24. september 2004 Kimavec
Glasilo Mestne občine Ptuj, leto X, številka 9, ISSN 1318-8550 cena 100 SIT, poštnina plačana pri pošti 2250 PTUJ
RETROSPEKTIVA
PRIREDITVE
Ptuj je bil letos že tretjič odprto mesto
Poulični festival Ptuj - odprto mesto, se je letos
zgodil že tretjič v organizaciji Društva za miselno rekreacijo Povod. Začel se je 28. avgusta, zaključil pa prvo soboto v septembru. V tednu kulturnih in umetniških dogajanj, namenjenih vsem generacijam, so na ptujskih ulicah bili na ogled plesni in glasbeni nastopi, gledališke žonglerske in ustvarjalne delavnice. Prihodnje leto pa bo Povod med 15. in 22. avgustom organiziral in gostil 28. Evropsko žonglersko konvencijo 2005. Poudarek je na nacionalnem pomenu tega dogodka, saj bo prvič "zunaj meja" zahodne Evrope.
Robert Križanič
Poudarek festivala je na uličnem gledališču. S predstavami so sodelovali Gledališče
"Osnovna ideja pouličnega festivala je izkoristek mesta kot prireditvenega prostora, istočasno pa ulicam vdahniti Življenje in ustvariti prijetno razpoloženje. Letos je bil programski spekter zelo širok in raznolik. Zelja organizatorja je, da se dogajanje ne konča v tednu dni, kajti obisk prireditev je nazorno pokazal, da ljudje tovrstno kulturo želijo in potrebujejo. Organizacija je bila v domeni desetih ljudi, pri izvedbi pa so kot prostovoljci sodelovali predvsem mladi, teh je bilo več kot sto. Projekt je zastavljen dolgoročno," je Robert Križanič, idejni vodja organizacijskega odbora, predstavil pomen festivala.
Ane Monro, Matjaž Javšnik in Improvokatorji, Kulturno društvo Priden Možic, Teater N'kul, Društvo za cerebralno paralizo Sonček Ptuj, Zavod Marijana Borštnarja iz Dornave, imitator Jaka Polajžar ter gledališki skupini Yamelo iz slovaškega pobratenega mesta Banska Štiavnica in Orto-da theatre iz Izraela z večkrat nagrajeno predstavo Meta-Rabin. Otroci so se navduševali nad atraktivnimi artističnimi in žonglerskimi nastopi. Za več kot sto otrok iz ptujskih vrtcev so pripravili predstave ter plesne in likovne dejavnosti.
Za dogajanje na glasbenem področju je ves teden skrbela skupina šestnajstih glasbenikov iz nizozemskega mladinskega glasbenega centra Attack, ki so skupaj z mladimi Ptujčani izvedli koncert ob zaključku celotedenskih glasbenih delavnic. V
Plesna družina Gea na mostu za pešce.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Mojca Lešnik
okviru festivala se je zgodil mini festival starih meščanskih plesov, na njem so nastopili Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj ter skupini Galiarda iz Celja in košuta iz Poljčan. Na mostu za pešce je bila krstna uprizoritev plesne predstave Mesto ima dušo, ki jo je izvedla plesna skupina Gea pod vodstvom Majde Fridl. Akademski slikar Tomaž Plaveč je pripravil interaktivno likovno predstavo, na ogled pa je bila tudi projekcija kratkih filmov.
"V programu je sodelovala večina najboljših uličnih gledališčnikov. Imamo pa tudi dobre povezave s tujino. Letos je bil eden izmed vrhuncev programa predstava izraelskega uličnega gledališča Orto-da z naslovom Meta-Rabin. Predstava je nastala po umoru Itzchaka Rabina, izraelskega premiera in mirovnika. Nenehna dinamika igralcev, ki sicer nastopajo v največjem izraelskem gledališču, je gledalce držala v napetosti ves čas. Na koncu predstave je iz balkona Mestne hiše poletel bel golob. Na ta način se je Ptuj simbolično pridružil mirovnim naporom.
Ves teden so bili z nami gledališčniki iz partnerskega slovaškega mesta Banska Štiavnica. Prav tako je bila osem dni na Ptuju skupina mladih glasbenikov iz Tilburga na Nizoemskem. Z glasbenimi navdušenci so se družili in skupaj vadili vse dni, na koncu pa na Mestnem trgu predstavili skupno delo, ki si ga je ogledalo nekaj sto ljubiteljev hip-hop in rap glasbe. Mladi Ptujčani, aktivni v društvu Povod, bomo novembra vrnili obisk in njihovo mesto obogatili z našim delom. Nizozemci so pred prihodom na Ptuj pripravili dobrodelni koncert. Denar, ki so ga zbrali, pa so podarili Mladinskemu svetu MO Ptuj za ustanovitev mladinske hiše, " zaključuje Robert Križanič.
"Gre za obetavno idejo, ki ponuja številne priložnosti predvsem mladim ustvarjalnim ljudem, ki na ta način pridobivajo številne izkušnje pri organizaciji tovrstnih aktivnosti. Ob javnih financah bo potrebno zagotoviti velik delež denarja s prodajo lastnih storitev," je bila za prijatelje Ptuja izrečena beseda župana dr. Štefana Čelana.
Ivo Kornik
MISLI UREDNICE/ SPREHOD PO VSEBINI
Tri opaznejše prireditve so simbolno zaključile poletje
Počitniško in dopustniško poletje je dokončno mimo, vsaj za večino aktivnega prebivalstva, če ga imenujem s strokovnim sociološkim terminom. Na Ptuju se je poletje simbolično zaključevalo s tremi opaznejšimi prireditvami.
Koncert na minoritskem dvorišču, ki se je 25. avgusta zvečer zgodil pod težo preteče nizkih oblakov in je v veselje vodje projekta Franca Mlakarja in obiskovalcev za las ušel dežju, je navdušil željne klasične in sodobne glasbe, ki so do zadnjega prostorčka napolnili lepo prizorišče za ptujske poletne prireditve. Josipa Lisac je s svojim nenavadno globokim in virtuozno pregibajočim glasom, posebno izvirno kreiranim oblačilom in nakitom, usklajenim s vsebino nastopa, ter s svojimi nekako nestarajočimi se, tako rekoč vedno enakimi, potezami obraza držala občinstvo v neprestani pozornosti. Nepozaben bo ostal Janez Lotrič z arijo Cavardosija s Puccinijeve Tosce in z arijo Calafa Nesun dorma iz Turandota, kar bi lahko človek poslušal v nedogled. Na povabilo povezovalca Tadeja Toša in dirigenta se je Lotriču na odru ob koncu koncerta pridružila Josipa Lisac in na veliko presenečenje občinstva sta zapela skupaj.
Za popestritev dogodka: med publiko ni manjkal niti vsem Ptujčanom poznan "vaški posebnež", ki je pozornost večine vzbudil, ko seje med izvajanjem Josipe Lisac mimo sprehodil mimo odra in se ustavil tik ob gostih - znanih slovenskih politikih v prvi vrsti. Pač svojstven intermezzo. Mene so se tistega večera najbolj dotaknili nežni in zategli zvoki tanga Astorja Piazzolle, privabljeni iz harmonike Boruta Zagoranskega, ki je igral v spremljavi kitare Vojka Vešligaja in godalnega orkestra Amadeus pod vodstvom mladega dirigenta Stefana Garkova . Sicer Zagoranskega še raje poslušam brez spremljave, ko so zvoki harmonika še opojnejši.
Naslednji za to mesto nevsakdanji, tudi ne vsakoletni, je bil obisk vladne koaliciji. 30. avgusta so si najodgovornejših v slovenski vladi izbrali Ptuj in ptujski grad za kraj svojega zadnjega delovnega srečanja, ki je potekalo v edinstveni slovenski slavnostni dvorani.
V tednu na prehodu avgusta v september so kot že lani na ulicah in trgih spet plesali, peli, igrali in žonglirali. Festival Ptuj - Odprto mesto je otrokom olepšal ter olajšal prve šolski dni. Ogledala sem si žonglerski show Mr. Julesa, ki je bil zabaven predvsem za otroke, saj so lahko v predstavi tudi sodelovali. Žongler pa je otroka asistenta celo nagradil s plačilom. Možno je bilo videti, kako lahko en sam človek napravi predstavo in sproti pripravlja sceno in rekvizite. Zelo racionalno. Pomaga si z gledalci, ki pri tem še uživajo. Sporazumevanju zanje ni bilo problem niti v tujem jeziku.
Kako so lahko otroci kot publika moteči pri predstavi, je bilo možno opaziti ob sicer zelo resni in svojstveni poulični gledališki igri Meta-Rabin gledališke skupine Orto-da iz Izraela. Upodabljali so žalostno zgodbo o poteku dogodkov po umoru predsednika vlade Itzchaka Rabina. Čeprav so se v posameznih delih igralci smejali in krohotali na vse grlo, predstava ni bila niti malo smešna. Smeh namreč ni bil izraz veselja, ampak zmedenosti, norosti in družbene travme. No, otroci so ga razumeli kot zabavo in so igralce posnemali, nekateri iz prve vrste so se vstajali ter tekali za njimi, kar je predstavo pričelo ovirati.
Poznavalcem plesa je bila gotovo v užitek predstava družine Gea Mesto ima dušo izvedena po celotni dolžini mostu za pešce s pogledom na desni breg Drave. Sodobni izrazni ples, ki izraža občutenja, deluje spontano, nenaučeno, kot da je izraz trenutnega razpoloženja. Tudi oblačila bosih plesalk so bila enostavna, v zemeljskih barvah in naravni tkanini. Plesale so na srednjeveška glasba in glasbo, ki obuja antično. Skratka zelo zelo drugače kot izumetničeni bleščeči show dance in zelo drugače kot standardni ali latinskoameriški plesi. Veliko bolj prvinsko in svobodno.
Na tem mestu bom omenila še prvo mednarodno srečanje umetnikov in humanistov Staro mesto - nova misel, ki se je odvijalo na Ptuju v istem času, v začetku septembra. Pripravili sta ga organizacija L. I. P. A., ki pod vodstvo Ptujčanke Vesne Rebernak že sedem let deluje v Chicagu in utemeljuje zavest o nuji mednarodnega dialoga preko umetniških dogodkov, in ptujski pokrajinski muzej.
In že so pred nami volitve poslancev v državni zbor ...
Milena Turk
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj.
TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Liljana Vogrinec, telefon: 031 481-673, 040 218-895, elektronska pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vejica03@siol.net. Tisk: Grafis, Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc -SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
SPREHOD PO VSEBINI
Slovenska vlada izbrala Ptuj in ptujski grad	4
Med hotenji in možnostmi	4
Salamandrovi dnevi v Banski Štiavnici	5
Varaždin - novo pobrateno mesto Ptuja	5
Vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje	6
Priprava IRPMOP se je prevesila v zaključni del	6
Z 21. redne seje Mestnega sveta MO Ptuj	7
Odgovori na pobude in vprašanja svetnikov	7
Stranke mestnega sveta sporočajo	9-10
Priložnost, da premislimo!	11
Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Ptuj	11
Sejem prostega časa na Ptuju	12
Oratorij ponovno na Ptuju	13
Izpeljava programov športa otrok in mladine	13
Sestavljanka zdravja	14
Nazaj v planinski raj	15
Bilo je zabavno in mokro	15
Utrinek iz Tabora v Bohinju	15
Delovanje,uspeh in težave Nogometne akademije Ptuj	15
Balzam za ušesa in dušo	16
Mesto je postalo cinefilsko	16
Tabor Kozjak 2004	17
Volitve 2004	18-20
Kriki in šepetanja	21
Aktivnosti za namembnost prostorov vojašnice gredo h koncu	21
Dve premieri v dveh tednih	22
Obnovimo Mestno gledališče Ptuj	22
Knjižna zbirka znanega slavista profesorja Arharja	23
Nasveti za zdravljenje tuberkuloze - nekoč	23
Pogovor z Dragom Zorcem - II	24
Pogovor s padalcem Alešem Zamudo	26
2. Poli kolesarski maraton	27
Kukovcu letos trojna krona	?1
Na pravi nogometni poti	28
Uspel turnir v balinanju	28
Fotografska razstava: pred in za	29
Natočimo čistega vina	29
Ob svetovnem dnevu turizma	?9
Zanimivosti, obvestila, razpisi, gledališče, razstave, prireditve	30-34
Četrt stoletja kavarne Orfej	35
Zlati medved za film Tinčka Ivanuše Šampion Koko	35
Naslovnica: Ptujska poletna noč.
Foto: Drago Vidovič
Slovenska vlada izbrala Ptuj in ptujski grad
Za majhno mesto kot je Ptuj, je bil obisk celotne
slovenske vlade presenetljiva čast in izraz zaupanja. Zadnjega dne v avgustu so si najodgovornejši v slovenski vladi izbrali Ptuj in ptujski grad za kraj svojega zadnjega delovnega srečanja ob zaključku mandata. Pod vodstvom predsednika vlade mag. Antona Ropa, ki je Ptuj na predhodnem obisku pri županu dr. Štefanu Čelanu v Mestni hiši imenoval glavno mesto Slovenije za en dan, se jih je na dvorišču gradu zbralo skoraj devetdeset - ministrov, poslancev, predsednikov strank vladajoče koalicije in predstavnikov gostiteljev ...
baročni dvorani.
Foto: Langerholc
Delovno srečanje pod naslovom Program dela vladne koalicije 2000-2004, kjer so napravili daljši pregled svojega dela in razvoja Slovenije v tem obdobju, je potekalo v edinstveni slovenski slavnostni dvorani, v javnosti bolj poznani pod imenom viteška dvorana. V uvodu je člane slovenske vlade pozdravil ptujski župan in navrgel, daje pred 1935 leti v tem mestu, takratni Poetovioni, prav tako zasedala vlada, ki je tedaj sprejela pomembne odločitve, na podlagi katerih je bil 69. leta kronan rimski cesar Vespazian. Izrazil je upanje, da bodo imela sporočila, ki jih bodo po tem srečanju poslali v javnost, podobno težo.
Po uradnem delu so predsedniki treh vladajočih strank Anton Rop, Borut Pahor in Anton Rous v baročni dvorani pripravili novinarsko konferenco. Kot je povedal Anton Rop, so ugotovili, da so v iztekajočem se mandatu Slovenijo spremenili na bolje, kar dokazuje vstop v EU in evroatlantske povezave. V potrditev ugotovitve je predsednik vlade navedel kar precej argumentov, med njimi naslednje: Svetovna banka je Slovenijo
uvrstila med 27 najbolj razvitih držav, doseženo je bilo pomembno socialno ravnotežje, v primerjavi z letom 2001 seje število prejemnikov finančnih pomoči iz naslova socialnega varstva povečalo s 35000 na 62000 (zaradi dviga cenzusa), znižala se je stopnja revščine, za 15000 je manj registriranih brezposelnih oseb, gospodarska rast v letošnjem letu bo med 3,5 in 4 odstotke, obseg sredstev za raziskave in razvoj je večji, v prizadevanju za uravnotežen razvoj beležijo uspeh tudi na področju informacijske, telekomunikacijske in cestne infrastrukture, v izobraževanju in kulturi.
Skratka predsednik vlade je rezimiral, da ima Slovenija možnosti uvrstiti se med najuspešnejše članice EU.
Borut Pahor je ocenil, da sicer ni bilo opravljeno vse, kar bi bilo potrebno, a narejeni so bili bistveni koraki za sprejem v EU in Nato ter za pot Slovenije med najbolj razvite evropske države. Bilanca dela te vlade je po njegovem pozitivna, zato so zadovoljni, kar pa ne pomeni, da ni moč biti kritičen.
Anton Rous je delil mnenje predgovornikov in dodal, da se bo potrebno posvetiti izgradnji dejanske demokracije, kajti velikokrat so bile institucije našega parlamentarnega sistema razlog za prepire, preveč je bilo obremenjenosti z ideološkimi vprašanji in zato so za reševanje nekaterih vprašanj potrebovali celih deset let (navedel je Zakon o grobiščih), medtem ko so se okrog denacionalizacije leta 1992 hitro dogovorili.
Milena Türk
Med hotenji in možnostmi
Brez prevelikega pretiravanja lahko zapišemo, da se je v letošnjem poletju na Ptuju dogajalo znatno več, kot bi si upali napovedovati največji optimisti. O številnih prireditvah in povečanem obisku tujih gostov je bilo veliko povedano in zapisano v različnih medijih.
V	tem prispevku bi želel zapisati nekaj besed o pomenu obiskov različnih političnih predstavnikov, ki so se zvrstili v letošnjem poletju. Ptuj je namreč letos gostil praktično vse vladne in opozicijske stranke. Mnenja o teh obiskih so seveda različna. Osebno ne delim mnenja z nekaterimi, ki ocenjujejo, da so ti obiski zgolj cenena predvolilna politična propaganda. To še zlasti ne velja za obisk predsednika Vlade mag. Antona Ropa, ki je s seboj pripeljal praktično vse ministrice in ministre ter poslanke in poslance iz vladajoče koalicije.
Ta obisk je za nas Ptujčane pomemben z več vidikov. Sama organizacija obiska, med katero je bilo šest varovanih oseb, je zahtevala veliko strokovnega dela, ki ga Ptujčani nismo vajeni početi ravno vsaki dan. S strani strokovnjakov iz Vlade in državnega zbora smo prejeli odlično oceno za organizacijo srečanja.
Nadalje smo preko osebnih stikov, ki smo jih vzpostavili z udeleženci srečanja, vsaj za delček spremenili popačeno podobo o Ptuju kot majhnem podeželskem mestecu tam nekje na severovzhodu Slovenije. Večina vladnih predstavnikov in poslancev nam je po predstavitvi naših razvojnih prizadevanj resnično priznala, da verjamejo v naše načrte in jih bodo, če bodo izvoljeni, v bodoče podpirali. Osebni razgovor namreč mnogo več velja kot številna vljudnostna pisma ali celo grožnje.
Na simbolični ravni je Ptuj po 1935 letih ponovno postal glavno mesto Slovenije in dokazal, da je vreden zaupanja vsaj tovrstnih delovnih srečanj Vlade in njenih teles.
V	osebnem razgovoru mi je predsednik Vlade zagotovil, da nas še nadalje podpira pri vseh pomembnih projektih, kot so:
Iz obiska v uradu župana, 30. avgusta.
Foto: Langerholc bodoča regionalizacija Slovenije s Ptujem kot središčem regije, avtocestne povezave, pomoč pri zagotavljanju evropskih in državnih sredstev za urejanje kanalizacije, deponije, šolske investicije, prenos lastništva zapuščenih vojaških objektov iz ministrstva za obrambo na ministrstvo za kulturo.
Predsednik vlade in župan Ptuja na sprehodu skozi mesto.
Foto: Langerholc
Po končanem delovnem srečanju smo predsedniku Vlade, ministricam, ministrom, poslankam in poslancem predstavih dogodke izpred 1935 let, ko je v tedanji Poetovioni potekalo podobno srečanje, ki se je končalo s kronanjem cesarja Vespazijana.
Dr. Štefan Čelan
Salamandrovi dnevi v
N/
Banski Stiavnici
Varaždin - novo pobrateno mesto Ptuja
Salamander pomeni močerad in močerad je pravzaprav skoraj sinonim za rudarje. Vsaj na Slovaškem, kjer je tudi prijateljsko mesto Ptuja Banska Štiavni-ca, je tako. Bogata rudarska tradicija in enkraten vodni sistem napajanja rudnikov ter tehnična in kulturna dediščina mesta so Bansko Štiavnico pripeljali na seznam mest svetovne kulturne dediščine že leta 1993. Istega leta je bil zaprt tudi zadnji rudnik zlata, srebra in dragih kamnov, ki je stoletja prej polnil blagajne avstro-ogrske monarhije.
Ptujska delegacija s svetovalcem župana Banske Štiavnice pred odhodom v rudnik.
Foto: Marjan Varvoda
Župana obeh mest pri podpisu listine o sodelovanju na slovesnosti v cerkvi Sv. Katerine.
Foto: Marjan Varvoda jateljstvu, kije bila predhodno podpisana na Ruju za občinski praznik pred dvema letoma. Prisotni so bili tudi številni ministri, ki so jih iz glavnega mesta Slovaške, Bratislave, pripeljali tako, kot je bilo to včasih v navadi - s policijskim spremstvom in sirenami. Na tak način so odpirali pot še ptujskemu občinskemu vozilu, ki je sledilo procesiji, a je od "zasledovanja" moralo v prvem mestu odstopiti, kajti rdečega semaforja pa le ni upalo prevoziti.
Tanja Ostrman Renault
Na povabilo župana tega mesta Mariana Lichnerja se je župan Ptuja dr. Štefan Čelan z manjšo delegacijo udeležil tega dogodka, ko se procesija močeradov, pravzaprav ljudi oblečenih v črna oblačila, ki nosijo lučke, sprehaja po ulicah. Vse skupaj spominja na hojo močerada. Ob tej priložnosti sta župana obeh mest podpisala listino o pri-
Zastavonoše rudarskega pevskega zbora pred mestno hišo pri dvigu zastave mest svetovne kulturne dediščine.
Foto: Marjan Varvoda
Petega avgusta sta župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in župan mesta Varaždin iz Hrvaške dr. Ivan Čehok podpisala listino o sodelovanju med mestoma in njegovimi prebivalci na kulturnem, športnem, znanstvenoraziskovalnem, društvenem in gospodarskem področju. Ta dan so se na Ptuju na slavnostni seji mestnega sveta in na osrednji slovesnosti na dvorišču minoritskega samostana predstavili tudi umetniki iz novega pobratenega mesta.
Že 3. septembra je dr. Ivan Čehok povabil manjšo delegacijo Ptuja z županom na čelu na Špancirfest, še pred tem pa je organiziral delovni sestanek s predstavniki kulturnih institucij, ki so predstavih vsak svoje področje dela in kaj lahko nudijo novim partneijem. Načelo pač obstaja, daje kultura tisto prvo področje, na katerem se prične spoznavanje eden drugega. Šele kasneje, ko se bolje poznamo, pa lahko preidemo tudi v gospodarsko sodelovanje. Varaždin pa je za Ptujčane lahko zanimiv tudi glede poskusa, da se naše mesto uvrsti na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO. Rav sedaj potekajo dogovori med strokovnjaki te svetovne organizacije in mestnimi oblastmi v Varaždinu, obisk inšpektoijev in svetovalcev, ki se tam večkrat mudijo, pa bi lahko bil dobra priložnost za strokovno skupino, ki bo ustanovljena na Ptuju, da si pridobi prve izkušnje o poteku tega procesa. To novopečeno sodelovanje pa le ni tako zelo novo. 16. septembra 1961 so se na Ptuju zbrali sindikalni delavci Ptuja in Varaždina in sprejeli sklep o sodelovanju; le-to se je pričelo uresničevati aprila 1962 s prvimi kulturnimi izmenjavami. Feliks Bagar, ki je bil aktiven pri tem sodelovanju in je tudi pri podpisu listine na kratko orisal sindikalno povezovanje izpred 40 let, pravi, da "ni bilo krajevne skupnosti v Ptuju kjer Varaždinci ne bi bili prisotni". V počastitev dogodka iz leta 1961 so se 16. septembra letos ponovno na Ptuju zbrali dolgoletni sindikalni delavci obeh mest ter se po dveumem ses-
Dr. Ivan Čehok, župan Varaždina.
Foto: Marjan Varvoda
tanku odpravili v Terme Ptuj, da si ogledajo "alejo spominskih dreves", ki so jih skupaj z Varaždinci in še nekaterimi drugimi občinami zasadili 1975. Odkrito priznam, da na poti v Terme nikoh nisem razmišljala kdo in zakaj jih je tam posadil, vedela sem le, da dajejo prijetno senco v vročih poletnih dnevih.
Župan MO F*tuj je za en dan dobil certifikat častnega občana Varaždina.
Foto: Marjan Varvoda
Zdi se mi, da ni le to, kar najdemo na Ptuju "pod zemljo", edina kulturna dediščina našega mesta. Tudi vidimo jo lahko vsak dan in na vsakem koraku. Upam, da bo tudi obnovljeno sodelovanje, kakor še množica drugih aktivnosti, pustilo našim otrokom prijeten spomin.
Tanja Ostrman Renault
IZ MESTNE HIŠE/ RAZVOJ
S' A
INTEGRALNI RAZVOJNI PROGRAM MESTNE OBČINE PTUJ
Priprava IRPMOP se je prevesila v zaključni del
V septembru se je priprava Integralnega razvojnega programa Mestne občine Ptuj (IRPMOP) prevesila v zaključni del. Po razvojnem forumu 6. februarja so vodje strateških razvojnih področij (SRP 1 ■ Razvoj virov človeških sposobnosti, SRP 2 - Okolje, prostor in infrastruktura, SRP 3 - Gospodarstvo, vključno s kmetijstvom in turizmom) pripravili preglede analitičnih podatkov za posamezna področja ter izhodišča za pripravo SWOT analiz.
V želji po komuniciranju s prebivalci MO Ptuj smo pripravili anketo o naj večjih problemih MO Ptuj, ki je bila objavljena v mesečniku Ptujčan, vendar smo prejeli zelo malo izpolnjenih anket.
Bogastvo kulturne dediščine včasih tudi ovira razvoj.
Foto: Rado Škrjanec
V aprilu je bila za področje podjetništva organizirana tudi okrogla miza na temo Razvoj mikro, malih in srednjih podjetij v MO Ptuj, kije bila dobro obiskana in nam je podala kar nekaj iztočnic za področje podjetništva.
Na delavnicah, ki so sledile, so sodelujoči strokovnjaki (več kot 150) v okviru svojih podpodro-čij pripravili SWOT analize ter opredelili vizije in strateške prioritete. Te so bile junija tudi usklajene po področjih, kar nam je dalo izhodišče za skupno razpravo, ki je bila 8. septembra in se je je udeležilo 35 predstavnikov občinskih služb,
mestnih svetnikov, strokovnih sodelavcev in pripravljavcev dokumenta.
Osnovni namen razprave je bil opredelitev skupne vizije MO Ptuj in glavnih strateških prioritet za nadaljnji razvoj. Po pregledu gradiv, ki so bila pripravljena s strani ZRS Bistra Ptuj, je župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan predstavil glavne razvojne projekte, ki bodo izvedeni v naslednjih letih.
Sodelujoči so v razpravi predstavili svoje poglede in pomisleke glede predstavljenega. Zavedati se namreč moramo, da je Ptuj zaradi svojega bogastva kulturne dediščine pri marsikaterih projektih oviran. Razpravo smo sklenili z ugotovitvijo, da je v prihodnosti potrebno dajati poseben poudarek razvoju storitvenih dejavnosti, predvsem na vseh področjih turizma (tako v povezavi s kulturno dediščino, okoljem in prostorom, kot s podjetništvom,
kmetijstvom, izobraževanjem, športom, zdravstvom ...).
