NO. 49 AM€fUCAN IN SPIRIT fOR€!6N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 11, 1965 SLOVGN1AN MORNING N€W6PAP€fi ŠTEV. LXIII VOL. LXIII Princ Sihanuk ni uspe! Novi grobovi Vodnik Kambodže v jugovzhodni Aziji se zavzema za novo ženevsko konferenco o Indokini, pa konferenca v Phnom Penhu njegovega predloga o tem ni sprejela. PHNOM PENH, Kambodža. Princ Norodom Sihanuk skuša svojo deželo voditi po taki Nevtralni poti. na kateri se ne bi ^ogel zameriti rdeči Kitajski, bo po njegovem v ne preveč c°jev, trani. tako zatrjujeta obe atveč prometnih nesreč v Nemčiji WIESBADEN, Zah. Nem. — jVezni ^»Čih statistični urad je izdal Preteki o prometnih nesrečah letu. Mrtvih je bilo hemških cestah kar 16,432 o-13% več kot leta 1963. seb Vremenski prerok pravi: oblačno in hladno. Naj-S3a temperatura 32. Kakšna je pravzaprav vietnamska vlada? SAJGON, J. Viet. — Med mnogimi političnimi čenčami se po Sajgonu širi tudi sledeča: Sedanja vlada je močno nagnjena h kompromisu s komunisti v Severnem Vietnamu. V njej je četrtina ministrov, ki simpatizirajo z “Budističnim institutom”, ki Ikar javno zagovarja sporazum s komunisti “že sedaj”. Četrtina ministrov se pa nagiba na Francijo in generala De Gaulla. Ostali ministri so politično neopredeljeni, pa tudi brezpomembni. Tako stanje v ministrskem svetu ne bi dosti pomenilo, ako bi bila vlada deveto kolo, kot je bila pod generalom Khanhom. Danes pa vladajo tudi v generalskem svetu prepiri in nihče ne ve, kaj mislijo posamezni vojaški poveljniki. V “Sajgonu se torej lahko zgodi vse, ne glede na to, kaj se godi na fronti”. Tako misli del, sajgonskih domačih političnih opazovalcev. malo pred koncem osebno na konferenco, je izjavljal, da je trdno odločen sodelovati z OAE in da bi bil tudi voljan ustaviti boj proti upornikom v Kongu, “če bi bila OAE izrazila tako željo.” Med tem je Combe zbral v severovzhodnem Kongu več sto novih belih najemnikov in večje enote domače kongoške vojske, s katerimi hoče te dni, takoj, ko se afriški državniki od tod podajo domov, začeti napad na uporniške položaje. Upa, da jim bo odrezal z zavzetjem obmejnega ozemlja proti Sudanu in Ugandi zadnje varne zveze s tujino. Če pojde vse po sreči, bo Čombe kar gospodar položaja, ko se bodo še ta mesec začele parlamentarne volitve po vsem Kongu na temelju nove ustave. Na te volitve je Čombe seveda povabil tudi pristaše upornikov in te same. Da bi ti delali gnečo na voliščih, ni verjetno. U---!r Za umor moža dosmrtno ječo SAN BERNARDINO, Calif. — Odvetnik Mrs. Lucille Miller, ki je bila pretekli petek od porote spoznana za krivo umora svojega moža 8. oktobra lani, je vložil priziv in zahteval novo raz- bru sporočil, da bi rad do konca | letošnjega marca iz vlade odšel. Stsviio zločinov lani porasfio 13 odsfotkov Največji porast zločinov so dognali v predmestjih velikih mest, poseUej pa še na jugu dežele. WASHINGTON, D.C. — Število zločinov, pravih, resnih kršitev zakona je tekom lanskega leta porastlo za 13% od 1.9 milijonov na 2.15 milijonov za skoraj četrt milijona. Največji porast je bil pri posilstvih in pri hudih napadih s telesnimi poškodbami. FBI je sestavila predhodno poročilo na temelju poročil po-sameznhi policijskih uradov po mestih in okrajih vse dežele. Direktor FBI E. Hoover je objavil te podatke v širšem pregledu, med tem ko bodo v podrobnostih dani v javnost šele v juliju. Poročilo direktorja FBI je bilo objavljeno dan pred posebno predsednikovo poslanico Kongresu za boj proti naraščajočemu zločinstvu. Pravosodni tajnik N. Katzen-bach je označil predsednikov predlog Kongresu za “najsiste-matičnejši, najobsežnejši in najučinkovitejši nastop proti zlo- BOJ ZA CIVILNE PRAVICE V ALABAMI SE NADALJUJE Težke poškodbe, ki jih je dobil rev. James J. Reeb v torek zvečer pri napadu nasprotnikov civilnih pravic v Sslmi, so spravile v resno nevarnost njegovo življenje. Ta napad je dal povod za nove demonstracije v Selmi in v Montgo-meryju, pa tudi po raznih drugih mestih naše dežele. SELMA. Ala. — Demonstrantje za civilne pravice so sinoči taborili na cestah Selme in Montgomeryja ter molili za življenje težko ranjenega rev. Jamesa J. Reeba v bolnišnici v Birminghamu. Mož je dobil pri napadu v torek zvečer težke poškodbe na možganih. V glavnem mestu Montgomeryju je včeraj kakih tisoč demonstrantov s študenti z bližnjega kolegija na čelu korakalo pred državni kapitel in hotelo predložiti guvernerju \Vallace-u posebno spomenico o civilnih pravicah. Ta je sprejem zastopnikov zavrnil češ, da nima želje, da bi se z njimi razgovarjal. Ko je nastopil mrak, se je večina demonstrantov razšla, kakih 125 pa jih je ostalo pred državnim kapitolom. V Selmi so oblasti pohod demonstrantov prepovedale, ko je do njega prišlo kljub temu, so ga ustavile. Demonstranti, na katerih čelu je bilo tudi šest katoliških redovnic, so obstali večinoma na mestu preko noči, molili in peli pesmi borcev za civilne pravice. pravo. Sodnik E. Fogg je izjavil, da bo o prizivu odločil prihodnji činstvu, kar jih je kdaj bilo napravljenih”. Organizirano zločinstvo je državni pravdnik o- torek. Mrs. L. Miller je bila obtožena, da je umorila svojega moža značil za vso deželo obsegajo- s tem da je zažgala družinski čo zaroto, ki se je kot zajedalec avto, v katerem je bil in ni mo-1 zagrizla v našo družbo” in izvle-gel iz njega. Na osnovi odločitve če vsako leto iz nje bilijone in je porote, bo obsojena na dosmrt- kriva neštetih umorov in drugih no ječo, če bo sodnik priziv za- zločinov. vrnil. Po sedmih letih v ječi bo Hooverjevo poročilo pove, da imela pravico do pomilostitve, je število umorov lani Policija v Selmi je včeraj prijela tri belce, ki so osumljeni, da so napadli v torek zvečer tri du-hovnike, ko so prihajali iz črnske restavracije od večerje, in rev. Jamesa J. Reeba tako pobili, da leži v smrtni nevarnosti s poškodovanimi možgani v bolnišnici v Birminghamu. Iščejo tudi še četrtega napadalca. Prijeti so obtoženi napada z namenom umora. Demonstracije dosti mirne Mestne oblasti v Montgomeryju so dale dovoljenje za pohod pristašev civilnih pravic pred državni kapitol, oblasti v Selmi pa so pohod pred tamkajšnje sodišče prepovedale. Državni kapitel je bil zastražen s kakimi 100 državnimi policaji in ti so demonstrante ustavili v določeni razdalji. Guverner Wallace je sprejem njihovih zastopnikov, ki so mu hoteli izročiti posebno spomenico o civilnih pravicah, odklonil. V Selmi je vodil pohod demonstrantov sodelavec dr. M. L. Kinga rev. A. D. Abernathy, ki je 15 minut govoril z direktorjem Obsojenka je stara 35 let. število napadov s težkimi poškodbami za 18%, ropi za 12%, vlomi za 12%, male kraje za 13%, kraje avtomobilov pa za 16%. Porast zločinov je poseb-poraslo no velik v predmestjih in večji za 9%', število posilstev za 19%, na jugu dežele kot drugod. Cilenški krščansko-demokratski režim CLEVELAND, O. — Lanskega septembra so bile v čilenski republiki predsedniške volitve.. Na njih je zmagal s 56% glasov kandidat k r š č ansko-demokrat-ske stranke Frey proti levičarskemu kandidatu Allendeju. Zmagal je zato, ker so zanj glasovali tudi pristaši desničarskih strank, ki so se bali Allendejeve zmage. Sumili so namreč, da bi se Allende preveč podal pod komunističen vpliv. Frey zmage