^ *S »Specijalni brojevi »Istre« — istarskog emigrantskog lista, — a pod specijalnim brojevima mislimo božične i uskrsne — jesu dogadjaj svoje vrsti ne samo u našoj emigrantskoj štampi, nego uopće u našoj jugoslovenskoj štampi. »Jugoslovenska Reč (Zagreb). »Navikli smo, da so o Istri govori i piše sa šablonskim patriotizmom. 1 zato je iznenadila ova uspjela publikacija (Uskrsna »Istra«) u novinskom obliku . . . Ovim uspjelim pokušajem pokazalo se, koji je pravi način, da se kult Istre podigne na jedan viši stepen ... »Novo Doba« (Split). _______________________________ J GLASI IO SAVEZA JUGOSIOVENSKSH EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE IZGUBLJENA VOJNA Ze petnajst let traja vojna, ki jo vodi italijanska šolska politika proti našim bratom v Julijski Krajini. Boj se vrši na široki fronti in z vsemi sredstvi Da gre za pravo vojno, priča članek, ki ga je objavil tržaški »Piccolo* od 28. oktobra 1932. Člankar potrjuje vse, kar smo mi ie ponovno pisali glede šolstva v Julijski Krajini. Razlika je le v tem, da smatra on kot začetek boja prihod fašistov na vlado, dočim ne pripisujemo mi te zasluge izključno Mussoliniju in njegovi vladi, temveč vemo po žalostnih dogodkih da se je ta boj pričel z dnem, ko so prišle italijanske okupacijske oblasti v Julijsko Krajino. Se večja razlika med piscem in nami pa je dejstvo, da je ta vojna dosedaj za Italijane naravnost porazna, do-čim jo člankar smatra po italijanskem običaju za »zmagovito*. Boj Še traje dalje na vsej črti od šolskih vrtcev navzgor do visoke šole. Otroški vrtci opravljajo, kakor piše »Pi-ccolov« člankar, delo, ki ga opravljajo vojaki, ki stoje pred pravo fronto in prerezu-jejo žice pred sovražnimi okopi ali okoli trdnjave. Ljudske šole pa tvorijo vojsko, ki koraka naprej po cesti, ki so jih očistili od ovir otroški vrtci. Danes je Julijska Krajina prepletena z gostim omrežjem 230 italijanskih otroških vrtcev, ki jih po ogromni večini ( 170) vzdržuje društvo »Italia R e d e n t a*, kateri stoji na čelu članica kraljevske hiše vojvodinja Eleonora d’Aosta. — 40 vrtcev je v občinski upravi, ostali pa v oskrbi raznih organizacij. Prostori vsakega vrtca cenijo povprečno na 50.000 lir, ki pa ne gredo na račun »Italie Rendenta*, temveč na račun občine, v kateri se proti volji Občinarjev otvarja otroški vrtec. Toda Občinarji nimajo besede pri občinski upravi. Občinsko imetje upravlja ali bolje zapravlja od vlade imenovani italijanski podeštat in ta ne gleda na škodo, ki tako nastane občini, da se le on z občinskim denarjem prikupi vladnim in fašistov-skim organom. »Italia Redenta* samo vzdr-žuie vrtce in še to z bogato dotacijo od strani vlade in s prisilnimi prispevki domačih trgovcev in obrtnikov. Vsako leto se na nono otvarja po 20 otroških vrteov, tako da ho čez deset let vsaka večja vas imela svoj Italijanski otroški vrtec. S proslulo G entilij e v o šolsko reformo iz leta 1923. so bile slovenske in hrvatske šole v Julijski Krajini obsojene na smrt. Postopoma so izumirale, zadnji razredi so se zaprli leta 1927. Leta 1930. so ukinuli italijanske oblasti še slovanske zasebne ljudske šole pri Sv. Jakobu v Trstu, tako da se uči sedaj po vseh ljudskih šolah Julijske Krajine, katere prebivalstvo je po večini jugoslovansko, samo »l’idioma gentil, sonante e puro* ... Gentilijeva reforma pa se ni omejila nato, da poitalijanči šole, poitalijančila je tudi učitelje. Od 2300 učiteljev, ki so služili leta 1923. je bilo skoro polovica slovenske in hrvatske narodnosti. Te učitelje so kral-komalo odslovili, vpokojili, premestili v stare pokrajine Italije, ah pregnali preko meje in so jih nadomestili z učitelji in učiteljicami iz južne Italije. 'šola je morala postati italijanska in fa-šistovslca. V fašistovshi šoli pa znanje ni smoter pouka, temveč samo sredstvo za dosego drugih ciljev Fašistovska šola je samo »vzgojna šola*, kjer naj kujejo duše ličene e v v navdušenju za fašizem, kjer naj so vcepeju otrokom najgloblja italijanska nacionalna zavest in najtrša državljanska zvestoba, obenem pa najhujša mržnja proti vsemu, kar je slovanskega. To je edini cilj fašistovske šole in pred tem ciljem se mora vse drugo umakniti V skladu s tem je tudi najtesnejše sodelovanje šole in balilskih organizacij. To skupno delovanje šole in fašistovskih mladinskih organizacij je posebno jasno očrtal Ji. marca 1933. sedanji italijanski presvet-ni minister Ercole v italijanskem senatu. Jz javil je namreč: »Šola se bo tem tesneje približala ciljem režima, čim jačje in vztrajnejše deluje posredno ali neposrednjo nanjo fašistovska mladinska organizacija, ki je v to poldica-na. Radi tega je delovanje balilske organi-zacije tako prepleteno in zaraščeno z delo-V(>njem šole, da je usoda šole neločljiva od Usode balilske organizacije*. »Ni daleč dan, je nadaljeval italijanski Prosvetni minister, ko bo vsak Ijudskošol-ski učitelj, ki ima sicer v to potrebno kva-nfikacijo, obenem poveljnik fašistovskih mladinskih čet. Tistega dne bomo mi (Italiani namreč) prvi na svetu uresničili ideal učitelja, ki ne zna. samo učili učence osnov-Ps pojme raznih ved, temveč jih zna tudi Uzigati z ognjem politične ideje*. Spričo teh besed iz ust najvišjega pred-' Ovnika italijanske p šolstva treba notn?-£ besede, več o ciljih in namenih Italijan-'tol* sploh, posebno pa ne nasproti ju-90i[ovanski šolski deci v Julijski Krajini. Ker bi se pa s samimi rednimi šolama v ursikaterem kraju, slasti v manjših v °n2 dostopnih krajih, slovenski in hrvat- TRI TEŠKA SLUČAJA FAŠISTIČKOGA TERORA U KLANI SUKOB MEDJU FINANCIMA ZBOG FAŠIZMA — DVA MRTVA Klana, aprila 1933. Nedavno bilo je (. Akoprem smo propitkivali za njih do da- govora o našoj »Istri« kako je nedužan nastradao Korbarić Ivan i kako su ga naši kulturni gospodari odveli još dodanas nepoznatim pravcem. Ovog vam puta javljamo, da smo doznali da je Korbarić pisao jednu dopisnu kartu, ali ta karta nije došia putem pošte nego službeno, putem karabinjera. U karti ne piše Korbarić gdje se nalazi neeo jedino da je živ i zdrav. Ovo je dopisna karta bez ikakvog žiga. Uvelike sumnjamo u ovu kartu, i bojitno se da se Korbarić nalazi već na onome svijetu, ier mi previše dobro poznajemo kulturne metode kojima se služe naši gospodari. Još se govori o teškom slučaju Korba-rića, a već su se ovih dana druga dva teška slučaja dogodila: uapšen je Zvane Proli činovnik pilane na' Gomancu koja je vlasništvo g. Medvedića i kočijaš B e r t u n rodom iz Mladeniči. Obadvojica državljani Jugoslavije. Njih su uapsili samo zato. jer naši gospodari neće da naši ljudi znaju o radu i vide rad koji se radi na Gomancu u vojničke svrhe. Bertuna su uapsili na cesti koja vodi iz Klane na Gomanac. Išao je kolima u šumu da doveze drva. Konje i kola otpremili su natrag kući, a njega strpali u auto zajedno sa Prohom i odveli da se nezna kamo. nas nismo još doznali ništa. Slutimo da i njima neće biti dobro, ako se brzo ne zauzmu za njih jugoslavenske vlasti, jer su jug. državljani. Inače i u fašističkim redovima počelo se nešto ozbiljno dogadjati. Ovih se je da- : na dogodio jedan strašan slučaj u jednoj j financijskoj baraki, koja se nalazi u blizini Klane na takozvanom mjestu Ravno. Izmedju dvojice financijskih straža došlo je do nesuglasica zbog fašizma. Jedan koji je bio vatreni fašista napao je svog kolegu antifašistu a taj drugi pograbio je karabinu i jedan put opalio. Prvi Je pao mrtav na zemlju. Videči ovaj što je napravio pobjegao je iz barake. Znajući uuapred što ga čeka kao antifašistu, odapeo je sebi drugi hitac u glavu i na mjestu ostao i on mrtav. Naši gospodari u ovom dogodjaju ne daju nikome ni riječi spomenuti da ne dodie u javnost. Ovu dvojicu mrtvih financijskih stražara nisu pokopali na groblju u Klani, negò su ih sa autom odveli nekamo dalje. Teško nam je na srcu, kad se sjetimo da su dva mlada čovjeka na ovakav tragičan način stradala, ali još nam ie teže za naše ljude, kojima mlad i nevin život trune Bog zna gdje u podrumskim i vlažnim tamnicama. — Klančan. ŽRTEV PODIVLJALIH KARABINERJEV OBSOJENA TOD! PRED SODIŠČEM Pred dvema mesecema smo poročali o strahotnem nasilju, ki so ga izvršili karabinerji v Ilirski Bistrici nad Slavo Batistovo. Neki karabiner, ki je dekle zalezoval in ga hotel pri neki priliki celo zlostaviti, a se ga je še pravočasno ubranilo in zbežalo, je Batistovo prijavil karabinjerskemu marešjalu, češ da je govorila proti Italiji in psovala javne organe. Naslednjega dne so jo aretirali. Bila je dva tedna v preiskovalnem zaporu, kjer so jo karabinjerji zlostavljali in mučili, tako da je obolela in docela omagala. Povrh vsega zla, ki mu je bila brez sleherne krivde izpostavljena v bistriških zaporih, so jo na zadnje prijavili sodišču na Reki, ki jo je pred kratkim obsodilo pogojno na dve leti zapora in tri leta policijskega nadzorstva. Med ljudstvom je izzvalo to zverinsko postopanje podivjanih »organov javne varnosti« strašno ogorčenje, ki je tako zelo narastlo, da se je zamajal celo stolček policijskega komisarja, ki je naposled iz previdnosti prijavil karabinjerskega marešjala, ki je vodil preiskavo proti nesrečnemu dekletu, vojnemu sodišču. Baje je bil degradiran in obsojen na štiri leta zapora, če si pa fašistična oblast domišljuje, da je s tem zadostila ljudskemu pravu, se silno moti. Mar je bilo dekle obsodbe vredno zaradi tega, ker se ni vdalo laškemu ušivcu in z jedko besedo ugnalo njegov ogabni pohlep, če je to fašistična pra- 1 vica, ki jo deli Rim našim ljudem v imenu svoje proslule dvatisočletne civilizacije, naj se fašizem ne čudi trpkemu i ljudskemu sovraštvu, ki spremlja že do- ; bro desetletje sleherno njegovo kretnjo in poslednji njegov tiranski ukrep dosledno z nemim zaničevanjem in spontano politično pasivno rezistenco. (»Jutro«) NOVE OSUDE PRED FAŠISTIČKIM SUDOVIMA Trst, aprila 1933. — Na Rijeci pred sudom održano je opet nekoliko rasprava protiv naših sunarodnjaka, koji su pobjegli ili pokušali da pobjegnu bez putnice u Jugoslaviju. Na tri mjeseca zatvora osu-djeni su Manja Perušićeva, Marija Miloti-ceva iz Poreča i sedamnaestgodišnji Matija Lakosegac iz Motovuna. Povrh toga su osudjeni još na globu od 2000 lira svaki. Rudolf Mijandrušič iz Pazina, star 23 godine osudjen je pak na tni mjeseca i deset dana zatvora i na 2100 lira globe. Na sudu u Kanalu kod Gorice bio je radi bijega preko granice osudjen na šest mjeseci zatvora i 300 lira globe France Pirk, star 27 godina, iz Dola kod Kala. — Posjednik France Samec iy Doga pri Kanalu osudjen je na osjetnu novčanu kaznu, jer njegov sin Ciril nije polazio predvoj-ničke vježbe. Goričkom sudu prijavili su karabinjeri u Rihemberku Viktora Cuka, starog 23 godine, jer se nije odazvao pozivu. On je aretiran i odveden u goričke zatvore. ARETACIJA ZARADI ARNALDOVEGA DREVESCA. Šempas, aprila 1933. V zadnjem času sta bila pri nas aretirana Alojzij K u-m a r in Stanislav Hrovatin. Osumili so jih, da sta polomila drevo, posvečeno Arnaidu Musoliniju. ki je bilo vsajeno na občinskem vrtu. Sumi pa se, da je drevo zlomil eden izmed tistih, ki živi na račun raznih denuncijacij in izdajstev. Takih postopkov so zmožni samo Italijani sami ali pa oni naši ljudje, ki se slepo udajajo črnosrajčnikom za »judeževe groše«, ter se spuščajo v taka dejanja, ki jih našim poštenim in mirnim ljudem namenoma podtikajo. Na ta način dobijo željeno priliko, da se lahko znesejo nad našim ljudstvom. — (A g i s). OBSODE NAŠIH LJUDI V AJDOVŠČINI. Gorica, aprila 1933. — Pred sodiščem v Ajdovščini so bili obsojeni: 25-letni Peter Krečič iz Šturij na 20 dni zapora, ker so našli pri njem krivec, kakršnega rabijo v vinogradih, a je prepovedan, 56-letni Anton Skupek iz Št. Vida nad Vipavo na 3 mjeseca in 20 dni zapora, ker je skrival puško, 20-letni Piščanc in 23-letni Viktor Bavčar iz Rihemberka iz enakih razlogov na enomesečno ječo in po 1900 lir globe. 