SPoitnina plačana v gotovini Cena din 6 — Glasilo Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesio in Trebnje Leto II. — stev. 21 NOVO MESTO, 26. maja. 1951 Izhaja tedensko ČLANI OF, SINDIKATOV, MLADINA, SOIM, ZADRUGE NA VASI: V Tednu zbiranja odpadkov od 27. maja do 3. junija preglejte podstrešja, shrambe, dvorišča, okolico vaših krajev in poslopij — in zberite vse odpadke, ki lahko služijo kot surovina naši industriji vsak košček starega železa, drugih kovin, starega papirja, krp, črepinj stekla, stare gume, kosti — vse to faka na ponovno predelavo, da bo na trgu čimveč izdelkov za široko potrošnjo! Milijarde v smeteh Splošno pomanjkanje surovin je v zadnjih mesecih predmet neštetih člankov in razprav v vseh časopisih sveta. Vrsta mednarodnih konferenc v Evropi in Ameriki skuša omiliti- grozeče pomanjkanje starega železa, volne, papirja, kavčuka, bombaža in pod. Cene surovin na svetovnem trgu neprestano naraščajo. — Posledice korejske vojne in kopičenja zalog najvažnejših surovin v najbor gatejših državah prizadevajo v prvi vrsti manjše države. Tako se je n. pr. dvigala cena bombaža od junija 195(1 do marca 1951 takole: 142«/o, 197%, 226% in 332 odstotkov. Volna se je podražila v isitem razdobju od 273 odstotkov na 310 odstotkov, juta za 172 odstotkov, loj 250«/«, kokosovo olje 154%. Sulfitna celuloza, osnovna surovina za papir, se je podražila za 236 odstotkov, star papir za 179 odstotkov, odpadki barvastih kovin za 179 odstotkov, staro železo za 120 odstotkov itd. Države, ki te surovine uvažajo, so v zadnjih mesecih občutno podražile tekstilne, kovinske, gumijaste in kemične izdelke, Papir, maščobe itd. * »Kriza surovin« in nagli skoki cen, na drugi strani pa zmanjševanje uvoza iz bogatih dežel, vse to sili gospodarstvenike vseh držav, da posvečajo zbiranju in čimboljšeimi izkoriščanju najrazličnejših odpadkov vedno večjo pažnjo. Odpadki iz proizvodnje in široke domače potrošnje (volnene in bombažne cunje, ostanki lanenih in, jutastih tkanin, steklo, kosti, star papir, železo in pod.) na>-domeščajo v vedno večji meri uvoz dragocenih surovin. Industrijsko najbolj razvite države — Amerika, Švedska, Anglija, Švica itd. — ki so že v normalnih časih redno zbirale odpadke, so razvile v zadnjih mesecih široko propagando za zbiranje najrazličnejših odpadkov. V Ameriki se n. pr. poklicno peca z zbiranjem odpadkov 40.«oo 'Tjnen, ki so sam° lani zbrali za nad 4 milijarde vred-nne &krbi' J'e dokaz naše nekulturnosti kot eek°nomičnega gledanja na gospodarstvo V celoto. je to hkrati tudi dokaz naše gozdarske zaostalosti in problem; vzgoje na-množic. Ce zbirajo državljani bogatej^. j'h držav redno odpadke v svojih gospodinjstvi*1, podjetjih in tovarnah in jih oddajajo Podjetjem za promet z odpadki, potem nam mor* Postati razumljiva skrb naših gospodarstvenikom ^ x yrne industriji vsak kilogram uporabnih odpadkov. (Nadaljevanje na 2. strani) Zdrav otrok je naša bodočnost Spet smo pred Tednom matere in otroka, ko se bomo bolj kakor sicer spet spomnili na naše velike dolžnosti, ki jih imamo do naših mater in otrok. Da bi naloge letošnjega Tedna matere in otroka čimbolje izpolnili, je bil v novomeškem okraju pri svetu za socialno skrbstvo že postavljen poseben odbor, ki bo skrbel za to, da bo sleherni človek v okraju seznanjen s pomenom tega tedna. — Zdravstveni delavci iz Novega mesta so že sestavili načrt dela za dni letošnjega tedna. Glavno skrb bodo posvetili zdravstveno ogroženim krajem. Zdravstvena predavanja bodo v Poljanah, Globodolu, Mirni peči, Gor. Sušicah, Rat ju, Sela-Hinjah, Smihelu pri Žužemberku, Dolžu, St. Petru, Gabrju, Smarj. Toplicah in v Šmarju. Pred predavanji v teh krajih bodo obiski in zdravniški pregledi v vseh okoliških vaseh. Zdravniški pregledi bodo tudi na šolah, pravtako tudi predavanja o negi dojenčkov in o splošni higieni. Podeželsko učiteljstvo, krajevni zdravstveni aktivisti in ostali naj sodelujejo pri predavanjih, hkrati pa naj pripravijo smiselne prosvetne prireditve. Posebna skrb naj bo posvečena krajem, ki so zelo oddaljeni od središč. Prav v vaseh, kjer je nepoučenost ljudi največja in kjer higienske razmere niso ugodne, je največja umrljivost dojenčkov v prvih mesecih in letih življenja. Glavno pomoč bodo nudile odboru za Teden matere in otroka vsekakor organizacije AF2. Teden naj poživi vrste naših ženskih organizacij, pomagali pa bodo k večjim uspehom tudi pionirska issveti, ostale množične organizacije itd. V socialistični domovini mora biti vsa naša skrb posvečena materi in otrok«. Kje se bo pokazala ta skrb? Vsakdo bo lahko sodeloval, saj bo treba dati priznanja partizanskim materam, ki so vzgojile zavedene otroke, ki so za ceno krvi služili domovini, ko je bila stiska največja. S skrbjo za matere in otroke bomo izrazili naše spoštovanje pred materinstvom žena, ki imajo mnogo otrok; materam, ki so potrebne pomoči in socialne zaščite, bomo pomagali, pravtako šibkim otrokom. Pripravimo vese- j le dneve našim materam, da bodo začutile praznično razpoloženje, pripravimo čimveč veselja otrokom! Odprimo jim otroške živ-žav sejme, srečolove, tombole, rajanje, pojdimo z nf.mj na izlete, poiščimo male igralce in pevce pripravimo jim igrišča, sezonske vrtce, ki naj razbremenijo predvsem kmečko ženo. Pripravimo se za dnevno letovanje otrok — plačilo nam bo srečen smeh otroških očk. Novomeški pripravljalni odbor za Teden matere in otroka: je sklenil napovedati tekmovanje okrajem Trebnje. Črnomelj in Krško v naslednjih točkah: 1. v katerem okraju bo organiziranih največ zdravstveno-prosvetnih predavanj z največjo povprečno udeležbo; 2. v katerem okraju bo prirejenih največ prireditev za razveselitev otrok; 3. v katerem okraju bodo potrebne matere dobile največ pomoči; 4. kateri okraj bo dobil največ rednikov za otroke, ki prihajajo iz mladinskih domov; 5. kateri okraj bo v Tednu matere in otroka odprl največ otroških igrišč, sezonskih .vrtcev za kmečke delovne zadruge in ostalih; 6. v katerem okraju bo sodelovalo v pri- pravah za Teden matere in otroka največ ljudi, organizacij, društev itd. Tekmovanje naj zajame sleherno vas, vsa. ko hišo, družino in sleherno ženo, Teden matere in otroka pa naj bo samo uvod v stalen način našega prizadevanja za vedno širšo in globljo zdravstveno prosveto in izboljšanje higienskih razmer delovnega človeka na vasi in v mestu. Le zdrav in krepak otrok je naša bodočnost! O Titovo štafeto je ljudstvo Dolenjske tudi letos poslalo svojemu najdražjemu tovarišu, junaku narodnoosvobodilne borbe, velikemu učiteJju in voditelju jugoslovanskih narodov maršalu Josipu Brozu — Titu najiskre-nejše pozdrave in čestitke k rojstnemu dnevu, prepletene z najglobljimi željami, da bi nas še dolgo vrsto let vodil k novim zmagam v edinstveni herojski borbi za svobodno, samostojno in od celega sveta spoštovano socialistično domovino Jugoslavijo. Naj živi ljubljenec jugoslovanskih narodov — tovariš Titol ČLANI OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV Zaključeno je tekmovanje lokalnih listov OF Slovenije Odlikovanje zaslužnih delavcev pri Lesno-industrijskem podjetju Med 600 odlikovanima delavci v Sloveniji so tudi trije delavci Lesno-industrijskega podjetja v Novemn mestu: sekač Jože Henig-man, brigadir in sekač Matija Vidic in ga-terist Ivan Kramaršič. Odlikovane!, ki so večkratni udarniki podjetja, so med najboljšimi delavci na Rogu in v dolini Krke, Jože Henigman že 30 let vrti sekiro, v kateri mu je le malokdo kos. Je 13-kraitni udarnik, ki je že lani v juniju izpolnil svoj prvi petletni plan in uspešno dela za drugo petletko. Vsa strašita dolina pozna znanega delavca Matejo Vidiica, ki je tudi že lani v juniju izvršil prvi petletni plan. Je discipliniran in vesten gazdini delavec, da malo takih. Nič ni čudnega, da je bil za svoje požrtvovalno delo izvoljen Za predsednika delavskega, sveta Lesnoindustrijskega podjetja Novo mesto. Gaterist Ivan Kramaršič je med najboljšimi Žagarji Dolenjske, ki vestno izpolnjuje vse svoje dolžnosti. Prezidi j Ljudske skupščine FLRJ je podelil imenovanim delavcem udarnikom medalje dela III. stopnje, ki so jim bile izročene na zadnjem množičnem sestankUi. Vsi delavci podjetja so ponosni na tovariše, ki so prejeli visoka priznanja od našega najvišjega vodstva in jim želijo pri nadaljnjem delu novih uspehov. Franc Markovič Komisija za agitacijo in propagando pri Izvršnem odboru OF. Slovenije je te dni objavila uspehe 6 mesečnega tekmovanja dopisnikov lokailnih listov frontnih glasil, izmed 22 nagrajenih dopisnikov v Sloveniji so prejeli nagrc.de za poslane članke tuđi naslednji dopisniki lista1: 1. Lojze Zupane, ravnatelji nižje gimnazije v 'Podizelmlju, za reportažo »Ljudstvo naj odloča« (objavljena v 6. štev.) —- 1.000 din. 2. Franc Vodnik, mladinec iz Doi. Nemške visi pri Trebnjem, za. poročilo: »Trebanjski 1'rontovci iboido lekmovaJi z okraji Crnoroeilji. Grosuplje in Novo mesta« (objavljeno v 6. štev.) 500 din. 3. negina FLr, šiviilja v Metliki.zai članek: »Zadružniki v Metliki So zadovoljni z oo-računom« (objavljen v 8. štev.) — 500 din. 4. Peter Romanič, Novo mesto, za članek: »Ce se btmein spremeni v žganje, žganje v vodo, upanje v razočaranje.. .