ni mogel izkoristiti, ker mu je Kongres nasprotoval. Tam je imela njegova stranka samo 23 kongresnikov in 4 senatorje. Vse ostale stranke so mu pa nasprotovale. Zato je napel vse sile, da njegova stranka zmaga pri sedanjih kongresnih volitvah. Posledica njegovih naporov je sedanja kar lepa zmaga njegove stranlke. V predstavniškem domu je dobila večino, ima namreč od 147 kar 82 kongresnikov, v senatu pa 15 od 45 senatorjev. Pripomniti je treba, da je pri sedanjih volitvah prišla v volivno borbo samo polovica senatnih mest. Ako vzamemo samo to polovico za podlago ocene izida volitev, pridemo do zaključka, da je Frey zmagal tudi tam, akoravno v senatu samem še nima večine. Frey pa misli, da mu senat ne bo dosti nagajal pri njegovih reformah. Senatorji dobro vedo, kje je sedaj politična moč. Ako bi se sprli s Freyjem, tvegajo svojo politično bodočnost pri prihodnjih senatnih volitvah. Kot pri jesenskih se je Frey pokazal tudi pri sedanjih volitvah kot izredno spreten političen taktik. Jeseni je šel v boj se je znova danjih volitvah je pa ubral drugo taktiko. Ker je vedel, da mu bo Kongres nagajal, ga je zavalil z zakonskimi predlogi, ki so bili rdeča ruta za konservativce, zadrega pa za levičarje. Kongres je predloge kar po vrsti odbijal. Frey pa je v javnosti obtoževal svoje nasprotnike, da sabotirajo njegove reforme. Torej nekako tako, kot je Truman agitiral leta 1948. utrdil javne varnosti W. Baker jem in zahteval dovoljenje za “izvajanje naših ustavnih pravic.” Baker je to zavrnil in povedal odločno: “Vi ne morete iti dalje pod nobenimi okoliščinami. U-stavite ta pohod prav tu in prav sedaj!” Na čelu kolone demonstrantov so bili poleg Abernathyja še drugi duhovniki, večinoma belci, in šest katoliških redovnic. Nihče od demonstrantov ni poskušal s silo prodreti policijski kordon in pohod nadaljevati. Velik del jih je le ostal na cesti dolgo v noč ter pel in molil. ------o------ Pohiteti je treba z zakonom o volivni pravici WASHINGTON, D.C. — Žalostni dogodki v Selmi, Ala., so hudo razburili tudi kongresnike in senatorje, še celo južnja-ke. N^ Kapitolu je zato začelo prevladovati mnenje, da mora Kongres čim preje izglasovati zalkon o volivni pravici, ki bi branil črne volivce pred zlorabo oblasti po upravnh v južnih državah. Republikanski senator Dirk-sen je že najel tri pravnike, ki delaje zanj zakonski osnutek. Predsednik Johnson bo torej moral hiteti s svojim načrtom, da ga republikanci ne prehitijo. Pritiskajo tudi organizacije za civilne pravice. “Treba je kovati železo, dokler je vroče,” mislijo. Zato je verjetno, da bo Kongres začel kmalu obravnavati to zadevo. Iz Clevelanda in okolice Fenn College — Cleveland State University— Včeraj je upravni odbor Fenn College sklenil s Cleveland State University sporazum, po katerem postane Fenn College s 1. septembrom letos jedro Cleveland State University. Fenn College ima svoje predavalnice, institute in druga poslopja na 7.7 akrov obsegajočem ozemlju na Euclid Ave. in E. 24 St. To bo središče nove državne univerze v našem mestu. Delavske unije za mestni dohodninski davek— AFL-CIO federacija v Clevelandu je včeraj sklenila, da bo podpirala županov predlog za uvedbo mestnega dohodninskega davka v višini 0.75'V. Maša za škofa Rožmana— Jutri, na god sv. Gregorija, bo pri Mariji Pomagaj v Lemontu, maša zadušnica za rajnkega škofa Rožmana. Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ima danes ob 7.30 zvečer sejo v šoli sv. Vida. Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima v petek ob 7.30 zvečer sejo z SND na St. Clair Avenue. Pozdrav iz Floride— Joe Gornick, namestnik šerifa okraja Cuyahoga, pošilja svojim znancem pozdrave iz Floride. K molitvi— Člani • Društva -sv. Jožefa št. 169 KSKJ so vabljeni nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Ano Stefančič (Budnar). Zadušnica— V nedeljo 14. t. m ob 10. uri bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antony Malenšek Jr. ob 37. obletnici njegove smrti. Rdeča prst BIRMINGHAM, Ala. — Jugovzhodne države naše dežele, pa tudi predeli Afrike, Južne Amerike, Azije in tihomorskih otokov imajo obilico “rdeče prsti”. Frey je obenem napravil tudi zunaj Kongresa par dobrih taktičnih potez. Stopil je v diplomatske stike z Moskvo in izbil iz levičarskih rok očitek, da je Johnsonov privesek. Na drugi strani je sklenil sporazum s tu- sam brez volivnih kompromisov, j jimi podjetji, 'ki jih pa ni naci- ker je računal, da ga bodo konservativni volivci podprli, da ne pride Allende na površje. Je pravilno računal in zmagal brez volivnih obljub in obvez na-pram drugim strankam. Pri se- jonaliziral, ampak prisilil na sodelovanje, ki ima od njega dežela več koristi kot na primer Bolivija od konfiskacije kositrovih rudnikov. Frey je dalje začel izvajati agrarno reformo, ko- likor mu to sedanja zakonodaja Wilson £e ni dobil odgo-dovo-ljuje. Začel je obnavljati VOra iz Moskve šole, reformirati zdravstvene u-1 LONDON, Vel. Brit. — Pred-stanove, pri tem se je pa zme- sednik britanske vlade Harold raj pritoževal na Kongres, češ: j Wilson je v parlamentu pove- dalo bi se ustvariti še več, ako ga ne bi Kongres oviral. Na drugi strani je odložil celo dal, da je poslal v Moskvo noto o vprašanju Vietnama še pretekli mesec, da pa od tam doslej vrsto reform, ki bi občutno za-!še ni dobil odgovora. Dejal je, dele večino prebivalstva, na pri-1da bo o tem vprašanju razprav-mer davčno reformo, valutno re-lljal s sovjetskim zunanjim mini- formo, boj proti inflaciji itd. Vse te reforme bodo pa morale sedaj priti na vrsto. Da se jim bodo bogati sloji upirali, se razume. Da jih bodo pa na nasprotni strani skušali komunisti izigravati, je tudi jasno. Frey bo strom A. Gromikom, ko pride ta prihodnji torek v London na o-bisk. Teden kasneje bo odletel angleški zunanji minister Michael Stewart na obisk v Washington, kjer bo poleg drugih vpra- torej po zmagi stal pred težav- sanj skupnega interesa razpravnimi nalogami. V dobro mu bo Ijal z vodniki Združenih držav služilo vsaj to, da ne bo v ne-'tudi o krizi v Vietnamu. predvidenih finančnih težavah.! ------o------ Naša administracija mu bo šla! Veliko Število otokov na roke, kot mu je do sedaj, saj “je Freyjev program na las podoben programu Zveze za napredek”, tako trdijo v našem poslaništvu v Santiagu. MANILA, Filip. — Filipinsko otočje sestavlja skupno 7,083 o-tokov, vendar predstavlja 11 največjih 94% vse otoške površine. Zadnje vesti MONTGOMERY, Ala. — Dr. M. L. King, ki je pred 8 tedni začel kampanjo za vpis v volivni imenik črnih volivnih upravičencev v Selmi, se včeraj ni udeležil pohoda demonstrantov pred državni kapitol, bo pa danes pred zveznim sodnikom skušal doseči dovoljenje za pohod pristašev civilnih pravic iz Selme v Montgomery, ki je bil pretekli torek od zveznega sodnika prepovedan. NEW YORK, N. Y. — Narodni svet cerkva ho imel v Wash-ingtonu jutri množično zborovanje verskih vodnikov, da izrazi na ta način svojo zaskrbljenost nad ovirami, ki jih delajo črncem v Selmi pri poskusu vpisa v volivni imenik. WASHINGTON, D.C — Predsednik Johnson je poslal včeraj Kongresu zakonski predlog za podpiranje zvezne vlade umetnosti in drugih kulturnih dejavnosti v deželi. THURMONT, Md. — Predsednik Johnson je