9. številka. V Trstu, v soboto 31. januvarja 1891. Tečaj XVk „E D I N O S T" izh»js dvakrat n» teden. vstiko sreio in loboto oh 1. uri popolndn* „Edinost" stane : tu rae leto gl. fi.—; ia*en Av*t. ft.— jrl. za polu leta „ 3.—; „ , 4.50 „ r.A četrt lota „ 1.50; „ „ '2 '2b „ PnHami^ne številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tritn po » nov.. v Goriei in v Ajdovščini po « nov. M a narsćba brez priložene naročnina s» •ipravniitvo a« osira. EDINOST OglMl in oznanila wa rakune po 8 nO vrućica v petitu ; za nrulove črkami »e plačuje prodtor, kolikor bi 'ga 4 obneslo navadnih vr»tic. Poslana, jama zahval«, oimrtnlee itd »e rarunn po pogodbi. v«i dupini ne pošiljajo urednifitvu v uliei Carintia »t. 25. Vnako pinmo mora biti Irunkovano, ker nefrankovana ne ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. * nretzky. Koga pa zastopa nemško - liberalna stranka P Nemški narodP Kdo se ne smeje?! Nemški narod avstrijski je po svoji večini konservativen in kot tak protiven liberalcem. In kje so protiRemitje, kje so nemški na-eijonalci — oni nacijonalci, ki se pri teh volitvah izvestno še okrepijo P! In taka stranka, ki ima zaslombo svojo le v malem delu prebivalstva in katere moč izvira le iz zloglasne Schmerlingove volilno geometrije, uprav na život prikrojeno tej stranki, naj bi prevzela vladno krmilo P Tako zaslepljeni na Dunaji menda vender niso. Razumno je ob sebi, da mi nikakor nismo pristaši nemških nacijonalcev, ali to priznamo brezpogojno, da je mnogokatera njih tožeb, naperjena proti liberalcem, povsem opravičena. Ni-li morda res, da je ta poslednja stranka slepo služila brezsrčnemu židovskemu kapitalizmu ; ni-li res da je neusmiljeno izžemala ubogo ljudstvo in da je se svojo, le koristi finančnih ko- komu druzemu, n. pr. — imejte o tem Vi, gospod urednik, „besedo", (ali pa tudi več, Če hočete !) Kaže-li magnetna igla naših N e m-cev v Berolin ali v deželo Culokafrov, slobodno jej, ipak tako eminentne vrednosti in važnosti ni, da bi o njej kaj več bas danes govoril, Vfalo več zanimiv zdi se mi vaš novi župan dr. Pitteri. Kar se njega tiče, bi trdil, da bode, kor je baš „novopečen", vsaj nekaj časa, in če ne več, vsaj par tednov, postavno-prnvično in kolikor toliko — nepristransko dirigiral svoj županski voz. da bi vsaj toliko zadobil veljave za Tržaške Slovenee ali Slovane, sploh, kolikor velja pregovor naš, češ r nova metla dobro pometa; a, da bi pa s temi Slovani dr. Pitteri pometal, tega mu pa niti ne svetujem niti ne od njega pričakujem, najmanj pa zdaj o tem — politično-predpust-nem času. Sicer pa — kakor si bo po-steljal tako bo ležal, a nikakor mu ne želim, da bi zbolel, tako kot dr. Bazzoni. nego, voščim mu, naj le živi, zdrav in srečen, pa skrbi, da bode srečen tudi sle-hem Rtanovnik Tržaški pod njim ! lu tako pridem — post tot diseriminn rerum, tudi v kolobar navadnega našega • " ...... — r~ rifej priznavajočo finančno politiko skofy upropastila državo — Ida jo je doveli do kraj propada. Do trf moramo pohfsliti nemške nacijonalce in antisemite. A^li le do, tu — ko prestopimo na strogo politično pozoriiče, moramo pa odločno obsojati teženja nemških nacijonalcev, osobito kar se tiču visoke, mejnarodne politike — notranja njih politika je le veren odmev vnanje njih politike — kojo po vsoj pravici smemo imenovati veleizdajsko. In nemški nacijonalci žive vladi pred nosom, torej mora ona poznati veliko nemarnost veliko-nemških tendencij. A' . jih ne pozna ali morda vedoma oči zatiska — ksj tacega pa si ni lahko misliti — potem se-ve-da — — Važno pa je /a nas vprašanje: Kako je narastla ta stranka, kako si je pridobila toliko zitslombe mej sicer lojalnim ljudstvom P O ne, nemški nacijonalci niso nastali iz sebe, ampak porodili so jih ne-brojni taktični pogreški, katere je zagrešila n em š k o-l i b e ra I n a stranka tako z ozirom na materijalno stanje širjega občinstva, kakor so svojo, avstrijskim interesom ne odgovarjajočo politiko, izvira-jočo iz sebičnosti, gospodoželjnosti in divjega srda do nas Slovanov. Dokler so nemški nacijonalci bruhali svojo jezo le na Slovane, smejali so se liberalci v pest, ter si zadovoljno mencali roke, a modri ti možje niso pomislili, da se meč, kojega so v obliki prunjakov nam skovali, obrne proti njim samim. Prusjaške tendencije v Avstriji so le logiška posledica grdih nepatrijotiških lastnosti in dejanj nemško-liberalne stranke. Res je: nemški nacijonalci utegnejo za Avstrijo postati velika kalamiteta in da ao nam liberalci vatvarili ta nevarni element, škodovali ao državi več, nego bi jej mogla škodovati ena cela vojska. In takim rokam, taki stranki naj bi poverili usodo države?! Tega ne moremo verjeti, dokler gojimo vero v bodočnost te države in dokler ima izrek slavnega češkega historika svojo ve- življenja, ali, če hočete: narodno-socijal-nega (tedaj : društvenega) življenja. Nekaterim ljudem dopada se bolj „navadno" drugim zopet socijalno življenje, zbog tega je treba to stvar ločiti, kakor se razlikujejo tudi ljudje (v navadnem življen ji namreč!) Tako so se razlikovali n. pr. tudi pri letošnji ljudski štetvi: Slovenci in Nemci, prvi z „občevalnim jezikom" slovenskim, (tudi taki. so bili kojih #Um-gangssprache" je bila „d e u t a c h" ), Nemci bo polnili pa 11. to rubriko z „dputsch", eni tudi s „kotschew«risch* itd,, Kdo bi vse te Avstrijce naštel 1 A najbolj zanimala me jo pola