V naslednjih tednih bodo potekale identifikacije projektov, ki izpolnjujejo te pogoje, tistih, ki so že opredeljeni s strani MO Ptuj in tudi novih projektov, ki so jih izoblikovali v delovnih skupinah posameznih področij. Kot pripravljavci IRPMOP bomo s strokovnimi sodelavci pripravili nabor možnih projektov. Te bomo posredovali na Mestni svet, ki bo imel pri določitvi prioritet in izboru posameznih projektov odločilno besedo. Čeprav delo na razvoju ni nikoh končano, bi se želela zahvaliti vsem sodelujočim pri pripravi IRPMOP, saj smo tudi čez ta projekt ponovno ugotovili, da nam ni vseeno, kako se bo mesto, v katerem živimo, razvijalo v prihodnosti.
Simona Kašman
JAVNI POZIV ZA VLAGANJE ZAHTEVKOV
Vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 86, 5. 8. 2004, je bil objavljen Zakon o spremembah Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJTO-B). S spremembami omenjenega zakona se je rok za vložitev zahtevka s štirih mesecev podaljšal na deset mesecev od objave poziva, ki gaje Komisija za opravljanje strokovnih in tehničnih nalog na podlagi Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Zahtevek za vračilo vlaganj v javno telekomuni-ka-cijsko omrežje vložijo fizične osebe, lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka za sebe ali druge sklenile pogodbo o vlaganjih v javno telekomu-
nikacijsko omrežje do vključno
6.	4. 1998 s pravnimi predniki Telekoma Slovenije, d. d., in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet (v nadaljevanju: SIS). Tako sta možna dva primera:
V kolikor ste kot posameznik v preteklosti sklenili sporazum oziroma pogodbo o vlaganjih v telekomunikacijsko omrežje s pravnimi predniki Telekoma Slovenije, d. d., ali SIS in zahtevka še niste vložili, vložite zahtevek sami, kot fizične osebe, na krajevno pristojno pravobranilstvo. Zahtevek vložite skupaj s prilogami (če s pogodbami več ne razpolagate, je Telekom, d. d., dolžan upravičencu, ki izkaže pravni interes, predložiti vse podatke, s katerimi razpolaga, in omogočiti vpogled v dokumen-
tacijo, ki se nanaša na vračilo vlaganj) na naslov: Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek Maribor, Svetozarevska 6, p. p. 200, 2001 Maribor. Rok za vložitev je 7.12. 2004.
V kolikor pa ste kot posameznik združevali sredstva za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja v okviru sporazuma ah pogodbe, ki jo je sklenila Mestna občina Ptuj ah njen pravni prednik, zahtevka ne vlagate na podlagi omenjenega poziva. V teh primerih nastopa Mestna občina Ptuj kot upravičenec do vračila vlaganj in mora predložiti pristojnemu pravobranilstvu vso predpisano dokumentacijo. Če tega še niste storili, je potrebno podati na občino zahtevek s vsemi dokazih najkasneje do 7. 12. 2004. Zahtevku priložite pogodbo, sklenjeno s pravnimi pred-
niki Mestne občine Ptuj (krajevnimi skupnostmi). Če je iz pogodbe razvidno, da se pogodbena vrednost določa tudi na podlagi računov in drugih verodostojnih hstin in dokumentov, je treba zahtevku priložiti tudi te dokumente. Če ste poleg pogodbenega zneska plačah še priključnino in znesek SIS, je potrebno predložiti dokazilo. Kadar zahtevek vloži oseba, ki ni pogodbena stranka, je potrebno priložiti tudi dokaz o pravnem nasledstvu - fizične osebe predložijo sklep o dedovanju.
Martin Kukovič, predsednik Komisije za zbiranje podatkov o obsegu in načinih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje na območju Mestne občine Ptuj
Odgovori na pobude in
Z 21. REDNE SEJE MESTNEGA SVETA MO PTUJ
Cene programov Vrtca višje s 1. oktobrom
Ta mesec so se svetniki izjemoma sestali žs v
začetku predzadnjega tedna; morda zaradi bližajoče se volilne nedelje, morda zaradi tega, ker sta od zadnje seje v juliju minila dobra dva meseca in nabralo se je že kar nekaj gradiva.
Na dnevnem redu so jih pričakali cene programov v Vrtcu Ptuj, tarifni sistem za obračun storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, dva investicijska programa: za dograditev OŠ Ljudski vrt in za izgradnjo vadbenih površin pod tribunami ter razsvetljavo na Mestnem stadionu in 15 strani obsegajoč tehnični pravilnik o javnem vodovodu, s katerim se bo uredila tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov. Ta bo obvezoval vse, ki bodo udeleženi pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in upravnem postopku za izvajalca javne službe in uporabnike vodovodov.
Cene v vrtcu se bodo dvignile zaradi spremenjenih vrednosti posameznih elementov, ki oblikujejo ceno. S 1. julijem se je za 2, 5 % povišala vrednost izhodiščne plače v negospodarskih dejavnostih, povišalo se je število količnikov plač zaradi dodatkov k plači, za 1,56 % je zraslo nadomestilo za družbeno prehrano zaposlenih.
V	novo ceno so vključene tudi premije kolektivnega pokojninskega zavarovanja. Zaradi navedenega bodo z oktobrom cene za različne programe varstva višje in sicer: za otroke do treh let starosti 90.875 tolarjev (doslej 84.924 tolarjev), do štirih let starosti 77.921 tolarjev (doslej 73.317 tolarjev) ter za varstvo pet- in šestletnikov 74.574 tolaijev (doslej 69.976 tolarjev). Razliko med na novimi cenami programov in doslej veljavnimi, te so v veljavi od 1. aprila letos, bo za otroke iz območja ptujske občine pokrila Mestna občina Ptuj.
V	prvi obravnavi so bili ustanovitveni odloki naslednjih
javnih zavodov: Glasbene šole Karol Pahor Ptuj, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj in Zavoda za šport Ptuj, pri slednjem gre med drugim za spremembo imena ker je pogosto prihajalo do zamenjave s Športno zvezo Slovenije.
Med poročili so se seznanili z delom in bistvenimi aktivnostmi v javnem zavodu Regijsko višje- in visokošolsko središče Ptuj med letošnjim majem in septembrom ter z informacijo o vpisu. Doslej je bil zavod vpisan v sodni register, pridobljene so bile statistične in davčne identifikacijske oznake, zagotovljeni osnovni pogoji za delo (uredili so pisarne), konstituirana sta bila svet zavoda in strokovni svet zavoda, pripravljena sta bila osnutka predloga poslovnika in predloga statuta zavoda, iskali so tudi možnosti za zaposlitev potrebnega kadra. Veliko energije so vložili v iskanje možnosti, da bi Republika Slovenija postala soustanovitelj zavoda, a izkazalo se je, da za to še ni zakonske podlage. Ker so tudi druga regijska središča po Sloveniji v podobnem položaju glede tega, so se odločili za ustanovitev koordinacije, ki bo predstavljale interese regijskih središč.
Nadzorni odbor Mestne občine Ptuj je izvedel nadzor v Komunalnem podjetju, v Vrtcu, v Športnem zavodu Ptuj in na oddelku za družbene dejavnosti MO Ptuj (za Pokrajinski muzej Ptuj). In mestni svet je, kot naj višji organ odločanja v lokalni skupnosti, pregledal predložena poročila o izvedenih nadzorih, a vendar je razpravo o njih preložil na oktobrsko sejo.
Milena Dirk
vprašanja
Pobudi Janeza Rožmarina:
1.	Na Komunalno podjetje Ptuj, d. d., naj se vloži zahteva za postavitev sakralnega objekta na novem Rogozniškem pokopališču.
Odgovor: Za izgradnjo sakralnega objekta je potrebno zagotoviti sredstva v proračunu MO Ptuj, saj je ta v naši pristojnosti.
2.	Naj se asfaltira cesta od Term do Konjeniškega kluba Ptuj v dolžini okoli 500 metrov. Odgovor: V dogovoru z Občino Hajdina bo cesta v letošnjem letu urejena.
♦ ♦♦
Pobuda in vprašanji Milana Petka:
Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje se naj organizira tako, da bodo po neurjih sposobni čimprej oz. v optimalnem možnem času (1 dan ali 14 dni) pregledati in oceniti stanje lokalnih cest ter ustrezno ukrepati.
Odgovor: Pristojni delavec oddelka je še isti dan in v naslednjih dneh opravil skupaj z upravljavci cest ogled in ugotavljal stanje ter oceno škode. Ocena škode je narejena.
Sredstva v proračunu, namenjena za to dejavnost, ne zadoščajo za odpravo ugotovljene škode. Takoj po obvestilu OKC je vzdrževalec cest pristopil k odpravi poškodb na cestah.
2.	Zakaj se na Maistrovi ulici proti Grajeni ne gradi pločnik s kolesarko stezo v skladu s sklepom Odbora za okolje in prostor preteklega mandata za vse tovrstne gradnje pločnikov in kdo spreminja sprejete sklepe? Odgovor: Na Maistrovi ulici se gradi pločnik v širini, ki dovoljuje tudi promet kolesarjev, kar bo označeno z ustrezno vertikalno prometno signalizacijo. Projekt je naročila in tudi revidirala Direkcija RS za ceste.
3.	Kdaj bo dokončana rekonstrukcija lokalne ceste LC 328-1 Grajena - Krčevina pri Vurbergu
svetnikov
in kje so sredstva, iz katerih naj bi to naredili, saj je pri virih financiranja v dokumentu identifikacije investicij-skega projekta navedeno, da so za to sredstva Mestne občine Ptuj v višini
13.200.000	tolarjev in proračunska sredstva RS -Ministrstva za gospodarstvo v višini 12.800.000 tolarjev, pri čemer je zapisano, da pri sredstvih Ministrstva za gospodarstvo upoštevamo odobrena nepovratna sredstva državnega proračuna iz razpisa za sofinanciranje projektov regionalne infrastrukture na območjih s posebnimi razvojnimi problemi za leto 2003?
Naj se pojasni, kje so sredstva iz tega naslova, saj je v obrazložitvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta zapisano, da je za potrditev oz. sprejem dokumenta identifikacije projekta za rekonstrukcijo ceste potreben sklep mestnega sveta.
Odgovor: Rekonstrukcija omenjene lokalne ceste je narejena v višini sredstev zagotovljenih v proračunu MO Ptuj. Ker zagotovljenih sredstev s strani Ministrstva za gospodarstvo še nismo prejeli, kljub večkratnim urgencam, bo cesta v celoti urejena, ko bomo dobili le-ta.
♦ ♦♦
Pobuda Milana Čučka: V
strokovnih službah občinske uprave naj se ustanovi interventni štab za popis povzročene škode po neurju.
Treba se bo dogovoriti, iz katerih drugih postavk proračuna se bodo zagotovila potrebna sredstva za sanacijo škode po neurjih. Odgovor: V okviru občinske uprave je imenovana komisija za elementar. Strokovne službe so še isti dan in v naslednjih dneh opravile ogled in popis škode. Višina škode na cestni infrastrukturi je takšna, da odobrena sredstva v proračunu ne zadoščajo za odpravo posledic nastalih zaradi teh neurij.
Pobuda Mirana Senčarja:
Stanovalcem Peršonove ulice naj se v pisnem odgovoru predstavi rešitev problematike kanalizacije v ulici, zlasti pa, kaj se je na tem problemu naredilo; ali so že narejeni kakšni načrti in kaj se bo naredilo!
Odgovor: Rekonstrukcija kanalizacije Peršonove ulice je predvidena v okviru projekta Zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Predvideva je zamenjava cevi približno od naslova Rabelčja vas 15a do priključitve kanalizacije na Volkmerjevo ulico. Trenutno so izdelane idejne zasnove, ki predvidevajo v spodnjem delu Peršonove ulice vgradnjo večjih premerov cevi, kot so vgrajene sedaj, točno pa premeri po odsekih še niso definirani. V idejnih zasnovah je predvidena tudi prevezava kanalizacije iz Peršonove ulice na sistem kanalizacije, ki prihaja iz Rabelčje vasi. Do sedaj je bila navezava na Volkmeijevo ulico. Z vgradnjo novih cevi ne bo rešena odvodnja cestišča. Ogroženost kleti v spodnjem delu Peršonove se bo zmanjšala, vendar ne v celoti izključila.
Zato vsem lastnikom objektov, ki so gravitacijsko priključeni na sistem javne kanalizacije iz kletnih prostorov, svetujemo, da si interno kanalizacijo predelajo tako, da ne bo več nevarnosti izlitja odpadnih vod iz javne kanalizacije v kleti.
♦ ♦♦
Pobuda Maksa Ferka: Pri
cvetličarni in trgovini Lokvanj na Mariborski cesti naj se zariše prehod za pešce.
Odgovor: Cesta je v pristojnosti države. Glede na to, da je pločnik samo na eni strani cestišča, ni možno z ozirom na zakonodajo zarisati prehoda za pešce.
♦ ♦♦
Vprašanja Mirka Kekca:
1. Kdaj se bo po četrtih začelo z urejanjem bankin, predvsem ob cesti skozi Žabjak?
Odgovor: Bankine se urejajo po prioriteti po posameznih četrtih. Bankine ob cesti skozi
a cm
abjak so že urejene.
2.	Ali se za določene investicije, katerih nosilci so četrti, pridobita vsaj dva ponudnika ali se morda izvajalec izbira le na podlagi enega predračuna? Odgovor: V skladu z Zakonom o javnih naročilih, ki velja tudi za naročila male vrednosti, se morata pridobiti vsaj dve ponudbi. Izbere se najugodnejšega ponudnika.
3.	Kakšna varovala ima Mestna občina Ptuj, da se eventuelno ne plačujejo zadeve, ki niso urejene oz. se ne uredijo, npr. za bankine ob cesti skozi Žabjak, ker še niso urejene?
V odgovoru na vprašanje Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje navaja, da so bankine na cesti skozi Žabjak že urejene, vendar pa se v letošnjem letu ob tej cesti še sploh niso urejale. Če so na oddelku prepričam, da so bankine urejene, je verjetno prišel tudi račun za urejanje teh bankin; ali je bil ta račun tudi plačan? Odgovor: V juliju so bile urejene bankine ob cesti skozi Žabjak. Račun pa še ni bil izstavljen. Konec avgusta 2004 so bile ponovno urejene, saj je promet po tej cesti zelo velik.
♦ ♦♦
Vprašanje Petra Pribožiča:
Ali je Centralna čistilna naprava resnično preobremenjena z odpadki iz industrijskih obratov, koliko odplak priteka v CČN glede na število industrijskih obratov danes v primerjavi z zadnjimi desetimi leti, ali se je res povečal izpust odplak in ali je res na napravi opaziti maščobe?
Odgovor: CČN je od začetka obratovanja preobremenjena, v zadnjih desetih letih povprečno za 15 do 20 %. Povprečno predstavljajo obremenitve tehnoloških odpadnih vod okrog 80 % vseh organskih obremenitev na napravi.
Obremenitev se nekoliko zmanjšuje od konca leta 2003 zaradi zmanjšanja števila prašičev na Farmi Draženci, d.
o.	o. Glede na tehnološke vode, ki so priključene na CČN, v vseh letih obratovanja dotekajo na našo napravo maščobe v
večjih količinah, kot je običajno za komunalne odpadne vode. Izpusti občasno tudi presegajo vrednosti dovoljene za izpust v javno kanalizacijo, kar prav gotovo vpliva na kvaliteto iztoka iz naprave. Pri aktivnostih za nadgradnjo CČN Ptuj, ki so v teku zadnji dve leti, ves čas sodelujemo z večjimi uporabniki naprave in usklajujemo rešitve.
♦ ♦♦
Pobuda Roberta Križaniča:
Pri zdravstvenem domu na Rogozniški cesti naj se za omejitev hitrosti namestijo ovire na cesti, saj je preko ceste parkirišče za paciente, cesta pa je precej prometna. Ker cesto prečka veliko otrok in tudi starejših ljudi, bi bilo prav, da se omeji hitrost.
Odgovor: Omejitev hitrosti je 50 km/h. Pobudo za postavitev ovir na cesto smo posredovali Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj.
♦ ♦♦
Pobude in vprašanje Marjana Kolariča:
1.	Ali je izdelan projekt za pločnik Podvinci in za pločnik ob Slovenskogoriški cesti na relaciji Rogoznica - Nova vas in ali je za izvedbo tega pridobljeno soglasje Direkcije RS za ceste?
Odgovor: Projekt za pločnik v Podvincih ni izdelan, saj v proračunu za leto 2004 nimamo zagotovljenih sredstev, je pa v skladu z načrtom razvojnih programov 2004-2007 predviden začetek aktivnosti na izgradnji pločnika v Podvincih v letu
2005.	Isto velja za pločnik ob Slovenskogoriški cesti, za katerega je izdelan idejni projekt. Z Direkcijo RS za ceste je dogovorjeno, da bo v okviru svojih sredstev izdelala projekt ceste in pločnika ob Slovenskogoriški cesti ter vodila postopek pridobivanja vseh potrebnih soglasij.
2.	V PČ Rogoznica naj se očistijo in poglobijo obcestni jarki, da se prepreči vdor meteornih vod v kleti in prepreči poplavljanje cest. Velika količina padavin pred dnevi je poplavila ceste, zalila kleti v naših naseljih v Žabjaku, Novi vasi, Podvincih,
Velovleku, Pacinju. Do sedaj se pri čiščenju obcestnih jarkov ni naredilo nič.
Odgovor: V okviru razpoložljivih proračunskih finančnih sredstev za vzdrževanje lokalnih in javnih cest je nemogoče zagotoviti redno čiščenje obcestnih jarkov. Da bi se to zagotovilo, je potrebno ob rebalansu in sprejemanju proračuna za leto 2005 zagotoviti več sredstev za to dejavnost, saj sredstva ne zadostujejo niti za osnovna vzdrževalna dela, kaj šele za nepredvidena dela zaradi pogostih neurij.
Na tem mestu je potrebno tudi poudariti, da ljudje sami z nestrokovnimi posegi v te jarke (neustrezne dimenzije propustov, zasipavanje jarkov, izpust fekalnih in meteornih voda) še dodatno poslabšajo odvodnjo teh jarkov.
Herbert Glavič
3.	Koliko igrišč za mlade (rokomet, košarka, mali nogomet) in koliko otroških igrišč z igrali imamo v Mestni občini Ptuj?
Odgovor: Po podatkih, ki nam jih je posredoval Športni zavod Ptuj, je v Mestni občini Ptuj osem pokritih šolskih športnih objektov (OŠ Breg, OŠ Ljudski vrt, OŠ dr. Ljudevita Pivka, OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič, OŠ Grajena, Gimnazija Ptuj in Šolski center Ptuj), dva pokrita nešolska športna objekta (Športna dvorana Mladika in Mestni stadion), sedem zunanjih šolskih površin (pri OŠ Breg, pri OŠ Grajena, pri OŠ Ljudski vrt, pri OŠ Mladika, pri Vrtcu Ptuj in pri Šolskem centru Ptuj) in nešolske zunanje športne površine na Mestnem stadionu Ptuj (nogometna travna igrišča in atletska steza).
(op. ur.: odgovor o številu otroških igrišč z igrali je bil objavljen že v Ptujčanu, 31. 7. 2004, št. 7/8)
4.	V PČ Rogoznica naj se uredi javno otroško igrišče za mlade in igrišče z igrali.
Odgovor: Sklep o prioriteti vlaganj v prenovo otroških igrišč v Mestni občini Ptuj bomo predlagali v sprejem mestnemu svetu v jeseni v letošnjem letu.
Maja Erjavec
MESTNI SVET / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
Pobudi Jurija Šarmana:
1.	Z rebalansom proračuna za leto 2004 naj se Balonarskemu klubu Ptuj za izvedbo balonarskega praznika ob njihovi 10. obletnici zagotovi dodatna sredstva v višini 210.000 tolarjev v breme postavke za dotacije klubom in društvom. Tako bi postavka 7. 2. 9. 1. za balonarski praznik v letu 2004 znašala
420.000	tolarjev.
Odgovor:
Sredstva za športna društva in klube se delijo v skladu s Pravilnikom za vrednotenje športnih programov v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/02 in 10/03) in javnim razpisom. Pogodbe za redne dotacije klubom in društvom so podpisane, zato iz postavke 7. 4. 3.
4.	za dotacije klubom in društvom ni možnosti prerazporeditve sredstev. Prizadevamo pa si lahko, da ob rebalansu proračuna zagotovimo Balonarskemu klubu dodatna sredstva na postavki 7. 2. 9. 1., vendar ne iz sredstev, ki se dodeljujejo v skladu s pravilnikom in javnim razpisom kot redna dejavnost društev in klubov.
Valentina Golob
2.	Društvu Ozara naj se zagotovijo prostori v Prešernovi ulici 7, ki so v lasti Mestne občine Ptuj, za ureditev delavnice s prodajalno lončarsko-keramičnih izdelkov.
Odgovor: Poslovni prostorje zaseden, zato ga ni možno nameniti društvu.
Herbert Glavič
♦ ♦♦
Pobudi Roberta Križaniča:
1.	Naj se izvede delna zapora določenih ulic, npr. Prešernove
v popoldanskih in večernih urah. Odgovor: Zapora določenih ulic, npr. Prešernove ulice, v popoldanskih in večernih urah ob sedanjem prometnem režimu ni mogoča, saj bi bil promet prekinjen.
Morda bi bile možne občasne zapore, kar pa bi moralo biti ustrezno regulirano.
2.	Dostavna vozila naj bolj dosledno spoštujejo odlok in pravilnik o dostavi lokalom in naj se dostava v lokale izvaja v jutranjih urah.
Odgovor: V odloku o ureditvi cestnega prometa je sicer opredeljen dostavni čas za določene površine, ne pa za vse, in sicer
posebej za peš cono ter posebej za prometne površine, ker je s predpisi ali prometnimi znaki prepovedano ustavljanje in parkiranje. Na teh površinah je izjemoma dovoljena dostava med 20 in 23 uro ter med 5.00 in 6.30 uro, le za toliko, da se blago razloži ali naloži in tako, da se ne ovira promet. Inšpekcijske službe se bodo trudile, da bo čim manj zastojev ter da bo promet potekal čim bolj tekoče, odvisno od možnosti določenih lokacij.
Jožica Težak
♦ ♦♦
Pobudi mag. Borisa Gerla:
1.	Okoli nove deponije CERO Gajke v Spuhlji naj se že letos po prvotnem načrtu ureditve deponije zasadijo drevesa.
Drevje bi, če bi ga letos zasadili, lahko doseglo tisto funkcijo, da bi omejevalo emisije uhajajočih plinov. Zaradi tega je pričakovati, da bi drevesa zasadili in tako uresničili prvotni načrt. Odgovor: V sklopu izvedbe del na CERO Gajke, ki se bodo izvajala še v letošnjem letu, je predvidena tudi zasaditev brežin, in sicer tako z drevesnimi vrstami kot grmovnicami, s čimer bo dosežena vizualna bariera, katere funkcija pa bo vršila tudi funkcijo ekološke bariere.
2.	Deponija Brstje, ki se zapira, naj se pogozdi in ne le poseje trava. Zapiranje deponije v Brstju ni uresničeno v tisti meri, da se bi območje pogozdilo. Govori se, da se bo posejala trava, češ da interesenti za to zemljišče tako zahtevajo.
Dejstvo pa je, da bi povečana biomasa na takem področju zelo koristno vplivala na hitrejšo sanacijo take deponije. Odgovor: Deponija v Brstju se zapira skladno s projektno dokumentacijo in izdanim lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, ki predvideva uporabo saniranih odlagalnih površin v južnem delu deponije za kmetijske namene. Tem zahtevam je prilagojena zgradba zapornih plasti nad odpadki, ki bodo izolirale odpadke od površinskih zemeljskih plasti, kar pomeni, da površinska zarast ne bo imela vpliva na hitrost sanacije deponije. Po zaprtju se bodo, skladno z najemnimi pogodbami, sanirane površine vrnile njihovim lastnikom.
Alenka Korpar
Mestni odbor SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE obvešča volivke in volivce, da bo v teh dneh predstavitev kandidatov 8. volilne enote tudi na Ptuju. Kandidati bodo skupaj s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem Plemenitim predstavili predvolilni program stranke.
Za lažjo, lepšo in še naprej slovensko prihodnost volite SNS,
Mestni odbor SNS Ptuj
SLOVENIJA STOJI. NA MLADIH.
strankamladihslovenije
S s
www.sms.si
Z veliko zagona in pozitivne energije smo tudi v Mestnem odboru SMS Ptuj v volilni kampanji, kjer podpiramo za Slovenijo pomembne in nujne programe. Prednostno po našem mnenju je:
-	varovanje in ohranjanje naravnih virov in naravne raznolikosti,
-	štipendije, NE šolnine,
-	zmanjševanje bega možganov,
-	spodbujanje podjetništva in samozaposlovanja,
-	uresničitev decentralizacije in enakopravnost vseh regij,
-	40.000 novih stanovanj in
-	100 % čista voda.
Robert Križanič, predsednik Mestnega odbora SMS Ptuj
ptuj@sms.si
AKTIVNOSTI V OO DeSUSA NA PTUJU
Območna organizacija DeSUS Ptuj je od ustanovitve do danes dosegla pozicijo, ki je osnova za njeno aktivno delovanje.V različnih volilnih obdobjih je dosegla različne volilne rezultate. Uspešnejša je bila pri volitvah svetnikov v mestno občino. Slabše rezultate je imela pri volitvah poslancev v državni zbor.
V stranki DeSUS se družimo tisti občani, ki smo pripravljeni s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami pomagati na vseh področjih življenja in dela našim otrokom, vnukom oziroma mlajši generaciji, ki so nosilni steber nadaljnjega razvoja.
Leto 2004 je leto volitev. V DeSUSU smo z aktivnostmi pričeli takoj v začetku leta. Naš cilj je, da bi dosegli najboljše rezultate, to je čim večje število naših poslancev v parlamentu. Stranka Desus je stranka za vse generacije, zato je pri izbiri kandidatov iskala takšne, ki bodo zastopali naše ideje in naše potrebe. Za uspeh na volitvah je zelo pomemben program stranke in seveda primerni kandidati, ki bodo pridobili volivce s svojim ugledom, z urejeno socialno osnovo, z ustreznim znanjem in izkušnjami. Vse te lastnosti naši kandidati imajo.
Vedeti je treba, da si vsi najbolj zapomnimo tisto, kar je slabo. Zato bomo v tem kratkem predvolilnem boju poskušali volivce prepričati, da smo do sedaj naredili veliko dobrega. Pri nekaterih odločitvah smo ravnali slabo, toda nikoli tako, da bi s tem škodili našim volivcem.
Če predstavimo stranko Desus. To je stranka upokojencev, ki usmerja pozornost k mladim. Naše geslo "DeSUS za vse generacije" resnično predstavlja našo stranko. Težave starih so naše težave, prav tako so težave mladih naše težave. Vemo, kako je lepo, včasih pa zelo težko, biti mlad. Hkrati tudi že vemo, kako je biti star.
Z izvolitvijo naših poslancev imamo priložnost, da sodelujemo pri vodenju naše države. Zato pridite na naša srečanja in povejte svoje želje.
Albin Pišek, predsednik Območnega odbora DeSUS Ptuj
STRANKE
MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
CILJ JE VRNITEV V ^ DRŽAVNI ZBOR LClUlI Ptuja "Zeleni Slovenije bomo na oktobrskih parlamentarnih volitvah nastopili celovito v vseh volilnih enotah in pričakujemo vrnitev v državni zbor, "je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik stranke Vlado Čuš. Med kandidati stranke, ki na volitvah nastopa z geslom Barva pove vse, jih 62 odstotkov kandidira le v enem volilnem okraju, kar 29 odstotkov je žensk, uravnotežena je generacijska struktura kandidatov, pestra in uravnotežena je tudi njihova izobrazbena struktura: kar blizu 60 odstotkov jih ima višjo, visoko ali podiplomsko izobrazbo. "Gre za ljudi, ki bodo sposobni in pripravljeni izvajati programsko politiko nase stranke," je ocenil Vlado Čuš. ZAKAJ NI IZREDNIH SEJ Z OKOLJSKIMI PROBLEMI? Zeleni Slovenije izhajamo iz potreb in problemov ljudi, v državnem zboru pa smo v tem mandatu pogrešali kakšno izredno sejo, namenjeno okoljskim problemom in kvaliteti življenja malega človeka. Vemo pa, da so ravno to problemi, ki naše državljane najbolj pestijo. Močna pozicija in opozicija v štirih letih namreč za to nista našli posluha. KAKOVOST BIVALNEGA OKOLJA Zeleni Slovenije smo zaskrbljeni nad stanjem zraka in vode in želimo poskrbeti, da se bodo pripravili in izvedli projekti zaščite zraka in vodnih virov. Slovenija je izjemna po svojih naravnih danostih, zato bomo posebno pozornost posvetili zaščiti naravne dediščine. POSEBNA SKRB MLADIM, BREZPOSELNIM IN UPOKOJENCEM Zeleni Slovenije odpiramo socialna vprašanja, ki so premalo izpostavljena. To so razvojna politika z omogočanjem novega zaposlovanja mladih in brezposelnih ter ustrezna socialna in stanovanjska politika z večjim občutkom za socialno varnost. V Sloveniji imamo veliko starejših ljudi, ki jim je potrebno zagotoviti ustrezno kvaliteto življenja. To pa zraven dostojne pokojnine zahteva tudi različne programe vključevanja starejše generacije v aktivno življenje. Potrebujemo mladost in izkušnje. RESNIČNO BREZPLAČNA OSNOVNA IN SREDNJA ŠOLA Sedanji izobraževalni sistem bo potrebno dograditi tako, da bo šola dejansko zagotovila boljše pogoje za ustvarjalnost in resnično brezplačno osnovno in srednjo šolo. Univerza naj zraven kakovostne preobrazbe študijskih programov omogoča študij vsem sposobnim ne glede na socialni status. KVALITETA ŽIVLJENJA ZA VSE Pomemben premik, ki ga potrebujemo, je obdavčenje. Davke na delo je potrebno zmanjšati. Na drugi strani pa uvesti ekološke takse na konkretne oblike onesnaževanja. Na ta način bomo bolje stimulirali delavce z višjimi plačami, onesnaževalce pa prisilili v iskanje ustreznih tehnoloških rešitev. Albina Murko	
	
SLOVENSKA I LJUDSKA 1 STRANKA “7 “ Slovenska ljudska stranka SLS je najstarejša stranka na slovenskih tleh. V času samostojne Slovenije stranka deluje po načelih socialno tržne usmeritve. Veliko delaje bilo opravljenega na področju cestnih povezav, kmetijstva, pridružitvenega sporazuma z EU ... Zaradi načelne in zmerne drže ob problematiki izbrisanih je Slovenska ljudska stranka v opoziciji. Ohranimo Slovenijo, saj znamo, zmoremo in si upamo! MO SLS	
ZDAJ JE ČAS, KO DELAMO OBRAČUNE IN SI POSTAVLJAMO VPRAŠANJA
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Ali živimo bolje kot pred petnajstimi leti? Ali živimo bolje kot pred štirimi leti?
V letih 2000-2004 seje Slovenija uvrstila med vsemi državami na svetu na visoko 29. mesto. Postala je članica Nata in Evropske unije in se po kriterijih Svetovne banke uvrstila med najrazvitejše države sveta. Slovenski jezik je postal uradni jezik EU. Življenjski standard prebivalcev Slovenije seje pomembno povečal, tako da smo od "starih" članic EU že pre-hiteh Portugalsko. V tem obdobju je narasel BDP na prebivalca s 74 % BDP v Uniji na 77,3 %. Brezposelnost pa se je zmanjšala s 106.601 na 89.156 (v tem obdobju tudi naša območna enota beleži padec - s 6.229 v letu 2000 na 4.151 v juniju 2004).
Ob tem, ko dohitevamo EU v gospodarski razvitosti, nam je uspelo izboljšati tudi kazalnike splošnega socialnega razvoja. V obdobju zadnjih štirih let seje podaljšala življenjska doba in povečala stopnja socialne zaščite prebivalcev. Popis prebivalcev leta 2002 je zabeležil za 80.000 ljudi več z višje- ali visokošolsko izobrazbo. Samo v zadnjih štirih letih pa je v Sloveniji diplomiralo 51.461 državljank in državljanov. Vojaška obveznost je bila v teh letih ukinjena. Nadomešča jo sistem profesionalne vojske in pogodbene rezerve. V obdobju 2001-2004 beležimo letno povečanje zdravstvenih programov v vrednosti najmanj pet milijard tolarjev. Ta sredstva so bila usmeijena na tako imenovana ozka grla, tako da so se čakalne dobe za prebivalce na nekaterih najbolj pomembnih področjih (operacije srca, sive mrene, ortopedske operacije) v povprečju več kot prepolovile. Število na novo izgrajenih neprofitnih stanovanj na leto seje s 500 v letu 2001 povečalo na 1140 v letu 2003 in bo v letošnjem letu doseglo število 1500.
Slovenija je mlada, lepa in hitro razvijajoča se država. Če hodimo po njej z odprtimi očmi, bomo to videli že na prvi pogled. Naši domovi so urejeni, pred našimi očmi rastejo avtoceste in druge prometne povezave. Samo v zadnjih štirih letih je bilo zgrajenih 166,7 kilometra avtocest, hitrih cest in navezovalnih cest. Veliko novih kilometrov se nam obeta v prihodnjih štirih letih tudi na našem območju. Polja okoli nas so obdelana; uspelo nam je povečati delež kmetijske zemlje v uporabi, povečala pa seje tudi povprečna velikost kmetijskega gospodarstva, ki je sedaj veliko 6,3 hektarja, kar je za 23 % ali 1,5 hektarja več kot leta 1997.
Delež učencev, ki takoj po osnovni šoli nadaljujejo izobraževanje v srednješolskih programih, je že višji od 98 %. To je naša slovenska prihodnost in prednost. Resnično postajamo na znanju temelječa družba. Turisti, ki nas obiskujejo v vedno večjem številu in občudujejo našo naravno in bogato kulturno dediščino, to vidijo. Tudi mi sami lahko to vidimo, le če dovolj odpremo oči. Zato nam na zgoraj zastavljena vprašanja resnično ne bo težko odgovoriti. Ne samo po statističnih podatkih. V resnici živimo v Sloveniji bolje. Še bolj razveseljivo pa je to, da so zastavljeni programi in strateški dokumenti garancija, da nam bo še bolje.
Lidija Majnik, predsednica MO LDS Ptuj
10 (ffityéan
VARNOST/
SOCIALNO VARSTVO
OKTOBER - MESEC POŽARNE VARNOSTI
Priložnost, da premislimo!
V toku leta imamo različne dneve in mesece, ki naj bi nas spomnili na določene dogodke ali prispevali k ozaveščanju ljudi ter oblikovanju določenih pozitivnih vrednot. Kar cel oktober je mesec požarne varnosti. Prispeval naj bi k večji požarni varnosti in hkrati k promociji vseh tistih dejavnikov, ki se aktivno vključujejo v področje požarnega varstva.
Ne glede na to, da moramo na svojo varnost misliti stalno in ob vsakem dejanju, se nam nehote dogaja, da pozabljamo in ne upoštevamo določenih pravil ter izpostavljamo sebe, svoje družinske člane in premoženja. Zato pa je mesec požarne varnosti priložnost, da uredimo to področje v svoji zavesti in podzavesti. Če pomislimo, kako kmalu se zgodi, da izgubimo vse, za kar živimo in ustvarjamo, bodisi življenje, bodisi premoženje. Prav zanimivo je, kako so naša čustva občutljiva in kako smo prizadeti, kadar nas in naše bližnje udari nesreča. Toda zakaj se učimo šele na nesreči dragih, ko je toliko bolj prijaznih načinov? Zato prisluh-
nimo tistim, ki se nam ponudijo, pa jih morda po navadi kar prezremo ali preslišimo.
Program meseca požarne varnosti so oblikovala prav vsa prostovoljna gasilska društva, vse gasilske zveze vključno z Gasilsko zvezo Slovenije. Z njim želimo priti do vseh šol, pa ne le do šol, tudi do vseh občanov. Letošnja tema meseca požarne varnosti je: "Požarna varnost na kmetiji!". Ali sploh pomislimo, kako tvegano je delo na kmetij?. Če želimo izvedeti več o tem, se ustavimo ob plakatih, si oglejmo letak, se odločimo za posebne ure pouka v šoli, si oglejmo predstavitve pri PGD, prisluhnimo informacijam v medijih in izkoristimo
bližino gasilcev, ki nam bodo z veseljem svetovali. V naših okoljih ne bo manjkalo gasilskih vaj in dragih nazornih oblik prikazovanja možnih posledic nesreč kot tudi prikazovanja preventive in sredstev za gašenje in reševanje. Predstavitev gasilskega dela je razen ozaveščanja občanov tudi priložnost, da gasilci predstavimo svoj poklic in povabimo medse tiste, ki jih to delo zanima. Naj omenimo, da raznolikost gasilskega dela omogoča priložnost za vse, ne glede na starostne ali kakršnekoli druge omejitve. Ker pa gasilsko delo zahteva zraven dobre taktike tudi dobro opremo, je to priložnost, da predstavimo, kaj imamo in kaj potrebujemo. To kar imajo gasilci pomeni marsikje miren spanec; za vse tiste, ki za požarno varnost odgovarjajo, kot tiste, katerim je ta zaščita namenjena. Včasih pridemo v okolja, kjer se
odgovorni ne zavedajo, da s slabo opremo izpostavljajo tako gasilce kot svoje občane.
Kljub temu, da načeloma vsi želimo živeti varno in zmagati v soočenju z rdečim petelinom, se vprašujem, zakaj tako tudi ne ravnamo. Zakaj se z vsemi močmi trudimo za nekaj, kar prepustimo, pa čeprav le za trenutek, popolni pogubi? Za trenutek pozabimo, spregledamo, zamudimo in že je tu najdražja šola.
Naj bo mesec požarne varnosti v naši zavesti vsak dan, vsak trenutek, naj bo preventiva v vseh naših dejanjih. Če to ne zmoremo, se pustimo povabiti pozivom gasilcev in tistih služb, ki skrbijo za našo varnost. Prav je, da se že danes odločimo za ravnanje, ki nam ga bodo oktobra svetovali gasilci.
Mag. Janez Merc
Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Ptuj
Predstavitev programa "Psihosocialna pomoč žrtvam kaznivih dejanj"
V sklopu nevladne organizacije PAPILOT - Zavod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenja in v povezavi z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, delujejo Centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj v Maribora, Murski Soboti, Velenju, Ljubljani, Kranju in Jesenicah. Poleg omenjenih deluje Center na Ptuju poskusno vsak ponedeljek in četrtek, kjer se lahko oglasite osebno med 8. in 15. uro v ponedeljek in med 11. in 18.30 v četrtek na Obrtniški ulici 11, ali pokličite po telefonu na številko 771 10 17. kadarkoli čez dan.
Program "Psihosocialna pomoč žrtvam kaznivih dejanj" je edini program v Sloveniji, ki je namenjen žrtvam vseh vrst kaznivih dejanj in žrtvam vseh oblik nasilja.
Program je tudi temu primemo
zasnovan. Deluje 24 ur na dan, vse dni v letu, tudi ob nedeljah in praznikih v obliki dežurnih telefonov.
Kar je zdaleč najbolj pomembno, je to, da se lahko žrtvi ponudi pomoč TAKOJ, ko jo potrebuje, na ustrezen način, tudi terensko, če je potrebno. Pomoč se torej ne izvaja samo na centrih, ampak tudi na terenu (na domu, sodišču, policijski postaji ipd.). Kje in kako se izvaja pomoč, je odvisno od potreb in želja žrtev samih. Meje pomoči, ki so pri tem prisotne, postavlja žrtev sama. Pomoč je anonimna in brezplačna, nudijo pa jo usposobljeni svetovalci, ki se redno izobražujejo in udeležujejo seminarjev.
Osnovni cilji programa zajemajo več vrst nudenja pomoči. Dejanja in zločini, ki nam povzročajo največ stisk, so:
-	nasilje v družini ali izvenza-konski skupnosti,
-	zlorabe, trpinčenje in spolne zlorabe otrok in mladostnikov,
-	nasilje, izsiljevanje in ustrahovanje med vrstniki,
-	nasilje nad starejšimi in slabotnimi,
-	vse oblike nasilja med odraslimi, ki niso družinski člani -med sosedi, na ulici, pretepi,
-	psihično, fizično nasilje ali ustrahovanje ter spolno nadlegovanje s strani institucij,
-nasilje in zlorabe na delovnem mestu.
KAKO SE NUDI POMOČ?
Tega, kar ste doživeli, ni moč spremeniti, lahko pa vam na centra pomagajo, da se trpljenje ne bo stopnjevalo in da boste lahko poiskali za vas najustreznejšo pot iz boleče situacije. Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj vam ponuja:
-	SUPORT IN SUPORTIVNO SVETOVANJE - skupaj se poskuša najti za žrtve ustrezne rešitve, pomaga se zagotavljati varnost, žrtvi se nudi naklonjenost, razumevanje in emocionalna podpora. Pomaga se ji pri zmanjševanju občutkov krivde in odgovornosti za nastalo situacijo, kajti čustvena opora je ena izmed temeljnih opor, na kateri lahko žrtev ponovno gradi na sebi in svoji osebnosti.
-	TRIAŽA - ker je program zelo obsežen in zajema različne elemente in faze obremenjujočih situacij, saj se žrtve spremlja od samega začetka, je zelo pomembna vloga v smislu triaž in zago-vomištva. To pa že vključuje povezovanje in sodelovanje z dragimi pristojnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami. Pri triaži se žrtvi posreduje
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
kar največ konkretnih informacij, kam in kako iz situacije, v kateri seje znašla, kdo lahko ponudi kakšno vrsto pomoči, kje se nahaja, kdo so kontaktne osebe. Na ta način se ji pomaga poiskati strokovnjake, jo napotiti na ustrezne institucije, ji posredovati telefonske številke. Vedno in vselej se skuša poiskati zanje najbolj sprejemljive in možne rešitve.
- ZAGOVORNIŠTVO - z njim se žrtvi zagotavlja emocionalno ter praktično pomoč v vseh postopkih in kontaktih z institucijami. To ne pomeni odvetniške, pravne pomoči in
NE OSTANITE SAMI S SVOJO STISKO! OBIŠČITE CENTER NA OBRTNIŠKI ULICI 11 NA PTUJU ALI POKLIČITE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 77110 17. POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA!
IN NE POZABITE - ŽE POGOVOR O TEM LAHKO POMAGA!
zastopanja. Pomeni pa informiranje o vsem, kar je lahko v pomoč žrtvi v skladu z našo in mednarodno zakonodajo. Žrtvi se pomaga pri zbiranju dokazov, se v njenem
imenu informira, se ji pomaga pri sestavah vlog, prošenj, ovadb ipd., nudi se ji pomoč pri pripravi dokumentacije, kar je zelo pomembno, ker se jo lahko spremlja vseskozi, tako v predkazenskem kot kazenskem postopku. Nudi se ji psihična in fizična podpora, tako da se jo pripravlja in spremlja na sodišča, policijske postaje, na center za socialno delo ter pomaga pri konkretnih izvedbah - pri namestitvah v zavetišča, vame hiše in materinske domove. Skratka, gre za konkretno, praktično pomoč. Od samega začetka pa vse do tedaj, dokler žrtev
pomoč potrebuje.
ZAGOTAVLJA SE:
-	stopnja čustvene in praktične podpore,
-	sprejeti boste prijazno, z naklonjenostjo in razumevanjem,
-	posredovanje in nudenje potrebnih informacij za reševanje vaših težav,
-	pomoč pri iskanju možnih rešitev,
-	pomoč pri uresničevanju ciljev, ki si jih boste zastavili.
PRI ISKANJU POMOČI NA
CENTRU LAHKO NA VAŠO
ŽELJO OSTANETE
ANONIMNI
Bronja Habjanič
Sejem prostega časa na Ptuju
Skupaj z začetkom pouka so vrata odprle tudi organizacije, kjer otrokom in mladim ponujajo pestro izbiro dejavnosti za prosti čas. Ponudbo programov s področja športa, kulture, izobraževanja in učenja za življenje so predstavili v soboto, 4. septembra, na ptujskem Novem trgu v okviru Sejma prostega časa. Programi so odgovor na vprašanje, kaj zanimivega otroci in mladi lahko počnejo v svojem prostem času v tem šolskem letu na Ptuju.
Sodelovali so Center za socialno delo Ptuj, društvo Ars Vitae, Društvo prijateljev mladine Ptuj, društvo Timotej, Gimnazija Ptuj, Karate-do klub Ptuj, Klub ptujskih študentov, Konjeniški klub Ptuj-Rogoznica, Ljudska univerza
Ptuj, Mestno gledališče Ptuj, Namiznoteniški klub Ptuj, Odbojkarski klub Kurent Ptuj, Planinsko društvo Ptuj, Plesni center Mambo Ptuj, Plezalni klub 6 B Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, Športno društvo -Rokometna šola Ptuj, Športni
Foto: Boris Voglar
zavod Ptuj in kot organizator Center interesnih dejavnosti Ptuj (CID). V sodelovanju z društvom Povod in s pomočjo Komunalnega podjetja Ptuj. CID vabi vse uporabnike k dosedanjim in novim dejavnostim, ki so: aerobika, debatni klub, filmska sekcija, foto sekcija, tečaj kitare, nadaljevalni tečaj pogovorne italijanščine in nadaljevalni tečaj znakovnega jezika gluhih, plesna šola Power dancers in še kaj.
Ivo Kornik
Foto: Boris Voglar
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Oratorij ponovno na Ptuju
VV| ahko si zvezda" je bilo glavno geslo letošnjega oratorija, že tretjega po vrsti. Od 16. do 21. avgusta se je namreč vsakodnevno zbiralo kar 150 otrok. Gre za sklop delavnic, molitve in iger, ki otrokom omogočajo bogate počitnice, animatorjem pa aktivno sodelovanje in veliko izkušenj.
Otroci od 4 do 14 let so se vsak dan ob 9. uri zbrali v prostiji, kjer je bilo središče dogajanja. Po petju in igrah so si pred cerkvijo sv. Jurija ogledali uprizoritev zgodbe o '"Modri" -Katarini Aleksandrijski. To je svetnica iz začetka 4. stoletja, ki je navdušila otroke s tem, da je našla nekaj, za kar ji je bilo vredno dati lastno življenje. Otroci so se po manjših skupinah pogovarjali o odločnosti, zvestobi, pogumu in zaupanju, ki jih je naučila.
Po molitvi v cerkvi so se začele delavnice, poleg iger najzanimivejši del oratorija. Potekale so v treh skupinah. Popotniška si je ogledala razstavo Med nebom in zemljo v pokrajinskem muzeju, kjer so se otroci tudi sami preizkusili v oblikovanju gline. Poleg tega so si ogledali Mestno hišo, vinsko klet in obiskali zeliščarja ter živalski vrt v Dornavi. V Mavrični delavnici so bili zelo ustvarjalni. S kredo so okrasili tla na Miklošičevi ulici, pobarvali veliko platno z motivom oratorija in si izdelali nakit. Zvezdniška delavnica pa je bila razgibana, saj so plesali, igrali ročni in pravi nogomet ter se učili žongliranja.
Popoldan so sledile igre na turnirskem prostoru pod gradom. To so bile prave velike igre, kjer so se otroci vživeli v vloge pastirjev, vojakov, rešiteljev Modre in krepili skupinski duh.
Da pa je bilo vse skupaj še bolj pestro, smo se v sredo odpravili v ptujske toplice, v petek pa na izlet do Doma krajanov v Skorbi. Tudi tam nam ni bilo dolgčas, saj so animatorji pripravili "televizijski program" na odru z reklamami in vsem, kar spada zraven.
V soboto smo zaključili z mašo, ki jo je vodil br. Mirko Veršič, temu pa je sledila še pogostitev in razstava za vse starše, ki so prejeli tudi časopis in zgoščenko s slikami. Za 40 animatoijev delo sicer še ni bilo zaključeno, saj jih je čakalo še pospravljanje in preverba, a glavno je, da so imeli otroci možnost en teden žareti kot zvezde.
Oratorij so organizirale vse tri ptujske župnije, podprla pa ga je tudi Mestna občina Ptuj ter veliko sponzorjev in prostovoljcev.
Upamo pa, da jih bo na Ptuju še veliko!
Anja Kaisersberger
Izpeljava programov športa otrok in mladine
Posvet za štajersko, pomursko in koroško področje v predavalnici Gimnazije Ptuj
Pred začetkom šolskega leta 2004/05 je Zavod za šport Slovenije skupaj z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, Zavodom RS za šolstvo, Fakulteto za šport, Pedagoško fakulteto iz Ljubljane, Zvezo društev športnih pedagogov Slovenije in Zvezo za šport otrok in mladine Slovenije povabil športne pedagoge, da se udeležijo posveta, na katerem so udeleženci dobili koristne informacije za izpeljavo športnih programov na šoli.
Pobude za pridobitev dodatnih ur in sredstev za programe športa na šoli, sodelovanje z zunanjimi sodelavci, možnost sodelovanja šole z društvi in odgovornimi za šport na lokalni ravni, izpeljava športnih vsebin v tečajni obliki in šol v naravi, prednosti in slabosti ustanavljanja športnih društev za potrebe izpeljave interesnih programov športa otrok in nekateri najnovejši raziskovalni izsledki so gotovo dobrodošla usmeritev za stroko v naslednjem šolskem letu.
Poleg informacij, ki sojih posredovali: Janez Peterlin, dr. Janko Strel, Mateja Reberšak-Cizelj, Primož Kos, Jernej Peterlin, mag.
Katarina Andlovič-Kolar, dr. Marjeta Kovač, dr. Gregor Jurak, dr. Maja Bučar-Pajek in Breda Lorenci so del časa namenili nekaterim predstavitvam dobre prakse, izmenjavi izkušenj in vprašanjem, povezanim z vsebino posveta.
Posveta se je udeležil tudi direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček: "Smo eden izmed 16 tovrstnih področnih centrov v Sloveniji ustanovljenih z razlogom za lažjo koordinacijo vsebin, organizacijo in financiranje šolskih športnih tekmovanj ter prireditev. Vsak od centrov, tako tudi naš, na svojem področju skrbi za usklajeno delovanje med šolami, lokalnimi skupnostmi, športnimi
društvi in klubi pri Zavodu za šport Slovenije. Športni zavod Ptuj kot področni center, ob ljubljanskem, mariborskem in celjskem centru, pokriva najširše področje, in to kar 34 šol v 18. občinah. Z delom v našem centru v povezavi z občinami, šolami in ostalimi zunanjimi sodelavci, s katerimi smo izpeljali ta dinamičen, kreativen in pester koledar osnovnošolskih in srednješolskih športnih šolskih tekmovanj v minulem šolskem letu, smo nadvse zadovoljni.
Na tem posvetu, ki je vsako leto namenjen tudi organizatorjem šolskih športnih tekmovanj, smo izoblikovali mnenje, da je potrebno še veliko storiti na področju motivacije otrok in mladine za njihovo čim širšo udejstvovanje in kvaliteto izvedbe tekmovanj.”
Ivo Komik
MODROST MESECA
Če supermarketi vsak dan znižujejo cene, kako to da ni še nič - zastonj?
Šport mladih na Mestnem stadionu Ptuj.
Foto: Langerholc
SESTAVLJANKA ZDRAVJA
v
Projekta Zdrava šola in Ekošola na OS Ljudski vrt
Vsak mesec vam predstavimo en projekt, ki se izvaja na področju promocije zdravja. V predhodnih številkah ste lahko prebrali, kako potekajo projekti: Ohranimo svoje zobe vse življenje!, ki ga izvaja Zdravstveni dom Ptuj, Učimo jih življenjskega optimizma na Ekonomski šoli Ptuj in projekti Športnega zavoda Ptuj. Tokrat OŠ Ljudski vrt predstavlja Zdravo šolo in Ekošolo.
Maja Erjavec
'EZUJE !
Osnovna šola Ljudski vrt je dejavna tudi na področju zdr! ZAtosva se o tem pogovarjali z učenkama Kajo Jakolič ii Rdečem križu, Zdravi šoli in Ekošoli. Za mnenje sva povprai
Šadeja: Ka^ojdelujeta projekta zdravju, zdravemu načinu življe
Ekošola in Zdrava šola in kdo pri njih sodeluje?
Nina: Projekta se prepletata in dopolnjujeta v vseh nalogah. Na šoli deluje šolski projektni tim za Zdravo šolo, ki ga vodi učiteljica Sonja Pučko, koordinatorica Ekošole pa je učiteljica Karmen Pulko. Pri obeh projektih sodelujejo vsi učenci in učitelji naše šole.
Praznovanje rojstnih dni v Domu upokojencev Ptuj.
Foto: Sonja Pučko Tina: Kakšni so cilji naše šole kot Zdrave šole in za kaj si prizadevamo?
Nina: Skrb za čisto in zdravo okolje, za ozelenitev šole in za dobro počutje vseh učencev ter učiteljev, skrb za dvig kulture in kvalitete prehranjevanja, skrb za duševno zdravje in varnost učencev v šoli. Imamo 12 ciljev, ki se jih držimo in jih uresničujemo. Naše stalne naloge so tudi skrb za zdrave zobe, zdravstvena predavanja in naravoslovni dnevi, posvečeni
nja, odnosom med spoloma. Tina: Kakšen projekt je Ekošola?