odletel včeraj popoldne s svojimi najožjimi sodelavci, državnim tajnikom D. Ruskom, obrambnim tajnikom McNamaro, posebnim pomočnikom v Beli hiši Billom Mov-ersom in pomočnikom za narodno varnost McGeorge Bun-dyjem v Camp David na temeljit pretres položaja. ftiiEiiss&ii mmomm 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2a Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 49 Thurs., March 11, 1965 Johnson in Kongres Treba je-iti daleč nazaj, da dobimo politično dobo, ki bi bilo v njej tako malo trenj med predsednikom in Kongresom. Prilik za trenja je sedaj tako malo, da jih niti Johnsonovi nasprotniki ne morejo pričarati, akoravno bi jih radi. S tem pa nočemo trditi, da jih sploh ni. So, toda Johnsonovi zaupniki v Kongresu jih skušajo tako spretno zagladiti, da se na zunaj sploh ne vidi, da se dogajajo. In vendar je pred Kongresom dosti zakonov, ki so v prejšnjih časih rodili cele kope debat in polemik. Sedaj pa je vse tiho ... Kako to? Predsednik Johnson se je v prvih šestih tednih letošnjega leta zagnal v pošiljanje poslanic na Kongres in jim dodal ne malo število zakonskih osnutkov. Je dejansko zavalil Kongres z delom. Obenem je napel vse sile, da je iz vodilnih kongresnikov in senatorjev skoraj naravnost izsilil obljube, da bo Kongres pospešil delo, kar se da. Kongres mu je celo obljubil, da bo zasedanje končal do poletja, kar je gotovo izredno pogumna obljuba. In vendar kaže, da jo bo držal. Večina zakonskih predlogov, ki jih je Johnson poslal na Kapitel, se sedaj nahaja v raznih odborih. Odbori jih kar temeljito obravnavajo, pri tem pa ne zavlačujejo dela, kot so do sedaj delali vsa leta. Kongresniki in senatorji ne zlorabljajo prilik, da bi s polemikami silili sebe in svoja imena v ospredje politične javnosti. Kaj jih je do tega pripravilo? Odgovor je kratek: novo ravnovesje političnih sil v Kongresu. V Kongresu imajo demokratje res veliko večino, toda to ne pomeni vsega v naši kongresni praksi. V Kongresu vlada še zmeraj 36-40 demokratskih predsednikov raznih odborov, ki niso ravno vsi vneti za Johnsonovo politiko. Lahko bi predsedniku nagajali bolj, pa tega ne delajo. V odborih je med demokrati dosti novih obrazov. To so politiki, ki imajo vsak svoje politične ambicije. Vedo, da jih ne bodo uresničili, ako bi hoteli že prvo leto uveljavljati svoje nazore in tako priti v spor s sedanjo administracijo. Pri svoji taktiki rajše gledajo zmeraj z enim očesom na Belo hišo. Vedo, da predsednik Johnson to dobro ve in da se drži načela, da je treba dobro plačevati in hudo kaznovati. Novi obrazi pa pripadajo zmernim in naprednim demokratskim strujam, le malo je med njimi t^kih, ki bi želeli več konservativnosti. Demokratski predsedniki odborov vedo, da novi obrazi ne bodo na njihovi strani, ako bi hoteli ovirati zakonodajne postopke o tistih zakonih, ki je Johnson na njih zainteresiran. Njihova konservativna stališča ne najdejo opore pri večini demokratskih članov njihovih odborov. Na drugi strani je republikanska opozicija ne samo številčno močno pristrižena, ampak tudi razbita med seboj. Prepad med naprednimi in konservativnimi republikanci je večji kot misli javnost. Na zunaj se to vidi po tem, kako hudo se mora sedanji predsednik republikanskih kongresnikov Ford boriti za vsak svoj predlog. Do sedaj je doživel več porazov kot zmag. To je razumljivo. Vsa republikanska stranka išče ravno sedaj “nov obraz”. Kakšen naj bo, o tem mislijo po svoje konservativni in po svoje napredni republikanci. Povrhu nimajo republikanci ravno sedaj nobenega pravega duhovnega voditelja. Rabili bi novega Tafta ali drugačnega Eisenhowerja, pa ni nikogar na obzorju. V senatu ni med republikanci takih sporov, njihov voditelj Dirksen nima prave opozicije. Mož pa ni zdrav in menda tudi ne bo hitro ozdravel. Ker je Dirksen edini republikanec, ki ga ni odnesla z njegovega položaja jesenska republikanska katastrofa, nima njegova taktika v Kongresu nobenega pravega kritika med njegovimi pristaši. To pa močno vpliva na sedanjo republikansko strategijo. Dirksen se je namreč odločil za “konstruktivno opozicijo”, tako, kot jo je takoj po vojni imel republikanski senator Vandenberg nasproti Trumanu, pozneje pa demokrata Rayburn in Johnson napram Eisen-howerju. Sodeluje z Johnsonovo administracijo, kjerkoli pride do prepričanja, da je Johnsonova politika pametna. Dirksen zagovarja na primer Johnsonovo politiko v vietnamski krizi in civilnih pravicah- To pa sili ostale republikance k mili in previdni kritiki Johnsonove administracije. Večkrat jih celo pripravi do tega, da so “bolj papeški kot papež”. Mnogo republikancev je na primer odkrilo svoje simpatije do socijalne politike in zahtevajo celo širši zakon o bolniškem zavarovanju, kot ga zamišlja administracija. Tudi v zunanji politiki je mnogo republikancev veliko bolj navdušenih za odločnejšo politiko v Vietnamu, kot je sam Johnson. Ako so torej posamezni vidni republikanci taki zagovorniki demokratske politike, kako bi jo mogli kritizirati razni demokratski politični nergači? Johnson je toliko previden, da ne izkorišča preveč tako ugodnega položaja, kot ga ima njegova administracija na Kapitelu. Kakor hitro je spravil pred Kongres vse tiste zakonske predloge, ki sp mu pri srcu, je zavrl dotok novih predlogov. Sedaj bolj poredkoma pošilja nove spomenice in zakonske osnutke na Kongres. Želi, da mu Kongres naj-preje odobri nekaj zakonov, ki jih javnost ne odobrava na celi črti. Taki zakoni so tisti o bolniškem zavarovanju, o podpiranju šolstva, o podpiranju tujine in volivni pravici za črnce. Ko bo imel te zakone pod streho, bo bolj pritisnil na Kongres pri ostalih predlogih. Johnson dobro orje s Kongresom. Tako dobrih stikov noče pokvariti. Nič ne ve, kako se bo odvijala vietnamska kriza. Kongres gleda na njegovo vietnamsko politiko izredno blagohotno. Nihče med kritiki njegovega režima niti ne misli, da bi govoril o“Johnsonovi vojni”. Ameriška politika je pa zelo muhasta, je podobna aprilskemu vremenu. Zato gleda Johnson, da ne da Kongresu nobene prilike, da bi bil z njim nezadovoljen. Dokler ne bo dognal, kako se bo razmahnila vietnamska kriza, ne bo svoje taktike spremenil. Zdi se nam torej, da lahko računamo, da se stiki med Belo hišo in Kapitolom ne bodo kmalu poslabšali. BESEDA IZ NARODA Naš urednik je Abrahama videl.., G. VINKO LIPOVEC Cleveland, O. — Ves mladeniški je in ne bi mu jih človek prisodil kaj prida čez trideset, a neusmiljeni koledar tako pove, da je bil Vinko Lipovec rojen 22. januarja 1915 v Spodnjih Jaršah pri Domžalah. Kakor obrneš, vedno se ponovi, da se je to zgodilo že pred petdesetimi leti. Prijatelji in znanci njegovi so se na to spomnili, Vinka in soprogo, gospo Maro, so v nedeljo popoldne povabili v Baragov dom in mu v veseli druščini izrekli svoje čestitke in dobre želje. Mislimo tudi, da je to lepa priložnost, da naša javnost zve vsaj nekaj o Vinku Lipovcu, uredniku Ameriške Domovine, in o Vinku Lipovcu kot možu, ki že vsaj 15 let močno vplivno nastopa v skupnosti ameriških Slovencev. Upamo, da bo nekako mogoče pretihotapiti tole pisarijo v Ameriško Domovino, ne da bi jo urednik opazil prej kot tedaj, ko že ne bo mogel več preprečiti zarote. Najprej par življenjskih podatkov. Vinko je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani in na tem odličnem slovenskem srednješolskem zavodu maturiral v juniju 1933. Takoj istega leta se je vpisal v filozofsko fakulteto ljubljanske univerze in se ves posvetil zgodovinskim vedam. V juniju leta 1939 je diplomiral iz narodne zgodovine, bi-zantologije in zemljepisja. V primerjavi z ameriškimi študijami bi rekli, da je dobil Master Degree. Po končani univerzi je odšel k vojakom in sicer v šolo za rezervne oficirje v Goraždah. Končal je oficirsko šolo leta 1941 kot prvi v rangu. To njegovo prvenstvo je toliko bolj značilno, ker je Vinko tekom šolskega leta imel oster spor s komando šole in oficirji-profesorji, ker so zapostavljali slovenščino. Celo do štrajka kadetov-dijakov je prišlo in slovenščina je zmagala. Oficirski kandidati na šoli so od tedaj govorili samo slovenski in so zavračali srbščino, kadar jim jo je kdo vsiljeval. Od oktobra 1940 do aretacije v letu 1944 je profesor Vinko Lipovec učil na prvi državni realni gimnaziji v Ljubljani. Direktor gimnazije je bil tedaj znani, odlični slovenski učitelj in vzgojitelj dr. Karl Capuder, v profesorskem zboru pa je bil tudi vsem nam znani slavist Janez Sever. Kot visokošolec je bil Vinko Lipovec član slovenskih katoli- gibanju. V letih 1935 do 1938 je s svojimi tovariši vodil borbo za ustanovitev stolice za slovensko zgodovino na Ij ubij an. univerzi. Med drugo svetovno vojno je bil Vinko Lipovec med tistimi mladimi izobraženci, ki so smatrali, da morajo storiti kar le morejo, da ne bi fašistični in nacistični okupaciji v Sloveniji sledila komunistična diktatura. V organizaciji narodnega odpora je prevzemal odgovorne, tvegane in nevarne posle. Bil je organizator in okrožni vodja Slovenske Legije v Ljubljani ter organizator in vodja obveščevalne službe Slovenske Legije. Žal se je našel izdajalec, ki je denunciral med drugimi tudi Lipovca Ge-stapu. Dne 2. decembra 1944 je bil Lipovec aretiran in dne 28. februarja 1945 odpeljan v zloglasno nacistično taborišče Dachau. Istočasno so bili tedaj izdani in odpeljani v Dachau tudi Rev. Klavdij Okorn OFM, Rev. Beno Korbič OFM, Rev. Franc Šeškar, podpolk. Andrej Glušič, odvetnik dr. Valentin Kalan, domobranski podporočnik Martin Bolko in še drugi slovenski protikomunistični borci. Na srečo je dne 29. aprila 1945 v Dachau prodrla ameriška tretja armija pod poveljstvom generala Pat-ton-a in osvobodila vse jetnike. Zopet svoboden je prof. Lipovec, ki je v svojem delu pri Legiji in iz razgovorov in opazovanj v koncentracijskem taborišču le predobro poznal načrte komunistov, ostal v Muenchenu in odklonil vsako ponudbo, da bi se vrnil v domovino pod komunistično oblast. Od jeseni leta 1945 do avgusta 1949 je bil zastopnik jugoslovanskih beguncev pri glavnem uradu IRO v Bad Kissingen, Nemčija. Istočasno je v Muenchenu urejeval in s svojimi tovariši in prijatelji izdajal za izseljene Slovence list “Slovenija” ter pridno pomagal pri organizaciji pomoči za slovenske povojne preseljence in brezdomce, ki so se zatekli v Nemčijo. Ko je organizacija Lige katoliških slovenskih Amerikancev za naselitev slovenskih političnih pregnancev začela delovati, je Mr. Frank Jakšič prevzel ljudem so vrata odprta, vsak jeTnika ustanovnega člana Doma iskreno dpbrodošel. Urednik je med tistimi in takimi poklici, ki jih imamo največkrat pred očmi in pogosto na jeziku. Urednik lista razmeroma maloštevilne narodnostne skupine v tuji zemlji, med množico drugih narodnosti ima lahko “zlate” talente in se ubija noč in dan, pa bo s skromnimi sredstvi, ki so mu na razpolago, komaj, komaj zadostil mnogim željam in zahtevam. Ameriška Domovina je edini slovenski katoliški dnevni list v svobodnem svetu. Vsi bomo uredniku najbolj ustregli in mu najučinkoviteje čestitali, če bomo dopisniki, naročniki, vsi Slovenci v zdomstvu, v dejanju pokazali smisel in srce za list. Dr. Miha Krek na Recher Avenue Franka Žagarja. Letos smo v Euclidu izvolili za to počastitev dolgoletnega bivšega direktorja in dobrega dru-štvenika pri raznih društvih in klubih, ki se je izkazal kot pošten in dober delavec, Johna Barkovicha. Za celotno Federacijo domov je bil izvoljen Mr. John Tavčar, ki je poznana oseba na polju narodnega dela širom Clevelanda in celo izven Ohia. Prireditev bo ob 4. uri popoldne 21. marca v SND na Maple Hts. Vstopnice lahko dobite pri direktorjih S. D. D. na Recher Ave., tel. KE 1-9309. Vsi vljudno vabljeni! član Federacije S.N.D. Joseph Trebeč, Društvo N.U' pri iv, fidsi Balinarska tekma Cleveland, O. — Prihodnja Cleveland, O. — Dne 14. mar-nedelja, 14. t. m., je obhajilna ca ob 1.30 popoldne se bo vršila nedelja za vse ude Društva Naj- v Slovenskem delavskem domu svetejšega Imena Jezusovega, na Waterloo Rd. spomladanska Ob 7.45 se zberimo vsi v šolski balincarska tekma. Balincarji se dvorani, da pojdemo nato skupaj v cerkev k 8. sv. maši, med katero sprejmimo sv. obhajilo! Po sv. maši imamo v cerkveni dvorani zajtrk, po njem pa društveni sestanek. Naslednjo nedeljo, 21. t. m., pa pripravi D.N.I.J. za svoje ude in njihove družine kot tudi za vse druge v veliki vidovski dvorani kosilo, za katero so že vsi udje prejeli po pošti po dve nakaznici. Kdor od udov odškodnine za nakaznici še ni poravnal, naj to stori to nedeljo na sestanku. Kosilo je za odrasle po $1, za otroke pa po 50c. Kosilo bo na razpolago od 8. dop. pa do 1. ure popoldne. Še to-: k nedeljski obhajilni maši kot tudi kasneje na društveni sestanek v dvorano pod cerkvijo naj gotovo pridejo vsi, ki so se v zadnjem času priglasili za ude. France Sever Sk&f na dataije Slavinskih narodnih imm Cleveland, O. — V letu 1960 me je telefonično poklical Mr. Louis Fink z Maple Hts., ako bi naš dom na Recher Ave., Euclid, O., sodeloval pri federaciji S. N. Domov. Moj odgovor je bil, da je to že enkrat obstojalo, končno pa prenehalo vsled gotovih razlogov. Ne vidim zaprek za zopetni poskus skupnega delovanja v boljšo bodočnost naših narodnih domov in podaljšanje našega maternega jezika v novi domovini. V skupnosti je moč. Obenem sva se domenila, da pokličem Mr. Johna Habata. Ker sem bil že preje z njim prijatelj, sem rade volje to storil. John je bil takoj pripravljen sodelovati v imenu S. D. na Holmes Ave. Celo zadevo smo vsak pri svojem Domu prinesli pred direk-torij, ki jo je potrdil. Tako je nastala sedanja federacija S. N. sponzorstvo tudi za V. Lipovca Domov, vseh devetih v Cleve- in dne 10. septembra 1949 je ta prišel v New York med prvimi novimi naseljenci. 