmlajši so ob tej priložnosti v polni cerkvi pod vodstvom rojakinje sestre Angeline pripravili kulturni program. Župnik pa je povabil na ponovno praznovanje Slomškove nedelje v Kovačo vas čez leto dni. Se takrat znova obeta blagoslov umetnine katerega od slovenskih umetnikov?
M. BEZEK-JAKŠE
Knjige spet v zabojih?
Nujni novi prostori
LOŠKI POTOK - Knjižnica, katere ustanovitev sega v začetek prejšnjega stoletja, je vsaj zadnja desetletja delovala na dokaj neprimernih lokacijah. Ko je bil kulturni dom sredi osemdesetih let že v zelo slabem stanju, je bil knjižni fond prenesen v knjižnico osnovne šole na Hribu, kjer je še danes. Kljub poznejšim obnovam primernih zgradb ni knjižnici nihče namenil primernih prostorov. Tako je šoli dr. Antona Debeljaka še vedno prej v breme kakor v korist, hkrati pa skoraj nima več bralcev.
Ker se šola pripravlja na temeljito rekonstrukcijo in obnovo, ki bo gotovo trajala nekaj let, se je bati, da bodo knjige spet pristale v zabojih, kot seje že nekajkrat zgodilo v sicer dokaj bogati zgodovini knjižničarstva v Loškem Potoku. Knjižnico upravlja javni zavod Miklova hiša iz Ribnice. Kaj nameravajo storiti z njo v bodoče? Direktorica Miklove hiše Vesna Po-štrak meni, da to ni samo njihov problem, pač pa tudi problem občine Loški Potok, s katero pa ne najdejo skupnega jezika. "Za po-toško knjižnico namenjamo letno
586 tisoč tolarjev, toliko, če ne več, pa bi bila dolžna dati tudi potoška občina. Trudim se pri županu, da bi te in podobne zadeve uredili in bi res predstavljale neko kulturno dejavnost, a brez uspeha,” pravi Poštrakova. Podobnega mnenja je tudi knjižničarka v Loškem Potoku, ki meni, da bi primeren prostor lahko pridobili, ko so prenavljali staro šolo, v kateri je zdaj občina. Meni, daje tam dovolj neizkoriščenega prostora, kaže pa, da odbor za družbene dejavnosti o tem še ne razmišlja. %
Trenutno Ima knjižnica 4.500 enot. Če bi poskrbeli za prostor, ki bi imel še čitalico, revije in morda izposojo kaset, pa seveda za to delo usposobljeno in plačano osebo, bi Potočani bolj posegali po branju, hkrati pa bi bile možne kulturne prireditve. Knjižnica bi se lahko povezala v mrežo COBISS in tako obogatila svoj program.
Vse je za zdaj le pobožna želja, ki jo lahko razreši le občina, ko bo začela premišljevati o kulturi kot nepogrešljivem delu življenja v občini.
A. KOŠMERL
Proračun še v pomoč kopališču
SEVNICA - Nadzorni svet Komunale Sevnica se je na svoji seji seznanil s polletnim poslovanjem javnega podjetja. Podjetje je prvo polletje poslovno uspešno zaključilo. Letos je Komunala prvič upravljala tudi s sevniškim bazenom. Sezona je bila kar ugodna in tudi obisk je bil zadovoljiv. Na objektu so opravili nekaj investicijskih in vzdrževalnih del. Z dosedanjimi stroški in načrti za upravljanje v prihodnje je direktor Komunale Bojan Lipovšek seznanil tudi predstavnike Občine. Občina je že letos in bo morala očitno tudi v prihodnje namenjati določena proračunska sredstva za delovanje bazena.
kajšnje Društvo upokojencev vabi v nedeljo, 30. septembra, ob 16. uri v prostore OŠ Dolenjske Toplice na prireditev, ki jo posvečajo mednarodnemu dnevu starejših. Za kulturni program bodo poskrbeli domači učenci in člani kulturne sekcije pri Društvu upokojencev, gostja prireditve pa bo pisateljica Ivanka Mestnik. Po uradnem delu bo pogostitev in ples z ansamblom Trio Breza.
Baša in Valant 2. na Ljubelju
TRŽIŠČE - Člani društva ljubiteljev starih motociklov Hrast iz Tržišča se udeležujejo tudi državnega prvenstva za pokal Ludvika Stariča - letečega Kranjca. Zadnja dirka je bila na stari makadamski cesti na Ljubelj, ki jo odprejo samo za to priložnost. V kategoriji motociklov s prikolico do 750 ccm do letnika 1961 sta Milan Baša in Janez Valant zasedla 2. mesto.
Brez sanacije okolice
Kočevski rudnik pred leti zaprli brez kakršnegakoli zakona, kar je redek primer - Nihče ni prepovedal izrabe gline
KOČEVJE - S prvimi izkopavanji rjavega premoga v Kočevju so začeli leta 1803. Leta 1835 je Trboveljska premogokopna družba od zasebnikov kupila ves revir. Po odprtju železniške proge 1893 pa seje še bolj razširilo izkopavanje. Leta 1978 so rudnik dokončno zaprli, in sicer zaradi izčrpanih zalog rjavega premoga.'
Na nekdanjem dnevnem kopu se je čez nekaj let pojavilo jezero. Na tem območju se danes zadržujejo različne vrste ptic in malih živali.
Mnenja o upravičenosti zaprtja rudnika so med Kočevci še danes različna. Ali je šlo zgolj za politično odločitev, kakršnih je bilo po vojni na Kočevskem več kot dovolj, ali pa so bili v ospredju res tehtni ekonomski razlogi. Program zaprtja rudnika je bil zelo nenavaden (!). Podjetje Itas, v katerem je bil leta 1990 uve-kden stečaj, je namreč dobilo posojilo za gradnjo nove proizvodne hale, v katero so zaposlili okrog petdeset rudniških delavcev, večina pa jih je šla v pokoj. Mnogi so se težko privadili novemu okolju. V času zapiranja rudnika se je delala tudi študija o izgradnji pogona za izdelavo keramičnih ploščic, saj je okolica jezera na glinastem območju. Zakaj je splavala po vodi, ne ve povedati nihče. Kočevski župan Janko Veber pravi, da so rudnik zaprli brez posebnega zakona, kar je redek primer in vzbuja sum. Zaradi tega tudi ni bilo
165 prvošolcev
SEVNICA - V novem šolskem letu obiskuje blanško osnovno šolo 128 učencev, 13 je prvošolčkov; na OŠ Boštanj je učencev 310 (30 prvošolcev); vrata OŠ Krmelj je v tem šolskem letu prestopilo 148 učencev (9), v Šentjanžu 131 (16), v Tržišču 161 (13), osnovno šolo Ana Gale v Sevnici pa v šolskem letu 2001/2002 obiskuje 25 otrok. V eni največjih osnovnih šol v Sloveniji, na OŠ Sava Kladnika v Sevnici je vstopilo v hram učenosti 84 prvošolcev, vseh učencev pa je na tej šoli kar 783.
niti ekološke sanacije okolice odprtega kopa, kjer je deponirana jalovina. Ker ni bilo sanacije, nihče ni prepovedal izrabo gline in premoga. Tako danes hodijo lončarji po to surovino, starejši Kočevci pa radi brskajo po površju, -na katerem je ponekod še dovolj premoga za štedilnike in peči pa tudi - radona. Meritve so pokazale, da njegova koncentracija ponekod krepko presega dovoljeno mejo, seveda pa je največja v okolici rudniškega jezera.
M. G.
Steza za sevniške atlete
SEVNICA - V drugi polovici julija so marljivi sevniški atletski delavci na čelu s predsednikom Atletskega kluba Brankom Kelemino tajnikom Srečkom Vodenikom in trenerjem Rafkom Povhetom pretežno s prostovoljnim delom pričeli z gradnjo atletske steze v drevoredu ob Savi pri Srednji šoli Sevnica. Steza zaradi zelo omejenega prostora seveda še zdaleč ni grajena po normativih. Bo 7. ulični tek za pokal Sevnice v nedeljo, 30. septembra, ki se bo pričel ob 10. uri, pokazal, kako so napredovali domači atleti?
V letu 2002 devetletka v Sevnici?
SEVNICA - Na Osnovni šoli Sava Kladnika v Sevnici je na seji sveta staršev ravnateljica Jelka Slu-kan člane sveta seznanila z delom v preteklem obdobju in planiranimi aktivnostmi v naslednjem šolskem letu. V letu 2002 naj bi tudi sevni-ška OŠ pričela z devetletko. Podžupan Andrej Štricelj pa je predstavil vizijo razvoja šolstva v luči ustanovitelja šole, to pa je sevniška občina.
SREČANJE STAREJŠIH OTOČANOV - KORK Otočec je v soboto, 22. septembra, pripravil v restavraciji Tango na Otočcu že 4. srečanje starejših krajanov. V KORK Otočec je starejših od 70 let kar 150 ljudi, med njimi je 18 težkih invalidov, 'devet starostnikov šteje 80 in več let - med njimi dolgoletna aktivistka in ustanoviteljica RK na Otočcu Rozalija Kos (na stiki), šest starostnikov pa je že dopolnilo 90 let. Najstarejša med njimijih ima 95. Srečanja se je udeležilo 155 povabljenih. Prisotne so pozdravili častni gostje: predsednica OZRK Novo mesto Anica Bukovec, novomeška podžupanja Mariina Vrhovnik, predsednik KS oločec Andrej Blažič ter predstavniki Hotelov Otočec in GD Otočec in Ždinja vas, pa tudi predsednica KORK oločec Špela Tominšek in Bojan Florijančič. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Otočec pod vodstvom Bernardke Vrtačič, srečanje pa so popestrili harmonikarji Anton Zorko ter brata Alojz in Peter Murgelj, (Foto: H. Murgelj)
SPOMINSKA SLOVESNOST V KOPRIVNIKU - V Koprivniku, nekdanji Kočevarski vasi na območju Kočevskega Roga, ki je po odhodu svojih nekdanjih prebivalcev leta 1941/42 spremeni! demografsko sliko idiličnega območja, je krajevni odbor ZB NOV pripravil spominsko svečanost ob 57. obletnici zmagovitega boja 18. divizije. Hkrati je to bila zadnja proslava ob deseti obletnici samostojnosti Slovenije. Njen jurišni bataljon jp v herojski borbi proti domobrancem in SS vojakom prispeva! pomemben delež pri obrambi večjega dela takratnega svobodnega ozemlja Dolenjske. Pred več sto borci in simpatizerji NOB je bil slavnostni govornik kočevski župan Janko Veber. (Foto: M. G.)
DOLENJSKI ČASTNIKI V MARIBORU - Območno združenje slovenskih častnikov Novo mesto je navezalo tesne stike z združenjem častnikov v štajerski prestolnici. Na povabilo njihovega predsednika Jožefa Škofa se je delegacija dolenjskih častnikov udeležila orientacijskega pohoda po vinorodnih goricah, ki obdajajo Maribor. V streljanju z zračno puško je zmagal Pavel Golob iz Stranske vasi, bombo v cilj pa je najbolje metal major Branko Dukič. Člani OZSC Novo mesto so se odlično odrezali v skupnem seštevku rezultatov streljanja, metanja bombe in kegljanja, saj je zmagal Pavel Golob, drugo mesto pa je dosegeI novomeški podžupan Marjan Somrak. Na sliki: dolenjski častniki s škocjanskim županom Janezom Povšičem, ki neutrudno pomaga združenju častnikov. (B. A.)
NOVOMEŠKI PROSTOVOUCI NA HRVAŠKEM - Vsak dan smo priče kršitvam človekovih pravic, prevečkrat se srečujemo z nerealnimi predsodki in stereotipi, zato se je v vsej Evropi med mladimi okrepila zavest o človekovih pravicah, zahteva po možnosti za samoodločanje in potreba po sreči posameznika. Zato je tudi Evropska hiša Zagreb združita 40 mladih iz devetih regij Alpe-Adria s ciljem: na podlagi izkušnje drugačnosti odpravljati predsodke in stereotipe, negovati enakopravne odnose nad narodi, spoštovanje različne kulture, krepiti strpnost in sodelovanje med različnimi narodi in kulturami. Na seminarju Šola miru so Slovenijo zastopali štirje prostovoljci Društva ta razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki so v idilični vasici Mrkopalj na Hrvaškem preživeli štiri septembrske dni. (Besedilo: Andreja Luštek, foto: Dado Androič)
AVTO TIMES PREDSTAVLJA	«,
C5 ni s svojim izgledom nič več provokativen.
Citroen C5. 2.0 HPi
Novi val v srednjem razredu
Novi časi, nova strategija, novo ime, nov imidž... so cilji Citroenovega oblikovalskega stila za tretje tisočletje. C5 je povsem novo vozilo, ki nakazuje novo oblikovalsko smer in pospravlja bolj ali manj slavno preteklost, kije temeljila na nenavadnih tehničnih rešitvah in neobičajnih oblikah karoserije. C5 je za Citroen izrednega pomena in niti malo ne skrivajo dejstva, da z njim odhajajo v oster boj za francoski primat v srednjem razredu, kjer sta Renaultova laguna in še vedno dobro stoječi peugeot 406.
Čiste linije C5 razkrivajo eleganco. Široko in nizko oblikovan avtomobil, z velikim in močno nagnjenim vetrobranskim steklom pa obljublja dinamiko. Na klinastem bočnem profilu je veliko steklenih površin, majhno tretje okence pa nakazuje dolžino potniškega prostora. Relativno kratek pokrov prtljažnika, dolg previs in masivni odbijač nakazujejo čvrstost. Čeprav vozilo izgleda kot limuzina, se v zadnjem delu nahajajo klasična peta vrata, kot pri pravi kombi limuzini. Izdelava je izvrstna, saj mimoidoči ne bodo opazili, da se skupaj s pokrovom prtljažnika dvigne tudi zadnje steklo s polico.
C5 ne zapušča Citroenovih standardov visokega udobja. Dolga in široka kabina, velike steklene površine, ki povečujejo občutek prostranosti, visoko postavljen strop, mehko oblazinjenje ter originalna armaturna plošča nudijo izredno prijetno počutje vsem potnikom v vozilu.
Citroenov ponos je vsekakor hidroak-tivno podvozje, ki v C5 doživlja tretjo in s tem najpopolnejšo izdajo. Podvozje nudi nekaj, kar je bilo do sedaj rezervirano le za veliko dražje cestne dirkalnike. Samostojno nastavlja višino vozila
glede na hitrost, podlago in obremenitev.
Tako se vozilo ob prekoračitvi 110 km/h samostojno spusti spredaj za 1,5 in zadaj za 1,1 centimeter, kar izboljša aerodinamiko in zaradi tega zniža porabo. Ob slabši podlagi se pri hitrosti, ki je nižja od 70 centimetrov, vozilo dvigne za 1,3 centimetra. Glede na svoje hidravlične značilnosti pa podvozje ne glede na obremenitev ostaja vedno v osnovnem položaju.
Še en biser se je nahajal v našem testnem C5, to je motor. Preizkušen model je poganjal novinec v paleti. Dvolitrski motor z oznako HPI se lahko pohvali z neposrednim bencinskim vbrizgom, ki ob bogati tehnološki sestavi valje polni z revnejšo zmesjo. Zaradi tega ni motor nič slabši od enako prostornega klasičnega motorja. Ima celo pet konjev več moči, ob tem pa občutno manjšo porabo goriva in nižjo emisijo škodljivih plinov. C5 z dvolitrskim HPI motorjem doseže 210 km/h končne hitrosti indo 100 km/h pospeši v desetih sekundah. Pri tem v povprečju porabi devet litrov goriva. Motor deluje umirjeno, na pritisk stopalke za plin se odziva spontano. Hlev s 141 konji je za takšno vozilo ravno prav velik.
Glede na to, da so Francozi z novo generacijo modelov pričeli igrati na bolj zanesljive karte, C5 ni s svojim izgledom nič več provokativen kot nekateri predhodni modeli. Še vedno pa ima v rokah močan adut, to je tehnološka originalnost. C5 je sedaj diskretna in udobna limuzina, premišljeno opremljena, z visokimi varnostnimi standardi, kakovostno izdelavo in varčnim ter dovolj močnim motorjem. To pa je tudi vse, kar si sodoben kupec želi.
Gilera DNA 50
Mešanček
DNA je nov način razmišljanja italijanskega proizvajalca motorjev Gilera. Agresiven karakter, dinamičen izgled, pa vseeno le skuter.
Kako združiti užitek vožnje motocikla z lahkotno vožnjo skuterja? Pri gileri so se domislili enostavne, a izredno funkcionalne rešitve: DNA 50. Privlačen izgled nakazuje vse odlike motocikla, čeprav ga poganja dvotaktni, komaj 49,4 ccm, motor ob, za skuterje klasičnem, variomatskem prenosu.
Spredaj dominira velik svetlobni sklop z dvema halogenskima žarnicama in hidravlično teleskopsko vilico, ki je enaka pri “velikih”. Armatura je kombinacija digitalno-analognih inštrumentov. Enostavno in pregledno. V lažno posodo za gorivo lahko odložite inte-
Kako združiti užitek vožnje motocikla z lahkotno vožnjo skuterja? DNA 50!
gralno čelado, odprtina za dotok goriva pa je pred vozniškim sedežem. Tudi zaključek vozila je dinamičen. Rep je izredno ozek, na koncu pa ga krasijo velika zavorna luč in smerokaza. Sedež je trd, vendar dovolj velik za dva potnika.
Okretni DNA ne navdušuje le z izgledom, temveč tudi s tehniko. Razdelitev teže (43/57 odst.), ob velikih 14-colskih kolesih in nizkem sedišču (770 mm od tal), omogoča odlično stabilnost med vožnjo. Kot naročen je za vožnje po mestu, saj 50 ccm le ni primernih za kakšna daljša potovanja. Dobre so tudi zavore, saj ima DNA kolut tako spredaj (240 mm) kot zadaj (200 mm).
Okvirje narejen iz železa, ki ob tršem vzmetenju nudi dobro kombinacijo. Nihajoči sklop motorja pa deluje kot zadnja vilica, podprta z mono blažilnikom. Dvotaktni motor nosi oznako HiPer2. Z 3,5 kW/4,8KM nudi primerno zalogo moči in odlične pospeške, čeprav je hitrost omejena na 50 km/h. To je za mesto povsem dovolj. Izredno zadovoljiv pa je tudi izpuh, saj njegove delce prečiščuje že skoraj obvezen katalizator. Za vse hitrosti žejne pri M-trgoavtu, ki je uvoznik za skuterje gilera, najavljajo prihod 180 ccm DNA, katere kolesa se bodo prav gotovo zavrtela krepko čez 100 km/h.
DNA 50 je vsekakor enkraten poizkus Italijanov narediti nekaj novega. Ker se “topli vodi” ne da več izumiti, so oni zmešali “toplo in hladno vodo” in nastal je zanimiv, dinamičen, atraktiven in izredno lahkoten ter obvladljiv skuter. Žal pa cena, 560.000 tolarjev, ruši vse njegove dobre lastnosti.


• ,• £ 'C :■* ’ '
307 zamenjuje že skoraj devet let star model 306.
Peugeot 307 1.6 16V
Galski lepotec z novo podobo
Peugeot 307 je avtomobil, ki zamenjuje skoraj devet let star model 306. S svojo izvedbo in velikostjo pa postavlja nove standarde v razredu. Čeprav vozilo spada v nižji srednji razred, se v skoraj treh metrih dolgi kabini človek počuti kot v veliko večjem in dražjem avtomobilu.
Skladen, v nekaterih podrobnostih dinamičen in očesu izredno prijazen, pa vseeno neobičajno visok, a kljub temu eleganten. S temi besedami lahko na kratko opišemo njegov izgled. Spredaj ga krasita že znani mačkasti luči, maska hladilnika, ki je v barvi karoserije, pa se povsem stopi s privzdignjenim motornim pokrovom. Zanimiv je pogled iz ptičje perspektive, ko jasno vidite, kako vetrobransko steklo sega do vrha koles in kako je dejansko motoren pokrov kratek. To je jasen dokaz, da je kabina postavljena čim bolj naprej, da bi bilo v njej več prostora.
Gledano z boka, če zanemarimo višino in 15-colska kolesa je podobnost z 206-ko največja. Na zadku pa se bohoti odbijač z odebeljenima ščitnikoma in elegantna svetlobna sklopa.
Ob prijetni zunanjosti-je še ena prednost 307-ke velikost potniškega prostora in s tem udobje med vožnjo. Obilica prostora spredaj in zadaj, povišan sedeči položaj, mnogo odlagalnih površin za drobnarije, kakovostni materiali in odlična končna izdelava puščajo močan vtis na uporabnika. Armaturna plošča je enostavna vendar smiselno razporejena. Na inštrumentni plošči pa prevladujeta merilnika hitrosti in vrtljajev ter nekoliko manjši merilec temperature motorja in nivoja goriva. Med merilniki je postavljena nadzorna plošča z neobičajnim servisnim indikatorjem ter številnimi lučkami. Merilec prevoženih kilometrov je digitalen in izredno praktičen, saj ob zagonu motorja pokaže, ko-
liko kilometrov je še do servisa in kakšen je nivo olja v motorju. Žal je svoj davek na lepoto moral nekoliko plačati prtljažni prostor, ki je z 340 litri med manjšimi v razredu, ga pa z lahkoto povečate s podiranjem deljive zadnje klopi.
Naš testni model je poganjal osnovni 1,6-litrski motor, kije svojo promocijo doživel lansko leto ob prihodu nove xsare. Motor nudi 81 kW oz. 110 konjski moči in, če niste ravno športni voznik, vam izpolni vse želje. Dobre zmogljivosti nudijo lahkotno vožnjo z zadovoljivo zalogo moči. 1,2 toni težak avtomobil se bo s tem motorjem zapeljal do 190 km/h in pospešil v dobrih 11 sekundah. To so zmogljivosti, ki vam bodo občasno dovolile tudi športno vožnjo, čeprav bo takrat pptrebno motor pognati do rdečega polja, s tem pa se poveča tudi hrup v kabini.
Kljub povišanemu težišču širok ko-lotek in dobro podvozje vozilo v zavojih držita dolgo nevtralno. Ob prehitrih vstopih v zavoj vam bo želel pobegniti nos, vendar se ob majhni spretnosti in popustitvi plina zlahka povrne v želeno smer. 307 z 1,6-litrskim motorjem se najbolje počuti ob umirjeni vožnji po slovenskih predpisih. Tedaj v kabini skoraj ni hrupa in tudi poraba je povsem normalna. Običajna kombinirana vožnja zahteva nekaj manj kot osem litrov, ob priganjanju pa poraba preseže deset litrov.
Peugeot je s 307-ko na evropskem tržišču že naredil manjši potres in kupci nanj čakajo v vrstah. To sploh ni čudno, saj ta avtomobil nudi nekaj novega, svežega in očem prijetnega. V njem se boste počutili, kot da se vozite v prvem razredu za ceno drugega razreda. Cenovna paleta Peugeotov 307 z 1,6-litrskim motorjem se prične pri 2,9 milijona tolarjev.
Porschejev Harley-Davidson
Harley pripravlja revolucijo, vsaj kar se tiče novega modela V-Roda, ki prekinja z vsemi tradicijami. Cruiser z vodnim hlajenjem in elektronskim vbrizgom goriva (1.130 ccm, 115 KM) prihaja na tržišče jeseni. Porsche je izdelal V2 motor z valji pod kotom 60 stopinj, medtem ko prihajajo bati, oj niča ih motorna gred iz Nemčije. Prvi testi so pokazali izredne vozne lastnosti in odlične pospeške zaradi močnega agregata. No, pa je to sploh še pravi Harley s svojim tradicionalnim zvokom? Bodo oboževalci pripravljeni plačati 40.000 mark za novo bleščečo igračko? To bo pokazal čas.
Fiesta rekorderka
Desetmilijonta fiesta je bila izdelana 9. julija 2001 v Fordovi tovarni v Kolnu in je s tem postavila nov prodajni rekord v razredu majhnih mestnih avtomobilov. S tem jubilejem se je ford uvrstil med ekskluzivno družbo proizvajalcev, katerih avtomobili se prodajajo v osmeroznakastih številkah.
Hitra škoda
Dizelski motorji so tako napredovali, da so postali zanimivi za vgradnjo tudi v dirkalna vozila. Po zmagi BMW-ja 320d na dirki 24 ur Niirburgringa se je v družbo dizelskih dirkalnikov vpisala tudi Škoda z modelom fabia TDI grupe N. Ob vbrizgu po principu črpalka - šoba razvija 1,9-litrski motor tekmovalne fabije kar 160 konjskih moči pri 4.000/min ob neverjetnem navoru, ki znaša 400 N m pri 2.200/min. Vse skupaj je dovolj za pospešek do 100 km/h v 8 sekundah in končno hitrost 220 km/h.
Svečka za vsak avtomobil
Nov Boschev program ekonomičnih in tehnološko inovativnih Super Plus svečk bo omogočil servisnim delavcem in prodajalcem rezervnih delov lažje delo ob iskanju ustreznega modela svečka za ustrezno vozilo. Bosch je izdelal novo generacijo svečk, kjer s samo dvajsetimi različnimi svečkami lahko opremijo kar 90 odst. motorjev.
Airtrek
Prihodnjo pomlad bo mitsuhitshi v Evropo pripeljal nov model, poimenovan airtrek. To je kompakten član razreda športnih terc nce v. Novipetvratni 4x4 japonec je robustnega izgleda in dolžine 4,4 metra. Ker ga bosta poganjala 2,0- in 2,4-litrski bencinski GDI motor, bo to neposreden napad na hyundaijev santa fee, toyotin rav4 in land roverjev freelander.
5 let za Citroen
Koprsko podjetje Citroen Slovenija je prvega avgusta praznovalo svoj peti rojstni dan. Ob svojem prazniku so slovenski citro-enovci pripravili posebno nagradno igro, ki bo trajala od prvega avgusta do novega leta. Za tiste z največ sreče so pripravljene nagrade, in sicer pet saxojev in pet voziI C5, katere bodo izžrebanci lahko brezplačno uporabljali pet mesecev. Pripravili pa so tudi nekaj tolažilnih nagrad. Citroenovci so pripravili pet različnih kuponov, na katerih je zastavljeno vprašanje. Za sodelovanje v igri je potrebno označiti pravilen odgovor na kuponu in ga prinesti v najbližji Citroenov salon. Žrebanje bo potekalo v Kopru, kjer bodo vsak sedmi dan v mesecu med oddanimi kuponi izžrebali nagrajence.
Predstavljamo
Vrnitev legende
Če ste kdaj imeli priložnost voziti mini morisa, potem poznate naslednje občutke: pritiskanje plina do samega zavoja, kratko zaviranje, nato pa kratek zasuk volana in zavoj je že za vami. V tem je bil mini vedno najboljši. Danes pa vam predstavljamo njegovega naslednika.
Novo mladost je sedaj miniju podaril bavarski BMW. Po 42-tih letih, ko je bil prvič predstavljen, se ponovno vrača, mlad, svež in poln moči. Snovalci so obdržali kockasto obliko. Kolesa so postav-
ljena v same vogale vozila, podvozje pa je sposojeno pri BMW-jevi trojki, kjer nekoliko prilagojena prostorno vodena zadnja os, osvobojena od vpliva pogona, nudi izredno dobre vozne lastnosti predvsem v zavojih. V njem imate občutek, kot da se vozite z go-kartom. No, stari mini je bil temu še bližji, saj je poskakoval na vsega desetcolskih kolesih, novinec pa je postavljen na kar 15-colska, ko pa bo na tržišču še mini cooper, bo ta postavljen celo na 17-colska kolesa.1
Minija bo poganjal 1,6-litrski motor, ki razvija 84 kW oz. 115 KM. S temi zmogljivostmi bo mini prava mala raketa. Kljub temu pa želi biti mini avtomobil za zabavo. Žal je izredno nepraktičen, saj minimalen prtljažnik dovoljuje le obisk tržnice in tudi potniki na zadnjih sedežih ne bodo deležni velikega udobja. Mislimo pa, da mu bodo ljubitelji tega avtomobila to oprostili.
Mini sedaj nudi tudi veliko več varnosti. Karoserija je trša, na voljo so štiri serijsko vgrajene zračne vreče, ob doplačilu pa jih je lahko še več. Vsekakor je varnost izredno pomembna, saj malček poskoči tudi preko 200 km/h, ob tem pa •zaradi nizkega težišča ni občutljiv na bočne sunke vetra.
Mini je sedaj ponovno svež in pripravljen za prihod na ceste. Žal so vse osvežitve pustile svoj pečat predvsem na ceni. Osnovni mini cooper v Nemčiji stane 32.000 mark, mini one (90 KM) pa 28.000 mark. BMW namerava v Nemčiji prodati kar 30.000 teh avtov letno!? No, če bo preživel desetletja kot njegov predhodnik in nadaljeval pot legende, pa bo pokazal čas.
Novo mladost je sedaj miniju podaril bavarski BMW.
RAZBURLJIVO!
H<yM' fr %puu4lyUH*n, derbUkon*
TRtunttA splošha GAAAMCUA ali 100.000 km ZA VSA MSSAHOVA VOZILA — TRI LETA BREZSKRBNE VOŽNJI
»Pima PPimGPa« Dobitki ob nakupu vozila do 350.000 SIT
.^Prima Primera, samodejna klimatska naprava. ABS zavorni sistem, velja za vse modele PRIMERE. VREDNOST DOBITKA: 350.000 SIT U-ČU.ifU Prbna Primera. 50% plačate takoj, 50% po enem letu brez obresti, ijna klimatska naprava. Paket Pol - Pol velja za vse modele PRIMERE.
'ST DOBITKA: 350.000 SIT
Ijissan Adria nudi vsem kupcem možnosti ugodnega financiranja.
veljajo samo za določene pakete opreme. Dobite lahko le enega od paketov pri posamezni izvedbi vozila._
NISSAN ADRIA d.o.o. Pooblaščeni trgovci:
i uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, tel.: 01 47 10 800, http;/svww.mssan.si ; Avtoniss (01) 6818 650, Avto Trunk (01) 56 80 910; DOMŽALE: Avtoservis Pižem (01) 56 2? 1£», Nissan servis Krtic (Oti'723! MARIBOR Avtohiša Ferk (02) 33 381», MURSKA SOBOTA: Avtohiša Murska Sobota (02) 53 21 209: ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU: MG Center !02l87 851Ž88; CEDE: Panadria Celje '03) 42 54 350: SLOVENSKE KONJICE: Avto Kuk (03) 75 80 900: KRANJ: Avto Močnik k d,o.o. (04) 50 24 030; NOVA GORICA: Avtoservis Gorica (05) 33 55 721: KOPER: Avtoniss Koper (05) 66 82 451, 57 840' SEVNICA Avtomehanika Zierer (07) 8140 389:0T0CEC: Avtomehanika Vidrih (07) 30 99 310
CnESu
Načrtujemo in izboljšujemo. Že več tol 80 tet.
KRPAN
tel.: 07133 16 156
•	IZDELAVA KLJUČEV
•	SVETOVANJE, PRODAJA IN MONTAŽA KLJUČAVNIC
•	FOTOKOPIRANJE IN VEZAVA
I • POPRAVILO ČEVLJEV
KRPAN
I MAN/SP I
I tutiitičnA cujencija j
RADIO
UNIV0X
^1/
7.? MHz
e-mall: info@univox.si
9B
1	m
tutLčUčnč. (Zcjenci-jcL
Novo mesto, Kandijska 9 07/33 21 115, 33 25 477
udt>y n>uDi}9nni
dTNVH
Wk
NAŠE OKOLJE, d.o.o., TRBOVLJE, Kešetovo 4, TRBOVLJE, po pooblastilu STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE - JAVNI SKLAD, Poljanska cesta 31, LJUBLJANA, objavlja
- JAVNI RAZPIS
Z ZBIRANJEM PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
I. Predmet prodaje:
Naprodaj so naslednje nepremičnine:
1.	V KRŠKEM, stanovanje št. 04 v I. nadstropju večstanovanjske hiše, Kovinarska ulica 9, v izmeri 73,96 m2, za izklicno ceno
11.270.000.	00 SIT.
2.	V SEVNICI, stanovanje št. 18 v mansardi večstanovanjske hiše,
Planinska cesta 29, v izmeri 60,13 m2, za izklicno ceno
5.870.000.	00 SIT
3.	V SEVNICI, stanovanje št. 19 v mansardi večstanovanjske hiše,
Planinska cesta 29, v izmeri 51,25 m2, za izklicno ceno
5.226.000.	00 SIT
Vsa stanovanja so prazna oseb in stvari in niso obremenjena z najemnimi pogodbami.
Stanovanja prodajamo po sistemu videno-kupljeno.
II. Razpisni pogoji:
1.	Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe pod naslednjimi pogoji:
•	da v ponudbi navedejo nepremičnino, ki je predmet nakupa in ceno, ki ne sme biti nižja od izklicne
•	da vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene za nepremičnino, za katero so vložili ponudbo in sicer na transakcijski račun družbe NAŠE OKOLJE, d.o.o., TRBOVLJE, št. 26330-0018712589.
2.	Davek na promet nepremičnin, stroške zapisa in overitve pogodbe ter vknjižbo etažne lastnine v zemljiško knjigo plača kupec.
3.	Ponudniki morajo poslati ali oddati pisne ponudbe v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov:
NAŠE OKOLJE, d.o.o., Kešetovo 4, TRBOVLJE, z oznako “Ponudba za nakup nepremičnine pod zap. št.: ... ne odpiraj”.
4.	Ponudbi je treba priložiti potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oziroma izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, potrdilo o vplačilu varščine in davčno številko. '
5.	Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v ceno nepremičnine, neuspelemu pa brez obresti vrnili v 8 dneh po izbiri. Če uspeli ponudnik odstopi od pridobitve nepremičnine in ne sklene kupoprodajne pogodbe, zapade varščina v korist prodajalca.
6.	če bo več ponudnikov izpolnjevalo razpisne pogoje, imajo prednost tisti, ki za nepremičnino ponudi višjo ceno in boljše plačilne pogoje.