« (objavljen v 13. štev.) .— 500din Tekmovanje urednikov frontnih glasil, ki je obstajalo v dviganju vsebine in oblike 1; ikaJnih listov, njihove pestrosti in aktualno, sti, v skrbi za rast nazornosti in preprlče-vainositi listov ter razširitvi mreže stalniji dopisnikov, se je zaključilo z naslednjimi uspehi: 1. mesto: GRADIMO — glasilo OF Ljubljane 2. mesto: DOLENJSKI LIST — gilasilo OF dolenjskih okrajev 3. mesto: NOVA GORICA — glasilo OF za. Goriško 4. mesto: JESENIŠKI KOVINAR — glasilo OF Jesenic in radovljiškega okraja •8IMUIII!lll!!ll!l|ll|im Obiščite razstavo » desetletnice OF v Ljubljani! Pismo dolenjskih brigadirjev iz Banja luke Proti koncu aprila je odšla iz Trebnjega na gradnjo proge Doboj—Banjaluka III. slovenska mladinska delovna brigada »Mihe Marinka«, sestavi jena iz mladine šestih dolenjskih okrajev. Z njo je odpotoval kot član brigade tudi naš sitalni dopisnik iz okraja Trebnje tovariš Franc Vodnik, ki nam je poslal z mladinske proge naslednji dopis: »2e o ' samem potovanju v Bosno bi lahko veliko napisal, toda zato primanjkuje časa Ln prostora v listu. Mimogrede naj omenim, da smo se iz Banja luke odpeljali s tovornimi avtomobili v 25 km oddaljeni IV. oddelek mladinske proge Doboj—Banja luka. Namestili smo se v prijazni dolinici med nizkimi griči, močno podobnimi našim dolenjskim gričom. Barake smo našli že postavljene in tudi okolica je bila že kar dobro urejena. To je napravilo na nas najboljši vtis. Seveda smo si tu pa tam še kaj. uredili po svojem okusu, zlasti pa smo okrasili prostore Za prvi maj. Komaj smo čakali tretjega maja, koi smo šli prvič na delo. Delamo v kamnolomu; že takoj prve dni smo prejeli desetdnevno nalogo* odvoz 1900 kubičnih metrov kamenja in 300 kubičnih metrov zemlje. Da bo naše Duh svobode še vedno živi v ljudstvu Ob desetletnici narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov je dal znani ameriški napredni delavec in publicist George Seldes dopisniku Tanjuga tole izjavo: »Gibanje odpora v Jugoslaviji je bilo eden največjih dogodkov v sodobni zgodovini, homerska epizoda našega časa. Duh svobode, ki je dobil krila pred desetimi leti, še vedno živi v ljudstvu. Jugoslovani še naprej dokazujejo* svetu, da je svoboda vredna vseh žrtev in da jo je mogoče obdržati samoi z nenehnim odporom proti vsem' njenim sovražnikom. Sleherni, ki je sodeloval pri jugoslovanskem odporu, je vreden danes čestitk svobodnih ljudi z vsega sveta,« je dejal na koncu Seldes. delo čimbolj uspešno, smo organizirali proizvodne brigade po 10 članov. Vsaka proizvodna brigada je dobila ime po enem izmed naših voditeljev. Ta način dela se je takoj izkazal kot dober. Brigade že tekmujejo med seboj, prav tako posamezniki. Dasi v delu še nismo dovolj utrjeni, presegamo dnevne obveznosti tudi do 136%. Odločili smo, da bomo te obveznosti v bodoče presegali še veliko bolj kot v prvih dneh. Poleg proizvodnih brigad imamo še dve strokovni brigadi za popravilo, orodja. O našemi dedu in življenju v brigadi, kjer mladina Titove Jugoslavije gradi novo progo in sebe, bomoi še poročali,. Pošiljamo vsem mladinskimi aktivom nai Dolenjskem brigadirske pozdrave in jih prosimo, naj tudi oni kaj napišejo o svojem delu v Dolenjski list. _ Franc Vodnik „Pionir" je prispeval 100.000 din za Dom tržaških Slovencev Delovni; kolektiv gradbenega podjetja »Pionir« v Novem mestu, ki je med našimi najboljšimi podjetji v republiki - podjetje si je priborilo naslov zaslužnega kolektiva LRS, prehodno zastavo resornega ministrstva in v trajno last zastavo Glavnega odbora OF Slovenije v 6-mesečnem tekmovanju — se je med prvimi na Dolenjskem, odzval klicu tr-žaškib Slovencev za obnovitev njihovega kulturnega doma. Delavci in uslužbenci podjetja so podarili od svojih zaslužkov 21.000 din. Vrednost opravljenega prostovoljnega dela na zgradbah znaša 29.000 din0 30.000 din je poklonila upravai podjetja, 10.000 din pa sindikalna podružnica. V prvomajskem tekmovanju, ki ga je razpisala Glavna direkcija gradbenih podjetij LRS, je PIONIR dosegel tretje mesto, prejeto nagrado din 10000 pa je poklonil za Dom tržaških Slovencev, Skupno vsoto 100.000 din poklanja delovni kolektiv odboru za obnovitev tržaškega kulturnega doma' Slovencev in dokazuje s ■tem, da misli na brate onstran meja. »Pio-nirjevei« so znova dokazali svojo visoko državljansko zavest KMETIJSKI SVETOVALEC Več semen krmnih rasilih! Osnova za dobro živinorejo je predvsem v zadostnem pridelku kakovostne krme. Slab pridelek sena in detelji zavira izboljšanje1 stanja živine v pogledu števila, kakor tudi kakovosti. Zaradi tega je nujno potrebno, da izboljšamo travnike in da posvečamo več pozornosti pridelovanju krme gia njivskih površinah. Pridelovanje semen krmnih rastlin — zla. sti črne detelje in lucerne — so kmetovalci v zadnjih letih zelo opustili. Vzroki za to stanje so razni. V preteklem letu je brez-dvomno na pridelovanje semen vplivala: ob-čutnai suša, ki bo pustila posledice tudi v letošnjem letu, ker so bili strniščni posevki detelj zelo slabi. Zelo slabe posledice ima pri nas tudi uporaba slabega in neočiščenega semena, ki ga prodajajo razni prodajalci. Zaradi slabega odkupa »Semenarna« za Slovenijo v prejšnjih letih ni imela za prodajo dovolj semeni. Letos je bilo na razpolago* dovolj semena detelj, katerega je lahko prejel vsakdo, ki je sklenil pridelovalno pogodbo. Zaradi zagotovitve odkupa kakor tudi prodaje kakovostnih semen detelj želi »Semenarna« za Slovenijo pridobiti stalne pridelovalce. Sedaj je v teku sklepanje pogodb po Kmetijskih zadrugah za prodajo semen detelj. Krajevni ljudski odbori so že prejeli od okrajnih ljudskih odborov potrebna; navodila. Kmetovalci, ki bodo ali. so že sklenili pridelovalne pogodbe in so se zavezali, da bodo seme detelj prodali »Semenarni«, imajo v le. tošnjem letu razne ugodnosti. Ob priliki prodaje semen detelj v jeseni bo prodajalec, ki je sklenil pogodbo, prejel za prodano' seme do 20% več denarja kot oni, ki ni sklenil pogodbe. Pridelovalci, ki sklenejo pogodbe za prodajo semen detelj, prejmejo tudi su-perfosfat. V okraju Novo mesto bodo prejeli za 1 kg semena detelj (če so sklenili po-godbo) po 5 kg superfnsfata. Prodajne cene bodo v jeseni; ugodne z oziram na cene v preteklih letih. Pridelovalci raznih semen, ki bodo stopili v krog stalnih pridelovalcev, bodo prejemali od »Semenarne« najboljša semena raznih kmetijskih rastlin. Kdor želi postati stalni pridelovalec, naj se prijavi pri svoji kmetijisiki zadrugi z navedbo, katere vrste' semen bo prideloval in jih sta vi jal na razpolago »Semenarni«. Da si končno, zagotovimo zadostno, količino kakovostnih semen detelj, je naloga krajevnih ljudskih odborov, da v tem pogledu pomagajo pri sklepanju pogodb kmetijskim zadrugam. Od dela krajevnih odborov in zlasti kmetijskih zadrug ter od razumevanja kmetovalcev zavisi, če bo »Semenarna« lahko vsako leto nudila dovolj semen krmnih rastlin. Odkupljenei količine semen detelj »Semenarna« očisti vseh primesi kot n. pn predenice in raznih plevelov. Vsa odkupljena semena bodo stavljena v prodajo in si bodlo lahko oni, ki nimajo možnosti: pridelovati seme sami, kupili! zadostne količine semen. S tem bo odpadlo tudi prekupčevanje s semenom detelj, ker so prodajalci