75
I                  Jezikoslovne drobtinčice.
Marsiktero istersko gradsko ime pride včasih v ,,No-vicah" preveč po laški; zato se prederznera sledeče besede pisati.
Stari isterski Slovan si je večidel, ko je mestom imena daval, terdo mislil besedo grad, kar se še v starih narodskih pesmah večkrat pristavljeno najde, ker so svoje mesta obzidavali (ogradevali); zato so mnoge gradske imena priimki mož k e ga spola besede grad; nekekrat si je pa v pameti imela beseda vas, in zato je ime postalo ženskega spola, ali pa selo, takrat ime srednjega spola; redkokrat je ostalo pervanje krajevo ime za ime so-zidanemu mestu.
Vlih tako so si Lati ni mislili po svojih mestnih imenih svoj castellum ali oppidum in mestno ime na -um, ali urbs ali civitas, in zato ime na -a. Zdajni Lahi si pa predstavljajo c as teli o, in imena na -o, ali cita ter imena na -a; in zato so oni prekovali mnoge isterske mestne
imena na -o ali na -a, n. pr. Castua iz K a sta vgr a d (mislim od Kastel, ker se v starih glagol, pismih najde K as t a Išči na, territorium kastavski), Volosca iz Volosko (selo); Lovrana iz Lovrangr. (od lovorika, Lorbeerbaum), Fianona iz Plomingr. (flamen, fiamma, Flamme, plamen od p al iti, brennen, Cher-sano iz Keršangr. (od Kras, ki se pod njim proti Plo-minu razširjuje; Kras tu pomeni vsak pust, gol in kamenit kraj, Albona iz Labingr. od lob, vertex, Scheitel, ker na verhu stoji, Šumberg iz Šumbar-gr. od šuma, Wald, Cosgliaco iz Kozljak; lat. Petena, Lahi Pe-dena iz Pičangr. (od peč, Fels), kar so stari dobro vedili, kakor se vidi v neki prestari pesmi na Pičan v knjigi posvečeni presvetlemu teržaškemu škofu,   ko  je po-
sedel apostoljski   prestol___urbs   sum   sed   potius   moles
ego saxea dicor ...., Bogliuno iz Bojungr; Borutto iz Borut (mnogo borov, Fichten), Novaceo iz Novake, Lindaro iz Lin d ar gr., (od lin d a, Fensterdach, Vorragung, ker na robu verha stoji), Pisino iz Pazingr., (od p a d, kjer reka v Voibo (Foiba) v-iti) propada. Pisin-vecchio iz Staripazin ali z drugim imenom Stari-grad;Verme iz Beramg. Terviso iz Terbišgr. (tre-bišče, Opferort); Anti^nana iz Tinjang (morda od tina, Koth), Gemino iz Žmingr., Canfanaro iz Kan-fanargr.; Dignano iz V odnj angr.; Pola iz Puljgr. (slovanski govoreči Istrian ne reče nikdar Pola; čudno je, da rečejo amfiteatru divič, in Čehi vsakemu teatru di-vadloj; Fasano iz Fazan; Cervera iz Cervargr., Rovigno iz Rovinjgr. (od rov, Graben, Kanal); Pa-renzo iz Poreč (od po in reka, kakor pri Pazinu Žareč za reko); Orsero iz Orsar; Bercazzo iz Ber-kač; Le me iz Lim; Torre iz T ar (t ar g), Vab riga iz Vabrigi (Berg) iz Višnjangr.; Višgnana, Mon-tebaderno iz Baderna (badriti, wachen, stražišče); Umago iz Mahgr.; Grisignana iz Grožnj angr.; Co-vedo iz Kubot; Sdregnaiz Zrenj gr., Rozzo iz Ročgr., Sovignaco iz Sovinjak (sova, Eulenhorst), Tri ban o iz Tre bi an; Zamaško iz Zamašk; Buje iz Bule, Starada, na reški cesti, iz Starad, in to iz Stargrad, Salvore iz Solvurija (sal — vreti) itd.
Druge mestne imena so postavljene iz slovenskega: Citanuova, Novigrad; Castelnuovo, Novigrad na reški cesti; Piemonte, Zaveršje; Villadecani, Pasjavas; Villanuova, Novavas; Colmo, Hum (culmen—holm—Hiigel), Sello Rovinjsko, Villa di Rovigno; Monte della bo te, Bačva. Villa di Pa-renzo, Novavas. Selina, Villa di S. Lorenzo; Castagna, Kostanjica; Sottomore, Sv. Marija od morja, Due castelli, dva grada.
Nektere imena so pa obema jezikoma enake ostale: Berila, Berdo, Beršecgr. (od verh, ker na verhu morskega stermega brega stoji. (Dolenjavas, Draguč, Gerdoselo, Gologorica, Gradina, Grimalda, Paz, Vranja (vas), Kaščerga, Keršikla, Kerbune (ker-nuti, oskernuti, s-kerbina, (razdert holmast kraj, nakerbu-niti, anhaufen, S usnje vi ca, ker seje po nanešeni zemlji iz Učke po potokih en del čepickega jezera posušil; Cepič; Veprinacgr. (od vepar,Eber); Moščenice(od starosl. mosten = močen, stark, zato Moščenice, terdnjava; kar so res nekdaj bile; V i si na d a (višina), Karoiba itd. Nepremenjene so ostale v Cičarii in na okolo: Lanišče, Vodice, Mune (morda odRo-mune), ker so se ondi nekdaj Vlahi bili naselili, da bi se bilo Ro zgubilo in Mune ostalo. Žejane (kjer še vlaški govorijo); Bergud (breg-ut, bergabhangige Gegcnd), Klana, Je 1-šane, Pasjak, Hrusica, Golac itd. Pri Terstu Ospo (od o s ep, ker se je na juterni strani od vasi en del brega (osul) pogreznil itd.
Imena drugač po slovanski in drugač po laški: Motovun, Montona, Kringa, Corridico, prebivavci se imenujejo Križanci,   Gračišče (Gradišče),   Gal-
lignana, Buzet, Pinguente, Šmarje, Monte, Ccrniverh, Vertineglio, Oper t o, Oper ti e, Por-tole.                              __________                           J. V.
76