15. aprila 1950 je v cerkvi Marije Vnebovzete stopil pred poročni oltar z gorenjskim dekletom Maro Schif-frer-jevo in julija istega leta je prišel v službo k Ameriški Domovini. Tako se mu je letos nabrala kar lepa vrsta obletnic: 50-letnica rojstva, 20-letnica osvoboditve iz Dachaua, 15-letnica poroke in 15-ietnica službe pri Ameriški Domovini. Veselimo se z njim, čestitamo mu in Boga prosimo, da bi mu dal srečo in svoj blagoslov v bodočem življenju. Pošten mož, odločen in zaveden Slovenec je naš slavljenec. Odkar imata z gospo Maro svoj dom, z ljubeznivo gostoljubnostjo sprejemata prijatelje in znance. Pokojni Msgr. Matija Škerbec je n. pr. bil s landu in okolici. Prvo prireditev smo imeli v letu 1961 na St. Clairju v S.N.D. Serviralo se je polento in golaž. Na to priredbo mi ni bilo mogoče priti, ker sem bil v bolnici po precej težki operaciji. Vse druge priredbe so se vrstile vsako leto v drugem Domu in vsako leto smo imenovali “slovenskega moža leta”. Prvi je bil Mr. Martin Antončič, naš spoštovani radio oznanjevalec, drugi Edward Kovačič, bivši mestni odbornik, ki je mnogo storil v korist senkler-ske naselbine, ameriške metropole Slovencev, tretji naš spoštovani sodnik August Pryatel. To je bilo lansko leto. Obenem je bil še pri vsakem domu počaščen eden ali ena kot zaslužna oseba posameznega Doma. Omejil se bom le na naš Dom v Euclidu. Mi smo imeli v lanskem letu za zaslužnega moža bodo pomerili za krasen pozlačen pokal. Imeli bomo tudi prehodne pcikale, poleg tega da bodo tudi običajne prve, druge in tretje nagrade za one, ki ne bodo dosegli prvega mesta. Saj prvi vsi ne moremo biti. Vabim vse, ki se zanimajo za ta sport, naj pridejo v nedeljo v Slovenski dom in ako ne balinajo in ne nastopajo v tekmi, naj se povesele ob dobri pijači in jedači, ki bo na razpolago v dobri meri. Imeli bomo okusno pripravljeno govejo pečenko (roast beef), klobase, krofe in še mnogo takih dobrot poleg dobre kapljice. Vljudno torej vabim vse prijatelje in znance našega kluba na veselo svidenje v nedeljo, 14. marca, ob 1.30 popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.! Milan Jager ------o------ ilaii utafsri - mm mmjmsm scnjiiiia svojimi tremi, štirimi prijatelji ških akademskih društev in se j od leta 1950 do 1963 kar redni bivšega predsednika direktorija pridno udeleževal v mladinskem, gost pri Lipovčevih. Vsem našim'in sedanjega častnega predsed- Chicago, 111. — Na salezijanske knjižice me vežejo spomini. Že kot otrok sem rada prebirala vzpodbudne in resnične zgodbe iz življenja salezijanslkih svetnikov Janeza Bosca in Dominika Savia. V naš dom je poleg Mohorjevih knjig imela dostop tudi salezijanska knjižica. Kako tudi ne? Brat je bil salezijanski zavodar, pa tudi sicer sta oče in mati zelo cenila Don Bosca. Večkrat je vsa družina napravila sprehod na Rakovnik, posebno ob nedeljah, kjer smo v cerkvi Marije Pomočnice prisostvovali slovesnim litanijam. Včasih, ko' mi je bil precej dolgi sprehod kar odveč, sem pomislila, zakaj se niso salezijanci naselili rajši kje sredi Ljubljane. Oče mi je razložil, da se Don Boscovi sinovi naseljujejo v predmestjih, kjer skrbe za zapuščeno delavsko mladino. Njihov vzgojni sistem me je vedno zanimala, Kasneje sem zvedela, da s pridom uporabljajo “preventivno metodo”, to se pravi, da mladino z različnimi sredstvi za-posle, da jo odvrnejo od krivih potov. Vzgoja mladine je vse prej kot enostavna. Otroci so dar božji — z njimi prevzamejo star-i v. bozm materi, si veliko odgovornost nase. Starši so otroku tudi prvi vzgojitelji, predvsem je poklicana za to mati, ki jo že rojstvo zbliža z otrokom: zato se mati trudi, da bi mu pripravila čim boljšo in lepšo pot, da bi ga vzgojila v dobrega in koristnega člana človeške družbe. Mnogo vzgojnih knjig obravnava različne metode in načine vzgoje. Mlada mati je dostikrat v zadregi — ne znajde se prav. Katera vzgojna metoda je najboljša? In potem še toliko različnih problemov, sprememba okolja, načina življenja — kar je bilo včasih večno veljavno, postaja zdaj spričo razmer nepraktično in zastarelo. Takim in enakim problemom mladih mater se je odzvala ga. Marica Cerar in je na podlagi pisem, razgovorov in lastne izkušnje zbrala nekaj praktičnih navodil in napotkov za mlade matere. V lahkem, umljivem tonu obravnava vzgojo predšolskega otroka. O tej vzgoji smo včasih malo vedeli, ali smo jo celo prezrli. Želja po spoznanju otrokovega razvoja, tako telesnega kot duševnega, je vsak dan večja, ker so tudi problemi večji in bolj zapleteni. Pisateljici in založnikom te knjižice moramo biti hvaležni za izpolnitev vrzeli v tej vrsti slovenske literature. Ga. Cerarjeva obravnava celotno pet od otrokovega rojstva pa do vstopa v šolo, torej čas, ko je otrok predvsem v materinem varstvu. Od matere je odvisno, kam bo nagnila drevesce, njena beseda in vzgled se vcepita v otrokovo dušo. Že v prvih letih se prikažejo otrokova nagnjenja, zanimanja in način dojemanja. Važno je, da mlada mati spoznava rast svojega otroka, kaj lahko pričakuje in zahteva od njega v gotovih obdobjih. Seveda bo še sama dodala svoja opazovanja, saj tudi pisateljica poudarja važnost individualne vzgoje: vsak otrok je svet zase, ne moremo ga oblikovati po enem vzorcu. Vsem materam to knjižico toplo priporočam, posebno mlade matere bodo našle v nji mnogo koristnih nasvetov. Knjižico je mogoče dobiti po vseh slovenskih cerkvah tukaj in v Kanadi. Cena je 20 centov. V Chicagu jo ima p. Vendelin. Milena Šoukal Sni! ss|tedii2ga rajaka ¥ Ijmizm m liglešfeeir Cleveland, O. — Iz Londona je prišla žalostna vest, da je po kratki bolezni možganske operacije umrl 25. februarja naš goriški rojak 51 let stari inž, Albin Mozetič, nečak še živečega škofa na otoku Krku dr. Jožeta Srebrniča. Doma iz Solkana je srednješolske študije ter univerzo napravil v Ljubljani ter postal inženir. Leta 1945 se je umaknil v tujino, ker ni hotel služiti komunistični diktaturi. Ko je prišel v Argentino, si je naglo u-stvaril lepo pozicijo v petrolejski družbi “Diadema Argentina”. Podjetje je njegovo delo tako zelo cenilo, da mu je zaupalo vedno bolj odgovorna mesta-Poslalo ga je za nekaj let v Indonezijo, lani pa iz Argentine poklicalo na sedež družbe v London. Ob tisti priliki se je inž. Mozetič z vso svojo družino (gospa Vida in štirje sinovi od 15. do 23. leta) za mesec dni ustavil tudi v Gorici. Tam je namreč pokopana njegova mati. Bil je silno družaben, prijeten v razgovoru, zelo- razgledan, pa istočasno načelno silno' jasen; zlasti do režima v domovini je ohranil do smrti odklonilno stališče. Ko so ga razni prijatelji ob pri' liki bivanja v Gorici vabili, naj obišče Slovenijo, je odgovor j ajda bo to storil tedaj, ko bo režim priznal pokolj protikomunističnih borcev in jim dal vsaj posmrtno zadoščenje. Družina je prepeljala trupi0 dragega, očeta na goriško pokopališče, kjer bo počival ob p°' Njegova smrt je težko odjeknila zlasti v slovenski skupnosti v Buenos Airesu, saj si je tam ustvaril velik krog prijateljev-Bil je dolgo vrsto let predsednik Društva Slovencev in s svojim modrim nastopom pripomogeJ da se je članstvo povezalo, društvo pa utrdilo in res postal0 reprezentančna organizacija sl'0' venskih protikomunističnih izseljencev v Argentini. Najvišji v deželi ? LEXINGTON, Ky. — ^osi pri Clevelandu v Kentuckyju Is 250 čevljev nad reko in meri 1,736 čevljev od brega do brega-Je verjetno najvišji svoje vrste v Ameriki. Dražba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1314 ' jMfcie.ah Državi, J|j Inlrcrp. v « Iltol. beveme Amerike ' majd, isio Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. P Podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111. 2- Podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPHX. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M. Ah. zdravnik: Dr. JOSEPH A.. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, IH. NADZORNI ODBOR: PRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, IR. '‘OSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111. POROTNI ODBOR: aNthony tomazin, Frances yucevicius, mary riola Direktorica prireditev: NANCY OWEN URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103 Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto žlvljenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, ? 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in dru-Ulshi načrt. življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške ,, Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje!, f.1 ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Wžba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh rre-^cev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali st!:Peno na glavnega tajnika: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434 Imtišai Siataesil -1964 Sl Ibe Holy Family Society, OJA ASSETS >0ncls $137,590.72 o'St<>cks ................................... 274,659.69 ' 136,079.25 4,291.58 165,154.55 ^ divestment real estate ...................... A Certificate loans and liens ........,........ g Cash and bank deposits ...................... Premiums actually collected by subordinate rj d)clgeg not yet remitted to Home Office Life insurance premiums and annuity g c°hsiderations deferred and uncollected .... Accident and health premiums due and unpaid cj Elective after September 30th of current year 26,558,48 Interest and other investment income due aild accrued .................:.............. 2,059.74 Total ................... $748,561.61 557.39 1,612.21 8. Increase in aggregate reserve for certificates and contracts with life contingencies ......... 27,127.00 9. Accident and Health unearned premium increase .............................. 63,000.00 10. Commissions on premiums and annuity considerations ................ 655,886.71 11. General insurance expenses and fraternal payments ........................... 226,137.29 12. Insurance taxes, licenses and fees ............ 3,481.54 Total ................$1,856,568.50 Net gain from operations after refunds to members and excluding capital gains and losses 14,552.62 UNASSIGNED FUNDS AND SPECIAL RESERVES ACCOUNT 6. Unassigned funds December previous year $125,107.79 2. Net gain from operations ................ 14,552.62 3. Net capital gains ....................... 669.79 4. Decrease in mandatory securities valuation reserve .............................. 855.00 Total .................. $141,185.20 5. Net loss from non-admitted and related items 3,999.74 6. Unassigned funds December 31 of current year .............................. 137,185.46 Total ................. $141,185.20 -----------o----------— prle oči, jih tudi Rowanov obisk ni mogel zbuditi iz spanja. 1. LIABILITIES, SPECIAL RESERVES AND UNASSIGNEB FUNDS Aggregate reserve for life certificates And contracts ............................ A Ski’egate reserve for accident and $209,852.00 § health certificates ............ ertificate and contract claims: 'Ll Life .................................. 4 Accident and Health ........................ ^missions to fieldworkers clue or accrued , Life and Annuity ..............$1,000.00 Accident and Health ,$8,831.93 5. q Total ................... 6 eileral expenses clue or accrued ......... 7 ax&s> licenses and fees due or accrued .... founts withheld or retained by Society § as agent or trustee ........................ ’founts held for fieldworkers account 9. Jr*fading $92.95 fieldworkers credit balances ' ahdatory securities valuation reserve ... Total Liabilities ......... $611,376.15 reserves — Unassigned funds ........ 137,185.46 Total ..................... $748,561.61 SUMMARY OF OPERATIONS ^ ' (Accrual Basis) 1 re|hiums ancj annuity considerations: j'1 Life .........——.—. _...—i..............$ 88,874.20 Accident and health .................. 1,761,461.94 ef investment income ...................... 20,784.98 Total .................. $1,871,121.12 Deduct : 12,000.00 1.500.00 2.810.00 302,000.00 1,438.00 79,275.71 9,831.93 2,329.26 226.31 1,321.99 92.95 5,008.00 SPecial 6ath Benefits .... . aturej endowments ^-bility benefits držaie boils dajale firaim ¥ Jstnems 'MI pristaše® kralja WASHINGTON, DC. — Naše državno tajništvo je — po mnenju mnogih arabskih diplomatov veliko prehitro — v decembru 1. 1962 priznala jemensko revolucijonarno republikansko vlado in si tako zaprlo pot do kraljevih upornikov. Jemenski republikanski režim ni upravičil upanja, ki ga je vanj stavilo jemensko, ljudstvo in tuji svet. Ni mogel vkljub egiptovski podpori uničiti sil kraljevskih upornikov, deželi sami pa ni dal niti sence blagostanja, ki ga je obetal. Na drugi strani je med republikanci ravno tako veliko korupcije in intrigiranja kot ga je bilo pred revolucijo. Ljudje so torej nad republikanskim. režimom razočarani in temu primerno tudi ugašajo njihove antipatije do bivšega kraljevega režima. Pri vsem tem manjka ljudem hrane. Temu želi odpomoči naša administracija. Dočim je do sedaj podpirala samo jemenske kraje pod republikansko kontrolo, bi sedaj rada tudi tiste pod kontrolo kraljevskih upornikov. Ni pa lahko najti primerne oblike. Administracija bi rada ta posel izročila zasebni dobrodelni pobudi, toda hoče si pridržati kontrolo nad razdeljevanjem živil. Savdski kralj je menda s tem načrtom zadovoljen. Jemenski'republikanci in z njimi vred Naser se bodo seveda temu upirali, kajti s podpiranjem jemenske lakote bi naša administracija po ovinku priznala tudi jemenski kraljevski režim vsaj tam, kjer res še vlada. Naši administraciji je potrebno podpiranje kraljevskega dela Jemena tudi radi naše domače politike. V Kongresu vlada nezadovoljnost, ker administracija podpira Naserja in njegove akcije v Jemenu; ako bi dala podporo tudi pristašem jemenskega Ikralja, bi kritiki ne mogli več godrnjati. -----o------ USI A bo prevzela del propagande v Južnem Vietnamu WASHINGTON, D.C. — Sliši se skoraj neverjetno, da naša dežela še do danes ni poskrbela za načrtno propagando med domačim prebivalstvom v Južnem Vietnamu. Bilo je. sicer nekaj poskusov, ki pa niso bili ne dolgotrajni, ne načrtni. Zato je Johnson poslal v Sajgon glavnega ravnatelja USIA (naše glavne informacij sike agencije) C. T. Rowana, da se dogovori z ministrskim. p r e d s e d nikom dr. Ouatom c organizaciji informacijske službe na deželi. Stroške bo naravno nosila Amerika. Vprašanje je, ali se bo vietnamska vlada resno prijela tega posla. Da vrednosti agitacije ne ceni previsoko, se vidi po tem, da je mirno gledala, kako komunisti že 12 let uporno širijo in spopolnjujejo svojo informacijsko in propagandno mrežo in Tito zgubil simpatije v Indoneziji CLEVELAND, O. — Titu se je njegova “aktivna nevtralnost” imenitno splačala, samo iz Amerike je po tej poti izvabil nad $2 bilijona. Včasih ima pa 'Začenši s 25. aprilom bo AIR CANADA približala Cleveland malo bližje staremu kraju Tu je, kako. Z AIR CANADA lahko hitro poletite z jetom do Toronta, vsak dan v tednu. Tam imate zvezo s poletom preko Atlantika, ki se ne ustavi do Londona. Iz Londona imate odlično zvezo z Zagrebom. Ko ste videli Vaše sorodnike, bi se morda želeli ustaviti v Londonu. To lahko storite, ne stane nič več. Clevelaud-Zagreb $500.60* Samo 10% napiačila — ostar.ek raztegljiv