14. štev. V Kranju, dne 8. aprila 1916. Leto IV. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60,— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Nemška ofenziva na Francoskem. Boji letalcev. Berolin, 1. aprila. Pri St. Eloiju smp zavrnili angleške napade z ročnimi granatami. Živahni boji z minami so se odigravali med kanalom La Bassee in Neuvillom. Severozapadno od Roveja je bila francoska artiljerija zelo delavna. Sovražne pozidje na fronti ob Aisni smo obstreljevali uspešno. V Argonih in v pokrajini ob Aisni se vrše silni artiljerijski boji. Naši bojni letalci so zbili 4 francoska letala; po eno pri Laonu in pri Mogeviltu (v VVoevru), v naših črtah po eno pri Ville aux Bois in južno od Haucourta tja za sovražno fronto. Francosko letališče Rosnav, zapadno od Reimsa, smo izdatno obstreljevali z bombami. Nemški zrakoplovski napad na London in angleško jugovzhodno obal. Berolin, 1. aprila. V noči od 31. marca na 1. aprila je napadla flotilja mornariških zrakoplovov London in kraje ob angleški jugovzhodni obali, izdatno smo obložili z bombami City of London, med Londonom in Doverskim mostom, londonske popravljalnice za ladje, severozapadni del Londona z njegovimi taborišči za čete, industrijske naprave pri Enfieldu in tovarne za razstreljivo pri VValtham Abbeju — severno od Londona. Nadalje smo metali veliko število razstrelilnih in vžigalnih bomb na Lovvestoff, ko smo poprej uspešno napadli neko baterijo pri Stowmar-ketu — severozapadno od Harwicha, storili smo nadalje, da je utihnila neka baterija pri Cambrid-gu ter tam napadli obsežne tovarniške naprave. Končno smo obložili z bombami pristaniške naprave in utrdbe ob Humberju. Storili smo, da so utihnile tam tri baterije. Napadi so imeli skoz in skoz zelo dober uspeh, kakor so mogle naše zračne ladje brez-dvomno konstatirati, ker so opazovale številne požare in porušenja. Kljub nad vse silnemu obstreljevanju so se vrnile vse zračne ladje razen „L 15". Po lastnem poročilu je bil ,L 15u- zadet ter se je moral pred Themso spustiti na vodo. Iskanje naših vojnih sil je ostalo doslej brezuspešno. Nemške čete so zajurišale važne francoske pozicije pri vasi Vaux. Berolin, 2. aprila. Pri Fayu južno od Somme se po kratki artiljerijski pripravi započeti sovražni napad v našem ognju ni razvil. Z obstreljevanjem Bethinvilla vzhodno od Reimsa je provzročila francoska artiljerija svojim rojakom znatne izgube. 3 žene in 1 otrok so bile ubiti, 5 mož, 4 žene in 1 otrok težko ranjeni. V sosedstvu, dne 30. marca zavzetih pozicij smo očistili francoske jarke severovzhodno od Vaocou-rta v izmeri kakih 1000 m. Na vzhodnem bregu Mase so zavzele naše čete dne 31. marca po skrbni pripravi sovražne obrambne in stranske naprave severozapadno in zapadno od vasi Vaux. Ko je bil v tem odseku francoski ogenj proti jutru narasel do največje sile, so izvršili pričakovani protinapad, ki se je popolnoma zlomil v ognju našin strojnih pušk in v zapornem ognju naše artiljerije. Razen zelo težkih krvavih izgub je izgubil sovražnik pri našem napadu dne 31. marca na neranjenih vjetnih 11 častnikov in 720 mož ter moral pustiti v nemških rokah 5 strojnih pušk. Obojestransko zelo živahno letalsko gibanje je imelo za posledico številne za nas srečne zračne boje. Zbili smo razen 4 sovražnih letal, ki so padla onstran naše fronte na tla, pri Hollebeku, severozapadno od Werwicqua neki angleški dvo-krovnik, čegar letalce smo vjeli. Nadporočnik Bert- hold je pri tem zbil 4. sovražno letalo. Razen tega smo zadeli z obrambnimi topovi jugozapadno od Lensa neko sovražno letalo, ki je goreče padlo na tla. Izdatno smo obložili" z bombami s četami močno zasedeni kraj Dombeslie en Argonne, zapadno od Belforta. Berolin, 2. aprila. V noči od 1. na 2. april so mornariški zrakoplovi znova napadli angleško vzhodno obal. Topilnice, velike železarne in industrijske naprave na južnem bregu reke Tee ter pristaniške naprave pri Middlenboroughu in Sunderlandu so bile 1 in pol ure' bombardirane z eksplozivnimi in vži-galnimi bombami. Močne eksplozije, podiranja in po-ža#so dali dober učinek napada jasno spoznati. Navzlic živahnemu obstreljevanju niso nastale niti izgube niti poškodbe. Ljuti boji za Verdun. Berolin, 3. aprila. Na levo od Mase so vse sovražne pozicije severno od potoka pri Forgesu med Haucourtom in Bethincourtom v naših rokah. Jugozapadno in južno od utrdbe Douaumont se bore naše čete za francoske jarke in oporišča. Obstreljevanje Reimsa. »Temps* poroča, da so Nemci znova silno obstreljevali Reims, V poneueijek zjutraj od 9. do pol 11. je padlo na en mestni del kakih 300 granat težkega kalibra. Nemški zrakoplovi tretjič nad Anglijo. Berolin, 3. aprila. Tretjič je napadla mornariška zrakoplovska flotilja v noči od 2. na 3. april angleško vzhodno obal, to pot severni del. Z dobrim uspehom smo obložili s številnimi razstrelnimi in vžigalnimi bombami Edinbourgh in Leith z napravami za ladjedelnice ob Firth of Forthu, Newcastle in važne ladjedelnice, plavže in tovarne ob reki Tyne. Opazovali smo mogočne požare in silne eksplozije z razsež-nim vdiranjem. Storili smo, da je neka baterija pri Newcastlu utihnila. Kljub silnemu