nekega c. kr. živino-zdravnika, rodorti Poljaka, če ni Malorusin. Jaz sicer no trdim, da je pri pisanji te pole Bploh knj mislil, nego jaz le trdim, da je zapisal v 11. rubriko „deutsch", dasiravno mu ta toliko pristroja, kakor zajcu boben. Pa — kdor zna pa zna, dejal je Ribničan, ko jo konja s svedrom drl, in baš zbog tacih in jednacih Nemcev in nemškutarjev bila je letošnja ljudska šte-tev zanimiva, kakor že dolgo no poprej ! Pomislite: Tu zavest fcloveskega narodnjaka, tam deviško - sramežljiva spaka Nemca, nemškutarja, Kočevarja ali Poljaka; tu odločnost, tam — svetohlinstvo »V cdtinit }t m i da je obstoj te države evrup- sicer, da je grof Taaffe sila elastičen državnik, da se kaj lahko uda vsakemu položenju ; da ni izmej onih kre-menitih ministrov, ki se krčevito drže svojih načel in svojih obljub in ki se raje umaknejo, nego bi se za las umaknili od svojega programa: ali o njega ljubezni do države tein o njega zvestobi do cesarja našega ne smemo dvomiti in zato se smemo nadejati, da ne izroči usode naše nevarnim rokom, koje bi — to je gotovo — provzročile burne viharne čase. Grof Taaffe se menda še spominja, kako so nemški liberalci kvarili ugled države naše s6 znanimi vskliki.: Franciskerl, du ar me s Oester-r ei c h ! itd. itd. Če pa še vsem tem ozironi prištejemo razvito zavest avstrijskih Slovanov — in o tej morajo biti v ministerstvu tudi poučeni — smemo se pač nadejati, da odločilni krogi trikrat dobro premislijo, predno izroče državo nesrečnim možem, kakoršni bo bili Beusti, Giskri, Herbsti, Auerspcrgi o tutti quanti. In na vse zadnje, ko bi tudi prišlo najhujše : mi primorski Slovani nimamo (Sesa izgubiti. Javni shudi se nam n« dovole, sol nam ne dovole, v šoli in uradu zapirajo duri našemu jeziku, izletov nam ne dovole, ako bi se hoteli le količkaj slobodno gibati, ob ljudskem štetju se je postopalo z nami tako, kakor da smo parije itd. itd. Česa bi ae torej morali bati P Mi smo v takem položen ju, da nimamo česa izgubiti. Žalostno je. da moramo to pnznati, ali uprav to žalostno naše položenje je signatura vsega delovanja bivšega državnega zbora. Menenje naše torej je, da nam Slovencem ne velja sedaj jadikovati in plašiti se z mislijo, kaj da nam bodočnost prinese — ampak čvrsto se nam je poprijeti dela, da dobimo take zastopuike, ki bodo šli vladi previdno na roko, ako bode ka- in neznačajnost, concurenza qua, — concu-renza la! Sancta simplicitas ! Nu da, kar se Notranjske tiče, ni bila brez Nemcev, nego pokazali so rožičke baš pri tej štetvi, sicer pa so ti — tudi Slovenci! A, k besedi konkurenca sem zapeljan. Glede te bi dejal, da je v navadnem živr ljenji še bolj udomačena, nego v politiki ali pri kaki ljudski štetvi! Je več vrst konkurence, — a dela ae pa, kjer se le more. Med trgovci, med lovci, časnikarskimi podjetniki, in vrag sam si ga vedi med kakšnimi ljudmi se konkurenca drvi. Tako je tudi — kar sem bil omeniti pozabil, — med mesarji. Oni dan grem iz cerkve v ** od jutranje maše. Kaj menite, kaj se mi je tam pripetilo P — Nič, nego ko je maša minula, stopil je na zid blizu cerkve obč. sluga, in zakliče : Od tega dne naprej jel jo v svoji mesnici klati Janez Nebojsega govejo živino (voli, teleta in krave, buš ne !), in vejega u taki ga hodit iskat, ki jeste! To ae vam naznanja. — Komaj jo te besedo izgovoril, Že mu pomoli v roko hlapec prejfinega mesarja, ki jo sekal govejo meso (kilo po 48 kr.) navadno vrste, seka kilo go-po 44 kr., kamor se vabite ga radi in dobrega ittla le koliČktj dobre volje, ki pa bodo tudi pokazali zobe, ako hi koristi naroda slovenskega tako zahtevale. To bodi naš program in s tem programom stopimo v volilni boj. —t—. Tožbe io želje naših okoličanov. VIL Zanemarjena je okolica tudi glede šolstva. To je po vnem naravno, kajti pri nastavljenju učiteljev ni toliko merodajno uspusobljenje, nego veliko v«č politično mišljenje; prav za prav tudi politično mišljenje ne, nmpik slepa pokorščina do mogočne gospdde. Osobito se ne vpraSa, zna-li dotičnik zadostno slovenski jezik. Kaša ljudska šola ne teži po tem, da bi si otroci pridobili za življenje prepotreb-nega znanja, ampak le po tem, da se preparirajo za raznarodenje. Zadaća naši ljudski šoli je ta, da pohajajoči jo otroci kolikor-moči hitro pozabijo svoj jezik in prenehajo čutiti za svojo — narodnost. Učitelj ne bodi to, kar bi po svojem poklicu moral biti — učitelj naroda — ampak on bćdi agitator proti slovenski stranki, ako želi, da si kedaj zboljša ekzistencijo svojo. Istina taje notoriška. Klasična priča za to našo trditev je znan okoliČanski učitelj, ki je prvi mej prvimi, ko gre za agitacijo proti nam. Imen ni treba navajati. Učitelju temu se je mnogokaj odpustilo, kar bi se ne bilo kateremu drugemu in to samo za to, ker je priden agitator. Pred leti zakrivil je okoličanski učitelj v javnem prostoru nezaslišan čin proti nravnosti in potem-takem proti kazenskim zakon om, ali niti lasu mu niso skrivili, kajti užival je milost na odličnem mestu. V okolici je par učiteljev, ki ravno ne dajejo najboljših vzgledov v moralnem pogledu in potem-takem tudi ne morejo vstrezati vzvišenemu svojemu poklicu. Ali kdo se briga za to P Nikdo ! Naravno je, da šole, na kojih delujejo taki učitelji, ne morejo donašati pravega sadu. Otroci, izidftl iz teh šol, ne znajo ni slovenski, ni italijanski, niti so si pridobili navadnih, za življenje prepotrebnih