Kaja: Projekt Mednarodnega združenja za okoljevarstveno izobraževanje. V Sloveniji se program imenuje Ekošola kot način življenja in je vanj vključenih že čez 200 šol. Šadeja: Kako smo v lanskem šolskem letu 4elovali kot ekošola?
Kaja: Skozi vse šolsko leto smo delovali po ekopravilniku, ki smo ga učenci sprejeli v začetku šolskega leta. Delo smo si razdelili po mesecih in vključili vse razredne skupnosti. Pripravljali smo priložnostne razstave v avli šole, čistilne akcije, imeli smo ekodan na temo Papir ...
Tina: Na katere okoljske probleme bi opozorila?
Kaja: Opozorila bi na ekološki otok, ki je včasih vse prej kot to, kar bi moral biti, saj ljudje odmetavajo tja vse mogoče, tudi pohištvo in različne aparate. Moti me tudi onesnaženost ribnika ob šoli in onesnaževanje samega Ljudskega vrta.
Šadeja: Katere prireditve v okviru Ekošole si obiskala in katera se ti je najbolj vtisnila v spomin?
Kaja: Sodelovala sem na prireditvi ob podpisu ekolistine šole, najbolj pa se mi je vtisnil v spomin Ekofestival v Mariboru, kjer je naša šola dobila ekozastavo.
Tina: Nina, katere akcije pa so se tebi zdele pomembne v okviru projekta Zdrava šola? Nina: Akcija zbiranja starega
(a projekta želimo lejavni v sj Pučko
papirja,js kqterd smo se vključilhv vseslovensko hun tamo akcijo. Osvojili smo 2. mesto v tekmovanju med šolami. Pri tem pa nam je pomagala tudi Perutnina Ptuj. Všeč mi je tudi sodelovanje z Domom upokojencev Ptuj, kjer sodelujemo v dveh projektih medgeneracijskega povezovanja - mesečno praznovanje rojstnih dni in tedensko druženje učencev prostovoljcev z varovanci doma.
Tina: Katere defl^Jiosti'
Ekošole bi vi izpostavili? ' Mentorica Sonja: E ko k okoljske aktivnimi vklmČujemo v vzgojno-izobraževalno delo, v interesne dejavnosti, projekte in raziskovalne naloge, saj se zavedamo, da bodo učenci vrednote in razmišljanja, ki jih bodo pridobili v Ekošoli, nosili s seboj vse življenje. Izpostavila pa bi predvsem naslednje dejavnosti: ustanovitev Ekoprogramskega sveta šole, sprejetje Okoljevarstvenega načrta, predvsem pa aktivnost vseh učiteljev in učencev.
Delovali smo po sedmih korakih Ekošole in svoja prizadevanja dejavno usmerjali v varstvo narave in zdrav način življenja. Za svoje delo smo bili nagrajeni z evropskim priznanjem ekozastavo. Največja vrednost našega dela pa bo, če bodo učenci svoje pozitivne vrednote in stališča spreminjali v ravnanja in dejanja in se tega držali tudi potem, ko bodo odrasli.
Šadeja: Kakšna je vloga vodje tima Zdrave šole?
Mentorica Karmen: Kot šola imamo obveznost, da dvakrat
predstavili širši javnosti, losti učencev šole, pri eARulko.
1 načrtujemo dejavnosti, ob jobja pa te naloge tamo: Nhjmanj trikrat no se udelbžim srečanja, ki gpjjrganizmajmštitut za vamvhnjejzaravja, kjer obravnavamo različne teme, informirajo nas o dejavnostih, povezanih z zdravjem. Vsako
leto izberemo nit", ki jo lamo, Leti starši. Pol
■ko "rdečo obdelovanje s ■arjamo mmi projek-dravstvenimi
se s svojimh ti in sodelujemo ) ustanovami, mestno občino, policijsko postajo, 02 Zdrava šola skušji zdrav način živ* tudi njihovih sta buja, da vplivaprrt^^mje^ telesno, duševno, socialno in okoljsko zdravje. Najbolj nas veseli, da se šola nahaja v tako lepem okolju, zato se trudimo, da tfkdjudr-ojtane.
orov, Tina Murko, yvinarski krožek OŠ Ljudski vrt
TELEFON ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE
BREZPLAČNA
TELEFONSKA
ŠTEVILKA
O8OI234
Nazaj v planinski raj
Planinska sekcija ŠD Panorama Vičava Ptuj je zadnje dni avgusta organizirala tradicionalni pohod na Triglav. V društvu pravijo, da med Slovenkami in Slovenci velja stari rek, če nisi bil na Triglavu, nisi Slovenec. To sicer velja, vendar je tudi res, da sleherna aktivnost izven varnega in organiziranega pohoda na najvišji slovenski gorski vršac lahko pomeni tudi izredno tvegano pustolovščino, saj se lahko vsak neodgovoren vzpon v to smer konča tragično. Da bi varno na vrh Triglava prišlo čim več njihovih članov, vsako leto poskrbita izkušena planinca Vlado Potočnik in Milan Štalcer.
Letos je skupina pretežno moških pohodnikov varno in uspešno osvojila ta slovenski gorski simbol. Med njimi pa tudi Marjana in Veronika, ki sta z dejanji in besedo dokazali, da so Ptujčanke zares "vražje babnice". "To bo dežja," so vzdihovali in se nasmihali, ko sta polnili nahrbtnika s hrano, varovalnima pasovoma in drugo planinsko opremo. In: "Ali ne bi vrvi raje uporabili za obešanje perila," je bilo menda tudi slišati.
No, prva napoved se je uresničila, saj je že v soboto pričelo deževati, drugo pa so ostale le pobožne želje. Varovalne vrvi sta izjemno dobro uporabili na jeklenih vrveh, ki vodijo na vrh.
"V času našega letošnjega vzpona na Triglav so se na očaku slovenskih gora zbirale politične elite iz te ali one polarizacije, kar pa našim gornikom ni preprečilo prijetnega občutka, ki mu rečemo, osvojili smo najvišji vrh Slovenije. Politika naj ostane v dolini, prijetni doživljaji v prelepem gorskem svetu pa naj bodo prihranjeni le pravim ljubiteljem gora, ki jim tovrstna doživetja presegajo meje politikanstva," je poln vtisov ob vrnitvi povedal Milan Štalcer.
Ivo Kornik
Utrinek iz Tabora v Bohinju
Hoteli smo preizkusiti nekaj norega, "odštekanega", v bistvu nekaj adrenalinskega, nekaj, kar bi pospešilo srčni utrip in pognalo kri po žilah.
Spust po vrvi oziroma planinski žičnici je bil takšna zanimivost. Potekal je pod Hudičevim mostom nad Staro fužino, ki je kakšnih 20 m nad reko Mostnico. Obiskovalci na njem uživajo ob pogledih na smaragdno zeleno Mostnico.
Udeleženci tabora smo imeli to srečo, da smo si obok mostu lahko ogledali tudi od spodaj, ko smo se spuščali, trdno varovani, po planinski žičnici pod mostom. Doživetje je bilo enkratno in nepozabno, za kar se imamo zahvaliti našemu vodniku in vodji tabora, Primožu Tropu, ki nam je ta adrenalinski dogodek omogočil. O Hudičevem mostu kroži veliko razlaganih pripovedk. Ena taka izmed njih pravi, da čez Mostnico ni bilo nobenega mostu, kar je domačine zelo jezilo in otežilo njihovo delo, zato so se odločili, da zgradijo most. Kolikor so ga čez dan
mostom.
Foto: Primož Trop zgradili, se je čez noč sesulo. Menili so, da jim nagaja sam hudič. A nekega dne so dogradili velik in močan del mostu. Hudič se je trudil, da bi ga podrl. V tem je zapel prvi petelin. Po ljudskih pripovedkah namreč pravijo, da ob petelinjem kikirikanju hudič izgubi moč.
Most še danes stoji in je velika turistična atrakcija, za nas pa kraj nepozabnih spustov.
Nina Polanec
Bilo je zabavno in mokro
orda kdo poreče, da veslanje ni šport, pisan na kožo vsakomur. In morda je to celo res. Veslanje po rekah, tekočih in bolj ali manj razpenjenih, ponavadi privlači pogumne ljudi. Tiste, ki se ne bojijo vode, ki jih ni strah, da bi njihov raft, kajak ali kanu prevrnili "besneči" rečni valovi. Vsekakor je to adrenalinski šport, a tudi zabava, ob kateri lahko neizmerno uživaš.
V sklopu svojih programskih aktivnosti so člani veslaške sekcije ŠD Panorama Vičava Ptuj pripravili zanimiv, zelo moker spust z rafti "Vse poti vodijo na Uno". Po 38 km boja z nepredvidljivo reko od Bihaća do Bosanske Krupe-Otoci so pre-
verjeni raftarji: Janez Gornik, Milan Štalcer, Janko Simonič, Igor Hrženjak, Slavko Mlaker, Henrih Erlih, Anton Vidovič, Peter Gornik in Vlado Potočnik dosegli ciljno točko. In tako tudi uradno sklenili pot.
Slovo od reke pa še zdaleč ni bilo vzeto. Nasprotno.
Če bo le mogoče, bi člani društva radi preživeli še kakšen jesenski dan s prijatelji iz ŠD Center Ptuj. Na raftih, kakopak. Pa o Muri tudi že razmišljajo.
Ivo Kornik
Delovanje, uspeh in težave Nogometne akademije Ptuj
V	Nogometnem klubu Ptuj smo v zadnjem letu naredili velike korake za razvoj in popularizacijo nogometa in športa. Zavedamo se, da šport pomeni večjo kvaliteto življenja za občane ter predvsem prednost pri načinu življenja in vzgoje otrok in mladine.
V	nogometnem klubu Ptuj imamo tudi svoj slogan " mladina na igrišče in ne v gostilne".
V	nogometni akademiji deset trenerjev dela po programu dr. Elsnerja, ki velja za enega izmed največjih strokovnjakov na tem področju.
Tekoče stroške nogometne akademije Ptuj za leto 2004/2005 ocenjujemo na 17 milijonov tolarjev in vključujejo delo trenerjev, vzgojitelja,
strošek telovadnic, prehrano, prevoz, opreme, prijavnine, drugih materialnih stroškov, stroške za sodnike, registracije .... Del pokrivamo iz članarin (okrog 4,5 milijone tolarjev) del iz dotacij, del stroškov ne moremo pokriti, zato bi ob tej priložnosti povabili vse, ki lahko z sponzorskimi prispevki pomagate Nogometni akademiji Ptuj, da to storite, saj bomo le tako skupaj lahko nudili našim mladim članom vse kar želimo. V imenu Nogometne akademije Ptuj in v imenu naših članov se vsem isto mislečim zahvaljujmo za podporo pri graditvi nogometne šole.
Dušan Čeh, za Nogometna akademija Ptuj
KOLNKIŠTA / MLADOST V PRASTAREM MESTU 2004
Balzam za ušesa in dušo
Klub ptujskih študentov letos že četrtič organizira mednarodni glasbeni festival Mladost v prastarem mestu. Letošnja izdaja festivala, ki je namenjen vsem, ki na Ptuju pogrešajo pogostejše nastope vrhunskih glasbenikov, bo prinesla kar tri vikende koncertov za glasbene sladokusce. Vse dogajanje bo med 1. in 16. oktobrom gostila ljubiteljem kulturnih prireditev dobro znana Kolnkišta.
Mladost v prastarem mestu je tradicionalni projekt Kluba ptujskih študentov, ki zgodnje jesenske dni na Ptuju obarva z najlepšimi zvoki sveta. Obilje užitkov iz svetov etno, folk, tradicionalne in jazz glasbe je pravi balzam za od raznih kvazi pop truščev utrujena ušesa in dobrodošla priložnost za uživanje v zahtevnejšem glasbenem programu. Srce festivala ostaja v Kolnkišti, čeprav organizatorji z vse večjim številom in obiskanostjo koncertov
razmišljajo o širitvi na druga ptujska prizorišča.
Tokrat se bo začelo v petek, 1. oktobra, s havajsko-britansko-indijskimi glasbeniki Rainforest, ki so nastopali že po vsem svetu. Prek modernega jazza in tradicionalne glasbe različnih svetov, iz katerih prihajajo, so bodo sprehodili do trenutnih navdihov. V soboto, 2. oktobra, bo nastopil žurerski brass band Dej še eno litro, ki poleg slovenske narodne glasbe preigrava še tradicionalne bal-
kanske motive iz Srbije, Bosne in Makedonije, pa tudi latino, jazz in pop skladbe.
Naslednji glasbeni vikend se bo začel s prekmursko zasedbo Langa - ciganski ogenj, ki jo po eni strani zaznamuje sentimentalna patina melanholične slovanske duše, po drugi pa divja in drzna ciganska strast. V soboto pa nas bo The session band z mešanico jazza, funka, fusiona in latin-jazza popeljal v svet svetovnih glasbenikov, kot so Yelow Jackets, Chick Corea in Michel Čamilo.
V petek, 15. oktobra, se po enem letu na Ptuj vrača odličen skladatelj, trobentač in avtor številnih zanimivih glasbenih projektov Izidor Leitinger. Izidor Leitinger kvintet v
PTUJ / KONČAN FILMSKI KOMPAS 2004
Mesto je postalo cinefilsko
Tretji Filmski kompas, festival svetovnih avtorskih filmov, ki ga organizira Klub ptujskih študentov, si bomo zapomnili po doslej najodličnejšem in najbogatejšem programu, še bolj pa po tem, da je Ptuj dokončno vpisan med mesta, v katerih živijo ljubitelji umetniškega filma.
V dneh festivala so se v mestni kino dobesedno zgrinjale množice.
Foto: Nina Milošič
Krepko čez tisoč navdušenih obiskovalcev je številka, ki si je pred začetkom festivala ne bi upali napovedati niti najbolj optimistični. Nezanimanje ptujskega občinstva za umetniško filmsko produkcijo, ki se ne odlikuje z zvezdniško zasedbo in posebnimi efekti, pač pa z življenjsko sporočilnostjo ter kakovostjo in izvirnostjo filmskega izraza, je očitno
preteklost.
Kot odlična poteza organizatorjev se je izkazala brezplačna projekcija otvoritvenega filma Pomlad, poletje, jesen, zima ... in pomlad, ki je s privlačno zgodbo in vizualnim razkošjem pridobil veliko Ptujčanov, ki doslej niso hodili gledat umetniških filmov. Festival sta otvorila upravnica ljubljanskega Kinodvora Špela Šmid in njegov programski vodja Jurij Meden, ki sta pohvalila zagnanost ptujskih študentov in izrazila presenečenje nad hitro rastjo filmske kulture na Ptuju v zadnjih letih.
Čeprav so se v njih tokrat vrteli filmi, ki so vesolje daleč od največjih holivudskih uspešnic, so bile dvorane ptujskega kina teh enajst večerov polne kot že dolgo ne. Glavni program so sestavljali Zgubljeno s prevodom, Zbogom, Lenin!,
Kandahar, Kar naenkrat, Božje posredovanje, Kako sem ubil svojega očeta, Gerry, V petek zvečer, Roger Dodger in Cinemanija.
Še prijetnejše presenečenje pa je bil odličen obisk na brezplačnih dopoldanskih projekcijah v Kolnkišti. Prvo dopoldne je zbrane cinefile nagovoril prizna-ni filmski kritik Jurij Meden s predavanjem Filmska zgodovina skozi filmske lestvice, v katerem je problematiziral smiselnost sestavljanja lestvic najboljših filmov.
Najprej je predstavil uradno lestvico najboljših filmov vseh časov, ki jo na podlagi ankete med smetano mednarodne filmske kritike vsakih deset let pripravlja avtoritativna film-ska revija Sight & Sound. Aktualno lestvico sestavljajo Državljan Kane, Vrtoglavica, Pravilo igre, Boter, Tokijska zgodba, 2001: Odiseja v vesolju, Oklepnica Potemkin, Zora, 8 V2 in Pojoč v dežju, ki si jih je bilo mogoče ogledati vsak dan ob 10. uri v Kolnkišti.
Čeprav lestvica S & S velja za
Na Ptuj se po enem letu vrača odlični skladatelj in trobentač Izidor Leitinger.
Foto: Nina Milošič različnih formacijah deluje že tri leta. Glasbeniki, ki igrajo v tej zasedbi, so člani drugih jazz formacij po Sloveniji in Avstriji. Festival bo ustrezno zaključila znana jazzovska zasedba Plan 9. Vsi koncerti bodo ob 21. uri. Vstopnin ni.
Nina Milošič
enega najbolj neizpodbitnih seznamov "najboljših filmov", je Jurij prisotne prepričal, da je potrebna kritičnega komentarja. Jurij je zato posebej za Filmski kompas sestavil svojo lestvico najboljših filmov, ki je temeljila na ekspliciranih kriterijih. Prvi je bil njegov subjektivni okus, drugi letni-ca nastanka (izbiral je med filmi od 2. polovice 20. stoletja naprej), tretji in najpomembnejši pa neameriško in neevopsko poreklo filmov (z eno často izjemo, edinim ameriškim filmom, ki je bil štirideset let politično cenzuriran). Vsi filmi z Jurijeve lestvice (Srce sveta, Naše stoletje in Letni časi, Dajmo, drugič devica, Zenska peščin, Osem, Bojevnik s palico, Dotik zena, V krempljih svetlobe, Potovanje hijene, Bog in vrag v deželi sonca, Trije žalostni tigri in Sol zemlje) so bili v filmski zgodovini po krivici spregledani in so zato na svetovnih platnih prava kurioziteta, ogledati pa si jih je bilo mogoče vsak dan ob 12. uri v Kolnkišti.
Nina Milošič
Tabor Kozjak 2004
"Olimpijske igre”.
Priprave.
bljeno. Manjkalo tudi ni jahanje konj, ki so ga bili vsi zelo veseli, saj so ga mnogi
Na konju.
doživeli prvič.
Skrbno načrtovanje delavnic in sprotna evalvacija je bila redno na dnevnem redu za strokovno vodstvo in prostovoljce, ki so se še najbolj potrudili za atraktivno predstavitev skritega zaklada. Leta je ob nekaj preglavicah otrokom vzbudil še največ tekmovalnega duha, saj je bil zaboj poln sladkarij več kot privlačna nagrada, za katero se je bilo vredno potruditi in odgovoriti na vprašanja iz grške mitologije. Dober posluh pri predstavitvi se je tako sladko obrestoval.
Igra Repa velikanka, ki sojo z nemalo nepredvidljivostmi
skupaj s prostovoljci uprizorili prav vsi otroci, saj so šele s pomočjo "mišk" uspeli pri spravilu dragocenega pridelka. Sicer pa so ustvarjalno preživeli čas tudi pri delavnicah: oblikovanje iz das mase, igranje na frulico (piščal ), tai - chi, vzpostavljanje pozitivnega odnosa do sebe in okolice.
Ob vrnitvi v Ptuj smo bili bogatejši za prijetno izkušnjo, ki bo ob dejstvu, daje bilo dogajanje dokumentirano s številnimi fotografijami, ostala v trajnem spominu vsem udeležencem.
Besedilo in fotografije: Boris Voglar, sociolog
Svež zrak + gibanje = jutranja telovadba.
Tudi letos so se osnovnošolci ptujskih šol udeležili vsakoletnega tabora, ki je potekal zadnji teden počitnic v Domu Škorpijon. Organizator Center za socialno delo je zagotovil strokovne voditeljice: Danilo Jurgec, Ireno Toš in Metko Jurešič, materiale za delavnice in sredstva, ki jih dodeljuje ministrstvo iz proračuna. Aktivnosti so sooblikovali tudi mladi prostovoljci, ki so že med šolskim letom delali z otroki v obliki učne pomoči; Anita, Barbara, Bojana, Boris, Estera, Gordana, Marjeta, Mojca, Petra, Sonja in Violeta.
Zdravo okolje.
Dom Škorpijon na Velikem Boču na Kozjaku nad Mariborom je znana lokacija mnogim osnovnošolcem, saj redno gostijo šole v naravi. Je edini tovrstni dom, katerega kapacitete so zasedene vse dni v letu. Tako so med počitnicami tabori dobrodošla poživitev in dopolnitev učnim aktivnostim med šolskim letom. Življenje v neposrednem okolju
neokrnjene narave omogoči mladim prijetno sprostitev v družbi vrstnikov.
Delavnice, ki jih izvajajo mladi prostovoljci, so zasnovane tako, da vsak izmed otrok v njih najde tisto, kar ga najbolj veseli, obenem pa upoštevajo njegove telesne in intelektualne sposobnosti in zmožnosti.
Tako so letos po uvodnem predstavljanju, ki poteka na način, znan iz mladinskih delavnic, sledile "olimpijske igre", kjer sta se ekipi pomerili v šaljivem tekmovanju v pihanju pinkponk žogice, hitrostnem "pospravljanju" visečega jabolka, ciljanju v tarčo z zavezanimi očmi in seveda Med dvema ognjema.
Ob rednih izdatnih obrokih je komajda ostajalo kaj prostega časa med aktivnostmi, ki so ga otroci koristno izrabili za igranje košarke, namiznega tenisa ali nogometa, saj je za vse športe na Kozjaku dobro poskr-

'/psrm
17
Stranka za prihodnost
Ptuj na zemljevidu Slovenije in Evrope.
Rojena leta 1953. Je poročena in mati dveh hčerk, razveseljuje pa jo tudi že vnuk. Po končani Pedagoški akademiji je bila vsa leta zaposlena v ptujski knjižnici, zadnjih 17 let je bila njena ravnateljica. Le nekaj dni po preselitvi in otvoritvi Malega gradu za potrebe knjižnice je bila izvoljena za poslanko DZ RS. Že tretji mandat je članica Mestnega sveta MO Ptuj, je predsednica mestnega odbora LDS in članica Izvršnega odbora in sveta stranke.
Pri uresničitvi naših projektov nam bo pomagala tudi država.
Ponosna sem na svoje okolje, rada imam svoje mesto.
Stanislav (Stanko) Lepej
kandidat v 10. volilnem okraju
Zjk Vse qcKcr(kcije
Naročnik: DeSUS, Kersnikova 6, 1000 Ljubljana
Ni nam vseeno, kako bomo živeli s potomci, babico in dedkom
Kdo vas bo volil?
Vsi, ki vedo, da držim besedo in uresničujem, kar sem obljubila. Občani Ptuja in Hajdine so verjeli vame že pred štirimi leti, saj so vedeli, da ne bom pozabila, od kod prihajam. Prepričana, da jih nisem razočarala, računam nanje tudi na teh volitvah. Še več, upam, da sem s svojim dosedanjim delom pridobila še kakega prijatelja več, ki bo na volitvah podprl moja prizadevanja za bogatejši in lepši jutri naše regije.
Kakšna bo Slovenija čez deset let?
Ker imam rada svoje mesto, bi lahko rekla -lepa kot Ptuj. Prepričana sem, da bo prijazna, odprta, urejena, bogata in socialno pravična - in da bomo še bolj ponosni nanjo!
Kaj je vaša glavna odlika?
Širina in toplina prekmurskih ravnic, od koder prihaja moj oče, bogata zakladnica ptujske kulturne dediščine in vse moje dosedanje delo so me oblikovali v človeka, ki se zaveda, da je za uspeh potrebno veliko energije, pogovorov, vztrajnosti in strpnosti. Spoštujem izkušnje starejših in vedno rada prisluhnem mladim.
Kaj lahko premaknete v DZ?
Sprejemanje odločitev, ki koristijo vsem državljankam in državljanom, ni enostavna naloga. Zahteva veliko strpnega dogovarjanja in usklajevanja. Politika je soočanje argumentov in pogledov, je pa tudi prostor, kjer aktivno sodeluješ pri odločitvah, pomembnih za okolje, iz katerega prihajaš. Eno osnovno šolo smo že zgradili, dve se še gradita, dobili smo gimnazijo, center interesnih dejavnosti mladih, mladinska prenočišča in atletsko stezo. Zaključen je natečaj za novi most, hitra cesta in avtocesta -vključno z upoštevanjem interesa Hajdine -sta umeščeni in časovno opredeljeni v potrebnih dokumentih, preprečili pa smo tudi preusmeritev petega železniškega koridorja. V strategiji prostorskega razvoja smo Ptuj opredelili kot nacionalno središče regijskega pomena.
Kako se bo to poznalo v vašem volilnem okraju?
Trdno verjamem, da bomo v našem volilnem okraju znali najbolje poskrbeti za
lasten razvoj, pri čemer bom sama skrbela za to, da nam bo ob strani stala tudi država. Že doslej sem znala potrkati na marsikatera vrata, zato se bom tudi v prihodnje z močjo argumentov in s pomočjo razvojnih projektov zavzemala za nova delovna mesta, višje in visoke šole ter stanovanja za mlade. Gradila bom na prepoznavnosti Ptuja in okolice kot regijskega središča in privlačnega postanka popotnikov in turistov. Ptuj spet dobiva nekdanjo vlogo križišča slovenskih in evropskih poti. Zdaj je na nas, da nove priložnosti izkoristimo!
Marija Magdalene
Prihodnost za vse!
Lidija Majnik poslanka Državnega zbora
MO LDS Ptuj
Cankarjeva 6,02/771 73 61 lidija.majnik@lds.si
Slovenija, lepa kot Ptuj!
Združena lista socialnih demokratov, Levstikova 15, Ljubljana
BARVA POVE VSE
Slovenska ljudska stranka
Sem Rado Simonič iz Zg Hajdine 127, kandidiram na listi SLS v volilnem okraju na Ptuju in na Hajdini. Rojen sem bil 1952 leta na Ptuju. Vsa leta sem bil zaposlen na različnih delovnih mestih na Ptuju. Po izobrazbi sem ekonomist, trenutno pa opravljam delo župana občine Hajdina. Imam družino.
Poročen sem z ženo Marto in imam 2 odrasli hčeri. Smo povprečna družina, katera ima rada okolje in ljudi s katerimi živi in dela.
V SLS se nas kar nekaj županov odloča za kandidaturo. Razlog je zelo dobro poznavanje potreb v svojem okolju. Srečujemo se z različno zakonodajo in njeno izvedbo v praksi. Z našo kandidaturo, želimo nekatere stvari in poglede spremeniti tudi v stranki.
Spoštujem vse resne politične stranke in njihove predstavnike. Pomisleke pa imam pri starostnih in branžnih strankah.
Že zdavnaj sem spoznal, da moramo stvari začeti spreminjati najprej doma, z domačimi sposobnimi ljudmi, z domačim znanjem in tako usposobljeni priti v državni proračun po denar.
Kje vidim naše priložnosti.
1.	Ptujsko Hajdinsko priložnost vidim v tem, da nove prometne povezave lahko pripomorejo k razvoju ptujsko hajdinskega gospodarstva.