nudili največkrat seme dvomljive vrednosti. O tem se je že marsikdo sam. prepričal. Z uporabo kakovostnega semena bomo imeli čiste posevke detetjišč z dobrimi pridelki, kar bo izboljšalo pogoje za napredek v živinoreji. O. V. Po osvoboditvi je v dolenjskih okrajih že 526 mojstrov prejelo obrtna dovoljenja Kako pripravljamo modrogalično - apneno brozgo Temeljno pravilo za uspešno borbo proti raznim škodljivcem in boleznim v sadjarstvu in vinogradništvu je in ostane: škropivo pripravi pravilno, škropljenje izvrši pravočasno in pravilno! Ker naši vinogradniki in sadu jar ji večkrat škropiva ne pripravijo pravilno, tudi uspeh izostane, pa četudi škropljenje izvršijo pravilno in pravočasno. Zato ne bo odveč, če si ogledamo, kako pripravljamjo modrogalično apneno brozgo. To brozgo, ki jo imenujemo tudi bordo-ška uporabljamo predvsem za škropljenje vinske trte proti peronospori. V splošnem zadostuje za škropljenje ln/0-na raztopina, v pretežno vlažnem vremenu pa 1,5 do 2%-na, Ce je vinograd pobila toča, škropimo takoj z 2%-no raztopino. Pri pripravi te brozge vinogradniki pogosto delajo napako, posebno v pogledu količine apna. Ce v brozgi pri- Umrl je zadnji belokranjski rezbar V Metliki je umrl zadnji belokranjski rezbar in slikar nabožnih podob Vinko Jereb, star 70 let. Bil je izredno, pošten In dciber možakar, ki se je skromno preživljal v zadnjih letih z oibdielovanjem< njivice, saj mu poklic ni več prinašal kruha. R. R. (Nadaljevanje s 1. strani) Od 27. maja do 3. junija bo zopet Teden zbiranja odpadkov. Odkupnim podjetjem bodo pomagale z delom in nasveti množične organizacije. Letos moramo popraviti napake prejšnjih let. V prvi vrsti bomo zbrali vse odpadke starega železa, litine, barvastih kovin, papirja, stekla, tekstilne odpadke in gumo. — Odpadke sortirajmo, da jih bo »Odpad« lahko takoj odposlal tovarnam in podjetjem. Zbiralcem povejmo, da so se cene zbranim odpadkom zvišale. Za kilogram starega železa bodo dobili od 2.10 din dalje, za volnene krpe od 6 din dalje, za papir od 3.70 din dalje, za steklene črepinje od 3.50 din dalje, za kosti od 2.40 in za gumo od 3.50 din dalje. Čeprav pri zbiranju ne gre samo za zaslužek, temveč predvsem za nujno pomoč naši proizvodnji, bodo zbiralci vendarle lahko zaslužili lepe zneske. Marsikje v Sloveniji so si pionirji že kupili radijske aparate za denar, zbran za oddane odpadke. Frontov-ci XIV. terena v Ljubljani so si z izkupičkom opremili svojo dvorano; lepe denarce so n. pr. v Bršljinu pri Novem mestu zaslužili pridni pionirji — zbiralci odpadkov. Za zbiranje naj se torej v letošnjem Tednu zbiranja odpadkov zavzamejo z vso vnemo vse množične organizacije, zadruge po vaseh, šolska mladina in sindikati. Sindikalne podružnice v Novem mestu bodo n. pr. tekmovale med seboj, katera bo zbrala in oddala več odpadkov. S .tekmovanji bodo prav gotovo lahko marsikje dosegli lepe uspehe. Čimveč odpadkov naši industriji pa pomeni končno dvig naše življenske ravni: de-settisoče ton več tekstilnega blaga, papirja, gumijastih izdelkov, kostne moke, lepil, poljedelskih strojev in drugega orodja bo prišlo lahko na trg poleg rednih planskih količin, namenjenih široki potrošnji. manjku je apna, nastanejo na listih močne opekline. Na splošno vsamerao na en del modre galice ravno toliko' ali pa malo več dobrega gašenega apna. Brozgo pripravi jamo vedno tako, da vlivamo raztopino modre gau lice med neprestanim mešanjem v apneni bele ž. Ce delamo narobe, dobimo slabšo brozgo, ki ni dovolj lepljiva. Najbolje ugotovimo kvaliteto brozge z lakmusovim rdečim papirjem, ki v pravilno pripravljeni brozgi pomodri, ali pa z fenolftaleinovim papirjem, ki v pravilno pripravljeni brozgi pordeči. V kolikor torej ne dobimo pri preizkušanju omenjene barve, je to znak, da ni dovolj apna in da ga je treba še dodati. Ce nimamo pri roki lakmusovega ali fenolftaleinovega papirja, poznamo pravilno pripravljeno brozgo po izrazito p-lav i — nebesni ba.rxji. Ker je sveža brozga najbolj učinkovita, jo vedno pripravimo le toliko, kolikor je pač porabimo v enem dnevu. Ce smo zaradi dežja prisiljeni prekiniti s škropljenjem, lahko uporabnost brozge podaljšamo, če dodamo en liter posnetega mleka ali pa 5 do lOdkg sladkorja na 100 litrov brozge. Zaradi zatiranja gozdnega sukača ali se-nenega črva dodajamo modrogalični apneni brozgi na 100 litrov 400 g svinčenega ali ap-nenega arzenaita, šei boljši pa je »Nirozan«, ki ga dodamo 1 kg. Nirozan je boljši zaradi tega, ker ni strupen kakor arzenovi preparati, pri katerih je treba biti zelo previden. Ce brozgi dodamo še razne žveplene preparate kot so »Cozan« ali »Sulikol«, opravimo obenem tudi žvepljanje proti oidiju. Ti preparati se dodajajo po 10 dkg na 100 litrov pripravljene brozge. Kakor kaže, bomo letos imeli več dela s peronosporo in bo treba večkrat škropiti. Za 1 ha vinograda si bomo morali pripraviti 50 do 80 kg modre galice. O pravočasnem in pravilnem škropljenju, posebno proti peronospori bomo še govorili. Terenska postaja za obnovo vinogradništva, sadjarstva in fitosanitetno službo Grm — Novo mesto Obrtništvo ima pri preskrbi prebivalstva s predmeti drobne potrošnje in zlasti pri obrtnih uslugah veliko vlogo. Dobro razvito obrtništvo privatnega, zadružnega in državnega sektorja lahko v veliki meri krije potrebe po predmetih široke potrošnje, ki jih zaenkrat naša industrija, še ne more izdelovati, a so za dvig življenjske).'ravni prebivalstva tako nujno potrebni. Zal se je s strani nekaterih lokalnih organov vse preveč podcenjevala vloga obrtništva, zlasti pa se je na privatne obrtnike gledalo večkrat preveč mačehovsko. To je šlo predvsem v škodo osnovne naloge obrtništva. Oskrba obrtništva s surovinami in orodjem je precej pereča že dalj časa. Dočim je bila oskrba s surovinami do leta 1950 še do neke mere zadovoljiva, se je v letu 1950 znatno poslabšala. Prejšnja obrtna zadruga je bila ukinjena; nadomestilo jo je trgovsko podjetje »Servisi«, ki je prevzelo preskrbova-nje obrtništva vseh teh sektorjev. Oskrba^ s surovinami je zdaj še slabša, oskrba z orodjem pa postaja iz dneva v dan bolj pereča. Dogodi se, da prejme »Servis« za več sto obrtnih delavnic po nekaj kilogramov ene ali druge obrtne potrebščine, na primer 10 ali 15 kg barvev Kako naj se to razdeli, da bo nekomu res koristilo, to seveda birokratskemu distributerju ni nič mar. Poseben problem v obrtništvu so vajenci. Teh ne primanjkuje povsod. V nekaterih strokah jih je celo preveč, v nekaterih pa po več let ni nobenega vajenca. Take obrti so dimnikarstvo, vodovodno inštalaterstvo, urarstvo in še nekatere druge. Občutno je pomanjkanje vajeniškega kadra v brivsko-frizerski stroki^ dbčim jih je v mizarstvu, krojaštvu, zlasti1 pa v strojnem ključavničarstvu mnogo preveč. Vse to bo treba v bodoče pri sprejemanju vajencev upoštevati in usmerjati vajence v take obrti, kjer še sedaj močno primanjkuje kadra in1 ga bo v bodoče še bolj. Veliko je pritožb s strani mojstrov, da so vajenci precej nedisciplinirani, kar — resnici na ljubo — v veliki meri tudi drži. Socialno zavarovanje mojstrov privatnega sektorja je prav tako stvar, ki neugodno vpliva na razvoj privatnega obrtništva. Ljudska oblast je sicer izdala zakon o državnih mojstrih, s čimer je- bilo dano visoko priznanje našemu obrtništvu, vendar se v naših krajih šej .noben privatni mojster ni| odločil, da prevzame ta visoki naslov, ki ga lahko doseže obrtnik le v socialistični državi kot je naša. Vzrok za to bo menda isti kot Pr' kmetu za pristop v zadrugo. Ne more se sprijazniti s tem, da bi delavnica in orodje, & je največkrat zraslo iz žuljev njegovih al1 očetovih rok, ne bilo več izključno njegova last, čeprav mu država v zameno nudi največ kar more človek, ki je bil vedno odvisen od zaslužka svojih rok, pričakovati: socialn« zavarovanje s pravico do pokojnine, zajamčen zaslužek po. sposobnosti in del stimulacije pri dohodkih obrata. Za lansko, razstavo lokalne obrti in industrije v Novemi mestu so. privatni obrtniki precej prispevali. Razočarani pa so bili. ker jim nihče ni povedal, koliko je bilo izgube ali dobička in kam se je eventualni dobiček porabil. Pregovor pravi: »Cisti računi — dobri prijatelji«; pregovor bi bil v tem primeru verjetno na mestu. Tudi letošnje razstave se bodo obrtniki udeležili, vendar pa ni odvisno toi samo od njih, pač Pa tudi' od drugih, zlasti pa od dodelitve materiala. V aprilu letošnjega leta je napravilo v Novem mestu 65 obrtnikov izpit za mojstra. Kandidati so bili iz območja 'bivšega okrožja; samo iz kočevskega okraja jih je bilo 44. Od1 kandidatov Je bilo 14 mizarjev, 13 kroja-čev, 5 mesarjev, 9 čevljarjev, 4 brivci, 4 kovači, 4 ključavničarji, 3 lončarji, 2 kleparja. 2 kolarja in še pet iz posameznih strok. P. R. Kako so tekmovali sindikati v Novem mestu Okrajni sindikalni svet Novo mesto je v počastitev 10. obletnice OF in prvega maja razpisal desetdnevno tekmovanje za čimbolj-šo pripravo proslav obeh praznikov, čiščenje in okrasitev poslovnih prostorov, delo-višč in delavnic ter za čimvečjo udeležbo na prostovoljnem delu. Od! več kot 50 sindikalnih podružnic v okraju je poslalo poročila le 26 podružnic,. Navajamo nekaj podatkov iz tega tekmovanja. Preobširno bi bilo poročati kaj so v tem času napravili »Pionirjevci«, čeprav bi bilo to potrebno za vzgled marsikateri drugi, po-dru/nicij. Za ureditev gradilišč. delavnic, obratov, stanovanjskih objektov, igrišč ter upravnih prostorov so. vložili nič manj kot 6154 prostovoljnih delovnih ur. V tem času je 710 članov kolektiva izven rednega delovnegži časa napravilo 9442 ur, zaslužek v znesku 29.000 din pa so poklonili za gradnjo, kulturnega doma v Trstu. Poleg tega so v isti namen zbrali še 21.000 din prostovoljnih prispevkov. Lepo so se odzvale tekmovanju še podružnice: okrajni ljudski odbor, obe zdravstveni podružnici, gozdarji, lesne industrije, sodlšča-i ekonomije Srebrniče, železniških prevoznih delavcev, postaje Novo mesto, kurilnice, induistnijjei perilaj, trgorv;s|kih pod(je,-tij, komunalnih podjetij, tekstilne tovarne, tovarne igrač, gostinskih podjetij, OZKZ, kovinske industrije, okrajnega avto-podjetja., državnega posestva Grm, Keramike in čevljarjev Novo mestoi. Sindikalne podružnice gostinskih podjetij so same imenovale posebno komisijo, ki je na koncu pregledala uspehe tekmovamja njihovih podjetij. Soglasno je priznala prvo mesto delovnemu kolektivu hotela Metropol, kjer so vzorno počistili in uredili vse prostore. Nekoliko slabše so se odrezale podružnice v menzi DUR, mestni kavarni, bifeju, in otroški restavraciji, kjer so sicer zbolj- NAPOVED CVELBARJA IZ PREKOPE SE NI URESNIČILA Ob vprašanjih naše preskrbe in trga »DOLENJSKI LIST« Odprava obvezne oddaje nekaterih kmečkih pridelkov je prinesla med potrošnike zajamčene preskrbe dokaj preplaha in negotovosti. Vsak se je bal, da bo to poslabšalo življenjsko raven potrošnika. No, že po prvih dneh trgovine po prostih odkupih se je vsak lahko prepričal, da je bila vsaka bojazen odveč in da bo sedaj prav nasprotno kot so prerokovali nekateri črnogledi. Mleka dobijo zdaj potrošniki v mestu veliko več kot so ga prej in celo po nižjih cenah. Dovoz mleka v mesto se je že v prvih dneh zvišal za 15% in se še iz dneva v dan veča, cena pa je padla že na 20 din za liter. Z obračunavanjem dodatnih bonov, ki so jih prejeli upravičenci za nakup mleka in mesa po nižjih cenah, lahko dobijo mleko po 4 din in 4 bone: Pred sprostitvijo je bilo mleko po 6 din. Nekoliko je še nevolje, ker niso dobili dodatnih bonov tisti, ki so bili prej upravičeni do mlečne karte, ne pa tudi do odrezkov za meso, ker imajo maščobo doma. Kot izgleda, se bo tudi to v kratkem uredilo. Sprostitev oddaje in proste trgovine s predmeti dosedanjega obveznega odkupa pa terja od našega trgovskega kadra več iznajd- ljivosti in prožnosti. Pretežna večina poslovodij kmetijskih zadrug in okrajnega magazina je to sprostitev toplo pozdravila. Ze na skupnem sestanku pred sprostitvijo odkupa so poslovodje trgovskih obratov novomeškega okraja zavzeli pravilno stališče in se sporazumeli za odkupno ceno posameznih predmetov. Izjema med vsemi je bil le Cvelbar iz Prekope, ki je zahteval, da se mora odkupna cena mleka določiti na 30 din liter, ker drugače baje ne bo mogoče odkupiti niti litra. Dejstva so Cvelbarjevo napoved postavila na laž. Mleko se plačuje kmetovalcem po 15 din liter in se odkupljena količina dviga daleč nad količine, ki so bile kdaj koli prej dosežene pri obveznem odkupu. Nekoliko teže kot z mlekom gre pri mesu. Razumeti pa je treba, da mesa še dalj časa ne bo dovolj na razpolago, ker smo prej z obveznim odkupom posegali živo v stanje živinoreje. Čeprav so odkupne cene za kmeta zelo ugodne, ta ne bo prodal živinčeta, če to ne kažejo njegovi gospodarski načrti, ampak bo v prvi vrsti gledal, da si stalež živine poveča. Res pa je tudi, da bodo od-kupovalci morali začeti spet odkupovati živino, česar so se v zadnjih letih odvadili. šali delo, vendar bi lahko naredili še več. Slabo so se izkazali: menza šole učencev v gospodarstvu, okrajna menza in dijaški dom> v Smihelu, kateri je kazal še najbolj žalostno lice. Pod: okni so viseli stari venci, menda še od volitev, namesto zelenja in zastavic pa s& viseli na oknih stari čevlji različnih velikosti... Mnoge sindikalne podružnice oziroma njihovi člani so v tekmovanje vložili velik° truda. Člani sindikalne podružnice sodišča so opravili 130 ur prostovoljnega dela, ekonomije Srebrniče 259 ur, kurilnica 72 ur (P°" leg tega 3BOU Kg nabranegai starega železa'' postaja Novo mestoi 962 ur, industrija peri'« 40 ur, tekstilna tovarna 292 ur in še posebej 1180 ur za OF, tovarna igrač 355 ur, OZKZ 114 ur, trgovska podjetja št. 4. 167 ur, OLO 313 ur, okrajno avto-podjetje 136 ur, posestvo Grm 324 ur, bolnica 110 ur, Keramika 59 ur In čevljarji 80 ur. Omeniti je vzgledno akcijo lesno-indUistrijskega podjetja Novo mesto, kjer je vsaik delavec in uslužbenec izven rednega delovnega časa, napravil najmanj 8 ur in zaslužek poklonil okrajnemu odboru OF. Skupno so poklonili vsoto 28 tisoč dinarjev. Dve izmed podružnic sta poslali o tekmovanju negativno poročilo. Sindikalna podružnica nadžorništva proge Novo mesto je v dveh vrstah sporočila, da se tekmovanja niso udeležili. Nič bolj-ni »vzgledno« poročilo sindikalne podružnicei odkupnega podjetja, v katerem sporočajo, da razpisane točke tekmovanja zanje niso prišle v poštev. Tudi sindikalna podružnica Narodne banke je sporočila, da se tekmovanja niso mogli udeležiti, ker imajo dnevno strokovni in politični študij... Udeležba pri tekmovanju je poka.zala zavest posameznega člana, in sindikalnih podružnic,. Prihodnje tekmovanje, ki ga razpisuje okrajni sindikalni svet za zbiranje Od« padkov za našo industrijo, naj zajame vse sindikalne podružnice v okraju. Kmetje sprejemajo dohodninske knjižice Na pobudo davčnih zavezancev je ministrstvo za finance LRS izdalo Uredbo o uvedbi dohodninskih knjižic, ki bodo v veliki meri pripomogle k zboljšanju davčnega poslovanja. Krajevni ljudski odbori so v ten dneh skoraj že povsod razdelili davkoplačevalcem — kmetom dohodninske knjiži^- ki so jih ti. pozdravili, saj pm doslej1 KLO dostikrat niso mogli dati točnih podatkov o stanju davčnih obremenitev in vplačil. Dohodninske knjižice predstavljajo zdaj J1*5*, dokument, v katerega bo KLO vpisoval ^ koplačevalcu njegove davčne predpise, pise, predplačila, in vsa ostala redna Pačila. Vsakdo bo odslej lahko sproti ugotovi^ koliko ima davčnega predpisa, koliko- je *~ plačal in koliko ima še plačati. O« P*** bodo razna potrdila in druge nevšečnosti. » so jih doslej dostikrat imeli davčni z' zanci, ne bo se pa tudi treba bati, da D kdo izgubil potrdilo. .... \ Poslovanje z dohodminskimii knjižicam, je zelo preprosto, saj bo nov- način poslovanja orihranil precej dela tudi KLO, pravtako pa bomo prihranili tudi, lepe količine papirja, ki smo ga doslej izdajali zatrdila in podobno. H. Otmar Skale star.: NOVO MESTO PRED DESETLETJI (Nadaljevanje) Omemb© vredna se mi zdi otvoritev kme--tijske šole na Grmu. pri Novem mestu ane 18. novembra 1886, ki se je preselila iz Slapa Pri Vipavi. Vodja ji je bil Rihard Dolenc iz Vipave, pristav pa V. Rohrman iz Novega mesta. Pomožni učitelj; za živino zdravstvo na tej šole je poslal veterinar Otmar Skale in podučevai do 28. X# 1929, torej 43 let. Aprila 1887 je "bil kupljen za Grmsko šolo vinograd na Trški gori od dr. Rozine za 3400 gl. Za oddih po resnem, trudapolnem' delu je bilo v mestu in okolici vsako, leto več večjih in manjših veselic, ki so jih prirejala narodna društva, posebno »Narodna čitalnica«. Dolenjsko! pevsko društvo in »Novomeški Sokol«. Društva so prirejala izlete v najrazličnejše kraje' Dolenjske. Narodna d.ruštvm »Čitalnica«, Dolenjsko Pevsko društvo in »Sokol« 6p v Narodnem domu prirejala vedno več veselic na leto, ki so bile vedno, z zanimivim programom in dobro obiskane. Omenim' le vsakoletno »Vodnikovo: slavnost« v jeseni od Čitalnice to »Prešernovo slavnost« Dolenjskega pevskega društva spomladi in nešteta gledaliških Predstav od Čitalnice. Od Citalniških veselic je bila vsako leto naj sijaj nejša »Silvestrova« z številno udelež- bo meščanstva. Opolnoči Še je predsednik s slavnostnim' govorom poslovil od Starega leta in- pozdravili Novo leto- Citalniiško maškeradO' na pustni torek je bilo šteti med najbolj: obiskane veselice z elegantnimi in slikovitimi, izvirnimi maskami in skupinami. Na te maškarade so prihajali tudi deželani. Maškaradi je sledila na pepelnlčno, sredo običajna slanikova pojedina v raznih gostilnah, pa tudi izven mesta so hodili meščani »arenka drt«, tako. k Drenku-Cefidilu v Bršljin in na Gor, Stražo, kjer je v krčmi na vogalu ceste priredil* ranjki vodja Dolenc imenitno j užino z običajno laško- solato. Ne smem pozabiti na »Debeli četrtek« pred pustom, ki je bil raznim Novomeščanom pol praznika. Ta dan je moralai biti na mizi tolsta »špehovka«, kolač nadevan s špehom oz. špehovimi ocvirki. Samoumevno je bilo, da je bilo- treba špehovko dobro zaliti. Za zaključek: pomembnih pustnih praznikov so neugnani meščani praznovali še »Mali pust« na četrtek poi pepeiniei. Ta dan je dieto na pol počivalo, da so se ljudje lahko dostojno poslovili od puistai. Sploh soi pustne praznike1 'bolj strogo praznovali kot prave cerkvene. Težavna je bila ločitev od lepih pustnih praznikov.' (Se nadaljuje) Vprašanje ljudske knjižnice v Novem mestu „Miklova Zala" je obiskala Belokranjce Gradaško KUD »Oton Zupančič« je pod novim predsedstvom tov. Julija Hočevarja zaživelo bogato kulturno življenje, saj se v letošnjem letu po pravici ponaša, da je nudilo domačemu in okoliškemu prebivalstvu največ kulturnih prireditev od vseh kulturno umetniških društev v Beli krajini. Po prizadevanju tov. Mladenke Hanzelj, študentke arhitekture in njenega brata tov. Zvonkota Han zelja, je gradaško kulturno umetniško društvo povečalo dvorano v Do-rcm ljudske prosvete, zgradilo nov, moderno urejen oder za gledališke predstave, ga oskrbelo z novimi kulisami stare pa obnovilo. Pri vsem tem delu je gradaškim prijateljem ljudskega odra izdatno pomagal tudi „Veseli dan ali Matiček se ženi" na novem Topliškem odru Kulturno umetniško društvo v Dolenjskih Toplicah je po presledku več let uprizorilo na novem odru zadružnega doma v soboto 5- maja A. Linhartovo veseloigro »Veseli dan *U Matiček se ženi«. Člani društva so #ami ^Jtelaii kulise za mvo: predstavo in jih lepo Poslikali z oljnatimi barvami. Za požrtvovalno \«. trud jim je treba izreči priznanje' in P^nvalo. '^STo so dobro pripravili in se vživeli v vloge, -fi'edvajanije je bilo prav dobro, kar so gledalci potrdili s .primernim priznanjem. V režiji in igrah posameznikov so bile sicer pomanjkljivosti, ki jih bo treba .popraviti, upoštevati pa je treba pri oceni prve igre, da so igralci di-Jeta-nti, ki že več let niso bili na odru, precej £>a je bilo tudi takih, ki so prvič nastopili, razsvetljava je bila pri prvi predstavi ^spriimerna, ker je zasenčila obraze nastopajočih, pni drugi uprizoritvi pa je bila ta pomanjkljivost že odpravljena. Nova dvorana je akustična, glas v njej lepo ° meška javna knjižnica opravlja delo, ki je vse pomembnejše, kakor bii morda sodil površni opazovalec. In kaže, da so taki površni opazovalci tudi med našimi odločujočimi faktorji. Knjižnico strokovno in z resnično vmetcistjo in idealizmom vodi tov. Vovtk s pomočjo svoje žene. To svojo nalogo ■— posredovanje knjig bralcem — izpolnjuje knjižnica nad! vse1 častna Dokaz, je tudi posebno priznanje in pohvala novomeški sindikalni knjižnici od IOOF Slovenije Druga je pa z njenimi prostori, oziroma prostorčkom. Njen lokal v Domu Ljudske prosvete bi ne bil primeren! niti za skromno branjarijo, kakoi šele za osrednjo mestno knjižnico. Naj vstopi notri deset ljudi, že se ne morejo gibati. Knjige morajo čakati v skladišču, ker je tistih nekaj pičlih polic, ki lahko stojijo, v lokalu, že zdavnaj polnih. Odbor SKUD »Dušan Jereb« si je veliko prizadeval, da bi dobila knjižnica vsaj še sosedin jo sobo, kjer je--(v Domu ljudske prosvete!!) pralnica. Uspelo mu sevedai ni. Priznajmo, da bi taka rešitev bila: malone toliko kbt nič. Knjižnica potrebuje večje prostore, kajti ni dovolj, dia1 ima samo omare s knjigami, imeti mora tudi svojo čitalnico in spodoben prostor za izida janje in vpisovanje knjig, Povedano kratko in jasno: Novomeška ljudska knjižnica mora dobiti dovolj velike in lepe' prostore, in to čimprej, kajti to je ljudska knjižnica*, ne morda skromna knjižna branjarija nekdanjega ljubljanskega Giontinija. Pomen knjižnice, zlasti mestne knjižnice, za sodobno duševno in politično izobrazbo ljudi, bi bilo danes poudarjati, skoraj smešno. Pač pa poudarimo, da bo imela knjižnica sedaj, ob podlražitvi knjig, še vse večjo posredovalno vlogo medl knjigo, in bnailcelrra. Kje najti prostor za novoi knjižnico? Da ne' ostanemo samo pni nekem meglene mi ugibanju, pokažimo kar s prstom prostor, kjer bi novomeška javna knjižnica dostojno reprezentirala sebe in Novo mestoi ter izpod-fadla We zmeromi upravičene očitke naše zapilankanoisitii • ljena. Če bi imeli take prostore v Mirni peči, bi se KUD lahko čisto drugače razžlvelo in nudilo okolici in preveč mirnim Mirnopečanom še .marsikatero igro. Ob tej priliki je treba spomniti Mirnope-čane, ali so voljni dograditi začeti zadružni dom, ki naj bi bil odprt vsaj 29. novembra 1951. Stavbni odbor naj bi se zbudil in organiziral delo, potem bo prišla tudi pomoč. Prepotrebni dom, ki naj bi postal središče kulture, prosvete, gospodarstva in politike v kraju, kliče po delavcih! B. A. Tak prostor je v hiši Okrajnega magazina na mestnem1 trgu- Lokal, s katerim lastnik pravzaprav ne ve kaj početi, saj venomer kameleonsko spreminja svojo notranjščino. Res lep in .okusno urejen prostor je bil sprva prazen, zatem' so mu zadelali velika okna in napraviti notri skladišče (vsiljuje se primer: kakor dia bi na mestni trg prišli taborit cigani), zdaj, pa prodajajo tam ste-kileninoi in pohištvo dasi ne manjka prostorov za tovrstno trgovinico. Omenjeni in'tako nerodno izrabljeni lokal Okrajnega magazina je edini primerni prostor (lepoi urejen in vrhu tega še na Glavnem trgui), kjer bi naša osrednja javna, knjižnica imela spodoben stan. Prostor bi dobile vse knjige, uredila bi se lahko čitalnica — kdo si more naročati vse naše revije in liste; — in sploh bi bil tam. nekak novomeški kulturni kotiček. Vzemimoi si vzgled po knjižnicah v Ljubljani. Celju, Kranju in drugod. Naj res v tem1 prekosijo Novo mesto, ki se bahato trka Po prsih, da je dolenjska — prestolnica? Naziv sam. in bahanje je vsekakor premalo. Pokažimo jim tudi v dejanju, zlasti ker bi bil' problem novomeške knjižnice z omenjenim lokalom rešen lahko hitro, brez truda in najceneje. Prostor, ki nikakor ni urejen, ne primeren za trgovino ali celo skladišče, pa bi dobil svojega pravega stanovalca. Ker ima ustanova1, pod 'katero knjižnica sedaj spada, vsekakor preslabe »komolce«, naj bi knjižnic0 prevzelo mest), ali pa tako močno podprlo, SKUD »Dušana Jereba«, da bo knjižnico lahko preselilo in preuredilo. Vem — marsikdo, misli: Ne, tovariši! Bodiimoi enkrat kratki in odločni, ne birokratskih temveč udarniški. Probletrni novomeške1 javne knjižnice je lahko hitro fin zlahka rešljiv. Ce fcdio pomena take kulturne ustanove ne razume, bo treba pač prek njega. Novo ustanovljeni kulturni svet pri MLO more tukaj krepko pomagati. In za-pišijmoi si globoko v možgane: novo urejena javna knjižnica v Novem mestu bo Novomeščanom v ponos, na zunaj ;pa pomembno spričevalo kulturne in politične zavesti. Prostovoljno delo na cesti v Novem mestu Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Kapucinski trg 3. — Telefon uredništva štev. 127. — TekočI račun pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 616-1-90322-1 — Letna naročnina 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. Miha Hrastar: Na Daljnem vrhu cvetijo jablane... Na ovinku podi vasjo, sem si na pol strohnelih tramovih oddahnil. Kako daleč se vidli z Daljnega vrha! Po-^Igovat hrbet Gorjancev je podoben živali, ki se je' obrnila skoraj od vzhoda proti zahodu in, skriva glavo nekam globoko v tla; temna gmota Kočevskega, Rogai se počasi izteza odi vrhov, ki skrivajo Belo krajino, Pa tja. proti Notranjski. Kakor na dlani leži Pokrajina predi menoj. In K ZuPančiičevi Afn*. partizanski materi vdovi na Daljneimi vrhu, sem. se napotil ** ^*tek obisk. ?~j&> so Zupančičevi?« redi zaklenjeno hišo mi izza sosednjega P°ua odlgovarja Možetov stric, ki pravkar aklada^gnabtje in vile na voz: »Bašljevj, grabijoi listje, lahko jih bos asel! V Vrtači so kar zavij čez, travnike, »a mimo: bogCa nfl; desna« V dolini se svetlikata dve kot las tanki }■ Železnica ,Se tu ^čno vzpenja proti JE? Pe<5% °,b njej se tu in tam svetijo Jga nilado zelenje ognjena rebra razne, đ'attn l^lii3™l9kih bu«'karjeV. Hodim1 in gle-^aflJr5 s,em' v SOzdlU' "stavljam se cib in na M'St^U drev^a m £r™ovij, na boge a Pr,] Ur Sno pot Pa sem Mimogrede pozabil, se vič *tan po bližnjicah in. stezah M pa, J ^ »kozi mlado hosto na Vse strani, spet šć otrok na robu gozda me spravi kje n? Piano, odkoder mi kmet pokaže, g'lohel^ ^° u,b'e,mTli P°čez 'm Paravno,st v Sledam i?eblli bukev in mladih hrastov za-rjave ]• nžix° Zupančićeve. Bele in svetlo. zaie yISe vPrežene živine so ml jih poka-Pravi g'lobačasti Vrtači so. Na.vozu stoji Baši jeva mama. Skoraj je zasuta z listjem, ki jI, ga podaja, hčerka Micka, sin Tone pa ga grabi k vozu. Ob uigašajočem ognju. sttcjH Vnuček Milan, ki zažene ob mojem prihodu presunljiv jok in nerodno kobaca k materi. Bašljeva mama s hčerko in sinom Nekoč je grabilo listje v Bašljevem gozdu šest domačih ljudi, Danes ga, trije.. . Kdaj je bilo to? V aprilu, je bilo deset let, odkar se je začelo, pravim, Bašljevi mami. Vem,, dobro vem, odgovarja njen. topel pogled, misel pa ji splava nazaj v dni, ko, se je zajeto tudi na Dailnjem vrhu. 1941,, 1,942{, .|. Spornimi oživljajo. »Četrtega avgusta dvainštiridesetega lete so nas hoteli Italijani prvič odpeljati v internacijo, pa smo jim vsi ušli. Samo mene so' dobili na polju, pa sem se naredila kot da mi je slabo. Pustili so me pri sosedovih na postelji in odšli po avtomobil, medtem, pa sem: bila že v gozdu Devet mesecev smo bili nato na Kamenju. Prvim v vasi so, nam' isti dan požgali ped, hišo pa, so zakurili na štirih krajh. Mož France je bil z drugimi domačini vred terenski aktivist. Devetega februarja 1943 so bili izdani. V,zidanicah pri Kamnjah so padli Kic iz, Dolnjih Kamene, Pate, Jane, Grabnar in naš_ Spreoblečeni domačini so vodili fašistei za Zidno vasjo, nad naše. Ko smo se približato mrličem, so Italijani užgall po nas, da smoi morale spet bežati. Leta 1943, je odšel v partizane sedeim-najstleini slin France. Bili je- obveščevalec v Gubčevi brigadi, njegov prijatelji, sosedov Skuibčev Loijlzie pa kuriri. Vedno sta bila skupaj. Naš, je padel 27. septembra 1944 na Preski pri Litiji, Lojze štirinajst dni za< njilmi potemni, ko je rešil mini Trebnjemi z važnim obvestilom celo četo pred poginom. Teden dimi za Francetom, je šla, v partizane dvajsetletna hčerka, Anica'. Pet mesecev p,rea svobodo: je umrla za tifusom na Lesenem Kamnu na Rogu. • . Tiho se1 je razpletal naš1 pogovor sredi bukev v Vrtači. Iz ust Basi je ve mame nr prišla besedica tožbe. »Prej nas je imelo šest dosti dela, pa smo ostali trije. Tone bo, šel jeseni k vo>-jakolm. Z Micko bova potem, sami za vise. Pa, bo' že šlo; nekaji nami pomagajo sosedje, ml pa, njiim. Saj so tud5 drugi trpeli; Može je izgubil sina, Skubčevim sta padla dva, Grmovškovi mož, Berusovim sin, pri AubeT-jevih gospodarjev brat in tako dalje...« Daljni vrh, majhna vasica sredi dolenjskih gričev, ena izmed, stoterih naših vasi. ki je s, krvavim davkom potrdila, da nam je svoboda, draga čez vse na svetu. Dva otroka in moža je darovala Bašljeva mama domovini, domačije še vedno ni obnovila, dvajset tisočakov je dolžna za obnovo oddaje v redu izpolnjuje, dtabro vodi srednjo kmetijo, — pa ne toži. O pomoči drugim vašča-nomi govori, o žrtvah, ki so jih imeli tudi drugi. Tone je rnedi tem' z Volmi potegnil voz po strmini ma pot, mi p,a, se vzpenjamo skozi gozdi in, nato po bližnjicah čez travnike proti vasi. Zai nami je ostal nad Vrtačo hmteljniški gradi. Na gričku tik za vasico siva z Bašljevo mamo obstala. Okoli: naju cvcfcijo jabflame, v prijetno topel pomladanski dian enaikomerno brenčijo čebele. »Na Kamencah smo pokr.pali moža. France je ostal med tovariši nad Litijo, Anica počiva na Rogu. Po vsej naši zemlji spijo psrtizani, zato vem, da ne bo nikoli več nazaij ne grajskih, ne belih in nobenih druigih nasilnikov. Preveč smo prestali, da si ne bi znaili sami gospodariti.« Do vrhov Gorjancev 'in Roga (segata najina pogleda. Pokrajina se koplje v zlati luči, zemlja diši po obrnjenih brazdah Nič več mi ni treba vpraševati, raeulmel sem Bašljevo mamo. Te dni je Bašljeva mama obesila na steno največje sobe .obnovljene domačije k fotografijami svojih najljubših lepo spomenic") s podpisom tovariša Tita,. Imena moža Franceta, hčerke Anice in sina Franceta se blestijo, medi besedami priznanja,, s katerimi se je ljudstvo zahvalilo tudi Zupančičevi Ani — Bašljevi mami za žrtve, 'ki so nam ustvarile svobodno domovino. Po vsej naši zemlji spijo partizani. Nikdar več ne bo nazaj starega Za svobodo, za nas so na mrtvi straži naši najdražji. »DOLENJSKI LIST< TRIBUCE PRI ČRNOMLJU V nedeljo 13. maja simio imeli v Tribučah lepo1 slavje. Gasilsko diruštvo je piroslavilo 20 letnico obstoja. Ob 5. uri je bila budnica, ob desetih dopoldne vaja, popoLdne pa veselica. Vseh gasilcev je 70, med' njimi 19 mladih deklet. Pri vaji so bila dekleta na prvem mestu, hitrejša so bila od moških za 1 minuto. V kalui v vasi so načrpala voao v črpalko, jo- pripeljala db gasilskega duma in se spet vrnila s črpalko do kala v dveti in pol minutah. Veselje je bilo gledati zagorela urna dekleta na vaji, njihovo spretnost in disciplino. Povedati pa moram se, da so se dekleta vadila za nastop samo cTva tedna pod vqdstvomi Jožeta Vlasiča, njihov*.-g a poveljnika. Tovariš Malerič, namestnik poveljnika okrajne gasilske zveze v Črnomlju, je pred vrsto gasilcev pozdravil četo v Tribučan. Javno je pohvalil nastop in; delo gasilcev v Tribučah ki so med prvimi v Beli krajini. K. A. SMRTNA NESREČA NA KOLPI PRI DAMLJUj V sosedni Hrvaški je med pravoslavnim prebivalstvom, še vedno običaj, da čimbolj počastijo Jurjev dan. Da bi ga dobro zalila, sta se na Jurjevo podala dva moža iz vasi Ponikve pri Ogulinu na. našo stran po vino. Ko sta se dobro obložena in natrkana sama vračala s čolnom čez naraslo Kolpo, ju je zaneslo na jez pri Fortunovem milinu v Dami ju. Eden je skočil iz čolna na jez,-drugega pa je voda s čolnom vred odnesla naprej. Tisti na jezu se je nekaj, časa držal, kmalu pa ga je voda izpodnesla, da je padel to utonil. Njegov tovariš se je nekako skobacal iz čolna in se rešil na breg. Utopljenca so šele naslednji dan potegnii iz vode_ Star je bil 43 let in. je 'zapustil doma 4 otroke- — Nesreče sta, kriva sama, ker sta se podala na nevarno vožnjo čez naraslo Kolpo, namesto da bi prosila za pomoč koga izmed domačinov, J. F- RAZGIBANA KULTURNA NEDELJA V BELI KRAJINI V nedeljo 13. maja je bito v Beli krajini mnogo kulturnih prireditev, ki izpričujejo, da so kulturno utmetniškai društva v Beli krajini prešla v dobo izredno, živahne prosvetne dejavnosti. V Dobličah so gostovali rudarji kočevskega premo gokopa, ki so s svojimi pevskim zborom in orkestrom pokazali prav lepe uspehe kulturnega udejstvovanja. Na Kra-sineu in na Tanči goni so priredili gasilci svoj letni praznik, združen s tehničnimi vajami in zabavnim, programom,- Gasilsko društvo v Tribučah pa je ta, dan, slavilo 30 letnico .svoje čete. Crnomeljsko KUD je pod vodstvom referenta za ljuJsko prosveto tov; Janeza Smre-karja obiskalo Griblje z dramo Mire Pucove »Operacija«. V Podzemlju so gostovali igralci iz, Birčne vasi z igro »Bele vrtnice«. Igra je bila v nabito polni dvorani toplo sprejeta in so, igralci želi za svoj igralski začetek in kar lepo predhašanje tudi- zasluženo priznanje. V Gradac so prihiteli dijaki črnomeljske gimnazije, organizirani v mladinsko KUD in so pod vodstvom prof. Andreja Petka in prof. Mira Ljubica priredili koncert pevskega zbora in harmonikarskega zbora, združen z nastopom folklorne skupine, ki je lepo prednašala stare slovenske in srbske plese. Zal\ da pevski zbor ni imel v svojem programu niti ene belokranjske pesmi in da folklorna skupina ni naštudirala niti ene- ga belokranj,sfeega plesa. Četudi je bil nastop črnomeljskih dijakov toplo sprejet, je bila tiha želja 1'jiudi, ki so, napolnili gradaško dvorano v Domu ljudske prosvete da bi nam dijaška folklorna skupina prikazala tudi nekaj belokranjskih plesov iz bogate zakladnice belokranjskih ljudskih obredij, pevski zbor pa, zapel beloikranjse pesmi v priredbi E. Adamič ai ali Matije: Tome a. Mnenja smo, da, bi bila pirvenstvenai naloga črnomeljse- dijaške folklorne skupine, gojiti in razširiti belokranjsko- pesemi in belokranjska kola ter obredja,, ki nudijo s svojo bogato vsebino mnogo možnosti, da bi se doraščajočli kader belokranjske inteligence tudi v i svojem [kulturnemu udieijstvovanju tesno približal1 duši belokranjskega, človeka. -C. IZ MOKRONOGA Pred meseci je bilo v Mokronogu ustanovljeno planinsko društvo drugo na Dolenjskem. Po ustanovitvi je, bila prva skrb razširitev vrst članstvai, med katerim- je tudi že nekaj mladincev iru pionirjev1. Število, društvenih članov bii se lahko, že precej pou večalo, če bi bili bolj delavni poverjeniki društva v Bistrici, St. Rupertu, Tržišču, Kr-melju, Malkovcu, Telčah, Sv. Vrhu, Lakencih in Trebelnem. V marcu je PD sodelovalo pri Titovi planinski štafeti. V kratkem bo začelo z markacijami, pripravlja tudi izlete v bližnjo in daljno, cikotico, pa tudi na Gorjance, lisci, Mrzlico in Kum. Poleti bo, na Priči večja planinska prireditev. Na Priči (430m), s katere je prekrasen razgled na Mirnsko in Sentruperško polje, na, gorice St. Ruperških, St. Janških, Gornje-leskovških in Brunskih goric, vidi pa, se tudi Snežnik, Triglav, Kamniške planine, Kum, Mrzlico, Pohorje, Lisco, Bohr, boe, '.©onačko goro, zagrebško Sleme, Gorjance in Kočevsko gorovje, bo društvo gradilo, planinski dom In uredilo Ob njemi park. Do uresničitve načrta bo služila izletnikom biiižnjai Majcnova zu danica, v kateri bo na razpolago več sob. Postojanka bo kmalu oskrbovana. Tudi v samem, Miolkronjcagu so 'izletnikom na raz,-polago sobe. - S. P. PLODEN SESTANEK 2ENA V NOVEM MESTU Preteklo' sredo- se je zbralo v dvorani Sindikalnega doma čez 150 žena na mestni) konferenco AFŽ. ki je izredno dobro, uspela,. Politični pregled je podala ženam tovarišica Marija Kapov, za njo, pa je gevorila tovarišica Milka Kol'enčeva, poverjenik za trgovino na OLO, o načinu nove preskrbe in o novih dodatnih, bornih y:t nr-i-kiip živi*. Zene so bile z obema referatima; zelo zadovoljne, kar je potrdilo, živahno, razpravljanje v katerega je poseglo 15 navzočih 2ena m mater Tov. Mavrlčeva, je med razpravljanjem' obrazložila načrt za letošnji Teden matere in otroka, ki bo v samem, mestu zelo, pester in vsestransko, dobro pripravljen, da se ne bodo ponavljale napake iz prejšnjih let. Za otroke bo sestavljen lep spored prireditev, kako naji se pripravijo otroški sejmi in pod-— Takih, vsestransko zanimivih in plodnih sestankov si članice AFZ še želijo. M. U. SODNA KRONIKA 16 let za uboj pri Šmarjeti Pred sodniki okrajnega sodišča v Novem mestu leži na mizi v porotni dvorani težka krampača, taka kot jo, unorabljajoi vinogradniki za kopanje. V rokah navidez te-llesno šibkega, toda pijači to pretepaštvu vdanega 20 letnega Jožeta, -Dulca je povzročila smrt Jožeta Gruibarja. Vzrok; uboja je težko določiti. Vmes je nesrečni alkohol, osebnai mržnja, drobec fantovske1 ljubezni, predvsem pa kulturna zaostalost v predlelu, kj!er je bil \Gruba,r ubit. 18. aprila letos, so se vračali kopači z dlela v vinogradu. Med njimi so bili, Jože Gruibar, njegovo, dekle Anica Stimfelj in takoj; za njima, Jože Dulc. Na križišču poti Zalovče — Gorenja vas je Dulc rekel Gru-barju, naj gre takoj domov. Nič hudega sluteči Grubar je mirno odlgovoril da že gre, medltem pa je stopili Dulc za njega, in ga s, krampačo dvakrat silovito udaril po, glavi. Grubar se1 je takoj- zgrudil, nakar ga je Dulc udaril še enkrat po hrbtu. Anica, Stimfelj je zavpila: »Joj, kaj si naredil!« Dulc je zagrozil še njej in se spustili za njo proti, zidanici, a Stimpfljeva mu je ušla. Udarec je Grubarju prebil lobanjo na več mestih. Zaradi notranjih krvavitev možganov je Grubar po 6 urah umrl. Pri razpravi se je obtoženi Dulc zagovarjal, da, ga jie pokojni Grubar mrzil že od takrat, ko je imel on, Dulc, Grubarjevo sestro za dekle. Izgovarjal se je tudi s teim da je Grubar prejšnji dan- nagovoril! dva fanta, naj Dulca, pretepieta- kar se je tudi res zgodilo, vendar pa ne na Gru-barjevo prigovarjanje. Dulc je fanta izzival, kar sta nć razpravi priči potrdili, pretepali pa so se res s krampačami (mordai na krajevno-obi-čajien način?) Dulc se je izgovarjal tudi na pijanost, vendar pa, se je do podrobnosti spominjal vsega, kar se je zgodilo. Priče so ovrgle obdolžencev zagovor kot lažniv. Razprava je pokazala, da je bil pokojni Grubar trezen- in miren fant, Dulc pa je, čeprav še zelo mlad, udan pijači in znan pretepač. • Sodišče je obsodilo Dulca na 16 let odvzema prostosti s prisilnim delom, izgubo državljanskih pravic za 5 let in plačilo pogrebnine. • riZKULTURAo^ŠPOKT ^ŠAU NAMIZNO TENISKI DVOBOJ TD MIRNA — TD NOVO MESTO Prvo srečanje TD Mirne in TD Novo mesto v namiznem tenisu se je zaključilo z zmago mirenskih igralcev. Rezultat 15:11 za TD Mirno je v skladu s potekom igre, povratni dvoboj pa so zaključili novomeški igralci v svojo korist z rezultatom 24:11. Za TD Mirno, so bili najuspešnejši Kolenc, šolar in M. Bule, za TD Novo mesto pa Pučko, Dolenc in Romih. PREMALO POŽRTVOVALNA IGRA »KRKI« NI PRINESLA ZMAGE Nedeljska: prvenstvena zvezna tekma v odbojki med Lokomotivo iz Zagreba in novomeško Krko domačinom na Loki ni prinesla pričakovane zmage. Tekma, ki se je zaključila z rezultatom 3:2 za Lokomotivo, v celotnem poteku ni bila na višini tekem moštev v avezni ligi. Niti igralci Lokomotive, niti domačini niso igrali dovolj borbeno in požrtvo- valno. Tesne razlike posameznih iger (12:15, 15:12, 13:15, 15:13 in 15:11) kažejo navidezno enakost obeh -moštev, ki pa bi jo igralci Krke z malo več volje nekaterih igralcev lahko obrnili v svojo korist. V moštvu gostov so ise odlikovali Bukovina, Kirac in Batorac, pri domačih pa Dolenc, Pučko in SAmič. Pred približno 200 gledalci je dobro sodil tekmo Šinkovec iz Ljubljane. BOLJŠA JE BILA ŽENSKA VRSTA »KRKE« Preteklo nedeljo je igrala ženska odbojkarska vrsta Krke prijateljsko tekmo z Železničarjem II v Ljubljani. Odbojkarska vrsta deklet Krke je -pokazala lepo in požrtvovalno igro ter zasluženo premagala tehnično boljše domačinke. Rezultat 3:1 <17:15, -15:9, 5:15 in I7r7> pomeni velik uspeh igralk Krke, saj imajo članice Železničarja v svojih vrstah odlične igralke. Z dobro igro- se je postavila med članicami Krke Lenča Knafljič. s. Doki Gibanje prebivalstva v okraju Trebnje v aprilu 1951 V aprilu je bilo v trebanjskem: okraju rojenih 27 otrok, odi teh 13 dečkov in 14 deklic Umirlbi je 38 oseb, od teh 20 moških in 18 žensk. Porok je bilo 12. Poročili so, se: Glavam Franc, mali- kmet, Vrbovo, in Krajšek Amalija, posest, hči St. Janž. Baike Janez, mali kmet iz St. Janža, in Purušek Marija, hči pos. iz St. Janža. S t rus Ignacij,, sin sred. kmeta iz Vel. Gabra, in Tri ep Marija, hči sredi kmeta iz Sela-Sumberka,. Barle Jože, kmet iz Dobrniča in Crče-k Amalija, hči kmeta i/. Si-la-Smni.c-rk Koželj Franc. pos. sin iz Dobrniča in Pe-kolj Marija, šivilja iz Dobrniča. Porle Stanko, tesar iz Telč, in Zupančič Justina, poljska delavka iz Dpbrniča. Grden Jože mali kmet iz Grosupljega in hočevar Ana,' hči