znanosti. Za naše razmere jako značilno je tudi to, da nam nasprotne italijanske novine take učitelje postavljajo celć v izgled drugim učiteljem. Prava nesreča za okolico so tudi takozvani capoville. Okoličanom se je odvzela pravica, da si svobodno volijo svoje župane, zato jim pa kar vsiljujejo občinske načelnike, kakor se nastavljajo drugi ce- — list, da tudi „kliče* njegov obseg. In tedaj nategne ta sluga z nova svoj vrat, da se oči zasvetijo, in zakriči: „Pri Jožetu Zbalsega se bo pa zdaj sekal kilo tudi po 44 kr., kakor pri Nebojsega." In utihnil je glas klicalca. Ljudje pa so smeje jeli se pomikati proti domu, in stare babure stikale so glave skupaj in drdrale : Baj je, saj je prav, da ga podira (konkurira) kdo, tega mesarja „ta starega*. — In tako pravim tudi jaz : Ko bi konkurence in konkurentov ne bilo na zemlji, bi dobrega mesa niti ne jedli ljudje, nego buše bi zastopale konkurenco pitanim volom, v imenu pitajočih se z našim denarjem — mesarjev. Oadober. On • • • Povest grofu E. A. S al i a 3 a. V. (Dalje.) — To je po tvojem, izgovoril je PrakBin s smehom. — Device sodijo tako. A ako se bode ženil pol leta, tedaj izgubimo že neko podlago, do katere nam ne more pomagati nobeden človek. Tedaj pa ostanejo od grofa samo kosti. — Ne dč nič, očka, on ne začne raz-sledovanja. Na vsak način, odložite je zdaj . . . nareki in deželni uradniki. To se ne do gaja nikjer drugod v celi državi. Zakaj to P So-li okoličani državljani nižje vrste P! Nimajo-li oni pravice za-se zahtevati ustavnih pravic, kakoršne uživajo vsi drugi P! In da bi bili vsaj previdni pri izbiranju teh mož! Ali tudi to ne: pri izbiranju teh mož veljajo ista načela, kakor pri nastavljanju učiteljev. Zato pa vidimo, da ti možje niso čuvarji občine — kar bi morali biti — ampak paie t občini. V nekem selu naše okolice je capovilla, koji provokuje ljudij, kjer le more, da se le v vzburjenosti prenaglijo in zagreše s katerokoli nepremišljeno besedo. Potem jih hitro ovadi, kazen pa je gotova. Ko je bil imenovan capovilla v nekem drugem selu, protestovali so proti temu občani z 80 podpisi. Toda nič ni pomagalo. Proti temu človeku vložila je žandarmerija dne 10. novembra 1886. leta pod št. 147 jako oster raport, a niti na odgovor ga niso klicali, niti se mu je česa zgodilo. S tem možem ima kazenski sodnik vedno posla, bodi-si kot tožnikom, ali kot tožencem, kar priča, da je v vednem prepiru se svojimi Boobčani. Najlepša pa je ta, da navadno ne pride blizo in se da — k o n-tumaoirati. Tako se je godilo tudi nedavno, ko je nekoga tožil radi žaljenja časti: tudi takrat ni prijel branit svoje časti. Je že vedel, zakaj ni prišel! Nek drugi capovilla se je v pretočenem poletju na javnem prostoru pijan in v takem stanju po tleh valjal, da je bil ta dogodek nezasliian škandal, kajti mimoidoče ženske morale so od samega srama lice svoje ▼ stran obračati. Ta dogodek so je prijavil kompetentni oblasti, tudi neka preiskava se je zapričela; ali konečno je menda padla v blato, kakor pade vsaka druga. Ob tej priliki se je izrazil nek žandarm : „Kaj pomaga delati raporte, ko se jim nič ne sgodi!" Ti oblastneii so seveda pristranski do skrajnosti; kdor ni v njih milosti, prestajati mora obilico persekucij. Ako kdo pride k njim v kateri-koli zadevi, dobi navadno odgovor: Da, ko rie bi držali z Nabergojem, bi že bilo, tako pa ne! — Torej ne vpraša se, je-li ta ali ona zadeva opravičena, ampak odločilno je „s kom drži". Capoville, zanašujoči se na trdno zaBlombo pri tržaški gosp6di, menijo, da jim je vse dovoljeno. Takim postopanjem se dan na dan ruši v ljudstvu vera do predstojećih oblasti ia goji vera do protekcionizma: ljudstvo še korumpira. Tacih odnošajev ni smeti dalje trpeti, ako nočemo, da se okolica povsem ne de-moralizuje v narodnem, moralnem in po- — Ako se pa oglasijo pravi nasledniki, mila mi hči, kaj bode potem P — Oporoka je narejena v njegovo korist . . . Oni so vnuki, a ne sinovi. — Ako pa začnejo pravdo P — Vender je vsa stvar zopet v vaših rokah. Bodite na njegovi strani. Oporoka je zakonita in vsem znana. Se bode moralo morda soditi te grofove strniče. A kje se bodo sodili, pri kom P Pri vas. Zakaj mi storite ponavljati in objašnjavati vam, kar znaste nami dobro P Praksin so je zasmejal, poljubil hčer in dejal veselo : — Ti si moj pravi svetovalec. — Vse to mislite tudi sami, med tem ko jaz govorim. — Rad bi bil, da bi ponavljala ti glasno, kar znam in mislim jaz. Rad bi te poslušal, ko razsojuješ s takim pogledom in glasom, kakor da si okrožni namestnik in sodnik. Nasledek očetovega pogovora s hčerjo bil jo laskavi prijem Loreuca. Ćrez jeden dan govorilo je že vse glasno v mestu, a tudi v okolici, da se jo raznesla o baronu Lorenou Ohotskem razburjena govorica, a da je ravno tako hitro izginila, kakor se je hitro razširila. (Dalje prih.) litičnem pogledu. Da se zabrani taka demoralizacija, je v interesu okoličanov, vlade in državne ideje. Tej nedostatnosti bi se pa dalo odpomoči le po tem, ako se odpravi institucija capovil in se dado okoličanom iste pravice, kakoršne imajo vai drugi državljani: pravice do slobodne volitve svojih načelnikov in do samouprave. —t—. Družba sv. Mohorja. Med tem, ko udje Mohorjeve družbe sprejete knjige pridno prebirajo, hiti Mohorjeva tiskarna pripravljat nove knjige za tekoče družbeno leto. Ravnokar se do-vršuje .