Naša velika priložnost je, da ob bodočih vpadnicah in izvozih AC in križiščih HC vzpostavimo podjetniško logistične cone. To je projekt in priložnost za jutrišnji dan. Če ne bomo imeli v kratkem času pripravljene prostorske in druge potrebne dokumentacije, bo čas priliko odpeljal drugam.
Izgubili bomo priliko generacije, tako zaposlitveno kot razvojno.
2.	Nadgradnja zakonodaje s področja lokalne samouprave.
3.	Velik del Ptuj a in Haj dine j e zaščiteno arheološko območj e. Za spomenik državne kategorij e, je dolžna skrbeti država, ne pa tukajšnje lokalne skupnosti in zasebni investitorji.
4.	Takojšno zakonsko priznanje časa služenja v JLA in v slovenski vojski pri skrajšanju pokojninskih pogojev.
Poslanci iz volilnega okraja morajo biti, ne glede na politično opcijo v stalnem kontaktu z župani volilnega okraja. To je najbolj naravnana in uspešna vez med lokalno skupnostjo in zakonodajno sfero oblasti.
DNE 3. OKTOBRA 2004 VAS PRIJAZNO POVABIM NA VOLITVE. IZBERITE NAJBOLJŠEGA, MOGOČE BOM TUDI SAM MED NJIMI.
Rado Simonič
Cecilija Bermak
Kandidatka za državni zbor 8. Volina enota 10. Volilni okraj Ptuj
Odprimo prostor odrinjenim, dajmo glas manj slišanim!
JUNIJSKA LISTA
ambasadorji ljudi
Vlado Cu
Predsednik Zelenih Slovenije|
JIUVCIIUI [JUlICUUjCI 1 IV-> i-UUU 9IVIUC7I\ V (JUllUllICtmU
Reševanje ekoloških problemov Ptuja	/
Varovanje podtalnice in pitne vode	I
Skrb za mlade, brezposelne in upokojence V Enake možnosti pri izobraževanju in zaposlovanju Zdravstvo, kultura, šport, promet in energetika
■ Naročnik: Mestni odbor SNS
Moia pot ie pot k človeku. Junijska lista ima vizijo. ki me na tei poti podpira.
Najpomembnejše vrednote, kijih in jih bo zago-vaijala Slovenska nacionalna stranka po vstopu Slovenije v evropsko unijo bodo vrednote, ki so se I razvile že v antični demokraciji in se razvijale različna obdobja zgodovine do današnjih Idni. Predvsem je potrebno ljudem povrniti dosto-Ijanstvo, ki so ga imeli nekoč, omogočiti jim je lpotrebno uveljavljanje demokratičnih pravic na Idelovnem mestu in v sooblikovanju družbe nasploh, zagotoviti ustrezno socialno varstvo, izvesti kulturno in zdravstveno reformo, zmanjšati brezposelnost in izničiti revščino,...
Kar povemo, povemo brez dlake na jeziku, kar delamo, delamo dobro; dobro za Slovenijo in njene državljanke in državljane. Delamo po načelu I najprej Slovenija in Slovenci, tudi znotraj EU.
Zato da bo prihodnost lažja, lepša in še naprej slovenska VOLI SNS.
Reševanje stanovanjskih problemov Pravna varnost vsem državljanom
Kvaliteta življenja za vse
Ptujčan - priloga VOLITVE 2004
Naročnik: Slovenska ljudska stranka, Mestni odbor Ptuj
ODLOČITE SE ZA NOVE
PRILOŽNOSTI; KIJIH PONUJA
N.Sì
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
JANEZ ROŽMARIN
N.Si
Nova Slovenita
Krščanska ljudska stranka
Program:
-	rešitev ptujskega prometa z obvoznico
-	zagotovitev regijskega središča na Ptuju
-	razcvet ptujskega turizma in naših običajev
-	mladim izobrazba in delo
-	starejšim zaslužene pokojnine
-	mladim družinam podpora in stanovanje
-	nove priložnosti za malo gospodarstvo
-	ohranitev in razvoj kulturne dediščine
-	okolju prijazno kmetijstvo
-	razvoj in ohranitev podeželja
Vabljeni na konvencijo, ki bo 27. 09. 2004, ob 18.00 uri, pred mestno hišo na Ptuju
z zanimivim programom.
Nova Slovenija, Cankarjeva 11, Ljubljana
SDS
SLOVENIJA
na novi poti
NA GLASOVNICI OBKROŽITE
MIROSLAV LUCI ZA VPLIVNEJŠI GLAS PTUJA V DRŽAVNEM ZBORU
Drage volivke in dragi volivci,
za vnovično kandidaturo sem se odločil, ker v zadnjem času slovenska vlada in državne institucije zapostavljajo razvojno šibko in slabo razvito področje Spodnjega Podravja, zlasti pa mesto Ptuj. Po vstopu v Evropsko unijo ni potrebno samo izpolnjevati obveznosti, ki nam jih le-ta nalaga, ampak doseči tudi evropsko kvaliteto življenja vključno s plačami zaposlenih ter pokojninami, in višjo socialno in zdravstveno varnostjo za vse. Vse to so izzivi za mojo kandidaturo na državnozborskih volitvah.
Miroslav Luci, kandidat v 10. volilnem okraju,
rojen 1946, po poklicu zdravnik pulmolog, poročen, oče dveh otrok
Kot poslanec se bom še posebej zavzemal za:
•	decentralizacijo Slovenije z močno in vplivno regijo Spodnje Podravje s sedežem na Ptuju,
•	večjo pozornost vlade in parlamenta do projektov in potreb lokalnih skupnosti na Ptujskem;
•	takojšno spremembo nacionalnega programa izgradnje avtocest s čimprejšnjim možnim pričetkom izgradnjo hitre ceste od Slovenske Bistrice, preko Hajdine in Ptuja do Ormoža ter avtoceste od Šentilja do Gruškovja, ob upoštevanju najvišjih okoljevarstvenih standardov,
•	boljše pogoji za razvoj malih in srednje velikih podjetij,
•	nižje davke na osebne prejemke,
•	za veselo in s pogledom v prihodnost uprto mladost in varno jesen življenja,
•	izgradnjo neprofitnih stanovanj na Ptuju,
•	večji ugled Ptuja in Slovenije v svetu.
Vaš glas zame je vaš glas v parlamentu.
Miroslav Luci, dr. med.
MLADI ZA MLADE/ KULTURA
KOLNKIŠTA / RETROSPEKTIVA FILMOV INGMARJA BERGMANA
Kriki in šepetanja
VKoInkišti bo v organizaciji Kluba ptujskih študentov med 10. oktobrom in 12. decembrom potekala retrospektiva filmov Ingmarja Bergmana. Gre za že deveto retrospektivo filmov režiserskih imen, ki so pomembno zaznamovala filmsko zgodovino.
Ingmar Bergman velja za enega največjih režiserjev psihološkega filma oziroma kar za enega naj večjih filmskih režiserjev sploh, saj ga kritiki enoglasno postavljajo ob bok tisti elitni peščici, v katero sodijo Tarkovski, Fellini, Bunuel,
Kurosawa, Ford, Renoir in še
nekateri. Bergman je posnel več kot 50 celovečercev, režiral približno 100 gledaliških produkcij (nekatere izmed njih je posnel tudi za televizijo), približno 40 radijskih iger in nekaj opernih postavitev, napisal je več knjig (med njimi avtobiografijo Laterna magica in romane Najboljši nameni, Nedeljski otrok in Osebne izpovedi), izjemno število scenarijev (večina je objavljenih v knjižnih izdajah), kar nekaj dram in celo baletni libreto.
Bergman se je vse življenje hkrati posvečal gledališču ("svoji ženi") in filmu ("svoji ljubici"): navadno je poleti snemal, preostanek leta pa pisal scenarije in režiral v gledališču.
Pri njem sta torej gledališče in film nenehno prepletena: "Moji filmi so le podaljšek tistega, kar počnem v gledališču." Razmerje med gledališčem in življenjem pa je tudi ena priljubljenih režiserjevih tematik. Okolje Bergmanovih filmov je pogosto pusto, prazno, tiho, sredstvo pripovedi pa tišina, neme podobe, obrazi, ki svoja čustva gledalcu izražajo brez besed.
Kot gledališki in filmski režiser namreč Bergman jeziku kot sredstvu komunikacije ne zaupa, prav nasprotno: "Jezik ljudem običajno služi kot zid, za katerim se lahko drug pred drugim skrijejo," pravi.
Bergmana lahko razumemo kot človeka, ki se mu zdijo sanje in svet domišljije nekaj resničnega. Tu se počuti varnega. Metafizična vprašanja o obstoju boga, o smrti in smislu življenja, kot tudi druga, v zvezi z najrazličnejšimi travmami, norostjo,
medčloveškimi odnosi itd., kot da so le igra, s katero kot otrok skuša doumeti čarobnost življenja, ki se je nenehno zaveda. Bergman ima dar, da pogosto prodre v samo bistvo tematike, v katero se poglobi, in ga hkrati na filmu tudi uspešno prikaže.
Nina Milošič
Ob nedeljah, vsakič ob 2l. uri, se bodo v Kolnkišti zvrstili njegovi najpomembnejši oziroma najboljši filmi: Sedmi pečat, Divje jagode, Onkraj zrcala, Obhajalci, Molk, Persona, Sram, Kriki in šepetanja ter Fanny in Alexander, o katerih lahko več preberete na spletni strani www.klub-kps.si. Vstopnin ni, vabljeni so vsi.
Eden Bergmanovih najboljših filmov je Persona.
Foto: Fotoarhiv KPŠ
Aktivnosti za namembnost prostorov vojašnice gredo h koncu
Prizadevanja, da se v stari vojašnici na Ptuju končno nekaj premakne, so zgleda prišla do sklepnega dejanja. Strokovni delavci ministrstva za obrambo in ministrstva za kulturo so 10. septembra pregledali opremo in ocenili stanje objektov vojašnice oziroma naredili neke vrste "inventarni" zapisnik.
Ideja o predaji prostorov vojašnice je že iz leta 1992, ko je bilo med ministrstvoma in občino podpisano pismo o nameri, vendar do realizacije ni prišlo. Že takrat so bile potrebe Ptuja za uporabo takšnih prostorov v kulturne namene velike, prav tako prizadevanja vseh, ki na kakršenkoli način participira-jo, delujejo ali ustvarjajo na kulturnem področju.
Sele v zadnjem času je ideja ponovno prišla na plan, saj so jo obudili predvsem svetniki in svetnice z obrazložitvijo, da bi Ptuj pridobil izredno pomembno kulturno in izobraževalno središče. Marija Magdalene, mestna svetnica, je pobudo takoj prenesla do ministrice za kulturo in povedala, da si moramo vsi skupaj prizadevati za uporabo teh prostorov v namene kulturnih institucij, muzeja, arhiva,
Zavoda za varstvo kulturne dediščine, namene ljubiteljske kulture, Ljudske univerze, mladih v Ozari, svobodnih umetnikov. To so po njenih besedah le nekateri, ki se že dolga leta spopadajo s prostorskimi problemi, pa naj gre za depoje, za redno dejavnost ali razstavne prostore. Po njenem mnenju bo občina morala prej ali slej odgovorno in načrtno pristopiti k reševanju teh problemov kot seveda tudi ostalih, ki se iz dneva v dan kopičijo.
V nadaljevanju je pobudnica Marija Magdalene pojasnila, da ima večina teh dejavnosti zagotovljene vire financiranja v državnem in občinskem proračunu ter da do velikih razkorakov med dosedanjim obsegom potrebnih sredstev in ob preselitvi v nove prostore ne bi smelo priti. "Seveda pa je
nerealno pričakovati, da stroški za posamezno dejavnost ne bodo večji, ker gre preprosto za to, da so nekatere v obstoječih prostorih utesnjene in nekaterih programov sploh ne morejo izvajati, druge pa doslej sploh niso imele nobenega prostora, kot so npr. mladinske organizacije. Verjemite, to je za Ptuj velik primanjkljaj. V občini se bomo torej morali odločiti, ali hočemo in želimo vlagati v razvoj kulturnih, izobraževalnih in drugih dejavnosti in smo za to pripravljeni nameniti tudi kaj več denarja ali ne? Sedaj imamo priložnost. Še posebej pa, ker smo zavestno, na kar sva s svetnikom Dejanom Levaničem zelo ponosna, sprejeli odločitev, da začenjamo z aktivnostmi za vpis mesta Ptuj v UNESCO seznam kulturne dediščine. V kolikor se bomo v občini odločili podpreti tudi prizadevanja Centra Panorama, se bomo hkrati s tem lahko v prihodnje pohvalili z doseženim. Možnosti je veliko, kot sva v mestnem svetu z Dejanom dosegla veliko razvoj-
svetnico Marijo Magdalene, dr. Antonom Grizoldom, Andrejo Rihter na dvorišču ptujskega gradu, 30. avgusta.
Foto: Langerholc
no pomembnih rešitev, bomo skušali izpeljati tudi to, seveda če bo interes večine. Najino delo in pobude ocenjujem kot pozitivne, samo če izpostavim UNESCO, študentske bivalne prostore in bone za prehrano, mladinsko hišo ... Vse to vidim kot velik potencial za prihodnost. Za vse!" je povedala Magdalenčeva.
Mirjana Nenad
KULTURA
Sedaj, ko berete ta članek, je za nami že ena od napovedanih dveh premier. To je premiera mladinske igre norway.today švicarskega dramatika Igorja Bauersime, ki je prav s to predstavo dosegel preboj v velika javna gledališča in zanjo prejel vrsto nagrad.
Iva Krajnc
Foto: Damjan Švare
Norway.today je zgodba modernih mladih generacijah, vpetih
Dve premieri
v odtujenost okolja, ki ga blažijo z anonimno intimnimi komunikacijami s pomočjo modemih elektronskih sredstev. Igrata Ptujčanka Iva Krajnc, ki smo jo prav pred kratkim lahko občudovali v romantični nadaljevanki Čokoladne sanje, in Matej Puc, režira pa Miha Golob, direktor Šentjakobskega gledališča.
Za tem nas čaka, že takoj v začetku oktobra, nov premierski dogodek, in sicer premiera na Dnevih komedije z Žlahtnim komedijskim peresom v Celju nagrajenega monodramskega besedila Pavlek izpod peresa rokgreja. Monodrama Pavlek je ganljiva zgodba o šantavem in špeglastem možicu, ki ga imajo vsi za 'nebodigatreba' možakarja, ki je dober le za to, da ti posodi denar, da se človek dela norca iz njega, kaj drugega pa si z njim res nimaš početi. Čeprav ga življenje velikokrat
v dveh tednih
mikasti, pa nikoli ne izgubi svoje velike človečnosti in svoje tihe filozofije, ki se skriva pod vsem tem: Da se noben človek ne rodi slab. Igra Peter Ternovšek.
Pavlek je hkrati tudi prva predstava našega abonmaja za odrasle, ki vsebuje še komično kriminalko Vohljač - "humorno in popolnoma nepredvidljivo kriminalko" v režiji Matjaža Latina ter veseloigro Županova Micka, v kateri bo sodeloval tudi Matjaž Javšnik ter še nekaj gostovanj drugih gledališč. V oktobru se pričneta tudi oba otroška abonmaja Lutka in Račka, ki vsebujeta predstave: Rojstni dan, Skrita pravljica, Trije prašički, Boana, Zverinice iz Rezije, Lisička zvitorepka, Zakaj?
Še več informacij o vsem tem dobite v pisarni MGP ali na telefonu 02/7493250 ali pa na spletni strani www.gledalisce-
Peter Ternovšek
Foto: Fotoarhiv Mestnega
gledališča Ptuj
ptuj.si, na teh istih naslovih lahko tudi rezervirate vstopnice.
Vsi skupaj srčno vabljeni v novo gledališko sezono, ki že poteka v Mestnem gledališču Ptuj v polnem zamahu.
Rok Vilčnik
Obnovimo Mestno gledališče Ptuj
Z zanimanjem sem prebral sestavek Sama
Strelca v eni izmed prejšnjih številk Ptujčana o obnovi stavbe Mestnega gledališča Ptuj. Problem ptujskega gledališča je v resnici problem okolja tega gledališča. To je Ptuja in Ptujčanov. Kot strokovnjak za sistemsko teorijo lahko nakažem le nekaj načinov, s katerimi bi rešili ta problem, in splet splošnih sistemskih zakonitosti, ki jih je treba upoštevat pri tem.
Pri reševanju kateregakoli problema ravnamo tako:
1.	Postavimo jasen in nedvoumen cilj.
2.	Ugotovimo stanje, v katerem smo danes.
3.	Poiščemo vse mogoče poti do tega cilja in se odločimo za najugodnejšo (optimalno).
4.	Udejanjimo (realiziramo) vse, kar smo si zamislili v točkah 1, 2 in 3.
Nakazal bom le nekaj podrobnosti, ki se nanašajo na primer ptujskega gledališča.
L Osredotočil se bom le na zgradbo mestnega gledališča Ptuj (MGP). Zgradba naj leži na prostoru obstoječe zgradbe MGP in naj bo namenjena
predvsem gledališkim predstavam. Ptujsko kulturno središče (ptujski "Cankarjev dom") je problematika, ki bi jo bilo potrebno obravnavati drugje. Kulturno središče sodi na prostranejšo lokacijo, ne na lokacijo MGP. Zgradba gledališča naj ustreza vsem zahtevam gledališča, rešitev naj bo dolgoročna in naj temelji na dvestoletni tradiciji MGP.
2.	Današnje stanje je kritično. Ptujčani nismo zadovoljni z današnjo podobo MGP, saj kazi mesto, ki ima dvatisočletno kulturno in mestno tradicijo.
3.	Menim, da bi bilo treba temeljito prenoviti gledališče,
zrušiti sedanjo zgradbo do temeljev (podobno kot je bilo to storjeno pri bližnjem hotelu Mitra), stavbo v notranjosti zasnovati funkcionalno, jo nadgraditi za eno etažo (tudi dvorano) in s tem povečati njeno kapaciteto za prihodnjih nekaj desetletij. Zunanjost stavbe je treba približati nekdanji podobi gledališča, v notranjosti pa ohraniti obliko dvorane, dvignjene za eno etažo, povečati oder, povezati vse nekdanje prostore lokalov v Murkovi ulici in za eno etažo dvignjeno gledališče v optimalen funkcionalen sistem, ki bo za nekaj desetletij zadoščal potrebam MGP. Pri celotnem posegu je mogoče uporabiti model gradnje prenovljenega hotela Mitra, ki je od nekdanjega hotela Osterberger ohranil samo sprednjo steno, celotna notranjost pa je popolnoma nova. Kot vemo, so v preteklosti dvignili za eno etažo tudi minoritski samostan in zgrad-
bo sodišča.
Eden od problemov je, seveda, kako dobiti potreben denar. Menim, da bo treba kombinirati državni denar, denar EU in zasebni kapital, za katerega pa je treba najti način, kako ga vključiti. Samo Strelec je nakazal enega od možnih načinov.
Vključiti je treba ptujska in slovenska občila, ki bodo odigrala pomembno vlogo. MGP je znan širom po Sloveniji po SKUPU in tudi sicer, še bolj ga je treba popularizirati in se sklicevati tudi na ptujsko kulturno tradicijo. Smo pa tudi člani EU, ki ima za kulturo in tradicijo velik posluh. Imamo sposobne Ptujčane, ki bodo znali dobiti denar tudi od EU.
4.	Vizionar Jules Verne je nekoč dejal: "Kar si je sposoben kdo uresničljivega zamisliti, je mogoče tudi udejanjiti. Vedno se najde kdo, ki to slej ko prej stori. "
Dr. Adolf Žižek
IZ ARHIVSKE ZAKLADNICE/ KNJIŽNIČARSTVO, ZBIRATELJSTVO
POSEBNA ČITALNIŠKA IN ŠTUDIJSKA PONUDBA KNJIŽNICE IVANA POTRČA PTUJ
Knjižna zbirka znanega slavista profesorja Arharja
Ivo Arhar kot učenec 1. razreda škofijske gimnazije v Šentvidu.
Ivo Arhar, po rodu Gorenjec, seje rodil k 1918.
Po zaključku šolanja na šentvidski škofijski gimnaziji je študiral slovenistiko, kjer se je ob poslušanju že takrat eminentnih osebnosti slovenske literarne zgodovine, F. Ramovša, A. Ocvirka, I. Prijatelja navdušil za knjige: ne le na vsebinski, formalno gledano leposlovni ravni, ampak tudi za pomen knjige kot fenomenološkega dejstva; le-to je Arharja pozneje motiviralo in
zaznamovalo za vse življenje -postal je t. i. bibliofil ter véliki zbiralec knjig, predvsem s humanističnega področja. Po končanem študiju - in po drugi vojni - je kot gimnazijski profesor slovenščine služboval na Ravnah in še pozneje na Ptuju, kjer je preživljal tudi pokoj in kjer je po težji bolezni 1. 1994 sklenil svojo življenjsko pot. Arhar je bil kot osebnost izredno odprtega, širokega humanističnega duha; sodeč po njegovi osebni knjižnici, ga je na ravni humanistike zanimalo praktično vse, kar nenazadnje izpričuje širino njegovega - v izhodišču sicer klasično filološko in filo-loško-umetnostno naravnanega - nazora. Kot je bilo že rečeno, si je Arhar tekom življenja nabral in uredil obsežen fond knjig. Šlo naj bi za približno 5000 naslovov, kar je - tudi za slovenista in profesorja - svetovljana - zavidljivo število.
Ob pregledu Arhaijeve knjižnice nemudoma lahko ugotovimo njegovo historično oz. diahrono orientacijo (prefinjen občutek za razvoj sistemov in teorij na posameznih področjih), pozornost knjigi na t. i. metaravni (knjige o knjigi
oz. knjigah), pozornost založništvu, ekonomiji in distribuciji knjige, kar kaže, koliko je Arhar cenil pomen bralca, reflektiral recepcijski oz. receptorjev vidik dialektike avtor -besedilo - bralec. Knjižna dediščina izpričuje tudi Arharjev holistični pogled na humanistiko: zaveda se pomena tako slovarsko-lingvistične kot tudi enciklopedično-podatkovne ravni, kar lahko zasledimo skozi različne razlagalne, eno-in večjezične slovarje na eni in skozi raznopodročne enciklopedije ter leksikone na drugi strani.
Posamezna področja humanistike, ki v naj večji meri oblikujejo njegovo knjižnico, so predvsem strokovna literarna periodika, literarnozgodovinski in -teoretični priročniki, beletristične zbirke izvirne ter prevodne književnosti, različni zborniki, religiološka oz. veroslovna literatura s posameznimi ekskurzi na področja teološke antropologije, moralne teologije, psihologije, sociologije in filozofije religije, obsežnejši del izobraževalne in učbeniške literature oz. periodike, nekaj t. i. turističnega
gradiva (animacija, film) ter določene faksimilirane izdaje besedil. Znotraj vsega tega je opazna tudi Arharjeva vizionarska tendenca, kar izpričujejo knjige, katerim so prioriteta metafizična vprašanja in nenazadnje knjige, tematsko izpostavljajoče človeka kot bitje prihodnosti.
Ker se je Ivo Arhar, preživljajoč veliko let na Ptuju, na slednjega zelo navezal, je tako sklenil svojo ugledno in obsežno knjižno zbirko oz. domačo knjižnico po zelo ugodni ceni prodati omenjenemu mestu, točneje ptujski Knjižnici Ivana Potrča. Po uspešnem dogovoru in kupčiji je ptujska knjižnica v posest prejela dragoceno Arharjevo intelektualno zapuščino, ki jo je, po Arharjevem soglasju, sklenila namestiti v posebno sobo, urediti t. i. čitalnico profesorja Arharja, ki naj bi v prvi vrsti služila za študij slovenskega jezika in književnosti in nato ponujala še korelacijsko čital-niško gradivo za zgoraj omenjena področja.
Peter Lipavšek
Nasveti za zdravljenje tuberkuloze - nekoč
Ker na nekaterih celinah obolevnost za tuberkulozo narašča, so zanimivi nasveti, ki jih je pred več kot sto leti svojemu bolnemu prijatelju napisal duhovnik Franc Vrbnjak. Nasvete je sestavil na podlagi medicinskih knjig, ki jih navaja na začetku knjižice.
Pričujoči sestavek je nastal na podlagi drobne knjižice, pisane z roko, iz fonda Privata Franca Goloba. Žal časa nastanka ni bilo mogoče določiti, predvidoma pa je bila knjižica z nasveti napisana pred letom 1900, saj je pisana v nemškem jeziku, pisava je gotica.
Izvlečki iz medicinskih del: Medicinski priročni leksikon, Augsburg 1782, Zdravnik - po Hufelandu, Leipzig 1851, Domače zdravilo - Mellin, Graz 1791, Odkrite skrivnos-
ti, Berlin 1853, Zdravilne moči zelenjave - Martini, Quedlinburg 1849, Domači zdravnik - Stange, Leipzig 1802, Telesna slabotnost -Kaudniz, 1851.
Za rabo pljučnega bolnika Antona Druzoviča od Franca Vrbnjaka, duhovnika.
Dragi prijatelj!
"Suho pljučnico spoznamo iz temperamenta bolnika, če je suhe postave, čemeren, mlad, vroč in vihrav, če je navajen na močne telesne vaje, začinjene
jedi in pijače, če je podvržen močnim in nemirnim strastem duše in je že prej, preden ga napade bolezen, suhe in shujšane postave, ozkih prsi in dolgega vratu."
" Neposreden vzrok je gnoj v pljučih (tuberculus), ki nastane zaradi kopičenja in zastoja krvi in zaradi vlage v žilah tega osrčja. "
S tem vnaprejšnjim opominom ti priporočam za dva meseca uporabo teh sredstev. Drugič pa zopet kaj drugega.
Fr. Vrbnjak (Verbniak)
Nada Jurkovič (se nadaljuje)
Rokopis Nasveti za uporabo domačih zdravil.
Foto: Zgodovinski arhiv
"Odločitev preko velike luže je bila zame nekaj, kar se mora
zgoditi za vsako ceno" - II.
Pogovor z Dragom Zorcem, prejemnikom dveh najvišjih nagrad Benjamina Franklina in pečata mesta Ptuja
Dragov delovni portret.
Povedali ste, da že 10 let sodelujete z ameriško Agfo iz Bostona, ki je po vašem mnenju najkvalitetnejša med konkurenčnimi družbami. V čem natančno je boljša, naprednejša od drugih? In zakaj ste po dveh letih sodelovanja z njimi pri razvijanju -širjenju barvne lestvice tiskanja - odstopili, kot ste povedali na Ptuju?