22-letni Josip Bizjak iz Rihenberka pa je bil obsojen na 18 mesecev ječe. ker se ni odzval pozivu k naboru. ski otroci vendarle odtegnili stalnemu vplivu fašistovske šole in balilske organizacije, gre načrt vlade za tem, da ustanovi tudi v krajih, kjer sicer je število otrok premajhno in tudi drugače niso dani pogoji za redno šolo, takozvano »n e klasificiran o* šolo, ki jih pa ne upravlja šolska oblast neposredno, temveč posredno po društvu »U munitavi a*, ki ima svojo centralo v Milanu. Doslej so otvorili v Julijski Krajini že 58 takih »neklasificiranih* šol, 20 v Goriški, 29 v Pulski in 7 v Tržaški pokrajini. Zadnja je bila šola v Lazah pri Senožečah. V zahvalo za to »izredno naklonjenost* fašistovske vlade, so se morali vsi moški prebivalci vpisati v faši-stovsko stranko in so se morali pismeno obvezati da prispevaju brezplačno stavbišče, stavbni materijal in delovne moči za novoustanovljeno šolo Na tozadevni listini so podpisani med drugimi: Z etto Mario, Marchi Francesco, Suini Francesco, Scappini Bartolomeo, P a n g a r o Giovanni. Farne ti Francesco, Ciocche-Ili Giacomo, Dcllago Cristina, Berni Antonio, C u s su Augusto, Stormi Emilio. Tako se namreč morajo klicati U pristni Kraševci, ki sicer odgovarjajo na ime Z i t-ko, Mrak, Šajm, Škapin, P a n c e r c, F a r n e t i i, Č ok el j, Delak, Brenčič, H uš u, Sturm, ako nočejo biti obsojeni na globo 50000 lir »Umanitaria* pa ima še drugo nalogo, skrbeti mora namreč zato, da postanejo deležni »italijanske kulture* tudi že odrjistli domačini, ki niso še imeli prilike učiti se italijanščine. Gorje možu, ali ženi, ki se ne bi pokoraval povelju in pohajal teh prisilnih tečajev društva, ki nosi kakor za ironijo ime »Umanitaria*. »Umanitariji* pa olajša delo društvo »D ante Alighier i*, ki ima sicer v svojem programu nalogo da priklene na mater Italijo vse Italijane, ki bivajo v inozemstvu, in da širi italijanski jezik in italijansko kulturo med iujerodce zunaj Italije. V Julijski Krajini pa smatra omenjeno društvo za svojo" sveto dolžnost, da obvaruje obmejno prebivalstvo pred stalnim in metodičnim zastrupljevanjem z onstran državne meje. V to svrho zalaga manj premožne prebivalce z italijanskimi knjigami, posebno s knjigami o italijanskem risorgimeniu. Pri tem so gospodje pozabili, da so se pred nekaj leti italijanske oblasti izjavile proti izdaji slovenske knjige o italijanskem risorgimento, češ da bi iz nje marsikaj črpali, kar bi utegnilo bolj kvarno kakor uspešno vplivati na njihovo »asimilacijo«. Pa ni treba zgodovine nsorgimenta. Fašizem sam je najboljši zgled za ravnanje naše mladine v Italiji. To so slišali fašisti sami dovolj jasno iz ust naših bazovskih mu č e ni-k o v. Istočasno s slovanskimi ljudskimi šolami so bili odpravljeni zadnji ostanki slovenskih srednjih šol. Ni še leto dni od tega, odkar so črtali slovenski, in hrvatski jezik s programa nekaterih srednjih šol, ki naj bi vzgajale bodoče italijanske učitelje in uradnike, ki bi z znanjem teh jezikov lažje raznarodovali slovensko prebivalstvo. Odpravljeno slovenščino in hrvaščino so nadomestili z angleščino, da sl tako pridobijo simpatijo Anglije, posebno pa njenega ministra Macdonalda. Boj na šolskem polju se je vršil in se vrši še dalje na široki fronti in z vsemi bojnimi sredstvi. In uspeh. Uspeh je po pričanju samih fašistovskih listov docela negativen. Poraz italijanske šolske politike je naravnost katastrofalen O tem je že ponovno pisala naša »Istra«. Opozarjam samo na članke »Slaveni bojkotiraju talijansku školu« v štev 2. decembra 1932. »Škola u Julijakoj Krajini« v štev. od 27. L, »Za što bržu asimilaciju« v štev. od 16. II. in »Neuspjeh fašističke škole u Jul. Krajini« v štev., od 23. II. 1933. Število učencev očitno povsod nazaduje, celo tam kjer je bil obisk pred vojno nad 100 odstoten. V tržaški okolici, ki je po ogromni večini slovenska, je padlo število učencev od 6140 v letu 1912-13 na 4928 v letti 1932-33 in to kljub prirastku prebivalstva. Uradno ugotovljeni prirastek šolskih otrok v Trstu samem je le fiktiven, ker ni uradna statistika upoštevala nemških državnih in slovenskih zasebnih ljudskih in meščanskih šol in je prezrla dejstvo, da Je bilo število srednješolcev pred vojno neprimerno večje kakor po Gentilejevi reformi Neuspehi pa se kažejo tudi v šoli sami. Krivdo pripisujejo predvsem dejstvu, da. je premalo učiteljev in razmeroma veliko učiteljic. Radi tega skušajo zboljšati položaj učiteljev. Predvsem jim obetajo posebne nagrade in službo med Slovenci in Hrvati jim bodo odslej kakor na Južnem Tirolskem šteli tri leta za štiri. Razen tega bodo po vseh večjih krajih nastavili italijanske katehete, ki naj pomagajo učiteljem pri raznarodovanju jugoslovanske dece, to seveda sporazumno s cerkveno oblastjo. Od učiteljev pa bodo zahtevali, da poznajo vsaj deloma jezik učencev. Leto za letom razpisujejo in razdelujejo tudi posebne nagrade učiteljem in učencem za najbolji uspeh, uspehov pa vendar ni. V Italiji traja šolska obveznost do 12. leta, in še to samo na papirju, v Julijski Krajini pa še dalje do 14. leta. Strogo gledajo nato da slovanski otroci ne desertirajo šolo. To smejo satno njihovi tovariši v starih pokrajinah Italije. In vendar ne zaleže to prav nič. Uspehi so najslabši. Kaznovani pa bodo radi tega oni, ki so pri tem povsem nedolžni, namreč šolski otroci. Pripravljajo namreč načrt, po katerem naj bi slovanski otroci pohajali vsak razred po dve leti tako da bi s 14. letom dovršili samo četiri razreda. Pripravljajo in deloma so že ustanovljene obvezne nadaljevalne šole za vse mladeniče, ki so že dovršili ljudsko šolo. Posebno pažnjo pa bodo posvečali dekliškim nadaljevalnim šolam, kajti, kakor pišejo faš. listi: »Jezik, ki ga vzljubi in govori žena, vlada vsej družin i«. Vsi U ukrepi so samo dokaz o popolnem neuspehu dosedanje šolske politike. Neuspeh tedaj na celi črti. Ne, v enem oziru je imela šolska politika uspeh. Prebivalstvu Julijske Krajine se je vsaj deloma asimiliralo prebivalstvu starih pokrajin, toda ne slovansko prebivalstvo temveč prebivalstvo večjih mest, posebno Trsta samega, kjer so sedaj uradno našteli preko 5% analfabetov. Resnično število je gotovo veliko večje. To število pa ne gre morda na račun Slovanov, ki so vsi, kakor pišejo sami faš. listi, vsi do zadnjega pismeni, temveč na račun priseljenih Italijanov. To je tedaj toliko obljubljena m tako slavljena italijanska kultura in civilizacija, ki so jo prinesli Italijani v Julijsko Krajino, DR. LAVO ČERMELJ IN ITALIJA? Ob priliki poscia austriiskega državnega kancclaria dr. Dollfussa Rimu, je dunajska »Arbeiter Zeitung« objavila pod gornjim naslovom uvodnik, dopis svojega italijanskega sotrudnika. ki s pretresljivo jas-nostio očitava današnje razmere v fašistični Italiji in ga zato podajemo našim bralcem v celotnem prevodu. Članek pravi: »Odkar v Nemčiji gospodari fašizem, se marsikomu zdi Italija dežela prečiščenosti, dežela ublaženih nasprotij, dežela miru, da si izsiljeno 'z nasilno disciplino. »Mussolini je že čez vrh«, se misli v Srednji Evropi in se roma v Rim, da bi se tamkaj izvedlo, kako so napravili to stvar. Ne more se misliti, da bi rimski romarji ob tej priliki spoznali resnični položaj dežele. Pokazali jim bodo le zelo lepo pročelje. »Za narod, kateremu kot zaključak štiriletnega romanja obetajo italijanske razmere. pa je pogled za pročelje ravno tako poučen, kot so za ministre (»A. Z.« misli austrijske ministre) Mussolinijeva politična sredstveca. »Predvsem si ie treba razjasniti, da se v Italiji boj nadaljuje na vsej črti. Izjemno sodišče ie po daljšem premoru, vrinjenem v čast fašističke deseletnice, zopet začelo delovati. V Milanu in Genovi so zadnji teden meseca marca zaprli veliko število ljudi: krščanske liberale, katoličane, delavce. Odkar so opustili Liparske otoke, mučijo politične konfinirance na Ponzi, kjer morajo živeta v družbi z nàvadnimi zločinci. Prav posebno trpe zaradi pogostih nočnih pregledov, petih, šestih v eni noči, pri katerih morajo iz postelje in stati strumno: tudi konfinirane ženske morajo prenašati te nepotrebne muke. Sovražnost mase proti režimu ne popušča in trdota proti-pritiska tudi ne. »A kako je s sadov' fašističnega »čiščenja. no uradih? Malo, toda dobrih uradnikov so 'aoteli. Tako je potem število uradnikov porastlo na neverjetni način. V Rimu ie bilo v letu 1921. vsega 52.764 javnih uradnikov, deset let pozneje je njihovo število narastlo na 78.051. Ilustracija k načelu varčne uprave! V tolažbo se vrsti škandal za škandalom. U vladinem zavodu fLuce«, ki priskrbljuje svet s fašističnim filn\i, se je pokazal primankljaj. katerega javnost ceni na.sedem milijonov lir. Predsednika, poslanca Sardija, ie nadomestil izredni komisar istega kalibra, poslanec Cray. Osem nameščencev, med njimi odvetnika in inže-nerja. so policijski konfinirali, iz razlogov »javne varnosti». Javna varnost pa bi nikakor ne bila ogrožena, če bi bili osumljence postavili pred sodišče, kamor pripadajo ljudje, katerim se očita tatvina in poneverba. temveč bi bili ogroženi samo veliki tatovi. Novi komisar Cray gotovo ne izbrb-lia ničesar. Kot mlademu poslancu prve fašistovske frakcije v parlamentu se je dokazalo, da je dobival mesečno plačilo od tovarniških lastnikov v svojem volivnem okraju. Je potemtakem specijalist za -—ne-izkidavanje Argijevih hlevov. Le ne škandala! Po tem načelu je bil tajnik stranke v Savoni. Ulisse Cecchi pozvan v drugo službo, ker si je ob svoji poroki dal od mestnih trgovin pokloniti za tristo tisoč Ur daril. Avtomobil, pohištvo, srebrenino in kožuhe so darovali trgovci — s kakim navdušenjem, si je lahko misliti! Vse se more odrekati fašističnim hierarhom, toda poslovni smisel nikakor. V nekem majhnem mestu v Markah morejo novi člani, ki vstopajo v stranko, doseči, da se jim članske izkaznice datirajo tako daleč nazaj, kolikor si požele. Plačati morajo samo zaostale prispevke. Za denar človek tako postane veteran fašistične revolucije. Vedno se pravi, da niti sam Bog ne more izpre-minjati prošlosti: fašistični hierarh jo pa more. »Toda to so le majhne lepotne napake režima. Glavna stvar pa je, da je velika masa tistf.i. ki delajo, zadovoljna. Ce se more zadovoljnost meriti po kilogramih poklonitvenih brzojavk, ki Jih morajo vsak dan delavski sindikati pošiljati Mussoliniju potem so vsekako zadovoljni. Ali kako je prišlo, da se je pri razpravi o korporacijah reklo v parlamentu: »Ako so bile mogoče občutne skrčitve svega, gre zahvala za to rezumevaniu delavstva in delovanju sindikatov. Poleg tega pa so mezde padle tako nizko da se pod to mero ne more iti več. Če pa krčijo podjetniki še nadaljnih dogovorov nai pričnejo s tem. da dovolijo de-iavstvu vpcg'ed v pravi položaj obratov.« To ie reke) poslanec Di Marsanich v enajstem letu fašistične dobe. In v istih seji parlamenta ie menil poslanec Lusignoli, da »bj bilo želeti, da bi se neposredni zastopniki kategorii manje odrivali od sindikalnega življenja«, kar naj. navedeno iz fašističnega žlobudranja v razumljiv iezik. nač pomeni da naj bi delavstvo in njegovi zaupniki tudi smeli reči svojo besedo pri sindikatih. Vidimo torei »stanovsko državo« uresničeno v delavskem razredu, ki je porinjen na rob eksistenčnega minimuma, s sindikati, ki se bahajo s tem uspehom, in v ponižni zahtevi da naj se v delavskih sindikatih tudi delavstvo pusti do besede, nja kot državna oblika bodočnosti! »Inozemstvo noče razumeti, da naj krčevito vnanjepolitično Mussolinijevo delovanje rabi kot odvračanje pozornosti od notranjega položaja, ki ni rodil ničesar drugega kot slavnosti in Neuspehe V deželi n: miru. ni blagostanja ni zaupanja v bodočnost. Ako je borbenega duha so njegove korenine drugod, kot Pa bi hotel fašizem, da bi se verjelo; ne v imperijalističnem vladalskem nagonu, temveč v obupnem razpoloženju tlačenca in lakotnika, ki ne more ničesžr več izgubiti.