obstreljevanju so se vsi zrakoplovi vrnili nepoškodovani ter pristali. Berolin, 3. aprila. Letala in hidroplani so napadli danes ponoči popravljalnice za ladje v Londonu ter druge vojaško važne točke na angleški vzhodni obali ter Dunkerque. Zeppelini četrtič nad Anglijo. Berolin, 4. aprila. V noči od 3. na 4. april smo obložili pri napadu mornariških zrakoplovov na angleško jugovzhodno obal utrdbene naprave pri Great Yarmou-thu z razstrelnimi bombami. Kjub sovražnemu ob-streljevunju so se zrakoplovi nepoškodovani vrnili. Silni boji pri Douaumontu. Berolin, 4. aprila. Južno od St. Eloija so zasedli Angleži po močni artiljerijski pripravi dne 28. marca jim vzeto vdrtino. V okolici utrdbe Douaumont so vzele naše čete dne 2. aprila močne francoske obrambne naprave jugozapadno in južno od utrdbe ter v gozdu Caillette po ljutem boju ter so v zavzetih pozicijah odbile vse do zadnje noči izvršene sovražne protinapade. Vporabljajoč posebno velike sile in z izredno velikimi žrtvami so naskakovali Francozi vedno iznova, a brezuspešno, v gozdu Caillette izgubljene obrambne pozicije. Uspeh letalskih bojev. Berolin, 5. aprila. Artiljerijski boji v Argonih in v pokraijni ob Masi trajajo z nezmanjšano silo. Položaj je neiz-premenjen. Na levo od Mase smo preprečili, da bi bili Francozi zopet zasedli mlin severovzhodno od Haucourta. V okolici utrdbe Douaumont so se tudi danes pred našimi črtami jugozapadno od utrdbe in pred našimi pozicijami v severnem delu gozda Caillette krvavo razbili opetovani sovražni napadi. Ob lotarinški in alzaški fronti so izvršile naše čete več posrečenih patruljskih podvzetij. Uspehi bojev v zraku na zapadni fronti meseca marca: Nemške izgube: V zračnem boju 7 letal, zbita s tal 3 letala, pogrešana 4 letala. Skupaj 14 lelal. Francoske in angleške izgube: V zračnem boju 38 letal, s tal zbitih 4 letala, vsled neprostovoljnega pristana v naših črtah 2 letali. Skupaj 44 letal. 25 teh letal je prišlo v naše roke. O ostalih 19 se je brezdvomno konstatiralo, da so padla na tla. Poostrena blokada proti nevtralnim državam. Magdeburg, 3. aprila. „Magdeburgische Ztg." izve iz Ženeve: Glasom pariških poročil listov je določen pričetek poostrene blokade s strani zavezniških držav napram nevtralnim državam na 18. april. Nevtralne vlade se bodo pri sklepu pariške konference pri razglasitvi poostritve blokape formalno posvarile, da ne smejo blokade obiti. Peti zračni napad. Berolin, 6. aprila. Mornariški zrakoplovi so razdejali v noči od 5. na 6. april neko veliko železarno pri Wistbyju s plavži in obsežnimi napravami, ko so poprej obložili neko baterijo severno od Hulla z razstrelilnimi bombami ter storili za boj nesposobno. Nadalje so zrakoplovi napadli tovarniške naprave v Leithsu in okolici ter več kolodvorov industrijskega ozemlja, pri čemer so opazovali prav dobre učinke. Zrakoplove so silno obstreljevali. Vsi so nepoškodovani pristali. Nemški naskok na Hauceurt. Berolin, 6. aprila. Zapadno od Mase je potekel dan najprej s pripravljalnim ognjem, ki smo ga položili na okolico Haucourta zelo živahno. Popoldne je bilo tudi delovanje naše infanterije živahno. Jurišala je vas Haucourt in močno izgrajeno francosko oporišče vzhodno od kraja. Ne glede na zelo velike krvave izgube je utrpel sovražnik 11 častnikov in 531 mož neranjenih vjetnikov, ki so pripadali 2 različnima divizijama. Na desnem bregu Mase smo hitro udušili obnovljen francoski poskusen napad proti pozicijam, ki smo jih 2. aprila vzeli v gozdu Cailette in severozapadno od tam. Vožnja skozi Kanal ustavljena. Kodanj, 6. aprila. „Berlinske Tidende" poročajo iz Berna: Potniki norveškega parnika „Nidelven", ki je dospel iz Anglije, poročajo, da je zatvoritev Kanala efektivna. Samo ob gotovih urah po dnevu je vožnja skozi Kanal dovoljena. Napad na Dunkerque. O posledicah napadov Zeppelinov na Dun-kerque krožijo v Parizu divje vesti. Zdi se, da je prišlo ob pristanišču, do velikih požarov. „Petit Pa-risien" spominja, da so trdile oblasti svoj čas pri takem napadu, da je bilo samo 20 mrtvih, dočim ve vsak, kako številne so bile žrtve in kako velika škoda. Še ni ubogo mesto pretrpelo vsega. Vsled panike, ki je nastala v mestu, se prebivalstvo zopet trumoma seli iz mesta. Padli francoski generali. Iz Ženeve poročajo: V invalidnem domu v Parizu so odkrili častno tablo v spomin v tej vojni padlih francoskih generalov, katerih število znaša do sedaj že 11. Novi francoski vpoklici. „Frankfurter Zeitung" poroča: Zaradi izgub pri Verdunu so poslali francoske rekrute letnika 1917 že pred dvema tednoma na fronto, tako da je vojno ministrstvo prisiljeno vpoklicati domobranske letnike 1868. in 1869. Vojna z Italijo. Bombe na Postojno. Dunaj, 1. aprila. Včeraj se je delovanje na posameznih točkah fronte na obeh straneh zopet pričelo. Ob tolminskem mostišču, v odseku Bele in na fronti v Dolomitih je prišlo do več ali manj živahnih topovskih bojev. Italijanske napade med Veliko in Malo dolino in pri Schluderbachu, smo zavrnili. Dunaj, 2. aprila. Danes zjutraj so metali sovražni letalci bombe na Postojno. Dva moža sta bila ubita, več ranjenih. Edina Cadornova zmaga. O dogodkih na pariški