Agfa v ZDA je med drugim zelo močna v proizvodnji raznih proizvodov za nemški in belgijski trg. Središče pa je malo izven Bostona. Agfa je ena oziroma edinstvena družba, ki razvija in proizvaja svoje proizvode in je prisotna po celem svetu. Agfa tudi sama popravlja svoje proizvode, kar je redkost pri drugih, kot so CREO, SCITEX, ESKO, DANIPON, KODAK itn. Z Agfo se nismo razšli kot part-nerji.v poslovanju, ampak nasprotno. Sodelujemo bolje in obširneje. Agfi smo pomagali pri novi tehnologiji SUBLIMA. Prvotno je bila namenjena časopisnemu tisku, zdaj pa je vpeljana tudi v offset tisk visoke kvalitete. Razšli smo se le na enem projektu -HEXACROME - šestbarvni proces. Po dveh letih poizkusov
in testiranj iz tehnologije, ki nam jo je dostavila Agfa, še vedno nismo vedeli, ali bomo dobili proces, ki bo deloval v vsakem primeru. Odločitev je bila več ali manj lahka, kajti v razvojnih programih ni garancije.
Rekli ste, da je ameriško tržišče za vašo dejavnost najzanimivejše, na njem veljajo podobne zakonitosti kot na avstralskem?
Ni skrivnost, da je v poslovnem svetu Amerike Avstralija zelo popularna.
Zakaj Amerika?
■	Podobne zakonitosti,
•	trgovske organizacije,
•	tržišče, ki si lahko privošči boljše in dražje izdelke,
•	iste družbe, kot so v Ameriki, so tudi v Avstraliji,
•	isti jezik,
•	bližina - posebno Kalifornija,
•	nedavčno poslovanje,
■	odlična letalska povezava,
•	odlična vmesna postojanka -vedno topli Havajski otoki.
Za vas je uspeh, če napravite nekaj, kar drugi ne zmorejo. Če slediš zgolj finančnim učinkom in meriš uspeh le s količino zasluženega denarja, to po vaše ni prava pot k uspehu, ki bi pripeljala do tega, da narediš nekaj takega. Verjetno pa ste v prvem obdobju svojega ustvarjanja v Avstraliji morali slediti predvsem temu, da ste si ustvarili neki kapital in finančno platformo za razvijanje ter uresničevanje svojih zamisli, saj ste začeli tako rekoč z nič?
Da ne bo pomote; finančna plat vsakega podjetja je najpomembnejša za njegov obstoj, še posebej, če je to v zasebnih rokah. Banke in druge finančne ustanove v Avstraliji ne poznajo milosti. "Cash is king\" (gotovina je kralj). Finančno pozitivno poslovanje je predpogoj, da lahko podjetje vodiš in preživiš. Druga plat te medalje pa je -delati in ustvarjati nekaj, čemur
se drugi izogibajo. Pretežko, prekomplicirano in še kaj. Premagati vse kritike in dokazati, daje tvoja inovacija, vizija daleč pred ostalo čredo zasledovalcev. To je tisto, kar jaz imenujem uspeh in zadovoljstvo. Psihološka hrana. Odkrito povedano, da sem prvih 10 let garal po 16 ur na dan, pa tudi moja žena Danica nekaj manj kot 11 let. To obdobje sva zaključila z lepim številom hiš, popolnoma izplačanih z 12. podnajemniki. Bankam je bilo to več kot garancija, zame pa finančna platforma za ustanovitev svojega podjetja. Štiribarvni spekter rdeče, modre, rumene in črne ste razširili še z vmesnimi - metalnimi barvami, kar za oglaševanje potrebujejo predvsem v industriji avtomobilov, v zlatarstvu in kozmetiki. V prihodnosti želite razširiti barvno lestvico tiskanja še na fluorescentne barve, kar v tiskarstvu iščejo že dvesto let, pa doslej s štiribarvnim spektrom ni bilo mogoče doseči. Kako sploh poteka razvijanje tega procesa in kdaj bo novost za uporabo?
Nadgradnja približno dvesto let starega štiribarvnega spektra s sekundarnimi barvami in petimi komplementarnimi barvami za na vrh ter številnimi vmesnimi metalnimi barvami, mi je napravila veliko sivih las. Dodatek fluorescentnih barv bo posebna zgodba. Za opis poteka razvoja lahko napišem knjigo. Naš proces (tehnika) se uporablja v našem podjetju dandanes brezhibno. Za nas to ni več novost. Novost je na svetovnem tržišču in dokaz temu sta dva kipca ameriškega Benjamina Franklina - oskaija v grafični industriji. Prava senzacija, ki v barvah pravi: "Kupi me, kupi me." Trdimo, daje naša tehnika pravi magnet za vrhunske izdelke. Zanimanje zanjo je zelo veliko v avtomo-
bilski industriji. Nad procesom so vsi navdušeni, ena od preprek pa je dosedanja logistika ločenega tiskanja brošur; za evropski in ameriški trg avtomobilov itn. Ker smo edini, ki lahko tiskamo po našem procesu, je to le ena od novih priložnosti, ki jo moramo izkoristiti.
Kako je potekal natečaj za nagrade Benjamina Franklina in podelitev nagrad v Chicagu?
Potekanje natečaja je kompleksna stvar, kajti Američani zahtevajo vse informacije do dlake natančno. Prava administra-tivno-papimata vojna. Torej dolga zgodba.
Podelitev nagrad je bila v luksuznem hotelu Fairmont, v napeti atmosferi, kajti povabila dobijo le zmagovalci, sponzorji in ocenjevalci ter število influenčnih ljudi.
Po slavnostni večerji preidejo zelo hitro na podelitev nagrad, brez dolgočasnih uvodnih govorov. PIA (Printing Industry of America) nas je obvestila, da smo prejemniki treh priznanj in kipca B. F. (Benjamin Franklin) in da smo povrhu še v grand finalu (ZDA, Meksika in Avstralija).
Čas grand finala in smrtna tišina v dvorani. Kdo je kdo med tremi izbranimi družbami iz širnega sveta (5000 primerkov tiska in 17 držav)? Kdo bo svetovni zmagovalec kategorije "REKLI SO, DA NI MOGOČE NAREDITI"? Predsednik PIA nas je klical na oder enega za drugim, da smo postali še bolj nestrpni in nervozni. Najprej je na kratko opisal delo mehiškega tiskarja in ta je šel na oder, nato delo tiskaija iz Dallasa, Teksasa in na koncu še delo D&D Avstralija. Šel sem na oder. Ko smo bili vsi tam, je začel podrobno opisovati zahtevno delo zmagovalca. Opisoval je
naše delo in MCP. Ostal sem sam in se še nisem zavedal, da mi podeljujejo prvo in največjo nagrado v tiskarstvu na svetu. Burni aplavz, čestitanje iz vseh strani, kot da bi zabil odločilni gol na nogometnem svetovnem prvenstvu. Zmago smo zalivali s šampanjcem dolgo v noč.
Da pa je bilo presenečenje popolno, sta poskrbeli žena Danica in hčerka Sonya iz Londona. Brez moje vednosti sta prileteli v Chicago, se pritihotapili v dvorano ter se pojavili pred menoj in mi čestitali na sredini slovesnosti. Ostala je zgodovina. Ponoviti ta uspeh pa zelo težko. Branil bom titulo, če jo bom ubranil, je pa že druga zgodba.
Ob zadnjem obisku na Ptuju, ko ste navezali širše in tesnejše stike ter postali bolj znani slovenski javnosti in ne le vašim nekdanjim tukajšnjim sosedom, sodelavcem in mladostnim prijateljem, s katerimi se še vedno srečujete, smo slišali tudi za nekaj zanimivih in pogumnih dejanj ali "lumparij" iz vaše mladosti, ko ste še živeli v Kidričevem in bili zaposleni v ptujski tiskarni. V teh zgodbah vas znanci in prijatelji opisujejo kot "frajer-ja" - nekoga, kije izstopal ter se hotel dokazati, pokazati, da si upa tisto, kar drugi še pomislijo ne. Ali nam zaupate katero mladostno razposajeno izkušnjo, ki vam je ostala najbolj v spominu ali morda zaznamovala vašo osebnost do te mere, da je vplivala na poznejše odločilne korake v življenju?
Brez dvoma, da smo v Kidričevem tuhtali čudne podvige noč in dan, kajti časa in božjega miru je bilo za izvoz. Policijo in njihovo postajo smo držali v aktivnosti nonstop. Peki v pekami so nas lovili po gozdu, običajno po polnoči. Kopat se v bazenu preko dneva ni bilo v modi, zvečer je bil pa raj. Posebno če je policija "zavohala", da smo v bazenu, povrh še vsi nagi. Vedeli smo, da hočejo policaji pobrati naše obleke, da bi nas identificirali naslednji dan na policijski
postaji. Prvega ne drugega niso doživeli. Vabo smo jim nastavili na stolih blizu vhoda pred bazenom - stare obleke naših dedkov. Za nas zabava in hec, policaji pa kot sršeni cel teden. Nikoli pa niso priznali,da bi brez nas bili brez dela, vsaj v
“Po menzi smo se sprehajali kot netopirji, po zaključnih urah seveda. Sicer pa je bil to naš "kulturni dom", kinodvorana, pravi Hollywood. Kdo so bili gledalci filma?
Ponavadi 200 duš v dvorani iz sosednjih vasi, mi pa smo zunaj preizkušali njihovo najnovejšo tehniko na dveh kolesih. Mopedi niso bili izjema. Luči nismo prižigali, kakšna salta preko volana nič posebnega. Plesat smo se vozili največ z vlaki ali avtoštopom od Murske Sobote pa do Postojne. V Trst in Gradec pa po obvezno garderobo.”
Kidričevem.
Stadion Aluminij je bil naš klub lojalnosti in ponosa. Da ne pozabim omeniti doma ljubavi (samski blok) v Kidričevem. Samo gentlemani so imeli privilegije za ključe raznih sob brez plačila. Naj stene tega bloka nikoli ne spregovorijo!!!
Morda še ena težja in nevarna dogodivščina:
V kolikor si se dokopal do deviz in pa seveda vize, ni bilo večjih težav pri prestopu državne meje. Za vikend smo se odpravili v Bratislavo; Stanko Lepej, proslavljeni šofer ptujske tiskarne, Štefan Jurančič, oddel-kovodja ročne stavnice, in pa seveda jaz, mladi dečko - "mednarodni trgovec." Limuzino smo natovorili z "Rifle" kavbojkami iz Trsta, (zelo spoštovana in zaželena roba v tistih časih), ki sem jih dobavil teden poprej, da jih prodam kot "zlato" na Češkem.
Na sredi Bratislave sem v pičlih 10 minutah prodal okrog 25 parov kavbojk. Zlato, pravo zlato. A kam z denarjem?
Toliko papirja. Kupil sem 30 parov športnih copat za ptujske športnike. Ameriška košarkaška
NBA liga jih je nosila v tistem času. Prenočili smo v hotelu v središču mesta. Piva nikjer. Govorim o Pilzneiju. Rekli so nam, da ga lahko kupimo nekje na meji. Bil je pasje vroč dan in mi smo pili ter proslavljali z limonado (sladkano vodo).
Moje sopotnike sem pregovoril, da so sezuli svoje čevlje in obuli nove copate, da smo zmanjšali količino "robe", zaradi mejnega pregleda. A glej hudiča; na češki meji sredi ceste policijski inšpektor, seveda Rus. Po krajšem pregledu mojega potnega lista me je odpeljal v njegovo razkošno pisarno - da se ve, kdo je kdo. Stanko in Štefan sta se medtem kuhala v avtu kar celo uro in se spraševala, kaj je narobe z mojim potnim listom.
Ruski inšpektor je vpil name in mi pridigal po rusko. Ko je ugotovil, da ga malo razumem, a ignoriram, mi je povedal "lekcijo" v čisti srbohrvaščini: zakaj imam zahodnoevropske vize v potnem listu, zakaj sem bil v Angliji, Italiji, Nemčiji ..., saj bi moral biti njihov brat itn. Jaz in politika pa skregana. Bila in bova ostala!
Na njegovi mizi pa je bil izzivalno lep kristalen zelenomoder pepelnik, češke izdelave, pravi okras za vsako elegantno mizo in težak kot svinec. Jaz sem kadil cigarete Bled, ki so se tedaj dobili na ptujskem le na recepciji Hotela Ptuj. In pepelnik je bil v "mojem stilu".
Med burnim razgovorom z mojim Rusom sem ležemo vrgel jopico preko njegovega pepelnika. Po mučni uri političnega predavanja mi je počasi in ponižujoče predal potni list in me pospremil pol poti do avta. Ko sva skupaj vstala od njegove mize, sem seveda pobral mojo jopico in dobro prekrit pepelnik.
Ko sem bil v avtu, je Stanko potegnil kot da vozi ferarija in čez nekaj metrov sem skozi okno mojemu Rusu pokazal njegov pepelnik. Mislim, da se je od jeze pozneje požrl. Avstrijska policija pa je ploskala: "Glej ga, pravi heroj", in pozabila na pregled in mojih
rodnem Ptuju.
30 parov copatov. Popoldanski avstrijski časopisi pa so na prvih straneh tisti dan že objavili vest "Rusi okupirali Češko, tanki v centru Bratislave." Na mejnem prehodu Šentilj nas niso pretirano mučili zaradi copat, ker so bili preokupirani z rusko invazijo na Češko in z dolgimi kolonami. Nervozni časi!!!
Dragi bralci, kot vidite, bi zelo lahko končal v sibirskih zaporih in ne na obalah sončne Avstralije. Moj repertoar lumparij je velik. Ko se v življenju posloviš od lumparij, norij, ti te izkušnje pozneje mnogokrat koristijo, denimo v poslovnem življenju pri pomembnih hitrih odločitvah. Kako se pogovarjata z ženo doma, v angleščini ali slovenščini?
Če se skregava - angleško, sicer pa slovensko.
Slišala sem, da ste pred leti hoteli kupiti staro vogalno hišo v središču starega mestnega jedra Ptuja na Mestnem trgu, kjer ima dolgo tradicijo kavama Evropa, ki zdaj spet deluje? Zakaj ni prišlo do nakupa?
Bil sem zainteresiran za celotno hišo. Kmetijski kombinat je prodajal samo pritličje. Do prodaje ni prišlo, ker se občina in kombinat nista dogovorila o kombinaciji prodaje celotnega poslopja. Eno je gotovo, da delavska univerza ni na pravi
□rago in plesalka, Rio de Jenero.
lokaciji. Hiša zasluži veliko višji status (vsaj zaradi lokacije). Moje ideje za hišo "Evropa" so bile drugačne. Na srečo se je našel nekdo, ki je to točko ponovno prebudil in upam, da
bo tudi zapuščena grajska restavracija doživela vsaj tisto, kar je bilo med letoma 1960 in 1965. Za poslovno-komercialni objekt na Ptuju sem še vedno zainteresiran. Gostinstvo ni naša dejavnost, lahko bi bili le investitorji v takšen objekt. Motel ali hotel - to pa je že druga stvar. Za investicije imam nekoliko ponudb širom po Sloveniji. Pogovori so v teku. Kdaj se boste spet vrnili na Ptuj?
Vedno bolj pogosto, to je gotovo. Stari pregovor pravi: Korenine so pri drevesu pomembne in te so na stara leta vse močnejše. Moje korenine so
v Sloveniji, v Ptuju, bile in bodo ostale, ne glede na to, koliko let bom v tujini.
Naj izkoristim to priliko in se zahvalim vsem ptujskim in slovenskim novinarjem, radiu in televiziji za čestitke in zanimanje za moje delo ter uspehe. Naj večja zahvala pa Aleksandru Lucu. Gospod Lucu je bil pri meni v Melbournu lani, ponovno po 10 letih. Ko sem prinesel mojo nagrado iz Chicaga, je to novico prvi prenesel v Slovenijo. Zahvaljujem se tudi mojim grafičnim učiteljem iz Maribora in ljubljanske srednje grafične šole papirja in tiska ter sodelavcem v Ptuju in
Mariboru, ki so mi pripomogli k uspehu.
Posebna zahvala pa gre ptujski občini in županu g. Štefanu Čelanu. Vesel sem bil čudovitega sprejema, darila in podelitve pečata mesta Ptuj z likom sv. Jurija. Ponosen sem, da sem Ptujčan in v veselje mi je, da se Ptuj lahko pohvali, da smo ljudje od tam v širokem svetu in dosegamo svetovna priznanja ter to praznujemo v našem lepem Ptuju. Županu g. Štefanu Čelanu čestitam za časten položaj ob vseh njegovih uspehih na Ptuju in delu za razvoj ptujske občine.
Ste dovolj pogumni?
Pogovor s padalcem Alešem Zamudo, članom Aero kluba Ptuj v Moškanjcih.
Imate zelo zanimiv hobi, ste namreč padalec. Kako dolgo se ukvarjate s tem športom?
S padalstvom se ukvarjam 11. sezono, to pomeni 11 let.
Maksimalna višina skoka je po zakonu 3900 metrov.
“Moja maksimalna višina je 5700 m, s tandemom 5200 m (smeh). To je kar minuta in pol prostega pada.”
Koliko skokov beležite samostojno in koliko s tandemom?
Samostojnih imam okoli 3100, s tandemom pa okoli 400.
Kako se pridobi dovoljenje za izvajanje skokov s tandemom?
Za to obstajajo posebni pogoji. Imeti moraš 4 ure letenja v prostem padu, to pomeni, da se pri vsakem skoku sešteva prosti pad. Biti moraš učitelj padalstva
in imeti minimalno 500 skokov. Potem opraviš izpit za pilota tandema, ki pa je kar zahteven. Je padalska sezona dolga?
Predvsem je odvisna od vremena, včasih skačemo tudi pozimi. Edina ovira je nizka oblačnost.
S kolikih metrov skačete? Kolikšna je minimalna oziroma maksimalna višina?
Skačemo različno. Višina je odvisna od discipline in primernosti letala. Minimalna je 600 m, maksimalna, po zakonu, pa 3900 m, saj nad to višino v letalu ni več kisika, vendar se brez problema skače s 4000 ali 4500 m.
Kolikšna je hitrost pri prostem padu?
Zelo različna. Odvisna ob oblačila in položaja, ki ga imaš v zraku. Z ozko obleko dosežeš hitrost tudi čez 400 km/h.
Njegova ljubezen je padalo. Pred nekaj leti je začel izvajati skoke s tandemom in kot pravi, zanimanje za tovrsten šport vsako leto narašča.
Kaj pa pri tandemu?
Tam je odvisno od moje in potnikove teže. Težji je potnik, hitreje padava.
In kaj vas pri padalstvu najbolj navdušuje?
Vsekakor prosti pad. To je bistvo športnega padalstva. So pa novejša padala tudi zanimiva, ker so hitrejša. Tako je tudi vožnja z odprto kupolo bolj zanimiva, ker je hitra in dinamična.
Se vam je že zgodilo, da se vam glavna kupola ni odprla? Kakšni so občutki v tistem trenutku in čigava je krivda?
To se mi je zgodilo dvakrat, ampak to je normalno. Zato pa imaš rezervo. Občutki so odvisni od padalca. Pomembno je, da postopek opraviš pravilno; glavno padalo odvržeš in odpreš rezervno. Mene panika ni grabila. Da se padalo ne odpre, je lahko več razlogov.
Ali so vrvice zamotane ali je napačno zloženo ali se kakšna vrvica strga. Pri večini primerov je kriv človeški faktor, padalec sam.
So kakšni posebni postopki pri skoku s tandemom?
Ne. Najprej se s potnikom dogovoriva, kdaj bova opravila skok. Pred skokom mu podam osnovne napotke, ki jih potrebuje. Potem enostavno greva na letalo in skočiva.
Se kdaj zgodi, da si kdo na letalu premislil?
Meni se še ni, poznam pa primere pri kolegih, ti pa so
Pogoji za pridobitev izpita pilota tandema so zelo visoki.
zelo redki. Zgodi se, da koga na letalu zagrabi panika, vendar mi ga uspe prepričati. Po skoku je zelo navdušen, ker je uspel premagati strah.
Koliko stane skok s tandemom?
Skok, pri meni, stane 28.000, za študente, člane KPŠ, pa 18.000 SIT.
Kje vas skoka željni lahko najdejo?
Pokličejo naj na Aero klub Ptuj v Moškanjcih, kjer dobijo vse potrebne informacije.
Tanja Srečkovič
Kukovcu letos trojna krona
Po olimpijskih igrah, ki vsaka štiri leta predstavljajo vrhunec atletskih tekmovanj in kjer so nas naši tekmovalci tako razveselili, se je pozornost preusmerila na najmlajše. Drugo soboto in nedeljo v septembru je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo za pionirje in pionirke, udeležilo pa se ga je okrog petsto tekmovalcev iz tridesetih slovenskih klubov, ki so se pomerili v osemindvajsetih disciplinah.
PONOVNO ZBRAL MNOŽICO KOLESARK IN KOLESARJEV VSEH STAROSTI
2. Poli kolesarski maraton podrl vse rekorde po številčnosti
" Rekreatvni duh je v vsakem od nas," je eno od
gesel velike kolesarske prireditve, ki je našla svoj stalni termin drugo soboto v septembru.
Za POLI kolesarski maraton, ki se je uspešno uvrstil v urnik vedno številčnejših rekreativnih prireditev v severovzhodni Sloveniji po lanski "premieri", ki je kljub deževnemu vremenu na startu zbrala blizu tisoč kolesarjev, je bilo tudi tokrat vse nared. Letos je pedala pritiskalo skoraj tri tisoč parov nog.
Soorganizatorji Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Radio Tednik Ptuj, Perutnina Ptuj
so ponovno izvedli celovito akcijo, poleg prireditve zajema celo vrsto dejavnosti, ki ljudi animirajo k zdravemu načinu življenja, ki vključuje več gibanja, kot si ga privošči povprečen Slovenec ali Evropejec. Odziv na akcijo je bil letos še bolj množičen, izrazitejši in bolj pozitiven kot preteklo leto, kar organizatorjem daje vedeti, da so pravilno usmerili svoje moči in da je POLI kolesarskemu maratonu zagotovljena še bolj smela prihodnost.
Drugi POLI kolesarski maraton je udeležencem ponudil na izbiro dve progi - mini, ki je bila dolga 30 km in primerna za starejše, mlajše in manj fizično utrjene kolesarke in kolesarje, ter maksi, ki je bila dolga 65 km in zato primernejša za tiste telesno bolj pripravljene. Obe sta se začeli in končali na športnem letališču v Moškanjci. Vsem kolesarkam
Foto: Črtomir Goznik
in kolesarjem, ki so opravili katerokoli progo, je pripadla medalja. Poleg te so vsakemu prijavljenemu organizatorji dali še majico, kapo in nekaj drobnih praktičnih pripomočkov, vsi pa so se po maratonski rekreaciji na kolesu okrepčali s toplo malico. Med udeleženkami in udeleženci so bili izbrani in nagrajeni najmlajši in naj starejši udeleženec in udeleženka, kolesar z najstarejšim kolesom, kolesarski tandem oziroma kolesarja na dvokolesu, najštevilčnejša družina in ekipa, reklamno opremljen kolesar na temo Perutnina Ptuj, med vsemi štartnimi številkami pa so bili izžrebani še drugi nagrajenci, ki so prejeli lepe kolesarske nagrade vključno s kolesi. Rekreativni POLI kolesarski maraton je najbolj zgovoren odraz rasti popularnosti gibanja, ki nam vsem zagotavlja neprecenljiva doživetja narave in vsega tistega, kar nam prinašajo občutki sodelovanja na tovrstnih športnih dogodkih, kjer smo zmagovalci prav vsi. "Veseli me, da smo naredili tako veliko stvar, kot je POLI maraton, ki je rezultat združenih moči in znanj soorganizatorjev", je povedal nasmejani Rene Glavnik, direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj.
Vljudno vabljeni torej na naš novi kolesarski zdravo!
Ivo Komik
Atletski klub Ptuj je zastopalo deset tekmovalcev, ki so se odlično odrezali v sicer močni konkurenci. Skupaj so dosegli pet medalj in še štiri uvrstitve do šestega mesta.
Najuspešnejši med njimi je Sandi Kukovec, že preizkušen zbiralec medalj z državnih prvenstev, ki je svoj talent potrdil z zmago v sprintu na 60 metrov in z drugim mestom na 300 metrov. Sandiju je v letošnji sezoni uspel veliki met, saj je konsistentno formo zadržal skozi celo leto vse od osvojitve naslova najhitrejšega v dvorani preko zmage na šolskem državnem tekmovanju do zmage na državnem prvenstvu. Za nameček je v obeh disciplinah dosegel osebna rekorda, 7,41 sekunde na 60 metrov in 37,42 na tristometrski razdalji, doseženo pa ga uvršča med najuspešnejše pionirje v Sloveniji.
Z dvema medaljama se lahko pohvali tudi naslednji veliki up ptujske atletike Samuel Rajtar Čuš, bronasti v teku na 1000 metrov in srebrni v dvakrat daljši preizkušnji. Nadarjeni mladi tekmovalec v teku na srednje proge, ki ga tako kot Sandija trenira dolgoletni atletski trener Franc Ivančič, je na kilometrski razdalji izboljšaj svojo najboljšo osebno znamko na 2:41,33. Kljub temu da mu teka nista najbolje taktično uspela, je pokazal veliko mero borbenosti, ki je potrebna za uspeh v teh napornih disciplinah.
V suvanju krogle je tretje mesto osvojil Matej Krušič. Štirikilo-gramsko kroglo je sunil 14,16 metra in s tem skoraj za pol metra izboljšal svoj osebni rekord. Obetavni metalec je v metu diska s točno 36 metri zasedel nehvaležno četrto mesto. Smola je spremljala tudi
Sandi Kukovec - najhitrejši pionir v Sloveniji.
Roka Grdino v skoku v višino, ki je dosegel enak rezultat (168 centimetrov) kot tretjeuvrščeni, le daje imel eno popravo več, kar po atletskih pravilih pomeni uvrstitev na četrto mesto. Prav tako četrta je bila Laura Pajtler v teku na 1000 metrov s časom 3:07,68, na 600 metrov pa je bila šesta z 1:40,10. Tako Grdina kot Pajtlerjeva imata pravico nastopa v tej konkurenci tudi naslednje leto, ko bosta imela priložnost povzpeti se na zmagovalni oder. Ostali mlajši ptujski atleti so tekmovali v okviru svojih sposobnosti ter pridno nabirali izkušnje za prihodnje leto.
Kvalitetno delo z mladimi v Atletskem klubu Ptuj je potrdila tudi Atletska zveza Slovenije, ki je v reprezentanco povabila vse tri nosilce medalj. Sandi, Samuel in Matej bodo slovenske barve zastopali na meddržavnem mnogoboju v Kranju in Mariboru.