7.	Ponudbe brez vplačane varščine in pod izklicno ceno ne bodo obravnavane.
8.	Odločitev o izbranem ponudniku bo sprejeta v 8 dneh po poteku roka za zbiranje ponudb.
9.	Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo v 8 dneh po prejemu obvestila, preostanek kupnine pa plačati najkasneje v 8 dneh po sklenitvi pogodbe. Če kupec ne bo sklenil pogodbe ali plačal preostanka kupnine v roku, se šteje da odstopa od nakupa, plačano varščino pa zadržimo.
10.	Izročitev in prevzem nepremičnine bo opravljena v treh dneh po plačilu kupnine.
Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom in ogledom nepremičnin lahko zainteresirani ponudniki dobijo na sedežu družbe NAŠE OKOLJE, d.o.o., Kešetovo 4, Trbovlje, ali po telefonu 03/563-10-40, in sicer vsak delovni dan med 7. in 15. uro.
OBČINA METLIKA Mestni trg 24 8330 Metlika Komisija za priznanje občine
Komisija za podelitev priznanj občine Metlika, na podlagi Odloka o priznanjih občine Metlika razpisuje zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Metlika za leto 2001.
Priznanji občine sta:
•	imenovanje za častnega občana Občine Metlika
•	plaketa Občine Metlika
Za častnega občana Občine Metlika je lahko imenovan tisti, ki doseže pomembnejše uspehe na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem ali športnem področju, ki krepi in razvija dobre medčloveške in demokratične odnose v družbi, in tisti, ki pomembno prispeva k uveljavitvi občine Metlika v širši družbeni skupnosti.
Plaketa občine Metlika se podeljuje posameznikom, podjetjem, ustanovam in zavodom, krajevnim skupnostim, družbenim organizacijam ter društvom in njihovim zvezam, za njihovo izredno uspešno delo, ki je prispevalo k napredku in uspehom občine na področjih, kjer delujejo in s tem bistveno pripomorejo k boljšemu družbenoekonomskemu položaju občine in njenih občanov. Predloge lahko posredujejo podjetja, ustanove, zavodi, krajevne skupnosti, družbene organizacije ter društva in njihove zveze, politične stranke ter posamezniki.
Pisne predloge z utemeljitvami naj predlagatelji pošljejo do 15.10.2001, do 12. ure, na naslov: OBČINA METLIKA, Komisija za priznanja, Mestni trg 24, 8330 Metlika.
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33 79 940
07/33 79 941 faks:	07/33 22 282
mobitel:	041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bucki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki. Mokronogu, na Mirni, v Novem mestu (in okolici), v Grobljah, Straži, Škocjanu, Žužemberku, Gabrijelah, na Otočcu, Dvoru, Uršnih selih
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Črnomlju, Ljubljani (enoinpol- in 2-sob-na)
•	APARTMAJE: več novih enot v Šmarjeških Toplicah
•	VIKENDE (zidanice): v Dol. Kotu pri Dvoru, Semiču, na Uršnih selih, Ljubnu, Karta-Ijevem
•	STAVBNA ZEMLJIŠČA: nad Tuševim Dolom, v Šentrupertu (okolica), Šentjerneju (Gor. Vrhpolje), Straži, Novem mestu, na Ratežu
•	POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE: v
Črnomlju (diskoteka), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Germova, Dilančeva, Bršljin - Rialto, Hedera)
•	POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Dol. Vrhpolju (gostilna), Vavti vasi (pizzerija)
•	KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), v Beli krajini (6 km od Črnomlja)
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
LERAN

Novo mesto
iEiRELAX
Tel.: 07 39 33 420 PROMOCIJA RELAXOVEGA
NOVEGA AVTOBUSA
O
ca
m
k.
I
I
S
-o
N
i
‘Cj
s
€
Velja do 13. oktobra 2001 ob nakupu v skupni vrednosti 4.000.,- SIT Ob nakupu lahko vnovčite samo en darilni bon.
m

Tir je, Moje, Meito!
__________________RADIO OGNJIŠČE
dobitnik gonga popularnosti 2000/200!
LJUDSKA UNIVERZA KRANJ
v sodelovanju s
TEHNIŠKIMI FAKULTETAMI MARIBOR
organizira
visokošolski strok ovni študij
>	FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
✓	PROIZVODNO STROJNIŠTVO - vpis v 1. in 3. letnik
>	FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
-7 RAČUNALNIŠTVO - vpis v 1. letnik - NOVO
✓	ELEKTRONIKA - vpis v 1. in 3. letnik
univerzitetni študij
>	FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
✓	PROIZVODNO STROJNIŠTVO - vpis v 3. letnik
>	FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
v ELEKTRONIKA - vpis v 3. letnik
INFORMACIJE O 04 280 48 18 ___________Splet:_______www.lu-krani.si
RUMENE STRANIfft
SLOVENIJA TEL	-2S.
tel.iors 43S 53 SO. fax(01) 438 85 20, www.intennarketing.si
I N T E R MARKETING
Proč z jesenskimi skrbmi!
KRATKOROČNA POSOJILA Z NIŽJO OBRESTNO MERO
PO DOLGEM VROČEM POLETJU PRIHAJA JESEN IN Z NJO IZDATKI. ZA KATERE VESTE. DA SO NEIZBEŽNI.
ČEPRAV SKRBNO RAVNATE Z DENARJEM, UGOTAVLJATE, DA GA ZA VSE ŽELJE IN POTREBE VAS IN VAŠIH NAJBLIŽJIH NE BO DOVOLJ. IN NE VESTE KAJ STORITI.
NE OBOTAVLJAJTE SE STOPITI V NAJBLIŽJO
poslovalnico Abanke in se pozanimajte
ZA JESENSKO POSOJILO, KI JE UGODNO, SAJ SMO ZNIŽALI OBRESTNE MERE.
Abanka d.o. Ljubljana
WWW.A6ANKA.SI
DOLENJSKI LIST
Veselja in križi pod Bočjem
Podbočje, 19. septembra 2001, pozno popoldne. Na cesti skozi vas je bilo nekaj pešcev, več se je zvrstilo avtomobilov proti Šutni, mogoče Planini in v drugo smer proti Krškemu ali tistih, ki so vozili samo po vasi. Traktorji so se umirili, za ta dan so večinoma naredili, kar imajo narediti v jesenskih dneh, ko na kmetih pospravljajo letino. Z več sonca podnevi bi bil zgodnji večer dlje svetel, tako pa se je že začelo temniti. Šolska telovadnica je najbrž odmevala od vzklikov ljubiteljskih telovadcev. V Kerinovi gostilni Gadova peč je že sedelo nekaj ljudi. Pijača v kozarcih pred sicer ne posebej številnimi tokratnimi pivci bi bila lahko, takole na oko, letošnji mošt. Če tega res še niso pili, so ga imeli v mislih, saj so v teh dneh na veliko govorili o trgatvi, v katero še bolj sili napovedano slabo vreme.
Večer v Kerinovi gostilni je bil tokrat nekako poseben, saj naj bi domačini kaj povedali pred odprtimi beležkami novinarjev Dolenjskega lista. “Uredništvo pride k vam” je bilo drugo ime dogodka. Gre pač za enega izmed javnih pogovorov, o kakršnih je časopis že pisal in bo še, če ne bodo ukinili tiskarskega črnila.
Podbočje (za zdaj) ostaja Podbočje
Podbočje ostaja Podbočje. Istoimenska krajevna skupnost in kraj pod strmim slemena-stim Bočjem ostaja še naprej “le” krajevna skupnost, medtem ko sosednja KS Kostanjevica in nekoliko oddaljena KS mesta Krško želita postati samostojni občini. Mogoče se tukaj ne želijo osamosvojiti na vse kriplje zato, ker ne vedo, ali naj gredo sami, ali naj se komu pridružijo, ali naj koga povabijo zraven. Zveza s Kostanjevico na Krki verjetno odpade, saj je videti, da je sosedstvo na zemljevidu premalo za globljo medsebojno naklonjenost. Če KS Kostanjevica pravi, da ji krška občina da premalo in da ji bo lepše, če bo tudi sama postala občina, in če krška mestna krajevna skupnost doživlja strese pod zdajšnjo skupno občinsko streho, se Podbočje počuti nekako dovolj močno tudi v sedanji lokalni sestavi. Mogoče o tem lahko kaj pove pogovor v gostilni Gadova peč, zato se vrnimo k njemu.
“Občina nam je veliko pomagala. Če bi mi rekli tako, kot kritizirajo v nekaterih krajih, da nam občina nič ne pomaga in da se hočemo zato odcepiti, ne bi bilo v redu. V nekaterih krajih preveč pričakujejo, da bo občina naredila vse namesto njih. Mi smo
vse kraje okrog po Gorjancih uredili, Podbočje je pa prišlo zadnje na vrsto. Tudi zato, ker nismo imeli ureditvenega načrta,” je tam povedal Ivan Urbanč, predsednik sveta KS Podbočje.
Podbočje ostaja Podbočje ne samo po lokalni organiziranosti, ampak (za zdaj) tudi po imenu. Tako je videti sedaj, pred tem je bilo videti in slišati tudi drugačne predloge. Zagovorniki drugačnega imena so se ogrevali za krajevno ime, ki bi vključevalo Sveti Križ. V Podbočju je kar malce vrelo pod pokrovko, pod katero so v lonec javnega dogajanja dali odmerek domoljubnih čustev in jeze nad povojnimi politiki, ki so tu ukinili ime Sv. Križ. Dodali so ščepec soli. Pod loncem so dobro kurili in je, kot rečeno, v Podbočju vrelo. Ivan Urbanč, predsednik KS Podbočje, je takratnim besednim spopadom na rob zapisal v Krževski zvon, glasilo KS Podbočje: “Osebno nisem za preimenovanje kraja, ker menim, da s to gesto, ki nima želje po sožitju in toleranci, nič ne dobimo. Kakor koli že je, je Podbočje lepo ime, ki nima ideološkega predznaka. Za spoštovanje in v spomin na prvotno ime pa bi, kot predlagajo nekateri vaščani, lahko preimenovali trg ob cerkvi v Trg Sv. Križa.”
Res jim je žal za tisto torto
Naj se kraj in skupnost imenujeta tako ali drugače, prebivalci kljub svojim različnim gledanjem držijo skupaj. To so poudarjali tudi na našem pogovoru v gostilni. Kot so povedali sogovorniki ob našem obisku, so krajani zelo ponosni na svoj mini športni
center ob šoli. Takega menda ni daleč naokoli, kaj šele v sosednji KS Kostanjevica, kjer menda za igrišče ne premorejo niti prostorskih dokumentov. Ta športna igrišča so v Podbočju naredili z manj denarja, kot so predvidevali načrti, in res s skupnimi močmi. V tem športnem središču se ljudje zbirajo prav radi, je kot vaški trg, če ne za vse, vsaj za mlajše.
Kaže, da vse, kar je povezano s športom, deluje dobro na domačine in jih povezuje med seboj. Če se samo spomnijo, kako uspešno so v preteklosti igrali košarko, to kolektivno igro! V času največjega športnega preporoda so z odličnimi košarkarji Podbočja hodili navijat po Sloveniji avtobusi vaščanov, ki so tudi spravilo krme preložili, da ne bi pustili na cedilu svojih športnikov. “Takrat je bil res še zdrav duh v zdravem telesu,” je s kančkom nostalgije pristavil eden domačinov. Jože Kerin je segel še nekoliko nazaj v športno zgodovino kraja, ko je bila zelo priljubljena odbojka. Za razmah te so bili zaslužni tudi oficirji JLA iz bližnjih Cerkelj ob Krki, kajti nastajali so mešani zakoni... Takrat sta se vozila iz Podbočja celo na Bizeljsko kar dva odbojkarja na enem kolesu. In ko so nekoč zmagali na nekem turnirju in osvojili pokal, so utrujeni in lačni Podboč-jani žalostno ugotovili, da bi bilo bolje, če bi pristali na 2. mestu, kajti dobili bi torto in bi se lahko vsaj najedli.
V zadnjih letih je zelo priljubljen mali nogomet. Učitelj športne vzgoje na osnovni šoli Brane Strgar pa uspešno oživlja košarko, saj so šolske ekipe med boljšimi v državi.
Tri dni in tri noči na razstavi
Več kot športnih igrišč je na ravnici okrog Podbočja polja. Na tem območju je zelo razvito zelenjadarstvo, zelenjadarji delajo tudi svojo zadrugo. Strokovnjaki načrtujejo izgradnjo namakalnega sistema za Kalce-Naklo. Najbrž bolj kot zelenjadarji so se že uveljavili tukajšnji trsničarji in vinogradniki, zelo znano je tudi gojenje rib. Že omenjeno vinogradništvo daje kraju poseben pečat, saj prav vinske gorice nad Podbočjem veljajo za pravo domovino cvička. Na vprašanje, kaj pa vinogradništvo, Ivan Urbanč na pol v šali odgovori, da če kdo iz Podbočja nima vinograda, ni človek. In tokratna družba se seveda zakrohota.
PRI KERINOVIH JE BILO ŽIVAHNO - Pogovor je minevat ob dobri volji in duhovitih pripombah, s katerimi je na dan prišla marsikatera resnica o Podbočju in njegovih ljudeh ter o okolici. Za to so se trudili domačini, ki vsak po svoje in ob različnih obdobjih odločujoče posegajo v podbočjanski vsakdan: kot krajan, predsednik krajevne skupnosti, politik, učitelj ali kot gostilničar. (Foto: P. Perc)
V vinogradniškem društvu, ki šteje okrog 60 članov, je po besedah Jožeta Kerina še največji problem, ker nihče noče biti predsednik. Društvo vinogradnikov Podbočje je najstarejše na Dolenjskem. Jože Zupančič kot dolgoletni ravnatelj osnovne šole in predsednik KS zelo dobro pozna življenje v teh krajih. “V Novem mestu in Brežicah so
Jože Zupančič
imeli pokušnje vina v hotelih, pri nas pa je to pripravilo društvo vinogradnikov, ki smo ga na pobudo Tita Doberška ustanovili v Podbočju. Kerinov Frenk je bil predsednik, jaz pa tajnik. Prva razstava je trajala tri dni in tri noči. Prišli so gostilničarji tudi iz Trbovelj in Ljubljane,” se spominja Zupančič.
Veselice in politika, celo državna
Vinogradništvo ima povsod, ne samo v Podbočju, dva dela. En del občutijo ljudje med trtami, drugega doživljajo ob poličku, ob pitju vina.
Žlahtne kapljice seveda ne manjka ob različnih družabnih dogodkih javnega značaja. V kraju je dovolj takih dogodkov, kot so povedali v gostilni zbrani domačini. Nekateri se bolj spomnijo tradicionalnega pustovanja prav na pustni torek v gostilni Gadova peč, drugi vedo povedati več o novoletni turneji, v kateri že več kot dvajset let kole-dujejo po okolici in po kateri nekateri prebivalci - bolj za šalo - ugotavljajo, da je leto naokoli. Zadnje čase se uveljavlja tudi novoletno srečanje, za katero domačini pripravijo vse potrebno za obloženo mizo.
Tudi zato, da bi bilo več družabnosti, so v Podbočju ustanovili vrsto društev. Mladinsko društvo, Društvo prijateljev mladine, Kulturno društvo Stane Kerin, dve prostovoljni gasilski društvi v krajevni skupnosti (PGD Podbočje je letos praznovalo 100-letnico), lovska družina in vi-
nogradniško društvo razode-vanjo, da se domačini radi družijo in da so si ustvarili dovolj možnosti za skupno življenje ob osebnih razlikah. Za razgibano duhovno življenje skrbi tudi župnik Franc Novak.
Krajani hvalijo župnika, še posebej, daje zelo dober gospodar. Kot je pripomnil Peter Hosta, takšnega še nista imela niti Sv. Križ ne Podbočje. Krževci, kot se pogovorno kličejo Podbočjani, pa mu zamerijo, ker je premalo duhovnik, da se spušča v vsake volitve tudi z agitiranjem in da je po tej plati morda naredil tudi malo škode. Pravijo, da so ljudje manj složni in se manj družijo kot nekdaj, ker se pač preveč ozirajo na strankarsko pripadnost. Politično sceno obvladuje Nova Slovenija (N.Si!). Razvrščanje po političnih barvah očitno še posebej moti povojno generacijo, ki so ji bolj malo mar novodobne spominske plošče, tudi pri mrliški vežici. Če bi vežico obiskala kakšna inšpekcija, bi po mnenju nekaterih lahko vežico kar zaprli.
Franc Glinšek je opozoril, da so iz tako majhne krajevne skupnosti z okrog 1.600 prebivalci imeli kar dva državna svetnika. To sta bila on sam in Jože Zupančič, zdravnik v Velenju, ki so ga razglasili celo za častnega krajana, ker je ustanovil športno društvo, s katerim je ponesel glas o Podbočju daleč naokoli in nikoli ni pozabil na svoje korenine. Imeli so tudi poslanca Franca Černeliča, ki pa s(m)o ga tokrat zvečine malo pogrešali na uredništvu Dolenjskega lista v Podbočju.
S Kostanjevičani vsaj tekmeci
Ob že povedanem, kako je med sosedi, še nekaj lokalno zimzelenih podrobnosti o bli-
žini Podbočja in Kostanjevice. S Kostanjevičani so si bili vedno bolj ali manj v laseh ali vsaj tekmeci. Medsebojno so se obkladali z različnimi vzdevki, Kostanjevičane so zaradi “pleh muzke” klicali “flokarji”, na “pizdonarje” so, kot je povedal Glinšek, občutljivi in slišijo oboji. Župan občine Podboč-je-Kostanjevica Frenk Kerin, s sedežem v Kostanjevici, je bil vendarle iz Podbočja! Od tod v Kostanjevico se je selila kmetijska mehanizacija, ker je bila tam skupna kmetijska zadruga in je bilo rivalstvo še okrog teh strojev. K sreči to ni bilo dolgo, potem so pa tako vse odpeljali v Krško... Danes o občini v Podbočju sploh ne razmišljajo. Zdaj si s tem beli lase peščica Krčanov, ki bi radi stran, v svojo občino, ker se nas bojijo, pravijo smeje, a jim ne bo uspelo.
Ko se je tega dne pozno popoldne prevesilo v večer, je v cerkvi zvonilo. Zvonilo je trem. K sreči ni pogosto. Včasih so bolj mrli. kot se rojevali, zdaj se skrb, da bi se število ljudi preveč zmanjšalo, k sreči nekako odmika. V takih razmerah so manj zaskrbljeni tudi v osnovni šoli v Podbočju, na katero so domačini kar ponosni. Pred časom sojo sicer neki modreci hoteli zapreti, vsaj višjo, predmetno stopnjo, zdaj pa edina v krški občini beleži porast števila učencev. In to je tudi rezultat skrbi vodstva KS, ki je s premišljenim razvojem obrobja in ob pomoči občine zaustavila praznjenje podeželja in zadržala ljudi v hribih.
Povsem drugačne je podoba na drugi, hrvaški strani Gorjancev, vendar je to neko drugo poglavje nekdanje skupne in le dobro desetletje oddaljene zgodbe, imenovane spominsko območje Žumbe-rak-Gorjanci.
P. PERC M. LUZAR
PODBOČJANI SO NATROSILI VELIKO ZANIMIVOSTI - Novinarska beležka seje polnila ob besedah navzočih domačinov. Med temi je tudi bil 92-letni Franc Hribar (desni). (Foto: P. Perc)
KMETIJSTVO - PO KATERI POTI?
S preskokom naravnost v prihodnost
Kot ugotavljajo, statistične raziskave, slovensko podeželje zarašča in se tudi še naprej stara. Od leta 1997 je kmetovanje opustilo največ takih gospodinjstev, ki so redila do dva prašiča ali do 9 govedi. V zadnjih letih se opazno povečuje število kmetij z več kot JO ha zemlje, vendar rezultati popisa kmetij iz junija lani kažejo, da večina slovenskih družinskih kmetij še vedno premore komaj za 1 do 4 ha zemlje. "Ali še kmetovati in kako sploh to početi, če veš, da velikim tujim posestvom in cenejši hrani ne boš nikoli kos?”se ta čas vprašujejo naši kmetje.
dopolnilni dohodek. Popisi kažejo, da si večje kmetije pomagajo z zakupom zemlje, kajti lastniki kmetijskih zemljišč nočejo prodati: malo zaradi tradicije, zaradi dodatnega zaslužka, navezanosti na zemljo in ne nazadnje morda tudi zaradi pričakovanja, da bo nekoč njihov kos zemlje le kaj več vreden.
Tisti, ki še vztrajajo v kmetijstvu, zdaj redijo več govedi, prašičev, koz ali ovac kot pred štirimi leti, več je tudi intenzivnih sadovnjakov, trajno obdelanih travnikov in vinogradov, toda le za slab odstotek več njiv in vrtov. Povprečna slovenska kmetija redi 5 glav govedi, 4 prašiče, eno ovco in nekaj čez 50 kljunov perutnine.
Leta 1991 smo imeli na območju južno od Ljubljane zelo staro prebivalstvo predvsem v brežiški občini in okrog Osilnice, ostarelo pa tudi okrog Krškega in Metlike. Le nekaj let pozneje, leta 1995, seje prebivalstvo postaralo še na območju sevniške in škocjanske občine, za ostarelo pa velja vsa Bela krajina, Suha krajina in kočevsko območje.
S povprečno starostjo gospodarjev na kmetiji se Slovenija ne more pohvaliti, saj ta presega 58 let. Kot je na eni od številnih okroglih miz ob radgonskem kmetijskem sejmu povedala sociologinja dr. Ana Barbič, pred desetimi leti kar četrtina kmetij v Sloveniji ni imela naslednika, danes pa so verjetno razmere še slabše. Za nameček ima kar 84-odst. gospodarjev samo praktične izkušnje s kmetijstvom in dobra polovica samo končano osnovno šolo ali še tega ne.
V državi je sicer po podatkih Statističnega urada 96.669 družinskih kmetij, katerih povprečna velikost je 4,8 ha. Toda samo na manj kot polovici kmetij je gospodarju ta dejavnost glavna ali pa edina za preživetje, vsi ostali si pomagajo še kako drugače. Večina takih je še zaposlena in si tako zagotavlja socialno in pokojninsko zavarovanje, kmetijo pa ima bolj za
Kmetje so dragi...
Kmetijstvo je danes v prelomnem trenutku, kar občutijo vsi, ki se z njim vsaj malo ukvarjajo, vprašanje pa je, ali se tega zares zavedata tudi slovenska politika in vlada. Trenutno vloge kmetijstva ne obravnavajo resno, tako da se vse pogoste-je pojavljajo vprašanja: Ali sploh potrebujemo kmete, če so premajhni in predragi? Kaj pa je narobe s tem, če gozdovi preraščajo travnike in pašnike? Ali ni celo bolje, da je manj naselij in bodo manj raztresena po podeželju, saj bo tako manj stro-
škov s cestami, vodovodi, telefonijo?
O tem, ali slovensko kmetijstvo res mora prehoditi tako pot, kot jo je že evropsko kmetijstvo, da bi dobili nekaj velikih komercialnih kmetij, so med drugim govorili tudi na mednarodni konferenci o izzivih in problemih podeželja na prelomu tisočletja, ki jo je pretekli teden organiziral Oddelek za geografijo pri Filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskovalci podeželja iz kar nekaj evropskih držav so ugotavljali, kaj se dogaja na evropskem podeželju ter soočili različne teorije razvoja, praktične izkušnje in razlike med državami. Dva dneva so preživeli tudi na terenu, v Loškem Potoku in v Žužemberku.
Eden od udeležencev je izpostavil vprašanje, kako misli Slovenija obdržati tako male in ekonomsko neučinkovite kmetije. Dr. Marijan M. Klemenčič, izredni profesor na omenjenem oddelku, je pri tem poudaril, da slovenskega podeželja ne moremo meriti z običajnimi merili, ki veljajo v svetu. “Družba, ki gre v postindustrijsko dobo, se zaveda pomena kakovosti življenja. Menim, da bo v njej toliko ljudi, ki bodo imeli dovolj visok standard, da si bodo lahko privoščili boljše življenje in dražjo hrano. Nisem pesimist glede naših manjših in srednjih kmetij, ki obsegajo 5 do 10 ha, ker že zdaj razvijajo dopolnilne
dejavnosti in se usmerjajo v pridelavo bio hrane. Tako bi lahko ohranili število naselij in tudi izgled podeželja,” je pfe-pričan dr. Klemenčič.

Kmetovanje po naše?
Pomisleki pa ostajajo. Tudi udeleženci konference so se vpraševali, ali je danes še mogoče, da bodo mladi ostajali na kmetijah s tako ekonomsko majavo prihodnostjo, ko pa so navajeni drugačnega načina življenja. Tako ostaja še naprej odprto vprašanje, ali bo težnja sodobnega Slovenca in tudi Evropejca po življenju z naravo res tako močna, da bo lahko ohranila sedanji način kmetovanja. Spremembe se že dogajajo in se še bodo, pa vendar, ali lahko v Evropi preživi tudi kmetovanje po slovensko?
Čeprav je zdaj to videti precej utopično, zdrava in biološko pridelana hrana pa bolj modna muha, ki bo slej ko prej minila najprej Evropejce, potem pa še Slovence, precej stvari le kaže, da bi se morda dalo. Navsezadnje Evropska unija že govori o drugačnem kmetijstvu, o manj intenzivnem in okolju bolj prijaznem ter že obeta tudi več denarnih spodbud v tej smeri.
Program sonaravnega kmetovanja si utira pot tudi v Sloveniji. Letos je kmetijsko ministrstvo pripravilo poskusni pro-
Po kateri poti naj krene kmetijstvo?
gram, medtem ko naj bi v celoti zaživel v naslednjem petletnem obdobju. Pripravljen je po zgledu EU in uvaja neposredna plačila na enoto kmetijskega zemljišča za tiste pridelovalce, ki bodo upoštevali varovanje okolja, skrbeli za ohranjanje kulturne krajine ter vzdrževali življenjski prostor za mnoge živalske in rastlinske vrste, ki so v sodobnem svetu že ogrožene.
Gre torej za nadomestilo države tistim kmetom, ki bodo obdelovali zemljišča manj intenzivno, zato pa več delali in imeli manj pridelka. Po omenjenem programu naj bi taki kmetje dobili za hektar njive od 110 do 120 tisoč tolarjev, za trajne nasade od 160 do 180 tisočakov in za travinje od 80 do 90 tisočakov.
S skokom do Evrope
Kam gre torej slovensko kmetijstvo? Država ga bo vse manj ujčkala z zaščitami, čez meje
bo brez ovir prihajala uvožena hrana, kmetje pa zaenkrat, razdrobljeni in slabo pripravljeni, dobivajo za polovico manj nadomestil, kakor jih dobivajo ob boljših pogojih njihovi konkurenti v tujini. Temeljno vprašanje za današnjo rabo je torej, ali naj gredo slovenski kmetje po stopinjah Evrope in povečujejo pridelke, vlagajo v intenzivno proizvodnjo in kmetijsko podjetništvo ter posegajo v kmetijska zemljišča, ali pa naj mirno poskusijo preskočiti to obdobje. “Naše kmetijstvo ni sledilo industrializaciji te panoge po svetu in to je danes naša prednost, morda smo celo poučen primer, kako obljuditi podeželje,” meni dr. Klemenčič.
“Morda. Vsekakor pa je lahko Belgija primer, kako naj Slovenija ne dela. Tam, vsaj v flamskem delu, ni več podeželja, tam hrana prihaja iz kmetijskih tovarn,” opozarja njegov belgijski kolega dr. Serge Schmitz.
BREDA DUŠIČ GORNIK
PRVI SVETOVNI FESTIVAL PRAŽENEGA KROMPIRJA
Himna ljubiteljev praženega krompirja
Slovensko kmetijstvo je utrujeno in staro.
Predsednik slovenskih invalidov Luj Šprohar je napisal pesem ljubiteljev praženega krompirja, pisec najbolj znanih, skoraj ponarodelih slovenskih popevk Dušan Velkavrh pa je spisal še bolj preprosto pesmico za himno Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Na nekem rojstnem dnevu sta se srečala Velkavrh in Mojmir Sepe (za prijatelje: Mojzes) in čez eno uro je Mojzes po elektronski pošti že poslal prijatelju notni zapis za to himno, ki so jo prvič zapeli člani ansambla Štajerskih 7 na I. svetovnem 'festivalu praženega krompirja preteklo nedeljo v Mokronogu.
Kljub deževnemu vremenu se je pred gasilskim domom zbralo okrog 300 ljubiteljev praženega krompirja iz številnih slovenskih krajev pa tudi iz tujine (še najbolj številna je bila delegacija Čehov). Približno 150 se jih je pripeljalo z muzejskim vlakom iz Ljubljane. Prišli so dobre volje, kajti Dolenjci sojih gostoljubno sprejeli, kot znajo le oni, tudi s trebanjsko godbo. Kot da so poskočne viže vsaj nekoliko razkadile oblake in so zbrani ljubitelji praženega krompirja ob rahlem pršenju dežja lahko zapustili omizje pod streho šotorov in pokukali na stojnice in v lonce kuharjev znanih slovenskih gostiln in restavracij. Kot je povedal predsednik omenjenega društva arhitekt Jurij Lenard (tajnik je dr. Aleš Leo Vest), se je od marca letos, ko so registrirali društvo, vanj včlanilo že 525 “udov” in zaradi lažje organizacije, logistike za L svetovni festival praženega krompirja so začasno zamrznili včlanjevanje.
Letna članarina znaša 7 evrov.
Za vse enako, tudi za ude sekcij v ZDA, Češki, Danski, Hrvaški,
Srbiji... Najmlajši ud je deklica, rojena maja letos, najstarejši pa ima že 85 let.
“Naša vera je sila trdna, kajti tudi ob deževnem vremenu ni skoraj nobeden odstopil. Prepričani smo bili, da bodo ljudje le ostali doma. Taka odmevnost medijev je prijetna, prav tako prisrčni sprejem tukaj. Mislim, da se bomo sem še vračali tudi zato, ker vidimo, da so lokalni dejavniki zainteresirani za to prireditev,” je povedal turistični novinar nacionalne televizije Drago Bulc, eden poglavitnih “krivcev” za ustanovitev društva in za ta L. svetovni festival.
Na smučanju v Coloradu, od koder prihaja znameniti sovražnik krompirja - koloradski hrošč, je Bulc ugotovil, da Američani sploh ne poznajo praženega krompirja. In ko je Drago Američanom pripravil to značilno slovensko jed, so bili sila navdušeni. Zatorej ne preseneča, da "udi” društva segajo tudi v najmočnejšo državo sveta. Bulc je prinesel prijateljem iz ZDA krompir, ki lepo uspeva tudi v slovenski zemlji in smo ga lahko, tudi le pečenega na štedilniku na stojnici Pri debelem krompirju, kjer se je s krožnikom najraje zadrževala
AGENT ALI TAT? - Marjan Paternoster, ki je duhovito povezoval dogajanje na 1. svetovnem festivalu praženega krompirja in predsednik društva Jurij Lenard sta povedala, da ima ud Drugo Bulc člansko številko 007. To bi si lahko razlagali, da je Bulc agent, ki lahko tudi raziskuje, kaj je na tujem krožniku, drugi pa bi ga najraje razglasili za tatu najbolj posvečene in preveč zapostavljene slovenske jedi. Na posnetku Bulc in Lenard pred stojnico restavracije Grajska klet iz Kromberka, ki se je izkazala z dvema vrstama praženega krompirja, s koloradskim za vegetarijance in grajskim, z dodatkom jurčkov in pršuta. (Foto: P. Perc)
priljubljena pevka Šerbi. V njeni gostilni je pražen krompir kot samostojna jed že dobil domovinsko pravico. To jed obožuje tudi vremenoslovec Miran Trontelj, tudi ud društva, ki pa je zaradi letošnje katastrofalne suše moral pričarati nekaj več, čeprav zapoznelega deževja. Kot se spodobi za vrhunsko kulinarično prireditev, so poskrbeli tako za predjed (okusen golaž je skuhala Deuova gostli-na Pri zlati kaplji) in za glavno prilogo - to pa je bil kar vol na ražnju, ki so ga postregli Cvet-anovi mesarji. Seveda ni šlo niti brez potice in krškega cvička, kajti take dobrote je potrebno dobro zalivati s pitnim, lahkim vinom...
PAVEL PERČ
MEŠAJ SLAVKO - Kuhar leta, sloviti Slavko Adamlje, šef restavracije Maxim,je bil sila skrivnosten glede recepta, je pa poudaril, da takega praženega krompirja verjetno še ni pripravil nihče na svetu. Glede na vreme ob festivalu ga je poimenoval deževni... (Foto: P. P.)
PROSTOVOLJNO DELO V DOMSKEM VARSTVU
“Čim več ti podarim, tem več imam”
“Imeli smo skupino desetih srednješolcev in moram reči, da smo zelo presenečeni. Glede na njihov odnos verjetno nihče ni bil razočaran, niti naši upokojenci in ne prostovoljci. Upam, da bodo mladi s prostovoljnim delom nadaljevali, ” je povedala Franja Svažič, socialna delavka v sevniškem domu upokojencev, o svojih izkušnjah oz. pogledih na prostovoljno delo na področju socialne dejavnosti domskega varstva, ki je letos prvikrat potekalo v Posavju pod streho Doma upokojencev inoskrbovancev Impoljca (DUO) z enotama v Brežicah in Sevnici. Končalo se je ob zaključku šolskega leta, ko so se dijaki Srednje šole v Sevnici in brežiške Gimnazije predali zasluženemu počitniškemu lenarjenju.
PROSTOVOLJKE ■ Srečni in hkrati malce otožni stanovalci in prostovoljke pred sevniškim domom upokojencev ob slovesu. (Foto: Franja Svažič)
“Izkušnje so dobre, gremo naprej!” pravi koordinatorka tega projekta Andreja Flajs. Že lani maja so pričeli s pripravami na ta program prostovoljnega dela, ki je stekel septembra, ob začetku šolskega leta. "Obiski prostovoljcev enkrat tedensko so trajali od tri četrt ure do polne ure. Vsak prostovoljec se je srečeval z enim upokojencem. Poleg koordinatorja programa so na šolah sodelovali še na šolah mentorji, ki so delali z dijaki, v domovih pa strokovni delavci, socialne delavke. Bilo je delo z našimi stanovalci in delo z dijaki,” pravi defektologinja Marija Črepinšek iz DUO Impoljca, kjer sta zaposleni tudi socialni delavki Andreja Flajs in Franja Svažič. Ivanka Rupret pa socialna pedagoginja na Srednji šoli Sevni-
ca. Podobne programe poznajo že dlje časa po svetu. Zadnjih 10 do 15 let pa so našli domovinsko pravico tudi v Sloveniji, sicer pod drugačnimi imeni, vsebinsko pa dokaj podobni.