Življenje Marije Device in sv. J o že f a" in pa „O b č n a zgodovina"; pridno se stavijo in kmalu se bodo tiskale obečane molitvene bukve? pričenjamo tudi že delo s „Slov. Večerni c a m i* in s „Fizik o", in koj potem, ko v roke dobimo imena letošnjih udov, pride zadnja knjiga, „Koledar", na vrsto. Ker izkušnja uči, da največ udov privabijo k družbi pobožne, zlasti pa mo» litvene knjige, naznanjamo, da izide letos sicer isti molitvenik, ki je oglašen v „družbenem oglasniku" ; a napovedanim, po škofu Jak. Peregr. Pavliču spi sani m trem delom onega molitvenika dodal je gospod prestavljalec še četrti del, ki obsega navadne molitve, kakor: juterno in večerno molitev, litanije, križev pot, molitve k sv. patronom zs srečno zadnjo uro itd. Tako urejeni molitvenik z imenom: „Gospod, teci ml pomagati" služil bo lahko vsakemu kristjanu za domačo in cerkveno božjo službo. Bolnikom, starim ljudem in onim, ki so slabih očij, pa morda ie drugim ugajal bode molitvenik gotovo tudi ▼ tem, da so molitve tiskane z velikimi črkami, kakor dozdaj ie v nobeni drugi Mohorjevi knjigi. Zato prosimo, pri vabilu k letošnjem pristopu slovensko ljudstvo na to posebej opozarjati. Kdor želi molitvenik v platno vezan dobiti, naj doplača 30 kr., v usnje in z zlato obrezo pa 50 kr. Pri tej priliki še enkrat uljudno prosimo čč. gg. poverjenike* naj družbo priporočajo in naj kakor dozdaj požrtvovalno nosijo breme nabiranja in zapisovanja udov, da se družba v korist in čast slovenskemu rodu vedno bolj razširi in udomači, zlasti v pomejnih krajih Slovenije. Pred vsem pa želimo letos, da bi se oglasilo prav mnogo doamrtnih udov, ker bomo že to spomlad pričeli z zidanjem nove, prostornejše tiskarne in knjigovez-uice in bo za to treba muogo denarjev. Kdor je še mlad in trden, bo le sam dobiček imel, Če plača 15 gold. na enkrat, namesto da bi po 1 gld. plačeval morda 30 do 40 let. Že več starejših udov nam je reklo, da se kesajo, zakaj ae niso v mlajših letih zapisali za dosmrtne ude, ker jim tako pomore, da bodo morda mnogo, mnogo let dobivali družbene knjige po v r b t i, ne pa, kakor se zdaj včasih zgodi, da kdo nekaj let plačuje, potem pa eno leto vmes pozabi ali ne more plačati ; in potem ima knjige, ki hodijo po več let na svetlo, pretrgane, ker inu manjka zvezka od tistega leta. Vtaled tega izgubi veselje do cele knjige, katero bi sicer v e-zati dal, ako bi bila popolna. Družbi iu udom bo torej enako pomagano, ako se oglasi prav mnogo dosmrtnih družbenikov. Za novo stavbo Bi bode namreč družba morala denarjev vzeti na posodo in za iste plačevati obresti; Če bo pa nabere dovolj dosmrtnine, smo družba ta denar v hišo naložiti, in obreBti plačujejo se potem iz najemščine iu zaalužka tiskarne za natiskovanje knjig ustauovnikom. Konečno opozarjamo še ponebno vse naše ČČ. gg. poverjenike, da naj se nabira družnikov nklene z zadnjim dnevom meseca februvarja in naj bo vpisovalne pole z denarjem vred pošiljajo pod napisom: „Družba sv. Mohorja v Celovcu" franko vsaj do 5. marca t. 1. družbi" neinu blagajniku. — Kdor se pozneje oglasi, ne more se šteti za uda in mora plačati za knjige tisto ceno, kakor po knjigarnicah. Na spremembo stanovališča društvo-nika med letom se družba pri tolikem številu ne more ozirati; vsak ud dobi tedaj knjige tam, kjer se ja dal vpisati. Bog daj Brečo! V Celovcu, 20. januvarja 1891. Odbor družbe ev. Mohorja. Politični pregled. Notranje dežele. Razpusčenje državnega zbora odnosno nove volitve so zavladale vse nafte politično življenje. Povsodi so se že določili volilni dnevi. Stvar se vrši tako hitrostjo, da ne po vsej državi že posamično občine bavijo s pripravami za volitve. To so seveda vradne priprave. Ali tudi stranke so že na nogah. Odbor našega političnega društva, pomnožen po zaupnih možeh, ima jutri svojo sejo. — Kranjski poslanci imeli so že posvetovanje v Ljubljani in, kakor se čuje, so se tudi sporazumeli glede postopanja pri volitvah. Moravski Nemci so že izdali svoj volilni oklic. — Kakor se čuje, hoče znani dvorni svetnik Lienbacher tudi po Koroškem ruvati. — Štajarski liberalci skliČejo takoj shod v Gradec. — Češko nemški liberalci pozvali so okrajne volilne odbore, da takoj zaprično z delovanjem. — Htarorusinska „Rada ruska" se je že vstanovila kot centralni volilni odbor in je že izdala svoj volilni oklic, v katerem se por.ebno povdarja potreba povsem nezavisnih zastopnike?. „\V iener Abendpost" pile s Razni listi objavili so razne stvari o dogodkih vjministerstvu povodom razpuščeoja državnega zbora. Ker pa posvetovanja v ministerskem svetu niso za javnost, je jaano, da vse te objave so le samovoljne kombinacije. — V češkem deželnem zboru so završili obravnavo o proračunu ter zaključili deželni zbor. Dalmatinski italijariaai od-poslati bo posebno deputacijo na Dunaj, da protestira proti pohrvatenju šol. V ogrskem državnem zboru obravnavali so dne 29. t. m. ob postavnem načrtu o nedeljnem počitku. Več govornikov je povdarjalo potrebo, da vlada in družba pripomoreta do ugodne rešitve socijalnoga vprašanja. Trgovinski minister je obljubil, da hoče vlada predložiti postavo o zavarovanju delavcev proti nezgodam in o osnovi tovarniških nadzornikov. Poljedelstvo je izključeno iz predstojećega postavnega načrta. Predlogo so v sprejeli v podlago podrobni debati. Vnanje države. Nadvojvoda Ferdiuand d' E s t e odpotuje 4. ali 5. februvarja v Petrograd. Hamburger Nachrichten" — kakor ae zdi