- TEŠKI NEMIRI U ITALIJI APŠENJA, PROGONI I AFERE NA DNEVNOM REDU NAŠEMLJENI FAŠISTI PRETEPAJO NAŠE LJUDI Par is, aprila 1933. Talijanski antifašistički listovi, koji izlaze u Parizu, Lugana i Ziiricbu, donose informacije o novim progonima antifašista u Italiji. Tajna fašistička policija OVRA izvršila je mnogo uapšenja u Milanu, Genovi. Sesto San Giovanni. Pa-rabiagu, Cremoni itd. Medju uapšenim an-tifašistima ima odvjetnika, profesora, učitelja, novinara, inžinira, studenata, trgovaca i radnika, pa čak i jedan svećenik. U samom Milanu uapšeno je 90 osoba. Potvrdjuje se vijest, da je ovom prilikom uapšen i poznati' publicista Luciano Magrini, bivši urednik milanskog »Seccola« i »Corriere della Sera«. U njegovom stanu obavljena je premetačina i poslije toga su uap-šeni neki njegovi rodjaci. U Milanu je uapšen odvjetnik Veratti, ing. Lenozzi i bivši tajnik Radničke komore Broggi, kojem 'ie već jedamput sudio i vanredni tribuna! za zaštitu države u vezi sa poznatom aferom belgijskog profesora Moulina. Značajno je, da medju uapšenima ima socijalista, komunista, republikanaca, katolika i bivših fašista. U Genovi je uapšen jedan aktivni fašista. odvjetnik Cobianchi, koji je pao u nemilost zbog toga, što je podržavao veze sa nekim prijateljima bivšeg tajnika fašističke stranke Turattija. Poslije amnestije on listopada prošle godine fašisti su tvrdili, da će biti ukinut izvanredni tribunal za zaštitu države, jer da se fašistički režim ne treba braniti od defetista. kada ie konačno cijela Italija fašizirana. Medjutim ova uapšenja kao i tri procesa, koja je ovih dana vodio fašistički izvanredni tribunal pokazuju, da če fašistički režim održati u životu ovu vrhovnu instituciju fašističke pravde. Izgleda, da će uapšeni, od kojih su mnogi već predani fašističkom izvanrednom tri- bunalu za zaštitu države, biti optuženi, da su spremali urotu protiv fašističkog režima. Organ švicarskih Talijana »Libera Štampa«, koji izlazi u Luganu, tvrdi, da fašistička vlada sprema novi veliki proces sa svrhom, da priguši antifašistički pokret u Italiji i da zastraši one fašiste, koji su pošli stopama Turattija i bivšeg predsjednika fašističkog tribunala generala Cristinja, jer su izgubili ■^jeru u nepogrješivost vedje. Očekuje se„ da će biti provedena nova čišćenja u fašističkim redovima da se ovi fašistički saboteri ijčine neškodljivima. U antifašističkim krugovima se tvrdi, da je Turatti, kojem ie uspjelo pobjeći iz ludnice, u kojoj je bio zatočen, ipak odan i uhvaćen, premda su njegov bijeg pomagali mnogi njegovi prijatelji, koji zauzimaju važne položaje u fašističkoj liirejarhiji. Turatti ie deportiran na Rhodos, gdje je sada konfiniran. Socijalistički »Avanti« smatra, da se talijanski fašizam ne osjeća sigurnim, pa da sada slijedi primjer Hitlera u Njemačkoj, da do kraja uništi svoje protivnike. Generalna direkcija javne sigurnosti u Italiji nije do sada dala nikakve informacije o uapše-nim antifašlstima, koja su uapšenja izvršena u posljednje vrijeme jer' još fašistima nije uspjelo iskonstruirati urotu, za koju će optužiti uapšene fašiste. Kao dokaz, da se fašistički režim koleba. »Avanti« ističe činjenicu, da poslije svih progona antifašizam je još živ i ozbiljno ugrožava fašistički režim u Italiji. Osim ovih uapšenja tvrdi »Avanti« da su posljednjih dana izvršena uapšenja u masama u mnogim gradovima i selima srednje i južne Italije, povodom demonstracija, koje su bile upriličene protiv fašističkih općinskih komesara, koji su po fašističkom ključu dijelili potpore i branu nezaposlenima. ♦ JAKI OTPOR FAŠISTIČKE POLITIKE BIJEDE I GLADI - SELJACI NAVALJUJU NA bPĆINE — OP SADNO STANJE Pariz, aprila 1933. Francuski list »Hu-manitć« javlja u jednom telegramu iz Milana: »U mnogim zemljoradničkim centrima u dolini rijeke Po razvija se jaka akcija otpora i borbe protiv fašističke politike bijede i gladi, koju sprovodi fašizam. Pokret je prtmjećen u oblasti Ferrare istovremeno u dva mjesta, koja se već 15 dana nalaze pod opsadnim stanjem. Pošto se okupila velika gomila nezaposlenih, koja je tražila kruha i rada, karabinijeri su uzalud pokušavali da je rasture. Manifestacije su se nastavile pred općinskim domom, u koji je masa pokušala da provali. Izvršena su i mnoga hapšenja istaknutih manifesta-nata, koje su prokazivali lokalni fašiste. Ta hapšenja su, medjutim, još više razdražila radnike, koji su energično prešli u akciju. Dvanaest koševa, koji. su pripadali vclikoposjednici-ma, zapaljeni su i požar ih je do temelja progutao sa svim žitom koje se u njima nalazilo. Veleposjednička imanja, koja nisu spaljerfa, potpuno su uništile radničke mase. U vezi sa ovim dogadjajima na licu mjesta došlo je do koncentracije jakih odreda fašističke milicije. Čak i sam ministar vazduhoplovstva general Balbo došao je dva dana poslije na lice mjesta i održao demagoški govor obećavajući radnicima rad i zaposlenje, ali ni to nije moglo da umiri uznemirene mase. Da bi se u ta mjesta moglo doći ili iz njih izići, potrebno je pokazati naročitu putnu ispravu izdanu od vlasti, a stanovništvo je primorano da poslije 8 sati u večer ostane u kućama, jer će inače biti uhapšeno. Slični dogadjaji odigrali su se i u Molinelli U Comacchlu karabinijeri su morali takodjer intervenirati. Uhapšeno je više ljudi, medjutim su žene došle pred komandu karabinijera i općinski dom i energično zahtjevale da se svi uhapšeni puste na slobodu. Nemiri se nastavljaju i dalie. MUSSOLINI SE BORI PROTIV KORUPCIJE VELIKO PRONEVJERENJE U KINEMATOGRAFSKOM PODUZEĆU »LUČE«. Veliko pronevjerenje otkriveno je u poslovanju talijanskog kinematografskog poduzeća »Luče«, koje imade nada sve služben karakter, vršeći monopol nad svim propagandističkim i povjesnim filmovima. Pred mjesec dana odbor poduzeća predao je upravu vladinom komesaru, zastupniku Grayu. Istraga, koju je provela posebna prefektoralna komisija na čelu sa Lazzarijem, predala je predsjedniku talijanske vlade izvještaj o teškim prekršajima u poslovanju zavoda »Luče«. Prone-vjerenja su započela 1925. i nastavljena sve do danas, te su dosegla .iznos od 7 milijuna lira! Predsjednik vlade Mussolini naložio je komisiji, da postupa strogo prema nalazu istrage, pa su sa svojih položaja u upravi zavoda »Luče« maknuta dva ravnatelja, jedan pravni zastupnik i neki drugi odbornici. Medjutim ova afera zauzima veće razmjere. Tako su zatvorena četiri'daljnja odgovorna lica jz uprave. Razumije se, da javnost s interesom prati ova najnovija otkrića u zavodu, čije ime dnevice čuje po svim kino-kazalištima Italije. Budući da lm se nije moglo dokazati da su propuste u službi učinili sa namjerom da sabotiraju propagandistički rad režima, nisu predani izvanrednom tribunalu za zaštitu države, nego su odlukom pokrajinske komisije za suzbijanje defetizma osudjeni na deportaciju i konfinaciju. PROŠNJE ZA SPREJEM V FAŠISTIČKO STRANKO Bilje pri Gorici aprila 1933. Naša vas je bila svoj čas vas dobro situiranih kmetov, ki so živeli na trdnih nogah. Danes je situacija še precej drugačna. Asimilacija služi najbolj hitro in najbolj uspešno ravno gospodarska Odvisnost in tega se naši gospodarji prav dobro zavedajdr Na vse načine gledajo, kako bi nas gospodarski čimprej uničili. Naša »stavbna zadruga« je že dolgo časa v likvidaciji. Ni treba ravno omenjati, da škodo takega nepotrebnega zavlačevanja trpimo ravno zadrugarji, toda likvidatorjem to nič mar ni. Pri nas je malo domačinov, ki bi nosili črno srajco, še manj pa je takih, ki bi bili nanjo ponosni. Da bi pa Italijani prisilili naše ljudi, da pristopijo k fašistični stranki, so si izmislili nekaj povsem novega. Vse tiste trgovce in obrtnike, ki do danes še niso bili vpisani v fašistično stranko, so primorali, da so vložili prošnjo — rok je bil določen do 23. marca. — da bi jih sprejeli v fašistično stranko. Paskusna doba traja 6 mesecev. Cè se v tem roku naš človek ne izkaže vrednega nositi črno srajco, se ga v stranko res ne sprejme, a odvzame se mu koncesijo. Razume se, da bodo potem pisali in govorili, da je naše ljudstvo samo vložilo prošnje za sprejem v fašistično stranko, pisali bodo o velikem navdušenju naših ljudi za fašizem in Duce-j a, a previdno bodo molčali kako je do tega prišlo. . Torej: če naši obrtniki in trgovci prošnje ne vložijo, se jim odvzame koncesija, če se ne izkažejo navdušeni fašisti in izdajalci svoje krvi in narodnosti, se jim tudi odvzame koncesija. Naš človek, ako hoče še nadalje živeti na svoji zemlji, naj bi se brezpogojno prodal! — (rob) TANCARELLA JE PREMJEŠTEN U VENECIJU. Trst, aprila 1933. — Naše učitelje u emigraciji sigurno će interesirati vijest, da je famozm' cav. dott. Tanzarella, sekretar tršćanskog školskog, proveditora, u čijim je rukama bila sudbina našeg učiteljstva u Ju-, lijskoj Krajini kroz čitavih deset godina, napokon premješten iz Trsta u Veneciju. Kazenska ekspedicija pod maskami. Kobarid, aprila 1933. — Pri nas se je dogodil ta, vsekakor zelo značilen dogodek. Dne 23. marca t. L, so fašistične oblasti organizirale veliko proslavo ob priliki 14. obletnice ustanovitve fašiiev. Priprave so bile velike. Zastave so morale viseti vsepovsod: na trgovinah, hišah, senikih itd. Vse naj izzvzni v mogočen slavospev duceju. Ljudstvo iz vseh sosednih vasi (Sužid. Svino, Idersko, Staro selo itd.) je bilo že zdavnaj prej vabljeno na proslavo. Silili in pritiskali so na sve njim lastne načine. Udeležba od naše strani pa je bila za njih naravnost žaljiva. Najbolj jih je razljutila vas Idersko, iz katere so prišli na proslavo le trije. Nasljednji dan, 24. marca, sta pridrdrala v Idersko dva avtomobila fašistov. Bili so vsi našemljeni. Imeli so umetne brade, umetne brke in šoferska pokrivala. Značilno- Razbojniki z nepoštenimi nameni se tudi maskirajo! Pričela se je kazenska ekspedicija po vasi. Kjer so srečali naše mladeniče, za katere so sodili, da bi bili lahko prisostvovali njih proslavi, a tega niso storili, so vsakega hudo pretepli. Najtežje so poškodovali domačina Lojzeka Šavlija p. d. »Kosorogov«. — Brezmejni fanatizem in strupeno sovraštvo do našega življa, jim je popolnoma’uničilo vsako zdravo razsodnost, da prirejajo take pohode po naših mirnih vaseh in ustvarjajo nove nedolžne žrtve vsemočne-ga fašizma. — (r o b). »FOVČ« — NEVARNO OROŽJE S Krasa, aprila 1933. Stvar sicer nit; tako nova, a vendar je dobro, da jo zabeležimo. Ko so dobile fašistične in druge oblasti nalog, da poberejo vse orožje, tudi stare spominske ostanke, so se spravili tudi na nože, ki so bili količkaj dolgi. Žrtev te nove odredbe je postal tudi znani »fovč« ali »kosir«, kot ga imenujejo na Krasu. To je srpasto zavit nož, brez katerega ni bil noben gospodar, pa tudi ne noben pravi mladenič na Krasu. Seveda ni služilo to nedolžno sredstvo za nikako orđžje. A strahopetni Italijani so videli v tem veliko nevarnost »za red in mir« jn vprizorili so pravo gonjo za »fovči« Na cestah, na po- j lju in v gostilnah, povsod so preiskovali Ijudj in jemali te nesrečne fovee Če je bila večja skupština mož, zlasti v gostilni, so morali vsi vstati, dvignit; roke in nato so jih preiskali. Tako se je to spremenilo v običaj, da so v gostilnah takoj ko se ie pojavila na vratih kaka uniformtrarra oblast, vsi vstali in dvignili roke ter tako napravili resno mišljeno akcijo oblasti, smešno. (Agis) CENZURA PISEM V TRSTU Trst, aprila 1933. Na glgvni pošti v Trstu so že pred časom ustanovili poseben oddelek, ki ima nalogo, da pregleduje vso pošto, pisma, dopisnice, tiskovine itd., zlasti ono, kar prihaja iz Jugoslavie. V ta namen imajo posebne tiskane obrazce v različnih oblikah in barvah, k' služijo za beležbe pisem, naslovljene različnim ljudem: navadnim, osumljenim, ose- I barn s policijskim nadzorstvom itd. Na te I obrazce zabeležijo: datum, kraj in pošto, I kjer je bilo pismo (dopisnica) oddano, ime. I priimek, kraj in pošto naslovljenca ter mie I in priimek pošiljatelja v kolikor to lahk°, [ ugotovijo. Odprejo pa vsako pismo, četud' I je zapečateno. Za te obrazce z beležkami I imajo poseben, dobro urejen arhiv, kjer I spravljajo vse in imajo lahko na ta način I pregled nad vsem dopisovanjem dveh I oseb. Res vzorno! Toda »vzorni« so tud* I stroški s to cenzuro, ki po našem mnenju nima prevelikega haska! (Agls) KOPARŠTINA SASVIM U RUKAMA NINA PETRISA I PJERA ALMERIGOGNE Kopar, aprila 1933. — Koparska općina bila je već od nekog vremena bez po-deštata, pa je njom upravljao kao komesar advokat Nino dc Petris. Ovih dana medjutim imenovan je Petris za podeštata koparske općine. U isto vrijeme imenovan je ka- I petan Pjero Almerigogna na Petrisovo I mjesto za sekretara koparskog fašja. To znači, da će sada ta dvojica oštrih fašist-1 imati i službeno svu vlast u Kopru 1 na ko-parštini isključivo u svojim rukama pozna i jednog i drugog, može da si prestavi što to znači, naročito za naš svijet* Petris i Almerigogna poznati su kao nnP oštriji i najbestidniji progonitelji svega, Sfo nosi biljeg slavenstva, grubi su i divljački i u svom postupku s našim ljudima. „ SAMOUBOJSTVO SLOVENSKOG TRGOVCA Trst, aprila 1933. — Ovdje je poči«^ samoubojstvo poznati slovenski trgov1^ Kljun, koji je imao veliko zastupstvo P°r' dovih strojeva Zapao je u velike novčah poteškoće, naročito radi velikih poreza, mu je bila izvršena zaplijena svega maS3' zina, koji je vrijedio oko pola milijuna },r za svotu od 50 hiljada. U očaju poSh1". je samoubojstvo. Uostalom to nije kod b3^ jedini slučaj.’Sve češće se dogadja, da P°' znati privrednici, koji sn nekad odlično T!l dili. počinjaju ovakav očajan gest zbog škog stanja, u koje je Italija dovela naS krajeve. ALI SE ITALIJA PRIPRAVLJA NA VOJNO? Trst, aprila 1933. Italijanska vojaška oblast dobro skrbi za utrjevanje strategičnih točk v naših krajih, prav tako skrbi za prometne zveze med kraji, ki bodo v eventualnem spopadu igrali več ali manj važno vlogo. Na vseh koncih in krajih grade nove ceste, kjer pa take že obstojajo jih sirijo in utrjujejo. Tako so zadnje čase cesto Sežana-liipica-Lokev, pri prehodu preko tira za sežanskimi zapori dvignili in napravili most. V slučaju vojne se bo tod mogel vršiti promet neovirano. V bližini Sežane proti Lipici gradijo Poleg komaj dograjenih vojaških bolnic, ki jih ljudje smatrajo za smodniš-nice več novih vojašnic. Pred kratkim so pričeli trasirati