Pobuda je zrasla na Impoljci
Specifičen je način dela, kar pomeni, da si pripravljen svoj prosti čas nameniti drugemu, ki ga potrebuje in sprejme. Pobuda je zrasla v DUO Impoljca, podoben program pa je že pred leti zaživel v Mariboru. “V Posavju ni take oblike dela, orjemo ledino. Vključili smo Srednjo šolo Sevnico in Gimnazijo Brežice ter mladinsko skupino župnije Boštanj. Na Srednji šoli Sevnica je bilo 22 prostovoljk in dva prostovoljca, ki
sodelujejo v domu upokojencev v Sevnici in Domu Impoljca, Gimnazija Brežice je imela 12 članov, ki so sodelovali z breži-škim domom upokojencev, mladinska skupina župnije Boštanj pa je imela 9 članov, ki sodelovali z Domom Impoljca,” pravi Flajsova.
“Program temelji na načelu obojestranskega dajanja in sprejemanja. Gre za obliko druženja prostovoljca in stanovalca, ki temelji na osebni odločitvi. Namen pa je navezovanje stikov, druženje, pogovarjanje, prijateljstvo, pridobivanje novih izkušenj in znanj, prepoznavanje svojih potreb in potreb drugih ter širitev socialne mreže,” pravi Rupretova. Pomen tega programa za stanovalce je, ker širi lastno socialno mrežo, ustvarja nove vezi, si krepi občutek pomembnosti in koristnosti. Oblikuje samopodobo ter pridobi možnost vpliva na potek dogajanja in končno pridobi na kakovosti življenja. Tudi na ličnem rumeno-modrem plakatu, s katerim so skušali pridobiti čimveč prostovoljcev, so izhajajoč iz Shake-speareve misli: “Čim več ti podarim, tem več imam”, poudarili, da prostovoljci s takšnim prostovoljnim delom ne le pridobijo nove izkušnje o sebi in drugih, marveč presežejo strah pred neznanim in morebiti celo
prepožnajo svojo poklicno usmeritev.
Gre za mladostnike, ki se vključujejo v drugačno populacijo, srečajo se s starostniki. Ti so bili sprva nekoliko nezaupljivi, na koncu pa so se tako navezali, da je bilo kar težko, ganljivo slovo. Na Impoljci so izbrali 10 stanovalcev, ki so osamljeni, nimajo družbe in so veseli pogovora in obiska. Prostovoljci so si najprej dom ogledali, drugič pa so že prišli stanovalci iivso se posedli. V sevniškem domu niso nič izbirali.
Gre tudi za odpravljanje strahu pred ljudmi, ki so vizualno drugačni. Prav zanimivi so ti medgeneracijski odnosi. Spoznali so, kako pomembni so mladostniki pri krepitvi kakovosti življenja. Mladostniki so se naučili sprejemati različnosti, postali so strpnejši. Dobili so izkušnjo, kako pomembna je smiselna uporaba prostega časa za prostovoljno delo. In še nekaj so ugotovili: da bodo nekoč tudi sami stari, daje starost normalen življenjski proces.
Tudi jaz imel takega otroka...
Ali je lahko za prostovoljce in naposled tudi za pobudnike in organizatorje programa lahko kaj lepšega, kot so solze v očeh, ki so se zalesketale v očeh mar-
sikaterega stanovalca domov, ko se je približal čas slovesa z njihovimi novimi mladimi prijatelji? Nekateri so obljubili, da pridejo še kdaj na obisk, čeprav so že zaključili šolanje v srednji šoli. Stanovalec Marjan, ki ga je obiskovala prostovoljka Petra iz Semiča v Beli krajini, je med drugim našel tudi tele tople besede za Belokranjce: “Pokončni kot breze so ti ljudje! A kaj, ko ni dela za vse in marsikdo si poišče delo daleč proč od svojega ognjišča ali pa gre v šolo. Tudi Petra je ena izmed teh, ki si bo kruh služila daleč od svojega doma in se vedno vračala domov. Kdo je ta Petra? To je dekle, ki obiskuje Srednjo frizersko šolo v Sevnici, in to zadnji letnik. V našem domu Impoljca imamo skupino, ki nas hodi obiskovat enkrat
tedensko in nam popestri življenje v domu. Takrat res pozabiš, da si tu, da si isti kot ona, a kaj, ko gre vse po-starem! Nič si ne morem pomagati, sprijazniti se moram z življenjem v domu. Nehote se mi zbudi misel: saj bi tudi jaz imel takega otroka... Petra, želim ti v življenju vse najboljše, da bi bila srečna in nikoli pozabila, od kod si doma.”
In takih, ganljivih izpovedi, že kar zgodb je toliko, kolikor je bilo prostovoljcev, kajti vsak se je posvetil enemu starostniku in se družil z njim med šolskim letom, tako da sta se vzajemno bogatila in koristno izrabila prosti čas. Tako pridobljene izkušnje mladostnikov so gotovo dobra popotnica za njihove življenjske preizkušnje.
PAVEL PERC
ZGODBE. KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE
Kako sem se boril in premagal raka
Svojo zgodbo o raku, tej strašni bolezni naših dnih, namenjam vsem še zdravim in tudi bolnim, ki se borijo s to boleznijo, da ne obupajo, ampak da se z njo spoprimejo in se postavijo po robu, kajti vsaka bolezen se da pozdraviti, če bolnik, ki ga je doletela ta bolezen, polna trpljenja, sodeluje z zdravniki. Danes vemo, da je rak smrtonosna bolezen, takoj za boleznimi srca in ožilja. Želim opisati svoj boj z njo, kajti vanj sem vložil vso energijo in voljo. Predno me je doletelo vse to gorje, sem žive! normalno življenje in preživel vse bolezni, ki so me doletele. V trenutku, ko so mi prisodili le še nekaj tednov življenja, sem stopil v pomoč zdravnikom, ki so se na vse načine trudili, in uspelo nam je, da sem še živ.
Kako seje začelo? Natančno takole. Ko so mi po rentgenskem slikanju pljuč pred leti odstranili desno stran pljuč, ker je bil tam velik tumor s premerom 8 cm, sem prepotoval pravo kalvarijo. Prva postaja je bila novomeška bolnišnica oz. njen pljučni oddelek, kamor sem se zatekel zaradi hudih bolečin na desni strani pljuč. Bolečine so bile tako hude, da sem padel v delirij in so mi dajali morfij. Však dan sem požiral raznovrstne cevke, ki so mi jih dajali v telo, kajti o raku niso še odkrili sledu. Ko pa so mi odščipnili delček pljuč, vzeli kri in to poslali v Ljubljano, so po
desetih dneh prišli izvidi. Pri glavni viziti mi je gospa primarij rekla, da bo prišla nazaj, da bi se nekaj pogovorila. Dobil sem še injekcijo proti bolečinam, ki so se razširile že na vse telo, tako sem se umiril. V spominih sem blodil po otroštvu in vse se mi je zdelo lepo in da je bila moja prehojena pot nekaj lepega. Kar vstopi zdravnica, se počasi usede na posteljo, me poboža po laseh in pravi: “No, zdaj sem pa prišla, da se pogovoriva. Kako naj začnem? Kakor vas poznam, odkar ste na oddelku, ste pacient, s katerim lahko govorim naravnost. Veste, vaše izvide
smo včeraj dobili in vaša diagnoza je: rak,” je dejala. Prav nič nisem bil začuden. Razgovorila se je in nikoli ne bom pozabil bodrilnih besed, ki mi jih je rekla: “Bodite pogumni!” Bilo pa je hudo, predvsem pa je bilo premalo zraka, zato so mi pomagali pripomočki za dihanje. V blodnjah sem se zatekal k tolažbi z vero h Gospodu. V ušesih pa sem slišal čudovite šume, ki so prihajali nekje iz daljave. Oči so videle neznane obraze. Nič več nisem zaznal vizite...
Druga zgodba se je začela, ko so me odpeljali na pnevmatološki oddelek KC. Spet preiskave in začeli so s kemoterapijami. Vsakokrat so bile doze bolj močne in sem zaradi popolne oslabelosti vsakokrat ležal na oddelku. Kemoterapija pa me duševno ni strla. Videl sem v tem obdobju toliko drobnih nenavadnih stvari in ljudi, ki so mi bili sosedje na bolniški postelji. Nikoli ne bom pozabil 88-letnega duhovnika gospoda Ceglarja, s katerim sva vsak večer obiskovala bolniško kapelo in bila pri maši. Tam so bile vedno zbrane skupine vernikov, ki so iz bolniških postelj prihajali po tolažbo v veri. Kdor ni doživel tega, ne more verjeti, kako smo bili bolniki potolaženi, ko smo se vračali v svoje sobe. Bolniki so pri maši prepevali. S kakšnim veseljem sva potem z gospodom Ceglarjem reševala križanke in prebirala časopise! Od njega sem se naučil mnogo lepih stvari, ki jih prej nisem poznal. Ne vem, ali ta plemiti gospod še živi, vem pa, da tako dobrih ljudi ni mnogo. On mi je dokazal, da je mogoče prenašati raka in njegovo gorje tudi s preprostim humorjem in življenjem. Nikoli ni kadil, živel je preprosto in ljubil naravo. Stvarnika je videl v vsaki preprosti cvetlici, drevesu...
“Srečno, moj prijatelj in soimenjak!” je rekel in stisnil mojo desnico, ko sem odhajal na operacijo. Hvala gospodu Antonu za vse! Spomin nanj negujem kakor tisoč cvetov. Predno sem odšel na operacijsko mizo, pa sem šel še skozi mnogo faz. Bolniške sestre so bile ob meni pred vrati operacijske sobe, nato pa me objela tema...
Po operaciji sem se znašel v sobi za intenzivno nego, kjer sem preživel več dni, priključen na razne aparate, ki so me ohranili pri življenju. Ti aparati so kazali delovanje srca in utrip žile, vse to je povzročalo nekakšno brnenje in šume. Luči so bile prižgane noč in dan. Bolniške sestre in strežniki so bili vedno prisotni. Najtežje pa mi je bilo, preden sem se izkašljal. Da bi lažje prenašal bolečine, sem ležal samo na hrbtu in so mi dajali morfij, ki me je popeljal v svet, kjer ni bolečine. Po več dneh so me z intenzivne nege premestili v običajno bolnišnično sobo oddelka, vendar hrane še nisem mogel uživati in sem vse izbruhal. Ponovno so mi dali v žilo hranilno tekočino. Lakote ali želje po hrani pa ni bilo
nobene. Še vedno sem imel v telesu dve cevki, priključeni na nekakšen akumulator, ki sem ga nosil pri sebi, če sem se malo sprehodil. Ko so mo odstranili cevke je prišlo veliko olajšanje.
Operacija je moje telo zelo zdelala, da me je bila sama kost in koža. Ko sem se za silo sprehajal s pomočjo birgel, se mi je kar naprej vrtelo v glavi. Skozi okna sem gledal naše gore in se spraševal, ali jih bom še kdaj obiskal.
Ob odpustu s torakalnega oddelka sem bil po sklepu konzilija zdravnikov premeščen v naravno zdravilišče na Golnik in tam sem bil en mesec. Ko sem zapustil Golnik, je bilo nekoliko bolje. Ko me je prišel iskat sin, sem bil pijan od sreče. Predpisali so mi pooperativno torakalno kuro, ki se je do kraja zdelala moje telo, skoraj hujše kot bolezen sama. V telesu sem imel toliko zdravil, da mi je začel občasno pešati razum. Spraševal sem se, kako naj se še borim za življenje, pa se je kot rešila bilka spet oglasil moj spomin na besede zdravnice: “Bodite pogumni!” Kako naj bom, ko je pa telo tako slabo in duh oslabljen do kraja?
Onkološki inštitut sem odznotraj videl, ko sem bil pred časom, ne dolgo od tega, sprejet v sobo št. 13 v prvem nadstropju. To je bilo priporočilo tukajšnjega zdravnika, ki je predlagal, da mi z rentgenom 25-krat obsevajo glavo, da se ne bi rak širil še na druge dele telesa. Ko me je glavna sestra peljala v sobo št. 13, sem se nekako branil, pa mi je dejala, naj nikar ne bo vraževeren. Ubogal sem jo. Vsak dan so me vozili na obsevanje. Na onkološkem oddelku pa sem videl, česar še niso videle moje oči. Tu so bili bolniki, ki so imeli raka po zunanjih delih telesa, nekateri so bili hudo zaznamovani z njim, vendar so hrabro prenašali težave kakor hrabri vojščaki na bojnem polju. Umrljivost je bila na tem oddelku nekaj vsakdanjega. Ko so umirali, sem dodobra spoznal lepoto smrti, da seje nisem nič več bal.
Končno sem doživel, da sem raka premagal in odšel iz tega boja kot zmagovalec. Sedaj čisto drugače poduham cvetice, drugače gledam zvezde. Če se zasmejem, je to čisto nov smeh, ki ga prej nisem poznal. V roke vzamem palico in grem soncu naproti, do studenca svoje mladosti in tam se odžejam.
Še danes slišim zdravnika, ki me je operiral: “Mi smo naredili svoje, operacija je uspela, za vas je sedaj pomembno, da vzamete v roke terapijo. Bodite sedaj sam svoj zravnik!” Po petih letih hudih sanj sem še živ. Sicer pa pravi Phil Bos-mams: Naj bo puščava še tako brezupna, še vedno lahko nekje odkriješ majhno oazo, nekje nas vedno čaka majhna radost. Nekatere rože cvete-jo celo pozimi...”
TONE VIRANT (Napisano v avgustu 2001)
ZDRAVLJENJE V ŠENTVIDU PRI STIČNI
Debelost vse večji problem tudi otrok
Med. bolezni, ki tudi pri nas prerašča v epidemijo in ogroža zdravje, je debelost. Žal je ljudje še ne jemljemo preveč resno, toda marsikaj tej trditvi v prid povedo že naslednji podatki: na svetu je približno milijardo čezmerno prehranjenih in debelih ljudi, pretežak je že vsak šesti Zemljan, v Sloveniji ima približno tretjina prebivalstva prekomerno telesno težo, debelih pa je kar tretjina otrok.
OTROCI NAJ V ŠOLI MALICAJO IN KOSIJO - Starši se morajo zavedati pomena vzgoje pravilnih prehranjevalnih navad, ki jih otroci obdržijo v življenju. Obvezen je zajtrk, otrok pa naj v šoli malica, in če je le mogoče, poje tudi kosilo. Na dan je priporočljivih štiri do pet obrokov. Na sliki: učenci 4. razredov OŠ Bršljin med matico, ki jim je šla očitno v slast. (Foto: L. M.)
Odvečnih kilogramčkov, pridobljenih v otroštvu, ni tako lahko izgubiti, veliko lažje jim je vsako leto dodati nove. Dokler jih ni resnično preveč. Kaj storiti potem, kako v uspešen boj s kilogrami?
Terapija v šentviškem centru
Ena od možnosti, kako se otroci lahko znebijo odvečne telesne teže in predvsem nepravilnega načina prehranjevanja, je na Dolenjskem. V Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični, ki je edini takšen v Sloveniji, imajo namreč že nekaj let tudi ta program, ki postaja vse bolj potreben, saj se število debelih ljudi, tudi otrok, nenehno povečuje.
Kot je povedala direktorica centra Magdalena Urbančič, dr. med., se je zavod, ki deluje od leta 1957, do pred nekaj let imenoval po domačem zdravniku, internistu in kardiologu, in sicer Zavod za revmatične in srčne rekonvalescente dr. Marko Gerbec. Tja so prihajali predvsem otroci z revmatičnimi obolenji. Po letu 1970 pa so se za sprejem začele pojavljati tudi druge indikacije in “tako zdaj v našem centru zdravimo predvsem kronične bolezni otrok, lahko gre za podaljšano hospitalizacijo ali pa za neko stanje, ki zahteva stalen zdravniški nadzor, ki ga v domačem okolju ni mogoče zagotoviti,” je povedala Urbančičeva. K njim torej prihajajo otroci z nevrološkimi in pljučnimi obolenji, boleznimi prebavnega trakta, ledvičnimi obolenji pa tudi psihiatričnimi težavami.
350 otrok na leto
Eden od programov centra je tudi terapija za odpravo prekomerne telesne teže pri otrocih - starost od 6 do 19 let - v katero so poleg zdravnika vključeni še višje medicinske sestre, delovni terapevti, fizoterapevti in psihologi, saj morajo ponavadi ti otroci pridobiti boljšo samopodobo, samozavest, pozitivna izkustva in potrjevanja, kar ni enostavno. Večina starejših otrok in mladostnikov osta-
ne v Šentvidu tri tedne, zato je zmotno pričakovanje, da bo otrok v tem času shujšal do idealne teže.
Program, ki poteka že več kot deset let, sproti dograjujejo in spreminjajo, zanimanje zanj pa je veliko. Na leto imajo okrog 350 primerov, otroci pa prihajajo iz vseh koncev Slovenije.
Debelost je bolezen
Debelost je kronična bolezen, kije pri otrocih in mladostnikih eden najbolj zaskrbljujočih problemov današnjega časa. Je posledica razlike v vnosu in porabi kalorij. Slednjih je več, kot jih porabimo.
Magdalena Urbančič, direktorica Centra za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični.
Debelost je tista telesna teža, za katero je epidemiološko ugotovljeno pomembno povečano tveganje za nastop zapletov. Za oceno čezmerne telesne teže in debelosti najpogosteje uporabljamo indeks telesne mase (ITM), ki ga določa razmerje med telesno maso in kvadratom telesne višine, ki ga izražamo v kilogramih (kg) na kvadratni meter. Za odraslega človeka pomeni ITM od 19 do 25 normalno prehranjenost, od 25 do 30 povečano telesno maso, pri debelosti pa ITM presega 30 kg na kvadratni meter. Če je ITM nad 40, gre za izredno hudo debelost. Za debelost se šteje tudi stanje, ko telesna masa presega 120 odstotkov idealne telesne mase, pri 110 do 119 odstotkih pa govorimo o zmerni debelosti.
Premalo gibanja
Vzrokov za debelost je več. Zunanji so: premalo gibanja, lahek dostop do hrane, stresi. Med notranje vzroke pa sodijo: sestava organizma, energijska potreba, osnovna presnova in termogeneza. Za debelost so lahko krive tudi nekatere bolezni žlez z notranjim izločanjem.
Človek vse manj fizično dela in se tudi vse manj giblje. Veliko presedimo. Povprečen Američan, tudi mladostnik, prebije pred televizorjem dve do štiri ure dnevno. Ob zmanjšani telesni teži se veča apetit, nanj pa seveda vpliva ponudba najrazličnejše hrane, s katero nas bombardirajo vsi mediji in vabijo preobložene police v trgovinah. Debelost zajema kar 50 odstotkov odraslega prebivalstva v razvitem svetu in 25 odstotkov otrok med 10. in 17. letom starosti.
Učenje samokontrole
V	Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični prihajajo otroci z napotnico pediatra ali svojega osebnega zdravnika ali pa kar na pobudo staršev. Pogoj je, da imajo 20 do 25 odstotkov več od svoje idealne teže. “Včasih vzamemo otroka tudi pri nižjem odstotku, ker je potrebno kaj ukreniti že prej (druga patološka stanja, povečan pritisk, povečanje maščob v krvi, ortopedski problemi...). Sicer pa je primeren indeks telesne mase odvisen od starosti in velikosti otroka,” je povedala Urbančičeva.
V	centru otroke učijo pravil zdrave prehrane, kako sestaviti jedilnik po načelih zdravih prehranjevalnih navad, saj so prav te ponavadi vzrok debelosti. Otroke po 5. razredu starosti učijo preračunavanja kalorijskih vrednosti jedilnikov in preračunavanja fizičnih aktivnosti, torej porabo kalorij. Veliko ljudi se namreč zredi tudi zato, ker nimajo občutka, koliko kalorij pojedo, ker nimajo nadzora nad maščobami in sladkorjem, skritih v hrani in pijači (meso, sladoled, gosti sokovi). Mnogi so nagnjeni k podcenjevanju kaloričnih vrednosti hrane (smetana v kavi, košček čokolade, ocvrto meso).
Pisanje dnevnika
Kot pravi Urbančičeva, je za mnoge otroke terapija velik šok, -saj morajo sprejeti čisto nov način življenja z veliko gibanja in manjšim številom obrokov na dan, kot so jih bili
vajeni doma - od štiri do pet. Dostikrat, ko gredo za konec tedna domov, pridejo nazaj težji za kakšen kilogram, saj se doma ne držijo navodil tako otroci kot starši.
“Tujih skušamo naučiti predvsem neke samokontrole, zato vseskozi pišejo dnevnik. Vanj zapisujejo vso prehrano in fizične aktivnosti ter vso popito tekočino. Opisujejo tudi svoja občutja ob tem. Mi te dnevnike pregledujemo in na tej osnovi izoblikujemo svetovanje. Dnevnik pišejo tudi, ko je terapije konec, dve leti med časom kontrole. Nosijo nam ga na vpogled,” je povedala direktorica centra in dodala, da otroci delujejo v skupini, kar je zelo pomembno. “V skupini so si bolj ali manj enaki, lahko se med sabo primerjajo, skupinska terapija v neki ustanovi pa je smiselna tudi zato, da so otroci ločeni od primarnega okolja ter se tako lažje sprostijo. Skupaj Si lažje pridobivajo nove prehranjevalne navade.” Poskrbljeno je tudi za veliko gibanja - sprehodi v naravo, športne igre, plavanje v bazenu itd.
Otroci pogosto zamenjujejo občutek lakote in žeje. Kadar so žejni, mislijo, da jih daje lakota. In se “nažirajo”, namesto da bi spili kozarec vode. Zato dajejo v centru velik poudarek tekočini: na dan jo morajo spiti vsaj dva do tri litre.
Starši, pazite na prehrano!
Prav družinske prehranjevalne navade so ponavadi glavni krivec za otrokovo debelost, “zato skušamo v terapijo vedno vključiti tudi starše, babice, skratka tiste, ki doma kuhajo. Tudi zanje organiziramo predavanja in naš cilj je, da bi še dodatno delali z njimi v manjših skupinah. Starši bi morali bud: neje paziti, kako se otrok redi, in Če se jim zdi, da pretirano (več kot 3 kilograme na leto), bi morali zmanjšati obroke, opustiti sladkane pijače in prigrizke. Tega problema seje treba lotiti resno in dovolj zgodaj. Ko je otrok pri enajstih letih težak nekaj kilogramov preveč, se zdi, da to ni še nič takega, toda vsako leto je kilogramov več, in tako smo imeli že primer 16-letnika, težkega 160 kilogramov. Težko je potem shujšati za polovico,” je povedala direktorica in dodala, da te dobesedno zvije, ko vidiš 14-letnega otroka s preko sto kilogrami.
Starši pogosto delajo tudi napako, da otroka nagrajujejo s hrano in mu dovolijo grizljati pred televizorjem, sploh pa se vse skriva v slabih prehranjevalnih navadah. Mnogi starši se namreč držijo tipičnega sloven-' skega jedilnika z veliko mastne hrane, zlasti kadar kuhajo babice, tu pa je še tako popularna hitra hrana - in debel otrok je tu. Otroci so tudi vse bolj pasivni, posedajo pred televizorjem in računalnikom, vse manj je telesno aktivnih.Ne pozabite na zajtrk!
Toda otroška zalitost ni več pojem zdravega, krepkega telesa, ampak je znamenje popolnoma zgrešenih prehranjevalnih navad.
Ne pozabite na zajtrk!
“Šolskim otrokom svetujemo, naj zjutraj obvezno zajtrkujejo. V šoli naj malicajo, in če se le da, naj se naročijo tudi na
kosilo. Tako so termini prehranjevanja lepo razdeljeni čez dan in doma čaka otroka le še popoldanski obrok, kar pomeni štiri do pet obrokov dnevno, namesto da se otrok šele na popoldanskem kosilu doma naje do onemoglosti, prej pa ni jedel nič. Pomembno je, da ni vmesnih obrokov. Ko enkrat doseže željeno telesno težo, naj jo tako vzdržuje,” svetuje Urbančičeva in dodaja, da njihov program hujšanja ne prepoveduje nobene hrane, odsvetuje pa določene jedi.
“Tudi slaščice so v redu, le pripraviti jih je treba drugače -manj sladke, mastne, ne ocvrte in dušene. Dieta pač mora biti združljiva z življenjem.” Pri otrocih ne gre pozabiti, da potrebujejo tudi ogljikove hidrate in maščobe, saj njihov organizem še raste in se razvija.
Kontrola dve leti
“Naš cilj je spremeniti v vsej družini prehranjevalne in življenjske navade, kar pomeni več gibanja. Za nas je uspeh, da otrok prvo leto hujša, drugo leto pa vzdržuje telesno težo. Če si v tem času pridobi nove prehranjevalne in gibalne navade, se bo potem težko spet zredil,” meni Urbančičeva. Treba je tudi vedeti, da je v začetku hujšanje hitrejše, potem pa se upočasni. V treh tednih, ko so otroci v Šentvidu, ponavadi za tri do štiri kilograme zmanjšajo svojo telesno težo.
“Dobro je, da ne gre prehitro. Veseli smo, če otrok potem shujša pol kilograma na mesec,
kar skupaj z izgubljeno težo v prvih treh tednih pomeni 10 kg na leto.” Na začetku terapije sicer otroku določijo idealno telesno težo, do katere pa ne pride, ker raste.
Seveda so problemi tudi drugačni. V centru so se že srečali s primeri bulimije in anoreksije. "Od anoreksije do prenajeda-nja so majhni koraki. Uspešno smo že ozdravili primer z izredno nizko telesno težo, pod 40 kg. Za takšnega otroka sije potrebno vzeti čas, se mu posvetiti, ga poslušati, mu povrniti samozavest in ga zraven naučiti pravil zdrave prehrane. Ko se to uredi, je problem rešen,” meni Urbančičeva.
V centru si želijo, da bi kontrole otrok s prekomerno telesno težo po terapiji prevzeli osebni zdravniki ali medicinske sestre v dispanzerju, za kar zdaj poteka izobraževanje na nacionalni ravni. Ti bi bili lažje dostopni vsakomur, saj pot v Šentvid z različnih koncev Slovenije za marsikoga ni enostavna in blizu. V centru pa si prizadevajo tudi za uvedbo prave družinske terapije. Po strokovnih ocenah se namreč kar 95 odstotkov takih, ki v nekem obdobju načrtno hujšajo, prej ali slej vrnejo na stara pota.
Debelost resno načenja zdravje in zvišuje umrljivost. Ljudje z normalno telesno težo se počutijo bolje, imajo več energije, so bolj gibčni, manj obolevajo in živijo dlje. Dovolj dobri razlogi torej, da pazimo na svojo telesno težo, že v otroštvu in mladosti.
LIDIJA MURN
TEŽA/VIŠINA	1,45	1,50	1,55	1,60	1,65	1,70	1,75	1,80	1,85	1,90	1,95	2,00
45kg	21,4	20,0	18,7	17,6	16,5	15,6	14,7	13,9	13,1	12,5	11,8	11,3
50kg	23.8	22,2	20,8	19,5	18,4	17,3	16,3	15,4	14,6	13,9	13,1	12,5
55kg	26,2	24,4	22,9	21,5	20,2	19,0	18,0	17,0	16,1	15,2	14,5	13,8
60kg	28,5	26,7	25,0	23,4	22,0	20,8	19,6	18,5	17,5	16,6	15,8	15,0
65kg	30,9	28,9	27,1	25,4	23,9	22,5	21,2	20,1	19,0	18,0	17,1	16,3
70kg	33,3	31,1	29,1	27,3	25,7	24,2	22,9	21,6	20,5	19,4	18,4	17,5
75kg	35,7	33,3	31,2	29,3	27,5	26,0	24,5	23,1	21,9	20,8	19,7	18,8
80kg	38,0	35,6	33,3	31,3	29,4	27,7	26,1	24,7	23,4	22,2	21,0	20,0
85kg	40,4	37,8	35,4	33,2	31,2	29,4	27,8	26,2	24,8	23,5	22,4	21,3
90kg	42,8	40,0	37,5	35,2	33,1	31,1	29,4	27,8	26,3	24,9	23,7	22,5
95kg	45,2	42,2	39,5	37,1	34,9	32,9	31,0	29,3	27,8	26,3	25,0	23,8
lOOkg	47,6	44,4	41,6	39,1	36,7	34,6	32,7	30,9	29,2	27,7	26,3	25,0
I05kg	49,9	46,7	43,7	41,0	38,6	36,3	34,3	32,4	30,7	29,1	27,6	26,3
IZRAČUNAJMO SVOJ ITM! - Da bi dobili pravo sliko o svoji telesni teži, lahko večkrat preverimo svoj indeks telesne mase - ITM. Dobimo ga tako, da svojo telesno težo, izraženo v kilogramih, delimo s kvadratom svoje telesne višine, izražene v centimetrih. Če nimamo v rokah kalkulatorja, lahko poiščemo svoj ITM v zgornji tabeli tako, da poiščemo na levi svojo težo in na vrhu svojo višino. V presečišču vrstice in stolpca najdemo svoj ITM. Če niste zadovoljni z njim, lahko odštejete nekaj kilogramov, ker imate morda težke kosti. Če je vaš ITM še vedno prevelik, bo najbrž treba shujšati. In kaj nam pove naš ITM? Če je do IS, 5, smo podhranjeni, če se giblje med 18,5 in 25,0, smo normalno prehranjeni, če ugotovimo, da je naš ITM med 25 in JO, smo čezmerno prehranjeni, če je med 30 in 40, smo debeli, in če presega 40, smo hudo debeli. (Besedilo in tabelo z izračuni je pripravil Jože Dobovšek).
Prevelika teža mačk in psov
Vsak tretji pes in vsaka tretja mačka trpita zaradi prevelike teže. Razlog je najpogosteje napačna prehrana pa tudi prepogosto nagrajevanje s posladki. Odvečna maščoba se shranjuje v obliki maščobe. Da je to res, ugotovimo, če pri božanju po prsnem obsegu ne občutimo več reber, če pes ali mačka hitro izgubljata veselje do gibanja ali jima / mu hitro poide sapa.
Pretežke živali so pogosteje nagnjene k obolenjem in tudi življenjsko dobo imajo lahko krajšo. Premočna postava pomeni dodatno obremenitev za kosti in sklepe, povzroči pa lahko težka obolenja, kot so bolezni srca in ožilja, jetrne bolezni, težave z medvretenčnimi ploščicami, spremembe v kolkih.
Malo je psov in mačk, ki bi na tehtnici mirno stali, zato jih najlažje stehtamo s preprostim trikom: najprej stopimo na tehtnico sami, nato pa z živaljo v naročju. Razlika med tem, kar bo tehtnica pokazala v prvem in drugem primeru, bo teža živali. Yorshirski terier naj bi tehtal od 2,5 do 3,2 kg, pritlikavi jazbečar od 3,5 do 4 kg, pritlikavi pudelj od 5 do 5,2 kg, dolgodlaki jazbečar od 8,6 do 9 kg, nemški ovčar od 32 do 34 kg, zlati prinašalec pa od 28 do 35 kg. Prave teže mačk pa so naslednje: hišna mačka naj bi tehtala od 2,5 do 4,5 kg, perzijska od 3 do 5 kg.
siamska pa od 3,5 do 5,5 kg. Za mačke so v Centru VValtham v Veliki Britaniji razvili tudi indeks telesne teže, s katerim zgodaj prepoznamo odvečno težo. Tak test lahko opravijo na vsaki kliniki za male živali.
Svojemu štirinožcu boste pri hujšanju pomagali s posebno nizkokalorično hrano, seveda pa se naj žival tudi čimveč giblje. Pojdite z njim na sprehod pogosteje in dlje, z njim hodite ali tecite! Dlje se igrajte z mačko. Lonček z mačjo hrano ji postavite čim dlje, naj se vaš sobni tiger malo bolj potrudi, da bo prišel do hrane. Hrano sicer razdelite na tri dele, žival hranite vedno ob istem času, a ne hkrati z drugimi hišnimi živalmi. Ostanite trdni, ko bo vaš ljubljenčke lačen in vas bo proseče gledal. Žival odvrnite od misli na hrano z veselo igro ali jo obdarite z božanjem ali krtačenjem. Štirinožca redno tehtajte in težo zaradi nadzora vnašajte v tabelo, da bo zdravnik za male živali lahko preveril potek hujšanja.
Da bi žival tudi ostala zdrava, vedra in vitka, se morate še naprej dovolj gibati z njo in jo hraniti z visokovredno hrano priznanih proizvajalcev in lahkimi izdelki. Bodite pozorni na opise izdelkov - za vsako potrebo boste našli ustrezno sestavljeno hrano: za mladiče, stare živali, poskočne itd.
SPOMINI NA SLIKARJA MIHAELA KAMBIČA
Eno sliko ustvarjal tudi po nekaj let
Letošnjega junija so ob obletnici smrti belokranjskega pesnika Otona Župančiča, 50-letnici njegove spominske zbirke v rojstni hiši v Vinici ter 50-letnem jubileju Belokranjskega muzeja v Metliki, pod okriljem katerega je zbirka, v Župančičevi hiši v Vinici odprli razstavo likovnih del slikarja Mihaela Kambiča. Ne po naključju. V Belokranjskem muzeju si že nekaj let prizadevajo, da bi v Župančičevi rojstni hiši postavili zbirko pomembnih Belokranjcev. Bila bi namreč bogata dopolnitev stalni muzejski zbirki v metliškem gradu, kjer tovrstnega gradiva ni na ogled.