konferenci piše radikalno francosko časopisje z velikim razočaranjem. „Bonnet Rouge" pravi, da je do sedaj dognano ' samo to, da Italija ostane pri svoji dosedanji taktiki in ne bo pomagala ne na zapadni fronti, ne v Solunu. Socijalistični listi prinašajo iz Rima br-zojako, da sta Cadorna in Salandra svoje stališče obvarovala in da bo Italija tudi v bodoče vojeva-la samo svojo narodno vojno. Listi dostavljajo porogljivo, da je pariška zmaga Cadorne zajedno njegova edina zmaga. Napad naših letalcev na Jakin. Dunaj, 4. aprila. Obiske italijanskih letalcev v Ljubljani, Postojni, potem v Trstu smo vrnili dne 3. aprila popoldne s flotiljo 10 hidroplanov v Jakinu, kjer je ta z uničujočim uspehom bombardirala kolodvore, gazometer, ladjedelnico in vojašnice ter provzroči-la več požarov. Z lahkoto smo zavrnili protinapade dveh sovražnih obrambnih letal s svojim ognjem strojnih pušk. V silnem ognju treh obrambnih baterij je bilo eno naše letalo dvakrat zadeto od šrapnolov ter prisiljeno, da se spusti pred pristaniščem na morje. Neko drugo letalo, z voditeljem letalskim mojstrom Molnarjem, se je spustilo zraven njega na morje, prevzelo oba letalca, izpopolnilo razdejanje zadetega 'aparata, se pa vsled poškodbe ni moglo dvigniti z valovitega morja. Iz pristanišča je priplula neka sovražna torpedovka z dvema čolnoma, da vzame obe poškodovani letali, nekatera naša letala pa so jo prisilila z ognjem strojnih pušk in bombami, da se je vrnila, nakar se je posrečilo dvema letaloma pod vostvom mornariškega kadeta Vamosa in linijskega poročnika Stente, rešiti vse 4 letalce in zažgati havarirano letalo. Ta rešilna akcija se je vršila pod ognjem strojnih pušk in metanjem bomb z italijanskih hidroplanov, ki so krožili samo 100 m nad našimi. Izgubili smo torej 2 letali, vsa druga letala in letalci so se vrnili nepoškodovani. Dunaj, 4. aprila. Na posameznih delih fronte je bilo delovanje artiljerije na obeh straneh živahno, tako v odseku Doberdobske visoke planote, pri Malborjetu, na Col di Lana in v Judikarijah. V pokrajini Adamel-lo so zasedle naše čete obmejni greben med Lob-bijo, Alto in Mente Sumo. Premikanje Cet v gorenji Italiji. Berolin, 5. aprila. Kakor se poroča iz Lugana, se vrše sedaj velika premikanja čet v gorenji Italiji. ' Novi nabori v Italiji. Rim, 5. aprila. Uradni list poroča: Za vojaško službo nesposobne letnikov 1882. do 1885. ter letnika 1895. se b® pregledovalo znova glede sposobnosti in bodo takoj uvrščeni, katere spoznajo za sposobne. Nabor letnika 1897. se izvrši v tekočem letu in vsi, ki bodo prideljeni prvi kategoriji, bodo takoj uvrščeni. Velika italijanska ofenziva odložena za manj? „Borsencourier" v Berolinu poroča iz Curiha: Italijanski listi pišejo, da Italija ne bo poslušala prigovarjanja zaveznikov, da naj takoj začne ofenzivo proti Avstriji, kajti za večji del italijanske fronte bo dana možnost za veliko ofenzivo, ki bi mogla dovesti do zmage italijanskega orožja, šele v maju. Vojvoda d' Avarna. V Rimu je umrl, dne 1. aprila v visoki starosti vojvoda d' Avarna, ki je bil mnogo let italijanski poslanik na Dunaju. Do spomladi lanskega leta je bil vojvoda d' Avarna v dvornih in diplo-matičnih krogih dunajskih jako priljubljen. Boji na Doberdobski visoki planoti. Dunaj, 6. aprila. Na Doberdobski visoki planoti smo popolnoma izčistili nedavno od sovražnika vzhodno od Selc zavzete jarke. Italijanski protinapadi so se ponesrečili. V odseku Ledro in v Judikarijah je sovražna artiljerija živahno streljala. Odbili smo napade slabotnejših italijanskih sil na naše pozicije severovzhodno od jezera Ledro v dolini Daone. Sicer se je omejevalo bojno delovanje na zmeren topovski ogenj v posameznih odsekih. Italijanski minister Zuppeli odstopil. Milan, 5. aprila. Po kraljevskem dekretu, ki je izšel včeraj, je sprejeta, kakor poročajo listi, demisija dosedanjega vojnega mistra Zuppelija in je imenovan za njegovega naslednika generallajtnant Paolo Moro-ne. Za vzrok Zuppelijeve demisije se navaja oficijelno njegova želja, da se udeleži vojne na aktivnem poveljniškem mestu. Kralj je podelil Zup-peliju motu proprio veliki križ reda italijanske krone. Na Balkanu. Zastopniki Soluna zahtevajo odstranitev entente. Berolin, 3. aprila. Privatni korespondent VVolffovega urada v Atenah javlja ,dne 2. aprila: Zastopniki Soluna v grški zbornici so prosili vlado, naj zahteva od entente, da odstrani svoje štabe in municijska skladišča iz Soluna, ker bi jo sicer grška vlada napravila odgovorno za nadaljna bombardiranja, ki bi jih izvršila nemška letala. Pašić o obnovitvi vojne na Balkanu. V pariškem „Matinu" izjavlja srbski ministrski predsednik Pašič, da je srbska armada«^)ri-pravljena ze revanšo na Balkanu. V Srbiji se nahajajo sedaj le majhne sovražne sile, ki bodo le s težavo dobile ojačenja, ako se prične ofenziva istočasno na vseh frontah. Po dveh ali treh zmagah zaveznikov bo sovražnikova sila zlomljena. Zavezniki bodo pretrgali zvezo Berolin-Carigrad ter tako skrajšali vojno. Srbski prestolonaslednik v Londonu. London, 31. marca. Srbski prestolonaslednik in srbski ministrski predsednik sta prispela opoldne v London. Sprejeli so ju princ Albert, več ministrov in lord French, občinstvo pa ju je prijazno pozdravljalo. Pozneje je bil prestolonaslednik v palači Buckingham sprejet od kralja in kraljice, ki mu jutri priredita častni zajutrek. Ureditev srbskega carinskega ozemlja. Vrhovno armadno poveljstvo je odredilo, da se konstituira okupirano srbsko ozemlje kot pose-| ben carinski teritorij ter je razglasilo tudi prime-I ren carinski red. Glede uvoza in izvoza veljajo za okupirano Srbijo iste določbe, kakor za monarhijo. Italijani prodirajo v severni Epir? Atene, 4. aprila. „Agence Havas". „Messager d' Athenes" poroča iz Argvrokastra, da prodirajo italijanske čete proti Severnemu Epiru. Vsled ugovora grške vlade je bolgarska vlada ukazala svojim četam, da se umaknejo z grške meje. Grške vojaške oblasti so postavile na zapadni obali otoka Paro svetilnik, katerega luč je videti 17 milj daleč. Romunija gradi sumljive mostove. Iz Bukarešte poročajo: Marghilomanovo glasilo „Steagul" reproducira poročilo lista „Opinion*, ki izhaja v Jassvju, in pravi, da so bili vsi mostovi na progi Jassy — ruska meja — Ungheni tako razširjeni, da se morejo na nje položiti tudi ruske tračnice. (Ruski železniški tir je kakor znano širši, kakor pa normalni evropejski. Op. ur.) Te mostove čez katere sedaj lahko vozijo tudi ruski vlaki, je posebna komisija že odobrila. „Steagulu pristavlja, da zasluži ta vest zanesljivega in resnega lista vso pozornost ter vzbuja razne sume. „Steagul* pozilje vlado, da naj da primerno pojasnilo ter zahteva, da se na ruski meji pripravijo ista obrambena sredstva, ki so pripravljena na obeh ostalih mejah. Italijani v Valoni. „Berliner Tageblatt" poroča iz Aten: Sedaj je v Valoni in okoli Valone okoli 60.000 Italijanov. Vštet je tudi oddelek, ki je bil pozimi poslan v Berat pa se je pomaknil nazaj pred Toskidi, albanskimi rodovi, ki so sovražniki Essad paše. Nemška ojačenja v Makedoniji. Iz Lugana poročajo: Italijansko časopisje poroča, da so dobili Nemci zlasti v okolici Gjevgje-lov in Dojranskega jezera znatna ojačenja. Itali- janski listi si ne vedo razlagati, zakaj Avstrijci ir» Bolgari ne napadajo Valone. Ruska ofenziva. Naši uspehi. Dunaj, 1. aprila. Pri Oliki so vzeli avstro-ogrski oddelki neko sovražno prednjo pozicijo, zasuli ruska kritja, razdejali ovire ter se nato zopet vrnili v našo glavno pozicijo. Jugovzhodno od Siemkovcev smo preprečili sovražni poskus, potisniti svojo črto v širini 1000 korakov naprej na razdaljo, ugodno za naskok; preprečili smo to z artiljerijskim ognjem in protinapadom. Berolin, 1. aprila. Nobenih posebnih dogodkov. Zdi se torej, da je ruski naval za enkrat opešal, naval, ki so ga izvršili s 30 divizijami, to je nad 500.000 možmi in s čudovito množino municije za te krajevne razmere v času od 1. do 28. marca proti razsežnim odsekom armadne skupine generalfeldmaršala v. Hindenburga. Vsled hrabrosti in žilave vztrajnosti naših čet ni imel ta naval nobenega uspeha. Kako velik cilj so zasledovali s temi napadi, je razvidno iz tegale povelja ruskega poveljnika na zapadu, z dne 4. (17.) marca št. 537; Cete zapadne fronte! Pred pol letom ste močno oslabeli, z majhnim številom pušk in patron zadržali napredovanje sovražnika, ter zasedli svoje sedanje pozicije, ko ste ga ustavili v pokrajini, pripravni, da prebije vaše črte, pri Molodečnu. Nj. Veličanstvo in domovina pričakujeta sedaj novo junaštvo, da preženete sovražnika z meja države. Ce boste stopili jutri pred to visoko nalogo, sem prepričan z ozirom na svojo vero v vašo hrabrost, v vašo globoko udanost carju in vašo vročo ljubezen do domovine, da boste izpolnili svojo sveto dolžnost napram carju in domovini ter da boste osvobodili svoje brate, ki vzdihujejo pod igom sovražnika. Bog nam pomagaj pri naši sveti stvari! Podpisan generaladjutant Evert. Seveda se mora vsak poznavalec razmer čuditi, da so tako podvzetje pričeli ob letnem času, pri čegar izvedbi lahko nastanejo vsled kopnenja snega od dne do dne opasne tezkoče. Izbiro časa je pač manj pripisati prosti volji ruskega vodstva, kakor pritisku trpečega zaveznika. Ce sedaj razlaga uradni ruski vir ustavitev napadov v tem času samo z izpremembo vremena, je to gotovo le polovica resnice. Najmanj ravno toliko, kakor omehčana tla, so udeležene na tem sklepu tudi izgube; po previdni cenitvi jih računajo na najmanj 140.000 mož. Artiljerijski boji na ruski fronti. Dunaj, 3. aprila. Sovražna artiljerija je včeraj skoraj na vseh delih fronte na severozapadu živahnejše delovala. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Delovanje nemških letal na ruski fronti. Berolin, 3. aprila. Na fronti se ni pripetilo nič bistvenega. Nemške letalske flotilje so metale bombe na kolodvora Pogorjelci in Horodzeji ob progi v Minsk ter na taborišča čet pri Ostrovkih južno od Mira. Živahno artiljerijsko delovanjn na nemško-ruski fronti. Berolin, 4. aprila. Položaj je neizpremenjen. Sovražna artiljerija deluje živahno samo severno od Vidsov in med Naroškim in Višnjevskim jezerom. Nemško poročilo z ruske fronte. Berolin, 5. aprila. Nobenih bistvenih dogodkov. V odseku fronte med Naroškim in Višnjevskim jezerom je ruska artiljerija ojačila svoj ogenj. Nemški hidroplani nad Revalom. „Novoje Vrernja" poroča, da je priplulo nad Reval 4 do 6 nemških hidroplanov, ki so iskali ruske ladje. Splošno se sodi, da so to znaki skorajšnjih operacij nemškega biodovja. Nemiri v Putilovih tovarnah. „Frankfurter Zeitung" izve o nemirih v Putilovih tovarnah v Petrogradu, da so delevci v neki delavnici linčali osem sodelavcev, o katerih se je izkazalo, da so bili detektivi. Delo je bilo nato baje ustavljeno ter 250 delavcev aretiranih, ki jih bodo najbrže ustrelili. Nova ruska ofenziva v maju? Iz Kodanja poročajo: Dobro informirani poročevalec lista „Timesu poroča, da nameravajo Rusi kljub velikim izgubam novo ofenzivo proti Nemčiji in Avstro-Ogrski meseca maja. Ustvarile se bodo nove vojske pod vodstvom Kuropatkina, Ivanova in Everta, ki bodo baje mnogo silnejše kakor dosedanje. V Oriientu. Turško uradno poročilo. Carigrad, 30. marca. Nekaj sovražnik torpednih rušilcev, ki smo jih zapazili zunaj morskih ožin, so naše obrežne baterije pregnale. Carigrad, 31. marca. Fronta v Iraku. V odseku Evfrata je napadel neki naš oddelek neko sovražno četo vzhodno od Nasrija ter jo pregnal v južni smeri, pri čemer ji je prizadejal izgube. Istočasno so presenetili naši prostovoljci zakope tega oddelka ter napravili tam plen. — Fronta v Kavkaziji. Naše čete so polagoma prodirale v dolini Curuh ter odbijale napade sovražnih izvidnih oddelkov. — Dardanele. Neka sovražna križarka je obstreljevala na višini Dardanel nekaj časa brez uspeha Elesburnu ter se nato umaknila. Tri sovražna letala, ki so priletela v smeri z Imbrosa, so se morala vrniti proti temu otoku, ker so jih naše baterije v Jenišahiru uspešno obstreljevale. Rusko poročilo iz Kavkazije. Petrograd, 29. marca. V odseku ob obali so vzdržale naše čete, ki so zasedle višine ob levem bregu Ogandera (ki se izliva pri Ofiju), tekom noči na 27. marec celo vrsto protinapadov obupanega sovražnika. Vse protinapade smo odbili. Turki so imeli velikanske izgube ter so se umaknili in nam zapustili vjetnike in en top. Tudi v smeri na Erzinghan smo dobili vjetnike. Amerika in Nemčija. VVashington, 31. marca. Zedinjene države so vprašale Nemčijo, ali je kak nemški podmorski čoln potopil ladjo „Manche-ster Ingenieur". VVashington, 1. aprila. Predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve, senator Stone, in predsednik odseka za zunanje zadeve v reprezentantski zbornici, Flood, sta se posvetovala z državnim tajnikom Lansin-gom o vprašanju podmorskih čolnov. Z uradne strani se zatrjuje, da položaj ni nevaren. Vlada čaka na poročila ameriškega veleposlanika v Be-rolinu, predno bo storila kak nov korak. Domneva se, da se ne bo nič zgodilo, razen če se bo brez-dvomno dokazalo, da je izvršil kak nemški podmorski čoln proti mednarodnemu pravu kak napad. „Mornigpost" poroča iz VVashingtona: Ko se je polegel prvi vihar vznemirjenja, pripoznavajo sicer listi še vedno, da je položaj resen, pač pa so že manj pesimistični, kakor pred dvema dnevoma. Nekatere washingtonske brzojavke pravijo, da se bo ta kriza končala brez napetosti v diplo-matičnih odnošajih z Nemčijo. „Times" pa pravi, da narašča ozlovoljenost in da od slučaja „Lusita-nije" sem položaj še nikdar ni bil tako resen. Tudi se skrbi Amerikancev vedno večajo, zlasti ker je gospodarstveni odsek nemškega državnega zbora izjavil, da morajo biti pri vojni podmorskih čolnov edino merodajni vojaški oziri. Dunajsko mnenje o stanju nemško-amerikanske krize. Dunajski diplomatični krogi smatrajo, da tudi tokrat ne pride med Ameriko in Nemčijo do očitnega konflikta. Kriza je sicer resna, toda merodajni krogi pričakujejo popolnoma mirno njen na-daljni razvoj. Predsednik V.'ilson bo predložil zadevo kongresu. Kongres pa je po svoji večini za ohranitev miru. zato je pričakovaii, da se ne bo dal zapeljati k nobenim šovinističnim odločilnim korakom. Položaj je resen. Berolin, 3. aprila. Zastopnik VVolffovega urada javlja brezžično iz "Novega Jorka: Poročila v VVashingtonu poudarjajo slej ko prej, da je položaj v zadevi podmorskih čolnov resen. Ko so imeli predsednik VVilson in ministri svoje zadnje posvetovanje so smatrali ministri vprašanje za resno, pravili pa so, da se ne bo zgodilo ničesar odločilnega, dokler ni definitivno dokazano, da sta bila „Sussex" in „En-glishman" od podmorskih čolnov potopljena. Ako-ravno meni večina članov kabineta, da je bila „Sussex" torpedirana, ministri vendar ne prezrejo, da se nahaja Amerika v težavnem položaju dokler nima zanesljivega dokazilnega materijala na razpolago. Amerika se še ni odločila. Berolin, 6. aprila. Newyorški zastopnik VVolffovega urada poroča brezžično: Brzojavka „Associated Press" iz VVashingtona poroča: Ker končni dokazilni materijal o zadnjih napadih na ladje, na katerih so se nahajali Amerikanci, še ni predložen, sta VVilson in kabinet zopet odgodila odločitev o kurzu, ki ga naj vzamejo Zedinjene države. Vojna kriza na Nizozemskem. Alarmantne vesti, ki so prispele v soboto iz Nizozemske, so vzbudile povsodi presenečenje. Nepričakovane priprave nizozemske vlade, o katerih resnosti ni dvomiti, so bile odrejene brez vsake motivacije in so javnost tako na