cesto iz Dutovelj na Godnje in preko to-majskega polja na Križ. Od Križa pa sirijo sedanji klanec na Štorje. Cesto, ki veže Dutovlje z Opčinami so razširili od 3.5 m na 6 m. Presekali so vse ovinke in znižali bolj strme klance. Pri Repentaboru so na Poklonu (pri kapelici), izsekali in znižali cesto za celih 20 m. Pri utrjevalnih delih na Nanosu in sličnih so seveda zaposleni izključno le Italijani. V redkih slučajih smejo voziti materijal tudi domačini, a vedno le do gotove točke, odkoder odpeljejo voz na mesto vojaki. Voznik, mora čakati na licu mesta, da mu vrnejo voz in živino. Na vsakem koraku naletiš na tablico, ki pravi, da je na dotičnem mestu prepovedano ustavljati se, si ogledovati naprave, fotografirati itd. — (rob) NOVO VOJAŠTVO. II. Bistrica, aprila 1933. V vojaš-' niče, ki so bile dogotovljene preteklo jesen, se j£ kred kratkim naselila pehota. Nova oficirska kasarna je še prazna. Tudi v vojašnico, ki je namenjena za konjenico (v Trnovem) še niso naselili vojakov, ker nadaljujejo z zidanjem. — (Ag is) SIROTTIJEV REŽIM Kakor so poročali listi je postalo v zadnjem času baje zopet aktualno vprašanje ° novem škofu v Gorici, ki ga sedaj, kakor znano, nadomestuje kot apostolski administrator m Goričanom predobro znani Si-rotti, Marca je bil pri papežu v avdijenci tržaški škof Fogar. Morda je bila tudi njegova pot v Rim v zvezi s poslednjimi te-ritorijalnimi spremembami cerkvenih uprav ter naslednikom pokojnega nadškofa Sedeja. Od časa do časa se čujejo govorice, da bo imenovan za goriškega nadškofa sam Sirotti. Izven vsakega dvoma je, da bi pomenilo njegovo imenovanje težak udarec za naše Goričane, ki jim že sedaj s silo jemljejo Poslednje ostanke narodnih kulturnih pravic. kolikor jim jih je še ostalo pod krovom njihovih božjih hramov. Sirotti je posredno ali neposredno sokriv pri teh kulturnih in verskih zločinih. Baš v zadnjem času se je pričela po Goriškem nova gonja proti slovenskim propovc-dim in krščanskemu nauku v cerkvah, “iljskemu župniku, ki vztrajno prepoveduje v slovenščini, so sp- u sve većem broju na talijanski oblik. U bašćanskim listovima izlaze sve češće du- gački popisi novih pretvorenih prezimena. Oko Uskrsa pretvoreno je na talijanski oblik nekoliko stotina naših starih slavenskih prezimena. UMRO VALENTINO PITTONI Trst, aprila 1933. — Iz Beča je stigla vijest, da je tamo umro u starosti od 60 sodina Valentino Pittoni, istaknuti tršćan-ski političar, koji ie kroz dvadeset godina bfije rata i nešto malo poslije rata igrao veliku ulogu u političkom životu Trsta. On !e bio vodja socijalista u Trstu i zadavao je svojim držanjem i borbenošću velike DriKe tršćanskim iredentistima. I sada u Povodu njegove smrti u nekrolozima, koji su izišli u tršćanskim listovima ističe se ta njegova borbenost i njegova akcija, koja je uvelike smetala iredentizam. Poslije rata general Petiti di Roreto kao okupator Julijske Krajine imao je takodjer okapanja s njime, ali je kasnije bi'o onemogućen i morao je da emigrira Živio je u Beču kao politički emigrant ; vodio administracije dvaju socijalističkih njemačkih listova. SMIJEŠAN REVOLT Ovih dana oborili su se svi fašistički ii-tQvi na dra. Borskog. redaktora za spoij-P Politiku u »Narodnv Politika« i predaš-leS diplomatskog predstavnika čehosio-PPke republike u Rimu. Povod ovom nadaju je jedan članak dra. Borskog u ko-eni ie, polemišući sa fašističkim listovima 'ovodom smiješnih i naduvenih lekcija PPloj Antanti istaknuo, da fašistička štam-treba ponovno pomno da zagleda u hi-pa će uvrditi da Italija nije sama ^dobila svoje granice od 1918 god., i da na talijanskom frontu bila odlučujuća FAŠISTIČKE ŠTAMPE ručuju da njegova zemlja ima u prvom rc du zahvaliti za svoju nezavisnost »vrijednosti talijanske vojske« a potom plemenitosti diplomata koji su se nalazili za stolom kod sklapanja mirovnog ugovora Versaillesu. G. dr. Borsky učinio je dobro, što je podsjetio fašističku štampu na historiju, koju ie ona, očito, već posve zaboravila, jer već tvrdi, da je Italija odlučila o pobjedi u svjetskom ratu i da sav svijet ima biti zali vaiati Italiji za sretan svršetak rata, pa zato i spominje nezahvalnost svijeta prema Italiji. Tako fašistička štampa piše sada, dok još svi pamtimo, kako je to upravo bilo u svjetskom ratu i u Versaillesu. A šta li će tek pisati kasnije, kad dođu nove generacije, koje više ne će biti neposredni svjedoci historijskih događaja. TUDI V ZNAMENJU DVATISOČLETNE KULTURE Trst, aprila 1933. - V zadnjem času, kot znano so italij. oblasti prepovedale še tistih par revij, ki jih naš kmet citai, kot na pr. »Bogoljub«, ki je izključno verski list in pa »ženski Svet«, ki je nudil našim dekletom po deželi gospodinjsko izobrazbo. V zameno silijo sedaj v vsako kmetsko hišo fašistični mladinski list »Gioventù fascista«, ki se tiska v Rimu in ki je vse prej kot vzgojen list, ker mu je namen da bi iz naših otrok vzgojil janičarje. Prav tako vsiljujejo'JfiSMm kmetom gospodarski list »Amico dei Cam-pi«, ki izhaja v Trstu. Prav zaprav je neiufi'ljivp Zakaj tako silijo njih liste v naše hiše, ko jim je vendar dobro znano, da naše ljudstvo njih jezika ne razume in ga ne obvlada ne v govorici in ne v tiskani besedi. Prav dobro vemo, da kljub njihovemu fašističnemu kmetskemu glasilu bodo naše kmetije vseeno propadale in bo vseeno pel boben po naših vaseh, ker ima za to dovolj vzroka. Da v tako kritičnih gospodarskih časih izsiljvijejo od naših ljudi denar za njih glasila, ki so za nas popolnoma neuporabna, pa je tudi za fašistične veljake neodpustljiv greh! — (rob) FAŠISTIČNA PROPAGANDA IN POLJEDELSKA Stampa. Vrsno pri Kobaridu, aprila 1933. Prav tako kod po Krasu silijo tudi pri nas italijanske liste in sicer poljedelski list »L’ Isónzo agricolo«, ki izhaja v Gorici. — Namen poljedelskih listov je povzdigniti poljedelstvo z modernim in umnim obdelovanjem. »L' Isonzo agricolo«, žalibeg tega ne bo nikoli dosegel, ker ga naše ljudstvo absolutno ne razume. Morda mislijo fašistične oblasti, da se bo šel naš kmet najprej učiti njih jezika, zato da bo razumel njih kmetski list? Ali pa jim je samo na tem, da ogoljufajo našega človeka za naročnino popolnoma tujega in nepotrebnega fašističnega tiska? Njih namen je kljub vsej umazanosti zelo prozoren. O kakšniii uspehih pa mislimo, da si le ne delajo iluzij _ (rob). PROPAGANDNA PREDAVANJA, P o 1 j u b i n pri Tolminu, aprila 1933. — Kot je opaziti zadnje čase, se italijanske oblasti zelo zanimajo za kmetoval-stvo v naših krajih. Zelo so začeli siliti v naše hiše z italij, poljedelskimi listi in iskati naročnike. Pri nas so organizirali predavanje znanega kmetsko mlekarskega pohvalnega učitelja Savelli-ja (nekdaj Šav-li-ja). — Predavanje je sijajno uspelo! Izmed Poljubincev ni razumel nihče niti besedice. Pa nam je v resnici žal ker je mogoče, da je govoril o odškodnini, ki jo že toliko časa pričakujemo za odvzete nam njive. Mogoče pa nam je dajal geniaine nasvete, kam naj bi orati, ko nam bodo odvzeli večii del rodovitne njive za vojaško letališče? Res sijajno predavanje! Nam ga je zelo žal. — (rob). SKUPŠTINE OBČNI ZBOR DRUŠTVA V nedeljo dne 9 aprila se je vršil ob precejšnji udeležbi članstva občni zbor društva »Jadran«. Občni zbor je vodil njega predsednik g. Dr. Jos. Bergoč, kateri načeluje društvu že več let. Njegovo stvarno poročilo so zborovalci sprejeli v velikim aplavzom na znanje. Zlasti je poudarjal, da mora društvo stopati ramo ob rami z mladim agilnim »Nanosom« in delati za en cilj skupno in složno. Iz tajniškega poročila smo razvideli, da je društvo polagalo veliko važnost pevskemu odseku, kateri pod spretnim vodstvom pevovodje g. Laha povsod triumfira in je bil zbor tudi zmagovalec v Ljubljani, dobil je pozlačen pokal, prvo nagrado v drugi kategoriji. Društvo je polagalo veliko važnost tudi socijalnomu pogledu skupno z »Nanosom« je številnim emigrantom čez zimo poskrbelo toplo hrano in prenočišče. V tej smeri bo tudi v bodoče društvo polagalo mnogo pažnje. Iz poročila blagajnika g. Krištofa je razvid- „JADRAN" V MARIBORU no zelo lepo, da je društvo v finančnem pogledu na dobrih nogah, kar je za skoro vsa emigrantska društva bolj teško reči. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata glede nadaljnega dela in se je sklenilo, da bosta »Jadran« in »N a-n o s« skupno delala v vseh stvareh ti-čočih se našega dela. V ta namen se izvoli članski medruštvenii odbor, kateri bo reševal vse naloge ti-čoče se raznih skupnih manifestacij, predavanj in drugih prireditev. Pri volitvah je bil povečini izvoljen stari odbor z predsednikom Dr. Bergočem na čelu, v odbor so bili izvoljeni nadalje še gg. Dr. S. Fornazarič, I. Kralj, Petelin, Bratož, Krištof. Rojc, Kralj M„ Valič, Curk, Kolarič, Lozej, Cerkvenič, Valenčič, Tomažič. Preglednika računov sta gg. Žižmond J. in Kocjan F. Mariborskemu »Jadranu«' kličemo le tako naprej! Lj. DELOVANJE NOVEGA „KLUBA EMIGRANTOV" V LITIJI Dne 12 marca se je ustanovil v Litiji nov bratski klub. Udeležba na občnem zboru je bila častna, če pomislimo, da ie Litija majhen kraj in da tudi nima posebno velike okolice. V klub se ie takoj vpisalo okoli 30 članov, ki pa so do sedaj narastli že črez 40. Prepričani smo. da se bo število 60 članov s katerim računamo, dalo kmalu doseči, ker zanimanja ne manjka in tudi delo, kj se nam obeta bo gotovo zadostilo vsem željam in zahtevam emigrantov in tudi domačinov. Prvi sestanek, ki je bil samo za člane, se je vršil 9 t. m., je bil namenjen predvsem propagandi in pogovoru za bodoče delovanje. Uvod temu pogovoru je tvorilo predavanje »Položaj naše emigracije v Jugoslavi ji in političen položaj v Italiji« Sklenjeno je bilo. da se bodo predavanja vršila redno vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer javno. Krajevni šolski odbor ie klubu dovolil uporabo IVa razreda v narodni šoli, kjer se bodo vršila predavanja. Prvo javno predavanje o aktualnih razmerah se bo vršilo 7 maja. Klub se ie že obrnil v Ljubljano, da dobi za ta prvi nastop, s katerim se bo predstavil litijski javnosti, kakega močnega in priznanega predavatelja. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo in bodo gotovo prišli na svoj račun! Klub misli v kratkem organizirati š i r-ši izlet na Sv. goro nad Litijo, ki je zelo lepa izletna točka. Ker na so na ta izlet mislila tudi že druga bratska društva se ie klub obrnil do vseh emigrantskih društev ki niso preveč oddaliena, da bi se domenili za skupno organizacijo in da bi se ta izlet spremenil v nekak pokrajinski izlet vseh bližnjih naših društev. Datum se bo najbrže določil na dan, ko se bo na Sv. gori vršila blagoslovitev koče »S. P. D.«. Javnost bomo natačno obvestili, ko bo vse )0ljše in natančnije določeno. DJACI KRČKE GIMNAZIJE U ZAGREBU VIŠEDNEVNA EKSKURZIJA KRČKIH SREDNJOŠKOLACA. — KONCERAT U ZAGREBU I NA SUŠAKU. - JEDNA KORISNA I S USPJEHOM IZVEDENA ZAMISAO U Zagrebu je boravila nekoliko dana oveća izletnička grupa đaka krčke gimnazije. Oko sedamdeset učenika i učenica iz Krka pod vodstvom svojih nastavnika sa ravnateljem krčke gimnazije g. Franjom Nakić-Vojnovićem na čelu, stigli su u Zagreb u utorak 18. ov. mi. i ostali ovdje do subote 22. IV. o podne. Došli su da razgledaju i upoznaju grad i da za vrijeme svog boravka njihov mješoviti zbor priredi kon-cerat. Sve pripreme oko njihovog dočeka, boravka i organizacije koncerta vodio je posebni odbor iz redova zastupnika zagrebačkog »Društva Primoraca«, društva »Istre«, Istarskog akademskog kluba i Đačkog internata. Doček na stanici vrlo brojan, bio je nadasve srdačan. Medju djacima bio je znatan broj naših istarskih djaka koji polaze gimnaziju u Krku. Sa kolodvora diaci su se uputili u Djački internat u gornjem gradu, gdje je za niih bilo uredjeno boravište kroz cijelo vrijeme što su bili u Zagrebu. Još iste večeri prisustvovali su korporativno opernoj pretstavi »Morane«. Dan iza toga kao i ostalo vrijeme do odlaska upotrijebili su na razgledavanje grada i raznih kulturnih institucija. Medju ostalim razgledali su Strossmayerova galeriju slika, a poslije toga su, da podcrtaju značenje svojeg dolaska u Zagreb sa periferičnog mjesta Krka, položili pred spomenik biskupa Strossmayera zeleni lovorov vijenac sa narodnim trakama. To isto su učinili za svog posjeta na Mirogoju. gdje su na grobove ilirskih preporoditelja i grob ara Matka Laginje (kao pravi Istrani) takodjer položili vijence donešene sobom iz Krka ispletene krčkim lovorom. U četvrtak na večer priredili su uspjeli vokalni koncerat. Dvorana u Bogovićevoj ulici bila je puna zagrebačkih Istrana i Primoraca, uz njih bio je znatan broj publike iz redova zagrebačkog gradjanstva. Koncertu su prisustvovali i pretstavnici prosvjetnih civilnih i vojnih vlasti, zastupnici kulturnih i nacijonalnih društva Đački zbor je pod vodstvom svog dirigenta prof. Franje Grubera s uspjehom izveo sav pjevački program (Brajša, Mokranjac, Žganec. Toth. Gajdonović Kukla) kao što su se pojedinci opet istakli sa nekoliko deklamacija, od tih je jedna bila prigodna od Katali-nića: »Pozdrav krčkih djaka Zagrebu«. Oduševljeni i razdragani ugodnim boravkom u Zagrebu (šteta samo što im kišovito vrijeme nije pogodovalo) puni hvale svima koji su im išli ovdje na ruku, djaci su u subotu, srdačno ispraćeni ostavili Zagreb, ponijevši sobom mnogo ugodnih i korisnih impresija. Na večer istoga dana održali su i na Sušaku svoj koncerat Ovaj značajan izlet krčkih djaka u Zagreb uspio je u svakom pogledu. Bila je dobra i sretna zamisao ravnatelja krčke gimnazije. da je svojim djacima za uskrsne praznike priredio ovaj dogadjaj. koga će se dugo vremena sjećati. IZVANREDNA GLAVNA SKUPŠTINA „ISTRE" U ZAGREBU NOVOM DRUŠTVENOM ODBORU STOJI NA ĆELU IVAN STARI. Ove nedjelje (23. IV.) održana je u dvorani »Kola» izvanredna glavna skupština društva »Istre« u Zagrebu. Skupština je sazvana iz razloga što je trebalo popuniti odbor koji je bio biran na nedavnoj redovnoj glavnoj skupštini. Tada ponovno izabrani pretsjednik društva Dr. Ivo Ražem, kako je poznato, bio je podnio ostavku na svojem položaju, a s njime zahvalilo se na od-bornickoj časti još nekoliko članova odbora. Skupštinu je otvorio potpretsjednik Ivan Stari. Poslije njegova govora podnesen je prijedlog da skupština izabere Dra Ra-žema počasnim pretsjednikom ili pak počasnim članom za njegov dosadašnji rad u društvu kao višegodišnjeg pretsjeđnika. Ra- zvila se u ovoj stvari diskusija, pa jer dru- štvena pravila ne prcdvidjaju počasnog članstva uopće, to je prijedlog promijenjen i usvojen tako da Dru Ražemu skupština zapisnički izrazuje priznanje. Poslije toga prešlo se izboru novog odbora. Najprije je bio predložen za pretsjed-nika sveuč. prof. Dr. Srećko Zuglia, što je skupština popratila odobravanjem Medju-tim je Dr. Zuglia odbio da se primi pret-sjedništva, motivirajući to zaposlenošću u svojem zvanju. Na to je dan odmor da se prisutni sporazume u pogledu odborničkih lista. Pobjedila je lista sa nosiocem g. Ivanom Stari, koja je tajnim glasanjem iznijela većinu. U novo izabrani odbor na čelu sa pretsjednikom Ivanom Stari ušli su ovi odbornici: Dr. Ćešćut Ciril, Buie Eran, Baf Fran, Zović Ivan, Sirotić Josip, Zaharija Josip, Velčić Nikola, Vidmar Josip. Kliman. Svić, Terpin Stevo, Zuccon Nikola, Dobrila Josip. U nadzorni odbor izabrani su Dr. Ivo Ražem, Dr. Just Pertot, Macuka, Vatovec i Bačič. U nastavku skupštine govorilo je nekoliko članova iznoseći stanje u društvu i način kako bi se društvene prilike sanirale u pogledu materijalnog ojačanja kao i obzirom na intenzivnije djelovanje. Doneseni su važniji zaključci u pitanju članarine, koja je nešto snižena (minimum je fiksiran od dosadašnjih 7 na 5 Din mjesečno), a zaostatci u članarini do konca 1932 brisani su. Skupština dosta dobro posjećena, potrajala je od nešto prije 10 sati do iza podne. Novi odbor stoji pred važnom zadaćom, čeka ga smišljeni rad u svim pravcima društvenog djelovanja. — (r) ŠTAMPA O NAŠEM LISTU [naši u Beogradu USKRSNI BROJ »ISTRE« BIO JE OD DNEVNE ŠTAMPE PRIMLJEN S OPĆIM PRIZNANJEM Nove prostorije beogradske organizacije. Širi društveni sastanak. Udruženje »Istra-Trst-Gorica« u Beo-»Istra« je sa ovim svojim uspjelim poku-1 gradu uzelo je početkom aprila o. g. pod šajem pokazala koji je pravi način da se zakup dvije sobe za svoje društvene pro-kult Istre podigne na jedan viši stepen; dan storije u ulici Kralja Petra br. 22, u istoj je svakako poticaj da se vodi ozbiljna ra- zgradi u kojoj drži gostionu poznati naš čuna o književnosti Istrana. član Ante Stari. Zagrebački »Jutarnji List« donosi Time je riješeno jedno od najglavnijih dulji članak, pod naslovom »Lijepa afirma- pitanja, koje je već nekoliko godina mu-čija lista Istra« u kojeip kaže i ovo: čilo Udruženje I-T-G u Beogradu i koje »U Zagrebu izlazi već petu godinu list nije dalo, da se društveni život i rad razda bi dobili ppbude da nas podupru što »Istra«, glasilo Istrana u Jugoslaviji. Naj- Vija onako, kako su željeli i htjeli vodje savjesnije i što efikasnije. prije je to bio mjesečni list, kasnije je iz- društva U opšimodi podlistku, koji je čitav po- lazio tri put mjesečno da $e vremenom Sastanci po raznim lokalima dosadili su svecen našem listu, zagrebački tjednik pretvori u dobro uređivani tjednik, sa po- svjnl banovima društva, a što je najteže »Jugoslovenska Reč« kaze mediu ostalim Uvećanim brojem pretplatnika (koji ga jzdr- biIo skopčani su bili sa materijalnim ovo: I zavaju) dotjeran i obiljem vijesti i brojem i xto njie hji0 .. interesi ni »Specijalni brojevi »Istre« ~ istarskog | kvalitetom članaka, ; tako da najobjektiv- dru§tvu >nj niegovjm č,anovima. Teškoće Uskrsni broj »Istre« bio je primljen ne samo od naših emigranata, nego i od dnevne štampe s priznanjem. Razni su se listovi osvrnuli na naš uskrsni broj duljim ili kraćim člancima u kojima ističu vrijednost i značenje našeg lista i naše publicističke akcije. Iz tih članaka donosimo nekoje izvatke, da bi našj čitatelji vidjeli kako sudi jugoslovenska; štampa o ovoj našoj akciji i emigrantskog lista, a pod tim specijalnim nije informira o prilikama u Istri. brojevima mislimo božićnje i uskrsne jesu dogodjaji svoje vrste ne samo u našoj emigrantskoj štampi, nego uopšte u našoj jugoslovenskoj štampi. Istarska emigracija koja je snažna po broju svojih lepih i značajnih intelekata, u tim specijalnim brojevima kadra je da nam prikaže nivo na ko- List ima danas svoju određenu i jasno povučenu liniju koju mu diktira interes ideje kojoj služi i koju propagira — interes Istrana (gdje god se oni_ nalazili) i interes zemlje odakle su oni — koji su na njoj ostali iii je morali napustiti. su bile velike kad se radilo o sastancima, a da se i ne govori o širim sastancima, za koje se društvo moralo naročito postarati, da bi se dobilo negdje prostorije, gdje bi se ti sastanci mogli održati. Narodnoj Odbrani valja se ovom pri- KONSTITUIRANJE ODBORA. Novoizabrani upravni odbor društva »Istra« u Zagrebu na svojoj prvoj sjednici od 25 ov. mj. konstituirao se kako slijedi Pretsjednik: Ivan Stari; I. potpretsjednik. Dr. Ciril Ceščut; II. potpretsjednik: Fran Buić; I. tajnik: Josip Sirotić; II. tajnik; Josip Dobrila; I. blagajnik; Niko Velčić; II. blagajnik: Niko Zuccon; Referent za štampu; Stevo Terpo'n; Odbornici: Fran Baf, Ivan Zović, Josip Zaharija, Josip Vidmar, Viktor Svić. Anton Kliman. Ante Cerneka. PISMO DRA RAŽEMA Dr. Ivo Ražem uputio je odboru društva »Istre« ovo pismo i zamolio nas, da ga u listu objavimo: »Iz novina saznajem, da me je glavna skupština članova »Istre« dne 23. o. mj. — neznani na čiji predlog, a da me nitko prije nije pitao — izabrala članom Nadzornog odbora Medjutim radi istih razloga zbog kojih sam dao ostavku na časti predsjednika. nemogu za sada da se primim bilo koje funkcije u odboru naše organizacije Molim dakle da se uvaži i ova moja ostavka na časti člana Nadzornog odbora. Zahvaljujući na povjerenju odnosno priznanju, kojim su me članovi naše organizacije htjeli odlikovati, želim cjelokupnom odboru što bolji uspjeli i bilježim se s narodnim pozdravom. — Dr. Ivo Raženi v. r. KONCERT ŽENSKEGA ODBORA V BEOGRADU ZA PRIPOMOĆ BEGUNCEM IZ JULIJSKE KRAJINE. Pred kratkim je »Istra« pisala o ve-ukem delu, ki ga je storil marljivi in delavni odbor odličnih belgrajskih go-jpa za naše revne emigrante, ki v mnogoterih slučajih niso imeli nobene druge opore pri iskanju pomoči in vsaj zaletnih sredstev, kot ženski odbor. Da si pridobi sredstev za nadaljnje svoje karitativno delovanje za svojo samaritansko pomoč našim rojakom, je odbor, kot že prejšnja leta. priredil tudi to leto lep in uspel koncert. Da bi koncert čim lepše uspel se Odbor ni vstra-šil niti žrtev, niti ogromnega truda. Na odelovanje je povabil razne odlične oelgrajske umetnike, ki so se radi od ivali. Da bi pa bila privlačnost še večja ie povabil med drugim tudi odličen Slovenski kvintet iz Ljubljane, ki se je tuli drage volje odzval. Odbor je pridobil za ta svoj koncert naj večjo belgraj-■ko koncertno dvorano ter jo z uzpešno propagando skoraj popolnoma napolnil, izjavanje poedinih točk programa, zla-■ti pa krasno petje ljubljanskega vokalnega kvinteta je občinstvo z odobravanjem in navdušenjem sprejelo, tako da so morali pevci še in še dodajati svojemu programu. Moralni in materialni uspeh koncerta je bil dober. Za vse to pa gre zasluga marljivemu ženskemu odboru ter raznim drugim gospodom ki so se zavzeli za stvar ter pripomogli k tolikšnemu uspehu. u Hrt uoirtif II« JC- iii v« i *iii iirtpuaiiu« I |f| - ' , *■" .... .... ............. ...... List je u ovo vrijeme što izlazi okupio llk.om naročito zahvaliti na njenom gosto' me stoji, a taj je, kako vidimo iz njenog oko sebe veliki broj suradnika — starijih Primstvu. uskrsnog broja, visok i gotovo zamjerali, i i mladih, koji svojim pisanjem propagiraju Novoizabrani odbor uzeo si je za spe' Ta konstatacija, koju beležimo veoma ideju Istre. Ta se suradnja osobito opazila cijalnu dužnost da bilo kako prebrodi ove rado i kojom se ponosimo, jedan je veliki | u lanjskom božinom broju lista, a došla je teškoće, koje su poticale iz finansijskih plus ne samo u istarskom svetu nego uop- i sada još jače do izražaja u uskršnjem razloga; došao je do pomenutih prostorija, Ste našem. Mi se ponosimo našom istar- broju »Istre«. Ovaj je broj (sa svojih 40 nabavio čak skroman ali lijep namještaj skom emigracijom, koja je ispravno i du- stranica) zbilja najdotjeraniji i govori ko- za svoju čitaonicu tako, da će prostorije boko shvatila svoju tešku i svetu zadaću liko se medu Istranima u Jugoslaviji po- društva biti stvarno centar emigrantskog i stavljamo je kao svetao primer svim na- kazuje smisao i volja za koristi iednoj pra- života u Beogradu rodnim stremljenjima za slobodu, jedna-1 vednoj stvari. Ovaj broj donosi nekoliko Svi će članovi kako oni koji se nalaze odličnih članaka kulturno-historiiskog sa- u Beogradu, tako’ i oni koji dodju poslom držaja. Pitanje manjine hrvatsko-slovenske u Beograd, naći u društvenim prostorijama pod Italijom, manjinsko pitanje uopće ras- uvijek najvažnije društvene informacije i piavlja se na nekoliko mjesta. Ima nadalje mo5j da 5jtajU razne novine, revije i knji-znatan broj priloga istarskih književnika ge J već poznatih kao i onih koji su se pojavili 'obavještavamo članove I-T-G u Beo-poshje rata. Vijestima iz Istre obiluje i „r d , dr„xt ‘,.1, ovaj broj, kao što je to slučaj u svakom ’ u|~ve,?.lr*l Prostonja broju do sada. List marljivo bilježi sve po- a ^ . J ftraT• 2.2 ^,a* jave, koje su u vezi sa pitanjem Istre i U0?,’ jf08,1 onj- r >> S-.raninj<^ održati dim Rad je istarske emigracije ozbiljan, pro- Istrana, u prvom redu među njima samima ,. IP.a,.a’ u xn,edJ.!U Pr|ic Podne u 9 i po sa-mišljen i stoga tim više vredan poštovanja I— na kulturno-književnom i društveno-so-111 .* društveni sastanak sa jednim preda' i pomoći naših širokih i slobodnih narodnih cijalnom području. Mnogi su članci popra- vanlorn> diskusijom o društvenim prilika' masa. Uz nju nas vežu iste misli, isti ose-1 ćeni fotografijama i crtežima, pa je i tol^ * slučajnostima Mole se svi članovi-ćaji. Kroz bol i patnje Istre radia se nešto dokaz nastojanja da se list još jače digne aa s?botn ponesu i društvene legitimacije novo — veliko, plemenito i opšte ljudsko. I na visinu i da zadobije karakter napred-|kao i popunjene statističke liste. I kad dode taj čas uskrsnuća. Istra će ! nog organa. Kako je list namijenjen hrvat- P°?to je ovaj sastanak za društvo vrlo doneti u našu narodnu zajednicu svoje I skim i slovenskim čitateljima iz Istre, Ju- značajan, mole se članovi kao i neučla- ideale pronete i prekaljene kroz krv i Gol- lijske Krajine u Jugoslaviji, pisan je hrvat- njeni emigranti iz Julijske Krajine, da na gotu patnje i mučeništva. Ona će opleme- skim i slovenskim jezikom, već prema su-I sastanak neizostavno dodju. niti tu našu zajednicu i dati joj pečat spo- radnicima, među kojima ima — i na hrvat-1 znanja, koji se rađa u ropstvu i koji će biti I skoj i na slovenskoj strani — priznatih i večni memento za sve nas. poznatih imena u javnom i kulturnom ži- Evo, te i mnoge nas još misli saleću votu kao i mlađih među njima, koji već listajući ovaj uskršnji broj »Istre«. ozbiljno nastupaju. Ovom je broju »Istre« dan tako 'zna- | Sve u svemu ovaj uskršnji broj, bogat vijestima i materijalom o Istri koii bi u većini pristajao u svaki almanah, ozbiljno služi afirmaciji istarske stvari.« kost i bratstvo. Istarska intelektualna emigracija, koja nam se pretstavlja u specijalnim brojevima »Istre«, velika je nada naše zarobljene Istre, te najtužnije i najtragičnije jugoslovenske zemlje, ona pretstavlja svu njenu snagu, sva njena nastojanja i iskreno Ispoveda svete njene želje, koje ne samo da su nacionalne, nego i duboko čovečanske. NASI U ZEMUNU čajan karakter, koji potpuno opravdava pojam reprezentativnosti i almanaha nastojanja istarskih intelektualaca u emigraciji. Katkada je zadaća urednika veoma te- PROSTORIJE ZEMUNSKE ORGANIZACIJE. Naše Udruženje prešeli’trSb »'■nm'e-pT^ I storije u Kralja Aleksandra ulici br. 9 drh" sS^NT.TTT.iTSS.'Té'àu» SL2K1& a«, a naročito nadača uradotka ka. S,o ie | « “ IS? aSSjSTS.Sftoz *č!S to slučaj baš u listovima koji imaju pri- kN 0 v j n a koju treba sačuvati« j dan, a odbor održava svoje sjednice svake kazati Čitaocima i reprezentirati ono što je ovo: nedjelje od 10—12 sati prue podne. Kro* najbolje, najlepše, najsnažnije i najznačaj-1 »Naša istarska emigracija izdaje u Za-lto vr>ieme knjižničar izdaje i prima knji" nije sto može dati jedna sredina i jedan I grebu već petu godinu svoje glasilo »Istra«, I f-®' Odbor moli ovim putem naše ljude krug bilo kakvih kulturnih radnika. koje, nakon reorganizacije, izlazi svakog on‘b krajeva, koji stanuju u Zemunu. « "i __ • ____ ___i_______ - ______ I R/* iiplanp u irncf* HnicHm f ìr»? u Urednik. »Istre« je tu svoju zadaću iz-1 tjedna. List se izdržava, uglavnom, samo I učlane u naše društvo, koje to još iiis^ vršio s velikim razumevanjem i savesno-1 pretplatom istarskih emigranata (A što če-1 učinili. a dosadašnje članove, da plate č(a“ šću i kao najbolji dokaz te njegove spre- kaju ostali?!), koji s mnogo požrtvovanja nar>nu za ovu godinu me poslužiće »Istra«, koju je on kroz vre- p0ma2U ovo svoje jedino, i zaista repre-me svoga uređivanja podigao na zamerni zentativno glasilo. nivo i stavio je u red najbolje uređivanih listova. Red bi bio da reknemo o svakom prilogu u uskršnjem broju »Istre« po neku reč, A kad bismo to učinili bilo bi i nama sa mirna najmilije. No kako je materijal velik, sadržinom raznolik, ali opet kroz sve to provejava jedan duh i jedna misao, poku-šaćemo da damo samo kratki pregled svega onoga što je reprezentirano u uskrš Uredniku mora se priznati da ie »Istru« podigao na zamjernu visinu, da joj je dao — što je za našu emigraciju najvažnije — i određenu liniju. Njemu je pošio za rukom, da u relativno kratko vrijeme okupi oko lista lijepu grupu odličnih saradnika iz redova istarskih U označenom vremenu, odbor ujedno vrši upfs novih planova, prikuplja člana* rinu, izdaje knjige na čitanje i prima P0' klonjene knjige za knjiižmcu, daje potrebna objašnjenja, prima moibe i žalbe Sada vrši popis svih emigranata jugoslovena onih krajeva a nastanjenih u Zemunu, te ovim putem pozivlje sve t. j. članov6 i nečlanove, da u označeno vrijem6 najdalje do 15. maja o. g. dodju u vlasti' javnih radnika — kojih nema mali broj. ea onova sto te renrezennrano ,< „sk-r® i u naš°i> domaćoj javnosti, »Istra« se po I tom interesu u Udruženje radi popisa. U opširnom članku zagrebačke »NoUkim« krajevima, ona imala najbogatiji j | TRSTA, GORICE I ZADRA U ZEMUNU-vosti« pišu i ovo: | prvoklasni materijal, visoko otskocivši nad »Pred nama je uskrsni broj »Istre«, già-1 na®orn dnevnom štampom. Naše Udruženje organizovalo je na dril' sila Saveza jugoslovenskih emigranata iž Julijske Krajine, koji je izašao na 40 strana velikog formata »Novosti« sa blizu tridesetak kulturno-političkih i nacionalno-soci jalnih članaka, te isto toliko književnih priloga u pjesmi i prozi. Nesumnjivo je šteta, što taj list nije našao toliko pristupa n naše narodne kuće. koliko bi zaslužio baš radi uklanjanja toga paslvlteta i dezlnteresma-na, koji u njima vlada za tužne prilike naše otsječene grane u Julijskoj Krajini. Ovog Uskrsa »Istra« je premašila i samu sebe. Izašla je na 40 stranica, s prvoklasnim prilozima velikog broja saradnika koje bi sada, na ovom mje- Svi su prHozi biz°redovi "istarskih emigra I1 uspj’eIa ie u svakom pogledu. U velikol J nrjnnc« ,° i I dvorani kavane bili su postavljeni stolovi; gi dan Uskrsa (17. IV,) familijarni sastanak svojih članova sa izletom, na stanici Nov4 Grad (predgradje Zemuna). Sastanku sU prisustvovali' članovi sa porodicama i 2°' sti. Priredba je bila vrlo dobro posjećen6 «ata. syi.se odnose na Istru - bogate”vi-1 X?"™ —joi jesti, kulturno-historijski članci, politički, bi,a zajednička zakuska, a u mak* književni, pjesme, itd. dvorani razvila se igranka pod svirko Urednik »Istre« sa svojim užim krugom la.rni°n,ke Raspoloženje je bilo odH«* saradnika. dao nam je za Uskrs, ne jednu T,°,^a ,se-,e,.P)?sma. or>la na sve stran, novinu, već bogat i dragocjen almanah s Usred oduševljenja digao se pretsjedniK . kojim će se moći poslužiti svaki naš javni zs°dn>m riječima pozdravio prisutne. Navest ćemo ovdje nekoliko najkapital- radnik. — almanah kog bi morala imati m6din °stal°2> kazao je kako se je n®; nijih priloga, da tako potaknemo interes za svak? «pSa kuća.« narod /vis g. u Istri. Trstu, Gonci i ovaj izvrstan nacionalan časopis.« Ljubljanski »Slovenec« u svom kul- Ujru za^eo. na vjernost Jugoslaviji i da J Splitsko »Novo Doba« piše u svojoj turnom pregledu osvrće se na saradnju da će do viieka ta zakletva kulturnoj rubrici:. slovenskih književnika pa kaže; održati. Zatim kazao je, da bi mi emigra®” Glasilo jugoslovenskih einigranata iz Ju-1 »Velikonočna številka »Istre« je bo- |s obzirom na naše materijalno stanje lijske Krajine »Istra« u velikom opsegu izdalo je uskršnji broj sa nizom priloga iz pera uglednih književnika i kulturnih rade-nika iz Istre. Tu je čitav jedan niz dobrih članaka, stihova, proza, raznih prikaza. Možda da je ovako lijepo uređen broj izašao u formi almanaha, kao neka časopisna sveska, bio bi više zapažen. gata po svojih narodnostnih razpravah, kulturnih člankih In literarnih prispevkih. Nad polovico lista polnijo prispevki kult. delavcev s slovenske strani (Magajna, Soklič, Legiša, Likovič, Kosmač, Ribičič, D. Grudnova, dr. Lapajne. Alojz Gradnik itd.) [ dje morali biti' sretni i zadovoljni, ali j ipak nismo ni sretni ni zadovoljni, n\\. možemo biti niti ćemo biti sve dok buC\ naše majke ! očevi naša braća i sest1, čamili u ropstvu i tamnicama van gr3®.'^ Jugoslavije. Odabrali smo baš ovaj odmora za ovaj sastanak, kako bi ova». Ustavim se naj ob zaglavju »Naši kulturni I u društvu lakše podnijeli našu tugu ! U nizu mnogih novina koje su donijele obi- delavci«, kjer se vrste Goršetove skice sle-late priloge u uskršnjim brojevima, možda | dečih mož: Magajne, Preglja, Grudna, Ve- se ne će zapaziti — pa baš zato želimo dà skrenemo pažnju na ovaj broi »Istre«, možda kulturno najreprezentativnije istarsko izdanje. U ovom broju »Istre« prilozi su na srpsko-hrvatskom i slovenačkom. Navikli smo da se o Istri govori i piše sa šablonskim patriotizmom : i zato je iznenadila ova uspjela publikacija, u skromnom novinskom obliku, čitave jedne serije poznatih imena, koja svjedoče o kulturnoj snagi savremene Istre. Itkonje, Ribičiča. Lovrenčiča. A. Široka. K. Široka, Ukmarja. Grahorja in Delaka. Med slikami se plete Magajnova beseda o delih in načrtih primorskih umetnikov. Posebno je zanimiv odgovor Magajnov na vprašanje ali more pisati primorski pisatelj ne-tendično. če misli na svojo nesrečno domovino Magajna je pokazal na Sheehano-vo »Dolino krvi« in na Turgenjeve »Lovčeve zapiske«, umetnini, ki sta vzrastli iz bolečine domovinske bolezni-' daleko od svojih milih i dragih. Poslije govora deklamirala je t®®' djevojčica Trkulja »Otpozdrav Istre sni* a mali Cerovac »Slobodnoj brs®1 (sve od R Katalinić-Jeretova). Kako pri kraju govora, tako i deki®, macije oduševljenom klicanju i pljeska®' nije bilo kraja. Kroz cijelo vrijeme sastanka vladalo medju prisutnima veselo raspoloženi.” Sastanak je trajao od 3 poslije podne a,0 9 uveče kada su se svi zadovoljni ves*1 razišli svojim kućama. — NAŠA KULTURNA KRONIKA MONOGRAFIJA O PEROJU Fran Barbalić: Peroj, srpsko selo u Istri, pilleške i uspomene. Zagreb (W33). Pre-štampano iz Narodnih Novina br. 48—55 i 59 — 1933. Naručuje se kod autora: Zrinje-vac 11, I., i uz unaprijed poslanih 15 Din šalje se franko. Ime g. Frana Barbalića već je otprije Poznato našoj javnosti. Ako ga je do pred ^vije godine znao uži krug ljudi kao pisca, Koji se bavio proučavanjem školstva u Istri, .Postao je on svojom dokumentarnom knjigom: »Vjerska sloboda Hrvata i Slovenaca u Istri, Trstu i Gorici* poznat ne samo u širim krugovima naše emigracije, već i u ovdašnjoj javnosti. *oja se zanima za Istru i njenu kulturu. Stojeći nešto podalje od svakodnevnog zbivanja u našoj emigraciji, ali gojeći zato ne manje ljubavi prema Istri. g. Fran Barbalić Predao se svome radu i time koristi kao Pialo tko. Rad, što ga on izvršuje, trebalo bi to više cijeniti, što se za to traži mnogo truda i požrtvovnosti. a ne dobiva se često za uzvrat ni moralno priznanje koliko zaslužuje, a kamoli materijalno. Treba tu mnogo ljubavi do stvari, da se usprkos svemu, radi, istražuje, piše i izdaje. Od radova, koje ie napisao g. Fran Barbalić spominjemo: »Pučke škole u Istri«, »Jugoslovani i školsko Pitanje na Rijeci« i »Hrvatske i slovenske škole u Istri«. Rijeka (Jubilarni broj Hrvatskog učitelja g. 1925). Naročito ističemo njegovo djelo »Vjerska sloboda...« izašlo g. 1931 u nakladi društva Sv. Jeronima u Zagrebu, koje ie Pagradila Srpska Kraljevska akademija u Beogradu. Radovi g. Barbalića, dani nakon Pomna proučavanja, odlikuju se solidnom obradbom sakupljenoga materijala i statističkim podacima, koji mu poslužuju u stva-ranju vlastitih zaključaka. Te odlike došle su u najvećoj mjeri do izražaja u njegovoj Knjizi o vjerskoj slobodi našega naroda Pod Italijom. Knjiga je dokumenat za sebe 0 jednom životnom razdoblju u Istri pa će zbog toga zadržati trajnu vrijednost. Originalna je u njoj statistika o broju našega Pučanstva u današnjoj Julijskoj Krajini. Ta statistika, kada postoje samo falsificirane sa strane fašističke Italije, ima za nas posebno značenje. Svakako mimo knjige g. Barbalića o vjerskoj slobodi Hrvata i Slo-venaca pod Italijom neće se moći pisati o Poslijeratnim prilikama u našoj užoi domo-v*Pi. Najnoviji rad g. Barbalića: monografija 0 iedinom pravoslavnom selu u Istri, P e-r 0 i u, posjeduje spomenute odlike njegovih PfiJašnjih radova. Na 35 stranica ovećega (Ormata prikazao ie g. Fran Barbalić selo peroj sa mnogih strana. U prvom dijelu iz-P.10 ie ukratko historiju mjesta, pozabavivši se opširnije seobom od god. 1657, kada •’e Peroj dolaskom pravoslavnih crnogorskih Porodica zadobilo lice koje ima i danas. Do-n>° ie talijanski tekst i nepotpun prijevod Povelje, kojom je mletačka vlada uredila pdnošaje novih stanovnika i u vezi s time [^fiosi svoje kritičke opaske. Za razliku od Nlaića ne naziva ie Mletačkom već Peroj-skom poveljom Iza toga crta vjerske prilike u Prošlosti toga pravoslavnog otočića okružena katoličkim stanovništvom; dajč statistiku mjesta i ističe nastojanje Perojaca ča dodju do svoje pučke škole, opširno s ci-uranim dokumentima, tako da ima možda i suviše detalja. Autorove reminiscencije iz evoga doba. slika današnjega stanja u Pe-roju i »Dodatak« upotpunjuju čitav prikaz. Monografiju o Peroju napisao je g. I'trbalić upotrijebivši svu literaturu do ko-e je mogao doći. Slika bi ispala potpunija, da ie bilo moguće doći do svih onih podataka koii se kriju u arhivima u Mlecima i Istri. > te strane bit će manjkavi svi radovi u kojima se u ovo vrijeme bude pisalo o Istri. To ie osjetio i sam pisac, kada ie pri Ittaju prikaza mstorijata Peroja rekao: »Ovime dakako nije obradjena prošlost Berojaca... Trebalo bi je svestrano obraditi. a to se može. ako se pristupi na rad u razne arhive, gdje bi se još štošta zanimi-vo našlo.« , G. Barbalić piše jednostavnim i čitkim ?tilom. čerhu ne može smetati ni ono par laičnih pogrešaka, koje su se potkrale. Ko-■isno bi bilo. kada bismo dobili monografiju Ir)š kojega našeg mjesta. Svoju kulturnu svijest pokazala bi'naša i’ttigracija. kada bi na efikasan način pobrala interes za rad g. Barbalića. Takav ad ne zaslužuje to iz nekoga sentimental-.°š Patriotizma, već po svojoj stvarnoj vri-'ddnosti. Matko Rojnić. PROBLEM U »GLASNIKU JUGO-»LOVENSKOG PROFESORSKOG DRUŠTVA«. j ‘Glasnik jugoslovenskog profesorskog y uKtva«, koji izlazi mjesečno u Beogradu v .'°bliku revije, počeo je da donosi raspra-b 0 našem problemu, pa je u svom fe-j, "prskorn broju raspravu o statistici Ju- Vena u Julijskoj Krajini i Talijana u ■Mmacijj iz pera prof. Radivojevića. Tu rasPravu prenijeli u Uskrsnom broju j, *le*. — U aprilskom broju izišao ie op-1^.,.11 Prikaz »Jugoslovani v Italiji« (tJ1 -'e napisao naš dr. Lavo Čermelj. Ju.Pf'kaz objavliena ie i geografska skica 'ntp S*e Ktaiine. Taj ćemo rad radi njegove U ,iresahtnosti i dokumentarnosti prenijeti Ktru« u jednom od idućih brojeva. MATINEJA ČAKAVSKE LIRIKE U ZAGREBU U Pučkom sveučilištu u Zagrebu priredio je Klub Slavista na zagrebačkoj univerzi u nedjelju 23 o. mj. matineju čakavske lirike. Pred mnogobrojnom publikom, koja je dupkom napunila dvoranu re-citovali su članovi teatra i studenti čakavske pjesme naših pjesnika Vladimira Nazora, Mate Balote i Draga Gervaisa te pjesnika čakavaca s otoka Hvara Pere Ljubiča i Jakova Carića. Osobito su se svidjele istarske čakavske pjesme Nazora, Gervaisa i Balote, a pogotovo Balotina »Božični račun s gospodinon Benedeton«. Bila je to lijepa istarska kulturna manifestacija, koja je ostavila odličan dojam. Zagrebačka štampa pisala je opširno o ovoj kulturnoj priredbi i naročito je isticala značenje istarskih čakavskih stihova, osvrćući se riječima priznanja na poeziju Nazora, Balote 1 (3 01* V cVlS cl IZLOŽBA SLIKARA KLODlCA U TRSTU Poznati tršćanski slikar Klodič, specijalista u mannama i pomorskim motivima, priredio je početkom ovom mjeseca u Trstu u Sala Michelazzi svoju izložbu, Tršćanska štampa primila je izložbu veoma simpatično, a poznati kritičar Silvio Benco napisao je u »Piccolu« opširan članak o Klodiču i njegovom slikarskom radu. RADO BEDNARŽIK: »GORIŠKA IN TRŽAŠKA POKRAJINA V BESEDI IN V , PODOBI«. Izdala književna založba »Sigma« v Gorici 1932. O tej knjigi ‘je napisal poročilo I. Grahor v. »Lj. Zv.«, kjer med drugim pravi: »Že dolgo smo pogrešali, prave, zemljepisne moderne študije o teh krajih, ki se zanje skoraj nihče ne zanima. V šolah tega pouka nimamo. Obenem je treba povedati, da stari pisci domoznanskih učbenikov vobče niso upoštevali socialne statistike in gospodarskih razmer in še to, da je pokrajina kot celota šele zdaj umetno nastala in že zaradi tega ni bilo treba o njej sami posebne knjige. Saj vemo, da niti zemljepisno, niti narodnostno in gospodarsko ni samostojna enota. Poskušati pa smo morali prej ali slej naše poljudne knjižnice izpopolniti. Primorci smo sprejeli Bednaržikovo knjigo z velikim veseljem. — Pisatelj je zbral potrebno snov iz' obširnega slovstva, italijanskega, nemškega in slovenskega. Priloženi seznam zbuja spoštovanje za njegov trud. Vtisk je ta, da smo Bednaržiku lahko hvaležni za knjigo. Drugi del knjige, ki se deli v tri dele, opisuje kraje. Avtor je sestavil poučen potopis. Knjiga je okrašena z resničnimi fotografičnimi slikicami tipičnih vasi, talnih pojavov in pokrajinskih delov. — V tretjem delu vidimo seznam sedanjih uradnih imen za slovenske kraje«. — Knjigo vsem rojakom toplo priporočamo. (Agis). DR. LAVO ČERMELJ: NIKOLA TESLA. Mladinska matica v Ljubljani je pred kratki izdala to poučno knjigo našega rojaka. V zgoščeni obliki in s potrebnimi podatki iz elektrotehnike, podaja mnogo zanimivosti o Nikoli Tesli, omenja njegove epigone (Marconi itd.), ki so kradli njegove iznajdbe itd. Knjigo, katero je kritika sprejela zelo pohvalno, je zanimiva za vse in ne le za mladino. (Agis). MILKO BAMBIČ je ilustriral letošnji koledar Mohorjeve družbe. Revija »Beseda o sodobnih vprašanjih« pravi o njem: »Bambič je umetnik, ki zna s preprostostjo dati nekaj enotnega, občutnega, zdravega, torej lepega«. Bambič dela tiho, skrito in neumorno. Ni je skoraj publikacije, ki gre široko med narod in mladino, ki je ne bi on ilustriral. (Agis). »SVETLE SAMOTE«. V »Dom in Svetu« št. 3, je izšla kritika Gradnikove zbirke pesmi »Svetle samote«, ki jo je napisal priznani slovenski kritik Fr. Vodnik. Po izčrpni analizi in kritiki posameznih ciklov za ključuje- »Pričujoša antologija, ki je zbrana po kvalitetnem merilu ter utrjena motivno (odtod cikli), je tako čudovito lepo ubrana celota. »Svetle samote so ena najlepših knjig, kar smo ih zadnji čas dobili«. V isti številki »Dom in Sveta« je tudi Bevkova povest: Krvaveče rane. (Agis). BEVKOVI: »ŽERJAVI«. Izdala in založila Vodnikova družba v Ljubljani 1933. V »Lj. Zv.« kritizira Andrej Budal to delo našega neumornega spisatelja: »Bevk se je še enkrat izkazal neizčrpnega oblikovalca naših povojnih usod. Z »žerjavi« je dokazal, da jedro naše, morda najlepše pripovedne narodne pesmi tudi po Juršiču in Cankarju še vedno oplaja in bogati naše slovstvo in našo duševnost«. (Agis). NOVE KNJIGE O SOŠKIH BOJIH. Te dni je izšla v nemščini nova knjiga o soških bojih, ki jo je spisal Fritz Weber z naslovom »Isonzo — 1915«. (agis). IVAN PREGELJ: THABITI KUMI. V tretji številki »Sodobnosti« je pri- čel objavljati naš rojak Iv. Pregelj daljšo povest pod naslovom »Thabiti Kumi«. Povest se dogaja v 16 stol. na Tolminskem (agis.) CIRIL KOSMAČ V »LJUBLJANSKEM ZVONU«. V zadnji številki »Ljubljanskega Zvona« je izšla povest našega mladega pripovednika sotrudnika »Istre« Cirila Kosmača z naslovom »Cerkovnik Martin.« Kratka povest je to, a vendar dolga, brez konca. Saj je v tem Kraševcu in cerkovniku Martinu združenih sto in sto Martinov, ki med stenami italijanskih ječ zgubljajo moči in razum, kri in življenje. Usoda tega Martina objema ves naš narod. 1— S to povestjo je stopil Kosmač prvič v večjo slov. leposlovno revijo, želimo mu le, da bi v miru nadaljeval svoje delo in odkrival svetu našo veliko bol, da bo svet spoznal našo usodo — usodo Martina! Ta številka »Lj. Zvona« prinaša tudi daljšo povest Franceta Bevka z naslovom: »Pismo, ki ga je pisala ženska«. (Agis). IVAN TRINKO-ZAMEJSKI Dr. Joža Lovrenčič je v 7—8 številki »Mentorja«, ki je izšla te dni, priobčil obširnejši življenjepis Ivana Trinka-Zamejskega, pesnika Beneške Slovenije s- posrečenim izborom pesmi iz njegovih zbirk. Ta življenjepis z izborom izide te dni tudi v Mentorjevi knjižnici. Naroča se: Uprava Mentorja, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 I nadstr. (Mentorjeva knjižica I. svezek, cena 5 Din), (agis). RIBIČIČ JOSIP: MIKLAVŽEVA NOC. Mladinska matica v Ljubljani je izdala razkošno, bogato ilustrirano knjigo »Miklavževa noč«, ki jo je napisal Josip Ribičič a ilustriral M. Bambič. Mladika piše: »Knjiga je prav dobra in lepa. Ribičič je eden najboljših, ki pišejo za mladino in je tudi v »Miklavževi noči« dal prav lepo in posrečeno delce. Bambič je knjigo ilustriral zelo bogato in prav dobro. Bambič je prav spreten ilustrator mladinskih knjig. Oba, pisatelj in slikar, sta naredila knjigo prav prikupno in bogato«. (Agis). UMETNIŠKA RAZSTAVA JOSIPA BU-ŽANA V TETOVEM Letos že tre j tič prireja naš ožji rojak prof. Josip Bužan obžirno in lepo razstavo v Tetovem. Dve predhodni razstavi, ki jih je priredil g. Bužan z velikim številom razstavljenih slik so zelo uspele, kljub provicijalnemu značaju tega našega južnega mesta. Topot je g. prof. Bužan razstavil 23 akvarelov ter 21 oljnatih slik. Sižeji teh slik so povečini vzeti iz življenja in pokrajin Južne Srbije. Sredina v kateri živi g. Bužan je v njegovih slikah dojeta v vsej svoji ekscentričnosti, v svojih ža-lostno-veselih barvah orientalizma polnih pokrajin. Na sedanji razstavi ima razstavljene poleg številnih pokrajinskih slik tudi razne nabožne sižeje ter prizore iz južno srbijanskega življenja. Vsekakor moramo povdariti marljivo umetniško delovanje prof. Bužana, kateri se je znal znajti tudi v onih južnih prilikah in razmerah ter obenem dal povdarka tvorni sili naših umetnikov in kulturnih delavcev. NA REČINl Na Sušaku, u Rečmi, Kalna voda teče, Svaki put, kad tuda projden, Srce me zapeče. Na Redini sloji most, ničesa ne veie, po njem predu soldati svaki pušku steže. Priko mosta lipi grad Pun je naših brati, a do mosta jedna žica, tu te čeka mati. Sloji lamo čilo jutro stati će do noči, čekati će, ufati če, češ U moči doči. Prašljive su njeje noge i stare cavate, milo lice zbrazdalo se skrbeči se sa te. Na Sušaku pod Trsaton teče Fiumera, pril,-o nje su. drage glave miliare matera. Od Pečine sce do Raše, od Raše do Mirne, čekaju nas dobre duše, čeznu oči vime. Jedan dan mi čemo složno poj u kraj domaći. Samo ontar ne će svaki svoju mater naći. MATE BALOTA UPRAVA »ISTRE« MOLI sve one pretplatnike dužnike, koji će ovih dana primiti obračun svoga dugovanja, da svoj dug podmire u cijelosti ili bar djelomično (u obrocima). Treba da svako učini svoju dužnost prema ovom našem listu, koji je našem "narodu u Julijskoj krajin! 1 našoj emigraciji potreban. Vjerujemo, da će nas naši pretplatnici shvatiti i da će se odazvati DOKUMENTI Hoteći razmrsiti ili razkriti početak prastanovnika od Istre, držim za izgiubljeni posao..... Duh našega vremena teži sa- svim drugamo, nego da se staramo proslaviti se rimskim kamenjem, posudjem slučajno nadjenim u kakvoj gromadi ili napisima starinskih novaca. Slava naših praotaca mah će nam pružiti, ako ne budemo drugo činili, nogo samo dokazivali prašnim diplomama, da smo njihovi pravi potomci. Bolje bi bilo dakle baciti pogled na sadašnje vrijeme, razmatrati naše sadašnje okolnosti, buditi naše sposobnosti, mislili o narodu, o-bičajima i duhovnom stanju različitih naroda, koji živu u Istri. Mi čitamo s veseljem, što nam priopčuju putnici o običajima od nas veoma udaljenih a i barbarskih naroda, a običaji naših Slavena, medju kojima živimo, koji naša polja obradjuju, koji vojsku napunjaju čvrstom i krasnom mladeži i koji i u više nego jed-nom obziru zaslužuju našu ljubav i vaiti sklonost, da nas ne zanimaju? Daleko od nas neka bude ona mrska i zlo razumljena predrasuda, po kojoj mislimo da su Slaveni gori po čuvstvu i jadniji od onih stanovniku, naše zemlje, koji govore koje talijansko na-vječje. D. A. FACCHINETTI (»L’Istria« Trst - g. 1847A MAZZINI Domovina pred vsem! — In kdo smo mi, ki hočemo preudarjati svoje besede po osebnih posledicah? Doba posameznikov je pri kraju. Živimo v dobi načel: živimo v času, ki je položil oni klic v usta poljskih ulancev: »Naj poginejo ulanci in Poljska pai bo rešena!’ — Ljudje minejo. Potomstvo napravi konec prepirom hujskaških strank: ali načela ostanejo: in gorje onemu, ki započne plemenito podjetje in se ustavi pred posledicami, naj bodo kakršnekoli. * Pravi predmet mednarodnega življenja Italije, najbolj neposredna pot k njeni bodoči veličini je višje. tam. kjer se snuje najvitalnejši problem Evrope, v bratstvu z razsežnim in silnim elementom ki je poklican, da vlije novega duha v skupnost narodov, ali da jih vznemiri z dolgotrajnimi vojnami in težkimi nevarnostmi, ako pustimo, da vsled neprevidne nezaupnosti zaide na stranpota: v zvezi s Slovansko družino. * Lahko rečemo vsi. ki smo s pazljivim in globokim očesom proučevali to gibanje, da je njegov nadaljni uspeh gotovost. Ne gre več za to, da ga preprečimo ali prikrijemo, ampak usmerimo k dobremu in odstranivši opasnosti izvajamo čim koristnejše posledice za evropski napredek. Gibanje slovanskih plemen, ki pozdravljeno in podprto kot čin previdnosti mora pomladiti z novim impulzi in elementi tvornosti evropskega življenja in pripraviti obširnejše polje za verski in socialni preporod, ki je danes neizbežen more ovirano, zapuščeno ali zavedeno s Poti, stati Evropo dvajset let strašne krize in krvi. * Turško in avstrijsko cesarstvo sta nepreklicno obsojeni na pogin. Mednarodno življenje Italije mora stremeti za tem, da pospeši njeno smrt. In držaj meča. ki jih mora umoriti, je v rokah Slovanov. m te Ni pisma. Ze štirinajst dni, še več, tri tedne ga čakam, ker vsak dan mi narašča vznemirjenost. Kaj je ž njimi? So se izgubili s sveta, pomrli? Nenadno: Premestili so ga, očeta, učitelja, poslali daleč, daleč, v sredo tuje dežele. Saj sem skoraj pričakoval. Prav oddahnil sem se. Strašno je, pa vsaj živi! Bil sem. miren. Proti večeru se me je prijemal gnev: Vrt, trte. trte, ki so se šele pokazale, tako lepe, najlepše trte. Sadje. Pa kaj drevesa! Trte! Lani toliko da ni jokal, ko je gledal točo po njih. — Hudiči! Porezal bi jih bil! Dobil je kos neograjene ledine pred šolo, nasadil, pa še pomislil ni, da ni njegovo, da dela za druge. Božal bi trle, tako jih je vzljubil. Naj jih pusti? Saj ni. bil eno .leto v vasi, da- bi ga lahko podili — pa zakaj, zakaj? Saj si ne more mislili, da trle niso njegove, da jih bo moral pustiti. Pa kdo jih bo dobil potlej v roke? Da bi jih znal ljubiti, pa tudi če bi jih znal, tujec bo. Hodil se/n po ulicah, samo svetle luči in lemo sem gledal Če je zadela noga ob železno ploščo v tlaku, je jezno udarila —' nehote — še zavedel se nisem: Poreže naj jih, skozi, dokler so še njegove, da mu ne bo treba pogledati tujih! Vragi. Preril