DVAJSET LET ZA "MA TER Z OTROKOM ” - Zdravko Bahor z ženo Ivanko ob stiki Mati z otrokom", ki visi v sobi na Bahorjevi domačiji v Dragovanji vasi. Na sliki sta Zdravko in njegova mama, Zdravkov prastric Mihael Kambič pa jo je ustvarjal skoraj dvajset tet, saj je bila dokončana šele, ko se je otrok s slike že odpravljal na služenje vojaškega roka. (Foto: M. B.-J.)
Prav zato, da bi opozorili na pomembne Belokranjce, so se v muzeju odločili počastiti dvojni jubilej z razstavo Kambičevih del. Njegova želja je namreč bila, da bi v muzejih na deželi osnovali manjše galerije in prirejali razstave. Da bi dokazal, kako resno misli, je svojo zamisel velikodušno podprl z mecensko gesto, saj je Belokranjskemu muzeju podaril več kot trideset svojih umetnin. Večino jih je muzej postavil na ogled na viniški razstavi. S tem so v muzeju ubili dve muhi na en mah, saj so z razstavo hkrati omogočili, da so ljudje bolje spoznali slikarja, ki je žal mnogim Belokranjcem precej neznan. Prav gotovo je k temu pripomogel tudi sam, saj je bil izredno skromen, zaradi zelo počasnega in natančnega slikanja pa ni ustvaril veliko del.
Kambičev vujc z bomboni
Gotovo tudi ni veliko ljudi, ki vedo, da se je Mihael Kambič rodil v Dragovanji vasi, v vasici pet kilometrov od Črnomlja ob poti proti Župančičevi Vinici. Na njegovo rojstno hišo je Belokranjsko muzejsko društvo leta 1985 postavilo spominsko ploščo, ki mlajši rod Dragova-njčanov spominja, daje bil v njihovi vasi doma eden pomembnih Belokranjcev. Starejši vaščani se ga še dobro spominjajo, tako tudi Kambičev pranečak Zdravko Bahor, gospodar na bivši Kambičevi domačiji. V spomin na nekdanje gospodarje Bahorjevi domačiji še danes po domače pravijo pri Kambičevih. Zdravko je dobršen del svojega življenja preživel s slikarjem Mihaelom, zato ga nanj vežejo številni spomini, a o njih, četudi so še kako zanimivi, doslej javno ni veliko govoril. Po razstavi v Vinici pa se je odločil, da je prav, da ljudje Kambiča spoznajo še drugače, ne le kot slikarja.
Mihael Kambič seje rodil 14. septembra 1887. Njegova mama, ki je izhajala iz Rožičeve družine, katere člani so bili prvi pismeni prebivalci Dragovanje vasi, si je želela, da bi Mihael postal duhovnik. On pa se je bolj navduševal za slikarstvo. Tako je, kot je iz pripovedovanja izvedel Zdravko, Kambič že v meščanski šoli v Črnomlju in v gimnaziji v Novem mestu naskrivaj slikal. Šolanje je nadaljeval na praški umetnostni akademiji, potem pa dolga leta poučeval risanje na ljubljanski gimnaziji. Vedno pa se je, zlasti še med počitnicami, rad vračal na domačijo v Dragovanjo vas, kjer je živela njegova sestra Ana. Z odprtimi rokami gaje pozneje sprejela tudi družina Aninega najstarejšega sina Janeza. A tudi Zdravko, nastarejši od štirih Janezovih otrok, ki je postal gospodar leta 1963, je vsako poletje za prastrica Mihae--la namenil največjo posteljo v hiši, medtem ko so se ostali družinski člani nekoliko stisnili.
Kako tudi ne, ko pa je Zdravko tako rekoč odraščal s Kambičem. Pravzaprav je na njegov prihod čakala pred Bahorjevo hišo vsa vaška mladež, ki ga je klicala “Kambičev vujc”. S seboj je namreč vedno prinesel veliko vrečo bombonov in jih razdelil otrokom, ki so bili takrat tovrstnih dobrot le redkokdaj deležni. Potem pa se je vujc lotil slikanja. Zdravka je prvič naslikal, ko je bil še malček. Na znameniti Kambičevi sliki “Mati z otrokom” oziroma na treh ali štirih danes ohranjenih različicah sta namreč prav Zdravko in njegova mati. "Kako počasi je slikal, pove že to, da sem bil, ko naju je začel slikati, še skoraj dojenček, ko pa je delo končal, sem se že odpravljal na služenje vojaškega roka,” se nasmehne Zdravko, ki se poziranja sicer ne spominja. Zato pa so mu toliko bolj ostale v spominu počitnice, ki jih je slikar preživljal v Dragovanji vasi po drugi svetovni vojni. Ko je bilo konec vojne vihre, mu je bilo namreč devet let. Dovolj torej, da je prastricu pomagal nositi slikarsko stojalo, čopiče, palete, ki jih je imel shranjene kar pri Bahorjevih. Barve pa je vedno prinesel s seboj.
SPOMIN NA KAMBIČEVEGA VUJ-CA - Spominska plošča na Kambičevi hiši priča, da se je v njej rodil pomemben Belokranjec. Bahorjevi so na to zelo ponosni.
Pretehtano izbrušen krajinar in portretist
“Najraje je slikal popoldne, jaz pa sem mu s pomočjo italijanskega šotorskega platna naredil senco, ki ga je varovala pred žgočim soncem. Rad je slikal belokranjsko pokrajino. Naravo je nadvse ljubil. Portretiral pa je tudi mnoge sorodnike,” pravi Zdpavko. Tudi prof. Jože Dular je v svoji knjižici “Pomembni Belokranjci” zapisal, da je “Kambič ostal zvest realizmu in se je uveljavil kot pretehtano izbrušen krajinar in portretist”. Zanimivo je, da je Kambič veliko del ustvaril na domačem platnu, ki ga je na statvah tkala Zdravkova mama Neža, prej pa gaje impregniral. A četudi je Zdravko večji del počitnic preživel s prastricem, ga to ni nikoli poskusil učiti slikanja, čeprav se Zdravko - tako vsaj pravi danes - temu ne bi upiral. “Vujc je slikanje vedno
jemal zgolj kot konjička in svojih del ni želel prodajati, vendar jih je kljub temu nekaj našlo kupce v Beogradu. Sicer pa je . mojemu očetu celo rekel, da bo pred smrtjo morda vsa dela pokončal. Na srečo tega ni storil, in tako še vedno hranimo veliko njegovih študij, medtem ko so ostala dela v glavnem v muzejih,” pripoveduje Zdravko.
Tudi mizar, sodar in zvezdogled
A Bahorjevih na Kambiča ne spominja le njegovo slikarsko ustvarjanje. Še vedno imajo kuhinjsko kredenco, ki jo je izdeloval sicer zelo dolgo, a z izredno natančnostjo, pa mlin za mletje grozdja, sod, stole, mentrgo, stopnice za na podstrešje. “Tudi sicer je bil zelo razgledan in vedno sem ga poslušal z velikim zanimanjem. Pa na zvezde seje spoznal. Imel je star mornariški daljnogled, s
Prifarski muzikanti so tam-buraška skupina iz Fare ob Kolpi na Kostelskem. Po inštru-mentalni sestavi in izboru pesmi so v prostoru slovenske etnične glasbe nekaj posebnega. Prepoznavni so po večglasnem petju, saj, kot pojasnjuje Marinč, je le malo tamburaških skupin, ki pojejo štiriglasno. Poseben zvok dajejo skupini poleg večglasnega petja tudi tamburaški inštrumenti: bisernica, brač, bugarija, tambura-ško čelo in berda, ki jim je kot posebnost kostelskega ljudskega izročila dodana še navadna harmonika. Skupina poustvarja ljudsko glasbo, pri čemer jih še posebej odlikuje, da s pesmijo in vižami oživljajo in ohranjajo kostelsko ljudsko izročilo.
Prva kaseta je bila za slovo
Pod imenom Prifarski muzikanti se pojavljajo od leta 1993, ko so izdali svojo prvo kaseto z naslovom “V sedanjem času”. Z njo so, kot pravi Marinč, želeli ohraniti pevske in glasbene značilnosti pokrajine, ki je bila skozi več rodov Prifarcev znana po tamburaših. S kaseto so se poslovili od predhodnega nekajletnega obdobja in začeli samostojno glasbeno pot. Začetki skupine namreč segajo že v leto 1989, ko so začeli delovati kot skupina, ki je spremljala domačo folklorno skupino na njenih nastopih. Zato tudi niso imeli imena in so si ga nadeli šele, ko so izdali kaseto z vižami, ki so jih izvajali kot spremljajoča glasbena skupina kostelskih plesalcev.
Pobudnika ustanovitve skupine sta bila Martin Marinč in sedanji župan Kostela Valentin Južnič. Njuna očeta sta bila tako kot mnogi drugi Prifarci tamburaša in sinova sta menila, da bi kazalo družinsko tra-
katerim smo opazovali zvezde. Zelo veliko je fotografiral in prav po njegovi zaslugi smo na fotografijah ovekovečeni vsi sorodniki. Predvsem pa nikoli ni pozabil starega dragovanj-skega narečja. Še vedno se spomnim starih besed, ki jih je vujc še uporabljal, medtem ko že moja generacija nič več,” se spominja Bahor.
Po drugi svetovni vojni ni bilo poletnih šolskih počitnic, da jih Kambič ne bi prebil v Dragovanji vasi. “Za zadnjo sobo, kot so imenovali izbo, ki smo mu jo odstopili, je, ko je odhajal v Ljubljano, vedno plačal, prav tako za postrežnino. Najprej mojim staršem, pozneje pa nama z ženo Ivanko je odštel toliko, kolikor bi ga veljalo življenje, če bi bil v Ljubljani. Denarje prišel kar prav za plačilo kakšnega davka. Vujc ni bil poročen in tudi vojak ni bil nikoli. Pretental je namreč naborno komisijo. Po petnajst dni je nepre-
dicijo nadaljevati. Od tod naprej do uresničitve zamisli, da bi ustanovili tamburaško skupino, ni bilo več daleč. Srečo sta namreč imela, kot priznava Marinč, da se jim je že na samem začetku pridružila Zvonka Homan (sedaj Erce), kije tedaj že imela kar nekaj izkušenj z ohranjanjem starih ljudskih pesmi, plesov in običajev. Zvonka, ki stajo zaprosila za pomoč pri izbiri inštrumentov za začetek dela, jima je pomagala pri nakupu inštrumentov, hkrati pa je s svojim altom in tambura-škim čelom skupino tudi obogatila vokalno in inštrumental-no.
Letos kar trije projekti
Od članov prvotne zasedbe so danes v skupini samo še Zvonka, Martin in Valentin. Marjan Lisac, Andrej Trobentar in Matjaž Weis so skupino že zdavnaj zapustili. Nekaj časa
trgoma pil le vodo in dobil je diagnozo, da ima pljučni katar,” pripoveduje Zdravko.
Tudi ko se je upokojil, je Kambič hodil v Dragovanjo vas le poleti. A ko bi se moral jeseni leta 1972 posloviti od rojstne vasi, je potarnal, da mora spet v grdo Ljubljano. Domači so mu predlagali, naj ostane pri njih in z veseljem je sprejel ponudbo. Zadnja leta svojega dol-
je v skupini prepeval tudi Dušan Čebin, že uveljavljena pa je skupina daljši čas nastopala v sestavi: Zvonka Homan, Damir Zajec (prvi tenor, brač, ustna harmonika), Mitja Farenc (drugi tenor, berda), Emil Bauer (drugi tenor, brač), Valentin Južnič (prvi bas, bisernica), Miro Košir (drugi bas, bugarija) in Martin Marinč (drugi bas, harmonika). Lani je zaradi družinskih obveznosti skupino zapustil Damir Zajec, ki ga je zamenjal Jernej Pečak, letos pa je končal glasbeno pot pri Prifarskih muzikantih tudi Emil Bauer, ki je ustanovil svojo skupino.
Skupina ima vaje enkrat tedensko. Običajno se dobijo v Ljubljani, občasno tudi v Kočevju, najbolj veselo pa je poleti, ko se dobijo pri vikendu dr. Mitje Ferenca v bližini Grosup-Ija. Ob takšnih srečanjih tudi nastajajo načrti za delo v prihodnje, ki pa jih še zdaleč ni malo. V tem trenutku namreč delajo kar na treh projektih. Ker temperamentu skupine, kot pojasnjuje Marinč, pristoji tudi lepa mediteranska pesem, s skladateljem Andrejem Bašo, po rodu Slovencem, ki živi v Opatiji, snujejo projekt, ki je sicer šele v povojih, a pomeni novost v njihovem delu. Novost pomeni predvsem v smislu, da prinaša preusmeritev s slovenske tudi na hrvaško publiko. Na
gega življenja je preživel pri Bahorjevih, kjer je 7. januarja 1979 umrl. Zadnji počitek je našel pri domači podružnični cerkvi, ki jo krasita tudi dve njegovi sliki. Vse do zadnjega dne svojega življenja je vsako jutro telovadil, kar je bilo takrat zlasti na vasi precej nenavadno, ves čas pa je tudi slikal. A natančno in počasi.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
zgoščenki in kaseti, ki jo načrtujejo, naj bi bile priredbe hrvaških ljudskih pesmi, in sicer okoli 15 istrskih in dalmatinskih pesmi, saj je ta melos, kot pravi Marinč, zaradi večglasnega petja skupini blizu. Drugi projekt, ki ga pripravljajo, je po pomembnosti pravzaprav njihov prvi. Zadeva nit, ki jo skupina vleče že od prve kasete in je, kot zagotavlja Marinč, ne nameravajo prekiniti. To potrjujejo domala na vsaki dve leti z izdajo nove zgoščenke in kasete. Tako bo po lanski, ki je sledila zgoščenkama Mlinarca in Obzervanje pri Slovencih in je skupini prinesla Zlatega petelina, v začetku prihodnjega leta izšla njihova že peta zgoščenka in kaseta, na kateri bodo pesmi in viže 12 različnih slovenskih pokrajin v priredbi za glasove in inštrumente. Še predtem pa bodo predvidoma še letos izdali še eno zgoščenko. Na njej bodo avtorske pesmi, kot je Kolpa, za katero je glasbo napisal Milan Hribar, priredbe znanih tujih pesmi in priredbe starogradskih pesmi s prevedenimi besedili v slovenskem jeziku. Kljub tem preizkusom, zaradi katerih razmišljajo, da bi skupino popestrili s saksofonom ali še kakšnim drugim instrumentom, pa, kot zatrjuje Marinč, ostajajo zvesti etno glasbi.
ZLATI PETELIN ZA PRIFARSKE MUZIKANTE
Temperamentna skupina zvesta etno glasbi
“Dober večer, mamica; ljudske pesmi in viže v priredbi” je naslov zadnje, četrte kasete in zgoščenke skupine Prifarski muzikanti. V osmem letu od izdaje prve jim je njihova zadnja kaseta prinesla priznanje za najboljši album folka in etna v letošnjem letu. “Bil je že čas!” je dejal ob prevzemu prestižne glasbene nagrade na zaključni prireditvi Zlatega petelina sredi junija letos vodja skupine Martin Marinč -njegov šaljivi komentar k prejetemu priznanju pa bi lahko bil upravičeno izrečen tudi povsem resno!
M. LESKOVŠEK-SVETE
NAPAČEN IZGOVOR - DRUGAČEN POMEN
Poslovenjen izgovor tujih imen
Vasovalci - Beli Kranjci
Radio, čeprav lokalni, je lahko zakladnica znanja o Slovencih in Sloveniji, ki upošteva, da Slovenci nismo živeli izolirano, kar dokazuje tudi to, da so imeli naši kraji pogosto tuja ali pa v tujih pisavah zapisana imena.
Najstarejše slovensko ime je zapisano v latinski kroniki za leto 631, omenja pa kneza Valuka (Wallucum, ducem Vinedo-rum), zemljepisna imena Žab-nica, Loka, Lubnik pa najdemo na darovnici iz leta 973 zapisana kot Sabniza, Lonca, Lubnic. Prvi priimki (Godež, Gostiša, Kragulj) se pojavijo v 13. stoletju najprej pri meščanih.
V latinskim besedilih so ta imena zapisana kot citatne ali polcitatne besede, slovenski glasovi, za katere v latinščini tedaj ni bilo ustrezne črke, pa so zapisani po tedanji nemški šegi za približno podobne nemške glasove. Zapis ni dosleden, za en glas najdemo tudi več črkovnih znamenj. Malo je verjetno, da bi vsa lastna imena zapisovali tedaj učeni in pismeni Slovenci, zato je bil zapis odvisen tudi od tega, kaj je zapisovalec slišal.
Poleg Slovencev pa je z našo zgodovino povezanih tudi precej neslovenskih krajev, ob čemer se zatakne pri izgovoruvsaj zaradi rabe neslovenskih črk znanje slovenščine ne zadostuje in zato sta zapis in izgovor pogosto v drugačnem razmerju, kot smo ga vajeni iz svoje bralsko-zapisovalske prakse (Slovenci se pri zapisovanju soglasnikov večinoma ravnamo po morfonološkem načelu - pišemo jih s tistimi črkami, ki ustrezajo njihovemu izgovoru pred vokalom. Morfonološko načelo pa pozna nekaj izjem -pri pridevnikih na -ški, samostalnikih na -štvo, glagolih na -sti ter sestavljankah z okrnjeno različico iz-/vz-/raz-. Izjema sta tudi predloga s/z in k/
h.) in glasoslovnih določilih Slovenskega pravopisa (1990), veljavnih za slovenščino.
Težava nastane tudi pri naglasnem mestu, ki je v slovenščini prosto (večinoma nepredvidljivo), v češčini npr. pa je naglas vedno na prvem vokalu ali v francoščini, kjer je naglas na zadnjem vokalu.
V slovenščini velja preprosto pravilo, ki pravi, da glasove, ki jih SKJ ne pozna, v govoru nadomeščamo s slušno najbližjimi knjižnimi glasovi ali glasovnimi sklopi, npr. Miiller izgovorimo [miler], če ne upoštevamo, daje treba podvojeni 1 izgovarjati podvojeno, kar pa ni nič težkega.
In ravno ob tej preproščini, ki jo mnogi vzamejo za sveto in splošno pravilo, nekateri “slovenijo” izgovor tujih lastnih imen, čeprav v njih ni nobenega tujega fonema. Tako lahko slišimo izgovor priimkom Bro-wing in Fleming kot [brouink, flemink], kar ni narobe, če ne vemo, da se [g] v sklopu [ngj izgovarja neizrazito, zamolčano, ker se ne zlije v mehkoneb-no varianto zvočnika [n].
Na razliko pri izgovoru je še posebno treba paziti zato, ker imajo v angleščini besede, ki se razlikujejo le po črki [g] ali [k] popolnoma različen pomen: npr. king (kralj) in kink (zanka) in jih je treba zato tudi izgovarjati različno, če nočemo, da bi nas nazadnje pripeljalo v zadrego.
Simbolno govorjenje tujih jezikov z domačo “materinsko” fonetiko je povsod znan pojav, brez zavestne korekcije z učenjem natančne izgovorjave in pravil tudi neizogiben. Ima pa taka govorna praksa tudi vrednost pri spoznavanju glasovnega obsega slovenščine in specifične povezave s pisno podobo prevzetih besed predvsem za jezikoslovce, za vse ostale pa še
en dokaz, da se moramo slovenščine, čeprav jo tekoče govorimo, še pred vstopom v šolo (in jo s tem, za “učene” posameznike, že znano) nato še dolgo učiti, preden smo zares pismeni.
ŠPELA BREGAČ, prof.
KNJIŽNA POLICA
Zbornik Odpor 1941
Ob 60-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda je Glavni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine pripravil posvetovanje “Odpor - nujnost ali ne”. Namen posveta ni bil le spominska počastitev obletnice za slovensko zgodovino nedvomno izjemno pomembnega dogodka, ampak so z njim želeli znova opozoriti in dodatno osvetliti predvsem zgodovinska dejstva okupacije in organiziranja odpora proti okupatorjem ter na nekatere značilnosti in posebnosti narodnoosvobodilnega boja, da bi odgovorili na ta čas aktualno vprašanje, zastavljeno v naslovu posveta. V nekaterih znanstvenih krogih in v javnosti se namreč ta dilema še vedno zastavlja, v sedanjih razmerah, ki jih opredeljujeta tako časovna oddaljenost kot možnost neideološkega obravnavanja zgodovine, pa je mogoče nanjo prepričljiveje odgovoriti. Posvet je potekal 21. in 22. februarja v Cekinovem gradu v Ljubljani, na njem pa je z referati in v razpravi sodelovalo več kot trideset zgodovinarjev in drugih strokovnjakov. Referati in razprave s posveta so pred kratkim izšli v trojni številki revije Borec, v celoti zasnovani kot zbornik. Uredila sta ga Zdenko Čepič in Tanja Velagič.
Tako kot je bil posvet, je tudi vsebina zbornika razdeljena na tri tematske sklope, ki jih uvajajo poudarki vsakokratnega uvodničarja, nadaljujejo referati predavateljev, zaključujejo pa prispevki razpravljavcev. Prvi sklop z naslovom “Odpor proti italijanski, nemški in madžarski okupaciji” obravnava politične in socialne razmere ob začetku druge svetovne vojne, seznanjenost z bistvom fašizma in nacizma, zahteve okupatorjev do slovenskega ozemlja, nemško manjšino v Sloveniji, položaj slovenskega naroda ob okupaciji pa etičnost dileme o uporu ter uporništvo kot voljo do življenja. Drugi sklop z naslovom “Programi političnih strank in družbenih skupin v prvem letu okupacije” prinaša prispevke o odnosu političnih strank do fašizma in nacizma pred vojno, o vprašanju o nujnosti odpora, o stališčih evropskih odporniških gibanj o nujnosti sprememb v povojni politični in družbeni ureditvi ter o revolucionarnosti Osvobodilne fronte. Tretji sklop je posvečen posebnostim in značilnostim narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem z obsežnim podsklopom o prispevku in vlogi osebnosti v oblikovanju izvirne strategije ter taktike odpora, pri čemer je beseda o J. Rusu, J. Vidmarju, B. Kidriču, E. Kardelju, E. Kocbeku, T. Fajfarju in F. Rozmanu-Stanetu.
Tako ponovna osvetlitev razmer in zgodovinskih dejstev kot premisleki, zasnovani na etiki, potrjujejo že večkrat ugotovljeno zgodovinsko nujnost narodnega odpora proti okupatorjem, v referatih kot prispevkih razpravljavcev pa je sicer mogoče zaslediti razhajanja pri pogledih in ocenah nekaterih dejstev ali dogodkov, vendar pa to odgovora, ki ga je posvet oblikoval na zastavljeno vprašanje, ne spreminja.
MiM
Uspešna Fanika
Črnomaljka Fanika Požek je prispevala v zakladnico narodno-zabavne glasbe že več sto besedil, ki se odlikujejo po izvirnosti, blagozvočnosti, preprostosti v najžlahtnejšem pomenu besede, čustvenosti in ne nazadnje po pristni izpovednosti. Marsikatera njena pesem je ponarodela in mnogo slovenskih ansamblov se diči z lepimi Fanikinimi teksti. Nič čudnega ni, da so to opazile tudi strokovne komisije različnih festivalov, in Požekova se lahko pohvali z naslednjimi priznanji in nagradami: 1987. leta - viža aprila in viža avgusta na Radiu Ljubljana, 1998. leta - 1. nagrada na Vurberku, 1999. leta - Souvanova nagrada za življenjsko delo, 1999. leta -1. nagrada na Vurberku, 2000. leta - 2. nagrada na Vurberku, 2000. leta - Slovenski valček leta, 2000. leta - 1. nagrada na Ptuju, 2001 leta - 1. in 3. nagrada na Vurberku, 2001.leta - nagrada Marjana Stareta.

Fanika je dejavna tudi v Društvu piscev besedil narodno-zabavne in zabavne glasbe, predseduje mu Ivan Sivec, približno petindvajset članov pa se zavzema predvsem za spoštovanje avtorskih pravic, plačevanje tantiem ter za pošten odnos do stihopiscev, ki se vse prevečkrat zamolčani in izkoriščani tako od medijev kot tudi od ansamblov. Prvi in drugi se vse prevečkrat izogibajo plačevanju z zakonom določenih obveznosti.
T. G.
Vodnik o poklicnem izobraževanju
LJUBLJANA - Center RS za poklicno izobraževanje je pred začetkom šolskega leta izdal Vodnik skozi šolsko leto 2001/ 2002, ki ga je zasnoval skupaj s pletno stranjo www.cpi.si. Vodnik povzema temeljne premike v preteklem šolskem letu in nakazuje načrte, projekte in poudarke dela Centra za novo šolsko leto. Izpostavlja različne poti pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij ter prenovo izobraževalnih programov, pomen razvoja človeških virov in učnih gradiv za udejanjanje novih ciljev, povzema projekte, ki podpirajo nadalj-ne korake v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter ključne poudarke in probleme nadaljnjega razvoja izobraževanja po posameznih strokovnih področjih. V Vodniku so tudi informacije Službe za programe Evropske unije i« Nacionalnega observatorija. Letos so mu dodali še koledar najpomembnejših dogodkov v pravkar začetem šolskem letu. * •
•	Duševne bolečine se najlaže potešijo s “finančnimi analgetiki".
•	Še tako huda suša ne prepreči dovolj vode na birokratski mlin.
•	Kjer je preveč boja za vrh, tam je politična in gospodarska pamet na dnu.
Prvi podatek: šest jih je, pojejo in igrajo narodno-zabavno in zabavno glasbo. Da ne bi zatajili svojega porekla, se včasih odenejo v belokranjske noše. Pohvalno, če vemo, da nastopa večina ansamblov ne glede na to, od kod so, v gorenjski opravi.
Drugi podatek: fantje imajo svoja imena in priimke. Ti so: Anton Jakljevič, Vili Jakljevič, Silvo Vlašič, Miro Plesničar, Jože Umek, Pavel Golobič.
Tretji podatek: avtor vseh posnetih skladb je harmonikar Jože Umek, razen dveh, ki ju je spravil na svet Peter Fink.
Četrti podatek: besedila za Vasovalce pišeta Fanika Požek in Ivan Sivec, večino priredb pa je zagrešil Niko Zlobko.
Peti podatek: od leta 1996, ko so pričeli z delom, so izdali kase-
ti in CD ploščo: Prijatelji gora ter Beli jorgovan.
Šesti podatek: največkrat izvajane in pri publiki najbolje sprejete skladbe nosijo tele naslove: Osamljeni godec, Matiček, Prepelica, Pastirče mlado, Najin ples, Kamen na srcu. Beli jorgovan in Spomin na poletje.
Sedmi podatek: poleg številnih nagrad so najbolj ponosni na nagrado strokovne komisije za najboljšo melodijo (Jože Umek), za najboljšo skladbo in najboljše besedilo (Ivan Sivec) na festivalu Slovenska polka in valček 2001.
Osmi podatek: pripravljajo tretjo kaseto in drugo CD ploščo, na kateri bodo najuspešnejše melodije, do maja nameravajo posneti vsaj tri vrhunske videospote, izdali pa naj bi tudi CD z zabavno glasbo. T. G.
PESMARICA TINETA LESJAKA
Pesem nikoli ne umre
Pesmarica z naslovom “Pesem nikoli ne umre”, v kateri je slovenski glasbenik, pevec in harmonikar Tine Lesjak zbral slovenske ljudske pesmi, ki jih je zaigral ali priredil na dolgoletni glasbeni poti, je prva knjižica založbe Sraka iz Novega mesta.
Tine Lesjak se je z ljudskimi melodijami in prepevanjem srečal in jih vzljubil v domači hiši, spremljale pa so ga tudi skozi vso njegovo mladost. “Tako so mi sedle v srce, da sem tudi za kasete ansambla Bratov iz Oplotnice, ki sem ga ustanovil, ob svojih melodijah vedno priredil najmanj dve ljudski. Kmalu sem začutil, da so skoraj vsi slovenski narodnozabavni ansambli na tako visoki ravni, da njihovih izvedb preprosti ljudje ne razumejo. Zato sem se na začetku devetdesetih odločil za poskusno snemanje slovenskih ljudskih pesmi s preprostimi pevci s Pohorja za preproste poslušalce.
Zanimanje, ki so ga pokazali poslušalci, mi je dalo voljo, da delam naprej," je Tine Lesjak zapisal v uvodu omenjene pesmarice.
In Tine je delal naprej, načrtno zbiral ljudske pesmi in do sedaj s svojimi prijatelji glasbeniki pri založbi Sraka izdal šest kaset in pet zgoščenk ter z njimi razveselil ljubitelje slovenskega ljudskega petja. S temi glasbenimi izdelki in nenazadnje s pesmarico “Pesem nikoli ne umre” je Tine gotovo pripomogel k
Tine Lesjak
razcvetu prepevanja na ljudski način pri Slovencih, kar potrjuje tudi porast skupin, ki negujejo tovrstno petje.	,
Pesmarica - izšla je v začetku poletja - je več kot zbirka ljudskih pesmi in napevov, ki po Le-sjakovi zaslugi ne bodo utonili v pozabo. Prav vsako pesem - naj naštejemo le nekaj naslovov: V Šmihelovem kajžico imam, Z Oplotniškega mista. Pri farni cerkvici, Sijaj, sijaj sonce, Spominčice, Lepo mi poje črni kos, Adijo pa zdrava ostani - spremlja notni zapis, opremljena pa je tudi z bogatim slikovnim gradivom. Knjižica, ki jo dopolnjujeta kaseta in zgoščenka “Zlata dediščina”, je pri ljudeh doživela izredno lep sprejem. Naj zaključimo z besedami Tineta Lesjaka: "Prepričan sem, da bodo slovenske besede vedno živele, če bomo prepevali slovenske ljudske pesmi.”	m £
ŠTUDENT NAJ BO
Maja Molan s Sel pri Dobovi
Maja Molan je ena tistih dijakinj, ki jim šola nikoli ni bila dovolj, saj “je preveč teorije”, kot pravi. Kot za šalo je že v osnovni šoli sestavljala scenarije za proslave - tudi za valeto. V zadnjem letniku srednje ekonomske šole je postala predsednica Dijaške skupnosti. Posavja in odbora za mednarodno sodelovanje pri Dijaški organizaciji Slovenije. Od 7. do 13. oktobra bodo tudi po njeni zaslugi Krško preplavili dijaki iz nekdanje Jugoslavije, katerim bodo povedali, kako naj se dijaki najučinkoviteje povežejo med seboj, pogovarjali se bodo o izmenjavi dijakov itd.
Srečanje z “Jugoslovani” se Maja Molan zelo veseli. Pravi, da spi le po 5 do 6 ur na dan, saj se kar zbudi in razmišlja, kako bo, ko udeleženci seminarja pridejo. Da bi vse potekalo tako, kot mora, se z vlakom, katerega počasno vožnjo zelo sovraži, vozi na sestanke v Ljubljano. Z vlakom je sicer mlada Bre-žičanka (natančneje sz Sel pri Dobovi), prepotovala lep kos sveta. Delavno, saj je naokoli obiskala že kar nekaj seminarjev, na primer v Italiji, Bolgariji, Južnoafriški republiki. Seveda ni vedno potovala z vlakom, pač pa tudi udobneje - z letalom).
Le zakaj je dijakinji bilo vsega tega treba? Učenje tipkanja in druge prvine ekonomistov so Molanovo sicer zanimale, za mukotrpno učenje desetprstnega udarjanja po tipkovnici je svoji profesorici celo hvaležna - ampak to pač ni bilo dovolj. “Prvi dve leti smo žurirali, nato sem postala predsednica razreda in kot najglasnejša še predsednica šolskega parlamenta, sledilo pa je delo v Dijaški organizaciji Slovenije in Dijaški skupnosti Posavja. Zelo rada ko-
Maja Molan
municiram,” pove Molanova, ki ji letos potečejo mandati v dijaških strukturah, saj je oktobra postala študentka prvega letnika politologije, smer analiza politik in javna uprava, na Fakulteti za družbene vede. “Zelo rada bi kakšen letnik naredila v tujini,” pravi in doda, da “imamo v Sloveniji idealne pogoje za šolanje in življenje, v Posavju pa je tudi veliko, možnosti za uspešno delo mladih, ambicioznih ljudi.”
V osnovni šoli je dekle, ki obožuje glasbenike-posebne-že, rock in nekomercialno glasbo, želelo postati novinarka. Morda je tudi zato vzela v roke pero in napisala basen Srečen medvedek, za natečaj razmišljanje na temo Jaz kot predsednica Evropske unije, ter dnevnik Meni ni vseeno, spisala pa je tudi moderen in ironičen scenarij o zaposleni ambiciozni ženski, ki se znajde pri psihiatru (to delo bo s posavskimi gledališčniki tudi ugledalo luč sveta), pa knjigo o dekletu, ki je posiljeno na novoletni zabavi. “O ljubezni in rožcah pišejo vsi, jaz imam raje drogo, posilstva, bolj resne teme,” še pove zelo energična in idej polna Maja Molan.
MOJCA RAPUŠ
IZ NAŠEGA LONCA
Pride jesen, zrastejo gobe
Poizkusite pripraviti okusno torto z ohrovtom in gobami, ki že tako diši po jeseni. Nato se posladkajte še s kolački s slivami in marcipanom.
Ohrovtova torta z gobami
Sestavine za 12 kosov: 1 dan stara žemljica, 750 g ohrovta, 400 g jurčkov ali šampinjonov, 20 g masla ali margarine, sol, poper, 1 čebula, 500 g mletega mesa, 5 jajc, 1 žlička suhega timijana,- paprika v prahu, 200 g slanine, zrezane na tanke rezine, 250 g smetane za stepanje, nariban muškatni orešček, maščobo za model.
Priprava: Žemljico navlažimo. Ohrovtu odstranimo oleseneli del in posamične liste po porcijah po 6 minut blanširamo. Nato jih takoj oplaknemo z mrzlo vodo. Na vsakem listu potolčemo listno žilo. Gobe zrežemo na ploščice in jih opečemo na vroči maščobi, tako da tekočina popolnoma izhlapi. Začinimi s soljo in poprom. Gobe vzamemo iz posode in jih ohladimo. Čebulo zrežemo na majhne kocke. Meso zmešamo z ožeto žemljico, dodamo 2 jajci, čebulo, malo timijana, sol, poper, papriko in 2/3 gob. S polovico rezin slanine obložimo tortni model s premerom 26 cm. Prekrijemo z 2 do 3 ohrovtovimi listi. Pri tem naredimo tudi rob. Liste obložimo z mesom. Poravnamo. Prekrijemo s preostalimi ohrovtovimi listi, nato s slanino in končno z gobami. Smetano stepemo s preostalimi jajci in začinimo s soljo, poprom in mudkatnim oredčkom. Torto prelijemo. Na koncu posujemo de s preostalim timijanom. Torto pečemo v pečici, ogreti na 200° C 1/4 ure. Po potrebi jo med peko pokrijemo s peki papirjem. Nekoliko ohlajeno torto vzamemo iz modela, jo zrežemo na kose in ponudimo. *
Slivovi kolači z marcipanom
Sestavine za 10 kosov: 750 g sliv, 200 g mar-cipanove surove mase, 2 jajci, 175 g sladkorja, 250 g skute, 5 žlic mleka, 5 žlic olja, 1 zav. vanilijevega sladkorja, 1 ščepec soli, 325 g moke, 1 zav. pecilnega praška, 1 rumenjak, 1 žlica smetane za stepanje, 1 žlica sladkorja v prahu, moka za delovno površino, peki papir.
Priprava: Slive razpolovimo, izkoščičimo in zgornji del sliv nekoliko zarežemo. Marcipan zmešamo z jajcem in 50 g sladkorja. Skuto zmešamo z mlekom, oljem, preostalim sladkorjem, vanilijevim sladkorjem, soljo in preostalimi jajci. Moko zmešamo s pecilnim praškom in vse dobro pregnetemo. Skutno testo z oljem razvaljamo na pomokani delovni površini pol cm debelo. Z obodcem s premerom 12 cm izežemo 10 krogov. 2 pekača obložimo s peki papirjem in položimo nanju kroge. Na kroge položimo slive. Marcipan nadevamo v brizgalno vrečko z zvezdnim nastavkom in slive okrasimo s kupčkom marcipana. Kolačke pečemo v pečici, ogreti na 175° C 25 minut. Rumenjak stepemo v smetani in 5 minut pred koncem peke premažemo robove kolačkov. Ohlajene kolačke posujemo s sladkorjem v prahu in ponudimo.
Pripravila: NINA STERGAR
S HRANO IN ZELIŠČI DO ZDRAVJA
Tudi s hrano do večje varnosti pri delu
Obrtniki, podjetniki pa tudi kmetje so s strahom pričakovali 28. julij, ko naj bi imeli pripravljene pisne izjave o varnosti in zdravju pri delu. Država je zagrozila z milijonskimi kaznimi. Zadnji trenutek je parlament podaljšal ta rok, in sicer za tite, ki imajo zaposlene do konca leta, vsi ostali pa moramo imeti izjave do konca prihodnjega leta.
Tudi meni niso všeč razna birokratska opravila, bil pa sem zadovoljen, da zakon, ki predpisuje omenjene izjave, že v naslovu pove, da gre za varnost in zdravje pri delu. Do sedaj ni bilo v navadi, da bi bili delodajalci zavezani k skrbi za zdravje delavcev. Še vedno prevladuje mnenje, da naj za zdravje poskrbijo zdravniki in zaposleni sami. Rok za izdelavo izjave je bil podaljšan z utemeljitvijo, da ni dovolj zdravnikov medicine dela, ki morajo sopodpisati izjave, v katerih bo zapisano, kaj morajo podjetja storiti, da delo ne bo ogrožalo varnosti in zdravja. Slišati je bilo, da se 30 zdravnikov usposablja za medicino dela.
Dobronamerna prizadevanja države, da bi znižali število delovnih nezgod in odpravili poklicna obolenja ter vse, kar kvarno vpliva na zdravje zaposlenih, ne bodo dovolj učinkovita, dokler vprašanje prehrane potiskamo na stranski tir. V prejšnjem sistemu je bil dan velik poudarek na skrbi za varno delo. V podjetjih so imeli posebne službe za varnost pri delu, v manjših pa vsaj nekoga, kije skrbel, da se delavci ne bi poškodovali. Postavljena je bila tudi zahteva, da morajo vsi zaposleni imeti topel obrok hrane med delom. Pokazalo se je, da delovnih nesreč ni bilo manj, število bolnikov pa tako nenehno narašča.
Dosti premalo, posebno od zdravnikov, ki naj bi skrbeli za zdravje ljudi, je bilo povedano, da ima to, kar človek zaužije, odločilen vpliv na varno in zdravo delo. Večina delavcev si ne vzame
časa za zajtrk z energetsko polno hrano. Mislijo, daje močna hrana za večerjo dovolj do malice naslednjega dne. Zaradi tega slabo spijo, niso spočiti in nervozni začno z delom za stroji. Okrog 10. ure sledi obilna malica s kranjsko klobaso ali ocvrtim mesom in vrčkom piva. Človek si s tem poteši prazen želodec, ta pa se trudi prebaviti vanj nametano hrano in da bi to zmogel, odvzame precejšen del krvi mišicam in možganom. Delavca se loteva dremavost, ki jo preganja s kavo in cigaretami. Od tod do nezgode pri delu ali prometne nesreče je samo še pol koraka. V listino o varnosti in zdravju, ki obsega kar 27 različnih tabel in v vsaki je od 10 do 25 rubrik, pa o vplivu hrane ni nič zapisanega.
Že trideset let dopovedujem, da je hrana, ki jo pripravljamo na vroči maščobi, hudo obremenilna za zdravje, prepričan sem, daje tudi rakotvorna. Vedno več je zdravnikov, ki so po znanstveni poti prišli do teh spoznanj. Nedavno je o tem v reviji “Za srce” pisala univerzitetna profesorica dr. Irena Keber. Ocvrto meso in krompirčki niso samo poguba za tiste, ki jedo, ampak tudi za kuharje. Treba je samo pokukati v kuhinjo kake restavracije ali večje gostilne in se takoj zazna zrak, kije močno nasičen s hlapi prežgane maščobe. Tudi v domačih kuhinjah, kjer mislijo, da ni kosila brez ocvrtega zrezka in pomfri-ja, ni nič bolje.
Glavni razlog, da medicina ne vidi glavnega povzročitelja za večino bolezni v kvarnem okolju in škodljivi hrani, je v napačni opredelitvi, kaj sploh je zdravje. Dokler bo veljalo, da je zdravje odsotnost bolezni, ne pa naravna dobrina in vrednota, se kaj veliko ne bo spremenilo.
Moj nasvet je: storimo čimveč za ohranitev zdravja, da bomo srečni, dolgo živeli in na koncu spokojno umrli!
IVAN MARŠIČ
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Antibiotiki - zlo ali pomoč?
V svetu kar 66 odst. antibiotikov predpišemo zdravniki za zdravljenje okužb dihal. Vsak tretji občan obišče zdravnika zaradi nenadno nastale okužbe zgornjih dihal. Le-te so najpogosteje virusnega izvora, z bolj ali manj tipičnimi bolezenskimi znaki (povišana telesna temperatura, prehodna bolečina v žrelu, nahod, kašelj, kihanje).
Najpogostejša dilema pri terapiji okužb zgornjih dihal je: kdaj smem vzeti antibiotik in kdaj ne. Antibiotik deluje le proti bakterijam, prehlade pa večinoma povzročajo virusi! Zdravnik jih bo predpisal le, če istočasno nastopi še bakterijska okužba in napade sapnice, pljuča, obnosne votline ali srednje uho. Zato ne jemljite antibiotikov, ne da vas bi prej dobro pregledal zdravnik. Saj poznate: “tudi žena je vzela antibiotik...”, “vzamem tri OSPENE, pa sem zdrav”, “vzela sem en SUMAMED, pa meje prenehala boleti glava”. Neustrezna raba antibiotikov ima širše neugodne posledice kakor pri drugih zdravilih. Poleg škode, ki jo povzroči posamezniku, ško-
duje vsej populaciji z razvojem odpornih sevov bakterij, pri katerih so antibiotiki neučinkoviti.
Antibiotiki ne povzročajo odpornosti, temveč ustvarjajo pogoje za razrast bakterij, ki so bile že prej odporne v naravi ali pa so slučajno postale odporne. Vsi antibiotiki niso enako uspešni in možnost izbora je odvisna od vrste bakterije. Zato mora vaš zdravnik zelo skrbno pretehtati korist in tveganje zdravljenja z antibiotiki. V osnovi velja, da je treba z antibiotiki ravnati zelo varčno in jih uporabiti le tedaj, kadar je zares nujno. Poznati je treba najverjetnej-
ši-
šega povzročitelja okužbe, morebitno nastajajočo odpornost tega povzročitelja na antibiotike, izbrati med učinkovitimi tistega z najožjim pro-tibakterijskim spektrom delovanja, s čim manj stranskimi učinki in nizko ceno. Izkušen zdravnik ve, katere bakterije so lahko odgovorne za določeno okužbo. Le v izjemnih primerih je potrebna laboratorijska preiskava.
Koliko časa morate jemati antibiotik, vam bo povedal zdravnik. To je odvisno od vrste in moči obolenja. Običajno traja zdravljenje 10 dni. Vendar imamo zdaj tudi že zdravila, pri katerih zadostuje le pet ali celo tri dni jemanja. Čeprav bolezenski znaki izginejo, morate jemati antibiotike toliko časa, kolikor vam je predpisal zdravnik, tudi če se že po nekaj dneh počutite zdravi! Zdravilo morate jemati natančno po navodilih, kajti delujejo le, če je raven učinkovine v krvi in tkivu zmeraj stalna. Tablete antibiotika ne smete zgristi, spijte jo le z veliko vode.
Prim. mag. TATJANA M.
GAZVODA, dr. med.
VRTNARSKI KOTIČEK
Jesenska opravila na vrtu
Jesen je eden od najlepših letnih časov v sadnem vrtu, saj takrat pobiramo sadje, za katero smo morali skrbeti celo leto. Pri tem moramo paziti, da drevesa po obiranju oskrbujemo še naprej, ne da nanje pozabimo do pomladi, ko bo potrebno drevesa obrezati. Ko odpade polovico listja, ga pograbimo in zakopljemo ali sežgemo. Tako preprečimo, da bi gnilo sadje in odpadlo listje povzročilo naslednje leto nove okužbe.
Nato pa drevesa poškropimo z enim od bakrovih pripravkov, kot je naprimer cuprablau. Ves postopek pa ponovimo, ko odpade vse listje.
V okrasnem vrtu pa je jesen prav tako nekaj posebnega, saj se nekatere okrasne rastline v jeseni čudovito obarvajo. Tako zažari octovec ali pa divja trta v čudoviti rdeči barvi. Mnoge rastline, na primer tulipanovec ali ginko, pa se odenejo v čudovito zlatorumeno barvo. Seveda do takšnih čudovitih barv pride le v primeru, da se temperature spuščajo počasi, stopinjo za stopinjo. Če pa pride nenadna slana, nam vso to lepoto uniči, še preden se je pojavila.
Jesen je čas, ko moramo na vrtu pobrati nekatere okrasne rastline, ki ne prenesejo naših ostrih zim. Tako poberemo gladiole, ki v mili zimi lahko celo prezimijo zunaj. Vendar je bolje, da jih poberemo, ker ne vemo, kakšna bo zima. Gladiole pred zimo vzamemo iz zemlje in stebla porežemo kakšnih 10 cm nad gomolji.
Dalije prav tako ne prenesejo naše zime, zato je potrebno njihove gomolje prezimiti na toplem mestu. Stebla, ki so debela in močna, je potrebno porezati kakšnih 20 - 25 cm nad gomolji. Kane imajo v tleh korenike, ki rade v zimskem času rastejo tudi v kleti. Takšne rastline pa naslednje leto slabo ali pa sploh ne cvetijo. Da bi to preprečili, jih že sedaj primerno obrežemo. Stebla porežemo 20 cm nad koreniko, čimbolj ravno, da potem korenike obrnemo na glavo. To pomeni, da bodo korenike stale na porezanih steblih.
Sedaj pa je čas. da pripravimo gredice tudi za sajenje spomladi cvetočih čebulnic. Gredice je potrebno pognojiti in ustrezno zrahljati. Nato čebulice pred sajenjem še razkužimo, tako da jih za pol ure namočimo v 0,2-odst. proplant in 0,04-odst. octave. Če so zadnja leta na gredici, katero nameravamo sedaj zasaditi, že rastle čebulice, potem razkužimo tudi gredico. Tako preprečimo številne bolezni čebulic.
V	vrtu pa je potrebno sedaj poskrbeti tudi za voluharja, ki v zimskem času lahko naredi veliko škode. Prav čebulice pa so z izjemo narcis in carskega tulipana, prava delikatesa za voluharja.
V	zelenjavnem vrtu je sedaj ostalo le še malo kultur: endivija, radič, motovilec, koleraba in črna redkev. Prazne gredice pa je priporočljivo že sedaj v jesenskem času pripraviti za spomlad. Priporočljivo je, da gredice prelo-patamo. Nato na 100 metrov površine potrosimo 10 kg blogrene, kije biološko zelo aktivna. Vsebuje pa veliko organske mase na rastlinski osnovi. To gnojilo nato plitvo vkopljemo v zemljo. Tako bomo imeli spomladi gredico z manj plevela, ki bo vsebovala več vode, kot tista, kije nismo pripravili. Novo posejane ali posajene rastline bodo imele na voljo že od prvega dne nujno potrebne hranilne snovi.
SLAVKO ZGONEC
fn1 0= tM O u §ž o p n :# fi i! li
%
Oh, to branje
Med poletnimi počitnicami smo osnovnošolci veliko brali. Nekateri malo več, nekateri malo manj, a vsi smo izvedeli nekaj novega.
•	Branje je kakor voda. Brez branja skoraj ni življenja. (Matjaž)
•	Branje je koristno in zabavno. Zelo rada berem, saj me branje sprošča in ob njem preprosto uživam. (Ana-Dea)
•	Resje, da te televizija včasih bolj pritegne kakor knjige, vendar moraš brati. Pa ne le zato, da si širiš besedni zaklad, temveč tudi zato, da si širiš splošno znanje in razgledanost. (Bor)
•	Mislim, da se z branjem različnih knjig dosti naučimo. Jaz si knjige najraje izberem sama, čeprav so tudi nekatere knjige pri domačem branju zanimive. (Nika)
Novinarski krožek 8.c OŠ Brežice
Šolsko leto se je začelo
Počitnice so minile in spet seje začel pouk. Zdaj hodim v 4. r„ ki nam je prinesel kar nekaj sprememb. Prva je ta, da nismo več v novi, ampak v stari šoli, kjer so razredi višje stopnje. Dobili smo novega sošolca Damjana, ki je prišel k nam iz Domžal. Lepo smo ga sprejeli medse. Uči nas učiteljice Gusta Mirt, ki je zelo prijazna. Prvi šolski dan nam je pripravila zelo lep in topel sprejem. Vsakemu je podarila rožico iz papirja in ji zraven priložila pisemce z željo, da bi se imeli vse šolsko leto lepo, da bi se razumeli in se trudili po najboljših močeh. Čeprav je bilo med počitnicami lepo, sem tudi zdaj vesel, ker sem se po dolgem času spet srečal s sošolci, saj smo si imeli veliko povedati. Upam, da se bomo tudi v tem šolskem letu tako razumeli, kot smo se do zdaj.
DAVORIN RMAN, 4. r.
OŠ Krmelj
Ragljine počitnice
Smo šolo zapustili in na Prevole se preselili.
Tu imamo se lepo, da nikoli še tako.
Starši doma nas čakajo in za nas skrbijo, mi pa skupaj z vodiči tukaj se lovimo.
Vse mogoče delamo, pišemo in rišemo, hodimo in telovadimo, pa tudi spimo.
Res nikogar nisem prej poznala, kar težko mi je bilo, sedaj pa sem spoznala, da tu mi je lepo.
Polno imam prijateljev, da skupaj se igramo, pišemo in plešemo, radi se imamo.
KARMEN KLAVŽAR, 4. r.
OŠ Koprivnica
Deževen dan
Kaplje padajo z neba, narava je že mokra vsa, jaz pa v sobici sedim in se sanjam prepustim.
Kaplje po šipi padajo, čudne risbe rišejo, obrisi vseh mogočih stvari, ki moje srce si jih želi.
Potem pa se nebo zjasni, sonce obraz obsije mi, hitro in pogumno stečem ven in uresničim svoj dnevni sen.
JOŽICA VIDMAR, Z r.
OŠ Milana Majcna, Šentjanž
Spomin na počitnice
Bližal se je moj rojstni dan. Premišljeval sem o nakupu kolesa. Moj boter Marjan se je odločil, da si bo kupil kolo. Mami in sestri so odšle v Celje po nakupih, jaz, oče in boter pa smo odšli v Brežice. Boter sije kupil kolo. Tudi jaz sem prišel na vrsto. Nekaj koles sem preizkusil. Boter mi ga je želel kupiti, vendar je moral še prej prepričati očeta, daje to za moj okrogli rojstni dan. In res, oče je popustil. Obe kolesi smo naložili na prtljažnik ter se odpeljali domov. Tako sem dobil kolo. Botru sem rekel, da je to darilo še za naslednjih deset let. Upam, da mi bo v korist, na šolo pa nikakor ne bom pozabil. To je eden od mojih spominov na počitnice, na zalogi pa jih imam še cel kup.
ŽIGA MIKOLIČ, 4. r.
OŠ Studenec
Na taboru mladih
Z vrstnicama Teo in Katarino smo se udeležile Tabora mladih v Dolenjskih Toplicah. Organiziralo gaje Društvo prijateljev mladine Mojca iz Novega mseta. Zelo lepo smo se imeli. Igrali smo se, se smejali, zabavali, peli in plesali. Živeli smo v hiškah. Fantje so bili po trije v eni, dekleta pa smo spala na skupnih ležiščih. Prvič smo se peljali s kanuji po reki Krki. Bilo je zastrašujoče. Učitelj Sebastijan bi nas skoraj pometal v reko. Seveda za šalo. Zanimivo je bilo tudi, ko smo sestavljali grad. Porabiti smo morali kar tri tisoč kock. Drugič smo spet sestavljali pesmice o taboru. Jedli smo v prostorih osnovne šole, kuhale so nam prijazne kuharice. Zadnji dan smo priredili proslavo za starše. Tabor mi bo ostal v lepem spominu.
MAŠA BUTARA, 4.r.
OŠ Šmarjeta
Spet v šoli
Zaslišala sem zvonjenje ure. “O šola!” sem zavzdihnila zaspano. Počasi sem vstala in se spomnila na sošolce, ki jih nisem videla že cele počitnice. Oblekla sem se, ker me je že čakala sošolka. Skupaj sva odšli. Na poti sva klepetali o novem sošolcu, ki se nam bo pridružil v 4. razreda. Bilo naju je strah krsta, kije običajen, ko prideš iz nove v staro šolo, a na srečo devetarji niso uporabili šibe.
Vsi učenci smo se zbrali pred šolo. Ravnatelj nam je spregovoril nekaj besed in nam zaželel prijeten začetek novega šolskega leta, policist pa nam je povedal nekaj osnovnih podatkov, kako naj se obnašamo v prometu. Nato nas je učiteljica povabila v svoj razred in nam podarila simpatično darilce. Predstavila se nam je in mi njej. Razložila nam je, kaj bomo počeli v tem letu, nam razdelila knjige in delovne zvezke. Pogovarjali smo se še o drugih zanimivih stvareh, ko nas je prekinil zvonec. Malica je bila okusna, saj smo dobile pice. Nato smo odšli na sprehod v gozd. V razredu smo še nadaljevali z delom. Naš prvi šolski dan seje iztekel. Popoldne je bila v novi šoli prireditev - otroke je pozdravil veliki zajec Švigazajec. Zabaval je otroke in vsakemu podaril igračo.
Zvečer sem še dolgo razmišljala, kako pester je bil prvi šolski dan.
ANJA KOSTREVC, 4. r.
OŠ Krmelj
Teden otroka v občini Metlika
METLIKA - Občinska Zveza prijateljev mladine Metlika je ob tednu otroka pripravila zanimiv program, ki bo potekal ves oktober. V soboto, 29. Septembra, se bodo ob 7.30 uri z nove avtobusne postaje Metlika odpeljali na družinski izlet na 12. Pikin festival v Velenje. V ponedeljek 1. oktobra, bodo dopoldne pri OŠ Metlika, Podzemelj, Suhor in pri Otroškem vrtcu spustili balone. V torek in v četrtek bodo ob 16. uri v sejni sobi na Pungartu, CBE 23, ustavrajlne delavnice “Mladi za starejše.” V sredo si bodo otroci lahko ob 18. uri v Ljudski knjižnici Metlika ogledali lutkovno igrico Mojca Pokraculja. V četrtek bo dogajanje zelo pestro. Ob 8. uri bo v Osnovni šoli Podzemelj predstava, ob 9.30 bo v otroškem vrtcu Metlika nastopil čarovnik in glasbenik Danell, ob 11. in 12. uri pa bo predstava tudi v športni dvorani OŠ Metlika. V petek se bo ob 7.30 pred OŠ Metlika pričel Ekstempore mladih likovnikov Bele krajine z naslovom “Bela krajina v plesu in pesmi”. V drugi polovici oktobra bo na OŠ Metlika pootekal prometni kviz “Na cesti nikdar nisi sam”, v prostorih Tekstilne šole Metlika pa bodo z DU Metlika pripravili okroglo mizo o o sodelovanju med generacijami. Otroci bodo sodelovali v otroškem parlamentu. Zbirati bodo začeli tudi prispevke za nakup novoletnih daril za otroke.
Za starše brez dostopa do interneta
LJUBLJANA - Podjetje CER1S iz Ljubljane je pripravilo računalniški sistem za spremljanje pouka, ocen in odsotnosti učencev, imenovan Musi Elektronska redovalnica in dnevnik, zadnja novost pa je glasovni portal, namenjen staršem otrok, ki si ravno tako želijo vpogled do šolskih podatkov na daljavo, a nimajo dostopa do svetovnega spleta doma ali v službi. Starši se bodo s šolo dogovorili o uporabi dostopa do podatkov na daljavo in izpolnili prijavo, v kateri bodo lahko navedli več telefonskih številk, na podlagi katerih bo računalnik ob klicu identificiral uporabnika. Vsak starš bo imel tudi unikatno osebno geslo, ki ga bo vtipkal pred neposrednim vstopom v sistem. Ce isto šolo obiskuje več otrok istih staršev, bodi ti dobili več osebnih gesel. Varnost predstavlja tudi funkcija za analizo glasu. Računalnik prepozna frekvenco glasu in jo primerja s tisto, ki jo ima shranjeno v bazi. Če se ne ujema, je dostop onemogočen. Znotraj glasovnega portala bo starš lahko poslušal ocene dijaka, odsotnost in sporočila učiteljev.
HURA, ŠOLA! - Spet se vam oglašamo s Studenca. Tudi mi smo veselo zakorakali v novo šolsko leto. Na šoli je letos 42 otrok. Učenci L n 2. razreda smo letos objeti skupaj z učiteljico Matejo, učenci 3. in 4. razreda pa z učiteljico Andrejo. Pa da ne pozabimo malošolarjev, ki se igrajo z učiteljico Majdo. Ker pa smo velikokrat lačni, imamo na šoli tudi kuharico Majdo, ki pridno skrbi za naše želodčke. Smeh, pesem, veselje in dobra volja nas spremljajo na našem potepanju v tem šolskem letu. Dan, ko se ne smejimo, je izgubljen. Na sliki: prvošolčki z učiteljico Matejo, nasmejani in polni novih moči. (Učenci in učiteljice OŠ Studenec)
Spet v šoli
Dan pred začetkom šolskega leta sva se z Denisom dogovorila, da se dobiva v ponedeljek zjutraj pri cerkvi v Gabrijelah. Oprtal sem si torbo in odšel proti cerkvi. Torbo sem imel lahko kot pero. Pri cerkvi se mi je pridružil Denis in skupaj sva jo mahnila proti šoli. Končno sva prispela do stare šole, do katere moraš pešačiti skozi ves Krn^plj, saj stoji na zgornjem koncu. Začetek šolskega leta smo začeli slavnostno, nato nas je učiteljica Gusta odpeljala v učilnico. V razredu smo dobili urnik, obrazce za zavarovanje ter delovne zvezke. Pogovarjali smo se o pravilih, ki veljajo na naši šoli. Učiteljica nam je razložila, kje vse se lahko gibljemo med odmorom. Skratka, dobili smo vsa potrebna navodila za naše dobro počutje in učenje v šoli. Na kratko nam je razložila učni načrt, ki ga bomo v letošnjem letu predelali. Prvi dan v šoli je minil zelo hitro in lepo. Upam, da bodo tudi ostali dnevi minili tako.
URBAN DIMEČ, 4. r.
OŠ Krmelj
SVET BREZMEJNIH STEZIC
ŠOLA V N A RA VI - Šola v naravi je bila za četrtošolce OŠ Žužemberk s podružnicama Ajdovec in Dvor prvi uspešni projekt v novem šolskem letu. Že drugi teden septembra smo odšli na Debeli Rtič in spoznavali rastlinstvo, živalstvo, arhitekturo in življenje ljudi v primorskem svetu. Prednostna naloga je bilo plavanje. Čeprav nam ni bilo vreme vedno naklonjeno, smo program v celoti realizirali. Srebrnega delfina je osvojilo 12 učencev, bronastega 39, modrega eden in srebrnega konjička eden. Za prijetno počutje pa se moramo zahvalit osebju Rtiča, ki je znalo prisluhniti našim velikim in malim željam. (Učenci in spremljevalci šole v naravi OŠ Žužemberk)
Živa in ustvarjalna otroška domišljija
Večkrat me obiščejo učenci, ki so pred letom prihajali v našo literarno delavnico, kjer smo se veliko potepali z domišljijo, sestavljali pravljice, pisali o vsem, kar jih je vznemirjalo, bolelo, o čemer so sanjarili. Ob tem so se sprostili, občutili pa so še nekaj lepega: veselje. Pred dnevi je prišla učenka z domišljijskim spisom Neverjetna zgodba in z zvedavim vprašanjem: “Kako se vam zdi?"
Taki obiski vzbudijo v meni veliko misli o otroških spisih, o njihovi vrednosti, domišljiji. V vsakem otroku je skrita drobcena kal ustvarjalnosti, z njo pa je tako kot v naravi: vsaka kal se ne požene v rast, že pride kaj vmes. Tako je tudi s temi drobcenimi otroškimi kalmi, vse ne razvijejo cveta, pustijo pa prijetne sledi in notranje zadovoljstvo. Pri tem je potepanje z domišljijo izrednega pomena, saj jih ustvarjalno usmerja, prav v tem času se mora na široko razpreti ta domišljijski cvet. V otroku odstre nekaj novega, obogati ga, spoznava nove resnice, kijih postopoma vključuje v ta doživljajski cvet. Sanjari in sanje hoče uresničiti. Domišljija odstre v njem nekaj novega, pomaga mu odkriti čudoviti cvet, ki se bo z njegovim zorenjem spreminjal, in tako bo vstopal v življenje. Še več: v ustvarjalnost.
Prazen je ta naš svet. Vse se maje, pa vendar iščemo nekaj človeško toplega, kar bi dajalo življenju smisel in ga poglabljalo - pa se vse zoožu-je, razkraja. Vsega je poma-lem na tem ljubem svetu, le ljubezni je premalo, domišljije pa skoraj nobene, le vznemirjenost je z nami, nenehna vznemirjenost in negotovost.
Kako naj živi otrok v takem svetu? Taka drobcena bilka v čumnati, kjer je malo zraka in še manj sonca. Toda otroštvo je kot knjiga. Njegova lepota in vsebina sta spravljeni med trde platnice, da se ne razdrobita. Otrok pa shrani to svoje bogastvo v najgloblji kotiček duše, da je na varnem. Eden izmed kamenčkov, ki sestavljajo to bogastvo, je tudi domišljija.
Že beseda pravljica, upanje, dobrota, pesem, srce, kruh... bi morale vzbuditi nekaj toplega, prijetnega, kar
pusti trajne sledi, vzbudi domišljijo, ki prav v otroštvu in med odraščanjem vzbuja in poglablja občutke. Tako si vsak iz vsega tega sveta ustvari svoj svet: svet, v katerem lahko sanjari. Ta svet raste z njim in vpliva nanj še dolgo potem, ko se je srečal s pravljico, z domišljijo. V tem srečanju se tudi izostri čut za večni spopad med dobrim in zlim, otrok odkriva drugačen svet pa tudi na naravo gleda s spoštovanjem, z občudovanjem.
V otroštvu se morata prepletati čar pravljice in vsakdanjosti. Večkrat pa kar pozabimo, da so domišljija, pogovorna sposobnost, bralna spretnost in tudi jezikovno izražanje med seboj močno prepleteni. Otroška domišljija mora biti dejavna, saj se tako otrok sprošča, uživa, navaja pa se tudi na delo. Nekje sem brala, da je otroštvo čudež vseh čudes. Zato ga moramo napolniti z vsem tistim, iz česar bo gradil most v kasnejši čas: s toplino, pravljičnostjo, z vedrino, delovno vnemo, radostjo, vedoželjnostjo, ustvarjalnostjo...
Domišljija. To so kapljice, živahne in polne nekakšne pretanjene lepote, ki se združujejo ■ v čudežno rečico. Vsak bi mo-. ral zaplavati v njej, ni pa vedno tako. Otroka moramo pripraviti na tako plavanje. Potem se bo domišljija razgorela. Da bo otroku dala krila, je potrebna čustvena priprava, nestrpno pričakovanje, potlej bodo tla rodovitna. Vsiljuje se mi prispodoba: z domišljijo je kot s krušnimi drobtinicami. Drobcene so, a sestavljajo hlebec. Tako je z domišljijo - stkana je iz čudovitih nitk, ki ustvarijo svet čudovitih prividov, nenavadnih srečanj, brezmejnih stezic. Otroka in tudi odraslega po svoje bogatijo, mu dajo čustveno trdnost in tudi sposobnost, da kleno in jasno izrazi svoje misli, svoj pogled na svet, na življenje...
Kaj je domišljija? V literarni delavnici so učenci takole odgovarjali:
•	Domišljija je kot studenček pod našo hišo. Izvira iz zemlje, domišljija pa iz srca, iz želje, da bi stopili na mavrico.
•	Domišljija živi; živi svoje življenje. Nekaj je, kar nima meja.
•	V domišljiji se znaš pogovarjati z drevesi, s potokom, ptico... Razumeš govorico narave.
•	Domišljija, to je vse, kar je - NAJ. Najlepše, najsvetlejše, najbogatejše, najbolj sanjsko, najbolj nemogoč.
•	Mami pravi, daje vse to bedasto, da nimaš od domišljije česa spraviti. Babica pa jo zavrne, daje to hrana za srce, zdravilo za dušo.
•	Čopič je, ki vse temne barve prekrije s svetlimi.
•	Nekaj je, kar napravi, da ti je lepo, da si pomemben, da vse dosežeš.
•	Z domišljijo potuješ v TISOČ IN ENO NOČ, k malemu princu na samotno zvezdo, k morski deklici...
In učenkin domišljijski spis na temo:
“Zmanjkalo je električnega toka. Zgodaj sem šla spat. Hitro so prišle sanje, vzele so me s seboj”:
Imela sem rojstni dan, veselo pojedino in veliko povabljenih. Vsak mi je prinesel darilo. Z veseljem sem jih odpirala. Ostalo je le še v rdečkast papir zavito darilce. Nihče ni vedel, kdo ga je prinesel. Skrivnost. Roka se mi je zatresla, ko sem ga odpirala. V njem je bil rumen prtiček, na njem pa slika ptice, čudne ptice z velikimi temnimi krili. Zamahnila sem s prtičkom, a v tistem hipu sem se začela dvigati.” Koncev je lahko veliko. Po-iščimo svojega, da nam ne bo zmanjkalo domišljijske sile. Pa srečno pot!
ANICA ZIDAR
DOLENJSKI LIST
Šl. 39 (2718), 27. septembra 2001
A VTO CVIČKOVE PRINCESE - Cvičkova princesa Saša Jerele, 20-letna študentka prava iz Brezovice pri Šmarjeških Toplicah, je v nedeljo na priložnostni slovesnosti v Avtohiši Berus v Novem mestu, ki so se je udeležili tudi novomeški podžupan Adolf Zupan, predsednik društva tržnih proizvajalcev cvička in mirnopeški župan Zvone Lah, poslanec Tone Anderlič in drugi, prevzela avto Audi A 4, kiji gaje kupi! oče s pomočjo sponzorjev in ob -posebej ugodnih pogojih Avto hiše Berus. Saši so zaželeli, da bi uspešno in dostojno predstavljala in propagirala cviček po Sloveniji in širše in da bi se dobro odrezala tudi na izboru za slovensko vinsko kraljico. (Foto: A. B.)
PODRL SE JE GABER - V Brežicah v grajskem parku pri večnamenskem domu v Gubčevi ulici se je 19. septembra dopoldne podrl gaber. Veliko drevo je ob padcu oplazilo stavbo in pri tem razbilo nekaj okenskih šip, poškodovalo fasado in potrgalo antene radioamaterjev. Gaber predtem ni bil videti dotrajan. Povsem drugačen je drugi v njegovi bližini, ki se suši in bo verjetno se zrušit sam, če ga ne bodo požagali ljudje. Gaber, ki se je podrl v torek, je padel v brezvetrju, kot pravi očividec Peter Skrivalnik. Drevo na tleh je razžagalo brežiško komunalno podjetje KOP. (Foto: M. L.)
ZAGORIŠKI FANTJE - Člani pevske skupine Zagoriški fantje iz Dobrepolj so že praznovali petdeset let delovanja, a bolj ko so stari, boljši so. So pomembni soustvarjalci kulture v svojem kraju. Leta 1990 so prejeli evropsko nagrado za ohranjanje ljudske umetnosti. Alojz Erčulj, Franci Štih, Ivan Kralj, Stane Škulj in Jože Babič z ubranim petjem vedno pritegnejo pozornost poslušalcev bodisi v domačem kraju ali pa na gostovanjih, kamor jih na veliko vabijo. Pojejo vse, kar si zaželijo prijatelji glasbe. (Foto: M. G.)