Nizozemskim samim, kakor tudi v ostalih državah precej vznemirile. Komu veljajo te priprave? So li v zvezi z aferami torpediranih nizozemskih parnikov, ali so jih povzročili drugi veliki, javnosti še neznani dogodki ? Med tem so prispela iz Haaga poročila, iz katerih je razvidno, da nepričakovane priprave nizozemske vlade niso v zvezi z afero „Tubantije", temveč najbrž z dogodki na pariški konferenci. Kaj so sklenili zastopniki entente v Parizu, seveda ni znano. Vest, da so m. dr. sklenili izkrcati posebno armado na Nizozemskem ter tako udariti Nemcem za hrbet, ni zelo verjetna. — Verjetnejše je drugo poročilo, ki pravi, da zahteva ententa od Nizozemske, da popolnoma zapre svoje meje napram Nemčiji, sicer, da bo sama najstrožje blokirana. To bi bilo v skladu z neoporočenimi načrti četverozveze, ki hoče centralni državi še bolj trdno obkoliti ter jima, če mogoče, odvzeti vsako možnost importa. Verjetno je, da se hoče Nizozemska postaviti v bran za integriteto svoje nevtralnosti. Vprašanje je, ali je pripravljena nastopiti proti ententi, če treba, z orožjem v roki. Razpoloženje na Nizozemskem je bilo dosedaj ententi povsem prijazno. Nizozemska ima v vzhodni Indiji bogate kolonije, ki bi bile v tem trenutku za njo izgubljene, ko bi se nizozemska armada postavila v vrsto en-tentnih sovražnikov, in konečno je Nizozemska tako navezana na prekomorski import in eksport, da bi postal v slučaju vojne njen položaj pač zelo nevaren. Najnovejša poročila iz Haaga skušajo pomen dosedanjih vojaških priprav nekoliko zmanjšati, zlasti se poudarja, da ni med Nizozemsko in vo-jujočimi se državami nobenega diplomatičnega za-pletljaja. Nizozemska ne pripušča napada na nemško flanko. Iz Amsterdama poročajo: V „Stemmen de Tijd" izjavlja bivši nizozemski minister Colin, da Nizozemska nikakor ne sme pripustiti napada čez svoje ozemlje na nemško krilo v Belgiji. Radi tega mora svoje vojne priprave spopolniti ter se če treba postaviti proti napadu, tudi če bi sicer njeni drugi interesi ne bili ogroženi. Tajna seja nizozemske poslanske zbornice. Haag, 4. aprila. Tajna seja druge zbornice je trajala do pol 2. Ko se je zopet pričela javna seja, je podala vlada tole izjavo: Vlada polaga važnost na to, da z ozirom na svoje sporočilo v tajni seji javno izjavi, da je suspendiranje peroidičnih dopustov preventiven korak, ki je v zvezi z neomajnim sklepom striktno varovati našo nevtralnost. Ta korak ni posledica obstoječih političnih zapletljajev, marveč ima svoj izvor v podatkih, ki upravičujejo bojazen, da se množe nevarnosti, katerim je naša dežela izpostavljena. Ne bilo bi v interesu dežele sporočiti kaj o vsebini teh podatkov. Nemški kancelar o mirovnih pogojih. Državni zbor je pričel drugo branje proračuna državnega kancelarja in zunanjega urada. Takoj po pričetku dnevnega reda je dobil besedo državni kancelar v. Bethman-Hollvveg. Državni kancelar je najprej podal pregled vojaških uspehov centralnih držav, odkar je pred četrt letom zadnjič govoril, ter je nato razmotri-val brezuspešno upanje sovražnikov, da bi Nemčijo izstradali. Soglasno se priča, da stoji ozimina dobro. Kljub temu, da je bila žetev lansko leto ena najslabših, bo vstopila Nemčija v novo žetveno leto z velikimi rezervami svojega krušnega žita. Prehajajoč na mirovno vprašanje, je izjavil državni kancelar: „Ko sem dal 9. septembra izraza naši pripravljenosti, govoriti o miru, sem rekel, da ne morem videti pri naših sovražnikih nobenega sledu enake pripravljenosti. Da sem imel s tem prav, je pokazalo vse, kar se je med tem zgodilo, vse, kar smo slišali iz ust sovražnih državnikov. Govori, govorjeni v Londonu, Parizu, Petrogradu in Rimu, so tako nedvoumni, da se mi ni treba natančnejše pečati z njimi. Samo eno besedo na adreso angleškega ministrskega predsednika Asquitha ! Na njegove osebne invektive sicer ne odgovarjam (Bravo!), ker se mi osebni napadi tudi v vojni ne zde dostojni, stvarno pa hočem kratko odgovoriti. Za gospoda Asquitha ostane popolno in končno uničenje vojaške sile Pruske predpogoj vseh mirovnih' pogajanj. Obenem pogreša v vojnem govoru nemške ponudbe za mir. (Veselost!) Razpravljati o mirov- nih pogojih, ki jih stavi nasprotna stranka, za to je vsaka stranka pripravljena. Pa recimo, da predlagam gospodu Asquithu, da naj se vsede z menoj za mizo, da presodiva mirovne možnosti, in gospod Asquith prične s svojim končnim in popolnim uničenjem vojaške sile Pruske: Razgovor bi bil končan, še predno bi se bi! pričel. (Prav! Veselost!) Na take mirovne pogoje nam ostaja samo en odgovor in ta odgovor daje naš meči (Živahni klici: Bravo!) Ce hočejo naši nasprotniki, da se moritev ljudi in opustošenje Evrope vedno nadaljuje, je to njihova krivda! Mi stojimo, kakor mož in dvigamo svojo pest k vedno silnejšim udarcem. (Živahno pritrjevanje.) Sedaj se mora dvigniti mir na reki krvi in solza, iz grobov milijonov! Ne v drugič tako, da bi mogla Rusija razporediti svoje armade ob nezavarovani meji izhod-nje in zapadne Prusije! (Burno odobravanje.) Ne še enkrat tako, da bi se mogla s francoskim denarjem v deželi ob Visli pripravljati za vpad v nezavarovano Nemčijo (živahno pritrjevanje) in ravno