organ Bismarckov — pišejo ob tem povodu, „da si Avstrija hoče zagotoviti možnost prijateljstva do Rusije. Nemčije voditeljstvo v trojni zvezi je le do tedaj zagotovljeno, dokler v Avstriji vedo, daje Nemčija v stanu se sporazumeti z Rusijo. Ko pa v Avstriji zvedo, da so se pretrgale zveze mej Nemčijo in Rusijo, prevzame pa Avstrija voditeljstvo v trojni zvezi in postane Nemčija od nje odvisua. Te skrbi ni i»Or goče se iznobiti, ako vidimo, kake go-spodarke žrtve zahteva Avstrije od Nemčije. (To pa je že nesramno! Op. vredn.)" Stari ta lisjak hujska torej neprestano proti Avstriji! Lepe zavezutke imamo ! Srbsko ministerstvo podalo je svojo ostavko, toda brzojavne veati trde, du se vrše pogovori mej regentstvOpa in ministerstvo v ta namen, da kabinet umakne svojo odpoved. DOPISI. Iz spodnje okolice. (Tzv. dop.) [B a r-k o t 1 j a n o m !] Te dni so prinesli tržaški italijanski listi vest, katera ni sicer nova, a za Barkovlje pomenljiva! Že večkrat se je mislilo namreč graditi v Barkovljah razven sedanjih že obstoječih dvefi kopališč — veliko kopališče za tujce. Stvar ni mogla zadobiti nikoli prave resnosti, a sedaj, kakor poročajo omenjeni listi, zgradilo se bode tam morda v kratkem veliko morsko kopališče za tujce. Gospodje, kateri se so postavili na čelo tej ideji — da ne govorim še o javnem podvzetju — proračuuili so dotične stroške na en mili-jon gold. Od imenovanega zneska bi se računilo 100.000 gold. uu vodstvo južne železnice, katera misli nekda napraviti v Barkovljah železnično postajo, 150.000 gl. na tržaški magistrat in drugo bi se nabralo privatnim potem, oziroma bi k temu pripomogla še tukajšna kupčijska zbornica. Da utegne biti glede te zgradbe dokaj resničnega, nam priča to, da je kupil neki inženir z Dunaja največi in najlepši prostor v Barkovljah, kjer bode gradil raznovrstne „ville" ali letovišča. Dotične „ville" so namenjene za stanovanja tuji gospodi, krepčajoči se na Barkovljanskem zraku in Barkovljanski zdravi morski vodi. Ne bodem razpravljal na dolgo, za koliko bi koristila, ali škodovala Barkov-ljam enaka zgradba. Omenjam le, da odkar so se jela širiti v Barkovljah tuja posestva in s posestvami tujci, jela je tam upadati domača, okoličanska samostalnost. Kopališča se je zgradilo — seveda ob obrežju a ravno to je velika škoda za Barkovljan-ake ribiče, koji ne morejo tam več ribariti. Napravile so se v Barkovljah v zadnjih 10 letih tudi raznovrstne tovarne ali fabrike, katere so — kakor tudi kopališča — povsem v tujih rokah. Sad teb tovaren je očeviden. S temi tovarnami je prišlo v selo mnogo tujcev iz bližnje „geografične škornje", in ž njimi nespodobne, dk, divje italijauske kletvine in navade. Drugače pa je je vstopilo že pričetkoma njih obstoja v te tovarne nekaj domačih dečkov, sedaj že mladeničev. In tu imamo, dragi čitatelj, pravo, resno sliko iz našega okoličanskega življenja. Ti dečki postali so, kar so morali sčasoma postati, naši janičarji. Najostudniše italijansko kletvine, nesramno zaničevanje lastnega rodu, lastnega jezika, deloma tudi brezverstvo, vse to je sad tujega upliva in tovaren pri teh mladeničih. In v tem obziru trpi in zelo trpi tudi avstrijski čut! Sploh se moremo pri nas v okolioi žalibog predobro prepričati, da kjer pada vera, tam pada i narod, kjer ginemo v moralnem, tam ginemo tudi v narodnem obziru. — Ne vem, če je v tem pogledu tako tam ob tužnem Ko-rotanu, ali sploh v deželah, kjer mora narodič naš podlegati tujstvu. Ali tu pri nas v Trstu in okolici imamo v tem kaj živo sliko pred očmi. Tu stavimo še zaupanje v naše ČČ. gg. duhovnike, a še med temi se najdejo, žalibog, nekateri, koji štejejo tržaški magistrat za svojo vrhovno oblast. Učitelji imajo „zavezane roke", to je nekateri — drugi so pa „kukavice". Prepuščeni smo toraj ponajveč osodi, katera nam nikakor ni mila. Ali predaleč bi kmalu sašel, vrniti se mi je toraj k predmetu. (Koneo prih.) Iz Brkinov, 14. januvarja. (Izv. dop.) [IConec.] Kaj pa je še nadalje krivo, da jih toliko na beraško palico pride ? Pravde, dohtarji! Koliko poti napravi Brkin v Sežano in v Trst sumo radi razžaljenja časti ! Iz semnja domov vrača je se morda v gostilni sprejo in hajdi koj drugi dan k g. „kriminalrilitarju" v Sežano iskat zadoščenja za svojo čast. Pred nekolikimi tedni hitelo je kacih petnajst oseb k sodniji v Sežano. In kaj so je neki tako strašnega zgodilo P V dveh najbolj kurjih vaseh »o se babe sprle, no, morda tndi še zlasale, (kar sicer ne vem) in tožba je bila takoj naperjena. V Sežano in Podgrad hodijo te reve časti iskat, doma pa ni ne moke, ne krompirčka, letos pa še oblice ne. Sama lakota, pomanjkanje in ž njo vedno združena nesnaga vlada tako v hiši, na dvorišči in v hlevu, kamor se le ozreš. Kar Be glavnih pravdarjev tiče, prekašajo pa v Nakelski županiji vse druge posebno Vatovlje, Kisliče in Barka. Tu se Vam, g. urednik, nahajajo ljudje, ki absolutno brez pravde živeti ne - morejo. Spominjam se, da je šel nekdo svojega soseda za 25 kr. tožit. Dalje, da sta radi jednega zidu oba nasprotnika prišla ob vse svoje. Zastonj, Brkin gre s svojim „piintom" naprej ! Koliko poti to stane ! Koliko časa in denarja! Ne pomeni-li to, spravljati svoje lastne otroke na beraško palico P ! Prigodi se pa tudi, da je g. sodnik v Sežani kaj čuden mož in da pride pri tem ali onem v veliko zamero. Kaj tedaj s takim gospodom P Tožiti začno Še sodnika. Ubogi