BLAGOSLOV NOVIH ZVONOV - Slovenski metropolit dr. Franc Rode je v nedeljo na svoj rojstni dan blagoslovil štiri nove bronaste zvonove v cerkvi Marijinega vnebovzetja pri Novi Štifti v občini Sodražica. Tudi tokrat se je kljub kislemu vremenu v okolici tristoletnih lip zbralo veliko število romarjev od vsepovsod. Zvonovi so bili vliti v livarni Perner iz Passaua na Bavarskem. Letos mineva 360 tet od postavitve temeljnega kamna za cerkev, novi zvonovi pa so lepa priložnost, da je Nova Štifta zopet pridobila glas svojih zvonov. Ob blagoslovu so zvonove krstili številni botri, hkrati so jih s posebnim dvigalom namestili na oltar mogočne romarske cerkve. Verniki in ljudi dobre volje so za pomembno pridobitev zbrali okrog 70 tisoč mark. (Foto: M G.)
Enostaven recept za dolgo življenje
Mastna hrana, alkohol, cigarete in debelost so največji faktorji tveganja - Pomembno je, kakšne starše smo imeli - Dolgo življenje, ne da bi se čemur koli odpovedali
KOČEVJE - V počastitev Svetovnega dneva srca, ki ga praznujemo 30. septembra, so člani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, podružnica Kočevje-Pokolpje, v Šeškovem domu in v Vasi v občini Kostel pripravili razstavo. Med vzroki smrti pri nas je kar 40 odstotkov zaradi bolezni srca in ožilja. Srčni infarkt, angino pektoris, nenadno smrt pa tudi možgansko kap in bolezni ožilja na udih je mogoče preprečiti ali vsaj odložiti v pozna leta z izogibanjem dejavnikom tveganja zanje. Neustrezna prehrana, debelost, premalo telesne dejavnosti, kajenje, nezdravljen zvečan krvni tlak, sladkorna bolezen in stresne okoliščine vodijo k zgodnejšemu poapnenju žil, do njihovega krčenja in končno bolezni.
Primarij dr. Boris Cibic, ki je kljub 80. letom zelo živahen, se vse življenje drži teh navodil. Ob odprtju razstave je povedal, daje lahko človek v zgodnji starosti zelo mlad, če je pripravljen ohranjevati in utrjevati zdravje z ustreznim življenjskim slogom, privzgojenim v družini in osvojenim za celo življenje.	>•
“Človek je ‘programiran’ za življenje okrog 120 let. Nekdo ki je imel zdrave starše in se je držal splošnih življenjskih načel, ima tako rekoč možnosti, da doživi vi-
Večina izmed nas si želi, da bi živeli v dobrih odnosih s svojimi starši, prijatelji, sodelavci, partnerjem, z otroki. Želimo si, da bi bili odnosi topli in ljubeči, spoštljivi in pravični ter da bi bili drug drugemu v pomoč in oporo. Vendar zmeraj ni tako - mnogokrat je prav nasprotno. Nemalokrat se nam dogaja, da se prav s temi ljudmi prepiramo, se jih bojimo ali izogibamo, se morda z njimi ne pogovarjamo, ker jim kaj zamerimo in jim nočemo odpustiti... Tudi ko skušamo navezati stik z nekom, s komer smo v sporu, kaj hitro vse skupaj samo še bolj zapletemo.
Ljudje smo neuki, kadar gre za medsebojne odnose, ker nas ne doma ne v šolah niso učili, kako se je treba pogovarjati, vzpostavljati in gojiti medsebojne odnose. Gre za pridobivanje življenjske modrosti in preudarnosti. Modernejša izraza za to sta razvijanje čustvene inteligence ali čustveno opismenjevanje. Vseh teh veščin se lahko učimo v interakciji z drugimi ljudmi, ki tudi sami razvijajo tovrstno življenjsko filozofijo.
LJUBLJANA - Festival za tretje življenjsko obdobje je izobraževal-no-sejemska prireditev, ki bo predstavila široko ponudbo storitev in izdelkov, ki lahko pripomorejo k bolj kakovostnemu življenju starejših ljudi.
Na otvoritvi prireditve, ki bo 1. oktobra ob 10. uri v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, bosta ob kratkem kulturnem programu prisotne pozdravila minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski in predsednik Zveze društev upokojencev Vinko Gobec. 1. in 2. oktobra se bo v Cankarjevem domu zvrstilo sedem okroglih miz in šest predavanj, ki bodo zajela mnoga pomembna področja za življenje starejših z namenom seznaniti starejše z možnostmi, ki jih imajo, in seznaniti javnost z vprašanjem položaja starejšega človeka v družini in širši družbi.
1. oktobra bosta dve okrogli mizi: ob 11. uri se bi začela okrogla miza z naslovom Kako ustvariti boljše življenje starejših, ob 14. uri pa okrogla miza Sožitje in soodvisnost generacij. Potekala bodo tudi predavanja: ob 9. uri o izobraževanju v tretjem življenjskem obdobju kot možnosti razvoja stare-
soko starost 90 ali sto let. Da ne živimo dolgo, sami poskrbimo. Ne zdi se nam namreč pametno, da bi se odpovedali raznim dobrotam, tistim najpogostejšim, ki nam krajšajo življenje: mastna hrana, užitek kajenja, uživanje alkoholnih pijač. Večkrat me vprašajo, kako sem “prikorakal” do tako visoke starosti? Ni prav nobena skrivnost.
Boris Cibic
Delam cel dan, hodim in se zelo dobro počutim. Približno šest odstotkov mojega zdravja so mi pustili starši, ko so me spravili na svet brez zvišanega holesterola, tlaka in sladkorne bolezni. Oče me je
Razvijanju čustvene inteligence so na Zahodu začeli posvečati veliko pozornost, ker je ta pomemben dejavnik za uspešno življenje. Sodobna družba je prežeta s številnimi socialnimi težavami (nehar-monični zakoni, alkoholizem, neuspeh v šoli, mamila, kriminal ipd.), ki so posledica motenega nadzora nad čustvenim življenjem, zato strokovnjaki predvidevajo, da bo čustveno opismenjevanje eden najpomembnejših projektov v prihodnosti. Tudi pri nas obstaja program z imenom Šola čustvene inteligence, kjer lahko dobite znanje in izkušnje o sebi irf dinamiki medsebojnih odnosov, o pomenu sprostitve, o komunikaciji, reševanju sporov, poglabljanju odnosov itd. V Šoli čustvene inteligence bodo oktobra v Novem mestu organizirali brezplačna predavanja o temah s področja čustvene inteligence in odnosov. Informacije o predavanjih lahko dobite po telefonu 01/433 93 03 od ponedeljka do četrtka med 10. in 14. uro.
BRANE KRAPEŽ
jših, ob 15. uri predavanje Medij in novinarstvo in še predavanje Starost in mobilnost v nasprotju ali sožitju ob 16. uri.
V	torek, 2. oktobra, bo ob 10. uri okrogla miza o prostovoljnem delu starejših in za starejše, o novih računalniških, informacijskih in telekomunikacijskih storitvah se bodo obiskovalci seznanili na okrogli mizi Izzivi informacijske družbe za starejše ob 13. uri. Starejši in turizem je naslov okrogle mize, ki se bo začela ob 14. uri, ob
15.15	pa bo začetek okrogle mize z naslovom Z gibanjem in vadbo do zdravega in polnega življenja v zrelih letih. Predavanja se bodo v torek začela ob 9., 1 L, in 17. uri in imele te naslove: Splošne in posebne potrebe v starosti. Prehrana za vse, ki želijo zdravo živeti, in Možnosti uvedbe zavarovanja za dolgotrajno nego v Sloveniji.
V	okviru prireditve, ki jo organizirata Zveza društev upokojencev Slovenije, ki letos praznuje 55-letnico, in podjetje INFOS iz Ljubljane, bo odprta tudi razstava, kjer se bo predstavilo 44 razstavljavcev. Vstop na vse prireditve je prost.
M. PEZDIRC
navadil, da se moram gibati, mi prepovedal kaditi in piti alkohol. Držal sem se tudi vseh načel, ki nas jih uči medicina. Bil sem zelo skromen pri hrani. V Sloveniji je najmanj 50 odstotkov državljanov, ki so pretežki. Kot pribito drži, da moramo krepko shujšati, tudi s pravilno prehrano, in tako zase narediti kaj dobrega. To je že prvi pogoj, da se izognemo bolezni srca in ožilja. Zdravje kot kuga napada tudi tobak. Več kot trideset odstotkov prebivalcev se ne more odpovedati cigaretnem dimu, ki tako kot mastna hrana povzroča visok tlak. Veliko ljudi se sploh ne zaveda, da ga ima. Okrog 40 odstotkov Slovencev ima preveč holesterola v krvi, ki je hud dejavnik tveganja. Moramo se odvaditi nekontrolirane uporabe maščob. Svetovna zdravstvena federacija se zavzema, da bi bili ljudje do 65. leta pri zdravju, zato priporoča veliko gibanja, manj alkohola, mastnih in slanih jedi,” pravi dr. Cibic.
M. G.
Metličani na
METLIKA - V petek, 16. septembra, nas je popoldne devet planincev Planinskega društvo Metlika krenilo na pot iz Metlike preko Trbiža, prelaza Predel v Log pod Mangrtom. V Škofljici se nam je pridružil naš vodnik Vinko Avsenak, ki že 27 let svoj prosti čas posveča tem občudovanja vrednim krajem.
Na slovenski strani prehoda Predal nasje tabla opozorila, da vstopamo v Triglavski narodni park. V Logu pod Mangrtom smo bili gostje našega vodnika. V nekoč premožni hiši, kjer je bila med vojnama dobra gostilna, smo v sobah, ki so še danes oštevilčene in opremljene s pohištvom in slikami iz tistih časov, dve noči čvrsto spali ob žuborenju Koritnice.
V sobotnem jutru smo krenili preko zgornjega dela naselja, ki gaje strahotno opustošil plaz. Koritnico smo prečkali preko visečega mostu in šli mimo osamele Črnutove hiše, ki je nema priča strahote tiste noči. Nato smo se dvignili v veličasten masiv Loške stene. Preko skrotja in poraslih morskih skal smo se prebijali od slapa do slapa. Kmalu jih nismo več šteli. Eden je bil lepši od drugega. Te prečudovite stvaritve mogočnega vodnega vira so nas tako prevzele, da smo vztrajno lezli po spolzkem skalovju. Voda je polzela po skalah v vseh mogočih oblikah ali pa je mogočno padala v globino. Z varovalno vrvju smo se spuščali v vodna brezna, kjer se je masa vode v smaragdnih tolmunih umirjala, da je že v naslednjem slapu pokazala vso svojo moč in čarobnost.
Naslednji dan smo sledili izviru Možnice v vznožju Jerebice. Tudi ta rečica ima veliko slikovitih sosesk, korit in prečudovitih slapov. Naš vodnik nasje spotoma seznanil s starejšo in novejšo zgodovino ter posebnostmi teh krajev, nas vodil mimo z železnimi vrati zaprtega železniškega predora, preko katerega so se vozili rudarji te doline na delo v rudnik svinca v Rablju, ko je bil prelaz v hudi zimi neprehoden. Ogledali smo si vaško in nato veliko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. Premnogi križi z napisi so nam priklicali pred oči pretresljivo podobo žrtev vojne. Še danes spominjajo na tiste dni ostanki ka-
N
Poganka
Maruša pastiričica na mahu spi, kot šipek rdi, na sladka njena ličeca metulj se žameten spusti.
In njena nedra snežna je sapica razkrila, mehko jih poljubila in odpihljaia bežna.
in z neba se potoči!
zlat dež na njen je mladi stas -
bog iz oblakov skočil
je k speči pastirici v vas.
CVETKO GOLAR (1879 - 1965)
\_____________________________
SKUPAJ TEHTAJO 3 KG - Rozina Poglajen iz Ručetne vasi pri Črnomlju že od mladih nog rada dela na polju in v vinogradih. V veliko veselje so ji štiri njive, ki jih skrbno obdeluje. Paradižniki, ki jih drži v rokah, so njen pridelek. Skupaj tehtajo 3 kg, so lepi in zdravi. Seme in sadike za njih je vzgojila sama, v času presajanja pa je zbolela, zato je morala to delo namesto nje opraviti snaha Zdenka. Paradižnik je lepo rastel, sin Martin pa ga je po potrebi poškropil.
brezpotjih
vern, bunkerjev, trdnjav, strelskih jarkov in stare vojaške poti.
Zadovoljni in z bogatimi doživetji smo se vračali proti domu skozi vas Strmec, ki je videti skoraj izgubljena v veličastni gorski pokrajini. Še enkrat smo s pogledi objeli ostenje Mangrta, mogočno kuliso Jalovca in veličastno Loško steno,-ki skriva v sebi redkoko-mu znana čudesa narave. To ni bil zadnji pozdrav razkošni panorami, to je bila obljuba, da se bomo še vrnili v ta planinski raj. Vinko Avsenak je bil odličen vodnik, gostitelj in prijatelj, za kar se mu zahvaljujemo.
ALBINA TOŠESKA
MODNI KOTIČEK
Priprave na jesen
Tole poletje je pa res minilo.
Tudi koledarsko se je začela jesen. In kaj bo značilno za jesensko oblačilno sezono?
Jesenske trende bo zaznamovala ženstvenost, ki se je pompozno vrnila že prejšnjo sezono. ■ Elegantno in zapeljivo, a udobno in sproščeno. In kako boste to dosegle? Gotovo imate oblačila v tem slogu že kje v omari. Za dušo pa boste še kaj dokupile v priljubljenih prodajalnah in tako sestavile kolekcijo jes-en-zima 2001/2002.
Barve, ki jih obožujemo: elegantna črna, močna rdeča, zlata z bež odtenki, olivno zelena, roza od pastelov do fuksije in vijolična. Predvsem bo nastopi! barvni tvid. Novost je žamet, povsem gladek, sijoč ali široko rebrast, enobarven ali poslikan. Med vzorci prevladuje karo z majhnimi ali velikimi kvadratki, ki ga lahko kombinirate z vsem. Pleten je v puloverjih ali pa tkan v krilu oz. hlačali. Karirasta je tudi obutev. Vroča novost so škornji, ki objemajo nogo nad kolenom, ki jih pod kratkim krilom nadomestite tudi z visokimi samostoječimi nogavicami.
Med vrnjenimi vzorci so krpanke, tako na puloverjih kot na plaščih. Sicer pa so stilisti velik navdih našli v viktorijanskem času, ko so prevladovali romantični detajli, naborki, čipke in volani. Značilni so visoki ovratniki, bele srajce, napihnjeni rokavi ali popolna črnina in visoki gležnjarji. Tudi usnje ostaja modno, zlasti črno, gladko in svetlikajoče. Ne pozabite na modne dodatke, kot so pokrivala. Kučme in ženske bodo še bolj ženske, saj si bodo od moških sposodile detajle za dandyjevsko zapeljivi videz -usnjene, vojaške in tvidaste čepice, kravate in metuljčke ter stroge srajce z brezrokavniki. Pri izboru pa ne pozabite: ostanite vi!
JERCA LEGAN
Topli odnosi ne pridejo sami
Številne socialne težave kažejo na pomanjkanje znanja o odnosih - Oktobra v Novem mestu brezplačna predavanja
Okno v svet za starejše
Festival za tretje življenjsko obdobje L in 2. oktobra v Cankarjevem domu
Planinci iz Metlike obiskali Log pod Mangrtom, Loško steno in sledili izviru Možnice
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 27.9.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; Svet narave, nad.; Obiskali smo...; Življenje slovenskih vasi; Gradovi -13.00 Poročila -13.25 Intervju-14.15 Mario -16.00 Slovenci po svetu -16.30 Poročila -16.45 Risanka -17.00 Na liniji -17.45 Zenit -I8.20 Dosežki -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi -
22.50	Podoba podobe
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 15.40 Videospot-nice - 16.05 Svetniki in grešniki, dok. nad. -
17.00	Komisar Rex, nan. - 18.00 Očetova punca, film - 19.35 Videospotnice - 20.05 Kam gredo divje svinje?, nad. - 21.00170-letnica rojstva F. Levstika - 21.55 Poseben pogled, film -
23.35	Zločinski tango, nan.
KANAL A
10.00	Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake -12.15 Begunec, nan. -13.15 Skrita kamera - 14.15 Zvezdne steze, nan. - 15.15 Princ z Bel Aira, nan. - 15.45 Lepi časi, nan. - 16.40 Ricki Lake -17.35 Tretji kamen od sonca. nan. -18.05 Cosby, nan. -18.35 Varuška, nan. -19.00 V1P, nan. - 20.00 Umor je nevaren, film - 21.40 Will in Grace, nan. - 22.10 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Seinfeld, nan. - 23.40 Dannyjeve zvezde
POP TV
9.00	Oprah show -10.00 Vse za poljub, nad. -
10.55	Črni biser -11.50 Obala ljubezni, nad. -
13.10	Lepo je biti milijonar - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah show-16.25 Obala ljubezni, nan. -17.20 Črni biser, nad. -
18.15	Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Prijatelji, nan. -
21.30	Seks v mestu, nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50 Zlata krila, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani- 17.15 Iz*združenja lokalnih TV -17.45 Smo dobri gospodarji -18.15 V mojem koškuje mavrica- 18.50 Nas poznate? -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV
-	22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Motosport mundial
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Čarovnija, nan.
-	10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.40 Naša zemlja, nad. -13.35 Veronikine tajne -14.00 Inšpektor Rex -14.50 Divja Amerika -15.50 Zadnji don, nad. -16.35 Otroška nad. - 17.05 Hugo -17.30 Hrvaška danes - 18.00 Panonski mornar na malem Brijonu, dok. oddaja -18.35 Kolo sreče -19.13 Risanka -19.30 Dnevnik 20.05 Dnina za strah, nad. - 20.45 Pozabljeno mesto, infor-mativno-dok. oddaja - 21.45 Iz sveta - 22.15 Odmevi - 22.40 Skrivni dnevnik Desmonda Pfeifferja, nan. - 23.00 Pravica za vse, nan. -
23.45	Psihološki pristop, nad. - 0.40 Večni nasmeh, film - 2.10 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -15.20 V velikem planu - 16.50 Poročila za gluhe in naglušne - 16.55 Severni veter, nad. -
17.40	Naša zemlja, nad. - 18.30 Panorama -
19.05	Na zdravje, nan. - 19.30 Policija, nan -
20.10	Čarovnije, nad. - 21,05 Polni krog -
21.25	Nevidni človek, nan. - 22.15 Brigitte in prijatelji, nan. - 23.05 Umetnine svetovnih muzejev
PETEK, 28.9.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Prisluhnimo tišini; Risanka; Oddaja za otroke; Na liniji; Zenit; Dosežki; Slovenski magazin; Dr, Quinno-va, nan. - 13.00 Poročila -13.20 Delavska god-baTrbovlje-13.50 Oko viharja, dok. nad.-14.15 Prvi in drugi -14.35 Osmi dan -15.05 Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Sanjska dežela - 17.I0 Enciklopedija znanja - 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji -
18.05	Zemljepis celin: Evropa - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - I9.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji, nan. - 20.35 Deteljica - 20.45 Super-ntodel 2001 - 22.00 Odmevi - 22.50 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - I5.30 Videospotnice- I6.00 Obzorja, poljudnoznan. nan. -17.00 Komisar Rex. nan. - I8.00 Zorenje mladega Levstika -19.40 Videospotnice - 20.05 Sloves, nad. - 20.55 Bramweil, nad. - 21.40 Obujenje, film - 23.15 Težavna ženska, nan. - 0.05 Big band RTVS
KANAL A
10.00	Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake -12.15 Pop'n’roll -13.15 Skrita kamera -
14.15	Zvezdne steze -15.15 Princ z Bel Aira, nan. -15.45 Lepi časi, nan. -16.40 Ricki Lake -17.35 Tretji kamen od sonca, nan. -18.05 Cosby, nan. -18.35 Varuška, nan. -19.05 VIP, nan. - 20.00 Čarovnice, nan. - 20.55 Izganjalka vampirjev, nan. - 21.50 Resnični Hannibal Lector, dok. oddaja - 23.00 Oživljevalcc, film
POP TV
9.00	Oprah show -10.00 Vse za poljub, nad. -
10.55	Črni biser -11.50 Obala ljubezni, nad. -
12.40	Lepo je biti milijonar -14.10 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah show-16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Mirovnik, film - 21.45 Nikita, nan. - 22.40 Zlata krila, nan. - 23.20 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Pokličite župana -17.45 Posavski obzornik -18.15 Ofroški miš maš -19.00 Novice
-	19.15 24 ur - 20.00 Agencija za šport - 21.00 Novice - 21.20 Povej! - 22.15 Kmetijski razgledi - 22.50 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Kako biti zdrav?
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Čarovnija, nan.
-	10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino-12.40 Naša zemlja, nad,-13.35 Veronikine skrivnosti, nan. - 14.00 Inšpektor Rex -
14.50	Tutankamonovo prekletstvo, dok. film -
15.45	Zadnji don, nan. - I6.30 Naravna dediščina -17.05 Hugo -17.30 Hrvaška danes -18.00 Alpe-Donava-Jadran-18.35 Kolo sreče-19.13 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.05 Klapa Cambi, posn. koncerta - 21.10 Jane Eyre, film - 23.05 Odmevi - 23.30 Skrivni dnevnik Desmonda Pfeiffera, nan. - 23.50 Pravica za vse, nan. - 0.40 Psihološki pristop -1.30 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
16.50	Poročila za gluhe in naglušne - 16.55 Nevidni človek 2, nan. -17.40 Naša zemlja, nad.
-	19.05 Zakonske vode, nan. - 19.30 Policija, nad. - 20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 S polnimi jadri, zab. oddaja - 22.20 Pravi čas - 23.50 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 29.9.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Na liniji; Oddaja za otroke; Lipetove sanje, film; Tednik - 13.00 Poročila -13.25 Mostovi -14.25 Pod piramido -14.55 Po Jimmyju, film -16.30 Poročila -16.45 Pika Nogavička, ris. nan. -17.10 Carski sel, ris. nan,- l7.50Na vrtu -18.15 Ozare -18.20 Starodavni vojščaki, nan. - 18.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji, film - 20.30 Razočarana nevesta, film
-	21.55 Obiskali smo..., nan. - 22.30 Poročila -
23.00	Sopranovi, nad. - 23.50 Kavč na potovanju, film
SLOVENIJA 2
10.25	Videospotnice - 10.50 Raymonda imajo vsi radi, nan,-1L10 Murphy Brown. nan.- II.30 Jasno in glasno -18.25 Evrogol -19.30 Videospotnice - 20.05 Baletna predstava - 21.35 Praksa, nan. - 22.20 Sobotna noč
KANAL A
9.00	Čarovnice, nan. - 9.55 Izganjalka vampirjev, nan. -11.00 Malcolm in Eddie, nan. -11.30 Pop'n’roll - 12.30 Divja Amerika, dok. oddaja -13.30 Študentka in profesor, film -15.15 Skrita kamera -15.45 Mestece Angel. nad. - 16.35 Matlock, nan. -17.30 Košaka -19.39 Domače kraljestvo, nan. - 20.00 Jezero, film - 21.40 Druga ženska, film - 23.30 Rdeče petke, nan.
POP TV
8.30	Risanke -11.30 Hroščeborgi, nad. -12.00 Šolska košarkarska liga - 13.00 Preverjeno -
13.50	TV Dober dan, nan. - 14.45 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.40 Prva izdaja, nan. - 16.30 Možje v belem, nan. -17.30 Grace Quigley, film
-	19.15 24 ur - 20.00 Miss Slovenije - 22.00 Formula 1 - 23.10 Roparice, film
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.30 Video strani -17.00 iz združenja LTV -17.30 Brez panike
-	18.00 Kmetijski razgledi - 18.30 Smo dobri gospodarji? -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Miss Slovenije - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Klepet z... - 22.00 Formula 1 - 23.00 Novice -
23.30	Motosport mundial
HTV 1
8.35	Veliki nož, film - 10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila
-	I2.30 Dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma -13,55 Poročila -14.05 Oprah shovv-14.50 Reševanje orangutana, dok. oddaja -15.40 Zlata dekleta, nan. - 16.10 Krhko srce, nad. - 17.05 Francoski film - 19.30 Dnevnik 20.10 Dobro jutro; Vietnam, film - 22.10 Moške svinje, nan.
-	22.40 Poročila - 22.50 Sofia, mini serija -1.15 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
13.35	Hišni ljubljenci - 14.20 S polnimi jadri, zab. oddaja -15.20 Risanka -15.45 Čarovnije, nad. - 19.30 Policija, nad. - 20.10 Največje romance 20. stol. - 20.40 Svet zabave - 21.10 Poročila - 21.15 Turistični magazin - 22.45 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 30.9.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Mumini; Palček David; Pihalni orkester; Dnevnik velikih mačk, nad.; Ozare; Žena s soncem; Obzorje duha; Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.45 Ko nam je žoga padla na glavo -14.25 Supermodel 2001 - 15.30 Sledi - 16.00 Lingo - I6.30 Poročila - 16.45 Vsakdanjik in praznik - I7.45 Alpe-Donava-
Jadran - 18.I5 Življenje slovenskih vasi: Šentanel - 18.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota -
19.00	Danes - J9.05 Zrcalo tedna - 19.30 Dnevnik - 20.05 Mario! - 21.50 50 let Slovenskega okteta - 22.45 Poročila - 23.05 Zgodbe o knjigah - 23.15 Ameriški film
SLOVENIJA 2
8.05	Tedenski izbor: Videospotnice; Bramvvell, nad.; Kam gredo divje svinje?, nad.; Obljubljena dežela; Policija; Ave sol, nad. - 13.00 Zorenje mladega Levstika - 14.35 Koncert - 16.55 Kaj te očka pušča samo?, film -18.15 Speedway -19.30 Videospotnice - 20.05 Svetniki in grešniki, nad. - 21.00 Murphy Brown, nan - 21.30 Turistična oddaja - 22.00 Končnica - 23.25 Balla-bende, plesni video Art
KANAL A
9.00	Beverly Hills, nad.- 9.55 Melrose Plače, nad. - 11.00 Malcolm in Eddie, nan. - 11.30 Košarka- 13.30Trdavzgoja.film -15.15 Slavne zvezde, dok. oddaja-16.15 Felicity,nan,-17.10 Beverly Hills, nad. - 18.05 Melrose Plače, nad. -19.00 Pop'n'roll - 20.00 Zvezdne steze, film -
22.00	Rezilo, film
POP TV
8.30	Risanke -11.00 Hroščeborgi, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Miss Slovenije
-	14.30 Otroški zdravnik, nan. - 15.30 Gorski zdravnik, nan. - 16.30 Možje v belem, nan. -
17.30	Skrivnostni umori film - 19.15 24 ur -
19.50	Formula 1 -22.00 Športna scena - 22.45 Škodljivci, film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Video strani - 17.00 Posnetek dogodka - 18.00 Podjetniška praksa -
18.15	Posavski obzornik -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Formula 1 - 22.00 Športna scena
-	22.40 Nas poznate - 23.00 Novice - 23.15 Od sobote do sobote
PONEDELJEK, 1.10.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pod piramido; Sanjska dežela; Enciklopedija znanja; Srečanje z živalmi; Slovenski pesniki in pisatelji; Oddaja o znanosti; Na vrtu; Starodavni vojščaki: Sledi -13.00 Poročila -13.30 Ljudje in zemlja -14.20 Polnočni klub -15.30 Podoba podobe -16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila
-	16.45 Telebajski - 17.10 Radovedni Taček -
17.45	Volja najde pot -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Klinika pod palmami, nan. -
21.00	V vedi je moč, ob 100-letnici realke v Idriji, dok. oddaja - 22.10 Odmevi - 23.05 Brez reza
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama -15.00 Videospotnice - 15.35 Sloves, dok.nad. - 17.00 Komisar Rex, nan. - 18.00 Oddaja Maribor - 18.30 Jasno in glasno - 19.30 Videospotnice - 20.05 Gospodarski izzivi - 20.35 Cikcak - 21.05 Studio City - 22.05 Segrevanje zemlje, dok. nad: -
23.00	Brane Rončel izza odra
KANAL A
8.45	Skrita kamera - 9.15 Riki Lake -11.30 Dan-nyjeve zvezde - 12.30 Obala ljubezni, nan. -
13,25	Mladi in nemirni, nad. -14.45 Lepi časi, nan. -15.40 Riki Lake -16.35 Zvezdne steze, nan. - 17.30Tretji kamen od sonca, nan. -18.00 Vreme - 18.05 Cosby, nan. - 18.30 Varuška, hum. nan,-19.00 Ekstra magazin-19.17 Vreme
-	19.20 Jerry Springer show - 20.15 Na vrat na nos. film - 21.10 Will in Grace, nan. - 22.40 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.10 Noro zaljubljena, nan. - 23.40 Seinfeld, nan. - 0.10 Dan-nyjeve zvezde
POP TV
9.00	Oprah show -10.00 Vse za poljub, nad. -
10.55	Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Športna scena -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah shovv -16.25 Prepovedana strast, nad. -17.20 Črni biser, nad. -
18.15	Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00
Nagrade v Krško, Novo mesto in Kostanjevico na Krki
Do roka smo prejeli 169 rešitev in žreb je izmed reševalcev 37. nagradne križanke izbral Vilija Verstovška iz Krškega, Silvo Lovko i/. Novega mesta in Dejana Piperskcga s Kostanjevice na Krki. Verstovšku je pripadla denarna nagrada, Lovko-va in Piperski pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 8. oktobra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 39”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 37. križanke
Pravilna rešitev 37. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ASKARIS, STARINA, KARAB1N, JEREBICA, ATILA. IN, STOTIN, LAT, LEVAK, AMATO, OKI, ANTIMON, VINO, KOTARI, ALEKTO, RIKO, KAKANJ, ATA.
TV Dober dan, nan. - 20.55 Sedma nebesa, nan.
-	21.50 Urgenca, nan. - 22.40 Zlata krila, nan. -
23.30	M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.30 Video strani- 17.00 Posnetek dogodka-18.15 Športni pregled- 18.45 Nas poznate? - 19.00Novice-19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Klepet z... -
21.50	Kmetijski razgledi - 22.20 Športni pregled
-	22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Podjetniška praksa
TOREK, 2.10.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Čarobni šolski avtobus; Radovedni Taček; Oddaja za otroke; Volja najde pot; Naokoli po Nemčiji; Klinika pod palmami, nan. -13.00 Poročila - 13.25 Evropska glasbena noč - 13.45 Obzorje duha -14.15 V vedi je moč, ob 100-letnici realke v Idriji, dok. oddaja -15.15 Kavč na potovanju, dok. oddaja - 16.05 Duhovni utrip -
16.30	Poročila -16.45 Sprehodi v naravo -17.05 Izpodnebnik, nan. -17.45 Miti in legende, dok. nad. -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Titani, ameriška nad. - 20.55 Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.50 Evtanazija -
23.40	Vsaka ženska ima svojo skrivnost, nad.
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -14.55 Videospotnice - 15.30 Studio City -17.00 Komisar Rex, nan. -18.00 Tekaška proga, film -19.35 Videospotnice - 20.05 Ko zlate citre zapojo - 20.55 Prometej z otoka Viševice, hrvaški film - 22.25 Svet poroča - 22.55 Sine, slovenski film - 23.05 Pogovor z Gregoryjem Pečkom, ameriški film
KANAL A
9.15	Ricki Lake - 10.10 Jerry Springer show -
11.30	Mladenič v modrem, nan. - 12.30 Obala ljubezni, nad. -13.25 Mladi in nemirni, nad. -
14.45	Družinsko pravo, nan. -15.40 Riki Lake
-	16.35 Zvezdne steze, nan. - 17.30 Tretji kamen od sonca, nan. -18.00 Vreme -18.05 Cos-by, hum. nan. - 18.30 Varuška, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20 Jerry Springer show - 20.15 Gospodar sonca, film -
21.50	Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. -23.20 Seinfeld, nan. - 23.50 Dannvjeve zvezde
POP TV
9.00	Oprah shovv -10.00 Vse za poljub, nad. -
10.55	Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 TV Dober dan, nan. -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah shovv
-	16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. -19.1524 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Čas za odločitev, film - 22.30 Tat za vedno, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.30 Video strani
-	17.00 Brez panike - 17.30 Posavski obzornik -
18.00	Športni pregled -18.30 Podjetniška praksa -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 21.00 Novice - 21.30 Turistična oddaja - 22.05 Oblikovanje, ki izstopa, dok. film - 22.35 Rezerviran čas - 23.00 Novice
SREDA, 3.10.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanke; Izpodnebnik, nad.; Lingo; Miti in legende, dok. oddaja; Titani, nad. -
13.00	Poročila - 13.50 Lipetove sanje, film -
15.10	Aktualno -16.00 Mostovi -16.30 Poročila - 16.45 Knjižni kviz - 17,45 Gospodar ribnika, dok. oddaja - 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film -
22.00	Odmevi- 22.55 Terminal
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 15.00 Videospotnice -15.35 Turistična oddaja -16.05 Policija -
17.00	Hartovi z zahoda, nad. - 18.00 Angleški film -19.45 Videospotnice - 20.05 Športna sreda - 23.00 Umori, nan.
KANAL A
9.15	Ricki Lake - 10.10 Jerry Springer shovv -
11.30	Dannyjeve zvezde -12.30 Obala ljubezni, nad. -13.25 Mladi in nemirni, nad. -14.45 Družinsko pravo, nan. - 15.40 Riki Lake- 16.35 Zvezdne steze - 17.30 Tretji kamen od sonca, nan. -18.00 Vreme -18.05 Cosby, nan. -18.30 Varuška, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme -19.20 Jerry Springer shovv - 20.15 Begunec, nan. - 21.10 Na kraju zločina, nan. -
22.00	Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan - 23.00 Noro zaljubljena - 23.30 Seinfeld, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
9.00	Oprah shovv - 10.00 Vse za poljub, nad. -
10.55	Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana
strast, nad. -13.10 Preverjeno -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah shovv -16.25 Prepovedana strast, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad.- 19.15 24 ur - 20.00 Ujet v mreži, film - 21.45 Ncwyorška policija, nan. - 22.40 Tat za vedno, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.30 Videostrani -17.00 Povej! -17.45 Klepet z... -18.15 Čas za nas-19.00 Novice- 19.15 24 ur - 20.00 Sara - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.30 Odprta tema - 22.30 Brez panike - 23.00 Novice - 23.15 Kako biti zdrav?
NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU
•	Gost današnje kontaktne oddaje Pokličite župana! ob 20. uri bo trebanjski župan Ciril Metod Pungartnik. K ogledu so še posebej vabljeni občani Trebnjega, saj bodo lahko izvedeli marsikaj zanimivega o dogajanju v svoji občini.
•	V Dolenjskem obzorniku v nedeljo ob 18.15 boste med drugim lahko videli najstarejše slovenske knjige neprecenljive vrednosti, ki jih hranijo v trezorju Knjižnice Mirana Jarca. Arhitektka Petra Ostanek pa bo predstavila svoje načrte za obnovo sedaj propadajoče stavbe nekdanje novomeške porodnišnice.
•	V ponedeljkovem Klepetu z... ob 21.20 si lahko ogledate pogovor z Vido Ban, ki je 26. teto prostovoljka v Zvezi prijateljev mladine in sekretarka te organizacije v Krškem.
DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Djurdji Mežič, Veliki Podlog 55, Leskovec. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu Studia D v ponedeljek ob 20.10 v sklopu Večera domače glasbe, je ta teden takšna:
L (1) Dolenjski dimnikar - ansambel Gregorja Oblaka
2.	(3) Brez pesmi ni življenja - ansambel Jevšek
3.	(2) Ohcet bo - ansambel Petra Finka
4.	(8) Pri nas je pa taka navada - ansambel Korenine
5.	(5) Moje trte - ansamb# Spomin
6.	(4) Teci, teci Kolpa moja - ansambel Tonija Vcrderberja
7.	(6) Ni vse bogastvo - ansambel Štirje kovači
8.	(-) Moj svet - ansambel Rog
9.	(7) Ob cvičku - ansambel Slapovi
10.	(9) Prepelica - ansambel Vasovalci Predlog: Očka odhaja - ansambel Mladi Dolenjci
§€----------------------------------------------------------------
Kupon št. 39
Glasujem za: ________________________________________________________
Moj naslov:
^Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo niesto^
NAGRADNA KRIŽANKA 39											
f & h.				DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST	KANJA	MNOGO- ŠČETINEC JUŽNIH MORIJ	RUMENO RJAVA BARVA	UREDITEV, IZBOLJ- ŠANJE	PUŠČAVA V ČILU	ČASOVNA ENOTA	GRŠKA REKA NA PELOPONEZU
				OTOČJE V EGEJSKEM MORJU							
				IZDELO- VALEC RAKET							
				GERMANSKO PLEME OSKRBOVANEC SIROTIŠNICE							
				>						ŠAUIVO DEJANJE	KDOR PRIPRAVLJA KAKO PRIREDITEV
AVTOR: JOŽE UDIR	NEKDAJ TRGOVEC Z MEDOM	SNOV, KI DAJE PRIJETEN VONJ	TEČAJ ŽENSKO IME				MIRENSKA TOVARNA PIJAČ				
SREDSTVO, KI LAJŠA BOLEČINE							NAMEREN ODVZEM ŽIVLJENJA GR. MIT. DOMOVINA KIKRE				
AMORETI						VRSTA PAPIGE REDKEJŠE MOŠKO IME					
DAR									ČERNI- ŠEVSKI NIKOLAJ - ORANJE		
ENCIM TREBUŠNE SLINAVKE								KULT. RASTLINA TOPLIH KRAJEV PRIPOVED. PESNITEV			
MLINSKI ŽLEB					POLOPICA Z MADAGASKARJA (DOLGOPRSTA)						
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST	HIMALAJSKA KOZA				DESETNIK V STARI JUGO- SLAVIJI						

Staro in mlado je pritegnil Mercedesov model C.
Novomeški avtomobilski dnevi
Predstavitve modelov in poskusne vožnje pritegnile veliko obiskovalcev
NOVO MESTO - Zadnje dni letošnjega poletja so kar trije avtomobilski prodajalci v Novem mestu pripravili predstavitve svoje bogate ponudbe in poskusne vožnje z avtomobili. Tako je novomeška poslovna enota AC Inter-carja na letališču v Prečni v petek pripravila “Festival Mercedes Benz”. Na ogled in večinoma tudi na preizkus je vabilo kar 15 različnih tipov Mercedesovih avtomobilov, od najmanjšega Smarta preko A-ja, C-ja, E-ja do največje limuzine razreda S in najdražjega kupeja CL; tam so bili tudi terenski G pa vsestranski Unimog in še kaj.
vost, ki jo je bilo tudi moč preskusiti, pa je njihov naj-sodobnješi petcilindrski dizelski motor z močjo 160 KM, ki ga vgrajujejo v modele S60, V70 in S80. Seveda je veliko zanimanja pritegnil tudi terensko-luksuzni V70 XC z močnim motorjem s turbinskim polnilnikom in s štirikolesnim pogonom.
Uveljavljeno novomeško podjetje Makoma pa je v četrtek, petek in soboto na široko odprlo vrata svojega prodajnega salona na Pogancah. Tam so predstavili vozila iz širokega programa japonske Mazde, za prodajo in servis katerih imajo (poleg BMW-
Volvov novi S60 z izjemnim dizlovim motorjem.
Švedski Volvo, ki ima od lani jeseni spet podružnico v Ljubljani - vodi jo Franci Vovk, župan občine Dolenjske Toplice - je svoj “dan odprtih vrat” pripravil v soboto v Ločni pri stavbi, v kateri opravljajo tehnične preglede vozil. Ker na Dolenjskem še ni Volvojega pro-dajno-servisnega centra (v Sloveniji jih je 6), je “začasno" to vlogo prevzel ljubljanski Interclass. Volvo svojim kupcem v teh jesenskih dneh ponuja bogato opremljene tipe Š40 in V40 za ceno osnovnega modela, zadnja no-
ja) zastopstvo za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. Zvezda njihovih dni je bilo novo Mazdino terensko vozilo Tribute. V teh dneh prav tako nudijo popust za določene tipe Mazdinih avtomobilov.
Obisk teh “avtomobilskih dni v Novem mestu” je bil velik, zanimanje obiskovalcev za preskusne vožnje prav tako. Kako tudi ne, saj se marsikdo pred tem še ni peljal v tako sodobnem, dobrem ali dragem avtomobilu! Kako pa kaj prodaja? To bo pa treba čez čas povprašati prodajalce.	A. B.
Mazdin Tribute, terenec oziroma vozilo za prosti čas, si bo gotovo odrezal lep kos pogače v tem razredu.
Upokojenci spet v šolo
KOČEVJE - V kratkem se bodo odprla šolska vrata tudi udeležencem Univerze za tretje življenjsko obdobje pri Delavski univerzi Kočevje. Na sestanku mentorjev, ki vodijo krožke brezplačno, so 19. septembra pregledali programe izobraževanja in dela za naslednjo sezono, ki se bo začela 11. oktobra s srečanjem z že prijavljenimi in novimi študenti, mentorji in nekaterimi pokrovitelji. Ugotovili so. da bodo delovali isti krožki kot v minuli sezoni in še: pohodniški (pravzaprav bosta dva: za začetnike in za prekaljene pohodnike oziroma planince), za ročna dela (pletenje, poslikava na svilo), umetnost in človek (ki ga bo vodil akademski kipar Stane Jarm), za rekreacijo (vpis v krožek bo možen le z zdravniškim potrdilom), slikarstvo, pesništvo (osnove), ples in morda še kaj poleg že uveljavljenih krožkov (računalništvo, novinarstvo, turizem, zgodovina Kočevske itd.).
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana URAD ZA PROSTOR
Sektor za posege v prostor in graditev objektov državnega pomena Telefon: 01/47-87-126 Telefaks: 01/47-87-125
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska c. 48, Ljubljana, na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/ 93 in 1/96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 80/99, 70/00), v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo za objekt trosedežnice Gričice na lokaciji SRC Rog - Črmošnjice, uvedenem na zahtevo investitorja Smučarsko-rekreacijski center Rog - Črmošnjice, d.o.o., Zdraviliški trg 22, 8350 Dolenjske Toplice, s tem
JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST
1.	da bodo osnutek enotnega dovoljenja za gradnjo trosedežnice Gričice, Poročilo o vplivih na okolje z naslovom Za dodatno zasneževanje smučišča Rog-Črmošnjice in izgradnjo trosedežnice Gričice št. 215/00-jh/sv, ki ga je v juniju 2000 izdelal E-NET, d.o.o., Ambrožev trg 5, Ljubljana, ki se razgrinja le v delu, ki se nanaša na trosedežnico Gričice, Lokacijska dokumentacija št. LD-S-350-04-66/2000-l/a, ki jo je v februarju 2000 izdelal PIN, Viniška cesta 18b, Črnomelj, ki se razgrinja le v delu, ki se nanaša na trosedežnico Gričice ter Projekt: Projekt gradbenih konstrukcij, ki ga je pod št. G-22/01 v avgustu 2001 izdelal HB inženiring, Blaž Hrastnik, s.p., Gradnikova 52, Radovljica; Strojna oprema, ki gaje pod št. 22/01 -311/01 v 8.9.2000 izdelal Kolman, s.p., Ulica 25. maja, Litija; Elektro naprave, ki ga je pod št. 22/01 - P.29.01.110 v avgustu 2001 izdelal ELCOM, d.o.o., Domžale; javno predstavljeni oziroma dana javnosti na vpogled in seznanitev
od 27.9. do 15.10.2001
v prostorih Občine Semič, Oddelku za okolje in prostor, Semič 14, 8333 Semič, in sicer
v ponedeljek od 7.30 do 14.30, v sredo od 7.30 do 16.30, v petek od 7.30 do 1$.30.
2.	da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Smučarsko-rekreacijskega centra Rog - Črmošnjice, d.o.o., Zdraviliški trg 22, Dolenjske Toplice
v ponedeljek 15.10.2001 ob 12. uri v sejni sobi Občine Semič, Semič 14.
3.	da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih poteka javne razgrnitve do konca javne predstavitve ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor do konca javne predstavitve, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi.
mag. Sanja TRAUNŠEK, univ. dipl. inž. arh.
DRŽAVNA PODSEKRETARKA
POVZETEK S SKLEPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI POSEGA
Investitor, Smučarski rekreacijski center Rog - Črmošnjice, namerava na smučišču Rog - Črmošnjice zgraditi novo trosedežnico. Trosedežnica bo dolžine 1175 m in bo imela 196 sedežev, s katerimi bo možno prepeljati 2000 ljudi/uro.
Za omenjeni poseg je skladno z določili Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 66/96), potrebna izdelava celovitega poročila o vplivih na okolje.
V sklepni oceni sprejemljivosti posega smo predpostavili, da bo investitor upošteval vse veljavne predpise in normativne zahteve glede obremenjevanja okolja ter predlagane omilitvene in zaščitne ukrepe. Na osnovi ocene obstoječega stanja okolja na obravnavani lokaciji in na širšem območju, znanih podatkov o nameravanem posegu, ocene vplivov nameravanega posega na posamezne sestavine okolja in veljavnih normativnih zahtev, ugotavljamo da:
•	ne bo večjega vpliva na temeljno strukturo tal in ne bo čezmernega onesnaževanja tal,
•	ni večje nevarnosti za onesnaženje podzemne vode na tem območju,
•	hrup zaradi delovanja trosedežnice ne bo obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov,
•	glede na to, da odvoz komunalnih in posebnih odpadkov že v obstoječem stanju izvajata pooblaščeni organizaciji in območje že v obstoječem stanju z odpadki ni prekomerno obremenjeno, bo vpliv odpadkov na okolje sicer prisoten, vendar ne bo velik,
•	elektromagnetno sevanje zaradi postavitve nove transformatorske postaje ne bo moteče vplivalo na okolje oziroma, da bo vpliv sicer nrisoten, vendar ne bo velik,
•	nameravani poseg ne bo ogrožal obstoja rastlinskih in živalskih vrst ali populacij, območje, kjer se bo gradila trosedežnica pa ni zaščiteno v smisiu varstva narave ali kulturne dediščine,
•	bo z vidika vizualne percepcije prostora trosedežnica nekoliko spremenila izgled krajine, zato ocenjujemo, da bo vpliv zmeren.
Na osnovi navedenega ocenjujemo nameravani poseg izgradnje trosedežnice kot sprejemljiv z vidika obremenitev in sprememb okolja, ker ne bo presežena dopustna stopnja obremenjevanja okolja.
Občina Sevnica na MOS-u v Celju
CELJE - Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se je na osrednjem prireditvenem prostoru predstavila tudi občina Sevnica. Svoje dobrote so obiskovalcem ponudili aktiv kmečkih žena. društvo vinogradnikov Malkovec in društvo salamarjev Sevnica, ki so obiskovalcem predstavili tudi svoje delovanje, za prijetno razpoloženje pa so poskrbeli mal-kovški pevci in harmonikar Brane Žibert. Turistični utrip krajevne skupnosti Tržišče in jesensko srečanje v Tržišču sta orisala predsednik sveta KS Marjan Jamšek in Stanko Lazar. O organiziranosti malega gospodarstva in obrti ter turizma je ob tej priložnosti spregovoril občinski svetnik in član odbora za malo gospodarstvo Slavko Guček.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, prababice in sestre
MARIJE
STROJIN
roj. Pirc
z Mihovice 17
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, ji poklonili cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 76. letu starosti se je iztekla življenjska pot naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE ŠTAMCAR
rojene Anderlič
iz Gorenje vasi 38
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov za nego. Iskrena hvala sodelavcem Revoza, Laboda in Krke. Hvala vsem sorodnikom in vaščanom, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in sestra
JOŽEFA
TURK
roj. Janškovec
iz Drame 17
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom Jarkovičevim, prijateljem, znancem in sodelavcem Mariborskih lekarn ter vsem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na zadnji poti. Zahvala tudi domačemu g. župniku in duhovnikoma za spremstvo ter pogrebni službi Oklešen.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
ALOJZA
POTOČARJA
borca I. tankovske brigade
Dan zlate knjige
LITIJA - Dan zlate knjige (17. september) vsako leto naznanja začetek tekmovanja osnovnošolcev za bralno značko in zaključek knjižnega kviza, ki ga rešujejo osnovnošolci. V litijski knjižnici je kviz. reševalo 514 učencev. Izmed njih je bilo izžrebanih 15, ki si bodo ogledali filmsko predstavo, 22 jih bo odšlo na izlet z ogledom zanimivosti Slovenije. Prva nagrada, udeležba na vseslovenskem srečanju reševalcev kviza, pa je pripadla učencu Janezu Poglajnu iz Osnovne šole Šmartno pri Litiji, ki je lani obiskoval 5. razred. Tematika slovenskega knjižnega kviza sta bila Dolenjska in pisatelj Josip Jurčič.	K. S.
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pisne in ustne izraze sožalja, darovano cvetje, vence in sveče ter pomoč. Zahvaljujemo se podjetju Komunala, Sektorju za pogrebne storitve za dobro organizacijo pogreba, govorniku Rudiju Mrazu, pevcem in godbenikom. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ana, hči Mojca z družino Novo mesto, 24. septembra 2001
V času od 31. avgusta do 19. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Urška Knez z Ravni pri Zdolah - Janjo, Nataša Pepelnak z Vrhovega - Marka, Darja Goltnik iz Loč - Iztoka, Irena Kelenc iz Brežic - Jureta, Nataša Hosta iz Podbočja - Jana, Karmen Kupljen s Cvena - Marušo, Alenka Jakolič iz Stare vasi - Davida, Vesna Simič iz Krškega - Anjo, Angela Kuhar s Ponikev - Tadejo, Alenka Prič iz Dolenje vasi - Ano, Dragica Budič s Sel pri Dobovi - Julijo, Sabina Kotnik z Bizeljskega - Lano, Sonja Žmavc z Bojsnegd - Gašperja, Špela Masnec iz Krškega - Lauro, Danijela Knez Molan z Zdol - Ajo, Sutkije Morina iz Sevnice - Rinor-ja, Ljubica Golob iz Vrbine - Val-
V Sodražici so se odločili o grbu in zastavi
Kdaj občinski praznik?
SODRAŽICA - Nova občina Sodražica je ena izmed redkih, ki še nima svojih obeležij. Po večkratnih prizadevanjih in temeljni strokovni presoji ter javni obravnavi so svetniki na zadnji seji v prvi obravnavi vendarle sprejeli predlog odloka o grbu in zastavi. V grbu so predstavili osnovne značilnosti občine. Izbrali so namreč rešeto: njegova mreža ni zanimiva samo po svoji notranji strukturi, ampak pomeni tudi razvoj in rast. Enostavnost in univerzalnost mrežastega prepleta omogoča prepoznavnost in dobro osnovo za graditev celostne podobe, ki jo je izdelalo podjetje Univox GA. Grb je prepoznaven tudi na zastavi zeleno oranžne barve. Župan Andrej Pogorelec je povedal, da so v času javne obravnave sprejeli le en drugačen predlog, kar pomeni, da se občani skoraj stoodstotno strinjajo s predlogom občinske uprave.
Na prvi prihodnji seji naj bi odlok sprejeli v drugi obravnavi in se lotili obravnave treh predlogov za določitev občinskega praznika. Ali ga bodo praznovali 30. oktobra v spomin na leto 1751, ko so bile Sodra-žanom podeljene pravice do tržnega dne, morda 22. junija, ko tamkajšnja župnija obhaja farni praznik, ali pa se bodo spomnili dneva referenduma za ustanovitev samostojne občine? Andreju Pogorelcu se zdi, da bi bil najprimernejši praznik 30. oktober. Če bo predlog dobil podporo svetnikov, bodo morda že letos praznovali prvi občinski praznik.
M. G.
Franc Pavlakovič
Franc Pavlakovič je bil doma s Preloke, po domače smo ga klicali Gradanov Franjo. Rodil seje 1920-v srednje veliki družini v vasi Grdu-ni.
Skupaj sva odraščala na skromnih kmetijah. Poklican je bil na služenje vojaškega roka k mornarici, na dopust pa je prihajal v mornarski obleki, na katero je bil zelo ponosen. Po odsluženi vojaščini se je vrnil domov, si poiskal dekle in skupaj sta odšla k njegovi teti kot “skupnika”, kakor temu rečemo po belokranjsko. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Dekleti sta odšli daleč od doma, sin Jože pa naj bi nasledil kmetijo.
Nato je prišel okupator in nas poslal v zloglasno taborišče na otok Rab. Franjo je preživel, se vrnil in vključil v NOB. Po osvoboditvi je kmetoval na svoji kmetiji in se aktivno vključeval v organizacije in društva. Pri vsakodnevnih opravilih mu je bil v veliko pomoč sin Jože, čeprav je hodil v službo in staršema ni bil vedno na razpolago. Toda kmalu ga je napadla zahrbtna bolezen. kije ni mogel premagati. Očeta Franca je izguba sina tako prizadela, da je tudi sam zbolel. Po dolgo-letnem-bolehanju in iskanju zdravniške pomoči je letos prišel v Dom starejših občanov Črnomelj, kjer se je 28. avgusta končala njegova življenjska pot kljub trudu in naporom zdravstvenega osebja.
Na zadnji poti ga je spremljajo veliko ljudi in to pove o človeku in njegovem življenju, saj so se od Franca poslovili vaščani, gasilci, člani Zveze borcev. Društva upokojencev in vsi, ki so ga poznali in spoštovali.
JOŽEF GRDUN, stanovalec Doma starejših občanov, Črnomelj
entino, Bernarda Sršen s Starega Grada - Nika, Klavdija Platovšek-z Dramelj - Saro, Margareta Jurgl iz Žirovnice - Saro, Andreja Stegenšek iz Sevnice - Tajo, Andreja Zidarič iz Brestanice - Zarjo, Vesna Kozole z Dolenjega Leskovca -Nejca in Vesna Balon Kek iz Brežic - Kristana.
Čestitamo!
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta
TEREZIJA HOČEVAR
roj. Durn
iz Trebnjega, Pristava 14
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter svete maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Bogomirju Humarju za nesebično pomoč v času bolezni, g. župniku za lepo opravljen obred, ge. Anici Javornik za ganljive besede slovesa, cerkvenim pevcem, Trebanjskemu oktetu in izvajalcu Tišine. Iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Ne moremo dojeti, da med nami ni več našega dragega moža in očeta.
TONETA ŠIKONJA
iz Metlike, Ulica 1. maja 4
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sostanovalcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga imeli radi, nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Lepa hvala kolektivu Mercator Dolenjska Metlika, kolektivu Beti Metlika, Ribiški družini Metlika, nekdanjim sodelavcem iz Blagovnice Metlika in njegovim vrstnikom iz Črnomlja. Posebej se želimo zahvaliti govornici ge. Stekovič za poslovilne besede. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žena Ivanka, sin Toni in hčerka Mateja
ZAHVALA
Kje si, ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
V 52. letu starosti nas je zapustila nam vsem draga
MARIJA PEČARIČ
rojena Plesec
iz Čuril 4 pri Metliki
Ob prezgodnji, nenadomestljivi izgubi mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno še sosedom za nesebično pomoč in poslovilne besede. Zahvaljujemo se dr. Borisu Pogačarju in osebju bolnišnice Novo mesto ter ge. Anici Vraničar iz ZD Metlika. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Kometa za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje ter poslovilne besede. Iskrena hvala g. župniku za lep obred, pevkam in vsem ostalim, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste pokojno imeli radi.
Žalujoči: vsi njeni
Kulturni dom zaprt
METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika obvešča obiskovalce filmskih predstav, kulturnih in drugih prireditev, da bo kulturni dom zaradi obnovitvenih del od 26. septembra naprej zaprt.
OSMRTNICA
V 72. letu starosti je umrla naša upokojena sodelavka iz Obrata za proizvodnjo kapsul in pakiranje Sektorja za proizvodnjo zdravil
ANA BRULC
iz Gorenje Gomile 9, Šentjernej
Od pokojnice smo se poslovili 25. septembra 2001 na pokopališču v Beli cerkvi. Ostala nam bo v lepem spominu.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, brat in stric
IVAN PETANČIČ
borec Kozjanskega odreda
Koštialova 21, Novo mesto
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu govorniku Slavku Vuteju za poslovilne besede, Zvezi borcev Mestne njive za spremstvo in zadnji pozdrav, pevcem, godbenikom, osebju Doma starejših občanov Novo mesto in pogrebni službi Komunale za vzorno organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Odpočij zdaj trudne si oči, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca ne bo nikoli pozabljena.
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
ANA FRANKO
iz Velikih Brusnic 50
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojni darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam izrazili sožalje ali drugače pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala Internemu oddelku bolnišnice Novo mesto, govorniku za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Oklešen, pevcem za zapete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Zahvala tudi Društvu upokojencev in organizaciji Zveze borcev Brusnice. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, povsod sledi ostale so od dela tvojih pridnih rok.
V 83. letu starosti nas je za vedno zapusti) mož, ata in stari ata
STANISLAV
MARN
iz Praproč 14, Trebnje
Ob boleči izgubi iskrena hvala vsem, ki ste se od pokojnega ' poslovili s spoštovanjem, nam izrazili sožalje in pokojnemu darovali cvetje, sv. maše in sveče. Lepa hvala g. kaplanu za cerkven obred, govorniku Pavlu za poslovilne besede, cerkvenim pevcem, trobentaču in vsem, ki ste kakorkoli sodelovali. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo.
V 85. letu starosti je sklenila svojo življenjsko pot naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta
KAROLINA RANGUS
iz Radovlje 11
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti slovesa. Posebna zahvala Internemu in Pljučnemu oddelku bolnišnice Novo mesto. Zahvaljujemo se g. župniku iz Šmarjete za lepo opravljen obred, pevcem iz Šmihela, Janiju za odigrano Tišino in pogrebništvu Oklešen. Hvala kolektivom Pfleiderer Novoterma, Lekarni Slovenska Bistrica in Prinovcu za vence, cvetje in izraze sožalja.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ko zadnji list z drevesa odleti, utrujeno telo k večnemu počitku hiti, a v srcu živih ljubezen do tebe še živi, zato si z nami, dokler smo živi mi.
V 68. letu se je tiho poslovil naš dragi
FRANC
MENCIN
iz Gabrijel 54
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za ustne in pisne izraze sožalja in sočutja s toplimi besedami ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala kolektivu Kremen Mirna, Policijski upravi Novo mesto, Lisci Krmelj, g. župniku za slovesni obred, g. Pečku in ge. Flajsovi za besede slovesa, pihalnemu kvartetu in pogrebni službi Novak. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
nn rpnrD^nrVl W7/^\(3 97/i\r^inr^l/i\ TEDENSKI K0LEDAR * KIN0 * BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO ULr\ U UU^liLhU \JLrACD IhL-lLNJULOJLtA POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 27. septembra - Damjan Petek, 28. septembra - Venčeslav Sobota, 29. septembra - .Mihael Nedelja, 30. septembra- Sonja Ponedeljek, 1. oktobra - Julija Torek, 2. oktobra - Bogumi! Sreda, 3. oktobra - Terezija
Lunine mene
2. oktobra ob 15.51 - polna luna
kino
BREŽICE: Od 27. do 30.9, (ob 17. uri in 20.30) ter od 1. do 3.10. (ob 20.30) Pear Harbor. Od 1. do 3.10. (ob 18.30) Jurski park.
ČRNOMELJ: 28. in 29.9. (ob 20. uri) Biti John Malkovich. 30.9. (ob 20. uri) Planet teme.
GROSUPLJE: 28.9. (ob 18. uri) Smrtni udarec. 28.9. (ob 20. uri) Evolucija.
KMETIJSKI STROJI
PRAŠ1ČJEREJCI! Želite povečati prirast in zmanjšati stroške? Prava rešitev so krmilniki Tubeomat danskega proizvajalca. 0 (040) 844-269.	2103
MOTORNA VOZILA
AROSO 1.0, rdečo, prodam. 0 (040)509-709.	2058
FORD FIESTO 1.1 CLX, letnik 1991, registriran do 9.9.2002, prodam. 0 (031)366-492.
GOLF D 1.9, letnik 1993, prodam. 0 (041)830497.	2095
IVANČNA GORICA: 27.9. (ob 18. uri) Smrtni udarec. 27.9. (ob 20. uri) Evolucija.
, KOČEVJE: 29.9. (ob 18. uri) in 30.9. (ob 20. uri) Smrtni udaarec. 30.9. (ob 18. uri) in 1.10. (ob 20. uri) Evolucija.
KRŠKO: 27.9. (ob 19. uri) ter od 28. do 30.9. (ob 20. uri) Podmornica U-571. Od 28. do 30.9. (ob 18. uri) Dnevnik Bridget Jones.
NOVO MESTO - Dom kulture: 27., 28.9., od 1. do 3,10. (ob 18. uri in 20.30) ter 29. in 30.9. (ob 16., 18.30 in 21. uri) Hannibal.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: Od 27.9. do 3.10. (ob 18. uri) Mačke in psi. Od 27.9. do 3.10. (ob 20. uri) Traffic.
RIBNICA: 29.9. (ob 21. uri) Evolucija.
TREBNJE: 28.9. (ob 20. uri) in 30.9. (ob 17. uri) 100 deklet.
VELIKE LAŠČE: 29.9. (ob 19. uri) Evolucija.
' PREPIS VOZIL '
041/546-159
V__________ _____________/
R MEGANE 1.4 RN, letnik 1996, kovinsko zelen, registriran do 4/02, prodam. 0 (07)30 66 663.	2096
DAEWOO LANOS 1.5 juliet, letnik 2000, prodam. 0 ( 07)33 26 711 ali (041)956-033.
POSEST
V MOKRONOGU prodam starejšo poslovno-stanovanjskp stavbo, 127 m\ 0 (01)561-23-84.	2061
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
$ SUZUKI
-.......-
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto
0 07/30 24-791
Akcija: 15% popusta
HANKOOK, KUMHO, SAVA, BARUM, DUNLOP
Brezplačna hramba vaših gum.
Možnost plačila na 3 obroke s kartico American express in Magna.
I »1») IU M;(i * (JI
Št. 39 (2718), leto Ul • Novo mesto, četrtek, 27. septembra 2001 • Naklada 15.968 izvodov
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d. o. o.
Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p.p. 212 Direktor: Drago Rustju
Uredništvo: Joiicu Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v koiportaži 240 tolarjev,- naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 1 1.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas Iin mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev); za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV.
Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odsl. DDV.
Poslovni račun pri Dolenjski banki, d.d.. Novo mesto:
11970-001 1425175 (tolarski): 970-7100-4405/9 (devizni)
Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@doi-iisl.si Internet: http://www.dol-list.si Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5 Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
KOMUNALA NOVO MESTO, d.o.o., prodaja 400 m: poslovnih prostorov v Rozmanovi ul. 2 in 190 nv poslovnih prostorov na Seidlovi 17 v Novem mestu. Informacije na naslovu: Komunala Novo mesto, d.o.o., Podbevškova 12, ali na 0 (07)39 32 498, g. Marjan Zupančič.	2064
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in vrtom na Logu pri Sevnici prodam. 0 (07)8180411.	'	2078
PRODAM
SODE. 200-, 100-, 80- in 50-litrske, ter mlin za grozdje prodam. 0 (07)33 26 270. 2053 KOMPLETNO KUHINJO in štedilnik na trda goriva prodam. 0 ( 07)30 20 243. 2054 SLAMO v balah, pšenico in prešo prodam. 0 (041)859-936.	2057
KORUZO za silažo prodam. 0 (031)463-484.	2059
GIO JEANS hlače prodam. 0 (041)589-826. GROZDJE žametne črnine in modre frankinje iz Leskovca pri Krškem prodam. 0 (031)329-526.	2062
CEPIEECza sekanje drv in viličar za traktor prodam, kupim pa starejši traktor v okvari. 0 (07)49 £§ 269.	2070
BUKOVADRVA, kalana, prodam. 0 (07)30 79 760.	2071
BELO mešano in rdeče mešano grozdje prodam. 0 (041)355-099 ali (03)5804 093. 10 M suhih gabrovih drv in hlevski gnoj prodam. 0(07)30-75-553	2079
HRASTOVE SODE, 1600-, 1500-, 1100- in 360-litrskega, prodam. 0 (07)81 80 475. MEŠANO GROZDJE za cviček prodam. 0 (07)30 81 879.	2093
GROZDJE za cviček prodam. 0 (041)671-446.	2097
ŽAMETNO ČRNINO in modro frankinjo prodam. 0 ( 031 (359-941.	2102
BRIKETE ZA KURJAVO zelo ugodno prodaln. 0 ( 07)3847 506, 0 (07)3847 507.
RAZNO
DOMAČE PECIVO po ugodnih cenah (piškoti, potice, pecivo, torte). Dostava brezplačna. ® (07)3073 083, (041)746 330, Slaščičarstvo Rogljiček, Gornje Kronovo 8, Otočec.	1753
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medveše Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, ® (07)393 02 62.	1919
HLADILNIKE, zamrzovalne skrinje in omare vseh znamk popravljamo na domu. Menjamo tudi izolacijo na skrinjah, če puščajo vodo. ® (041)414-078.	2047
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. ® (031)623-000. LOKAL v Brežicah, 76 m2, prodam. ® (041)642-556.	2050
KVALITETNO polagamo naraven in umeten kamen (stopnice, tlak, cokel). 0 (07)30 77 145 ali (041 >504-610.	2051
KEMIČNO ČISTILNICO v obratovanju, z novo opremo, ugodno prodam. 0 (041)624-721.	2055
USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko, fizi-ko in statistiko na vašem domu na Dolenjskem. 0 ( 07)30 59 527 ali (041)544-510.
GOSTINSKI LOKAL v Novem mestu, 100 m2, oddamo. 0 (041)604-339.	2074
ZARADI prenove prodajalne Regal na mejnem prehodu Metlika ugodno prodamo trgovsko opremo proizvajalca Stol in računalniški blagajni. Dodatne informacije na 0 (07)3063 230.	2090
V
< O
___________________________ e
(več kot plesna žolaj g-
2AUPAJTE PLESNIH MOJSTROM!
celoletna plesna Sola za omota,
tečAJt ZA MATURANTE, l/ALETD,
skupine za hip hop, Sporni ples TEČAJI ZA ODRASLE-
ZAČETNI: TOREK OB 20 00 V OS GRM SOBOTA OB 20.00 V PD MAROF NADALJE!/.: SOBOTAOB19 SO 9 PD MAROF KLUB: PETEK OB 19 00 V PD MAROF
TEL : OSO eti 091 i 62S 994
Odkupujemo grozdje sort za CVIČEK po dnevnih cenah z našim prevozom.
Vinogradništvo Cvelbar Alojz, s.p., Sevno 1, 8000 Novo mesto.
Tel : 30-75-633, GSM: 031/628-947 in 041/628-947
07/33-24-945
Garancija:	- avtomobili
-	plačilne kartice	' pokojnina
-	osebni dohodek	- nepremičnine
GOTOVINA TAKOJ
Pon-čet: 9.00-17.00, pet: 9.00-12.00 GOLDINVEST, d.o.o., Glavni trg 14, Novo mesto
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a
07/ 30 80 210 040/ 202 868
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska, d.d.
Livada 8, Novo mesto
ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Hipermarket Cikava
•od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova, PC Kandijska
•
Kmetijska zadruga Krka, z.o.o.
ob nedeljah: od 7. do 12. ure: ZNC
•	od 7. do 11. ure: Samopostrežba Mirna Peč
•	od 8. do 11. ure: samopostrežbe Brusnice, Straža (vsako drugo nedeljo), Dol. Toplice, Škocjan
•	od 8. do 11. ure: samopostrežba Bršljin
V_______________________________________s
V	VARSTVO vzamem dva otroka, stara eno do tri leta. 0 (031 >721-405 (Slavka Gruma).
V	CENTRU Novega mesta prodam kiosk z vso opremo in priključki. 0 ( 07)30 66 665. 2082
SLUŽBO DOBI
VOZNIKA za mednarodni promet na Zahodu zaposlim. 0 (041)663-728, Eco plin, Drago Zadel, s.p., Žabjek 14, Višnja Gora. 2065
KUHARICO in NATAKARICO zaposlimo v . novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. 0 07/33 22 765 ali 041/628 385. SIMPATIČNO DEKLE za delo v dnevnem baru zaposlim. Nedelje in prazniki prosto. Bar pri Danici, Belokranjska 46, Novo mesto, 0 (031)245-461 ali (07)33 46 053 (ga. Danica).
Pa.pilo±
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ
VAM JE NA VOLJO VSAK DAN V TEDNU 24 UR NA DAN.
Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija:
POIŠČITE POMOČ!
Prijazne svetovalke so vam na voljo po telefonu ali osebno. Vse kar morate storiti, je da pokličete telefonsko številko ali se oglasite osebno na centru.
S 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto S 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice ZVEDELI BOSTE VSE. KAR VAS ZANIMA.
POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA!
I
•o
_cn
1
1 A, d.o.o., Ul. 24. junija 23, 1231 Lj.-Črnuče
zaradi razširitve dejavnosti zaposli več trgovcev(k) v trgovini v Črnomlju in Metliki. Pogoj: končana trgovska šoia. Kandidati naj oddajo svoje vloge v roku 8 dni od objave oglasa na zgoraj navedeni naslov.
V GOSTIŠČU Pri Francki, Jože Stare, s.p., Glavna cesta l!, Mirna, 0 (07)34 34 250 ali (041 )720-050. zaposlimo kuharico.	2092
PRODAJALCE in prodajalke za delo v trgovinah Big bang v Novem mestu, Krškem in Brežicah iščemo. Prijave pošljite na kadrovsko službo Big-Bang. Ljubljanska c. 27, Novo mesto.	2094
ŽIVALI
SPREJEMAMO naročila za bele kilogramske piščance. Ob delavnikih pa lahko dobite enoletne kokoši, mlade jarkice in purane. ® (07)8189 710, ® (07)8189 711. Metelko. Hudo Brezje 16. Studenec.	1650
KRAVO SIMENTALKO s teletom, zajce za meso. suhe slive in polhovo mast prodam. ® (031)580-939.	2066
KRAVO SIMENTALKO, petič brejo 8 mesecev, prodam.® (07)3025 367.	2067
NESN1CE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj, ® (07)3052 806, v gostilni Krulc, Mostec, Dobova. ® (07)4967 587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, ® (07)3084 111.
2 BIKCA in teličko simentalko prodam. ® (07)3040 164.	2068
ABC, d.d., trgovina. Wolfova 12, Ljubljana, išče honorarnega sodelavca (-ko) za pospeševanje prodaje izdelkov znanih blagovnih znamk na področju Dolenjske. Od kandidata pričakujemo lasten prevoz, vsaj V. stopnjo izobrazbe in prebivališče na področju iskanja zaposlitve. Prijave pričakujemo v sedmih dneh po objavi na zgornji naslov ali na: vesna.tomsic@abc-trg.si.
STANOVANJA
OPREMLJENO enosobno stanovanje v centru Novega mesta oddam urejeni ženski. Ponudbe pod šifro: Center.	2026
2-SOBNO STANOVANJE v Kočevju, veliko 78 m2, prodam ali zamenjam za enakovredno v Novem mestu. Možnost kredita.
«1P?
H izkušeni in zanesljivi, prodorni S in zgovorni, ki obvladajo
. pedagoški poklic ali
. delo na področju pospeševanja prodaje in marketinga,
. svetovanje kupcem,
. računalniško okolje WifKiows in . vožnjo osebnega avtomobila,
in jih zanima
. razvoj učbenikov za pouk v slovenskih šolah, . delo z ustvarjalnimi ljudmi,
. izobraževanje na področju založništva,
. spoznavanje novih prijateljev,
ostalo po dogovoru, 0 041/730-151.
ODDAMO enoinpolsobno stanovanje v Jakčevi ul. v Novem mestu. 0 (041 )720-065. GARSONJERO v Šegovi ul. v Novem mestu oddam. 0(031)527-528.	2056
GARSONJERO, opremljeno, v Novem mestu, oddam. 0 ( 07)30 24 834. popoldan.
TRISOBNO opremljeno stanovanje v Novem mestu oddam, lahko tudi trem študentkam. 0 (031)780-714.	2101
V SEMIČU prodam za 3.000.000 SIT starejše pritlično stanovanje, 48 m;, s kletjo, podstrešjem in garažo (zidano, 5.5 x 4 m), v manjšem bloku (4 stanovanja), zelo lepa lega. 0 (07)30 68 057 ali (041 >571-751.	2104
PRAŠIČKE, težke 30 do 40 kg (možen zakol), in domače žganje prodam. 0 (07)30 83 245. DVE KRAVI, breji 9 in 6 mesecev, prodam. 0 ( 07)3089 461.	2072
ODOJKE in teličko simentalko. 140 kg. ter prašiča, 100 kg, prodam. 0 (07)30 73 039. TEŽKE bele kokoši in piščance ter rjave jarkice pred nesnostjo prodajamo. Ramovš, Šentrupert. 0 (07)30 40 189 ali (041)542-756.	2080
BIKCA, starega 14 dni, grozdje za cviček in hrastovo kad, 1000-litrsko, prodam. 0 (07)30 24 069.	2081
DVE TELICI, breji v osmem mesecu, prodam. 0(07)33 22 750.	2083
ENOLETNE PAVE, samce in samice, prodam. 0(07)30 49 887, po 17. uri. 2084 OVNA, licenciranega, solčavca, prodam. 0 (07)30 73 390.	2085
PRAŠIČA, 160 kg, prodam. 0 (07)30 82 310. ČRNO-BELE BIKCE, stare 10 dni, prodam. 0(07)30 83 358.	2098
2 OVCI in motorno žago Stihi 0.70 prodam. 0 ( 07)30 88 473.	2099
so vabljeni k sodelovanju z nami!
Založba Rokus. d. o. o. išče več svetovalcev za prodajo in promocijo šolskih učbenikov v šolah in knjižnicah na območju celotne Slovenije.
Izbrani kandidati bodo svoje delo opravljali na posameznih območjih Slovenije m bodo za svoje delo nagrajevani glede na njihovo uspešnost.
Svojo prošnjo pošljite na naslov Založba Rokus, d. o. o., Pot na Fužine 2,1000 Ljubljana, s pripisom "za razpis - svetovalec za prodajo in promocijo šolskih učbenikov” v roku 8 dni po objavi tega razpisa.
ZARJA, stanovanjsko podjetje, d.d., Novo mesto
Prešernov trg 5, Novo mesto
na podlagi izvedenega razpisa za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj v najem za območje Mestne občine Novo mesto
objavlja
prednostno listo prosilcev, ki si jo lahko od dneva objave ogledate na oglasni deski Zarje, d.d., Novo mesto, Prešernov trg 5, Novo mesto.
ZARJA
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.

.Naročilnica za
DOLENJSKI UST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:_______________________________________________________________Upokojenec:	da	ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):__________z_________________________________________________________________
Pošta:___________________________________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis:
/	N
Simona Šimec, s.p.
Novo mesto, Marjana Kozine 3
Telefon: 07/33-73-461 Gsm:	041/609-144
Delovni čas:
pon.-pet.: od 8. do 19. ure sobota:	od 8. do 12. ure
v______________________y
Prodajni center podov
PCP PUREBERl
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
NOVO!
Citroen C5 BREAK že od 4.337.000 SIT
A
CITROEN
AVTO-BH d.o.o.
Citroen center Cikava Podbevškova 6a, 8000 Novo mesto Tel.: (07) 393 04 54. 393 04 64
Avtocenter Citroen Kočevje Kolodvorska 14, 1330 Kočevje Tel.: (01) 893 12 93
Jesenska prodajna akcija dostavnih vozil:
Citroen SAXO Furgon, I.2000
-že od 1.191.000 SIT
-	najmanjše Citroenovo gospodarsko vozilo
-	prihranek do 297.000 SIT Citroen BERLINGO FG (model 1.1i
600 kg)
-že za 1.605.800 SIT
-	prihranek 95.200 SIT Citroen JUMPY FG (model 1,9D)
-žeza 2.602.200 SIT,
-	prihranek 142.800 SIT Citroen JUMPER FG
-	za vozila z 2,5D motorjem prihranek 357.000 SIT
-	cena od 3.005.000 SIT, (model 31M 2.5D)
-	za vozila z 2.8HDI in 1,9D mot. prihranek 267.750 SIT
-cena od 2.746.250 SIT (model 27C 1.9D)

'Jf\ Miiller
ilJ'
TRGOVINA d.o,o.
Ste komunikativni, imate radi glasbo in ste željni dela in novih izzivov?
Iščemo
PRODAJALCE na CD oddelku v naši Trgovski hiši, ki jo bomo postavili v Novem mestu.
Prijave s kratkim življenjepisom in priloženo fotografijo pošljite na naslov:
DOM - Trgovina, d.o.o., Mestni trg 24, Ljubljana
D0LENTSKE TOPLICE ŠMARTEŠKE TOPLICE
I J* KRKKZDRAVILIŠČK	KRKKZDRAVILIŠČN
Vse, kpr potrebujete, da 6oste to jesen in zimo (pjostafi zdravi gi6čni in vitki!
Dolenjske Toplice: fitnes, iron vaje, savna, notranji termalni bazeni Šmarješke Toplice: pace vadba, finska savna, rekreacijsko plavanje
Vabimo vas, da nas obiščete ob
DNEVU ODPRTIH VRAT
v Zdraviliščih Dolenjske in Šmarješke Toplice v sredo, 3. oktobra, od 16. do 20. ure, ko boste lahko navedene storitve preskusili brezplačno!
Informacije:
Dolenjske Toplice 07 39 19 400 Šmaiješke Toplice 07 38 43 400
\____________________________________________________________/
Sl NT AL
PROTEKT
družba za varovanje
Glavni trg 3, Novo mesto tel: 07/33 71 000, faks: 07/33 28 395
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
•	picami
•	hamburgerjem
•	giricami
•	pomfritom
•	sladoledom
•	ledeno kavo
•	sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
S* 07/ 33 21 878
Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
Ukradel tovornjak
BREŽICE - Osumljeni 50-letni S. M. iz okolice Kranja seje zaposlil kot voznik pri podjetniku iz okolice Brežic. 15. avgusta seje s tovornim vozilom znamke Mercedes Benz, reg. št. KK 15-603, in prikolico znamke Schmity, reg. št. E6 - 60 KK, opravil prevoz blaga v Anglijo. 18. avgusta se je vrnil v Nemčijo, v kraj Arnberg, kjer je naložil papir in bi ga moral odpeljati v Rovinj. Osumljeni je nato pred mejnim prehodom v Avstriji pustil prikolico s papirjem, s tovornim vozilom pa seje odpeljal neznanokam. Lastnik je s tatvino oškodovan za okrog 8 milijonov tolarjev.
9
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij ZAVOD ZA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA Dob pri Mirni 8233 Mirna
objavlja prosto delovno mesto:
1. POOBLAŠČENA URADNA OSEBA - 3 izvajalci
Pogoji:
K točki 1 :
- srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga ustrezna smer, 2 leti delovnih izkušenj, starost do 30 let, moški z odsluženim vojaškim rokom, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.
Za objavljeno delovno mesto se delavec obvezno vključi v dodatno pokojninsko zavarovanje, za kar prispevke plačuje delodajalec.
Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: da je zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje bodo vabljeni na pogovor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem. Delovno razmerje bo izbrani kandidat sklenil za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesecev.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi.
*
KZ KRKA z.o.o., Rozmanova 10, Novo mesto, objavlja v okviru dejavnosti PRODAJE VOZIL in LEASINGA javno licitaci/h poškodovanih in rabljenih vozil, ki bo v soboto 29.09.2001 na Knafelčevi 2. Novo mesto v prostorih OC Agroservisa.
Zap.št.	Znamka in tip vozila	Letnik Izkl. cena v SIT	
1 RENAULT LAGUNA 1,8 RT	1995	500.000
2 RENAULT KANGOO 1,9 D	1999	800.000
3 RENAULT EXPRESS 1,4 RN	1995	250.000
4 FORD MONDEO 1,8 GLX	1997	400.000
5 SEAT IBIZA 1,6	2000	350.000
6 RENAULT MEGANE	1998	1.200.000
7 HYUNDAI SONATA 2,5	1999	2.600.000
8 VW GOLF 1,6 B	1991	300.000
9 FIAT DUCATO 2,8 TD	1999	2.500.000
10 TAM 80 A 50 PREKUCNIK	1992	950.000
11 TAM 110 T 10	1980	200.000
12	PRIKOLICA TIMA ATH 400/2.6 G 13	ELEKT. ČRPALKA GROCO	2001	1.260.000
ZA PLESKARJE	1999	700.000
Licitacija bo v soboto, 29.9.2001, ob 9. uri v prostorih Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto Ogled vozil bo v petek, 28.9.2001,		
od 8. do 12. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije.		
10% vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Vozila in oprema pod zap. številko: 6, 7, 8, 9, 10, 11,12 in 13 so rabljena in		
v brezhibnem stanju.		
		Wtk
Kotiček za podjetništvo in regionalni razvo
Podjetniški center Novo mest?
Svetovanje in razvoj,d.o.o., Ljubljanska 26, 1000 NOVO MESTO
t*l.: 07 3372 910, taL/fu: 07 33 72 911, E-mail: podietnitki.center.nm@siol.net
RAZPIS - NOVA DELOVNA MESTA
Podjetniški center Novo mesto obvešča podjetnike in obrtnike na območju Mestne občine Novo mesto ter občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Šentjernej, Škocjan, Trebnje, Žužemberk, Kočevje, Metlika, Semič in Črnomelj, daje od 1.10.2001 naprej Razpis za finančno pomoč (mikrokrediti) brezposelnim osebam, ki so realizirale samozaposlitev od 1.1.2000 naprej s posredovanjem ZRSZ (objavljen v UL RS št. 25, dne 6.4.2001), razširjen tudi za podjetnike in obrtnike iz zgoraj omenjenih občin, ki so v letih 2000 in 2001 za nedoločen čas zaposlili registrirane brezposelne osebe. Enote malega gospodarstva (s.p., d.o.o.) lahko zaprosijo za posojilo v višini 1 milijona tolarjev za posamezno novoodprto delovno mesto po naslednjih splošnih pogojih:
•	obrestna mera: TOM + 2% letno,
•	odplačilna doba: 3 leta (dodatno možen moratorij 6 mesecev),
•	stroški posojila: 0,5% od zneska odobrenega posojila,
•	zavarovanje posojila: v skladu s pogoji Garancijske sheme za Dolenjsko (50% : 50%) oziroma splošnimi pogoji banke.
Vsebina vloge je razvidna iz ustreznega obrazca, ki ga prosilci lahko dobijo na Podjetniškem centru Novo mesto, Ljubljanska 26, Novo mesto (ga. Mojca Bukovac, tel. 07/3372-980); v Razvojnem centru Pokolpje, Roška 64, Kočevje (ga. Milena Glavač, 01/8950-610); na Občini Metlika, Mestni trg 24, Metlika (ga. Danica Puljak, 07/3637-410); na Občini Semič, Semič 14, Semič (ga. Polona Kambič, 07/ 3067-083); na Občini Črnomelj, Trg svobode 3, Črnomelj (ga. Mojca Stjepanovič, 07/3061-100).
Razpis je odprt od objave do vsakega 20. v mesecu oziroma do porabe sredstev po posameznih občinah.
Se ostale informacije v zvezi s tem razpisom dobijo prosilci na
Podjetniškem centru Novo mesto, Ljubljanska cesta 26, Novo mesto (ga. Bukovac, ga. Povše, 07/3372-980).
KOMUNALA Novo mesto, d.o.o.
Podbevškova 12, Novo mesto
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV
Občane občin Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk obveščamo, da bomo v času od 1.10. do 11.10.2001 organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po točnem terminskem planu, ki je bil napisan na vaših januarskih računih.
Med kosovne odpadke SODIJO: kosi pohištva, sanitarni elementi (bojlerji, grelniki, WC školjke, kadi itn.), TV, vzmetnice, računalniki, radio aparati, preproge, različne peči, radiatorji, stara okna in vrata.
Med kosovne odpadke NE SODIJO: zapuščeni avtomobili, deli karoserij ali motorjev, avtomobilske gume in ostali avtomobilski deli, kmetijski stroji, razni gradbeni odpadki (kritina, les, betonski odpadki, opeka, izolacija) nevarni odpadki (akumulatorji, baterije, laki, barve, topila, razredčila, gnojila, stara zdravila, zaščitna sredstva (premazi) itn. Občane opozarjamo, da se točno držijo terminskega plana, odpadke naj odložijo poleg obstoječih zabojnikov za odpadke dan pred odvozom.
ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV BOMO ORGANIZIRALI NAKNADNO.
NE SPREGLEJTE IN NE ZAMUDITE!
PORTRET TECjA TEcJnA
Utrjen spomin na slavnega rojaka
Osrednji dogodek letošnjega Pleteršnikovega dne je bil izid zbornika prispevkov z znanstvenega simpozija, posvečenega slovenski lastnoimenskosti - Prizadevni domačini
Andreja Veselič
Andreja je odraščala v znani Veseličevi gostilni v belokranjskem Podzemlju pod Kučarjem. V njihovi hiši je bilo vedno veliko ljudi, med katerimi se je dobro počutila. Razumljivo torej, da je želela opravljati poklic, v katerem bi imela veliko stikov z ljudmi. Ker je z delom v domači gostilni nadaljevala starejša sestra, si je Andreja izbrala šolanje na ljubljanski šoli za turistične tehnike.
Po končanem šolanju je želela ostali v Beli krajini, kar pri mladih Belokranjcih dandanes ni ravno pogosta želja. A kako je bita, polna mladostne zagnanosti, presenečena in razočarana hkrati ob spoznanju, da, kljub temu da y'e belokranjski turizem še vedno s povojih, zanjo ni redne službe. Šele tri leta po končanem šolanju je predlani postala predsednica Tur stičnega društva Vigred Metlika, lani pa se je preko javnih del zaposlila v na novo odprtem Tur-isličnoinformacijskem centru (Tic) v Metliki. Letos je postala profesionalna predsednica Turističnega društva ter vodja Tiča, ki ga je tako rekoč postavila na noge.
Veseličeva je v zadnjem letu dobro spoznala, zakaj se Bela krajina ni turistično razvila. A je prepričana, da bo dežela belih brez prav zato, ker jo je val turistov doslej velikokrat obšel in je torej še dokaj neodkrita, postala turistična Meka. "Ljudje so gostoljubni, odkritosrčni in ni jim potrebno hliniti prijaznosti. Narava je še dokaj neokrnjena, kulturna dediščina bogata, odprli smo nekaj pešpoti. A današnji gost je zahteven in le ključ sobe ter miza mu ne zadostujeta več. Vse več jih povprašuje po športnih objektih, predvsem pa postajajo priljubljeni adrenalinski športi," ugotavlja Andreja, ki natančno ve, kje in kaj bi morali ponuditi turistom. Res
pa je, da sta za uresničitev načrtov potrebna čas in denar in zlasti slednjega je vedno premalo.
A po drugi strani kljub svoji mladosti - ali pa ravno zalo - ve, da tudi v denarju ni vse. Velikokrat sta pomembnejša in bolj dobrodošla nasmeh in prijazna beseda. Tako prvega kot drugega ima Andreja vedno dovolj na zalogi. Z veseljem sprejme vsakega, ki se oglasi v njeni pisarni v starem metliškem mestnem jedru. Samo od lanskega do letošnjega julija je pripravila izlete po Beli krajini za šest tisoč izletnikov, ki so prišli z avtobusi. “Vsak program je bi! unikat zase, saj sem upoštevala želje gostov, vedno pa gledala na Belo krajino kot na celoto, čeprav, žal, turistična ponudba ni poenotena. To se pozna že pri prospektih, saj jih tiska vsaka občina zase, "pravi. Da bi gostje kljub vsemu temeljito in verodostojno spoznali deželo ob Kolpi, so na njeno pobudo spomladi pripravili izobraževanje kar za 40 turističnih vodnikov iz vseh treh belokranjskih občin.
V njeno pisarno je v prvem letu po odprtju Tiča prišlo tudi več kot osem tisoč ljudi z raznovrstnimi željami. Največ je bilo Nizozemcev, zelo vesela pa je, da pri njej išče pomoč tudi vse več domačinov. Sicer pa Andreja prizna, da svoje službe nikoli ni omejevala le na delo v pisarni. Pravi, da jo spremlja celo na dopustu, sicer pa je njen delavnik na petek in sve-tek, 24 urna dan. Celo v ročni torbici ima vedno sveženj prospektov, ki jih z veseljem deti vedoželj-nežem. Ne čudi, da je na račun njenega dela tako med Belokranjci kot gosti od drugod slišati pohvale. Zagnanosti ji zares ne gre odrekati in prav po njeni zaslugi se je v belokranjskem, še zlasti pa v metliškem turizmu marsikaj premaknilo. Andreja pohvale sicer sprejema z zadržkom, priznava pa, da je v svojem delu našla zadoščenje in da ga opravlja s srcem.. Vesela pa bi bila, da bi ji bito dano, s pomočjo svoje belokranjske trme, ki ji sama pravi vztrajnost, uresničiti številne načrte, ki jih je bodisi že zastavila ali pa se šele rojevajo v njeni glavi. Sicer pa ob svetovnem dnevu turizma, ki ga praznujemo prav danes, ugotavlja, da je v turizmu že tako, da ni nikoli mogoče reči, da je delo za vselej končano.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Sto let Antona Gorenca
Stoletnik iz Kria pri Telčah za bolezen skoraj ne ve -V Maribor je šel poslušat papeža
teršnika, potekajo v njegovem rojstnem kraju Pišece septembra meseca že vrsto let spominski dnevi, kijih prizadevni organizator. Društvo za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine “Maks Pleteršnik”, praznuje predvsem delovno.
Na letošnji spominski dan v petek, 21. septembra, so se na pred leti obnovljeni Pleteršnikovi domačiji zbrali jezikoslovci in slovenisti z vseh koncev domovine, domačini in drugi častilci Pleteršnikovega spomina. Učenci pišeške osnovne šole so pripravili kulturni program, v katerem so sodelovali še ženski pevski zbor domačega kulturnega društva, Pleteršnikovi ljudski pevci in igralec Mitja Šipek z monodramo. Osrednji dogodek dneva je bila predstavitev zbornika Slovenska lastnoimenskost, ki so ga med bralce pospremili z dobrimi željami predsednica društva Marjanca Ogorevc, brežiški župan Vlado Deržič, častna gostja Štefka Kučan, tajnica društva dr. Irena Orel in ravnatelj pišeške osnovne šole Martin Dušic. Glavna beseda je
pripadla predsedniku strokovnega odbora in uredniku zbornika akad. prof. dr. Jožetu Toporišiču, ki je obširno predstavil publikacijo, že drugo, ki utrjuje Pleteršnikovo ime v slovenski kulturni zavesti.
V zborniku so zbrani prispevki 15 udeležencev znanstvenega simpozija, kije potekal 15. in 16. septembra 1999 kot samostojna prireditev Pleteršnikovih dnevov. Na njem so obravnavali slovenska lastna imena v treh tematskih sklopih: prvi je bil posvečen priimkovnosti, drugi pregledu dosedanjega raziskovanja slovenskih priimkov, tretji pa ledinskim in domačijskim imenom v Sloveniji. “Kot celota je zbornik razprav o slovenskih lastnih imenih dobrodošlo poživilo slovenske jezikoslovne literature z imenoslovnega področja. Razkriva nekatere značilne poteze slovenske jezikovne in duhovne individualnosti," je poudaril dr. Toporišič in ob drugih posebej pohvalil Pišeča-ne za njihovo dejavno in vztrajno častitev spomina na slavnega rojaka.
M. MARKELJ
KRIŽ -13 let je minilo, odkar mu je, komaj dva meseca po biserni poroki, umrla življenjska družica, toda še zelo vitalni Anton Gorenc iz Križa pri Telčah, kije v torek, 25. septembra praznoval 100. rojstni dan, prav nič ne kaže visoke starosti. Anton je bil rojen kot najmlajši, šesti otrok v družini. Živeli so nad postajo v Tržišču. Ko je bil star 27 let, se je priženil v Križ.
Družinski pohod na Radensko steno
Turistično društvo Poljanska dolina ob Kolpi vabi ob 27. septembru, svetovnem dnevu turizma na družinski pohod na Radensko steno. Odhod bo v četrtek, 27. septembra, ob 16. uri nad vasjo Radenci - na ovinku, kjer bo tudi konec približno dve uri trajajočega pohoda, ki je primeren tudi za otroke. Priporočajo športno obutev. Informacije na tel. št. 041 518 536.
PIŠECE-V počastitev spomina na velikega rojaka, klasičnega filologa in leksikografa Maksa Ple-
KOLKOR KAPLJIC, TOLKO LET - Tako so zapeli in nazdravili s slavljencem domači in gostje. Na 100. rojstni dan so mu prišli voščit sevniški župan Kristijan Janc ter predsednika sveta KS Tržišče Marjan Jamšek (na posnetku) in Boštanj Jože Udovč ter predsednica sevniškega območnega združenja Rdečega križa Anica Dernač. Vsi so slavljencu prinesli priložnostna darila, Gorenčevi pa so se še najbolj razveselili, ker je par dni pred rojstnim dnevom, asfaltna preproga pokrila makadamski klanec, ki pelje mimo domačije. (Foto: P. Perc) •
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Frizer ni pozabil, topliški župan pa tudi ne - Tisa ima strupene iglice in seme -Zakaj različne cene za varstvo otroka v vrtcih po posameznih občinah?
Marinka z Vinjega Vrha je bila pred kratkim prijetno presenečena, ko so ji v frizerskem salonu Betka v Šentjerneju zaračunali manj, kot bi bilo treba. Pojasnili so ji, da so ji marca, ko je bila pri njih zadnjič, po pomoti zaračunali preveč, pa ji niso mogli vrniti, ker sojo poznali le po imenu. “Pohvale vredno!” je dejala kratko in jedrnato.
Beno pa je poklical iz Občic, da bi pohvalil topliškega župana Franca Vovka, ki ga sicer vsi radi kritizirajo. “Držal je besedo in pomagal zgraditi betonski most v Občicah, česar brez občinske pomoči ne bi zmogli. Rad bi se zahvalil za pomoč tudi vaščanom in občinskim
C "	N
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dati kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ .19 JO 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
V_________________________,/
svetnikom. Upamo, da bodo znali prisluhniti potrebam v naši vasi tudi v bodoče.”
Mišo z Rakovca pri Metliki moramo razočarati. Naša sodelavka Teja Bezeg je v 36 št. časopisa pisala o tetoviranju, vendar pa sogovornik ni želel nastopati v prispevku s celim imenom niti z naslovom, saj se s to dejavnostjo ne ukvarja poklicno. Tako Miši žal ne moremo povedati, kje bi ga lahko dobila, zato se bo morala sama znajti.
Delno pa bomo pomagali njeni rojakinji iz Bele krajine, ki jo zanima, kakšna je tisa. Kot piše Leksikon Cankarjeve založbe (več si lahko bralka poišče v kaki drugi knjigi), je tisa (taxus baccata) jelki podoben iglavec, ki raste v zmernih predelih severne poloble. Je grm ali tudi do 17 metrov visoko drevo s ploščatimi iglicami, ki se blešče. Seme je rdeče in podobno jagodi. Pravijo, da tisa dočaka tudi 2.000 let, vendar je v srednji Evropi in tudi pri nas redka. In še to: v tisinih iglicah in semenu je močan strup taksin, kar pa, upamo, ni razlog za poizvedovanje.
Iz Metlike se je ta večer oglasila še Regina Fir. S pomočjo naše rubrike bi rada sporočila nekaterim sosedom, naj ne računajo, da bo prodala svojo hišo ali vrt. “Hišo na tem mestu je kupil moj oče, kije za to 30 let trdo delal v jami nekje v Ameriki. Med vojno je bila požgana in po vojni do strehe res obnovljena z družbeno pomočjo, vse ostalo sem obnovila in vzdrževala sama, zato je ne mislim prodati.
Navsezadnje imam tudi dediče.”
Mlajši očka iz Novega mesta se čtfdi, kako to, da se cene med vrtci po občinah tako razlikujejo. V Novo mesto seje preselil iz Ljubljane, kjer je plačeval 12.000 tolarjev, tu pa račun doseže 22 tisočakov. “Zakaj taka razlika? Ali ne bi morala država zagotavljati enake ceno za vse otroke? Poleg tega je standard v Ljubljani višji in ni logično, da so cene nižje!” je razmišljal.
Ceno predšolskega varstva na predlog vrtcev določi občinski svet. Postavljena je na podlagi državnih normativov (kadrovskih, prostorskih itd.). Kot so nam povedali v upravi novomeške VVO, do razlik v cenah med občinami pride predvsem zaradi različnih razmer: števila otrok v oddelkih, kadrovskih in prostorskih pogojev, obsega programa, delovnega časa vrtca in drugega. Razvrstitev v plačilne razrede je v Sloveniji enotna, lahko pa posamezna občina, če ima *na razpolago več denarja, starše še dodatno razbremeni.
B. D. G.
LeeLoojamais v LokalPatriotu
NOVO MESTO - V petek, 28. septembra, bo ob devetih večer v klubu LokalPatriot koncert skupine petih glasbenikov LeeLoojamais iz okolice Krškega. Predstavili bodo pravkar izdano prvo ploščo Pod vplivom, ki jo avtorji doživljajo kot progresivni pop.
Hči Marija, domači jo kličejo Mici, in vnuk Vinko (Marijin sin), zelo lepo skrbita za očeta, ki še vedno odlično sliši in vidi. Goren-čev ata je še tako pri močeh, daje šel v Maribor ob beatifikaciji škofa Slomška gledat in poslušat papeža. Za bolezen skoraj ne ve, no, če ne omenimo rahlega prehlada pred dnevi.
Rad je preproste domače jedi, še najraje pa ima govejo juho in vampe, torej t.i. jedi z žlico. To je najraje jedel tudi, če je- šel na kakšen obisk. Seveda ob jedi zvrne za zdravje tudi kakšen kozarček cvička. Anton je preživljal družino kot čevljar, žena pa je pridno gospodinjila, šivala in še hodila “v taborh”. Od 11 otrok jih je živih še 6, 5 sester in en brat, razlaga Antonova hči Pepca Knez. Rad je v družbi, govori o svojem življenju, med kramljanjem pa “za hec vržejo še kakšnega lustiga”, se pravi, da domači niso kvartopirci.
P. P.
S kolesom v drevo
NOVO MESTO - 13-letna K. Š. iz Smolenje vasi seje 20. septembra popoldne peljala proti ulici Krka. Ko je v Cerovcih peljala z neprilagojeno hitrostjo po klancu navzdol, je v ostrem nepreglednem ovinku izgubila oblast nad kolesom, zapeljala na kup peska, nato pa v gozd, kjer je z levo roko trčila v drevo. Hudo ranjena se zdravi v Kliničnem centru v Ljubljani.
so ob “kožuhanju" koruze spoznavali domačijska imena v svoji okolici.
REKORDNO KLJUB MRAZU IN SUŠI - Kljub temu da sta letos pridelek v Beli krajini precej oklestila tako spomladanski mraz kot poletna suša, so marsikje kar zadovoljni s pridelkom. Tudi Janez Mal-narič, po domače Vincev, z Vrtače pri Semiču, ki ima kar okrog domačije vinograd s tisoč trtami, je bit ob nedavni trgatvi navdušen nad obilnim pridelkom. Čeprav je gospodar že 20 let, se ne spomni, da bi kdaj grozdi modre frankinje tehtali po 1,10 kilograma, medtem ko sta grozda dvojčka kraljevine, kot ju je sam imenoval, na tehtnici potegnila 2,20 kilograma. Sicer pa je že sredi avgusta odrezal grozd zgodnjega namiznega rdečega kardinala, ki je meril kar 51,5 cm. (Foto. M. B.-J.)
Navadni polh (Foto: A. Hudoklin)
NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA
Usoda navadnega polha?
S 25. septembrom seje odprla sezona lova na polhe, saj ga slovenska zakonodaja obravna; va kot lovno divjad. Navadni polh (Glis glis) je danes v Sloveniji pa tudi v večini Dinarskega gorstva še vedno zelo pogost, v nekaterih območjih srednje Evrope pa redek in zato zavarovan. Čeprav polšji lov ni več nuja kmečkega prebivalstva, je kot tradicija še vedno močno razširjen. Nekoč je bil lov na polha ena najznačilnejših zvrsti' kmečkega lova v Sloveniji in kot tak edinstven v Evropi. Prvo pričevanje o polhih in uživanju njihovega mesa šega v čas okoli 1240. Polhe so lovili z raznovrstnimi pastmi, ki sojih postavljali na drevesa in pred polšine. S polšjim mesom so si kmetje nekdaj oskrbeli del hrane za zimo, poleg tega jim je ulov omogočal prodajo kožuščkov in zdravilne polšje masti. V Sloveniji ima polšji lov stoletno tradi-
cijo na Dolenjskem in Notranjskem.
V bodoče bomo morali postopno spremeniti naš odnos do polha in polharstva. K temu vodita spremenjen odnos do narave in prilagajanje evropski zakonodaji. Slovenija se bo morala odločiti med popolnim zavarovanjem polha in uveljavitvijo posebnega statusa, s katerim bo ohranila tradicijo polharjenja kot del narodne identitete.
Slovenski polharji si bodo morali prizadevati, da bi polha in njegovo življenjsko okolje trajno ohranili in ustrezno zavarovali; da bi se z lovom lahko ukvarjali le registrirani posamezniki, organizirani v društva, in da bi posege v polšjo populacijo pričeli načrtovati s pomočjo stalnega spremljanja njegovih populacij.
ANDREJ HUDOKLIN ZVNKD Novo mesto, Enota za varstvo narave
Koncert mladih glasbenic
NOVO MESTO • V Rozinovi dvorani glasbene šole Marjana Kozine je bil v četrtek, 20. septembra, zvečer koncert, na katerem sta se kot solistki in v duu predstavili talentirani mladi glasbenici, violinistka Maja Marvin iz Slovenije in pianistka Bernice Mifsuld Chirop z Malte.