Besedilo in fotografije Uroš Esih
Na pravi nogometni poti
Inštruktorska služba MNZ Ptuj je v času poletnih počitnic na Rogli organizirala letne priprave oziroma šolo nogometa za reprezentančne kandidate letnik 1991 in izjemoma 199H ter igralce na predlog klubov. Izbor kandidatov so napravili člani inštruk-torske službe in klubski trenerji, ki so igralce pripeljali na preizkus znanja in sposobnosti. Klubi so lahko predlagali dodatne kandidate po lastnem izboru glede na reprezentančno kvaliteto. Vadba je potekala po strokovnem programu Nogometne zveze Slovenije za starostno kategorijo U-13. Za izvedbo in strokovno vodenje so bili zadolženi: trenerja Gorazd Černila in Simon Vidovič, fizotarapevt Zoran Kukurov ter inštruktor Marjan Lenartič.
Že tradicionalno poletno druženje mladih nogometašev je z vidika stroke in nogometnih znanj imenitno uspelo. "Glavni cilji šole so športno-pedagoškega značaja in so usmerjeni k šolanju igralcev in trenerjev, glavne naloge pa transformacijski proces nogometašev, to je graditveni in storilnostni trening, teoretična informiranost, preverjanje sposobnosti igralcev, prognosti-ciranje in ocenjevanje perspektivnosti posameznih igralcev," je uvodoma dejal Marjan Lenartič.
In kako je vse skupaj potekalo?
S kombiniranimi treningi so mladi nogometaši vadili dvakrat na dan in opravili skupno deset treningov. Posebno pozornost so tokrat namenili individualni tehniki in drugim sodobnim prvinam nogometne igre.
Opravili so tudi različne teste, katerih rezultati bodo vodilo njihovim trenerjem v klubih, iz katerih igralci prihajajo.
Prav gotovo so bile najbolj zanimive prijateljske tekme z vrstniki, posebej bo ostala v spominu tista z NK Šmartno (starejši dečki U-14), ki sojo Ptujčani po vodstvu gostiteljev 2 : 0 s požrtvovalno, domiselno in učinkovito igro spremenili v zmago 2:3. "Seveda so pomembne tudi tekme, na katerih smo mlade seznanjali s tehnično-taktičnimi informacijami, ki so izjemno pomembne za nadaljnje delo, menim, da so reprezentančne priprave MNZ imenitna oblika nadgradnje dela v klubih. Morali bi si še bolj prizadevati podpreti akcije povezane z mladimi, saj je naša skupna naloga vzgojiti čim več obetavnih nogometašev in pravih športnikov," zaključuje vodja
Reprezentanca MNZ Ptuj U-13
Foto: Marjan Lenartič
strokovnega dela priprav Marjan Lenartič.
Priprava in vsakodnevna analiza je bila izvedena na osnovi video posnetkov in računalniške obdelave, ki jo je skrbno vodil in pripravljal trener in strokovni svetovalec MNZ Ptuj Simon Vidovič. Igralci so poslušab aktualno predavanje Janka Kolariča, strokovnega vodje Medobčinskega društva nogometnih sodnikov pri MNZ Ptuj, o pravilih in novostih nogometne igre. Branko Zupan, ki je pred kratkim prevzel selektorsko mesto mlade
reprezentance Slovenije, pa je predstavil programe dela z reprezentancama U-15inU-19. Izbrana vrsta MNZ Ptuj je torej še pred eno pomembno sezono, v kateri bo podobno kot v preteklih letih trd oreh za vse tekmece. Seveda se zavedajo, da jih čakajo atraktivna, vendar težka srečanja: MNZ Maribor, MNZ Celje, MNZ Murska Sobota in MNZ Lendava. Cilj v letošnjem tekmovanju je zagotovo uvrstitev pri vrhu, nato pa z malo športne sreče v zaključnih borbah reprezentanc MNZ stopiti še višje.
Ivo Komik
!
Uspel turnir v balinanju
S tradicionalnim turnirjem na balinišču ob ptujski
Potrčevi ulici, ki ga je organiziralo Športno društvo Center iz Ptuja, se je začela poletno-jesenska rekreativna balinarska dejavnost. Nastopilo je kar osem ekip s tremi oziroma štirimi tekmovalci.
Med možakarji v zrelih letih smo opazili tudi študente. Bila je pa tudi ženska, Jožica Težak, ki je okrepila moške vrste MČ Breg in s svojimi meti dokazala, da ve, kako se tej stvari streže. Čeprav se turnirja niso udeležile nekatere najavljene ekipe, je ta minil v zanimivih, izenačenih in tudi kakovostnih igrah. Tekmovalce jev imenu MO Ptuj pozdravil Janez Rožmarin, organizatorja pa predstavil Adolf Mihelač.
Po predtekmovanju so se v pol-
finale uvrstile ekipe Društva ptujskih upokojencev, MČ Ljudski vrt, MO Ptuj in ŠD Panorama. Najstarejši udeleženec tekmovanja je bil Franc Šmigoc - Picek, ki pravi: "Zame balinanje ne predstavlja le tekmovalne igre, temveč prijetno obliko druženja. Balinam zaradi zadovoljstva, za sprostitev. V tem športu sem že dolga leta in vesel sem srečanj s starimi balinarskimi prijatelji ter seveda navijačicami. "
V boju za najvišja mesta sta bili
ekipi Društva ptujskih upokojencev in MČ Ljudski vrt boljši od balinarjev MO Ptuj oziroma ŠD Panorama. V tekmi za 3. mesto so se bolje znašli balinarji MO Ptuj (v kateri pa smo pogrešali ptujskega župana dr. Štefana Čelana), v tekmi za L pa je ekipa Društva ptujskih upokojencev še enkrat prepričljivo zmagala in zasluženo osvojila lovoriko najboljših. Vrstni red ostalih ekip: 5. mesto ŠD Center, 6. upokojenci Center, 7. MČ Breg in 8. MČ Center.
V zadovoljstvo vseh sta balinarsko pravico delila Peter Gaspari in Slavko Skok. "Prireditelji so se zelo potrudili
in turnir je uspel v vseh pogledih. Vesel sem dosežka, kljub temu da sem nastopil v drugi sredini," je po tekmovanju povedal eden najboljših tekmovalcev turnirja Drago Žlender.
Zadovoljen je bil tudi Boris Premzl, a bolj po organizacijski kot po tekmovalni plati: "Turnir je minil v športnem in prijateljskem ozračju. Za vidnejše rezultate bomo morali še trdo trenirati."
Po razglasitvi zmagovalcev je ob kulinaričnih dobrotah Janeza Čuša in Zlatka Gramca zbrane zabaval simpatični Gusti Štefanec.
Ivo Kornik
ZANIMIVOSTI / PREJELI SMO
»P A <h»
Fotografska razstava: pred in za
Razstava Staše in Alenke v mariborskem Evroparku, med B. In 12. septembrom.
Pred in za objektivom je naslov fotografske razstave ptujskih fotografinj: Staše Cafuta in Alenke Slavinec, ki sta hkrati nastopili kot modela in kot fotografinji. Odlična komunikacija modela in fotografa omogoči, da se umetniško sporočilo udejani in žari sporočilno vrednost fotografij. Vsak človek je vesolje zase in s svojimi pozitivnimi ter negativnimi čustvi komunicira
navzven. V današnjem svetu avtorici pogrešata izraze in čustva na ljudeh, saj so obrazi mimoidočih pogosto apatični in monotoni. Skozi kreativno idejo sta se avtorici preko začetnic posameznih čustev zahvalilil sponzuiju maxi printov podjetju Altius. Razstava je bila na ogled med 6. in 12. 9. v mariborskem Europarku.
Milena Turk
PREJELI SMO
Natočimo čistega vina
29. junija sem se udeležil praznovanja župnijskega praznika sv. Petra in Pavla, kjer je bila slovesna posvetitev oltarja z dodatno bogoslužno opremo. Ob tej priliki je bil poudarjen velik delež pokojne Kristine Samperl Purg, ki ga je s svojo držo in delovanjem vnašala v ptujsko občinsko oblast v času županovanja g. Vojteha Rajherja ter dr. Miroslava Lucija. Vemo, kako zelo se je angažirala ob vračanju prvotne vloge minoritski cerkvi oziroma njeni ponovni postavitvi in ob tem je nastal projekt Ptujska trojka, pri katerem sem na nek način v začetku tudi sam sodeloval, zato se upam podpisati pod te vrstice. No, ob slavnostnih govorih pri tej slovesnosti je povedal svoje besede tudi sedanji ptujski župan g. dr. Štefan Čelan. Nimam se namena spuščati v analizo njegovega govora, toda bil sem neprijetno prizadet zaradi njegove primerjave pokojne ge. Kristine in poslanke LDS ge. Lidije Majnik.
Ker je bil njegov govor objavljen tudi v julijskem Ptujčanu, si lahko vsak sam ustvari svoje mnenje. Namreč, res je, da sta obe sodelovali pri Ptujski trojki, toda Kristina kot aktivna kristjanka, Lidija Majnik pa kot odločna zagovornica LDS-ovih stališč (primerjaj lanski Štajerski tednik, 23. okt., kjer se je LDS ob hvalospevu svoji poslanki hvalila, da je uspela znižati občinski prispevek za ponovno rekonstrukcijo cerkve s 410 na 140 milijonov SIT), s katerimi so vedno nasprotovali upravičenim zahtevam samostana po vrnitvi njegove lastnine. Tudi v obširnem intervjuju v isti številki Ptujčana govori ga. Lidija le o svojem zavzemanju za nove prostore knjižnice, nikjer pa ne omenja, da je količkaj dobrega storila za zgraditev minoritske cerkve.
Zato bi o njeni dejanski vlogi glede samostana in minoritske cerkve verjetno pač več vedela povedati bivša župana.
Jakob Emeršič
IZ LOKALNE TURISTIČNE ORGANIZACIJE
Ob svetovnem dnevu turizma
Ob 27. septembru, svetovnem dnevu turizma, se bodo določene ustanove, društva in podjetja neposredno ali posredno vključili v njegovo obeležitev.
Turizem postaja oz. je najperspektivnejša gospodarska panoga tako za Slovenijo kot tudi naše najstarejše mesto Ptuj. Letošnji osemmesečni rezultati na področju obiska in nočitev to potijujejo, saj je kar 45 % več nočitev kakor v enakem lanskoletnem obdobju. To pomeni, daje bilo na Ptuju v prvih osmih mesecih večje število nočitev kot v celotnem lanskem letu. V veliki meri takšnemu rezultatu botruje vstop Slovenije v EU. Vendar pa ne smemo zanemariti večletnega dela vseh, ki so se ukvarjali z razvojem turizma in tistih, ki se na tem področju trudijo še naprej.
Seveda se zavedamo, da je še precej poglavij nenapisanih in nedorečenih, zato apeliramo na vse, ki imajo Ptuj radi, da s svojimi predlogi, konstruktivnimi kritikami in mnenji prispevajo k lepšemu, gostoljubnejšemu, prijetnejšemu Ptuju za nas in tudi obiskovalce.
PRIREDITVE:
ZA LEPŠI PTUJ
25. septembra, ob 10. uri na Mestnem trgu. Turistično društvo Ptuj. Ob svetovnem dnevu turizma se bodo v TD Ptuj zahvalili vsem za turistični prispevek v letu 2004. Posebej bodo izpostavili oz. nagradili tiste, ki imajo najlepše urejeno okolje in s cvetjem olepšano pročelje
hiš.
Ob tem bodo pripravili tudi zanimiv kulturni program: nastop učencev OŠ Olge Meglič, stari prijatelji iz Kicarja, mažoretke iz Lenarta (državne prvakinje)
DRUGE PTUJSKE GRAJSKE IGRE
Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj in LTO Ptuj 25. septembra ob 14. uri. Turnirski prostor ptujskega gradu.
Tako kot preteklo leto bodo tudi letos v sodelovanju s prijatelji iz partnerskega nemškega mesta Burghausen organizirane grajske igre. Več kot 100 nastopajočih se bo predstavilo v tradicionalnih oblačilih in na srednjeveški tržnici. Posebej zanimiv bo program za otroke. Program:
animacija za otroke, srednjeveška tržnica, kmečka opravila, mečevalci, samostrelci, lokostrelci, srednjeveški plesi.
Program se bo predvidoma zaključil ob 19. uri.
TURISTIČNI KULTURNI DAN
OŠ Olge Meglič Ptuj, 27. septembra od 10.00 - 12.00 Ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembra bodo v OŠ Olge Meglič Ptuj predstavili projekt "Turistični kulturni dan". Prikazali bodo turistično pot, ki bo vodila od parkirišča na Zadružnem trgu, skozi staro mestno jedro in vse do Term Ptuj.
Ob tem bodo v sodelovanju s Termami Ptuj, Pokrajinskim muzejem Ptuj, Turističnim društvom Ptuj, MO Ptuj in LTO Ptuj izdali tudi nov turistični plakat Ptuja.
Lokacije prireditev:
1.	Zadružni trg (parkirišče)
2.	Miheličeva galerija
3.	Minoritski samostan
4.	Mestni trg - stojnice, oder za kulturne prireditve
5.	Tržnica - stojnice (kulinarika)
6.	Slovenski trg - stojnice (zelišča, turistični spominki)
7.	Grad
8.	Dominikanski samostan + muzej + knjižnica + OŠ Olge Meglič
9.	Terme Ptuj
(fytyóan 29
ZANIMIVOSTI/
OBVESTILA/RAZPISI
TUDI DAN PERUTNINE PTUJ NA RADGONSKEM SEJMU V ZNAMENJU DEGUSTACU
Strokovnjaki potrdili, da so Perutninini izdelki preprosto najboljši, sejem pa je ukinil naziv nosilca kakovosti
Sodelavci Perutnine Ptuj so se 1. septembra na gornjeradgonskem sejmu še posebej posvetili obiskovalcem s številnimi degustacijami svojih izdelkov. Tudi v Sloveniji se je namreč že začel odražati svetovni trend popularnosti perutninskega mesa in izdelkov, saj njihova potrošnja nenehno narašča. Z vsemi argumenti, saj je tudi svetovna zdravstvena piramida priporočenega prehranjevanja v svoji zadnji izdaji uvrstila perutninsko meso za stopnico više na ravni priporočenega prehranjevanja. Tako je zdaj perutninsko meso enako priporočljivo za vsakdanjo prehrano kot ribe,
medtem ko so druge vrste mesa po priporočilih prehranjevanja po prehranjevalni piramidi nekoliko nižje.
Poleg degustacijske popularnosti izdelkov Perutnine Ptuj na gornjeradgonskem sejmu so izdelki tega proizvajalca letos ponovno prepričali tudi ocenjevalno komisijo. Ker pa je organizator letos ukinil naziv nosilca kakovosti, ki je kar petkrat v zadnjih sedmih letih pripadel Perutnini Ptuj, so se pri tem pripravljavcu perutninskega mesa in izdelkov morali zadovoljiti s celimi serijami drugih, tudi prestižnih odličij. Ocenjevalci mesa so kar trem
kolekcijam izdelkov iz Perutnine Ptuj dodelili naziv šampion kakovosti, poleg tega pa je komisija Perutnini Ptuj dodelila še priznanje za inovatorstvo.
Ob tem je komisija za ocenjevanje mesnih izdelkov v Gornji
Radgoni kar 18 izdelkom iz Perutnine Ptuj podelila zlate medalje in petim srebrne.
Sporočilo za javnost Perutnine Ptuj
: SPREMEMBA DELOVNEGA URNIKA ' i DERMATOLOŠKE AMBULANTE NA j PTUJU
V septembru se je spremenil umik dela dermatološke ambu-! lante v Zdravstvenem domu na Ptuju. Od 6. 9. delamo ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 16. do 20. ure.
!	Predstojnik oddelka,
V	prim. mag. Jovan Miljkovič, dr. med. /
's	v
RAZPIS
ZA SODELOVANJE NA FOTOGRAFSKEM NATEČAJU
NASLOVNICA PTUJČANA 2004
NAGRADE
Mesečne nagrade za avtorje OBJAVLJENIH FOTOGRAFIJ NA NASLOVNICI PTUJČANA:
- storitve v vrednosti 5.000,00 tolarjev - nagrada ob zaključku natečaja: digitalni fotoaparat Canon PowerShot A80 (v vrednosti 92.900,00 SIT)
SPONZOR NATEČAJA: FOTO TABOR, Markovič Zoran, s. p.
Nagrajenci lahko nagrade dvignejo na Uredništvu Ptujčana, Mestni trg 1, Ptuj /v I. nadstropju Mestne hiše.
Nagrado za izbrano fotografijo na tokratni naslovnici prejme Drago Vidovič. Čestitamo!
Pogoji:
-	sodelujejo lahko vsi, ki se s fotografiranjem ukvaijajo ljubiteljsko,
-	starostnih omejitev ni,
-	vsak avtor predloži na mesec eno ali največ dve (barvni ali čmo-beli) fotografiji pokončnega formata (13x18) in pripadajoče filme ali zapis fotografije na digitalnem mediju (CD), v surovem formatu (JPG ali TIFF), v velikosti najmanj 2000 X 2800 točk ločljivosti celotne slike, ki je posneta z digitalnim fotoaparatom z zmogljivostjo najmanj 5 milijonov pik,
-	fotografije naj ne bodo računalniško obdelane,
-	tema za naslovnico v oktobru je: JESEN
-	teme za naslednje naslovnice bodo predpisane sproti, v predhodni številki mesečnika,
-	ker je natečaj anonimen, naj bo vsaka fotografija označena z geslom avtorja,
-	k fotografijam se priloži zaprta ovojnica, označena z GESLOM avtorja; v ovojnici naj bodo sledeči podatki: ime in priimek,
naslov in telefonska številka sodelujoče(ga) ter poimenovanje oz. komentar k fotografiji,
- vse prispele fotografije bo pregledala in ocenjevala komisija v sestavi:
*	odgovorna urednica Ptujčana Milena T\irk,
*	člani Uredništva Ptujčana (navedeni v kolofonu Ptujčana),
*	strokovni sodelavec v občinski upravi MO Ptuj Aleš Šprah.
FOTOGRAFSKI NATEČAJ POTEKA ZA APRILSKO-MAJSKO, JUNIJSKO, JULIJSKO, SEPTEMBRSKO, OKTOBRSKO IN NOVEMBRSKO NASLOVNICO PTUJČANA.
Rok za oddajo fotografij(e) za OKTOBRSKO številko je do ponedeljka, 11. OKTOBRA.
Za naslednje naslovnice Ptujčana bo rok predpisan sproti, v predhodni številki. Zaključil se bo z razstavo FOTOGRAFU, prispelih na fotografski natečaj, v razstavišču Mestne občine Ptuj in s podelitvijo nagrade AVTORJU
NAJBOLJŠE FOTOGRAFIJE NATEČAJA, ki jo bodo izbrali bralci.
Fotografije pošljite ali osebno prinesite na naslov: Uredništvo Ptujčana, Mestni trg 1, PTUJ, s pripisom za foto natečaj.
Tel. 02 748 29 20, 02 748 29 72, 02 748 29 99.
Avtorji za predložene posnetke
obdržijo avtorske pravice. Udeleženci dovoljujejo organizatoru natečaja uporabo poslanih fotografij za razstavo ob koncu natečaja.
Uredništvo Ptujčana
Na podlagi Pravilnika Mestne občine Ptuj o dodeljevanju štipendije in drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje (Uradni vestnik Mestne občine
Ptuj, št. 7/03) Mestna občina Ptuj
RAZPISUJE
štipendije in druge oblike denarnih pomoči za izobraževanje za študijsko leto 2004/2005
1.	ŠTIPENDIJE
V študijskem letu 2004/2005 bomo štipendirali študentke in študente, ki:
-	se redno šolajo in so vpisani vsaj v 2. letnik in ob tem niso	- so državljani Republike Slovenije,
starejši od 22 let,	- imajo povprečno oceno študijskega uspeha najmanj 7,7
- so izredni študenti in niso v rednem delovnem razmerju,	- in imajo stalno prebivališče na območju Mestne občine Ptuj.
-	ne prejemajo druge štipendije,
Dodelili bomo 6 štipendij za študijske programe in smeri (izobraževalni program, smer in stopnja izobrazbe):
- družboslovje,	- naravoslovje,	- humanistika.
Prijava za štipendiranje mora biti izpisana na obrazcu "Vloga za uveljavitev republiške štipendije" (obrazec DZS 1,51). Vsi dohodki staršev oz. skrbnikov morajo biti prikazani za obdobje od 1.1. do 31.12. 2003 v bruto znesku.
Ob izpolnjeni vlogi mora obvezno biti priloženo naslednje:
1.	uradno dokazilo o vseh doslej opravljenih izpitih, vajah in drugih študijskih obveznostih,
2.	potrdilo o vpisu v študijskem letu 2004/2005,
3.	izjava, da prosilec ne prejema druge kadrovske štipendije oz. potrdilo dosedanjega kadrovskega štipenditorja, da nima obveznosti iz dosedanjega štipendiranja,
4.	kratek življenjepis,
5.	potrdilo o državljanstvu,
6.	potrdilo o stalnem prebivališču,
7.	dokazila o začasnem bivališču, če v času študija prebiva izven kraja stalnega bivališča oz. smer in dolžino vsakodnevne vožnje s potrdilom o višini prevoza.
Prijave s prilogami pošljite v zaprti ovojnici in z oznako "prošnja za štipendijo - zaupno" na naslov: Mestna občina Ptuj, Oddelek za družbene dejavnosti, Mestni trg 1, Ptuj. Rok oddaje prijav je 20.10. 2004.
Pri podelitvi štipendije se upošteva program in smer študija ter boljši študijski uspeh oz. višja povprečna ocena kandidata. Ob enakih pogojih imajo prednost kandidati z nižjim osebnim dohodkom na družinskega člana.
O izbiri bomo kandidate obveščali do konca novembra 2004.
Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij lahko dobite na Mestni občini Ptuj, na Oddelku za družbene dejavnosti, Mestni trg 1, Ptuj, tel.
02	748 29 50.
2.	DRUGE OBLIKE DENARNIH POMOČI
V študijskem letu 2004/05 lahko uveljavijo pravico do sofinanciranja diplomskih, magistrskih in doktorskih del študenti, ki:
-	so študenti 4. letnika univerzitetnega študija,	- opravljajo diplomsko, magistrsko ali doktorsko nalogo povezano
-	so študenti od 1. letnika podiplomskega študija,	s pospeševanjem razvoja Mestne občine Ptuj.
-	so študenti izrednega študija višjih in visokih strokovnih šol,
-	so državljani Republike Slovenije,
-	imajo stalno prebivališče v Mestni občini Ptuj,
Dodelili bomo denarne pomoči za sofinanciranje diplomskih, magistrskih in doktorskih del s poudarkom na razvojnih prioritetah Mestne občine Ptuj, ki zajemajo naslednje teme:
- človeški viri in socialno okolje v Mestni občini Ptuj,	- pospeševanje gospodarskega razvoja v Mestni občini Ptuj,
- ekologija in varstvo okolja v Mestni občini Ptuj,	- naravna in kulturna dediščina v Mestni občini Ptuj.
Prijava za druge oblike denarnih pomoči mora biti zapisana v obliki vloge.
Ob vlogi posameznika mora biti priloženo še naslednje:
- potrdilo o vpisu v dodiplomski oz. podiplomski študij,	- tema naloge,
- dokazilo o stalnem prebivališču v Mestni občini Ptuj,	- stroški izdelave naloge.
-	program dodiplomskega oz. podiplomskega študija,
Prijave s prilogami pošljite v zaprti ovojnici in z oznako "prošnja za sofinanciranje diplomskih, magistrskih in doktorskih del - zaupno" na naslov: Mestna občina Ptuj, Oddelek za družbene dejavnosti, Mestni trg 1, Ptuj. Rok oddaje prijav je 20. 10. 2004.
Pri dodelitvi pomoči se upošteva zlasti tema naloge (poudarek na razvojnih prioritetah Mestne občine Ptuj) in stroške izdelave naloge. O izbiri bomo kandidate obveščali do konca novembra 2003.
Dodatna pojasnila glede razpisa lahko dobite na Mestni občini Ptuj, na Oddelku za družbene dejavnosti, Mestni trg 1, Ptuj, tel. 02 748 29 50.
Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj
ŠOLA PLAVANJA ZA ODRASLE
Plavalni klub Terme Ptuj organizira začetno in nadaljevalno ŠOLO PLAVANJA ZA ODRASLE.
Pričetek tečaja torek, 12.10. 2004 ob 19:30.
Število mest je omejeno.
Uvodni sestanek bo v ponedeljek, 11. 10. 2004 ob 19:30 na recepciji bazena Termalnega parka.
Če želite izvedeti več, pokličite ob sredah med 10. in 12. uro na telefonsko številko 041 590-981.
Plavalni klub Terme Ptuj;
/	X
VADBA V VODI ZA DOJENČKE IN MALČKE
Plavalna zveza Slovenije že peto leto na Ptuju organizira vadbo v vodi po Freudovi metodi za dojenčke in malčke od 4. meseca do 4. leta starosti. Prav tako bomo spet izvedli šolo plavanja za 4 do 6 let stare neplavalce. 10-tedenska vadba se bo začela 5. oktobra, potekala pa bo ob torkih ali četrtkih v popoldanskih urah (eno uro tedensko). Organizirali bomo tudi predavanje za starše. Prijave bomo sprejemali od 22. 9. do 24. 9. in od 27. 9. do 29.
9. med 17. in 19. uro na telefonski številki 051 220 984. Več informacij lahko najdete na www.plavanje-dojenckov.com.
Vabimo vse starše, da s svojimi otroki preživite nepozabne trenutke v prijetnem vodnem okolju in otrokom omogočite učenje plavanja preko igre!
Mitja Vidovič, Plavalna zveza Slovenije N................................................./
ATLETSKA ŠOLA MIRKA VINDIŠA VABI
Vpis v Atletsko šolo Mirka Vindiša, ki je namenjen osnovnošolcem, poteka vsak torek ob 17.30 in vsak petek ob 17. uri na Mestnem stadionu Ptuj. Za dodatne informacije lahko pokličete Barbaro (031365675) ali Mojco (041573114). Lahko pa pišete na akptuj@email.si.
Vabljeni vsi, ki so vas navdušili olimpijski boji v kraljici športa ter vsi, ki bi radi razvili svoje elementarne gibalne spretnosti v teku, metih in skokih.
VPIS V NOGOMETNO ŠOLO
Nogometni klub Ptuj vabi mlade nogometaše, da postanejo
"DRAVAŠF.
Vpisujemo otroke od 6. leta starosti, to je letnike 1999 pa vse do letnikov 1986.
Spoštovani starši!
V dolgi zgodovini kluba smo vzgojili veliko dobrih bolj ali manj znanih nogometašev in s to tradicijo želimo nadaljevati.
Mogoče vaš sin ne bo postal vrhunski nogometaš, vendar bomo poskrbeli, da bo imel dobro vzgojo, družbo in da mu bo nogomet, šport, ki ga ima rad, polepšal otroštvo.
Informacije na telefonski številki 02-779-74-30 v dopoldanskem času in na GSM 031-491-281.