sodnik, po tebi bo. Pa kaj, naj zve še on, kako smo „fini". Nekateri so že Brkinom svetovali, naj bi se v Sežani sezidali nekak „Brkinski dom", tako, da bi pravdarji kar tam prenočevali, in bi jim ne bilo treba domov čez noč hoditi. Pri takem mejsebojnim življenju je gotovo nemogoče, da bi kmetije napredovale, marveč popolnoma v vsakem obziru nazadujejo. Božjega blagoslava pa tudi ne more biti pri tacih razmerah. Pri nas .smo se pa tudi tako razvadili, kakor Vi meščani v Trstu. Kava, sladkor, riž, to mora tudi pri nas vsaki dan biti. Da se pa to s Trsta prinese, snosi Vam naia Brkinka vse svoje mleko, maslo, fižol, krompir, aadje itd., da tam za take reči zameni, za kar zamudi cela dva dneva. Še dosti napak sem se danes namenil pograjati, a naj bode ■ tem dosti. Zadovoljen bi bil, da se samo te kaj kmalu popravijo. Te sem Vam hotel le predočiti v nekako tolažbo pri letošnjem pomanjkanju in v premišljevanje v zimskih dnevih in večerih. Bog pa in vsi svetci pomozite našemu Brkinu do pameti, drugače, bode prišlo ravno tako, kakor pred 1848. letom, t. j. prej je bilo vse grofovako, a sedaj bode pa vse davkarijsko. Z. Različne vesti. Odbor političnega društva „Edinost" ima v nedeljo, dne 1. februvarja t. I. ob 10. uri p. p. svojo sejo v prostorih „Del. podp. društva". Na dnevnem redu je posvetovanje o državnozborskih volitvah. Vabljeui so odborniki, njih namestniki id zaupni možje, da se gotovo ■deleže te m v tem xo smo Slovenci najbrže za kako stotino v številu padli. — Zadeva dosedanjih uradnikov in čuvajev pri mestni užitnini dala je povod nekaterim časnikom, da so se r.anje začeli zanimati. Vsi sploh obžalujejo njih žalostni položaj ter nagovarjajo vlado, da je sprejme po sprejemu užitnine v svoje službe. Mi smo o teh uradnikih Že izrekli svoje fiepri*transko menenje ter izrekli upanje, da bode vlada uvaževala dosedanjo službo in sploh položaj nekaterih posameznikov, ki se bodo lehko uporabili v državni službi. Ali pa bi bili vsi ti uradniki sposobni za državno službo P Nikakor ne. Pred vsem treba je pomisliti, da bode državna uprava užitninskega davka rabila nad polovico manj osobja, nego je je rabita mestna uprav*, čeprav se je dosedaj pobiral samo vinski in mesni davek t«r je Trst bilo odprto mesto. Ali to osobje moralo bo biti vešče svojej službi in imeti zahtevane izpite ali vsaj zadostno oliko. Kakšni so pa bili dosedanji dačni uradniki in čuvaji? V upravi mestnega daca je ▼ladal dosedaj najgrši nepotizem. Vodi-ditelj dačne uprave, sam iz Vrbenika, sprejemal je najrajŠe svoje domačince koji so — conditio sine qua non — morali pred vsem biti laškega mišljenja. Od tod je nastalo, da so neuki ljudje brez šol in nika-cih vednosti postajali iz preprostih čuvajev kmalu „uradniki" — da Bog pomagaj. Grdi nopotizem jim je pomagal do nezasluženoga kruha. Mnogo je mej temi uradniki tudi izšolancev, takozvanih „sbaglia cariera" (ki so z grešili svoj poklic) pomorskih kapitanov itd. kateri so pa navadno zaostajali za „učenimi uradniki' iz laške Istre. Na prve se vlada izvestno ne bode- mogla ozirati kajti njih nevednost in vladine zahteva se ne strinjajo. Na druge se tudi ne bo mogla dosti ozirati kajti za državno službo iščejo so pred vaem značajniki — kakoršni so mej to družbo redko sejsni. Poleg tega manjka nekaterim znanje deželnih jezikov. Kaj bode z ostalimi? Nekatere porabi mesto za pobiranje doklad, drugi bodo pa na — suhem, v dokaz, da magistratova slava v Trstu ni večna. Veste pa, kaj zahteva tržaški mračnjak „II Mattino"? Duhoviti pisatelj ne tirja nič druzega nego, da boda morala mestna uprava akrbeti, da se ti reveži dostojno odškodujejo, namreč denejo v pokoj ali se jim vsaj da odškodnina enkrat za vselej. Mesto naj bi si tedaj naložilo samo težko breme; ti neuki ljudje naj bi vlekli svojo mesečno pokojnino, občinar pa naj bi plačeval, da je črn ! — Volilni shod. Volilni odbor „Tržaškega podp. in bralnega društva" vabi društve-nike k volilnemu shodu v društveno prostore za jutri, nedeljo dne 1. februvarja j t. I. ob 3. uri popoludne. Članom družbe sv. Mohorja. Oni član? koji niso še prejeli svojih knjig, jih morejo vsprejeti pri kapelanu v cerkvi sv. Antona novega, veleč. g. W a r 1 u. Člani dramatičnega odseka vabljeni so, da se snidejo v ponedeljek ob 3. uri popoludn«' v prostorih „Del. podpornega društva". Vabljeni so tudi vsi tisti, koji bi želeli pristopiti temu odseku. Društvo »Zarja1* priredi v ponedeljek izlet k sv. Ivanu. K plesnemu venčku slovenskega oddelka „Delalske zveze" bo dame oproščene vstopnine. Od sv. Ivana nam poročajo : 22. t. m. dobili smo konečno potrjena pravila našega „Bralnega društva*. Dne 2. fe-bruvarja po blagoslovu bode pa občni zbor afe sledečim vapuredom : 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje pravil. 3. Različni predlogi. 4. Volitev novega odbora. Izkaz daril ob priliki veselice društva „A d r i j a" v Barkovljah od dne 24. t. m.: Družina Covacich-Rebek 6 gl., Anton Pogorelec 1 gl., Andrej Martelanc 1 gl. Giuseppe Breitner 2 gl., Angelj Taccani 1 gl., N. N. iz Rojana 1 gl., S. Polak 1 gld. 20 rč., dr. A. Sancin 70 nč., Iv. M. 70 nvč.. Sv. Martelanc 70 nvč., gospa A. Pertot 40 nč., Ant. Spanger 40 nvč., Iv. dkabar 1 gl. — Odbor „Adrije* se vsej tej imenovani gospodi najtopliše zahvaljuje, V Nabrežinl snuje se, kakor čujemo, podružnica sv. Cirila in Metoda. Tako je prav. Živeli vrli Nabrežinci! „Brivca** II. številka izide danes po-poludne in prinaša na prvi strani lepo sliko prvaka okoličanskih Slovencev. Do* biva se v Dolenčevi tiskarni. Pogozdovanje Krasa. Od leta 1876. •em pogozdili so na državne in deželne stroške 58038 hektarjev kranjskega Krasa. V to so porabili 8.810.350 rastlin. Umrljivost. Od 18—24 januvarja je umrlo v Trstu 122 oseb, 65 moških in 57 ženskih. Mesto broji poprečno 162.056 prebivalcev. Poskus samomora. 