kmeta-„Govejiš-ek Otmar, rudar iz Griž in Slapšek Frančiška, kmet. del. iz St. Lovrenca. Pov-šič Rudolf, pos. sin iz Tržišča in Hočevar Ana>, :po3, hči iz St. Ruperta. Grabljevic Anton, posestnik iz Sv. Križa, in Zupančič Jožefa, pos. hči iz Sv. Križa. Anžur Vla-dislav, sin posestnika iz Čateža in, Zupančič Angela, hči malega kmeta iz Čateža. Uše- lliiiviik- Jaw»Z. Vm^lr-i Hlal-iiraar. ;M.,\.ViM,t>a* ini T/užar Marija. kmett delavka iz Mirne vasi. Čestitamo! MALI OGLA'SI HARMONIKO »HOHNER«, popolnoma novo, poceni prodam. Hadl Drago, absolvent veterine, Novo mesto, Zagrebška \, PREKLICU JEM izgubljeno sindikalno legitima, cijo-: Hočevar Marinka, Novo mesto. KUPIMO dobro ohranjen pisalni stroj. Ponudbo z navedbo znamke in cene poslati upravi lista. VSEM NAŠIM NAROČNIKOM IN BRALCEM Zaradi znatne podražitve papirja, ki rje prisilila vse dnevne in ostale liste v naši državi in v tujini, da so dvignili naročnino za 100 (do 1500/0|, smo bali prisiljeni povišati tudi naročnino za Dolenjski list. Celoletna naročnina za 1951 znaša, odslej 300 dinarjev, polletna 150 in četrtletna 75 dinarjev, posamezna, številka v drobni prodaji pa 6 dinarjev. Podražitev je stopila v veljavo l. maja 1951. Čeprav se je uprava našega časopisa odločila za ta korak le zaradi nastalega položaja s papirjem, smo vendar prepričani, da nam bodo naši bralci in naročniki še vnaprej ostali zvesti. Potrudili se bomo, da bo postal Dolenjski list še bolj zanimiv, pester in privlačen. Od zavesti in naklonjenosti naših naročnikov in bralcev je odvisno nadaljnje izhajanje dolenjskega frontnega glasila. Eni prihodnjih številk bomo priložili čekovne položnice in prosimo vse naročnike, da čimprej poravnajo zaostalo naročnino oz, vplačajo razliko med prejšnjo in novo naročnino. Naročnina se vplačuje odslej vnaprej tako, da mora imeti vsak naročnik poravnano vsaj četrtletno naročnino. — Vse, ki tednika no želijo prejemati, prosimo, naj pravočasno pošljejo pismeno odpoved. Uredništvo in uprava Dolenjskega lista LOJZE ZUPANC: V deželi bobojedistansiki je že tako: mnogo ljudi si prizadeva, da bi-s trdim in koristnim delom ustvarilo sobi in potomcem srečno življenje, mnogo je pa tudi takšnih, ki Mislijo, da jim je vse dovoljeno, da smejo mesariti z ljudskimi premoženjem-, da so upravičeni za brezdelje prejemati plačo ali da smejo v treh dneh zaslužiti toliko-, ikolikor zasluži nameščenec v celem mesecu itd-itd. Tale »itd.««, ki ni nič drugega ko okrajšava za besedice: in tako dalje pa je tisto, E&radi česar ss je Cičigoj oni dan napotil po Bobojedistanu Vide] je mnogo, oj, preveč! Slišal je mnogo, oj, preveč, da bi bilo mogoče opisati vse, karkoli mu ni bilo všeč. V BobojedisUnu je bila nekoč cesta. Kadar je bilo sončno vreme, so se pc> cesti podili osebni in tovorni avtomobili in spreminjali cesto v oblake. Srečni Bobojedislanci! Živeli so kakor v pravljici, v tisti pravljici, ki pripoveduje, kako so si ljudje zgradili gradove V oblakih Oblaiki prahu^ v ten oblakih botoojedistanske hiše in hišice, vmes pa tudi pravi pravcati grad — kdo bi ne bil srečen! A vsaka sreča je opoteča. Bobo-jedistanci so sklenili —, ker v resničnem življenju pravljica ni zaželena — da boao cesto, ki se je v deževnih dneh spreminjala v blatno reko. po katerih so- ubogi meščani hodili v urade, v tovarne in šole kar po hc(du[ljah, tlakovali z granitnimi .kockamri Rečeno — storjene!, Od " nekod so naročili cestni valjar, prekopali cesto podolgem m počez, nametali na, ozko- pešpot x>b robu ceste gomile granitnih kock, tlakovali cesto og začetka do polovice, drugo polovico pa pustili razrito. Prihajali so tujci in se čudili delovni vnemi, kajti tlakovanje ceste je trajalo poldrugo leto, potem pa, ko so Bbbojedistanci dosegli polovico delovnega plana, so pustiii vse vnemar. Spet so prišli tujci in spet so se čudili. »Ti pa znajo, so se smejali, mesto Boibojedistan pa krstili — ker je z vojno na Koreji prišel v medo japonski jezik — z eksotičnim imenom: Sama — jama . .. Toda to- ni še nič! Bobojedistanci so še drugačni tiči! Kaji bi le Cičigoj gordnjal zaradi ceste! Cesta v Bobojedistanu je taikore-koč vsakemu, Vidna, nič novega ni povedali Cičiigoj, boste rekli. Res je tako, zato je Cičigoj odšel po stranskih mestnih ulicah neznanemu cilju nasproti: Na blatnem, dvorišču stare boboj-edistanske hiše je zagledal ostanke spomenika, ki je še pred- dobrim; le-tomi krasil prostrani trg mesta, bobojediistan-sikega. Tisti spomenik, kakor pravijo Boiboje. dlstanci, mestu ni bi] v kras in ponos. Toda to so ugotovili Boboijeddstanci šele potlej, ko jih je mnogo ljudi iz. drugih mest in krajev dežele bobojedistanske opozorilo, da spomenik ni zre^, umetniško delo. Zrelo umetniško delo spomenik zares, ni bil. kakor je ugotovil tudi Cičigoj, ki pa- je le obžaloval nezrele Bobojedistance. ker so ostanke spomenika VTgJH na smetišče, namesto da bi ga kot dokaz bobojedistanske ga zanesenjaštva spra- vili v muzaj dežele bobojedistanske. 7- Ali so se Bobojedistanci sprli s kulturo? Kdo ve? •Se dalje in dalje je Cičigoja vodil repor^ terski nos, dokler ga ni pripeljal do nekakšne »vzorne« trgovine. Tista trgovina je bila zares samo Kmetijska zadruga, njen poslovodja pa kakor Judje staro zavezo spoštuje tisti narodni pregovor, ki pravi: »-Ne zna se, k C o pije in kdo plača.,-« — Vrata v trgovino so bila vso- zimo brez uporabne kljuke. Se pravi, vrata so imela kljuko-, a ključavnica je bila pokvarjena in vrat vso zimo ni bilo mogoče zapreti. Sredi trgovine j,e stala Pe-čica, krasen gašperček, v katerem je gorel ogenj od jutra do večera. Ah, le kaj bi se jezil Cičigoj! Saj drv ni kupil poslovodja, temveč Kmetijska, zadruga! Streha te zadruge je pričela kazati rebra: burja je odpihnila, nekaj strešnikov. Malenkost! Poslovodja Kmetijske zadruge vendar ni kakšen krovec! Ljubi dežek pa je namakal in še namaka ndovje stavbe, ki je ljudska last. Temu se pravi: varčevanje z ljudskimi premoženjeuiir Nekje v deželi bobojedistanski je hiša, v kateri je pisarna Krajevnega ljudskega odbora in pošta. Lep-a hišica sredi prijaznega trga, ob sami glavni cesti, takorekoč. Ob hišici, prav pioikraj ceste pa, je v zadnjem času nastalo- smetišče Papir, cunje, kosti, stare in smrdljive- kouzervne škatle se z"c*-rajo n-a, temi pokopališču' nesnage. In da je vtis še lepši: nad smetiščem, je »ljudski umetnik« narisal celo zbirko grdih napisov in, risb, ki »krase« hišico in pričajo, da, so-varuhl hišice zares ljudje, ki se razumejo na narodovo čast in kulturo. Cičigoj bi seveda ne bil Cičigoj. če bi ne vprašal mimoidočih, ali na smetišče odlaga papir in odpadke mo- goče sam tajnik KLO ali poštarica,. Nihče mu ni znal tega povedati-. Niti tajnik niti poštarica pa smetišča ne vidita in ju ne moti, da, napisi in, risbe pornografske vsebine spadaj/01 na sitenot hišice; koder delata lz dneva v dan. Temu se pravi: kurja slepota! Nekje v deželi bobojedistanski — tako je zvedel Cičigoj — pa So ustanovili igralsKO družinico, ki je dve leti uprizarjala igre i*1 za vsako igro izterjala odi obiskovalcev prireditve po par tisočakov. Igralska družinica pa bi ne bila družinica. če bi ne ostalo vse v družini (kar se zgodi nepravilnega!) NI vse za vse ljudi! Tudi to naj drugih ljudi ne-zanima, kam, je izginil denar od, prireditev. »Naj ostane vse lepo v družini«, si misHi° člani druižinieet, M so na vprašanjie, kjle imajo denar od' prireditev, samo skpmiignil|; z rameni. Potem; pa vse tiho je bilo! Igralci Pa še danes nimajo urejene dvorane, k! Je brez s-edežev, brez najpotrebnejše odrske opreme, skratka brez vsega, Cičigoj je zvedel, da so bneli igralci učitelja, *ki J? Učil iger, ko pa je učitelj želel zvedeti, kam, so »vložili« ali boljše »založili« denar od prireditev, bi mu kmalu odigrizriili nos — tako so bili užaljeni nad tem vprašanjem-Temu se pravi: izgubljena igra ., . Marsikaj je še videl in slišal radovedni Cičigoj. Toda vsega ni mogoče opisati- ^ap^^ vzdrži vse, to je že res. vprašanje pa • bo vse vzdržal tudi Oičigojev hrbe , j tisti, ki m ie Ci*goS kdaj*,', so se, se se in se bodo-, 00'** .. procvitala dežela botoojedi^nska^ junač^ »Cičigoj je pa zares nergač! Prej ne W mu ne bomo prešteli re-miroval, dokler mu nc f ber . . ,«