preko 24 mesecev. * 14-21 dnevni jet ekonomski povratni izlet. Polna pojasnila o primernih časovnih vozninah, dobite pri Vašem potovalnem zastopniku, ali pri AIR CANADA Ticket Office v Hanna Building, Euclid in 14 St. Telefon Superior 1-2020. Gre tudi za reševanje francoskih vlog v Vietnamu WASHINGTON, D.C. — Tu trdijo, da so francoske vloge v Vietnamu še vedno velikanske in da se francoska vlada zato postavlja bolj na komunistično stran, da bi te vloge v slučaju rdeče zmage rešila. Če ohranijo protikomunisti oblast, se Pariz za svoje vloge itak ne boji. Al R CANADA Moški dobijo delo MASOO MACHINE, INC. 23610 St. Clair Ave. EXPERIENCED MILLING MACHINE OPERATORS SET-UP & RUN SHORT RUN Production experimental work High hourly rate Overtime and many fringe benefits Call or apply in person 486-1772 (50) Niso zadovoljni z novo kolektivno delovno pogodbo MIAMI, Fla. — Več sto pristaniških delavcev v Miami, MALI OGLASI ga začeli še v prvi polovici ja-j nuarja. j Hiša naprodaj ------o——— I 8-sobna enodružinska hiša. — Vatikanska država — Citta i do’»ra za dohodek, en blok od tega tudi škodo- Tako ga je Everglades in Ft. Lauderdale je njegova nevtralnost odtujila od proti novi kolektivni delovni njegovega indonezijskega pri- pogodbi, ki so jo vodniki njihove unije sklenili s predstavniki tega, ko je prekladalnih in prevoznih jatelja Sukarna. Ni še dolgo od trojka: Sukamo, Naser in Tito družb. V ponedeljek so se so-vodila nevtralni azijsko-afriški glasno izjavili proti njej in v to-blok. Dolga leta je bil Tito do- rek: so poslali v pristanišča zno-bro zapisan v Indoneziji. Sedaj va stavkovne straže in pikete. pa mu je Sukarnovo časopisje: Pristaniški delavci v omenje- zabrusilo v obraz, da je hina- nih pristaniščih so posebno hudi vec. “Trdi, da je socijalist in ko- na določbo o znižanju delovne munist, v resnici je pa sluga a- skupine na 16 oseb, od doseda-meriškega imperijalizma,” tak njih 20, kar naj bi bila vse po-glas je sedaj prišel iz indonezij- sledica večje uporabe strojev, ške prestolice Džakarte. j V ostalih pristaniščih atlant- Radovedni smo, kako bo od-!ske in zalivske obale so prista- meval v jugoslovanskem pisju. čašo- niški delavci novo pogodbo o-! dobrih in končali štrajk, ki so del Vatican o — je bila ustanovljena leta 1929. Zemke dobijo delo Dela za žensko Iščemo žensko za kuhinjsko delo v restavraciji od 11 dop. do 3. ure. Dobra plača. 11238 St. Ciair Ave. EN 1-8422 (51) Strežnica Iščemo mlado žensko za delo v gostilni pri bari od 4. do 11. zvečer. 5238 St. Clair Ave. EN 1-8422 (51) od cerkve Marije Vnebovzete, $14,900. Kličite podnevi IV 1-0190 in zvečer od 5:30 do 7:30 MU 1-5312. (50) V najem Eno trisobno in eno štirisobno stanovanje, vsako z garažo ali brez, na 1151 Addison Rd. na vogalu Schaefer Ave. telefon 431-1865. —(50) Mizarstvo Popravila hiš — prenovitev stanovanj in vsakovrstno barvanje. Proračun brezplačen. Vsa dela zavarovana. DOMINIK JANEZ 15625 School Ave. Podnevi 541-7988 zv, po 6. uri 541-1553 (11,15,17 mar) ODPRTO OB PONEDELJIGH IN ČETRTKIH, V MESTU OD 9:30 DOP. DO 9. ZV., V PODRUŽNICAH OD 9:38 DOP. DO 9:30 ZVEČER RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 5 MAY COMPANY TRGOVINAH 1 render benefits ........................ 1,305.46 kakšne uspehe so že dosegli. Ccident and health benefits ............... 863,320.50 Ako so jim še do sedaj niso od- Tovarniški preostanek! 700 krasnih, z dakron-poiisfreei polnjenih, prešitih odej 6 Prihranite cd $2 do $4 pri vsaki odeji. Kupili smo vso tovarniško zalogo teh krasnih DuPont dakron-polisterskih (Uradna označba) prešitih odej. Blago vsebuje: najlon, kromspun, poliran katun, bom-bažasti saten, umetno svilo in drugo. Mnogo teh odej je modelnih, nekaj razstavnih vzorcev, v krasni tiskanim. Mladeniške vključene. Primerjajte od 8.98 do 10.98 72x84’ vel. Izredno velike 80 x 90-inč .98 vsska 9.98 Sprejemamo pismena in telefonična naročila Kličite ( II 1-3070 Prepustite izbiro vzorca in blaga nam. KLETNI DOMAČINSKI ODDE LEK V MESTU, NA HEIGHTSU, V PARMATOWNU IN SOUTHGATE PATRICK A. SHEEHAN: NODLAG H . Toda sedaj je Nodlag postala dekle in šala in smeh sta zamrla na ustnicah mladega kovačh. Polotilo se ga je globlje čuvstvo, kot je vesela ljubezen do otroka, postal je molčeč, boječ in resen. Novo življenje je zaplulo po njegovih žilah. Ves se, je izpreme-nil. Nodlago, ki ni ničesar slutila, je ta izprememba vznemirjala. Ni si je mogla razložiti. Stara gospa Kasey je skozi malo, četverooglato okno kovačnice po vijugasti poti, ki je vodila proti Glenanaaru, in da je njegovo srce vzdrhtelo ponosa, ko je zagledal, da prihaja njena dobro znana, lepa postava po beli cesti ali da vsak trenutek odskakuje na belcu ali rjavki, ki ju je peljala v kovačnico. Zakaj ji ni kdo razkril mladeničeve velike skrivnosti? In zakaj ni govoril Redmond sam in tako bila tako dobra, tako ljubez-1 za vedno rešil uganke njene niva, tako skrbna kot vedno. I bodoče usode? Njen pozdravov kovačnici je ostal ravnotako topel. Toda obnašanje mladega kovača ji je bilo uganka. Namesto, jas- Da, on je govoril, toda ne Nodlagi. Donalu se je razodel na svoj boječi, nerodni način. “Zdi se mi,” je dejal neke- nega, globokega pogleda v ga dne Donalu, ko je podko-njene plave oči, jo je sedaj val konje in sta zložno skupaj opazoval boječe in naskrivaj. Na njena vprašanja je odgovarjal kratko in ni več kazal tiste viteške uslužnosti, katere je bila navajena od mladih let, da bi jo dvignil ali ji pomagal v sedlo. Po dolgem premišljevanju se je preverila, da je tudi Redmond hud nanjo, da je tudi on obrnil od nje svoje obličje zaradi globoke skrivnosti njenega življenja. Malo je vedela, kako globoko je prirastla k temu močnemu, moškemu srcu, malo je slutila, da se je zelo umazan, toda ne grd obraz, obdan od množice zmršenih, zelo sajastih las, stokrat na dan oziral CHICAGO, ILL. MATERIALS OF ALL KINDS Draperies and Dress Materials of the latest design. Plastics, curtains, all kinds of Woolen Materials. Zippers. Thread etc. All kinds of Leatherettes. ARmitage 6-4346 2547 West Division St. Chicago, 111. TEXTILE CENTER (11, 18 March) HOUSEHOfLD HELP COOK — LIGHT HOUSEKEEPING Exec, needs capable person to live in and provide for needs of an adult fam. of two. Pers. laundry, but no heavy clean, req. Pleasant N. Shore home. Sal. $50 per wk. plus rm. and brd. For appt. call Mrs. Bannon, FR 2-9400. (51) MALE HELP Wanted - M lie lakers These are immediate openings for line dies and progressive dies. Top wages, profit sharing. Plenty of overtime. Apply write or wire LEADING TOOL & DIE CO. 18450 Mt. Elliott Detroit, Mich. (49) MACHINISTS MACHINISTS HELPER To work in Machine shop. Steady work. Company benefits. LLOYD A FRY ROOFING CO. 5818 S. Archer Summit, 111. (49) kadila, “da Nodlag ni več tako čvrsta, kakor bi človek želel.” “Jaz nisem ničesar zapazil,” je odgovoril Donal nekoliko vznemirjen. “Ali meniš, da je slabotna?” “Morda bo to zavoljo tega, ker tako raste. Prehitro se razvija za svoja leta.” “Bojim se, da ni tako zadovoljna, kakor bi morala biti,” je rekel Donai zamišljeno. “Tista, ki bi morala biti zapuščenemu dekletu mati, ji je prej mačeha.” “Temu bi se lahko dalo pomagati.” “Kako to meniš?” je vprašal Donal ostro. “Menim, da, bi bila jaz. in moja mati srečna, če bi se Nodlag udomila pri naju in zapustila hišo, kjer je ne vidijo radi.” “To je lepo od tebe, Red,” je dejal Donal. “In menim, da CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY DRIVE-IN RESTAURANT Lge. parking area, fully equipped. $24,300 total price. May be purchased on contract. Call for appt. EDITH BEAVERS 113 Stephen St., Lemont, 111. CL 7-7595 (49) REAL ESTATE FOR SALE 5 Rm. Brk. 3 bdrms., gas heat, near schools, churches, transp. Aluminum S/S. Sacrifice at $8,000. 