tako ne bo nikdo verjel, da se bodemo na zapadu brez popolne garancije za našo bodočnost odrekli deželam, na katerih je tekla kri našega naroda. Ustvarili si bodemo vse garancije, da Belgija ne postane francosko - angleški vazal ter vojaška in gospodarska prednja pozicija proti Nemčiji. Ruska vlada se je trudila od začetka vojne čim najbolj, da oropa in prežene Nemce, ki so nemški ali pa ruski državljani. Upravičeni in dolžni smo zahtevati od ruske vlade, da popravi proti vsemu čleveškemu pravu zagrešeno krivico in odpreti našim zatiranim in trpinčenim rojakom pot .z ruskega robstva. Evropa, ki se bo porodila iz te najogromnej-še vseh kriz, v marsičem ne bo več podobna stari Evropi; postala bo Evropa mirnega dela. Mir, ki bo končal sedanjo vojno mora biti trajen. V njem se ne sme nahajati kal novih vojn, temveč definitivne mirne ureditve evropejskih razmer. (Pri-trjevalni klici.) Z našimi zavezniki smo v dolgem skupnem bojevanju zrasli vedno ožje. Zvesti vojni tovarišiji bo sledila in mora slediti tovarišija mirnega dela v službi gospodarskega in kulturnega blagostanja vedno trdnejše zavezanih narodov. (Živahno pritrjevanje.) Državni kancelar razpravlja nato o bodočnosti Nemčije ter pravi; Gonilne sile, ki so pred vojno izzvale koalicijo proti nam, osvajalne aspiracije, strast revanše in ljubosumnost proti gospodarskemu konkurentu na svetovnem trgu, so ostale pri sovražnih državah navzlic vsem porazom mogočne. Temu nasproti ni Nemčijo nikdar navdajala pohlepnost po tujih deželah. Nobenemu narodu nismo grozili, da uničimo njegovo eksistenco ali pa razdenemo njegovo nacijonalno samobitnost. Državni kancelar je končal svoj govor z besedami: Nobena druga misel nas ne navdaja, kakor le-ta: Kako pomagamo, kako podpremo najboljše naše vojščake, ki zastavljajo tam zunaj svoje življenje za domovino. Ena volja, eden duh jih vodi. Privede naj nas, naše otroke in vnuke v močno svobodno bodočnost!" SI. N. DNEVNE VESTI. Enoletno prostovoljstvo letnika 1898. Crno-vojniki letnika 1898., ki pridejo v kratkem k pregledovanju, imajo pravico do skušnje za enoletno prostovoljstvo, Če so v 6. razredu kake srednje šole, v 2. letniku pripravnice in tem enakih razredih, ne glede na to, kakšna je izvršitev razreda. Prošnje za pripustitev k skušnji je vlagati pri vojaškem poveljstvu v Gradcu. Petošolci imajo pravico nositi znake enoletnega prostovoljstva. To pravico podeljuje pri prezentaciji dopolnitveno poveljstvo na ustno prošnjo. Mornariški aspiranti. V c. in kr. vojno mornarico bo v letu 1916 sprejetih približno 70 mornariških aspirantov. Določeni so v to, da postanejo mornariški kadeti in če prestanejo izkušnjo za mornariške častnike, po številu prostih mest, mornariški častniki. Lastnoročno pisane, s kolekom za eno krono kolekovane prošnje za sprjem kot mornariški aspirant je vložiti najkasneje do 1. avgusta t. 1. pri vojnem ministrstvu mornariška sekcija (od gojencev vojaških zavodov službenim potom.) Na zakasnele vložene prošnje se ne bo oziralo v nobenem slučaju. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasa c. in kr. vojnega ministrstva, mornariška sekcija, ki je na vpogled pri mestnem magistratu v Ljubljani, pri c. kr. okrajnih glavarstvih in pri ravnateljstvu pomožnih uradov deželne vlade. Na občnem zboru Narodne čitalnice v Kranju, dne 1. t. m. so bili izvoljeni odbornikom : dr. Simon Dolar, Josip Majdič (podpredsednik), Franc Majdič (blagajnik), Ciril Pire (predsednik), Konrad Pučnik, prof. Josip Rus (knjižničar), Janko Sajovic (tajnik); namestnikom: Franc Ku-kovca, Franc Luznar, Josip Meden. Poštna vest. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 28. marca 1916 št. 9592/P je od sedaj naprej ustavljen sprejem zasebnih vojno-poštnih zavitkov za vojnopoštne urade št.: 25. 31, 58, 59, 67, 77, 80, 90, 96, 97, 107, 108. 130, 143, 154, 155, 158, 160, 201, 232, 504, 506. ZviSanje poštnih pristojbin. Poročali smo, da namerava tudi avstrijska poštna uprava zvišati poštne pristojbine. Kakor javljajo dunajski listi bodo stale v bodoče dopisnice 8 vin., znamke za zaprta pisma 15 vin., brzojavke pa 8 vin. za besedo. Oddaja konj za poljska dela. Za prepustitev vojaških konj za poljska dela je prositi pri sledečih poveljstvih: 1. Prebivalstvo mesta Kranja pri poveljstvu rezervne bolnice v Kranju. 2. Prebivalstvo vseh občin, ležečih oblevem breguSave pri poveljstvu na Primskovem; 3. prebivalstvo vseh občin, ležečih ob desnem bregu Save pri poveljstvu v Stražišču ter pri poveljstvu v Zabdici, katero od obeh poveljstev je najbližje posestvu. Za konje in moštvo prositi je dva dni ali vsaj en dan pozneje pri označenem poveljstvu. Zasega kopriv. Vojna uprava je zasegla v vojne namene koprive in je vsako razpolaganje s to rastlino strogo prepovedano. Zlasti se opozarja, da je kaznjjvo krmiti kuretnino s kropivami v mladem in svežem stanju ali pa jih uporabljati zase. Prestopki te odredbe se bodo kaznovali z denarnimi globami do 200 K oziroma z zaporom do 14 dni. Dražba vile v Begunjah pri Lescah. Dne 18. aprila se bo vršila pri okrajni sodniji v Radovljici ob 9. uri dopoldne dražba posestva gos. Jurija Auer v Begunjah pri Lescah. Cenilna