32ietni Anton Ah-! Ulje bombažno amerik. . 30.- H2._ L»*M'ce jedilno j. f. gar. 41.— 41 - dalrnat. s certifikat. . 43.— 44 - namizno M.S.A.j.f. gar. • 66. — 36— Aix Vierge .... * 55.— 55.- „ tino..... n 87.— 65- kožici puljeiki ..... 8 25 ___ dalmat. s cert. . . __ _ __ _ Smokve pulješke v sodih . it 13!- 14.— v vencih . 17.50 ___ Limoni Mesina...... zaboj 4,— 4 50 Pomeranće Puljeske . . . . „ 4 - 4 50 Handlji Hari I.a..... IIH j K. 118- 120.- dalm I.a, s cert. _ — _ Pigaolli......... — .— —. — Ria i talij, uajtinoji . . . „ 2 i.50 „ sradnji . . . • 19. - 19.50 Hangoon extral . . . n 16.50 „ I.a; carinom Il.a/ . . . „ 11 75 15] - '.A 1 . 1«.- __ _ oultasiae dobro vrsti . . _ 54.— 58.- Suhe grozdje (opaia) . . . 2 I ___ Cibe'oe......... 25.— 27. Slaslki Yarmouth .... sod 12.50 13.- Polenfvke s redne velikosti 100 K. 33.5'J 34- velike..... 31.— 31.50 Sladkor centrifug, v vrečah certifisk. . . . 30.75 31. FažolCoks....... n 13.50 4 — 1 Fonde Italli. E. TRAGER-JA anatoniiško-pathologiški muzej i panopticum je odprt od 9. tire zjutraj do 10. zvečer. Ob petkih samo za dame. Pojasnjuje se <>b 2. 4. in 6. uri p. p. in in ob 8. uri zvečer. Ustopnina 20 kr. Vojaki (od narednika doli) in otroci za panopticum 10 kr. — Katalogi se dobe v nemškem italijanskem in slovenskem jeziku. 10.50 9 50 1025 10.50 10.50 9.— svetlorudeČi teranorudeči bohinjski . . . kanarček . . . beli, veliki . , zeleni, dolgi . „ okrogli mešani, štajerski Maslo .-...'.. Seno konjsko , volovsko Slama Slovanski Svet izhaja 10. in 25. dne vsakega meseca na 16 velikih straneh, prinaša v vsaki številki nekaj snovij iz drugih slovanskih jezikov v cirilici, razpravlja sedaj zgodovino rimskega obreda: post, celibat, koledar' in bo razpravljal takoj 'potem zgodovino cirilometodijske cerkve med Jugoslovani, sosebno med Slovenci. Stoji četrt leta 1 gld., za učitelje in dijake pa 90 kr. — Naročnina se pošilja izdajatelju v Trat. 4-2 Fran Podgornik. PRILIKA S V sled aineričanskih čolnih oilnošajev možno «n prišel je .« i.kkt »i pekov.kegii mj „ ^.^TI^rSK dela. Obrnil se je k neki pekovski zadrugi tovarne za ogrinjala; s prošnjo, da mu dajo dela ali vsaj kako' - . • V ,, , "!. ' , . niojnn m, je torej vsaki dami podati veliko, de- podporo ter dobil 20 kr. Obupan šel je belo in gorko ogrinjalo za nezaslišano nizko ceno proti Skednju ter se pod Skednjo vrgel v morje. Nekateri okoličani so ga rešili iz valov in izročili stružarju, ki ga je spremil v bolnico. Samomor. 25letni čevljar Peter Pe-tronio iz Pirana vrgel se je v »redo zju- povzetji traj raz ceste „Veduta di Romagna" na spodaj držečo novo cesto, kacih osem metrov visočine. Našli so ga zjutraj mrtvega sredi ceste. Uzrok nesrečnemu koncu je bilo neki ubostvo. — a. v. gld. 1.35. Ta krasna ogrinjala d..be so v vseh lfar-v»h, Hvitla in temna, s krasno borduro in finimi franžami, eden in pol metra dolga in eden in pol metra široka. Da spravim blago hitro v denar prisiljen sem razprodati te rute za cuae po nič Razpošilja na vse strani po poštnem * 8—15 S. Altmann, Wien, I., Dominikanerbastui 23, Resno svarilo do vseh, ki nemajo še police bodisi glede pridobitve posojila, ali pa kot volilo svojej družini (polica je namreč iste vrednosti kot gotov denar), posebno ugodna za zadolžene hišne posestnike in posestnike zemljišč, ker ob priliki nenadejane umni zaostali po izplaranju zavarovane glavnice zadohe posesesivo neobremenjeno ; imenitna za novopo-ročence, ker jo moči brezpogojno zavarovati zakonska in otroke; slednjič porabljiva za kavcijo ali depot in pri trgovakili drugih v inejsebojno osiguranje. Polica za zavarovanje na življenje je I za vse slučaje najgotovejša, noj varčnejša in najboljša naložitev kapitala in in jej je dati prednost pred vsemi hranilnicami. 16-25 Kako in s katerim načinom je najložje dobiti to polico pove ustmenp ali pismeno, povsem diskretno in brezplačno. Assecuranz Ober Inspektor „Klein" Wien, II. Ob. Donaustrasse 59 ; 3—5 ure. Brezplačna pojasnila v vseh liipotekarnih in zadevah osebnega kredita. Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PREND1NI v Trstu Telefon št. 334. 14—30 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da dem začel sam izdelovati iz pristnega kAtranovega izvlečka iz NorvedSkega izvrstne sladčice podobne onim. ki dohajajo iz inozemstva Te sladčice imajo isto moč kakor kotra-nova voda in glavice (Kapsule), lažji se. proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendtni v škatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah. Varujte konje! Niikupil sem za polovico navadne cone vso zalogo neke veliko slovite tovarne za konjske plahte. Oddaj.-m torej, dokler bode dopuščala zaloga, velike debele, široke, neobrabljive konjs'-e plahte po skrajno nizkih c< m.h : Konjske plahto eden in pol m-?tra dolgo in ši-1 , roke komad gld. 1.50 Konjske plahte edon in tričetrti metra dolgo in Široke komad gld. 1.80 Konjske plahte rnmenodlakaste „ „ 2.80 Konjske plahte ruraeuodl.ikasto,. double Gosposke plahte posebno line „ „ Tigraste plahte posebno line „ „ Bouret svilene plahte „ Proti gotovem plačilu ali poštnem Ketju razpošilja tovarniška zaloga S. Altmann, Wien, I., Dominiknnerhastei Nr. 23; 15—8 Exporteur. Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED SfEARN LINJE" iz Antverpena direktno v Nev Jork & Philadelfijo koncesijonovaua črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijoriovani zastop 3—42 „Red Star Linie" na Dunaju, IV "\Veyringergas8e 17, ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsbureau (ur die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck. S t v. Voz 8 konjem vred vkradli so nedavno i drzni tatovi nekemu tukajšnjemu špediterju. Več dni ni bil in konju. Sedaj 58./0. Š. S. Razpis učiteljske službe. Na novo osnovani enorazrednici v Slivji je stalno ili začasno popolniti o ni duha ni sluha o vozu ^osto učitelja in voditelja III. plačilnega reila se slovenskim učnim jezikom, ij pa poročajo iz Gorice, da ! Dohodki so razvidni iz deželne postave za Istro iz dne 14. decembra se ju tam našli. Ne vemo pa, zasačili ali ne. so-li tatove iletft 1888 L. Stv. 15. j Prosilci za to službo naj svoje pravilno obložene prošnje predpisanim _____ i uradnim potem v 14 dneh vlože pri podpisanem uradu. Tržno poročilo. Cene «e razuino, kakor se prodaje ua debelo blago za gotov denar). C. kr. okrajni šoski svet V o 1 o s k o , dne 26. januvarja 1891. C»n» od for. Ho foi Kava Mocca.......100 K. 12« — 128.— Hio biser jako Una Java „ „ „ Sautos tina .... „ - srednja . . Ouatemala .... Portoricco .... ban ifago de (Juba Ceylon plant. tina . Java .Malang. zelena Campinas 109,— lil.— 122. — 104,- lOft,— »8.— 100." 114.— 116.-120.— 12S. — lMfl.— 137,— 128.- 12.- 1 117. — 118,- 1 Hio oprana . . „ tina..... " srednja . . . Ouaia-ligne* v zabojih , "Kscisov cvet . . Ingsr Bengal . . . . . Papar Singapore . . . . PenaHg .... Batavia . . . . Piment Jamaika . . . . Petrolej ruski v sodili . „ v zabojih 115_ 105.— loti. Hm» K. Proti Dimu ! Izdelujem dimnike proti dimu. s katerimi jamčim za dober vapeh tudi pri najslabših dimnikih, za najnižjo eno petnajst gold. Dimniki ti se postavljajo v rabo prikladno položaju. Za administratorje in posestnike biŠ izdelujem nove ključe po dvajset nvč. — Poprave kjučavnic stanejo tudi 20 kr. — Katero-koli drugo delo po pogodbi. Zastop tovarn za poljedelsko stroje in aparate za slično, kakor tudi za tehtnice in ciuientirauu uteži. Izdelujem naprave za uravnanje toplote po tovarnah za testo, po stanovanjih, tovarnah za konserve, i.a sušilnico in drugo različne potrebe industrije; _ Ključavničarska delavnica J osipa Z o1i Ulica Via Rossetti številka 6, — (uhod v ulici a Chiozza.) 3.50 8,— 3^50 pov- „Posebnosti" pariške svetovne razstave in dunajske poljedelske razBtave. „Čudež novega veka je elektromehonični užigulec iz srebronikelna, krasno emnilliran, ki se užge po mehaničnem pritisku pri najhujšem viharju in pri vsakom vremenu in nikdar ne odpovč. Ta neobhodno potrebni predmet stane samo : komad irld. a. v. 1.50. .Neizogibno potrebno za vsacega" je amerikansko univerzalno orodje; to obstoji: iz jednih kleSf, 1 kladiva 1 noža, 1 potozaloa vijakov, I potetsaloa zamaškov, 1 stiskalea zamaškov in rezalca steklu; vso to prav masivno in trpežno; to univerzalno orodje more se kaj prikladno v žepu nositi in stane samo: komad 1 gld. „Vee novosti preseza* novo iznojdeni aparat na par za kuhanje, s katerim so more v nn jknijSem času r parotn pripraviti pofenko, rilu-, juho krompir, zh-lenjavo itd. itd Ta uparat z loncem vred stono samo: Za 2 litra prostora a. v. gld. 3.50 /a 3 litre prostora a. v. gld 4.— Za 5 litrov prostora a. v. gld. 5. „Ni je Se bilo" nuhoTiia-„osleu za bruienje nožev in kds, s katero se more v jedni sekundi izvrstno nabrusiti najbolj topi nož ali koso, je torej neizogibno potrebna za vsacega rokodcica, tovarne itd. s kratka za vsacega in Htanq samo: komad a. v. 1 gld. „Najpotrebniši za vsako gospodinjo" jo univerzalni kuhinjski aparat, s katerim je m6t'i v 2 minutah prirediti maslo, ame-tano, sneg, uhateau itd. — in v jedni minuti prirediti gosto ali redko: krompir, repo, radič, h en, čebulo, kumare vsakovrstno sadj-i itd. itd. — Ta aparat, katerega ni smeti pogrešati v nijedni kuhinji, stane komad a. v. 1 gld. „Jako zabaven in podučljiv- je novoiznajdeni žepni mikroskop, 4UOOkrat povek&ano vidi se vsako stvar, torej nepogrešljiv za mlade in stare in posebno koristen za gospodinjstvo v preiskovanje jedil in pijač — Pridejana mu je tudi lupa, katera kratkovidnim pri čitanju izborno služi: komad a. v. 1 gld. — „Vsaki iznajdbi kos je" novost mašine za kuhanje se špiritom, katera pripravi v treh minutah pečenko, krompir, prikuho, čuj, kavo, h kratka : vse; opremljena je jako elegantno, ima shrambo za špirit itd. in je nepogrešljiva za vmuvga; ta praktična iznajdba stane satno: komad a. v. gld. o. — „Koliko je ura" pove reguliranattra-budnica v krasnem oklepu iz nikelna, s kazaloem sekund in z budilni-koiu na zvonce, k: čudovito zveni. Ta uru teče in budi točno in stane samo: komad a. v. gld. 3.50. Vse to koristne stvari dubč se samo pVoti gotovem plačilu nli poštnem povzetju pri D. KLEKNERJ-U \VllfiN 8 — 15 I., SclionlatcmgasKo Nr. 13, Lastnik pol. družbo ,,Edinost". Ivinjn^uli in mi^ovnmi urednik Maks Cotlfc. Tinkama Dolenc v Trstu