sem se k zidu. kjer je. bil nalepljen časopis. S stisnjenimi, trpkimi ustnicami sem se obrnil, kakor, da bi me bilo udarilo: V Soči so našli človeka... Zlodeji ... Težka slutnja je padla name, kakor da je gotovost in resnica se mi je zdelo, Mrko sem odšel. Gnalo me je, nekaj mi je krčilo roke. nekaj govorilo: Tolikokrat se je že zgodilo, da je bila slutnja resnična. Oče. sem govoril, kaj te je tako zabolelo, tako zadelo, da nisi mogel misliti? Nič H ne rečem, objelo te je kakor blazen vihar in nisi mogel vedeti, kam te nese. Kako bi mogel mimo pomisliti na domačo vas, na mamo, na nas otroke — na trte, svoje trte! In sem z jezo mislil na one, ko so ga pahnili, preklel bi jih bil — človek ve 'in ne ve kaj je prav. Morda pa ni tako in je le moje plašno srce prečrno pogledalo, zakaj Soča je daleč in Boga prosim, da bi mu ne bil dal misliti o trtah. L. LEGISA. NAŠ NOVI ARHITEKT ANTE LORENCIN U martovskom roku završio je svoje studije na Arhitektonskom Otsjeku Tehničkog Fakulteta u Beogradu Ante Loren-cin iz Medulina u Istri i promoviran je za arhitekta. Tom prilikom našao se na prijateljskoj večeri veliki broj naših emigranata, od najstarijih do najmladjih i iz svih društvenih redova. Naročito prijatan utisak učinili su školski drugovi Lorencinovi, 'kojih je bilo oko desetak i koji su bili razdragani u krugu Istrana, jer je veče prošlo u najljepšem raspoloženju do rano u zoru. Doajen večeri bio je dr. Čok, koji je prvi nazdravio slavljeniku, zatim je govorio dr. Ivo Mogorović, čiji je jak i ozbiljan govor društvo saslušalo sa najvećom napetošću. Dr. Radikon pozdravio je slavljenika u ime Udruženja, dr. Krmpotić je sa biranim riječima zaželio Lorencinu sreću u životu. Još su govorili g. Trinajstič, predjašnji tajnik Udruženja. Lj. Gar-čtna, Maks Rejec, Mohorovičić Josip i Al. Serdoč Društvo je do suza nasmijao nenadmašivi Barba Ive Bolonić. Redakcija »Istre« čestita mladom našem arhitektu. VJENČANJE. Dne 30 o. mj. vjenčat će se u Zemunu kći našeg popularnog Barba Ive Bolonića, gospodjica Nada Bolonić. činovnica direkcije drž. željeznica, rodjena u Trstu, sa gospodinom Todorom Živkov i-ć e m, carinskim kontrolorom, rodom iz stare poznate trgovačke kuće u Zemunu. — Bilo sretno i berićetno! »FRANKOPANSKI DVOR«, tako se imenuje bivša gostilna Reining-haus v Frankopanski ulici v Ljubljani, odkar jo je prevzel naš rojak Mirko Ukmar. Skrajni ćas je bil, da se je odstranil stari nemškutarski naziv in vse priznanje našemu rojaku Ukmarju, ki je znan tudi kod izboren kuhar. OBČNI ZBOR DRUŠTVA „TABOR" V LJUBLJANI MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA JOSIP IVANČIČ LJUBLJANA PREŠERNOVA 54 Velika izbira vseh vrst Stolov za dam- ske in moške obleke, razne svile, ze- firje, šifOne, platno za rjuhe, gradi za žimnice itd. CENE STROGO SOLIDNE! ROJAKI PODPIRAJTE! V nedeljo dne 24. aprila 1933 ob 9.30 je bil tvorjen v beli dvorani hotela Union v Ljubljani II. redni občni zbor društva Tabor. Takaj ob otvoritvi je bilo sklenjeno, da se pošlje pozdrav in zahvalo g banu dr. Marušiču in pozdrav predsjedniku emigr. Saveza g. dr. Čoku. Z ozirom na to. da je prostor v »Istri« zelo omejen, se ne bomo spuščali v podrobno poročilo. Podali bomo le glavne točke in gledali obenem da bo slika verna in točna. Prvi je podal poročilo tov. tajnik Že iz tega. kratkega poročila se je lahko vsakdo prepričal o vztrajnem delu članstva in odbora. Tu naj fomenimo le par številk Članstvo je v tej poslovni dobi narastlo za 159 članov, tako da šteje sedaj društvo 659 članov. Vršilo se je 47 rednih sestankov s 40 predavanji, odposlanih je bilo 1535 dopisov, prejetih pa 398. Iz blagajniškega poročila je sledilo, da je bilo v tej poslovni dobi preko 173.000 Din prometa. Zgrajeno je bilo tudi društveno prenočišče, ki predstavlja vrednost Din 100.000 Din. Socijalni odsek je tudi marljivo deloval. Razposlanih je bilo mnogo prošenj posebno za obleke in pa posteljnino. Društvo je po svojih močeh storilo vse, za lajšanje bede med članstvom, čeprav, žalibog premnogokrat radi pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče prošnjam ugoditi. Sledilo je še poročilo pevskega odseka, dramatičnega odseka in mandolinističnega odseka. V vseh teh odsekili je društvo marljivo sodelovalo in se udeleževalo zelo pogostih vaj. Vse naše prireditve in tudi nastopi v radiju, so vsakomur dokaz, da naše članstvo dela. Če se pojavljalo v enem ali drugem odseku gotove govorice je to le dokaz, da se članstvo za društvo zanima, da hoče pri stvari sodelovati in da vsekakor pozorno sledi delovanju vodstva. Dobrohotna kritika od katerekoli'strani je vedno koristna ter se tega zaveda vodstvo in članstvo, društvo pa je obojim drago. Tov. predsednik je v svojem poročilu predlagal, da se v »Istri« objavi javna zahvala v imenu vseh naših članov vsem onim, ki so stali društvu ob strani in ga tudi gmotno podpirali ob vsaki nabiralni akciji Posebno pa se zahvaljujemo gg. stavbenikom, našemu vrlemu učiteljstvu, ki se je res velikodušno odzvalo naši akciji, ter emigrantskemu društvu »Krn« v Črnomlju kakor tudi društvu »Edinost« v Škofji Loki, tuk. vodstvu Rdečega Križa in sploh vsem. ki so pokazali veliko razumevanje našega položaja. in teženj. Na tem mestu bodi izrečena tudi zahvala g. Jeranu, ravnatelju akad. kolegija in ravnatelju realke v Ljubljani g Hočevarju, za dobrohotno odstopitev lokala v kolegiju in na realki in vsem gg predavateljem. Emigracija včlanjena v društvu »Tabor« je vsem hvaležna. Volitve so bile zelo živahne. Za predsednika je bil izvoljen tov. Šaša Štrekelj, za podpredsednika tov. Bensa. Ostali odbornici pa: Brišček Ivan. ing. Gerì, Gre-gopč, Just, Lukežič, Runtič, L. Skert, Ve-likanjeva in Višnjevce. Revizorji: Bole, Ko-la1- č in Pipan Načelniki odsekov: za dram. ods. Poljšak, za pev ods. Ukmar, za mand. odsek Simčič, za soc. odsek Belingarjeva, za družabni ods. pa Cerkvenik. Pevovodja, režiser in učitelj mandolinistov, neizpreme-njeno. Občni zbor je v imenu kluba primorskih akademikov pozdravdl g Černigoj, želeč tudi nadalje čim več uspeha v našem delovanju. Izrazil je tudi željo za čim tesinejše sodelovanje. DRUŠTVO TABOR GRAFENAUERJU U soboto zvečer, dne 22 4. t. 1. se je vršil v dvo.rani hotela Union v Ljubljani koroški večer, v čast koroškega borca Fr. Grafenauerja, ki mu je bilo ob tej priliki izročeno odlikovanje iugosl. krone, za zasluge. ki si je pridobil za narod. Naše društvo, ki je s koroškim klubom v prisrčnih odnošajih. se je tega večera udeležilo v lepem številu. Članica in član društva, sta izročila jubilantu šopek rdečih nageljnov in v imenu primorske omladine izrazila željo, da bi skupni napori čimprej pripomogli do osvoboditve izpod tujega jarma. CENTURIONE GRAZIOLI znan po vsem Krasu, je na vseh svolili inšpekcijskih potovanjih po naših vaseh (zadnje čase je bil v Tolmaju Senožečah; Št. Petru in drugod) spremljan od agentov in miličnikov, ki jih je včasih do 20. O vsakem takem njegovem prihodu je telefonič-no obveščena karabinjerska postaja, da ukrene vse potrebno za varstvo tega kraškoga despota. Celo v Sežani kjer ima svoi sedež, se nikamor ne premakne brez močnega varstva agentov in miličnikov. Tržaško časopisje navdušeno piše, kako prisrčno je centurione Grazioli sprejet od vsega našega kraškega ljudstva in kako je to ljudstvo z vsem srcem udano svoji novi domovini in duaeju. Kljub vsemu, časopisje Graziolija o tem najbrž ne more prepričati. PRAVO DARILO! Zlato polnino pero od Din 50.~ dalje, dijaška peresa od Din 35.— dalje. Popravlja peresa vseh znamk: .P^IL©© LJUBLJANA - MARIJIN TRG (vogal Wolfova) OBČNI ZBOR DRUŠTVA »SOČA« DOLNJA LENDAVA. Podružnica društva »Soča« v Dolnji Lendavi, bo imela svoj redni letni občni zbor dne 7. maja 1933 v prostorih restavracije »Pojbič« (pri kolodvoru), z začetkom ob 14 uri popoldne, s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjeg občnega zbora. 3 Določitev dveh overovateljev zapisnika. 4. Poročila funkcionarjev. 5. Volitve. 6. Slučajnosti. Vabijo se vsi člani kakor tudi prijatelji društva, da se občnega zbora *r „ojjfpvilpf Boleslav Trpin specijalna trgovina sadja ter sadnih in zelenjavnih pridelkov in izdelkov. Ljubljana Pasaža Nebotičnika da izidjemu u susrei našim cijenjenim mušterijama u ovoj (rizi, PONOVNO smo snizili cijene za predstojeću sezonu ila če od štola Din 39 — Košulje Din 20*— Tlače končane ÌÌ 35*— Dječji kostimi „ 8o*— Proljetni ogrtač ìport odijelo 99 99 350”— 260* Cipele vučni rad ieširi 99 29*— Polucipele muške Din 90*— -arape muške 99 2*50 Polucipeje ženske „ 75 — Čarape ženske 99 S*— Dječje cipele „ t9'— Za proljeće i ljeto prispio ogroman izbor štofova muških, damskih, svile, konfekcije, rublja i L d. KORISTITE SE GORNJIM CIJENAMA Trgovačka koča: R. MARčELJA, Zagreb — ' Telefon broj 62-52 Petriniska ulica broj 67 » OBČNI ZBOR DRUŠTVA »ZORE« V LJUBLJANI. Prosvetno in izobraževalno društvo »Zora« v Ljubljani (Ljubljana-šiška) ima v nedeljo 30. t. m. ob 9 uri dopoldne v gostilni »Frankopanski dvor« (bivša gostilna Reininghaus) svoj redni občni zbor z običaj enim dnevnim redom. Udeležba za redno članstvo ___ dolžnost! Odbor GODIŠNJA GLAVNA SKUPŠTINA PODRUŽNICE JUGOSLAVENSKE MATICE U KASTVU 2 aprila 0. god. održala je Podružnica Jugoslavenske Matice svoju redovitu godi-šnju skupštinu u Narodnom domu. Skupštinu je otvorio odužim govorom pretsjednik prof. Ribarič Josip, direktor Učiteljske škole, koji je medu inim spomenuo odlazak dosadašnjeg potpretsjednika g. Rajčića, sudskog savjetnika i g. Oraščića Lovru, bivšeg tajnika, koji su obojica premješteni iz Kastva u novosnovanl okružni sud u Sušak. Nakon prihvaćenih izvještaja birana 1® nova uprava na čelu sa dosadašnjim pret-sjednikom. Iza ove glavne skupštine biran je z* Kastavštinu odbor. U FOND „ISTRE” Uva rubrika nastavi]» se t ove oodint pod devizom. »Da bi »Istra* izlazila svakog tjedna redovito u normalnom formatu.* Biljeiimo ova nova imena plemenitili darovatelja: Ing. Ante Šegrc, za rasprodane blokove, Bos Brod Veljko Šegrc, sin inženjera Dr. B. Bole, Beograd Matko Ivančič, za rasprodane blokove, Mandolina Ing. Krebelj, Kneževo K. Ipavec, Dol. Lendava J. Ferjančič, Zemun J. Jajac, Celje, u počast uspo mene blag. pok. Marice Rodu Nakič-Vojnovii Fran, Krk TT Yliffk Z I »»» I s. *sl I n*.* Din 100' Din 5.' Din 50.' 108' Din Din 10' Din 10' Din - 20.' Din 10.' Din 50.' Din 17.706.' Ukupno Din 18.069.- DEFICIT DRŽAVNOG BUDŽETA Trst, aprila 1933. U jednom službenom saopćenju talijanske vlade demantul® se vijest nekih stranih listova, da će ovogodišnji deficit u talijanskom budžetu iz# nositi 6 milijarda. Koncem marta 0. g.. kaže se u tom saopćenju, deficit iznosi 2.162 milijona lira, te će do konca budžetske godine porasti najviše do 4 milijarde lira- JOŠ JEDNO SREDSTVO ZA DOBIVANJE »PRISTAŠA« FAŠIZMA Pula, aprila 1933. — Pokrajinska ađ* ministracija za Istru ustanovila je dvade* set novčanih nagrada po 300 i 200 lira’ koje će se žrijebom podijeliti medju desetoricu parova, koji do 28 oktobra 1934 Muževi moraju biti upisani u fašističko! stranci! POKUŠAJ ATENTATA NA MUSSOLINIJA Trst, aprila 1933. — Prilikom nedavnog posjeta g. Mac Donalda u Rimu pr°' nio se glas, da je uhapšeno neko lice, koi® je htjelo da izvrši atentat na britanskog ‘ talijanskog predsjednika vlade. Utvrdjeti® je. da je to neki Poggi, rodom iz AleksaF drije. koji je na dan dolaska g. Mac D0' nalda kupio revolver i otišao u Ostiju. gdi® je Mussolini imao da dočeka Mac Donald3* Fašistička štampa donijela je vijest, u kO' joj kaže, da se radi 0 — ludom neuračunljivom čovjeku... Posestvo v prijaznem kraju Slovenije IP? Celju) obstoječe iz gospodarskih poslopd* njiv, travnikov in mnogo sadnih dreve^ se proda za cirka Din 130.000. Natančna pojasnila P M. KOŽUH, Zagreb Draškovlčeva ulica šL ; £g. Ea*exxtika^ P Trgovina Kave t čaja. — Vlastita H elektropržlona t elektromlin za ■ mljevenje ■ ZAGREB ILICA BROJ 65 Telefon 7657 Vam zlate duše, ki ste ob bridki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda IVANA MARTINUZZI izkazali toliko sočutja, naša najiskrenejša ZAHVALA Posebno zahvalo smo dolžni našim rojakom, ki so predragega pokojnika nesli k večnemu počitku, pevskem zboru primorskega društva „Sloga” v Kranju za poslovilno petje, darovalcem cvetja m vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Kranj-Škedenj-Materija-Trst, dne 19. aprila 1933 Žalujoče rodbine Martinuzzi, Babuder In Milič SifcSS -«SSUL& Uibovllovlč, Jukičev« ul. 36, — Za uredništvu odgovara: Dr Fran Hrnčič, advokat, Samostanska 6. — Tisak: Slečajnina Jugoslovanske štampe d. d ’ Zaarob Masarvkova 28« v- tiskarn o3*®” vara Kudolf Polanovič. Zagreb, Ilica broj 131 1 “ ’ uva uSKBru