vrednost je 23.578 K 60 v, najmanjši ponudek pa 11.790 K. Natančno se poizve pri mestni hranilnici ljubljanski. Službe okrajnih babic so razpisane za mesto Kranj in za Spodnji Bernik, občina Cerklje. Pre- jemki za vsako teh služb znašajo 160 K na leto. Pravilno opremljene prošnje je vložiti do dne 16. aprila t. I. pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju. Iz Zg. Brnika se nam piše: Po dolgem času se je zopet oglasil iz ruskega vjetništva Josip Jenko iz Zg. Brnika št. 14. Pravi med drugim, da od doma ne dobi nikakega glasu, dasi mu domači vedno pišejo. Biva še vedno tam za Uralom v Sibiriji pri mestu Tjumen. O Božiču je bilo mraza 40° R. — Dne 17. t. m. so Blaževi na Zg. Brniku poskušali novo slamoreznico. Tudi sosedov osemletni sin je prišel pogledat nov stroj. Vtaknil je v slamoreznico štiri prste, ravno ko je Blaž pognal živino in namah mu je odrezalo vse štiri prste pri dlani. Ponesrečil se je na železnici neki vojak. Na postaji Rateče-Bela peč je hotel skočiti v vlak, pa je padel pod voz, vlak ga je povozil in je bil takoj mrtev. Razglas. V zadnjem času se množijo slučaji, da lastniki konj z razvidnicami prosijo za prevzemanje teh konj po vojaški upravi. Vzrok teh prošenj je navadno pomanjkanje krmil. Ker je kolikor mogoče hitra rešitev takih ponudb gotovo v koristi lastnikov konj, opozarja se na to, da je take prošnje vlagati pri okrajni politični oblasti (c. kr. okrajno glavarstvo oziroma v Ljubljani mestni magistrat) in da je v istih navesti sledeče podatke: l.ime, priimek in bivališče lastnika konja (ako konj ne stoji v bivališču lastnika, je tudi stajališče konja natančno navesti.) 2. kratko utemeljevanje prostovoljne izročitve konja. 3. številka razvidnice iz I. 1916. Razvidnice ni priklopiti. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju. Razglns. V zadnjih mesecih se je udomačilo, da se prošnje za oprostitev kmetovalcev ali kmetijskih in gozdnih uslužbencev ne vlagajo, kakor je predpisano, potom političnih okrajnih oblastev, temveč neposredno pri poljedelskemu ministrstvu. Tudi se često dogaja, da se prošnje za oprostitev izročajo neposredno vojnemu ministrstvu. Vdele-ženci se izrecno opozarjajo, da ima tako postopanje za posledico samo zakasnitev rešitve prošnje, ker poljedelsko ministrstvo takih prošenj ne more izročiti vojaškim oblastvom, temveč mora šele preskrbeti poročilo pristojnega okrajnega oblastva. Ravno tako mora tudi vojno ministrstvo o takih prošnjah šele uvesti poizvedbe. V interesu strank samih je tedaj, da vlagajo prošnje za oprostitve pri pristojnem okrajnem oblastvu. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju. Nekdaj . . . Julijana grofica Stolberg, čije sin grof Viljem nasavski je bil 10. julija 1584. umorjen, je v starosti 75 let zbrala vse svoje potomce okrog sebe in naštela 123 živih otrok, vnukov in pravnukov. Leta 1000 je imel župan Friderik Lesar v Freiburgu 25 otrok, 35 vnukov in 20 pravnukov. L. 1612. v Strassburgu umrli obrtnik Schot-terlin je imel 17 sinov in je bilo pri njegovem pogrebu 238 pravnukov, vnukov in sinov. L. 1503. v Benigheimu naSvabskem umrla Barbara Schmaz-zein je povila 38 sinov in 15 hčera. Razširjajte nas list. 2 52—14 Najstarejša < trgovina Ferd. Sajovic v Kranju (poprej J- C Pleiweiss) priporoča svojo bogato zalogo sukna, letenskih modnih blagov, cefirov in batistov za ženske bluze in obleke, pike, kambrikov, levantinov, ševijotov, kamgarnov in lodnov za pelerine, sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cvilha za žimnice, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Snežne kape, trebusnike. naročnike, rokavice in nogavice za vojake. Svilnati robci najnovejših vzorcev. ponaredb! ■ Želodčni liker 1! „FLOR1AN" 11 ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela! , Pristni „FLORIAN" se dobi edino Ki nas krepi, od Rastlinske destilacije „FLOR1AN" Da smo čvrsti in zdravi! v Ljubljani. %gg IX 9 50 9 ta je prijatelj naš pravi, Vojne dopisnice ~^afj «1000 komadov T!'— — (if po 3 K 60 v, prodaja II III tt KINO IDEAL V LJUBLJANI. S) c in : o ■o N M « •m Wa -c o. c e >~ £•6 ■a c JS J= OO Senzacijski spored za 3 dneve: Od SflbOtB B.—10. aprila: Tretji film Joe Deebsove serije: niEooir miiTEžfiutinši slučui. ^-.-r Detektivski roman v 4 dejanjih. Doživljaj detektiva Joe Deebsa. Sestavila in vprizorila Joe May in William Kahn. V glavnih vlogah Maks Landa (Joe Deebs) in dražestna Mia May. (Dolž. 1400 m.) Spored učinkovitosti za 3 dneve: Qd torka 11-—14. aprila: Največja Schildkrautova učinkovitost Povsod s sijajnim uspehom. 1 Za mladino neprimerno ! Nravnostna drama v 4 dejanjih. Sestavil Rihard Oswald. V glavnih vlogah Rudolf Schildkraut in Maria Orska. (Dolgost 1800 m.) U Demon in človek. Petek, dne 14. aprila: Fern Andrea-večer: 10 L Ženska duša. Ha Dramatična življenska slika v 4 dejanjih s FERN-ANDRA v glavni vlogi. 33*0*1 JB&F Prednaznanilo: Najnovejša HENNY PORTEN ■' uiinkovita veseloigra. ===== oo 2 °- rt n • a> _.< 3 3_ T3 ? :. o = a> o _ ? 3 JU O) ■ Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana ladruga s neomejeno zavaio v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih •a ca N "S > U