3952 W. Ohio. Phone KE 3-4704. (49) BY OWNER INCOME PROPERTY — IVz brick modem. Priced to sell — 2 car garage — Full basement, S/S. — Call 489-4247. (49) 7 rm. brk. residence; 4 bdrms., Its baths; gas ht.; full bsmt. 2 end. porches; 2 car gar., overhead dr. Furniture & accessories. Priced to sell quickly at $12,500. Call KEy-stone 3-7857. (49) CARPENTERSVILLE By owner. 4 bdrm. ranch, 2Vi car gar. Water softener. Near schools and store. S/S. $13,700. Phone HAzel 6-3008. (49) FEMALE HELP REGISTERED NURSES The Illinois Masonic Hospital Association offers refresher courses for Registered Nurses. Stop in or Write to our Personnel Dept, and permit us to introduce our program designed for you. Pleasant conditions. Many benefits with top salaries. All shifts available. If interested apply to: ILLINOIS MASONIC HOSPITAL 836 Wellington PH 525-2300 Chicago, 111. (49) tudi vse veš — to se pravi, vse kar si ljudje pripovedujejo?” se je naglo popravil. ‘‘Vem in morda še več,” je rekel Redmond, “pa se za vse te čenče nič ne zmenim. Njej ni enakega dekleta v grofijah Cork ali Limerick.” Donal ga je vprašujoče pogledal in začelo se mu je močno svetiti. “Moj oče,” je slednjič rekel, “bi ne mogel živeti brez nje. Ona mu bere, šiva in dela, to se pravi,” je dejal osramočen po kratkem presledku, “če ji dovoli njena gospodinja.” “Nekaj je res na tem, toda tvoj oče je po materini smrti zelo opešal, in če se mu kaj dogodi, kaj bo potem z Nodlago?” “Potem bom jaz skrbel zanjo.” “Seve, seve!” je dejal Redmond, silno kašljaje, kajti dim se mu je, bil zaletel, kakor je rekel. “Toda ti veš, da Nodlag ni več otrok, in vsi Vemo, kake so žene, kadar postanejo tako nekako ljubosumne.” “To je res, Red, je odgovoril Donal in pomenljiv nasmeh mu je zaigral krog ustnic, “toda če ni Nodlag v Glenanaaru več otrok, potem tudi tukaj doli ne bo.” Redmond je zopet začel silno kašljati, dokler mu obraz ni bil ravnotako rdeč kot lasje. “Vem, kaj misliš, Donal, toda —,” tu je obmolknil, kakor da bi hotel zbrati svoje misli. Nato je nadaljeval: “Tocta jaz bi je ne hotel prositi, da pride k nam dokler nimam pravice.” “To pomeni samo eno reč,” je dejal Donal zamišljeno. “Da, samo eno. če sta ti in tvoj oče zadovoljna, bom vzel Nodlago za ženo.” “Da bi te zlodej, človek,” je vzkliknil Donal zelo vesel, “kaj pa pravi Nodlag na to? Ali si že govoril z njo? Morda sta se že vse domenila?” “Niti besedice še nisem zinil o tem,” je dejal Redmond. “Ti, Donal, mi moraš storiti to uslugo.” “O prav rad, dasi bi se tebi bolje podalo. Toda ali si premislil, Red, kaj vse to pomeni?” “Ali sem premislil? Saj vse preteklo leto nisem o ničemer drugem mislil kot o tem, kar ti sedaj pripovedujem. Bog se me usmili! še pri molitvi in celo pri maši mi je bilo to prva misel.” “Kaj meniš, da bo to v prid tvoji obrti?” “Bo in ne bo,” je odgovoril Redmond, “če bi mogli opraviti brez mene, bi to storili. Pa saj veš, da tu šest milj nao- ; krog ni drugega kovača.” Donal se je dolgo in globoko zamislil. “Ali veš,” je dejal slednjič, “da Nodlag nima drugega kot tisto, kar je na njej?” “Ali sem te po tem kaj' vprašal?” je rekel Redmond j skoro jezen. “Sem li omenil. kaj o denarju ali podobnem,; Donal Connors? Povej po duši, ali sem?” “Nisi. Red, ti si pošten, do-1 ber človek, in če te Nodlag mara, bova moj oče in jaz srečna.” “Ti boš torej govoril z Nodlago,” je dejal Redmond v skrbeh, “in mi hitro sporočil njen odgovor?” “Da,” je rekel Donal ter si vrgel vojke preko rame, “in! moja krivda ne bo, če ne bo zadovoljna.” “Bog te blagoslovi, Donal, in opravi mojo zadevo tako dobro kot bi bila tvoja!” Tako bi se torej rešile marsikatere težave, če bosta čas in usoda dovolila. Krasen raz-] gled v srečno življenje se jej smehljal pred zapuščeno dek-j iico. Le se malo besedico “da”, | ki jo je bilo treba razširiti in okrepiti s slovesnejšim “hočem”, in vse bo za vselej dobro. Toda tedaj je posegla vmes usoda in slučaj in zlo: spustili so se oblaki in ploha in zatemnelo je solnce in sijaj, kakor za vedno. Donalu je srce vriskalo veselja, ko je stopal počasi po hribu, in večkrat se je nasmehnil, če si je predstavil Nodlagi n o začudenost in veselje, kadar ji prinese to novico. Premislil je sto načinov, kako bi ta slovesna vest najbolj vplivala. Ali naj ji pove v šaljivem in dražečem tonu, kot je navada na Irskem? Ali naj govori resno kot oče otroku? Ali naj jo morda izkuša v ugankah in v podobi, češ da se kdo ženi v sosednji župniji in kakor da .se to nje nič ne tiče, dokler ne pove svojega mnenja? Slednjič se je odločil, da je to najboljši načrt, in si je izmislil kar najlepšo povest, da si zagotovi ugoden uspeh. Mladi kovač pa je s podo-vojeno vnemo vihtel svoje kladivo, kajti sedaj, ko je vrgel kocko, ga je začelo skrbeti, kako bo padla. Tisočkrat si je rekel, cla ga bo zasmehljivo zavrnila, in često je obžaloval, da ima tako zamazan obraz in tako sajaste lase. Pod tako nečedno zunanjostjo bi nobeno dekle ne moglo videti udarcev močnega, poštenega, zvestega srca. In potem se mu je zopet porajalo upanje. Dona-lova zgovornost ter njena zapuščenost in odvisnost bo storila svoje. In ko je tolkel s svojim malim kladivom v kratkih, naglih udarcih po nako- Rdeč in rjav dež Ašhabad, glavno mesto sovjetske republike Turkmenije, je bil priča nenavadnega pojava: P° nalivu so ostale na zidovih hiš rdečkasto rjave proge, na zelenju pa so opazili tanko plast rdečkastih peščenih drobcev. Razlaga ašhabadskih vremenoslovcev: nekaj dni poprej so besneli peščeni viharji nad puščavami v Siriji in Libiji. Oblake drobnega peska je dvignil veter tri d«' pet kilometrov vi- valu, se mu je zazdelo, da ;soko in jih odnesel proti pogor-zveneča kovina ponavlja be- ,ju Kopet Dag, kjer so se pome-sedo, ki je bila v njegovem |šali z deževnimi kapljicami, srcu: Nodlag! Nodlag! (Dalje prihodnjič) Oglašajte v “Amer. Domovini” POTUJOČI STOLP — Velikanski stolp, ki so ga zgradili izdelovalci oblek in ribiči, je največja privlačnost razstave v Hong Kongu, angleški koloniji na obali Kitajske. STAROSTA NAPIJA Z ENO NAJMLAJŠIH — Finlay Currrie je pri .87 letih najstarejši gledališki igralec v New Yorku. Na sliki ga vidimo, ko napiva mladi Jennifer West za nastop v prvi predstavi “Diamond Orchid” na Broad-wayju. KOLIKO PIV V ENEM SODU? 496 piv. (Dodajte ali odvzemite nekaj unč.) To jc veliko piva. In če je pivo Stroh’s... je to ogromno izvrstnega okusa ... edinstvenega z ognjem varjenega piva, ki tekne, kot bi vsa ostala piva rada teknila. Ugajalo Vam bo edino, z ognjem varjeno pivo. Naročite Stroh’s. NA PATROLI V HIMALAJSKIH GORAH — Slika kaže močno patrolo indijskih gorskih vojaških oddelkov pri nadziranju indijsko-kitajske meje v Himalajskih gorah.