Vabljeni!
Vodja NKP Dušan Čeh
ŠPORTNI ZAVOD
PTUJ
2250 PTUJ, ČUČKOVA 7, Tel.: 02 787 76
Fax: 02 787 76 31
ŠPORTNE
PRIREDITVE
september/oktober
ŠPORTNA DVORANA CENTER
Sobota, 25. 9. 16.00	Rokomet, prvenstvena tekma, članice, ŽRK Mercator-Tenzor : Kočevje
Nedelja, 26. 9. 7.30 - 22.00	Namizni tenis, članice, 9. Urhov spominski turnir
Sobota, 2.10. 17.00	Rokomet, prvenstvena tekma, starejši dečki A MRK Drava Ptuj : Velika Nedelja
Sobota, 9.10. 10.00	Rokomet, prvenstvena tekma, rokometna šola, ŠD Rokometna šola Ptuj : Velika Nedelja
11.30	Rokomet, prvenstvena tekma, mlajši dečki A MRK Drava Ptuj : Celje PL
19.00	Rokomet, prvenstvena tekma, članice, ŽRK Mercator-Tenzor : Polje
Nedelja, 10.10. 9.00 - 22.00	Državno prvenstvo v Kick-boksu
Sobota, 16.10. 17.00	Rokomet, prvenstvena tekma, starejši dečki A MRK Drava Ptuj : Radgona
19.00	Rokomet, prvenstvena tekma, člani, MRK Drava Ptuj : Razkrižje
Nedelja, 17.10. 9.30	Rokomet, prvenstvena tekma, starejše deklice A, ŽRK Mercator-Tenzor : Millennium
11.00	Rokomet, prvenstvena tekma, kadetinje, ŽRK Mercator-Tenzor : ŠR Zagorje
Sobota, 23.10. 17.00	Rokomet, prvenstvena tekma, mlajši dečki A MRK Drava Ptuj : Gorišnica
19.00	Rokomet, prvenstvena tekma, članice, ŽRK Mercator-Tenzor : Burja Škofije
Sobota, 30.10. 17.00	Rokomet, prvenstvena tekma, starejši dečki A MRK Drava Ptuj : Gorišnica
19.00	Rokomet, prvenstvena tekma, članice, ŽRK Mercator-Tenzor : Krim Eta Malizia
Nedelja, 31.10. 11.00	Rokomet, prvenstvena tekma, kadetinje, ŽRK Mercator-Tenzor : Celeia Žalec
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA
Sobota, 2.10.
10.00
Košarka, kadeti, KK Ptuj Haloze : KK Pivovarna Laško
Nedela, 3.10. 10.00	Košarka, pionirji, KK Ptuj Haloze : KK Hopsi Polzela
Nedelja, 10.10. 17.00	Košarka, mladinci, KK Ptuj Haloze : KK Banex
Sobota, 16.10. 10.00	Košarka, kadeti, KK Ptuj Haloze : KK Branik Maribor
17.00	Odbojka, ŽOK Fiat Prstec Ptuj : Mislinja
Nedelja, 17.10. 10.00	Košarka, pionirji, KK Ptuj Haloze : KK Rogaška 98
Sobota, 30.10. 17.00	Odbojka, ŽOK Fiat Prstec Ptuj : Izola
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA
Sreda, 22. 9. 16.00-21.00	Judo - liga
Petek, 24. 9. 16.00- 18.00	Ptujski športni vikend - dan odbojke
Nedelja, 10.10. 17.00	Košarka, mladinci, KK Ptuj Haloze : KK Banex
Sobota, 25. 9. 9.30 - 12.30	Ptujski športni vikend - predstavitev in igranje badmintona
16.00-18.00	Ptujski športni vikend - dan odbojke
Nedelja, 26. 9. 16.00-18.00	Ptujski športni vikend - dan odbojke
Sobota, 30.10. 17.00	Odbojka, ŽOK Fiat Prstec Ptuj : Izola
MESTNI STADION PTUJ
Sobota, 25. 9. 16.30	Nogomet, U-14, NK Ptuj : Le coq Sportif
Sobota, 2.10. j 16.00	Nogomet, člani, 1. SNL Simobil, NK Kumho Drava Ptuj : NK Gorica
Nedelja, 3.10. 15.30	Nogomet, U-14, NK Ptuj : Šmartno ob Paki
Sobota, 9.10. 13.30	Nogomet, kadeti, 2. SKL - Vzhod, NK Ptuj : NK Šartno
15.30	Nogomet, mladinci, 2. SML - Vzhod, NK Ptuj : NK Šmartno
Nedelja, 16.10. 15.30	Nogomet, U-14, NK Ptuj : Mura
Sobota, 23.10. 15.00	Nogomet, člani, 1. SNL Simobil, NK Kumho Drava Ptuj : CMC Publikum
Nedelja, 24.10. 13.00	Nogomet, kadeti, 2. SKL - Vzhod, NK Ptuj : NK Krško
15.00	Nogomet, mladinci, 2. SML - Vzhod, NK Ptuj : NK Krško
Sobota, 30.10. 15.30	Nogomet, U-14, NK Ptuj : Koroška Dravograd
OBVESTILA/
VABILA
TRGATEV V MESTNEM VINOGRADU
Tudi letos pripravljamo tradicionalno trgatev renskega rizlinga v mestnem vinogradu, podmladka stare trte z mariborskega Lenta na dvorišču ptujskega gradu, ter ranfola. Tradicionalna trgatev bo v predzadnjem tednu v oktobm; predvidoma v petek, 22. 10. Letos bo prireditev potekala v večjem obsegu, vabljena je širša množica ljudi. Trgatev bo popestrena s prikazom stiskanja grozdja, s kulturnim programom ter turistično in kulinarično ponudbo na stojnicah. Lokacija in natančen datum prireditve bosta objavljena v medijih.
V
10. JESENSKI ŽIV ŽAV
Klavdija Petek
Društvo prijateljev mladine Ptuj letos že desetič v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti pripravlja prireditev za otroke in starše pod naslovom "Jesenski živ žav". Vsako leto ima prireditev veliko obiskovalcev, število se giblje med 500 in 800. Letos bo potekala v nedeljo, 3. oktobra, med 15. in 18. uro na ptujskem gradu. Vselej jo namreč časovno povežemo s Tednom otroka, ki se začenja 4. oktobra. Soorganizator prireditve bo Pokrajinski muzej Ptuj. Osrednja tema pa je glasba.
Na prireditvi bodo letos otroke in starše zabavali KUD Teater za vse s predstavo "Vrana in glasba", pri nas bo gostoval lajnar z zbirko starinskih glasbil, nastopili pa bodo tudi mladi glasbeniki iz Ptuja in okolice. Otroci bodo skupaj s starši izdelovali srednjeveške ropotuljice, reševali glasbeno križanko, sestavljali gradove iz kock, obiskali muzejsko glasbeno zbirko, ustvaijali v likovnih delavnicah in se posladkali s kostanji in drugimi jesenskimi dobrotami.
Za vse otroke je vstop prost, vstopnina za odrasle pa je 500 SIT. V primeru dežja prireditev odpade.
V
LEO KLUB PTUJ
Prijazno vabljeni!
Dobra dva meseca po ustanovitvi Leo kluba Ptuj smo članice in člani zavihali rokave in se podali na pot svojega poslanstva. V skladu s svojo primarno dejavnostjo humanitarne organizacije in z namenom pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo, smo uspešno izpeljali svojo prvo akcijo, ki smo si jo v sklopu kluba zadali. Drobna pozornost našega kluba je nekomu olepšala prihajajoče šolske dni.
Zavedamo se, da je na svetu premalo ljudi, ki znajo prisluhniti sočloveku in mu pomagati v trenutku, ko pomoč najbolj potrebuje. Nemalokrat je dovolj že pogovor, topla beseda, ki ti pove, da nisi sam, ki olajša dušo in napolni srce z novo voljo in optimizmom za boljšo prihodnost.
Želimo priskočiti na pomoč tudi tistim mladim, ki so svoje okolje presegli in se dokazali v mednarodnih vodah, medtem ko na domačih tleh niso našli zadostne podpore.
Predvsem pa želimo, da bi vsem vam v očeh zmeraj sijala iskrica upanja, da vam nikoli ne bi zamrl čut za sočloveka in da bo vaša prihodnost vredna življenja v vsej svoji lepoti.
Bronja Habjanič, za Leo klub Ptuj
V_________________________________________________________J
f PROGRAM V KOLNKIŠTI:	N\
Nedelja, 26. september, ob 21. uri: TO JE SPINAL TAP
projekcija filma - Režija: Rob Reiner
Petek, 1. oktober, ob 21. uri: RAINFOREST - TRIO - koncert
Sobota, 2. oktober, ob 21. uri: DEJ ŠE ENO LITRO - koncert
Nedelja, 3. oktober, ob 21. uri: KES - projekcija filma Režija: Ken Loach
Petek, 8. oktober, ob 21. uri: LANGA - CIGANSKI OGENJ
koncert
Sobota, 9. oktober, ob 21. uri: THE SESSION BAND - koncert
Nedelja, 10. oktober, ob 21. uri: SEDMI PEČAT - projekcija filma
V
Petek, 15. oktober, ob 21. uri: IZIDOR LEITINGER KVINTET
koncert
Sobota, 16. oktober, ob 21. uri: PLAN 9 - koncert
Nedelja, 17. oktober, ob 21. uri: DIVJE JAGODE - projekcija filma
Nedelja, 24. oktober, ob 21. uri: ONKRAJ ZRCALA - projekcija filma
Sobota, 30. oktober, od 21. ure: HALLOWEEN PARTY
Nedelja, 31. oktober, ob 21. uri: OBHAJALO - projekcija filma
Vstopnin ni!
Vabi Klub ptujskih študentov.
S' Lokalni podjetniški center pri ZRS Bistra Ptuj in \ Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Ptuj VABITA
bodoče podjetnike in delujoča podjetja,
vse, ki ste že vsaj enkrat v življenju razmišljali o ustanovitvi svojega podjetja in možnosti samozaposlitve, da se udeležite informativne predstavitve o možnosti PRIDOBITVE finančne pomoči.
1. SOFINANCIRANJE STROŠKOV SPODBUJANJA PODJETNIŠTVA
Sistem vavčerskega svetovanja - program subvencioniranega svetovanja
in
2. POMOČ PRI SAMOZAPOSLITVI
Program vavčerskega svetovanja - subvencioniranega svetovanja -
predstavlja obliko podjetniške svetovalne podpore države, namenjeno malim in srednje velikim podjetjem (MSP) in vsem potencialnim podjetnikom, ki se odločajo za podjetniško pot. Osrednji storitvi v programu sta splošno in specialistično podjetniško svetovanje, nudi pa tudi druge oblike
podpore.
Samozaposlitev - sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva se izvaja v obliki enkratne nepovratne pomoči, ki jo dodeli Zavod RS za zaposlovanje.
V program se vključi brezposelno osebo ali presežnega delavca na podlagi zaposlitvenega načrta in predloga za vključitev v program ter dokazil o uresničeni samozaposlitvi.
Enkratna nepovratna sredstva se izplačuje samozaposleni osebi na podlagi pogodbe o sofinanciranju stroškov spodbujanja podjetništva. Osebe, ki se samozaposlijo, so zavezane ohraniti samozaposlitev najmanj dve leti!
KDO lahko koristi storitve programa? KAJ mi program ponuja? KOLIKO dobim (višina subvencije)? KAKO se vključim?
... na vsa ta VPRAŠANJA in še ostala boste dobili ODGOVORE na
informativni uri.
vsak prvi delovni torek v mesecu ob 11. uri
v HIŠI INFORMACIJ - ČIPS in Regijsko informacijsko središče (čez cesto "stare policije" v prostorih nekdanje Ljudske c	knjižnice), Krempljeva ul. 2, Ptuj	v
GLEDALIŠČE / RAZSTAVE PRIREDITVE
Slovenski trg 13, 2350 Ptuj,
Telefon:
JVleTlno (gledališče + 386 2 749 32 50, ‘Ptuj
d?
Faks:
+ 386 2 749 32 51
tajnistvo@gledalisce-ptuj.si, www. gledalisce-ptuj.si
PROGRAM ZA OKTOBER
VPIS V OTROŠKI ABONMA (abonma Lutka in Račka) Od 13. do 21. septembra - za dosedanje abonente,
22. september - dosedanji abonenti lahko zamenjajo sedež, od 23. septembra do 1. oktobra - za nove abonente.
ZA OTROKE
2. 10. ob 10. in 11.30	Borut Gombač ROJSTNI DAN, režiser Laszlo Rumi,
abonma Lutka in Račka Lutkovno gledališče Maribor
5. in 6. 10. ob 9.30 in
11.00	za šole in izven
11. in 12. 10. ob 9.30 in
11.00
18. in 19. 10. ob 9.30 in
11.00	za šole in izven
18. in 19. 10. ob 9.30 in
11.00	za šole in izven
ZA MLADINO
Svetlana Makarovič ŽOGICA MAROGICA, režiser Tine Varl, Lutkovno gledališče Maribor
Roald Dahi GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO,
režiserka Ivana Djilas, Mestno gledališče Ptuj
Lilijana Praprotnik Zupančič PRINCESKA IN ČARODEJ,
režiser Miha Alujevič, Mestno gledališče Ptuj
Lilijana Praprotnik Zupančič PRINCESKA IN ČARODEJ,
režiser Miha Alujevič, Mestno gledališče Ptuj
L, 4., 13., 14., 22. 10. ob Igor Bauersima norway.today, režiser Miha Golob, Mestno
9.30	in 11.00
L, 4., 13., 14., 22. 10. ob
9.30	in 11.00 za šole in izven
ZA ODRASLE
gledališče Ptuj
Igor Bauersima norway.today, režiser Miha Golob, Mestno gledališče Ptuj
VPIS V ABONMA ODRASLI
Od 13. do 21. septembra - za dosedanje abonente,
22. september - dosedanji abonenti lahko zamenjajo sedež, od 23. septembra do 1. oktobra - za nove abonente.
24.	9. ob 19.30 za izven
25.	9. ob 19.30 za izven
9. 10. ob 19.30
15. 10. ob 19.30 za abonma Odrasli in
Igor Bauersima norway.today, režiser Miha Golob, Mestno gledališče Ptuj - PREMIERA
Igor Bauersima norway.today, režiser Miha Golob, Mestno gledališče Ptuj
rokgre PAVLEK, režiser Rok Vilčnik, Mestno gledališče Ptuj, PREMIERA
rokgre PAVLEK, režiser Rok Vilčnik, Mestno gledališče Ptuj,
NA GOSTOVANJU
20. 10. ob 19.30
Tim Firt NEVILLOV OTOK, režiser Dražen Ferenčina, v Mestnem gledališču ljubljanskem
Osojnikova 9, 2250 Ptuj, tel. 02 780 55 40, e-mail: cid@cid.si www.cid.si
□HD
CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI
CID v oktobru
Nedelja, 3. oktober, od 15. do 18. ure na ptujskem gradu
10. JESENSKI ŽIV ŽAV.
V sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Ptuj in Pokrajinskim muzejem
Ptuj.
Od 4. do 10. oktobra poteka TEDEN OTROKA.
V tem tednu se bo začela obravnava teme letošnjih otroških parlamentov "Mladi in Evropa".
Na ogled je razstava slik
ALEKSANDRE VIDOVIČ, prof. likovne pedagogike.
Sreda, 6. oktobra, ob 18. uri
POTOPISNO PREDAVANJE Staša Cafuta: KANADA.
Sreda, 13. oktobra, ob 18. uri
ODPRTJE RAZSTAVE SLIK Ane Šuster, absolventke likovne pedagogike.
Sreda, 20. oktober, ob 18. uri
GLEDALIŠKA PREDSTAVA Goran Gluvič: JAM SESSION.
Igrata: Primož Ranik in Uroš Potočnik, Scena: Grega Nartnik, Dramaturgija: Janez Vencelj
Sreda, 27. oktober, ob 17. uri
ALI MLADINA VE, KJE JE EVROPA?
Posvet MISSS o informiranju mladih na lokalnem nivoju (MISSS - Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije).
Petek, 29. oktober, ob 20. uri KONCERT INDIJSKE GLASBE.
Vstop na vse dogodke je prost!
TEČAJI, REKREACIJA, SEKCIJE
•	AEROBIKA ob torkih in četrtkih
• DEBATNI KLUB po dogovoru z mentorico
•	FILMSKA SEKCIJA ob sredah
• KITARA po individualnem umiku • NADALEJVALNI TEČAJ POGOVORNE ITALIJANŠČINE ob petkih
•	NADALJEVALNI TEČAJ ZNAKOVNEGA JEZIKA
GLUHIH za zaključeno skupino
•	PLESNA ŠOLA POWER DANCERS ob ponedeljkih
• FOTO SEKCIJA ob terminih, dogovorjenih z mentorico
CID je odprt: vsak delovni dan od 9. do 18. ure, informacije od
8.	do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.	,
GALERIJA MAGISTRAT
September, oktober 2004
Razstavlja akademski slikar Dimitris Gratsias iz Aten, eden izmed 25 udeležencev mednarodnega srečanja umetnikov in humanistov na Ptuju Staro mesto - nova misel, ki so na Ptuju po številnih prostorih postavili svoja likovna dela in so še vedno na ogled.
Srečanje umetnikov in humanistov sta v začetku septembra organizirala Pokrajinski muzej Ptuj in L. I. P. A. (Links for International
Promotion of the Arts) iz Chicaga pod vodstvom Ptujčanke Vesne Rebernak, lastnice L. I. P. A. Gallery.
Naslov razstave: Lysistrata on strike Razstavljene umetnine bodo na ogled do konca septembra.
Med 1. in 21. oktobrom bo razstavljal slikar Ernest Bransberger, član Likosa iz Murske Sobote.
Naslov razstave: Prekmurske krajinske slike.
Tehnika: kombinirana.
Slovesnost ob odprtju razstave bo v petek, 1. oktobra, ob 12. uri.
V imenu Mestne občine Ptuj in razstavljavcev vljudno vabljeni na slovesnost ob odprtju in ogled razstav.
Milena I\irk
Četrt stoletja
Konec sedemdesetih v letih prejšnjega stoletja, v obdobju zapoznelega hipijevstva, vročičnih ritmov takrat aktualnega diska in ob prvih prebujanjih punka, se je na Prešernovi ulici v meščanskem okolju starega stoletja pojavila nova kavarna. Letos je zadnjo soboto v avgustu minilo 25 let, od kar je Orfej priljubljen družabni prostor, kjer se srečujejo najrazličnejši obiskovalci. Branje jutranjega časopisa ob kavici, klepet s prijatelji, ogled športnih dogodkov na televizorju, ki je že kar stalnica v kotu lokalov (čakamo le še na internet), ali pa zgolj destinacija ob odhodu 'ven' ob koncu tedna, so več kot tehtni razlogi za marsikoga ob odločanju za obisk popularne točke.
kavarne Orfej
Vrhunec večera je bil vsekakor nastop skupine Popperkeg.
Prijetna glasba, ki zadovolji vse okuse, urejen interier, redno dopolnjujoča zbirka fotografij na stenah, atraktivna lokacija v samem starem mestnem jedru ter seveda prijazno osebje so tehtni razlogi tako za mlajše, ki jim je pomemben vznemirljiv in nepozaben večer, kot za starejše in ne več tako mlade, ki se trudijo ostati na tekočem z dogodki družbene kronike ali pa so si zgolj zaželeli trenutka sprostitve in osvežitve.
Skratka vzroki za obisk kavarne v neposredni bližini istoimenskega rimskega spomenika - prangerja iz 2. stoletja so mnogoteri in raznoliki, prav takšni kot so redni in tisti bolj naključni obiskovalci. Kot zanimivost podatek, da so se prav v Orfeju okrepčevali naši smučarski asi Mateja Svet,
Bojan Križaj ..., ko so se mudili na Ptuju.
Imenitni kavami priliči tudi imenitna proslavitev četrt stoletja obstoja, zaprta glavna ulica skozi staro mesto, z redarji in stojnicami, kakršnih smo vajeni le še ob ptujski noči.
Nastopajoči so bili izbrani tako, da kar se le da zadovoljijo raznolike okuse.
Po uvodnih bolj kabarejsko-šansonjersko in jazzovsko ter bluesovsko obarvanih taktih kitarske godbe, so se redni gostje na ptujskih odrih, sicer pa tudi stari znanci mariborskega Lenta, znova pojavili pred domačo publiko. Kvinton je ime, ki združuje glasbenike aktivne že od zgodnjih osemdesetih. Masaker, Pleroma, Hello Misery, Pozidni Matija so imena, ki so kronistom rock-ovske scene prav gotovo dobro
znana. Vendarle pa so Kvinton, ki so tudi že posneli CD z naslovom 'Lovci sreče' in videospota, uspešno lansirana na TV kanale; 'Gusl' in 'Dotik ljubezni' v primerjavi s prejšnimi zasedbami glasbeno dokaj različni in dejansko korak nazaj h koreninam bluesa, rock-a billy-a in domačemu folk izročilu. Od tod tudi harmonika v zasedbi, kar je za 'rock' band skorajda 'blasfemično' ter priredbe vzorov kot so; John Lee Hoooker, Joy division, Tom Waits ter nekaterih narodnih pesmi.
Dejstvo je, da so z glasbo, ki je bliže ljudstvu, zaigrali na pravo noto, in je tako tudi sprejem v primerjavi s časi, ko so prirejali pesmi Srečka Kosovela ter 'Lilli Marlen', bistveno drugačen. Vedno znova se potrjuje, daje za povprečen okus potrebno izvajalcu nekaj svoje 'genialnosti' prihraniti le zase ter se prilagoditi večinskemu okusu, če hoče shajati na sceni.
Kot vrhunec večera je bil vsekakor zaslužen nastop skupine Popperkeg, ki so tudi nastali na pogorišču nekdanjih skupin, v tem primeru; D'kronik's, M. I. L. K.,... Sprva trio se je oplemenitil še z dvema vokaloma ter že kar rednim gostom za klaviaturami Sebastjanom Duhom. Se lani prisoten pop-soul, vokal Sandre, je nadomestil drugi fant za mikrofonom, tako da je zvočna slika nekoliko drugače obarvana. A še vedno fuzija jazza in rocka, prijetno oplemenitena z rap vokali, hip-hopom, funkom, in tršimi vložki, ki pa so bili po nekajkratnih ponovitvah že nekoliko moteči.
Kar vsi pri Popperkeg morda že nekoliko nestrpno pričakujemo, je CD. Po mesecih zahtevne gradnje studia je čas tudi za prve posnetke že zrel, trg pa več kot željan svežih idej.
Večer je zaključil D. J. Hose, ki nam je vrtel drum & bass. Lepo število zadovoljnih prijateljev in drugih med publiko je dokaz, da so organizatorji zadeli v polno ter daje ptujska scena razgibana, čeprav ji na trenutke
Na 32. mednarodnem filmskem in video festivalu Festival narodov v mestu Ebensee v Avstriji je 19. junija v posebni kategoriji kratkometražnih filmov Tinček Ivanuša prejel zlatega medveda za film Šampion Koko. Na festivalu je sodelovalo 650 avtorjev iz 37 držav.
Srebro in bron sta prejela filma iz Velike Britanije. Nagrajeni film Šampion Koko je nastajal več let in je zadnji iz serije petelinjih zgodb, traja pa natanko tri minute, kot zahteva mednarodna propozicija. Glavni junak zgodbe je petelin Koko. Kupi si čevlje in smuči ter v odlični slalomski vožnji zmaga na pohorski Zlati lisici. Film bo v kratkem preveden tudi v slovenski jezik.
Drugi mednarodni uspeh je specialno priznanje 13. festivala televizijskega etnološkega filma FESTEF 2004, ki je bil od 8. do 1 L julija v Kučevem v
nekaj umanka. Nekaj, kar bi poneslo muziciranje nad lokalne okvire in omogočilo avtorjem preživetje in ne zgolj životarjenje. Le upamo in srčno si lahko želimo, da se bodo mankajoči koščki v mozaiku dopolnili v koherentno in kvalitetno celoto, ki bo našla pot do poslušalcev tudi izven meja Slovenije.
Besedilo in fotografija Boris Voglar
Srbiji. Film "V vetru poje stari mlin" si je prislužil specialno priznanje kot film, ki prispeva k ohranitvi kulturne dediščine in daje poseben pomen tradiciji. Na festivalu je sodelovalo 60 filmov iz republik nekdanje Jugoslavije.
Milena Turk
Tinčku Ivanuši najvišje priznanje - zlati medved na Festivalu narodov v avstrijskem mestu Ebensee.
Zlati medved za film Tinčka
>✓
Ivanuše Šampion Koko
Dve mednarodni priznanji na filmskih festivalih v Avstriji
in Srbiji
Lr^ažl5gAR^|
29.9 .’O4 ob 10. uri vabljeni na
OTVORITEV
prenovljenega
HIPERMARKETA
SPAR PTUJ
r
LEKARI TRSTE! SI-22E T02 7
LEKARNA PTUj jE OD
Domski oddelek 35 A PTUJČAN 2004
“O
—I
d
c_
COBI SS O
dežurstvo: dktober: 1.10.2004 - b.10.2004
1 1.10.2004 - 30.10.2004
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjo IN OB PRAZNIKIH PA |E DEŽURSTVO NEPREKIN|EN0 VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNjEQA PNE.
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00.
Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492
Označene dni dežura	in sicer:	ob delavnikih od 20, do 7, ure
ob sobotah od 14. do 7. ure ob nedeljah in praznikih 24 ur
OKTOBER 2004 - dežurstva			lekarne T(		
ponedeljek	torek sreda	četrtek	petek	sobota	nedelja
	5W/ 6W/	7T0IK/	8 Wr/-	9 Wr/	10W/
Ostale dni dežura Lekarna Ptuj.
nedelja
NAGRADNA ANKETA -TERME PTUJ
Odgovorili ste in zadeli nagrado!
V žrebu prispelih anket, ki ste jih poslali v naše uredništvo, so prejemniki nagrad, ki jih poklanjajo Terme Ptuj, sledeči izžrebanci:
1. NAGRADA: abonma vstopnico za 10 kopanj prejme ROZALIJA FÜRST iz Kicarja 28a, 2250 PTUJ
2.	NAGRADA: kopanje s kosilom za 2 osebi prejme SIMONA VINDIŠ iz 5. prekomorske 12, 2250 PTUJ
3.	NAGRADA: kopanje s kosilom za 1 osebo prejme PEPELKA BEZJAK iz Panonske ulice 5, 2250 PTUJ
Nagrajencem čestitamo!
Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
Poslovna enota PETOVIA
Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel. 788 00 23 oddelek papirnice, tel. 788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE
Poslovna enota PANORAMA
Špindlerjeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE
Poslovna enota SOLID
Mezgovci ob Pesnici 4 b, Dornava, tel. 755 48 31 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE