dnevnik SOBOTA, 7. NOVEMBRA 2015 št. 260 (21.497) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store egipt - Na 2. strani Beg turistov iz Sar m el Šejka Rusko letalo naj bi raznesla bomba trst - Na 4. strani Odrasli in otroci skriti v kontejnerju Dvajset beguncev na turškem trajektu gorica - Na 13. strani Italijansko-slovenski | «V IV • I knjižnični pol Marco Menato o priložnostih Trgovskega doma štivan - Vodstvo papirnice napovedalo mobilnost za 153 zaposlenih Burgo zapira pol tovarne ŠTIVAN - Vodstvo štivanske papirnice je včeraj formalno obvestilo sindikalne organizacije, da bo zaprlo drugo proizvodno linijo in da bo odpustilo več kot 150 ljudi. Črne napovedi, ki so si utrle pot v četrtek, so se torej uresničile in se v devin-sko-nabrežinski občini obeta prava tragedija, kot je na to opozoril tudi župan Vladimir Kukanja. Kar 153 oseb, ki živijo predvsem v Nabrežini, v Devinu, v Tržiču in v Doberdobu, čaka namreč mobilnost, ki pelje navadno v brezposelnost. Sindikati so zaradi tega razglasili 12-urno stavko, ki bo v četrtek, 12. novembra, od 14. do 22. ure. Tedaj bo tudi generalna skupščina, na kateri bodo poglobili stanje in odločili naknadne korake in protestne akcije za rešitev tovarne in delovnih mest. Na ministrstvu za gospodarski razvoj pa bo kmalu srečanje med italijansko vlado, državnimi sindikati in skupino Burgo ob udeležbi predstavnikov deželne oz. lokalnih uprav. Na 4. strani gorica - Posledica ukinitve Občina uvaja najemnino za nekdanje sedeže rajonov nfilHMülíTB fcltUEKW jWNirtiti / 12 opčine - Začetek niza območnih srečanj s člani Zadružno kraško banko V I • I • • • • • čakajo v prihodnje veliki izzivi slovensko stalno gledališče Koprodukcna Slovensko stalno gledališče in Mestno gledališče ljubljansko OPČINE - Zadružna kraška banka je v četrtek zvečer na Opčinah priredila prvo iz niza treh območnih srečanj s člani, na katerem sta predsednik uprave Adriano Kovačič in namestnik direktorja Sergio Carli (na sliki FO-TODAMJ@N) prisotne seznanila z delovanjem in novostmi, ter izzivi, ki čakajo banko v luči novih strožjih pravil o upravljanju slabih kreditov, snovanja evropske bančne zakonodaje in reforme sistema zadružnih bank. Banka ima nov vodstveni odbor, v prihodnje pa bo morala doseči izpolnjevanje zahtevanih parametrov, saj je prav od tega odvisna ohranitev čim večje avtonomije. Na 5. strani Henrik Ibsen peer gynt režiser Eduard Miler DANES, 7. november, ob 20.30 - red B nedelja, 8. november, ob 16.00 - red C,K,T( v Veliki dvorani z italijanskimi nadnapisi S PODPORO FUNDACIJE CRTRIESTE I BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 Tel. 040 2452616 / brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com vila manin Mirójeva sonca in Mirójeve noči VIDEM - V Vili Manin v Passarianu si lahko do 3. aprila ogledamo obsežno razstavo katalonskega umetnika, vidnejšega predstavnika likovne scene dvajsetega stoletja, Joana Mirója. Razstava »Soli di notte«, kar je mogoče v slovenščini razumeti kot Sami ponoči ali Sonca noči, ponuja v ogled preko dvesto petdeset Mirójevih slik, grafik, kipov, skic, dokumentov in predmetov iz njegovih ateljejev na otoku Ma-jorka. Povečini so last Fundacije Pilar in Joan Miró. V Sloveniji drugačna mnenja o teranu Na 3. strani Bruno Santini in prva svetovna vojna Na 6. strani Čistilna naprava v Štarancanu leta 2020 Na 12. strani Na Goriškem več raka na pljučih Na 14. strani 9771124666007 2 Četrtek, 5. novembra 2015 AKTUALNO / slovenija - Pomagajo tudi policisti iz tujine, med njimi kmalu tudi 50 iz Italije Iz Bruslja 10 milijonov pomoči za soočanje z begunsko krizo Nemčija znižuje sirskim beguncem pravico do azila na raven subsidiarne zaščite za eno leto BRUSELJ/ LJUBLJANA - Evropska komisija je odobrila 10,17 milijona evrov nujne pomoči Sloveniji pri soočanju z izjemnimi migracijskimi tokovi, so včeraj sporočili v Bruslju. Denar bo namenjen za financiranje ukrepov, sprejetih od 20. septembra, za krepitev policijskih sil na slo-vensko-hrvaški meji, izboljšanje prvih sprejemnih zmogljivosti, krepitev nastanitvenih zmogljivosti za približno 7500 mest ter nastanitvene stroške za policiste, ki bodo prišli iz drugih članic unije. Slovenskim policistom na meji trenutno pomaga osem policistov iz Avstrije, pet iz Nemčije, 20 iz Litve in 25 iz Estonije, na poti v Slovenijo pa je tudi že 20 policistov iz Slovaške. V ponedeljek bo prišlo še pet policistov iz Francije, 20 iz Češke, 50 iz Madžarske ter predvidoma 50 policistov iz Italije in sedem iz Avstrije. Za torek je napovedan prihod 20 policistov iz Latvije, v prihodnjih dveh tednih pa jih bo verjetno prišlo še 25 iz Romunije. Evropski komisar za migracije Di-mitris Avramopulos je v zvezi z denarno pomočjo pojasnil, da bo to nujno financiranje slovenskim oblastem pomagalo bolje upravljati velik pritok migrantov in skrbeti za potrebe ljudi v korist vseh držav na zahodnobalkanski migracijski poti. Deset milijonov nujnega financiranja je dodatek k rednemu financiranju iz skladov za azil in notranjo varnost, v okviru katerih je Sloveniji v obdobju 2014-2020 za financiranje nacionalnih programov namenjenih približno 56 milijonov evrov. Za nujno pomoč članicam, ki se soočajo z izjemnimi migracijskimi tokovi, je letos na voljo še približno 100 milijonov evrov. Evropski komisar Dimitris Avramo-pulos je včeraj skupaj z avstrijsko notranjo ministrico Johanno Mikl-Leitner obiskal zbirni center za begunce v Špilju, kjer se je seznanil z razmerami. V izjavi po sestanku je Avstriji in Sloveniji izrekel priznanje za vse, kar počneta zadnje mesece v zahtevnih razmerah. Ob tem je dodal, da so pod pritiskom vse evropske države, zato komisija prevzema določene iniciative za boljše sodelovanje s Turčijo, da bi zmanjšali število beguncev, ki v Grčijo nezakonito plujejo s turškega ozemlja. Prav tako želijo poglobiti sodelovanje med članicami EU in pokazati več solidarnosti s tistimi državami, ki so zaradi krize najbolj prizadete in kot po njegovem kaže, bodo prizadete tudi v naslednjih mesecih. Od začetka drugega begunskega vala sredi oktobra je do včeraj do 18. ure v Slovenijo vstopilo 157.149 migrantov, od tega samo včeraj 5633. V nastanitvenih in sprejemnih centrih je bilo ob 18. uri 2187 migrantov, večina v Dobovi in na Šentilju. Avstrija je včeraj sprejela 6403 migrante. Na mednarodni železniški mejni prehod v Dobovi je včeraj prispelo pet vlakov z migranti. Iz Nemčije pa prihaja vest o znižanju pravice do azila za sirske begunce, ki naj bi zdaj dobili le še t. i. subsidiarno zaščito za eno leto in ne bi imeli več pravice do združitve z ostalimi člani družine, kot poroča Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). Ukrep naj bi začel veljati takoj. Begunci iz Sirije naj bi tako kljub temu, da prihajajo z vojnega območja, dobili pravico, da v Nemčiji bivajo le začasno do leta dni. Subsidiarna zaščita naj bi sicer veljala za tiste, ki ne morejo dobiti niti statusa begunca po ženevski konvenciji niti azila po nacionalni zakonodaji, vendar pa je v njihovi domači državi ogroženo njihovo življenje. Begunci iz Sirije so bili sicer doslej v Nemčiji skoraj v vseh primerih deležni "najvišje zaščite" - do pravnega statusa begunca in s tem pravice do bivanja za tri leta in tudi združitve z ostalimi člani družine, torej da so ti lahko prišli v Nemčijo. (STA) Mirovni inštitut kritičen do vlade: Begunci so humanitarno in ne varnostno vprašanje LJUBLJANA - Prihod beguncev je predvsem humanitarno in ne varnostno vprašanje, so včeraj z javnim pismom opozorili na Mirovnem inštitutu. Sprejem in obravnava beguncev po njihovi oceni nujno potrebujeta izboljšave, saj naj bi bilo trenutno stanje nesprejemljivo. Odgovornost pripisujejo politični eliti, vključno s premierjem Mirom Cerarjem. Na Mirovnem inštitutu so zapisali, da se je vlada na prihod beguncev odzvala neprimerno in nepripravljeno: »Z obravnavanjem beguncev predvsem kot grožnje nacionalni varnosti upravičujejo srhljivo rožljanje z orožjem, s strašenjem z ograjo na mejah pa nastopajo tudi izjemno neodgovorno in populistično.« Kot so opozorili, zapiranje beguncev v ograde, toga pravila, ki jih silijo v večurno čakanje na prostem in celo prenočevanje na mrazu, ter sistem registracije, ki se izkazuje kot "grozovit" mehanizem selekcioniranja ljudi, vodi v spodbujanje sovraštva do beguncev in hujska prebivalstvo k nestrpnosti. Celoten sistem odziva, ki ga je vzpostavila vlada, po navedbah Mirovnega inštituta izhaja iz ocene, da so begunci skrajno resna varnostna grožnja, in ne ljudje, ki potrebujejo pomoč. Nevladne in humanitarne organizacije, med katerimi je bil tudi Mirovni inštitut, so Cerarja konec oktobra že opozorile, da razmere na nekaterih lokacijah, kjer so nastanili begunce, ne ustrezajo minimalnim standardom. Zato niso izključili možnosti vložitve urgentne tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice. Na četrtkovi izredni seji DZ pa je večji del opozicije Cerarju in vladi očital prav zanemarjanje varnostnega vidika begunske krize. Cerar je na seji zavrnil navedbe, da je bila vlada nepripravljena ter da sta ogrožena varnost ljudi in države. Država begunsko krizo po zaslugi vseh, ki so vključeni vanjo, obvladuje, je dejal. Na inštitutu so za sredo napovedali okroglo mizo na temo medijskega poročanja o begunski krizi. italija - Renzi Mesinski most spet aktualen? RIM - »Most čez Mesinsko ožino bomo zgradili, vprašanje je le kdaj. Prej je treba poskrbeti za nuj-nejše potrebe«. Ta izjava premiera Mattea Renzija v pogovoru z novinarjem Brunom Vespo je kajpak izzvala val polemičnih odzivov. Renzi je sicer priznal, da je Messini še prej kot most treba zagotoviti pitno vodo, ki je zmanjkala, ko je pred dvema tednoma zemeljski usad prelomil vodovodno cev. Prav včeraj je vlada razglasila izredno stanje in v Massino poslala načelnika Civilne zaščite in vojaške cisterne za dobavo vode, dokler ne bodo ponovno usposobili vodovoda. Most med Reggiom Calabrio in Messino je dolgo let bil paradni načrt Silvia Berlusconija, kar je včeraj Renziju nakopalo precej kritik. Marsikdo ugotavlja, da je klonil pritisku vladnega zaveznika Angelina Alfana in njegove stranke NCD, ki kaže velik interes za sporni in finančno zelo zahtevni načrt. Med najostrejšimi je bil predsednik Legambiente Vittorio Cogliati Dezza, ki vladi očita, da ji »niso bila dovolj darila lobijem fosilnih goriv in sežigalnic za odpadke. Zdaj želijo obdariti še lobi zastarelih gradbenikov prejšnjega stoletja«. egipt - Večina letalskih družb odpovedala polete proti Sinaju Beg turistov iz Šarm el Šejka »Ujetih« okoli 20.000 Britancev - Italijanov je nekaj sto - Putin odredil ustavitev vseh poletov iz Rusije v Egipt Dolge vrste turistov in poostrene kontrole na letališču Šarm el Šejk ansa SARM EL SEJK - Po sobotnem strmoglavljenju ruskega letala nad Sinajskim polotokom so vse glasnejša ugibanja, da je letalo z 224 ljudmi na krovu uničila podtaknjena bomba. Letalski promet s Sarm el Sejkom se zato ustavlja. Tudi slovenska Adria Airways je odpovedala sobotni let. Zunanje ministrstvo pa je odsvetovalo potovanja v to egiptovsko letovišče. Kot je pojasnil vodja konzularne službe na zunanjem ministrstvu Andrej Ster, so se za nasvet državljanom, naj se ne odpravljajo v Sarm el Sejk, odločili, ker okoliščine nesreče ruskega letala »vzbujajo več vprašanj, kot pa se ponuja odgovorov«. »Evakuacijo« svojih državljanov iz Šarm el Šejka je včeraj sprožila tudi Velika Britanija, ki je v sredo kot prva ustavila polete v in iz tega turističnega središča. Tam je ostalo »ujetih« okoli 20.000 Britancev, ki portugalska - Zasuk na levo Socialisti in Levi blok dosegli dogovor LIZBONA - Portugalski Socialisti in marksistični Levi blok so dosegli dogovor za oblikovanje koalicije, s katero bi zamenjali desno manjšinsko vlado Pedra Passosa Coelha. Socialisti so nato dosegli še dogovor s komunisti, tako da imajo zdaj dovolj glasov za prevzem oblasti. »Pogajanja s Socialistično stranko so se zaključila in pogoji so bili doseženi za dogovor levice, ki bo zaščitil službe, plače in pokojnin,« so zapisali na spletni strani Levega bloka. Desna koalicija Naprej Portugalska Passosa Coelha, ki je predsednik vlade od leta 2011, je zmagala na volitvah 4. oktobra z 38,6 odstotka glasov, a ni dobila večine, saj ima 107 od 230 poslanskih sedežev. Mandat za sestavo vlade je dobil Passos Coelho, vendar pa mu za sodelovanje v vladi ni uspelo pridobiti nobene opozicijske stranke in prejšnji teden je predstavil manjšinsko vlado. Vodja Socialistov Antonio Costa niti ni dobil priložnosti za sestavo oali-cije, čeprav je stranka na volitvah dobila 32,3 odstotka glasov in 86 poslancev, leve stranke pa imajo skupno 122 od 230 sedežev.. Bo pa moral Passos Coelho v ponedeljek v parlamentu v Lizboni predstaviti program nove vlade in če bodo poslanci naslednji dan na glasovanju program zavrnili, bo moral odstopiti in bo priložnost za sestavo vlade dobil še Costa. Če bo oblast prevzela vladna koalicija med Socialisti, Levim blokom, komunisti in morda še Zelenimi, bi bila ta koalicija v 40 letih portugalske demokracije nekaj povsem novega. hrvaška - Pred jutrišnjimi volitvami Po najnovejših raziskavah rahla prednost leve sredine ZAGREB - Levosredinska koalicija Hrvaška raste, ki jo vodi SDP, naj bi na jutrišnjih parlamentarnih volitvah dobila 60 poslanskih mandatov, desna opozicijska Domoljubna koalicija na čelu s HDZ pa 57, kaže raziskava agencije Ipsos Puls. Dosedanje raziskave so kazale prednost desne koalicije. Komercialna Nova TV je od ponedeljka do četrtka za različne volilne enote objavljala izide raziskave agencije Ipsos Puls. V četrtek zvečer je objavila izide za prvo in drugo volilno enoto, ki obsegata dele Zagreba ter širšo okolico severozahodno in vzhodno od hrvaške prestolnice, kjer naj bi levosredinska koalicija dobila 13 mandatov, desna pa devet. Tako naj bi bila na koncu po seštevku vseh izidov v desetih volilnih enotah relativna zmagovalka nedeljskih vo- litev koalicija Hrvaška raste. Za sestavo vlade bo potrebovala še najmanj 16 poslancev, so poudarili na Novi TV. Koalicija Most neodvisnih seznamov lahko računa z 12 poslanci, a so že napovedali, da ne bodo šli v povolilne koalicije ne z SDP in ne s HDZ. Raziskava je pokazala, da bi po tri poslance imeli Istrska demokratska skupščina (IDS), stranka Bandic Milan 365 - stranka dela in solidarnosti ter Živi zid, medtem ko bi dva poslanska mandata dobila Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDDSB). Raziskava tudi potrjuje, da je Domoljubna koalicija bolj priljubljena v Dalmaciji in Slavoniji, medtem ko ima Hrvaška raste večjo podporo v Zagrebu, Istri, Primorju in na severozahodu države. (STA) jih zdaj skušajo s posebnimi leti vrniti v domovino. A ker so egiptovske oblasti številne izredne lete zavrnile, iz letovišča včeraj niso mogli odpeljati vseh. Od skupno 20 včeraj načrtovanih letov za evakuacijo so jih namreč dovolili le osem, kar pomeni, da bo več tisoč britanskih turistov vsaj še kak dan ostalo na Sinaju. Egipt je svojo odločitev utemeljil s tem, da so Britanci iz varnostnih razlogov sklenili, da potnikom na letala dovolijo le z ročno prtljago, medtem ko morajo ostalo prtljago pustiti na letališču in jo bodo za njimi pripeljali kasneje s posebnimi letali. Kot je pojasnil egiptovski minister za civilno letalstvo Hosam Kamal, na letališču v Šarm el Šejku ni prostora za skladiščenje »več kot 120 ton prtljage«. Zato so se odločili, da dovolijo le osem potniških letov in polet tovornega letala, ki bo proti Otoku odpeljalo prtljago. V Šarm el Šejku je tudi več sto italijanskih turistov. Družna EasyJet, s katero so potovali, je včeraj še čakala na dovoljenje egiptovskih oblasti za dva poleta proti Malpensi. Preiskava strmoglavljenja ruskega letala medtem še vedno ni razkrila ničesar določenega, a glede na odločitve držav, se vse bolj krepijo sumi, da je letalo res uničila bomba. Te sume so že v sredo nakazali ameriški obveščevalci, zdaj pa so jih po poročanju BBC potrdili tudi britanski obveščevalci. Na osnovi prestrežene komunikacije med skrajneži na Sinaju naj bi ugotovili, da je rusko letalo strmoglavilo zaradi bombe, ki so jo teroristi pred vzletom skrili v prostoru za prtljago. Sume je potrdil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je odredil ustavitev kar vseh poletov v Egipt, ne le v Šarm el Šejk, dokler se ne bo razjasnil vzrok strmogla-vljenja ruskega letala. Ruski predsednik je še naročil vladi, naj poskrbi za varno vrnitev ruskih državljanov iz Egipta in sodelovanje z egiptovskimi oblastmi za zagotovitev varnosti letalskih povezav. Sumom o bombnem napadu se je pridružil tudi ameriški predsednik Barack Oba-ma. Dejal je, da v ZDA možnost, da je bila bomba na letalu, jemljejo zelo resno. (STA) / AKTUALNO Sobota, 7. novembra 2015 3 ljubljana - Srečanje na tehnični ravni V Ljubljani gledajo na teran precej drugače kot v FJK LJUBLJANA - Dežela je prepričana, da se vprašanje evropske zaščite imena teran še vedno lahko reši po politično-diplomatski poti. To je zastopnikom slovenskega kmetijskega ministrstva včeraj povedal deželni odbornik Cristiano Shaurli, po mnenju katerega predstavlja tožba na evropski ravni zadnjo in skrajno možnost. S tem vprašanjem se v sklopu slovenskega kmetijskega ministrstva ukvarja državna sekretarka Tanja Strniša, na srečanju je bila tudi italijanska veleposlanica v Ljubljani Rossella Franchini Sherifis. Včerajšnje srečanje je bilo izrazito tehnične narave, na katerem so preverili možnosti za čezmejno priznanje terana. Odbornik Shaurli je sestanek pozitivno ocenil, tehnično preverjanje pa bo treba še nadaljevati in poglobiti. »Dežela bo na vseh ravneh zaščitila interese kraških pridelovalcev. S tega vidika menim, da smo se hitro odzvali za rešitev problema, ob ugotovitvi, da je dogovarjanje vedno koristno. Pri tem je treba vztrajati,« je dejal kmetijski odbornik FJK. Slovenska stran ni komentirala včerajšnjega sestanka. V Ljubljani gledajo na problem terana precej drugače kot v Furlaniji-Julijski krajini. In to iz dveh razlogov. Prvič, ker je Slovenija tista, ki je zahtevala in v Bruslju dosegla zaščito imena za svoj teran na Krasu. In drugič, ker so zadnja dogajanja o teranu vezana na zahtevo Hrvaške po zaščiti istrskega terana. V Ljubljani se upravičeno bojijo, da bi kakršna koli koncesija naši deželi in Italiji spodbudila Hrvaško k dodatnemu pritisku na Evropsko komisijo. Slovenska državna sekretarka Tanja Strniša foto damj@n Veleposlanica Rossella Franchini Sherifis arhiv Kampanja za jutrišnje parlamentarne volitve je na Hrvaškem postavila v drugi plan »afero« terana, ki bo spet aktualna v naslednjih dneh. Posebno v Istri, kjer je problem razumljivo najbolj občuten. V tamkajšnjih medijih je bilo kar nekaj polemične osti do Slovenije, v nekaterih primerih celo v povezavi z znanim mejnim sporom v Piranskem zalivu. V zvezi s teranom se je oglasil tudi evropski poslanec in nekdanji dolgoletni predsednik Istrske župa-nije Ivan Jakovčič. Zastopnik Istrske demokratske zveze (IDS) je bil eden redkih politikov, ki se je zavzel za skupno slovensko, hrvaško in italijansko zaščito terana. Politično pogumna poteza, ki pa je zelo težko izvedljiva, saj bi se morala Slovenija formalno odpovedati zaščiti imena teran (dosežena je bila pred devetimi leti) in se podati v zanjo zelo naporna (in tvegana) pogajanja z Zagrebom in Rimom. S.T. dežela - Odbor odobril proračun 2016 Največ denarja bo tudi tokrat šlo za zdravstvo TRST - Deželna vlada je včeraj odobrila zakon o stabilnosti (finančni zakon) za leto 2016 v vrednosti 3,4 milijarde evrov. Največ denarja ( skoraj 2,5 milijarde evrov) bo šlo, kot vedno, zdravstvenemu sektorju. V primerjavi z letošnjim letom so več denarja (56 milijonov evrov) namenili šolstvu, izobraževanju in zaposlovanju. Novost v tem sklopu predstavljajo podporne štipendije za mlade raziskovalce. Na predlog odbornika Francesca Peronija so tudi za 14 milijonov evrov okrepili sklad (skupaj 262 milijonov evrov) za javna dela, infrastrukture in prevoze, medtem ko so tudi rahlo povišali (1,5 milijona evrov) kmetijski sklad, v katerem bo po novem 51 milijonov evrov. Proračunski zakon, o katerem zadnja beseda pripada deželnim komisijam in potem deželnemu svetu, namenja kulturi, športi in solidarnosti 42 milijonov evrov (lani 37), enako vsota (4,3 milijona evrov) pa bo šlo za razvoj Pravijo sicer, da gre za dokaj reden pojav, zaradi katerega skoraj vsako lepo pride do zaprtja goratega obmoj Odbornik Francesco Peroni koper - Zaradi presežene vrednosti lipofilnih toksinov Zaprli vsa školjčišča Nova smrtna žrtev v gorah v FJK PORDENON - V gorah nad dolino Cellina se je včeraj z najdbo trupla ponesrečene planinke zaključilo dvodnevno iskanje 30-letne Sare Camolese, in-štruktorice društva Cai iz kraja Roncade pri Trevisu. Bila je izkušena planinka in se je v prejšnjih dneh sama podala na nekaj ekskurzij iz družinske počitniške hiške v kraju Erto. Truplo je včeraj našla posadka helikopterja civilne zaščite FJK, ki je med preletom strmega pobočja opazila najprej nekaj oblačil in nato še ponesrečeno planinko. Po ugotovitvah reševalcev naj bi se nesreča zgodila, ko je Camolesejeva hodila po stezi na približno 1900 metrih nadmorske višine in je najbrz zaradi zdrsa zgrmela v več kot sto metrov globok prepad. Pri reševalni akciji so sodelovale razne ekipe gorskih reševalcev iz FJK in Veneta, gasilci, karabinjerji in finančni stražniki. Danes stavka osebja v trgovskih središčih TRST - Potrošniki, ki ob sobotah zahajajo v nakupovalna središča, bodo po vsej verjetnosti danes našli zaprta vrata številnih veleblagovnic in hipermar-ketov. Razlog je stavka osebja, ki že 22 mesecev čaka na obnovo delovne pogodbe, zavzemajo pa se tudi za izboljšanje delovnih pogojev. Stavka naj ne bi ohromila celotnega trgovskega sektorja ampak le večja trgovska središča, včlanjena v zveze Federdistribuzione, Confesercenti e Distribuzione Cooperativa, ki še vedno zavračajo podpis delovne pogodbe. Mednje vsekakor sodijo številne firme, ki delujejo tudi v FJK, kot so Ikea, Decathlon, Coop, Upim, Ovies-se, Carrefour, Coin. ZRS zapušča Univerzo na Primorskem KOPER - Znanstvenoraziskovalno središče na Univerzi na Primorskem pod vodstvom Dragana Marušiča ne vidi prihodnosti, zato bo iskalo poti za preoblikovanje, je včeraj sklenil znanstveni svet ustanove. To po besedah direktorja ZRS Rada Pišota pomeni izstop iz univerze, preoblikovanje ZRC kot pridružene članice ali kakšna druga oblika. Pišot, sicer tudi poraženec rek-torskih volitev, je na novinarski konferenci opozoril na številne nepravilnosti na univerzi. atrio iu^ INTERNI PROGETTATI WVW^H. V AKCIJI KOPER - Zaradi presežene vrednosti lipofilnih toksinov so začasno zaprta vsa tri školjčišča v slovenskem morju. Kot pojasnjujejo na veterinarski upravi, toksini lahko namreč povzročijo razne prebavne motnje. Gre sicer za naraven in dokaj reden pojav, zaradi katerega skoraj vsako leto pride do ukrepa začasnega zaprtja školjčišča. »Pri pojavu omenjenih toksinov gre sicer za naravni pojav,« je za STA povedala vodja koprskega območnega urada Veterinarske uprave RS (Vurs) Neva Blažina Sedmak. O preseganju vrednostni lipofilnih toksinov in posledičnem zaprtju školjčišč so včeraj že poročale Primorske novice. Fitoplankton vsebuje lipofilni toksin, pri prehranjevanju pa školjke, predvsem užitne klapavice, ki filtrirajo morsko vodo, iz prebavnega trakta izločajo tudi ta toksin. Slednji pa pri preobčutljivih ljudeh povzroča prebavne motnje, kot sta bruhanje in diareja. Školjčišče v Strunjanskem zalivu arhiv Prav zato Vurs pri svojem načrtu nadzora meri tudi prisotnost teh toksinov. Kljub temu pa gre za dokaj reden pojav, pomirja Blažina Sedmakova: »Skoraj vsako leto se zgodi, da nekaj časa zapremo školjčišča.« Školjčišča bodo po njenih besedah ponovno odprli šele po dvakratnem zaporednem ustreznem rezultatu. Kdaj točno bo to oziroma kako dolgo bo veljal ukrep zaprtja školjčišč, pa se v tem trenutku ne da napovedati. ul. C. A. Colombo 14,Tržič (GO) tel. 0481 40540 -www.atriointerniprogettati.it 4 Sobota, 7. novembra 2015 APrimorski r dnevnik burgo Aljoša Gašperlin aljosa.gasperlin@primorski.eu Aroganca pa taka Tokrat gre zares. Vodstvo štivanske papirnice Burgo je napovedalo zaprtje druge produktivne linije in s tem tudi odslovitev 153 ljudi. Datuma zaprtja niso najavili, vendar naj bi se to zgodilo v začetku prihodnjega leta. Takrat bo moralo 153 družin poiskati kruh kje drugje. To n i prvič, da družba Burgo zagrozi z ukinitvijo proizvodne linije. To se je dogajalo domala vsak konec leta, vsakič pa seje po neznosnih pogajanjih in poigravanju z zaposlenimi izkazalo, da stanje ni tako hudo. Vsekakor so vsako leto skrčili število uslužbencev, zlasti s predčasnimi upokojitvami; njihovo število se je v 15 letih razpolovilo s 700 na 350. Tokrat pa so skoraj vsi mnenja, da je stvar res huda. Čeprav papirnica baje ni v tako hudem položaju (tretja proizvodna linija je nova in najbrž med najboljšimi v Italiji), se obeta v prihodnosti celo zaprtje tovarne. Hudo odgovornost za to ima očitno sama družba Burgo oz. njen upravni svet. Tega so obnovili pred meseci, a stvari se niso spremenile. Nasprotno, poslovnega načrta, ki ga čakajo na pristojnem ministrstvu že od lanske jeseni, niso izdelali, so pa mimo vsakega običajnega postopka neposredno sporočili predstavnikom zaposlenih, da bodo pustili na cesti 150 ljudi. Arogantnostpa taka. Na potezi sta zdaj Rim in Dežela FJK, ki že nekaj časa spremljata dogajanje in edina lahko pritisneta na lastnika. Dvomi, da se bo papirnica tudi tokrat rešila, so pač upravičeni. Zato je potrebno, da dvignejo glas vsi, od krajevnih uprav do sindikatov in Confin-dustrie. rim - Na letališču Policisti prijeli V VI se enega člana tatinske tolpe Policisti tržaškega mobilnega oddelka so v četrtek zvečer na rimskem letališču Fiumicino v sodelovanju z letališko policijo prevzeli srbskega državljana, za katerega je tržaško prizivno sodišče 16. januarja letos razpisalo evropski nalog za prijetje in pripor. 38-letni Leonardo Mijajlovič je v preteklosti uporabljal tudi imeni Renato Milenkovič in Goran Radosa-vljevič. Gre za člana kriminalne združbe, ki se ukvarja s tatvinami v stanovanjih, mobilni oddelek pa ga je imel na muhi v operaciji Black Hole. Prijeli so osem tatov, ki naj bi bili izvedli najmanj 25 tatvin (in šest poskusov tatvin) v stanovanjih na Tržaškem, in sicer med novembrom in decembrom 2010. Člani združbe so ukradeno blago skrivali v luknjah v zemlji. Mijajlovič je med policijsko racijo pobegnil v Belgijo, pozneje pa še v Grčijo, kjer ga je na zahtevo italijanskih oblasti prijela grška policija. V četrtek je prišlo do izročitve. Moški, ki je bil obsojen na devetletno zaporno kazen, je v rimskem zaporu Rebibbia. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu štivan - Vodstvo papirnice naznanilo zaprtje druge linije in mobilnost za polovico zaposlenih Burgo odpušča 153 ljudi Kukanja: To je tragedija Vodstvo štivanske papirnice je včeraj formalno obvestilo sindikalne organizacije, da bo zaprlo drugo proizvodno linijo in da bo odpustilo več kot 150 ljudi. Črne napovedi, ki so si utrle pot v četrtek, so se torej uresničile in se v devinsko-nabrežinski občini obeta prava tragedija, kot je na to opozoril tudi župan Vladimir Kukanja. Kar 153 oseb, ki živijo predvsem v Nabrežini, v Devinu, v Tržiču in v Doberdobu, čaka namreč mobilnost, ki pelje navadno v brezposelnost. Edini pravi industrijski obrat, ki je mnogo let zaznamoval življenje mnogih ljudi na tem območju, bo odslej deloval samo z eno produktivno linijo. Nekateri že sprašujejo za koliko časa. Sindikati so bili nad obnašanjem družbe naravnost ogorčeni. Skopo sporočilo vodstva papirnice je bilo po njihovi oceni nesprejemljivo. Zaradi tega so tudi razglasili 12-urno stavko, ki bo v četrtek, 12. novembra, od 14. do 22. ure. Tedaj bo tudi generalna skupščina, na kateri bodo poglobili stanje in odločili naknadne korake in protestne akcije za rešitev tovarne in delovnih mest. Panožni sindikati Slc-Cgil, Fistel-Cisl in Uilcom-Uil namreč poudarjajo, da je treba rešiti drugo proizvodno linijo in s tem v bistvu papirnico. To je tragedija za tako majhno občino, je ocenil devinsko-nabrežinski župan Kukanja. Čeprav so se v zadnjem času širile govorice, da je zopet kaj narobe v štivanski tovarni, si nihče ni mislil kaj takega, nam je povedal župan in izrazil upanje, da bo čim prej ukrepala deželna vlada. Nujno je proučiti, ali so konkretne možnosti za rešitev druge linije, pravi Kukanja, ker bo to drugače hud udarec za vse. Nova zaposlitev za toliko odpuščenih ljudi bo pač skoraj ne- mogoča. Dodati velja, da je srednja starost zaposlenih relativno nizka in je torej malokdo dozorel pogoje za upokojitev ali predčasno upokojitev. Poleg tega se obeta pravo »mesarsko klanje«, saj dejansko ni znano, kdo naj bi ostal na cesti in kdo naj bi ohranil delovno mesto. Tako župan kot sindikati računajo zdaj na javne institucije. Kot smo izvedeli, bo na ministrstvu za gospodarski razvoj kmalu srečanje med državnimi sindikati, vlado in skupino Burgo, ki bo posvečeno usodi štivanske papirnice in zaposlenih. Na srečanje bodo povabljeni tudi predstavniki deželne oz. lokalnih uprav. Da je potrebno rešiti papirnico in delovna mesta, je poudaril tudi krožek Kras-Altipiano Giuliano Goat Stranke komunistične prenove, ki je izrazil solidarnost zaposlenim. Krožek je tudi izrazil upanje, da bodo znale javne institucije na čelu z ministrstvom in Deželo FJK rešiti tovarno in vprašal, kakšne so v resnici strategije skupine Burgo, ker je odločitev vodstva glede na pretekle naložbe in glede na kakovost proizvodnje nerazumljiva. A.G. Devinsko nabrežinski župan Vladimir Kukanja. Desno: štivanska papirnica Burgo fotodamj@n Ezit ostal brez predsednika in upravnega sveta Predsednik ustanove za tržaško industrijsko cono Ezit Stefano Zuban in člani upravnega sveta so včeraj odstopili. Razlog za to je ugotovitev, da je finančno stanje družbe zelo hudo in da je nemogoče kriti vse dolgove. To so zapisali Zuban in njegovi sodelavci v tiskovni noti in poudarili, da je to dolžnosten odstop, saj so kljub vsem poskusom ugotovili, da se Ezit nahaja v brezizhodnem položaju. Dalje so povedali, da ostaja Ezit pomembna ustanova za produktivno tkivo v Trstu, v Dolini in v Miljah, kjer je že zaznaven ponovni gospodarski zagon. Kot smo že poročali, je družba Equitalia posredovala vodstvu Ezita zahtevo po izplačilu 9,8 milijona evrov (8.123.198,81 evra v primeru takojšnjega plačila), češ da ni plačala davkov glede na domnevne dobičke, vezane na prodajo nekaterih hal v prejšnjih desetletjih. pristanišče - Iz Turčije v Trst s trajektom za prevoz vozil Begunci v kontejnerju Vdvajseterici večinoma sirski državljani, med njimi tudi osem mladoletnih in majhni otroci Iz Turčije v Trst so približno dva dni potovali skriti v kontejnerju, ki ga je na trajektu ro-ro (plovilo za vozila) prevažal polpriklopnik. Namenjeni so bili v severno Evropo, tako kot domala vsi ostali begunci, ki v tem obdobju množično bežijo z Bližnjega vzhoda. V tržaškem pristanišču pa so jih po izkrcanju včeraj okrog 13. ure odkrili pristaniški nadzorniki, ki so poklicali mejno policijo in obalno stražo. Zgodilo se je na terminalu Parisi, kjer so privezane tovrstne ladje. V kontejnerju je bilo strpanih dvajset ljudi - šlo naj bi za osemnajst državljanov Sirije in dva državljana Irana, čeprav gotovosti ni, ker so vsi brez osebnih dokumentov. Po podatkih obalne straže je bilo v skupini petnajst moških in pet žensk, skoraj polovica pribežnikov pa je mladoletna. Trije mladoletniki so adolescenti (stari so od petnajst do sedemnajst let), pet otrok pa je starih približno štiri in pet let. Na prizorišču je bila tudi služba 118, v operativno komunikacijskem centru pa so poudarili, da je bila intervencija zgolj preventivne narave, saj pri beguncih niso zabeležili posebnih zdravstvenih težav. Pristaniška kapitanija je nudila pomoč, postopek pa je uvedla mejna policija, ki je dvajseterico najprej pospremila do policijske postaje. Beguncem so ponudili vodo in hrano, si- noči pa ni bilo znano, ali so pribež-niki zaprosili za politično zatočišče v Italiji. Ni prvič, da se v pristanišču pojavijo begunci, mejna policija ima s tem pogosto opravka, marsikaterega pribežnika so tudi že našli v kontejnerjih, običajno pa so skupine mnogo manjše. (af) Nabirka škofijskega Karitasa za revne in ljudi v težavah Tržaški škofijski Karitas prireja danes novo nabirko prehrambnih izdelkov v korist trgovine Emporio della Solida-rieta. V marketih, kjer se bo odvijalo zbiranje hrane, bodo lahko občani prispevali del lastnih nakupov v prid revnejšim oziroma osebam v stiski. Najbolj zaželeni so olje, mleko, sladkor, konzerve (meso, tuna, stročnice), toaletni papir itd. Hrano in druge proizvode bodo posredovali omenjeni trgovini, kjer bodo brezplačno na razpolago ljudem v težavah. V Miljah bodo odprli urad za informacije o azbestu Pokrajinski sindikat Cgil in neprofitno združenje za boj proti azbestu EARA sta odprla v Miljah informativno točko. Na Tržaškem je namreč v zadnjih desetletjih mnogo ljudi hudo zbolelo in tudi umrlo zaradi izpostavljenosti azbestu še predvsem na delovnem mestu, azbest pa še danes vsebujejo mnoga javna in zasebna poslopja. Novi informativni urad bodo odprli 11. novembra na sedežu CGIL v Miljah (Ul. Mazzini št. 3) in bo nudil vse potrebne informacije (zdravstvene, skrbstvene, pokojninske itd.) prvi sredi v mesecu od 9.30 do 12. ure. Superenalotto: v Trstu zmagali 23.000 evrov V trafiki Hemingway na Trgu Sartori je neznanec dobil 23000 pri igranju igre na srečo Superenalotto. Človek je zadel pe-tico in zanjo odštel samo evro, so razložili pri agenciji Agipronews. Prihodnja igra Superenalotta predvideva nagrado 25,1 milijona evrov za srečneža, ki bo zadel »6«. Šestico so v deželi FJK zadnjič zadeli leta 2013, ko je neznani igralec v kraju Palazzolo Dello Stella v videmski pokrajini prejel nagrado 53 milijonov evrov. / AKTUALNO Sobota, 7. novembra 2015 5 opčine - Zadružna kraška banka priredila območno srečanje s člani Nov vodstveni odbor H V« || V« V š • Težnja po dolgoročni uspesnosti Poročili predsednika Kovačiča in namestnika direktorja Carlija - Izguba zlasti zaradi rezervacij, poslovanje dobro Zadružna kraška banka ima po upokojitvi direktorja Aleksandra Podobnika novo skupinsko vodstvo oz. vodstveni odbor. Sedemčlanski odbor, ki ga koordinira dosedanji namestnik direktorja Sergio Carli, se je prvič predstavil članom na prvem dobro obiskanem območnem srečanju, ki je potekalo v četrtek zvečer v dvorani matičnega sedeža na Opčinah (drugi dve srečanji bosta v ponedeljek na sedežu SKD Igo Gruden v Nabrežini, v torek pa na sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini, obakrat ob 20. uri): sestavljajo ga Emanuela Bratos, Nicoletta Sossi, Štefan Tomsič, Vinko Mahne Kalin, Franko Guštin, Ivan Visentin in Radivoj Racman, ki znotraj banke vodijo glavne urade oz. službe, po Carlijevih besedah pa bodo morali reševati problematike v zvezi z operativnostjo banke in oblikovati predloge o vodenju le-te. Da banko čaka zahtevno obdobje, na katerega pa gledajo z optimizmom, je bilo zaznati iz poročil tako Carlija kot predvsem predsednika upravnega odbora Adriana Ko-vačiča. Slednji je opozoril, da težave izvirajo tako iz gospodarske krize kot tudi iz evropske denarne politike vztrajanja pri nizkih obrestnih merah, a tudi iz novih pravil Evropske centralne banke glede klasificiranja tveganih kreditnih razmerij. Poleg tega se na evropski ravni snuje zakonodaja, ki naj bi predvidevala enaka pravila za vse banke, tako velike državne in mednarodne zavode (vključno s tistimi, ki so s svojimi špekulacijami povzročili krizo) kot manjše krajevne banke. Zadružne banke si glede tega prizadevajo za ohranitev raznolikosti, ki je predpogoj za razvoj realne ekonomije, ne glede na izid teh prizadevanj pa je naloga ZKB ohranitev učinkovitosti v skladu z zakonodajo, za kar so temeljnega pomena kapitalska ustreznost, upravljanje s slabimi krediti in donosnost poslovanja. Glede prve točke je kapitalska ustreznost ZKB dobra, saj znaša dobrih 17 odstotkov, kar krepko presega novo minimalno zahtevano ustreznost 10 odstotkov, glede druge točke pa banka zaostaja pri doseganju povprečnega kritja slabih kreditov oz. dvomljivih terjatev: nova pravila določajo namreč kritje tovrstnih terjatev v razmerju 60-30, čemur se v ZKB približujejo: 31. avgusta letos se je namreč delež kritja povišal na dobrih 45 odstotkov za slabe kredite in na dobrih 17 odstotkov za dvomljive terjatve. Dobra kapitalska ustreznost je omogočila, da je banka na stran spravila vsoto dobrih šest milijonov evrov rezervacij in oslabitev, kar je tudi vzrok, da je v letošnji polletni bilanci zabeležena izguba v višini 2,9 milijona evrov. Brez postavk o prodaji vrednostnih papirjev in oslabitvah bi bila bilanca pozitivna za dober 1,2 milijona dobička, kar pomeni, da banka deluje dobro, saj so prihodki od tipičnega poslovanja višji od stroškov poslovanja, zato je izguba izključno posledica želje po odpravi nerednih kreditov. Tudi na področju donosnosti so rezultati ZKB boljši od deželnega povprečja, zavod pa ima po Ko-vačičevih besedah tudi odličen portfelj vrednostnih papirjev, ki za naslednja leta zagotavljajo visoke obresti. Pri ZKB so se odločili za dolgoročno uspešnost in trajnost poslovanja, zato so sklenili žrtvovati letošnji ekonomski račun. Za novo in moderno »ZKB 2.0« v letu 2016 pa morajo vse moči usmeriti v donosnost poslovanja tudi z zvišanjem prihodkov od provizij, znižanjem stroškov, internim prestrukturiranjem, omejitvijo dela z nizko dodano vrednostjo in izboljšanjem svetovalnih storitev. Izpolnjevanje zahtevanih parametrov pa je tudi jamstvo za ohranitev čim večje stopnje avtonomije in jezikovne identitete banke v luči reforme (oz. samo-re-forme) sistema zadružnih bank, ki predvideva tudi združevanje denarnih zavodov. Ivan Žerjal Na dobro obiskanem četrtkovem srečanju se je predstavil tudi nov vodstveni odbor fotodamj@n opčine - Iz razprave na območnem srečanju članov ZKB Tudi kritične misli Nastopi Pavla Miliča, Klavdija Brajnika in Edija Krausa - Izpolnjevanje parametrov za čim večjo avtonomijo Na openskem območnem srečanju Zadružne kraške banke, na katerem so tudi predstavili že izvedene pobude za člane in prenovljeno spletno stran (o tem sta govorila Sabina Cit-ter in Martin Vidali), je bilo slišati tudi kritične misli: prvi je »odprl ogenj« nekdanji predsednik upravnega odbora Pavel Milič z vprašanjem, kaj se godi banki v zadnjih letih, saj je lani odstopil predsednik uprave, predsednik nadzornega odbora ni ponovno kandidiral, direktor pa se je še mlad predčasno upokojil. Banka ima 2,9 milijona evrov izgube, v predlanski bilanci (2013) je izguba znašala 2,8 milijona, stroški za upravitelje in nadzornike znašajo 300.000 evrov na leto, administrativni stroški pa so se povišali za enajst odstotkov, je dejal Milič. Oglasil se je tudi nekdanji direktor Klavdij Brajnik, ki je opozoril, da novice o šestih milijonih evrov terjatev ni bilo v poročilih na zadnjem občnem zboru, pri čemer je izrazil mnenje, da vodenje banke ni najboljše oz. tako, kot bi moralo biti, negativno je zanj tudi, da ni nobene informacije o novih pobudah banke. Kot tretji se je oglasil Edi Kraus, tokrat ne v vlogi tržaškega občinskega odbornika za gospodarski razvoj, ampak kot član ZKB: po njegovem mnenju je skupinsko vodstvo primerno za določeno obdobje, dolgoročno pa mora banka izbrati liderja, ki bo ustanovo vodil naprej, zato je treba, tudi v luči reforme bančnega sistema, razumeti, koga imenovati na to mesto. Prav tako se je treba danes začeti pogovarjati o tem, kako se zdru- ževati ter dobro razmisliti in se pripraviti. Predsednik uprave Adriano Kovačič in namestnik direktorja Sergio Carli sta na to odgovorila, da je bil nekdanji predsednik Sergij Stancich lani zelo transparenten pri navedbi razlogov za svoj odstop, bivši direktor Podobnik pa je pred časom zaprosil za predčasno upokojitev, upravni odbor pa mu je po premisleku to dovolil. Vsekakor banka doživlja velike spremembe, saj so prenovili celoten nadzorni odbor, v upravnem odboru pa sta dva nova člana. Uprava se je odločila kreniti na pot krčenja stroškov, kar so pri upravnem odboru že začeli, saj sta se tako predsednik kot podpredsednik odpovedala delu honorarja, prav tako bodo delali za znižanje administrativnih stroškov, kar je tudi eden od ciljev za leto 2016. Prav tako je upravni odbor članom vedno povedal vse o stanju zadruge, na zadnjem občnem zboru niso mogli sporočiti vesti o šestih milijonih terjatev, ker za to niso še vedeli oz. niso bili še gotovi, zakonodaja o kritju slabih kreditov se je v zadnjem letu zelo poostrila, za ustvarjanje jasnejše slike pa je potreben čas. Na novo so morali oceniti tudi vrednost vseh hipotek. Bolje je imeti letos visoko izgubo, da bodo jutri številke v skladu z zahtevanimi parametri in smernicami, ker bodo tako v slučaju združevanja imeli tudi večjo avtonomijo, je prepričan Kovačič, ki je na koncu omenil tudi pogovore in sodelovanje z Zadružno banko Doberdob in Sovodnje. (iž) zkb članom ¡van.zerjal@primorski.eu Ostajajo optimisti Nova serija območnih srečanj, kijih v teh dneh v različnih krajih na Tržaškem prireja Zadružna kraška banka, nima samo namena seznaniti člane z dejavnostjo in novostmi, ampak tudi - če ne predvsem - vliti optimizem tako članom kot strankam in širši javnosti glede prihodnosti tega denarnega zavoda. ZKB prav gotovo čakajo zahtevni časi, ki jim botrujejo ne samo gospodarska kriza in politike nizkih obrestnih mer, ampak tudi nova poostrena pravila za izpolnjevanje določenih parametrov, snovanje enotne evropske bančne zakonodaje in reforma sistema zadružnih bank. Openski denarni zavod se bo moral namreč dobro opremiti, da prestane preizkušnje, ki ga čakajo, vendar upravitelji ohranjajo kot že rečeno optimizem: tako so na prvem območnem srečanju, ki je potekalo v četrtek na Opčinah, oblikovanje vodstvenega odbora, ki bo po upokojitvi direktorja Aleksandra Podobnika skrbel za poslovanje, predstavili kot najbolj primerno rešitev za soočenje z vse bolj zapletenimi okoliščinami, v katerih posluje banka, precejšnjo izgubo po letošnjem prvem polletnem poslovanju pa povezujejo predvsem z odločitvijo, da se takoj lotijo doseganja povprečja na področju kritja slabih kreditov oz. dvomljivih terjatev, ki ga zahteva Banka Italije. Prav tako poudarjajo dobro kapitalsko ustreznost in dobro poslovanje, ki ustvarja dobiček, ter portfelj vrednostnih papirjev, ki prinašajo visoke obresti. Uskladitev s parametri, kijih zahtevata tako evropska kot italijanska centralna banka, je nujna, če želi banka ohraniti čim večjo avtonomijo v luči velikih sprememb, ki čakajo tako bančni sistem nasploh kot tudi sistem zadružnih bank. Na tem področju se govori o povezovanju oz. združevanju zavodov, ki bi na čelu imeli matično družbo (tako naj bi v FJK ostala kar ena sama velika zadružna banka). Pri ZKB si sicer prizadevajo za ohranitev specifike, vendar se obenem zavedajo, da to ne utegne zadostovati, zato bo prav od stopnje uspešnosti odvisna tudi stopnja avtonomije in posledično tudi ohranitev slovenskega značaja banke. davčna utaja - Finančna straža Sedež v Sloveniji, vsa dejavnost v Trstu Uradni sedež gradbenega podjetja, ki se ukvarja s preurejanjem stanovanj, je v Sloveniji, vse njegove dejavnosti pa potekajo v Italiji in operativni sedež je v tržaški pokrajini, točneje v stanovanju, v katerem biva lastnik podjetja. Tu so finančni stražniki našli vse knjigovodske dokumente. Skoraj vse stranke in dobavitelji so prav tako iz Trsta, kjer je podjetje v teh letih preurejalo stanovanja. Podjetnik, grški državljan s stalnim bivališčem v Trstu, je po mnenju finančne straže enostavno poskusil prelisičiti italijansko davkarijo: svoje podjetje je večkrat preimenoval, sedež pa prenesel na slovensko stran meje, kjer je davčni pritisk manjši kot v Italiji. S statusom tujega podjetja se je podjetnik izognil tudi plačevanju italijanskega davka na dodano vrednost (IVA), od leta 2010 do danes naj bi italijanskim oblastem na ta način prikril izkupičke za približno 600 tisoč evrov. V preiskavi je finančna straža uporabila različne tehnike zbiranja podatkov in obvestil, na podlagi katerih se je izkazalo, da je slovenski sedež podjetja v bistvu fiktiven. Na uradnem sedežu podjetja se ni dogajalo nič, medtem ko je bilo središče njegovega poslovanja v Trstu. zvezdniki - Snemanje reklamnega spota za novi jaguar Po Sebastianu Vettlu v Trst prišel še Tom Hooper Trst v zadnjem času očitno privablja zveneča imena. Pred nekaj tedni se je v našem mestu mudil Ferrarijev dirkalni pilot Formule 1 Sebastian Vettel, ki je bil v starem pristanišču protagonist reklamnega spo-ta za spletno stran, ki prodaja pnevmatike, včeraj pa je v Trst prišel britanski režiser Tom Hooper, znan predvsem po tem, da je z režijo filma Kraljev govor (The King's Speech) leta 2011 zmagal štiri oskarje. Hooper je bil tokrat prisoten v vlogi režiserja reklamnega spota za promocijo novega športnega avtomobila slovite britanske znamke Jaguar F. Pace (na sliki), ki so ga snemali na hitri cesti, Novi cesti za Op-čine, pri Ferlugih in na Napoleonski cesti. Producent spota, ki bo namenjen evropskemu, severnoameriškemu in azijskemu tržišču, je slovenska produkcijska hiša Bas Production, na krajevni ravni pa so podporo in sodelovanje nudile Občina Trst, družba za avtoceste ANAS in deželna filmska komisija Furlanije Julijske krajine (Friuli Venezia Giulia Film Commission), katere predsednik Federico Poillucci je poudaril, kako je Hooper po Giuseppeju Tornatoreju in Gabrie-leju Salvatoresu že tretji režiser, dobitnik oskarja, ki izbere Trst kot prizorišče, odkar obstaja komisija. e Sobota, 7. novembra 2015 TRST / šempolaj - O Rdečem križu z Brunom Santinijem Zdravstvo - od jarkov do vaških bolnišnic Razstava o dogajanju med 1. svetovno vojno v Štalci na ogled do 15. novembra »Zbiratelji smo čuvaji naše zgodovine. Vsak ima na zalogi nekaj predmetov, ki jih s tem, da jih ponudi v ogled drugim, samo še dodatno ovrednoti.« Bruno Santini se je iz Mavhinj v Šempolaj preselil leta 1978; od takrat je dejaven pri vaškem društvu SKD Vigred, kjer od leta 2005 skrbi za postavitev zgodovinske razstave. Do danes jih je uredil kar devet - tisto o tobaku, o Galiciji, o božiču na fronti, o tem, kako smo pili in kako gledali v daljavo, na primer. Rdeča nit vseh pa je vselej prva svetovna vojna, saj je bilo tukaj namreč njeno zaledje, tako da je bil za zbiratelje vojaških predmetov pravi raj. »Danes je tega vse manj seveda, pa tudi zakonski predpisi so vse ostrejši. Sam pa sem morda edini priznani zbiratelj z vsemi potrebnimi licencami in orožnim listom; če naletim na neeksplodirano orožje pokličem pirotehnike.« Tačas je v šempolajski Štalci na ogled razstava »Prva svetovna vojna 1914-1918 - Rdeči križ, ki je posvečena delovanju Rdečega križa med prvo vojno; pri njeni postavitvi je Santiniju pomagal prijatelj, prav tako zbiratelj Marco Perrino iz Tržiča. »Tokrat sva se odločila, da material razstaviva samo v spodnjih prostorih Štalce in da sva ob koncih tedna tudi midva prisotna, tako da obiskovalcem razloživa, kaj sploh gledajo. Zbiratelj je namreč najbolj primeren Ciceron, saj pozna to, kar razstavlja.« Med panoji in mizami V obdobju prve svetovne vojne je bilo 19 milijonov ranjencev v vseh vojskah in opravljenih je bilo 500 tisoč amputacij, nam je povedal Santini. Na skrajno zahodnem delu Krasa je med 1. svetovno vojno delovalo veliko bolnišnic: v Prečniku, v sosednjem Gorjanskem in v Dutovljah, v Svetem Bruno Santini fotodamj@n (v cerkvi), v Brjah je bila češka bolnišnica, v Trnovci pa obvezovalnica. O njihovem delovanju pričajo številne fotografije, ki so razobešene na panojih, medtem ko so na razstavnih mizah na ogled med drugim ampule injekcij morfina, stekleničke za zdravila, glavnički za uši (»higiena je bila namreč nujna«), škarjice, obveze, igle in podobno. Zelo zanimiv je odlično ohranjen material bolniških sester Marinaz iz Gorice in pa razglednice oz. dopisnice iz ujetništva, ki jih je izdajal rdeči križ in z njihovo prodajo podpiral svoje delovanje. Veliko je tudi originalnih dokumentov, unikatnih manifestov in priročnikov, pa tudi farmacevtska tehtnica, rjuha iz bolnišnice iz leta 1916, nosilnica iz Rima in še bi lahko naštevali. Zbirateljstvo v DNK Gospod Santini pravi, da je zbiratelj-stvo skoraj nekakšna bolezen, ki ti je pisana v genih, je neka notranja sila, ki te žene, da bi iskal ... še in še. »Pri sedmih letih, ko smo pobirali krompir na njivi, sem prvič naletel na kovanec ali morda je bil naboj. Najdba me je povsem navdušila. Začel sem strastno zahajati v kaverne, tudi nekoliko neodgovoren sem bil, saj takrat nisem videl »Zbirateljstvo ti je pisano v genih, je notranja sila, ki te žene, da bi iskal ... še in še« fotodamj@n nevarnosti.« Sam zbira zlasti militarije in vse, kar je povezano z življenjem v obdobju med prvo svetovno vojno. V vasi, pa tudi drugod ga vsi poznajo in mu včasih tudi prinesejo kaj, kar so sami našli doma ali na domači njivi. »Vsak v življenju je kot kmet: kar seje, potem to žanje.« Naš sogovornik je namreč mnenja, da bi bilo koristno, ko bi vsak imel v življenju kak interes, ki bi ga ohranjal živega in aktivnega. »Ni mi dolgčas, spoznavam ljudi in ne posedam pred televizijo, raje preberem kako zgodovinsko knjigo.« Rdeči križ Vsakomur, ki bo obiskal razstavo, bo gospod Santini pripovedoval zgodbo o Rdečem križu, ki je bil ustanovljen leta 1864, da bi nudil pomoč žrtvam vojne ujme, izrednih okoliščin in pa naravnih katastrof. Organizacija je v sodelovanju z državno sanitarno službo nudila prevoz bolnikov, zbirala je in razdeljevala osnovne potrebščine domačinom, delovala kot civilna zaščita v primeru naravnih ujm in posredovala osnovna pravila prve pomoči. Bojevanje v jarkih je s svojo statičnostjo postalo leglo bolezni, zato se je med 1. svetovno vojno razvila potreba po cepljenju, saj so epidemije ponekod pomorile več tisoč vojakov. Potreben je bil usklajen sistem zdravstvene pomoči: ranjencem so jo nudili že na bojišču, od koder so jih najprej odnesli v začasne, poljske bolnišnice in od tod v razne stalne zdravstvene objekte. Zanimivo razstavo si lahko ogledate vse do 15. novembra, in sicer ob koncih tedna, se pravi ob petkih, sobotah in nedeljah med 15.30 in 19. uro. Sara Sternad pokrajina - Nared bo do konca 2017 Kolesarska steza od Drage do Moščenic Do konca leta 2017 bo nared kraška kolesarska steza, ki bo potekala od Moščenic do Drage. Tako zagotavlja Pokrajina Trst, ki je že leta 2010 dala izdelati izvršni načrt, zbrala sredstva in pridobila potrebna okoljska dovoljenja, kolesarske steze pa ni mogla urediti zaradi omejitev, ki jih je postavil pakt stabilnosti. Včeraj so se sestali pokrajinski odbornik za promet in transport Vittorio Zollia, odbornik za promocijo ozemlja Igor Dolenc ter predstavniki kolesarskega združenja Fiab Trieste Ulisse. Zollia je razložil, da bodo načrt za ureditev 40-kilometrske proge, za katerega je treba ponovno pridobiti okoljska dovoljenja (v teh letih so medtem potekla) razdelili v dva sklopa. Prvi del proge, 35 kilometrov od Drage do Sesljana, po Dolenčevih besedah ne predstavlja večjih težav, saj se dotika le manjšega števila zasebnih zemljišč. V 5 kilometrih med Sesljanom in Moš-čenicami pa poteka skoraj vsa trasa po zasebnih zemljiščih, pri čemer poleg samih razlastitev povzročajo preglavice tudi pomanjkljive vknjižbe v zemljiško knjigo ter nerešena vprašanja okrog nekaterih dedovanj. Pokrajina vsekakor napoveduje konec del pred 31. decembrom 2017. Celotni načrt je vreden 2,9 milijona evrov, pokrajinska uprava bo v kratkem objavila razpis za določitev izvajalca, dela naj bi dodelili najpozneje do novembra 2016. Deželni koordinator združenja Fiab Federico Zadnich je izrazil zadovoljstvo in pokrajinskima upraviteljema izročil 1300 podpisov, ki so jih zbrali, da bi podprli ta načrt. Obenem je bil govor o poskusni storitvi Bike Bus, ki je od aprila do oktobra omogočala prevoz koles proti Opčinam in Bazovici z avtobusi podjetja Treste Trasporti. Dolenc je povedal, da si Pokrajina prizadeva za boljšo učinkovitost in finančno vzdržnost takih storitev ter se zavzel za povezovanje in širšo razpravo z vsemi dejavniki, ki bi lahko bili zainteresirani, od turističnih operaterjev do gostincev. Dolenc je še izpostavil, da se Trst nahaja na stičišču dveh pomembnih evropskih kolesarskih prometnic, ki povezujeta Španijo in Grčijo oz. Poljsko in Hrvaško. (af) praprot - Tehniki in redarji »pri anteni« Pogoji za izvedbo projekta pod vprašajem »Pred dnevi smo na Občini De\dn- Massimo Veronese fotodamj@n prota, ki nasprotujejo postavitvi antene, s tehničnim poročilom geometra, v katerem je nanizanih več netočnosti v samem gradbišču oddajnika. « Devinsko-nabrežinski podžupan in občinski odbornik za urbanistiko Massimo Veronese nam je včeraj potrdil, da so se tako občinski redarji kot osebje tehničnega urada takoj lotili podrobne analize prejete dokumentacije in se včeraj zjutraj podali »na teren« v Praprot. Kakor smo poročali, je namreč odbor krajanov Praprota naročil geometru Robertu Danevu, naj preveri, ali obstajajo pri projektu družbe Wind napake oz. ali so bili spoštovani vsi obstoječi pravilniki. Veronese nam je pojasnil, da so dopoldne občinski tehniki in redarji fotografirali in izmerili gradbišče; njihovi izsledki bodo znani prihodnji teden. »Ko bomo razpolagali s temi podatki, bomo spet sklicali srečanje s člani odbora in člani jusa Praprot-Trnovca.« Zanimalo nas je, kako se lahko sploh zgodi, da medobčinska krajinska komisija odobri projekt, ki ima toliko napak ... Veronese nam je potrdil, da res zveni nekoliko čudno. »Stvar je v tem, da sta tako občinska komisija kot spomeniško varstvo postavili nekatere pogoje za izvedbo projekta, ki pa niso več izvedljivi, glede na to, kar lahko ugotovimo ob obisku gradbišča,« je pojasnil. Spomeniško varstvo je na primer zahtevalo, da mora biti objekt zakrit z vegetacijo: če si pri gradbišču in primerjaš dejanske mere parcele s tem, kar je že postavljeno, ugotoviš, da so pogoji jalovi, saj jih ni mogoče upoštevati. To bo sedaj predmet temeljitih preverjanj, je dodal. V ponedeljek bo cesta zaprta? Včeraj zvečer je v redakcijo prišla vest, da so se na cesti ob gradbišču pojavile table, ki opozarjajo, da bo v ponedeljek cesta zaprta. Bodo morda začeli s postavljanjem oddajnika? Odgovor smo spet poiskali pri Veroneseju, ki ga je novica presenetila. »Preveril sem pri županu, ki pravi, da ni podpisal nobene odredbe za zaprtje ceste, prav tako na spletu, kjer morajo biti objavljeni tovrstni ukrepi, ni ničesar.« Zaman je iskal odgovornega za urad občinskih redarjev, ki bi mu morda lahko pojasnil, kaj se dogaja. »Pa vendar: v teku so preverjanja, tako da en urad ne more mimo drugega. Sam bom jutri zjutraj (danes, op.nov.) preveril, kaj se dogaja.«(sas) Trieste Science+Fiction V dvorani Tripcovich se tudi danes nadaljuje festival znanstvenofantastičnega filma. Največ zanimanja vlada za grozljivko Howl Paula Hyetta, ki jo bodo predvajali ob 22. uri. Hyett bo predstavil film v dvorani. Še prej, ob 18. uri, bo Luigi Cozzi predstavil svoj film Blood on Melies Moon. Naj opozorimo še na srečanja o futurologiji v Palači Gopčevič. Danes bo ob 10.30 beseda tekla o dinozavrih, tudi teh, ki so jih odkrili na Krasu. Hkrati bodo predstavili prvi družbeni kinematografski slovar Long Take. Svetloba kamna drevi v Nabrežini V kavarni Gruden v Nabrežini bodo jutri na pobudo SKD Igo Gruden odprli razstavo Nives Vocchi Svetloba kamna; odprli jo bodo drevi ob 18. uri. Umetnico, ki se posveča ustvarjanju mozaikov, bo predstavila Lucia Lalo-vich. Razstava bo na ogle do 9. decembra, in sicer vsak dan od 8. do 21. ure. Bakus Day drevi pri Parovelu V kleti pri Parovelu (v Boljuncu 624) je ob običajni pokušnji ekstradeviških olj poskrbljeno tudi za ples in dobro voljo. Danes bo zaživel t.i. Bakus Day, ki ga bo od 20. ure dalje zaznamoval koncert balkanske etno-rock skupine Kraških ovčarjev, med katerim bodo ženske glasovale za najlepšega antičnega boga vina Bakusa za leto 2015. Vstop je prost. tržaški festival kave - V nekdanji ribarnici Odnos med kavo in Trstom, tekmovanje v vlivanju mleka v kavo V vhodnih prostorih nekdanje ribarnice se je včeraj začel drugi Tržaški festival kave (Trieste Coffee Festival), ki ga prireja agencija Trieste Coffee Cluster in bo trajal še do jutri, ko bodo uradno zaprli razstavo Okus nekega mesta - Trst prestolnica kave. V okviru festivala (utrinek včerajšnjega dne na posnetku fotodamj@n) potekajo vsak dan med 10. in 18. uro vodeni ogledi, okrogle mize, delavnice, tekmovanja in po-kušnje. Obiskovalci bodo vse dni lahko spoznavali in okusili proizvode podjetij Imperator, Primo Aroma, Qubik in Torrefazione Caffe' San Giusto. Današnji dan v prostorih nekdanje ribarnice bo prav tako pester. Ob 10.30 bo zaživela okrogla miza posvečena odnosu med kavo in Trstom, ki jo bodo oblikovali strokovnjak in pokuševalec kave Andrej Godina, trgovski vodja podjetja Pacorini Riccardo Marchesi, upravitelj kavarne San Marco Alexandros Delithanassis, rektor videmske univerze Alberto Felice De Toni, predsednik podjetja DNA Analytica Giorgio Graziosi, odgovorni za kakovost pri podjetju Sandalj Edy Biekar, predsednik združenja Caffe' Trieste Max Fabian in predsednik Trieste Coffee Cluster Furio Suggi Live-rani. Ob 14. uri bo na sporedu deželno tekmovanje v risanju in vlivanju mleka v kavo Latte Art, ki se ga bodo udeležili najbolj spretni mojstri te kavne umetnosti. Od 14. ure dalje bodo zaživele delavnice-igre s kavo za otroke in pa umetnostne delavnice in spoznavanje brezkofeinske kave za odrasle. / AKTUALNO Sobota, 7. novembra 2015 7 prosek - Sinoči uvod v letošnje martinovanje Zdravica s prosekarjem V Kulturnem domu predstavili toponime na Proseku - Danes fancli z dušo, jutri Martinova furenga Letošnje martinovanje na Proseku se je začelo tako, kot se vinsko pogojenemu prazniku spodobi: z zdravico s prosekarjem, letnik 2015. Vse je potekalo tam, kjer ima vino na Proseku svoj domicil, v Društveni gostilni. Gostitelj, predsednik Klav-dijo Černjava je ob odprtju prve steklenice poudaril, da je zadruga nastala iz potreb po razvoju vinogradništva in vinarstva na tem območju. To vlogo ohranja tudi 112 let po ustanovitvi. V tej zvezi je spomnil na obnovo proseškega in kontovelske-ga brega, ki predstavlja »enkratno gospodarsko priložnost, ki je ne gre zapraviti.« Prav pred letom dni, ob lanskem martinovanju, je Društvena gostilna podpisala s tržaško trgovinsko zbornico dokument za uresničitev centra za promocijo vina prosekar in ostalih tipičnih in tradicionalnih proizvodov našega območja. »Deželna uprava je v ta namen letos dodelila trgovinski zbornici še dodatnih 200 tisoč evrov. Tako razpolaga trgovinska zbornica skupno s 400 tisoč evro, za katere računamo, da bodo zadostovali za dokončno ureditev centra,« je spomnil Černjava. Po njegovem mnenju ne gre »pogrevati nesmiselne polemike, ki so se na ta račun pojavile v domačem tisku,« saj si Vsak si je s svojo steklenico nalil prosekarja 2015 fotodamj@n vas in vaška skupnost »od operacije Prosecco Doc gotovo zaslužita promocijski center.« Zdravico so pevsko pozdravile pevke ženskega pevskega zbora Pro-sek-Kontovel, nakar je SDD Jaka Štoka v Kulturnem domu predstavil toponime na Proseku. Danes ob 15. uri bo v okviru martinovanja v Kulturnem domu 2. turnir v briškoli Memorial Walter Ferluga, katerega izkupiček bo namenjen Združenju darovalcev kost- nega mozga ADMO.Ob 17. uri bo na sedežu rajonskega sveta odprtje razstav natečaja Pričevanja, fotografij Maria Magajne in del slovenskih slikarjev našega prostora. Uro pozneje pa bo v Kulturnem domu kuharski šov fanclov z dušo. Zvečer, ob 19.30 bo v cerkvi sv. Martina koncert zborov Corale Bar-bisano iz kraja Pieve di Soligo in Jacobus Gallus iz Trsta, od 21. ure dalje pa v Kulturnem domu glasbeni večer z DJ-jem. 1tcu/mtj&firwzk(rf •/ S W p na kg. SIR PARMEZAN 24mesecev ^ 'Sjjji « 109 vlflOOgr. ^ PEČEN PRŠUT ROČNO ""■■I Praga Trieste" Principe \9p>l pDOgr. OB NEDELJAH nepakiranaiiieniaja TfeeU* PO POLOVIČNI CENI! OD PONEDELJKA DO SODOTE 0.00-20.30 NEDELJA 0.30-13.30:10.30-20.30 / AKTUALNO Sobota, 7. novembra 2015 9 V nedeljo, 8.11.2015, se za nas zaključujejo Okusi Krasa. Ošterija Ferluga priredi fešto na Ferlugih od 19. ure dalje. Prisoten bo tudi avtor že priznane zbirke slik "Brez krompirja ni kosila" maestro Marko Civardi. Igral bo harmonikaški as Marino Zobin In puale grjmo finalmente na ferje. Zaželjena rezervacija (al ne?) Ü3 Obvestila vabi na predstavitev ff*» L- KMEČKA ™ ZVEZA " »MARTINOVE FURENGE, PROSEKARJA in NA KRST MLADEGA VINA« na Proseku Nedelja, 8/11/2015 ob 15.00 - „MARTINOVA FURENGA", Tovorni voz s konjsko vprego za prevoz vina, bo spremljala skupina narodnih noš in Pihalni orkester Škofja Loka Kraljica terana 2015 Kristina Tavčar, MoPZ Kraški dom Repentabor. Sodeluje rajonski svet za Zahodni Kras, Administracija za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek in Mladinski Krožek Prosek Kontovel ter krajevne gostilne in osmice. Povezoval bo: Omar Marucelli. ob 16.30 - Kulturni dom na Proseku - KRST MLADEGA VINA IN ZDRAVICA S PROSEKARJEM 2015, koncert Pihalnega orkestra Škofja Loka, MoPZ Kraški dom Repentabor in otroški pevski zbor OŠ Černigoj. Sodelujejo: Kraljica terana 2015 Kristina Tavčar, združenje Slovenskega reda Vitezov Vina Slovenije, Administracija za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek in Mladinski Krožek Prosek Kontovel. Povezovala do: Veronika Zužič DOBRODOŠLI MA OBUD1TVE1N1 PREDSTAVITVI TEH LEPIH OBIČAJEV NAŠIH PREDNIKOV V primeru slabega vremena furenga odpade 1965-2015 »FEŠTA« 50-LETNIKOV od Milj do Štivana!!! Sporočamo, da bo večerja danes, 7. novembra, od 20. ure dalje v gostilni v Prečniku. AŠD SK BRDINA prireja sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina na Opčinah. Urnik: danes, 7. novembra, 16.00-21.00; nedelja, 8. novembra, 10.00-12.00 ter 16.00-20.00. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2016. Tel. št. 347-5292058, in-fo@skbrdina.org ali www.skbrdina.org. POHOD SPOMI NA - v organizaciji društva TIGR in Koordinacijskega združenja kraških vasi bo danes, 7. novembra, ob 10.00. Startali bomo od parkirnega prostora pred gozdom Salcer, nadaljevali do Gabrovega hriba in nato do pečine v Hudem letu. Tam nam bo spregovoril dr. Savin Jogan, predsednik društva TIGR Primorske in domačini pričevalci takratnega časa. Zapel bo MePZ Slovan Skala. Po 1 urnem pohodu, sledi druženje v kmečkem turizmu na Padričah. SV. MARTIN NA PROSEKU: danes, 7. novembra, ob 15.00 - 2. turnir v »bri-školi« Memorial Walterja Ferluge v KD na Proseku, ob 17.00 otvoritev razstav na sedežu rajonskega sveta: natečaj Pričevanja, Fotograf Mario Magajna, Slovenski slikarji našega prostora, ob 18.00 v KD »The cooking show: Fancli z dušo«, ob 19.30 v cerkvi sv. Martina koncert zborov Corale Barbisano iz kraja Pieve di Soligo ter Jacobus Gallus iz Trsta, ob 21.00 glasba z DJ-jem v KD; v nedeljo, 8. novembra, ob 9.30 štart 7. Martinovega pohoda, ob 15.00 Martinova »furenga« s prevozom novega vina s konjsko vprego, ob 16.30 krst novega vina v KD; v ponedeljek, 9. novembra, ob 11.30 v KD okrogla miza »Voda za vino«, ob 18.00 na sedežu rajonskega sveta Prosekar v knjigi včeraj in danes, ob 20.00 v KD koncert balkansko - ciganske glasbe. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 8. novembra, ob 15.00 nastop na proslavi ob 40-letnici spomenika padlim v NOB v Gročani. V torek, 10. novembra, bo ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. VAŠKE ORGANIZACIJE NA PROSEKU vabijo vaščanke in vaščane ter ljubitelje starih običajev, da se v nedeljo, 8. novembra, ob 15. uri polnoštevilno udeležijo »furenge« oz. prevoza novega vina po vasi v narodnih nošah. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na 16. Revijo zborov devin-ske dekanije, ki bo v nedeljo, 8. novembra, ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira laboratorij »Delo me obremenjuje: strategije in metode proti stresu« s psihologinjo in psihote-rapevtko Ingrid Bersenda v ponedeljek, 9. novembra, od 17.15 v Ul. Canova 15. Število mest je omejeno. Vpis na tel. št.: 320-7431637 ali cen- ter.harmonija@gmail.com. JUS MEDJA VAS obvešča, da so odprte prijave za sečnjo drvi za družinsko uporabo na jusarskih zemljiščih za zimo 2015/16. Prijave zbiramo do ponedeljka, 9. novembra. Obrazce dobite v gostilni v Medji vasi 10a in v agriturizmu v Medji vasi 21. Info na tel. 3387738027 (Igor) ali 329-3730633 (Adam). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da bo potekala telovadba za dobro počutje in za zdravo hrbtenico, letošnja novost je Nirvana vadba, pod vodstvom prof. Mateje Šajna. Brezplačna vadba bo v ponedeljek, 9. in petek, 13. novembra, ob 9.30 (telovadba za dobro počutje in za zdravo hrbtenico); v četrtek, 12. novembra, ob 19.30 (Nirvana vadba). Za vpis in pojasnila po tel. št.: 040-327053, 346-9520796 (Alenka) in 0038640303578 (Mateja). KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi« v ponedeljek, 9. novembra, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in informacije v Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072 ali pri NŠK. ZKB vabi člane na območna srečanja: v ponedeljek, 9. novembra, ob 20. uri na sedež SKD Igo Gruden v Nabrežini; v torek, 10. novembra, ob 20. uri na sedež SKD Valentin Vodnik v Dolini. Prijava v tajništvu na tel. št. 040-2149200, v podružnicah ali na clanisoci@bcccar-so.it. KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj angleščine za začetnike. Informativni sestanek bo v torek, 10. novembra, ob 20. uri v domu Skala v Gropadi. Informacije in prijave na jan.grgic@alice.it ali 349-7386823 (v večernih urah). SV. MARTIN NA PROSEKU: v torek, 10. novembra, ob 20.00 v KD gledališka predstava »Orkester« s Kopra; v sredo, 11. novembra, sejem sv. Martina, ob 14.30 razstava in pokušnja vin na dvorišču rajonskega sveta, ob 16.00 sv. maša, ob 17.30 v KD zabava z Josetom Garcio (Plesni klub Soz Cubano), sledi glasba z DJ-jem. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK - obvešča svoje male obiskovalce, da bodo novembrski Pravljici iz kovčka lahko prisluhnili v sredo, 11., in v četrtek, 12. novembra, ob 16.30. Vabljeni! SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR prireja srečanje v sredo, 11. novembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. Vabljeni člani in prijatelji. KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v četrtek, 12. in 19. novembra, od 18. ure dalje tečaj za predjedi. Vodila bo Ne-rina Ferfoglia. Info na tel. 040-415797 ali 331-1255035. KRU.T obvešča, da v četrtek, 12. novembra, steče jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. » J P -, PROW NCI ' *triésté OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s POKRAJINO TRST vabi na koncert simfoničnega orkestra CANTABILE iz Logatca Solisti: Mojca Bitenc - sopran Blaž Gantar-tenor Tina Simonič - violina Eva Vrtačnik - oboa Nedelja, 8. novembra 2015, ob 18.30 v občinski telovadnici v Repnu Info in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. FOTOVIDEO TS80 vabi v petek, 13. novembra, ob 20.15 v prostore TS80 (Ul. S. Giorgio 1) na predavanje Dušana Jelinčiča »Vandranje po Južni Ameriki pred časom interneta«. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN ZSKD »Do svobodnega giba« bo v soboto, 28. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade 13. novembra. Info na www.zskd.eu, in-fo@zskd.eu, tel. 040-635626. SKUPINA 35 - 55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca in prof. Loredana Kralj vabita v soboto, 14. novembra, vse tečajnike in ljubitelje nordijske hoje, da preizkusijo novo stezo, ki so jo pred nedavnim ot-vorili v bližini Tržiča. Zbirališče ob 14. uri na parkirišču pri obrtni coni Zgo-nik. OBČINA ZGONIK obvešča, da so brezplačno na razpolago prostori v občinski stavbi za fotografske in slikarske razstave. Prošnje (kratki življenjepis, predstavitev razstave in fotografija o predlagani razstavi) sprejme na segrete-ria@com-sgonico.regione.fvg.it ali pa na občinskem vložišču do 23. novembra, do 12. ure. 35 - LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 28. novembra, v Repnu. Informacije na tel. št.: 339-8243934 (Marko), 340-5937718 (Sara) in 345-0934730 (Kristjan). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena elektronska prijavnica na 47. revijo Primorska poje 2016. Prijava možna do vključno 4. decembra. 0 Prireditve KD »TINA MODOTTI« vabi v Ljudski dom na Pončani danes, 7. novembra, ob 20.30 na koncert kantavtorja Gualtiera Bertellija. V nedeljo, 8. novembra, bo od 10. do 12. ure potekala delavnica socialne, politične in protestne pesmi. SKD GRAD OD BANOV vabi v društvene prostore na ogled razstave »Prečni kamen v suhem zidu« Vojka Ražma danes, 7. novembra, od 18. do 20. ure. V nedeljo, 8. novembra, ogled prenovljenih pastirskih hišk v okolici Banov, zbirališče ob 10. uri na osrednjem vaškem trgu »v Stajah«. SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave Nives Vocchi »Svetloba kamna«, ki bo danes, 7. novembra, ob 18. uri v kavarni Gruden. Umetnico bo predstavila Lucia Lalovich. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi danes, 7. novembra, ob 18. uri v Ljudski dom na Pončani na srečanje »Oktobrska revolucija, še aktualna?«. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga ter Občina Dolina vljudno vabita na slavnostno prireditev ob 40. obletnici postavitve spomenika padlim, ki bo v nedeljo, 8. novembra, ob 15.00 na trgu v Gročani. Slavnostna govornica bo predsednica pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Trst Stanka Hrovatin. Nastopil bo TPPZ Pinko Tomažič. SKD LI PA vabi v nedeljo, 8. novembra, ob 19. uri v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na ogled veseloigre v narečju »Svakinja da te kap«, režija Anja Škabar, v izvedbi članov RZ Repentabor in SKD Kraški dom. DSI IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 9. novembra, v Pe-terlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na predstavitev spominov šolnika, glasbenika, publicista in urednika prof. Alojzija Geržiniča »Od Save do Srebrne reke«. O njej bosta spregovorila prof. Matija Ogrin iz Ljubljane in avtorjeva hčerka Teodora Geržinič iz Buenos Airesa. Lučka Kremžar pa bo predstavila razstavo Geržiničevih del, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta. Začetek ob 20.30. MARTINOVANJE - SDD Jaka Štoka Prosek - Kontovel vabi na ogled igre »Orkester«, v izvedbi skupine Gledališka druženja v okviru Gledališča Koper (avtor Jean Anouilh, režija Gregor Geč). V torek, 10. novembra, ob 20.00 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. TS360, v sodelovanju s Skupino 85 in z Društvom slovenskih pisateljev, vabi na Oberdankov trg v torek, 10. novembra, ob 17. uri na srečanje »pesnik Josip Osti v živo«. Druženje bo potekalo v znamenju avtorjevega jubileja in ob dveh novih dvojezičnih zbirkah Na nikogaršnji zemlji in Sence kresnic. O poeziji slovensko bosanskega ustvarjalca bodo govorili profesorica humanističnih ved Vesna Mikolič, pesniki Sinan Gudevič, Roberto Dedenaro, Marko Kravos in avtor. TS360, ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA vabijo na Oberdankov trg v sredo, 11. novembra, ob 10. uri na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo Ernest Jazbinšek, avtor romanov o preprostih ljudeh. SPDT vabi v četrtek, 12. novembra, ob 20.30 v razstavno dvorano ZKB na Op-činah, Ul. Ricreatorio 2, na predavanje »Kjer iz Krasa priteče voda«. Zanimivo hidrogeološko temo bo osvetlil gospod Paolo Sossi. SKD VALENTIN VODNIK vabi na Mar-tinovanje v petek, 13. novembra, ob 20.30 v društveni dvorani v Dolini. Nastopata MoPZ V. Vodnik in dramska skupina KD Alojz Kocjančič Puče - Ko-štabona z igro »Ta bandima nas bo ru-vinala«. SLOVENSKA PROSVETA IN ZCPZ vabita v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v dvorano Marijinega doma, Ul. Risorta 3, na 3. Srečanje mladinskih pevskih zborov. Sodelujejo: Mlajši dekliški zbor KD Barkovlje (vodi Aleksandra Pertot), Dekliška skupina Bodeče Nežice (vodi Mateja Černic), Mladinski zbor Sweethearts iz Dobrle vasi na Koroškem (vodi Anna Pasterk) in Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper (vodi Maja Cilenšek). FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave Nataše Peric v gostilni v Zgoniku »Poezija kontrastov«. Zaprto ob sredah. FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave v gostilni pri Ferlu-gih. Avtor Marko Civardi, tema »Pregovori o hrani«. Zaprto ob torkih. KRU.T vabi svoje člane in prijatelje k sodelovanju na skupinski razstavi za Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na 16. revijo zborov devinske dekanije ki bo v nedeljo, 8. novembra, ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu ovrednotenje ljubiteljskega umetniškega izražanja. Postavljena bo v okviru dogajanja Veseli december, v sodelovanju s KD Vigred v Štalci v Šempolaju. Info in prijavni obrazec v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. RAZSTAVA »PRVA SVETOVNA VOJNA - RDEČI KRIŽ« je na ogled ob petkih, sobotah in nedeljah v Štalci v Šempo-laju. Urnik do 15. novembra: 15.3019.00. SKD TABOR in društvo Piano FVG, prirejata v Prosvetnem domu na Opčinah v nedeljo, 15. novembra, ob 18. uri Opensko glasbeno srečanje s pianistom Andreyem Ivanouom. RAZSTAVA »KRAS IN MORJE« Majde Pertotti je na ogled v restavraciji v Se-sljanu št. 59. Prispevki Ob priliki 40. obletnice postavitve spomenika padlim v NOB v Gročani in v spomin na padlega brata Angela Racmana daruje sestra Marija (Gročana 29) 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika. Ob 40. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB v Gročani daruje Pierina Raseni z družino (Gročana 58) 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika. V spomin na Tatjano Sancin por. Sancin darujeta Jurko in Stelio 50,00 evrov za Združenje za raziskave rakastih obolenj AIRC. V spomin na pokojnega Franca Racmana daruje družina Racman (Gročana 14) 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gročani. V spomin na dragega Radota Sibeljo daruje Slava Skabar 50,00 evrov za KD Igo Gruden - Nabrežina. V spomin na Marina Regenta darujeta Dragica in Dolores 20,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk Prosek - Kontovel. V spomin na Ivanko Grgič darujeta Miljo in Renato (Padriče 10) z družino 25,00 evrov za KD Slovan in 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Padričah. V spomin na drago Gordano daruje Maria 50,00 evrov za Amici Hospice Pineta del Carso. V spomin na Silvija Šuligoja daruje Lu-čano Sardoč 25,00 evrov za šempolaj-sko-slivenski cerkveni pevski zbor. V spomin na Silvija Šuligoja darujejo Franko, Lilijana, Majda in Valentina Vrabec 40,00 evrov za šempolajsko-sli-venski cerkveni pevski zbor. Ob 5. obletnici smrti moža Albina daruje žena Tončka 50,00 evrov za Stadion 1. maj. Zapustila nas je Lucia Di Cera v vd. Skerk Žalostno vest sporočajo Stefano, Cristina, Larsen, Marina in Zoran Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 9. novembra, od 9.30 do 11.20 ure v ulici Costalunga. Vižovlje, 7. novembra 2015 Pogrebno podjetje Alabarda 10 Sobota, 7. novembra 2015 KULTURA vila manin - Obsežna razstava katalonskega umetnika Joana Miroja Vpogled v čas Mirojeve korenite preobrazbe Jasna Merku V Vili Manin v Passarianu, ki je doživela prenovo pritličnih prostorov ter tako ovrednotila izvirne freske Dorignyja, si lahko do 3. aprila ogledamo obsežno razstavo katalonskega umetnika, vidnejšega predstavnika likovne scene dvajsetega stoletja, Joana Mirója. Razstava »Soli di notte«, kar je mogoče v slovenščini razumeti kot Sami ponoči ali Sonca noči, ponuja v ogled preko dvesto petdeset del, med katerimi je tudi preko petdeset fotografij, ki so jih ujeli v objektiv znani fotografi kot so Bresson, Mulas, Brassai, List, Man Ray. Halsmann, Gomis in drugi. Razstavljeni so dokumenti, številne skice in načrti, grafike, kipi ter predmeti, ki so v Vilo Manin prišli iz mojstrovega ateljeja na otoku Majorka. Gre za izbor del iz zadnjega ustvarjalnega obdobja, ki zaobjema trideset let življenja, od petdesetih let prejšnjega stoletja vse do Miró-jeve smrti leta 1983. Joan Miró je ustvarjal razpet med dvema ateljejema: v prvem so nastajala kiparska dela in slike večjega formata, v drugem pa predvsem dela na papirju. To je čas, ko se je umetnik preselil v kraj, na katerega je bil posebno navezan zaradi spominov na otroška leta, ko je preživljal pri maminih starših poletne mesece, prav tu je srečal Pilar, ki je nato postala njegova žena, sem se je zatekel iz Francije med nacističnim vdorom. Mirójeva žena je prepričala arhitekta Josepha Lluisa Serta, naj načrtuje atelje z racionalističnimi prvinami, ki se sklicujejo na sredozemski okus. Na razstavi vidimo tudi maketo tega ateljeja, ki je izkoristil maksimalno naravno svetlobo in omogočal dialog z okoljem. V neposredni bližini si je Miró uredil še drugega v hiši iz 17. stoletja: atelje Son Boter. Palma De Mallorca je vsekakor predstavljala zanj kraj spominov, globljih čustvenih vezi. Tu se danes nahaja stalna zbirka Fundacije Pilar in Joan Miró od koder prihaja večina eksponatov, več del so prispevali tudi sorodniki. Kustosa razstave Elvira Cámara in Marco Muniz sta s postavitvijo želela po- udariti umetnikovo preobrazbo. Opazna je avtorefleksivnost, kritična odmaknjenost do opravljenega dela, potreba po samoti. Miró je zatrjeval, da ni pomembno posamezno delo, marveč pot duha, ki jo je prehodil skozi življenje in to, kar lahko preko likovnih del uzrejo drugi. Postopna redukcija likovnih prvin kaže na zasledovanje bistva in pristnosti. Dejansko gre za čas korenite preobrazbe, ki vodi Mirója od realističnega upodabljanja, mimo surrealnega obdobja do skrajne abstrahiranosti. Značilne pestre barve -rdeča, modra in rumena - so odsev mediteranskega okolja. Miró je imel izrazito eksperimentalen pristop, razvijal je svoje ideje dosledno, čeprav se njegove poteze zdijo bliskovito iznesene, curlja-nje pa naključno, gre za postopno zorenje in razvijanje idej. Njegovo premišljeno načrtovanje izpričujejo razstavljene skicirke ter številne skice, iz katerih občutimo intenzivnost ustvarjalnega procesa. Slikarsko podlago je iz stojala vse pogosteje premikal na tla, ker je tako odločneje nizal poteze. Umetnik je veliko raziskoval vzhodno umetnost, še posebej japonsko in kaligrafijo. Gibke poteze s čopičem so tako spajale pomen besede s podobo, njegove edinstvene piktograme lahko zato doživljamo kot semantične nosilce, ki za navidezno abstrakcijo hranijo globljo sporočilnost duhovne narave. Prevladujoča črna barva deluje skrivnostno, v njej lahko razberemo željo po odkrivanju vesolja, ki se razodeva v sencah, bilkah trave, kot tudi v umetniku ljubem motivu ženske figure, prispodobe vesolja. Sound designer Teho Teardo je ustvaril v mojstrovem ateljeju na Majorki izvirno glasbo »Into the Black«. Ob ogledu Mi-rójeve razstave tako poslušamo posnetke skladbe, ki je nastala posebej za Mirója, v osrednjem razstavnem prostoru pa je na ogled video Micheleja Baggia. Tu je zbranih več predmetov, lesen naslanjač, miza s slikarskim priborom, ki nudijo gledalcu možnost, da se stvarno vživi v intimen prostor umetnikovega ateljeja. V prvem nadstropju so razstavljeni številni predmeti, ki jih je Miró hranil v svojem ateljeju in so bili zanj pomembni viri navdiha, še zlasti primerki ljudske umetnosti, ki je nadvse pristna. V Palmi de Mallorca se je Miró intenzivno posvetil kiparjenju, uporabljal je že obstoječe predmete in se po vzoru dadaistov posluževal asemblaža. Izredno domiseln v neobičajnih asociacijah, je pogostoma ustvarjal antropomorfne figure, ki spominjajo na plemenske obredne kipe. Mirója je očarala reproduktibilnost grafike, med vsemi tehnikami predvsem litografija. Leta 1954 je prejel Grand Prix na Beneškem bienalu. Umetnikova pre-tanjenost prihaja še posebej do izraza v knjigah umetnika, kjer na posebno izviren način likovno interpretira verze Prevèrta, Eluarda, Tzare in drugih pesnikov. v • I • • v • Sonca noci ali Sami ponoči? V Vili Manin v Passarianu je do 3. aprila 2016 na ogled obsežna razstava katalonskega umetnika Joana Mirója, ki nosi naslov »Soli di notte«; gre za svojevrstno igro besed, ki jo je mogoče v slovenščini razumeti kot Sami ponoči ali Sonca noči. Razstava ponuja v ogled preko dvesto petdeset del, med katerimi je tudi preko petdeset Mirójevih fotografij, ki so jih ujeli v objektiv razni znani fotografi. Gre za izbor del iz zadnjega ustvarjalnega obdobja, ki zaobjema trideset let življenja, od petdesetih let prejšnjega stoletja vse do Mirójeve smrti leta 1983. Večina eksponatov prihaja iz stalne zbirke Fundacije Pilar in Joan Miró, več del pa so prispevali tudi sorodniki. Mirójeva razstava je na ogled od torka do nedelje med 10. in 19. uro. Izjemoma bo odprta tudi nekatere ponedeljke (7. decembra 2015, 4. januarja in 28. marca 2016). Vstopnice stanejo 10 oziroma 12 evrov. Objavljene fotografije: organizatorji in Jasna Merku KULTURA Sobota, 7. novembra 2015 1 1 narodni dom - Prevajanje del italijanskega nobelovca Dario Fo in Miroslav ... Slovensko stalno gledališče mu je - ob bojkotu italijanskih gledališč -ponudilo oder Kulturnega doma Rossana Paliaga V četrtek in v petek so se študentje tržaške Univerze ukvarjali s specifičnim vprašanjem prevajanja za gledališče in točneje prevajanja »gramelot« govorice Nobelovega nagrajenca Daria Foja. Šola za tolmače in prevajalce je priredila namreč mednarodni posvet na to temo v avditoriju Narodnega doma. Posvet je uvedel profesor Paolo Quazzolo, ki je podal zgodovinski oris o prevajanju za gledališče, prva dva predavatelja strokovnega srečanja pa sta bila gledališčnika: umetniški vodja Stalnega gledališča FJK Franco Pero in bivši dolgoletni ravnatelj SSG Miroslav Košuta. V Narodnem domu, ki je bil sedež Dramatičnega društva, je Košuta spregovoril o redni prisotnosti italijanskih avtorjev v repertoarjih slovenskega gledališča v Trstu. Spomnil se je, kako je Eduardo de Filippo obiskal tržaško gledališče in mu dovolil uprizarjanje del, ki so bila strogo vezana na njegov neapeljski ansambel. Tržaško slovensko gledališče je bilo tudi prvo stalno gledališče v Italiji, ki je predstavilo Fojeva dela, s katerimi je gostovalo tudi v bivši Jugoslaviji. SSG je uprizorilo predstave Arhangeli in avtomati v sezoni 1961/62 (režiser: Anton Marti, prevajalka: Lelja Rehar Sancin), Franca Rame, Dario Fo in Miroslav Košuta v garderobi tržaškega Kulturnega doma arhiv ssg Dve pištoli v rokah, pa z belim in črnim gleda v sezoni 1963/64 (režiser: Jože Babič, prevajalec: Ivan Šavli), Sedma zapoved: kra-di malo manj v sezoni 1977/78 (režiser: Jože Babič, prevajalec: Borut Trekman), Še tat ne more pošteno krasti v sezoni 1990/91 (režiser: Sergej Verč, prevajalka: Ivanka Hergold). V spominu pa je ostala na poseben način zapisana razburljiva uprizoritev komedije Una coppia aperta novembra leta 1983. Takrat je državna radiotelevizija pregnala Foja, igralec in dramatik pa je ob tem privabil nase še obsodbo Cerkve, zato je doživel splošni bojkot tudi s strani gledališč naše dežele. Košuta mu je takrat ponudil oder SSG-ja: na prvi večer dvorana ni bila polna in protagonistka predstave, Fojeva soproga Franca Rame, ni hotela na oder. Fo je zato improviziral monolog pred publiko, ki je navdušeno sprejela dodatek izven programa. Že naslednji dan je bilo gledališče polno; po ulici Petronio se je vila dolga vrsta čakajočih na vstopnice in takrat, kot je povedal Košuta, je marsikateri someščan odkril, da v Trstu obstaja tudi slovensko gledališče. Zgleda, da si je Fo nekoč ogledal vajo predstave Dve pištoli in tudi Mahničevo znamenito predstavo Veliki slovenski pa-sijon; širile so se celo govorice o tem, da so bile vzporednice s kasnejšo mojstrovino Mistero buffo več kot preprosto naključje... koncerti V Ljubljani Riblja čorba, Neisha in Jinx Balkan ritmi bodo zaznamovali glasbeno dogajanje v Sloveniji v sicer dokaj mirnem mesecu novembru. V prvi polovici bo ljubljanska Cvetličarna gostila tri koncertr. RIBLJA ČORBA - Skupina Riblja čorba je uradno nastala 15. avgusta 1978. Istega leta so že izdali svoj prvi singel, ki je takoj dosegel veliko popularnost, s tem pa se je začela tudi zgodba, ki traja še danes. Leta 1979 se je skupini pridružil Momčilo Ba-jagic - Bajaga in tretji album »Mrtva priroda«, ki je izšel konec leta 1981, je dosegel rekordnih 500.000 prodanih izvodov in s tem še danes ostal najbolje prodajan rock album na področju nekdanje Jugoslavije. V zgodovini s številnimi vzponi in redkimi padci je Riblja čorba izdala 19 studijskih albumov, letos je izšel zadnji z naslovom "Uzbuna!". Riblja čorba bo nastopila v Cvetličarni v Ljubljani danes ob 21. uri. Vstopnice: 18,00 € v predproda-ji, 22,00 € na dan koncerta. NEISHA - V četrtek, 12. novembra (ob 21. uri) bo Cvetličarno obiskala še Neisha s koncertom Neisha live! Neža Buh se vse bolj uveljavlja in ima vse več oboževalcev tudi izven Slovenije. Ljubljanska pianistka in skladateljica bo tokrat nastopila pred »domačim« občinstvom. Vstopnice v predprodaji: 12,00 €. JINX - V soboto, 14. novembra bo nastopila skupina Jinx, ki s svojo energijo razveseljuje že 21 let. Slišati bo super atraktiven presek izjemno neobičajne kariere z dobro poznanimi hiti, kot so Tamo gdje je sve po mom, Na Zapadu, Smijem se, Da smo se voljeli manje, Bye Bye Bye Baby Bye, pesmi, ki so postale medge-neracijski evergreeni. Predprodajna cena 18,00 €. (I.F.) TOMIZZEV DUH MOST, HRAST, ZID proti »HRVAŠKI, KI RASTE« IN »DOMOLJUBNI KOALICIJI« piše Milan Rakovac ■ Ali lahko zraste nov »HRAST« v katerega hladu bomo prek »MOSTU«, postavili »ZID« pred »osli« (tako pravijo ameriškim demokratom, pri nas pa to vlogo igra SDP) in »sloni« (konzervativ-ci, beri HDZ) tako, da slednji ne bodo mogli sestaviti vlade? Hrast, Most in Zid so na novo vznikle hrvaške stranke. Tukajšnje osle in slone pa mirno lahko pišem brez navednic. Res, prav vesel sem, da lahko na dan predvolilnega molka javno pišem, hkrati pa žalosten, kajti v moji državi se pod soncem ne bo spremenilo prav nič, pa naj na volitvah zmagajo eni ali drugi. Razen, če bi zmagala tretja os, kar je seveda nemogoče. Kajti tako desni HDZ kot levi SDP so zgolj amaterski ovčarski psi liberalne bančniške nomenklature, mi, državljani, pa vse bolj krdelo ovac, celo pod-ložniki ne več. Še bolj žalostno je, da utegne Hrvaška vnovič postati retorični »tudmani-stan«, pravzaprav »Ungaro-Croata« (kot se je imenovala reška ladijska družba pod Avstroogrsko): če se bo ob predsednici Kolindi G.K., ki se vede kot kraljica Balkana, ustoličil premier Tomislav Kara-marko, ki zagovarja lustracijo in cenzuro, bomo čvrsto sklenili regresivno vertikalo, ki sega od Poljske prek Madžarske do Hrvaške. Naj strnem; »Domoljubna koalicija« (HDZ in zavezniki) napoveduje boj za gospodarsko rast, traj- Hrvaška dilema: osel ... fotodamj@n ... ali slon? 4ever nostni razvoj, zaposlovanje, zdravstvo, socialo, stabilnost, demografsko rast, izobraževanje, znanost in zaustavitev izseljevanja. Koalicija »Hrvaška raste« (SDP in zavezniki) zagovarjajajo: gospodarsko rast in poslovno okolje, blagostanje in socialo, javni sektor, izobraževanje, infrastrukturo, okoljsko zaščito in traj-nostni razvoj, regionalni razvoj in decentralizacijo. Kot vidimo, razlike med dvema liberalističnima opcijama so neznatne in, kar je najbolj očitno, razen prazne retorike ne ena ne druga stran ne ponujata prav ničesar. Televizijska postaja RTL je raziskala javno mnenje: v novem sklicu naj bi v Saboru imel SDP največ 60 sedežev, HDZ pa 57. Kar pomeni, da bi od 151 parlamentarnih poslancev leva koalicija potrebovala še 16, a desna 19 parlamentarcev za minimalno večino. Veli- ko. Toda rezultati jutrišnjih volitev lahko presenetijo, saj se zmagoviti stranki prištejejo glasovi strank/čic, ki ne dosežejo 5% volilnega praga. Povsem gotovo pa je, da večine ne bodo imeli ne osli ne sloni in bodo zato prisiljeni v koalicijo. Kar je najbolje. Hrvaška se je končno soočila s samo srčiko zahodne demokracije, saj je dosedanja lagodna vladavina samo enih ali samo drugih, all'americana, po teh volitvah preprosto ne bo več možna. Ankete predvidevajo še, da bo MOST dobil pet zastopnikov, koalicija kontinentalnih in istrskih regionalcev HDSSB, IDS-PGS ter stranka Milana Bandica, populistične-ga župana Zagreba, pa vsaka po tri. Nazorsko se te politične stranke nagibajo v levo ali levi center. To so možni rezultati v desetih volilnih enotah. Bo jeziček na tehtnici spro- žila 11. enota, namenjena diaspori, Hrvatom v svetu, ki tradicionalno volijo desnico? Ali pa 12. volilna enota, v kateri narodnostne manjšine volijo celih osem poslancev, ki po utečeni politični praksi podpirajo dobitnika mandata? Tokrat ne utegne biti tako, saj hrvaški Srbi (morda) ne bodo pristopili k nacionalistični desnici. Že debate o ustavi in volilnem zakonu nakazujejo, da se lahko zgodi marsikaj: po ustavi mora predsednik/ca države podeliti mandat tistemu, ki dokaže, da ima večinsko podporo poslancev v parlamentu. Desnica že upa, da bo mandat dobila od »svoje« predsednice tudi na osnovi simbolične zmage, ne glede na ustavo. Post festum se potem pričnejo zbirati (kupovati) poslanski glasovi. Znano. Ko je težko, pravijo, ljudje volijo spremebe, običajno iščejo rešitve na desni. V Hrvaški je težko, tristo tisoč brezposelnih, tristopetdeset tisoč blokiranih računov, sto tisoč mladih se je izselilo, državni dolg je ogromen. Po korupciji (Corruption Perceptions IndexCPI) in Transparency Internationala je Hrvaška med 180 državami na 61. mestu ... Po medijski svobodi (2015 World Press Freedom Index) je na 58. mestu ... Po ekonomski svobodi je po oceni Wall Stree-ta in Heritage Foundation na 84. med 178 državami. Ampak, vlada vrača udarec: BDP je zrasel za solidnih 1,2%, industri- ja za 1,9%, izvoz za celih 11,8%, turizem za 7%, drobna trgovina za 2,5% ... Če možni zmagovalec ne bo mogel zbrati večine v Saboru, lahko sestavi majšinsko vlado. Koliko bi ta lahko trajala? Teoretično je možna celo velika koalicija HDZ-SDP, možne pa so celo nove volitve. Ugledni sociolog Žarko Puhovski meni, da bi bile vnovične volitve katastrofa: »Tedaj ne bi imeli ne vlade ne parlamenta, pa tudi predsednice ne, saj njeno delo nadzoruje parlament, ki ga ne bi bilo. To bi nas drago stalo, ponovljene volitve bi pomenile tri mesece izrednega stanja, potem pa še upad volilne udeležbe za najmanj 25%. S podobnimi rezultati ... « Ne bi rad tule tako kot Rhett Butler v filmu »V vrtincu« Scarlet na vprašanje »Kaj bo sedaj z menoj?« zabrusil »Po pravici povedano, mi je figo mar!«. Bi pa rekel, da bi propadle volitve za Hrvaško morda ne bile najslabša varianta. Morda bi se zbudili iz domoljubnega sna in bančnega suženjstva in se kot resni državljani lotili izgradnje resne države. Selitev narodov se nadaljuje, Hrvaška se je kot tranzitna cona izkazala relativno uspešno, vladajoči so tudi zaradi predvolilnega časa in Bruslja kazali boljši videz. Do sosedov (Slovencev) malo manj. Kakorkoli: danes je volilno telo razdeljeno na bolj ali manj enaki polovici. Zmaga ali poraz z milimetrsko prednostjo napoveduje obdobje nadaljnjih težav. 1 2 Sobota, 7. novembra 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Nekdanji sedeži rajonskih svetov Posledica ukinitve uvajanje najemnine Plačevali bodo najemnino. »Najnižjo možno glede na to, kar določa zakon,« pojasnjuje goriški podžupan Roberto Sartori, ki je včeraj za Primorski dnevnik spregovoril o upravljanju nepremičnin, v katerih so bili nekoč sedeži rajonskih svetov in za katera naj bi po novem skrbela nova krajevna združenja. Ko je goriška občina pred tremi leti ukinila rajone, je župan Ettore Romoli pozval krajevne družbene delavce, naj namesto rajonskih ustanovijo združenja. Tako so nastala združenja za Ločnik, Podgoro in Pevmo-Štmaver-Oslavje, medtem ko je v Štandrežu vlogo nekdanjega rajonskega sveta prevzelo združenje sKultura 2001, ki je takrat že delovalo. Kmalu po ustanovitvi združenj je postalo aktualno vprašanje najemnin, ki naj bi jih na podlagi novih zakonskih določil združenja morala plačevati za upravljanje nepremičnin v javni lasti. »Naše združenje razpolaga z dvema nepremičninama; z nekdanjo šolo v Štmavru in s športnim igriščem v Pevmi. Za uporabo obeh objektov so na občini svojčas izračunali, da bi morali plačati kakih dvajset tisoč evrov letne najemnine, kar seveda odločno presega naše finančne razpoložljivosti,« pravi nekdanji predsednik rajonskega sveta za Pevmo-Štmaver-Oslavje Lovrenc Persoglia. Zelo visoka zneska so na občini izračunali tudi za nekdanja sedeža rajonskih svetov v Ločniku in Podgori, zaradi česar so se nekdanji predsedniki Persoglia, Giorgio Stabon in Walter Bandelj na občini pritožili, da so zahtevane najemnine odločno previsoke. Na goriškem županstvu so se z zadevo začeli ukvarjati že pred več kot dvema letoma; decembra lani je podžupan Sartori pozval no-vonastala združenja, naj se vpišejo v seznam združenj za socialno promocijo APS. Po skoraj enem letu Sartori pojasnjuje, da bo zadeva rešena v roku prvih dveh mesecev prihodnjega leta. »Opravili smo vrsto srečanj; nekatera združenja so se že vpisala v seznam APS, druga še ne. Kdor se bo vpisal, bo deležen nekaterih olajšav. V pripravi je razpis za oddajo v najem nepremičnin, za katere so nekdaj skrbeli rajonski sveti. Doslej postopka še nismo uspeli speljati do konca, zdaj pa bomo okrepili pristojni urad, tako da bo razpis objavljen v najkrajšem času - predvidoma v prvih dveh mesecih prihodnjega leta,« pravi Sartori, ki smo ga vprašali, ali bodo združenja, vključena na seznam APS, oproščena plačila najemnine. »Oproščena pač ne bodo, ker državni zakon pravi, da morajo upravitelji nepremičnin v javni lasti vsekakor poskrbeti za kritje stroškov. Na občini moramo sicer še enkrat preračunati, koliko bodo znašale najemnine, saj je od zadnjega izračuna šlo mimo že nekaj časa. Vsekakor zagotavljam, da od združenj ne bomo zahtevali nič več od tega, kar je določeno po zakonu,« pravi Roberto Sartori in omenja, da mora biti zadeva pravilno urejena, saj nad njo bdi računsko sodišče. V prihodnjih mesecih bo torej znano, kolikšne najemnine bo zahtevala goriška občina in ali bodo združenja sploh v stanju jih plačevati, potem ko so leta in leta skrbela, da so bili objekti v občinski lasti vsaj za silo vzdrževani in da niso propadli, kot se dogaja za številna poslopja po mestu. (dr) Nekdanja osnovna šola v Štmavru bumbaca gorica - Občina Nove kocke do konca novembra Dela, ki predvidevajo zamenjavo porfirnih kock na prehodih za pešce na odseku Verdijevega korza med križiščem z Ulico Diaz in koncem Korza Italia, v Ulici Nizza in v Ulici Crispi, se bodo zaključila do konca novembra. Kot smo poročali že pred dnevi, so se na gradbišče ponovno vrnili delavci podjetja Demo iz kraja Summaga di Portogruaro, ki mu je občina pred tremi leti zaupala obnovitvena dela na omenjenih ulicah. Ker je podjetje slabo opravilo svojo nalogo, bo na lastne stroške stare porfirne kocke nadomestilo z novimi. S tem v zvezi se je oglasil tudi direktor gradbišča Bruno Crocetti. »Podjetje, ki ne opravi svojega dela, kakor bi moralo, mora na lastne stroške ponovno tlakovati cestišče. Občinska uprava pa je vseeno vložila nekaj manj kot 6.000 evrov v nakup kakovostnejšega materiala, ki bo omogočil, da bodo nove porfirne kocke bolje prenašale težo vozil, tako da se ne bodo več lomile in premikale,« navaja Bruno Crocetti, ki zagotavlja, da bodo omenjeni cestni odseki do konca meseca ponovno prevozni. (av) gorica - Steklo zbiranje podpisov za oživitev rajonov »Ni posluha za periferijo« Občinski odbornik poziva nekdanje predsednike rajonskih svetov, »naj vprašajo za pomoč predsednico dežele, ki ukinja občine in ustanavlja medobčinske zveze« »Goriška občinska uprava zanemarja periferijo; zanjo nima nikakršnega posluha. Občani ne vedo, na koga naj se obrnejo, saj ni več posrednika med njihovimi težavami in občino.« Tako so včeraj na goriškem županstvu poudarili predsedniki nekdanjih rajonskih svetov Marjan Brescia (Štandrež), Walter Bandelj (Podgora), Lovrenc Persoglia (Pev-ma-Oslavje-Štmaver) in Giorgio Stabon (Ločnik), ki so prepričani, da je bila odločitev občinske uprave o ukinitvi rajonov povsem zgrešena. Štirje nekdanji predsedniki poudarjajo, da so imeli rajonski sveti izredno pomembno vlogo, zato s peticijo zahtevajo njihovo oživitev. »Ljudje so nas opozarjali na težave in potrebe, kar večinoma še naprej delajo, čeprav že lep čas rajonskih svetov ni več. Danes so njihove zahteve v glavnem neuslišane, saj občina ne kaže nikakršnega posluha za periferijo. Omenil bi le Ulico 4. novembra, na kateri je sedem svetil že dalj časa ugasnjenih, vendar ne nihče zamenja pregorelih žarnic,« po- udarja Bandelj, medtem ko Brescia opozarja, da so rajonski sveti poskrbeli za cel kup javnih del. »Na voljo smo imeli 10.000 evrov, zatem 5.000, nazadnje 3000 evrov za mala gradbena dela; a ni bilo tudi za občino koristno, da smo jih mi izvedli? Poleg tega smo velik del dejavnosti financirali s prispevki raznih ustanov; tako smo zbrali vsaj 70 odstotkov naših sredstev,« pravi Brescia, Persoglia pa pristavlja, da so bili rajonski sveti v veliko pomoč občini, saj so najbolje poznali težave posameznih vasi. Glede stroškov so štirje predsedniki poudarili, da bi rajonski sveti s 144 svetniki občino stali kot le en občinski odbornik. Peticijo za oživitev rajonskih svetov so včeraj predstavili na goriškem županstvu; poleg štirih pobudnikov je spregovoril tudi pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čavdek. Po njegovih besedah se peticija sklicuje na deželni zakon št. 1 z dne 11. februarja 2011 in točneje na spremembo v 2. odstavku prvega člena, na podlagi katerega bi bi- Božidar Tabaj podpisuje peticijo lo v Gorici zaradi prisotnosti Slovencev mogoče ustanoviti šest okrožij. Pobudniki se sklicujejo tudi na dekret predsednika republike z dne 18. decembra 2008, kjer so izrecno navedena okrožja, v katerih je predvideno izvajanje 10. člena zaščitnega zakona. Podpise bodo zbi- rali do 31. januarja 2016; takoj zatem bodo peticijo izročili občinski upravi. Pobudniki upajo, da bo peticija - zapisna je v slovenščini, furlanščini in italijanščini - uspešna in da bodo občinski upravitelji upoštevali voljo ljudi. Volitve za nove rajonske svete bi lahko izvedli skupaj z občinskimi volitvami leta 2017. Kaj pa o pobudi meni občinska uprava? Na včerajšnji predstavitvi peticije je bil navzoč občinski odbornik Guido Pettarin. »Prisoten sem kot občan, ki nima nikakršnih predsodkov do obravnavane teme. Sam dobro vem, kdo je odgovoren za ukinitev rajonov. Pobudniki peticije bi morali vprašati predsednico deželne vlade Deboro Serracc-hiani, kaj misli o oživljanju rajonov, potem ko s svojo reformo ukinja 216 občin in ustanavlja 18 medobočinskih unij,« je poudaril Pettarin in pozval pobudnike peticije, naj se čim prej pogovorijo s Serracchianijevo in jo prepričajo, da so rajonski sveti tako pomembni, kot sami trdijo. (dr) štarancan - Prečiščevala bo odplake iz večjega dela pokrajine Razširjena čistilna naprava bo začela obratovati leta 2020 Razširjena čistilna naprava iz Šta-rancana bo začela obratovati leta 2020. Prečiščevala bo črne vode iz večjega dela goriške pokrajine, ki bodo do Štaran-cana odtekale po 24 kilometrov dolgi cevi. Projekt nove čistilne naprave je v minulih dneh vodstvo podjetja Irisacqua predstavilo članom tržiškega okoljskega združenja Eugenio Rosman; na preko dvournem srečanju so poverjeni upravitelj podjetja Irisacqua Mirio Bolzan, direktor Paolo Lanari in inženir Corrado Petris pojasnili, da je projekt vreden 35 milijonov evrov. Trideset milijonov je proračunskih sredstev podjetja Irisac-qua, pet milijonov bo zagotovilo ministrstvo za okolje in jih bodo delno upo- rabili tudi za sanacijo kanala San Giusto. Čistilni napravi v Gorici in Gradišču bosta služili le za zbiranje odplak in za prvi del prečiščevalnega postopka; njihova vloga bo pomembna tudi ob večjih nalivih, saj bosta omogočili, da se bo voda počasneje kot sicer pretakala proti Šta-rancanu. Cev, ki bo povezovala Gorico z Laškim, bo sestavljena iz dveh delov, ki bosta dolga 11 in 13 kilometrov. Čistilno napravo v Štarancanu bodo povsem prenovili in razširili. Obstoječa čistilna naprava ima kapaciteto 62.000 populacijskih enot; po širitvenih gradbenih delih se bo njena kapaciteta povečala na 150.000 populacijskih enot. Povečana čistilna naprava bo dobila tudi novo, enajst kilometrov dolgo odvodno cev, skozi katero bo prečiščena voda odtekala v morje. Predstavniki podjetja Irisacqua so napovedali, da bo v kratkem začela obratovati nova čistilna naprava v Vrtojbi, iz katere se bo prečiščena voda izlivala v Vrtojbico in zatem v Vipavo. Po njihovih besedah v goriški čistilni napravi danes prečistijo kar 85 odstotkov odplak z novogoriškega konca. Na srečanju so predstavniki združenja iz Marine Julie izrazili zaskrbljenost. Načrt za širitev čistilne naprave v Štarancanu jih skrbi, ker se bojijo, da bi onesnaževala morje. Udeleženci srečanja so tudi opozorili, da je bil doslej postopek za širitev štarancanske čistilne Čistilna naprava v Štandrežu naprave vse prej kot transparenten, v javnosti se o njem skorajda ni slišalo. Na srečanju je spregovoril tudi prof. Livio Poldini, ki je opozoril, naj se primerno pokrije cev, ki bo povezala Gorico s Šta-rancanom. Po njegovih besedah je treba posaditi avtohtone rastline. Predstavniki podjetja Irisacqua so ob za- foto dr. ključku srečanja poudarili, da nameravajo prisluhniti predlogom naravovar-stvenikov, saj si prizadevajo, da bi razširjena čistilna naprava čim boljše služila svojemu namenu. Pokroviteljstvo srečanju je zagotovila tržiška občina; v njenem imenu je bil prisoten odbornik Fabio Gon. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 7. novembra 2015 13 gorica - Predlog in vizija Marca Menata Teater Fabiani in dvojezičen ■ • • v «v • ■ knjižnični pol »Zakaj Dvorana Petrarca - ime, ki se banalno nanaša na ulico, kjer ima svoj sedež - in ne, pravilneje, Teater Fabiani?« se sprašuje ravnatelj državne posoške knjižnice BSI, Marco Menato, ki preimenovanje dvorane v Fabianijevem Trgovskem domu predlaga ob 150-letnici arhitektovega rojstva. Menato je pred časom to že izjavil za naš dnevnik, predlogu pa je sedaj dal velik poudarek v zadnji številki lista Gorizia Europa, ki ga izdaja goriško-števerjanski krožek Demokratske stranke. V svojem zapisu pod naslovom Dvorana Petrarca?Pravilneje Teater Fabiani Me-nato opravi še korak dlje, ko razmišlja o zelo konkretnih perspektivah, ki jih ponuja vselitev slovenske in italijanske knjižnice v prostore Trgovskega doma: »Do danes smo že dosegli dva rezultata: boljše poznavanje Fabiani-jevega načrta z vrnitvijo izvirne vloge palači in, kar je najbolj zanimiv vidik celotne zgodbe, uresničevanje italijansko-slovenskega knjižničnega pola.« Zvrstilo se je že več delovnih srečanj med vodilnim osebjem državne knjižnice BSI in slovenske knjižnice Damir Feigel. »V juliju smo skupaj ugotovili, da so kletna skladišča, ki jih je v Trgovskem domu dobila slovenska knjižnica, večja od njenih potreb, za- MAKS FABIANI Razstava na prostem Novogoriška razstava o Maksu Fa-bianiju, ki je bila sprva napovedana za konec septembra, naj bi bila postavljena že v prihodnjih dneh. Pravkar potekajo zadnji popravki, med knjižnico in občinsko stavbo pa so že postavljene nosilne konstrukcije, ki bodo kasneje služile tudi za druge razstave na prostem. To območje se namreč uveljavlja kot novo razstavišče na odprtem. Odprtje razstave »Fabianijevo delo na Goriškem po prvi svetovni vojni« pripravlja Društvo primorskih arhitektov v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, Slovensko kulturno gospodarsko zvezo in občino Gorica. Razstava sodi v niz prireditev ob Fabianijevem letu. Do konca letošnjega leta je v tej luči na sporedu še nekaj razstav, predavanj in drugih dogodkov, program se bo zaključil sredi decembra z javno spominodajalsko akcijo obeh Goric »Portreti stavb«. (km) to se dogovarjamo o tem, da bi jih na osnovi konvencije uporabljala posoška knjižnica,« pravi Menato. Znano je, da bo imela Feiglo-va knjižnica v vogalnem pritličju in kleteh na razpolago 631 kv. metrov, ki naj bi jim po načrtu arhitekta Dimitrija Waltritscha dodali še 135 kv. metrov na podestu. »Zasedala bo torej velik delež Trgovskega doma, med drugim na izredno vidnem mestu. Večji del njenega knjižnega fonda, ki šteje okrog 51 tisoč enot, pa bo razvrščen na policah s prostim pristopom. Dialog med dvema knjižnicama - kar zadeva predvsem kulturne dejavnosti -bo samoumeven in potreben bolj, kot smo si lahko še do nedavnega predstavljali: mnogi bralci bodo raje vstopali v obnovljene prostore Feiglove knjižnice v neposredni bližini peš cone, parka, trgovin in lokalov. Prireditve obeh knjižnic bodo potekale v Dvorani Petrarca, ki bo zaradi svoje središčne lege in zaradi ne prevelikega števila mest postala najbolj zaželen in obiskan kraj goriške kulture. Trgovski dom bo ponovno imel funkcijo, zaradi katere ga je Maks Fabiani zgradil - spet bo kulturno žarišče in kraj srečevanja,« ugotavlja Menato in napoveduje prihodnost: »Potrebno bo narediti še nadaljnje korake na poti sodelovanja, na primer glede nakupov knjig: Feiglova knjižnica, ki bo seveda ohranila svojo jezikovno specifiko, se bo morala osredotočiti na storitve javne čitalnice in na otroško-mladinski oddelek (kar že opravlja tudi za italijansko govoreče), medtem ko bo na poso-ški knjižnici upravljanje z zgodovinskim gradivom, tiskanim in ročno pisanim. Ločena bosta žal kataloga, ker sta povezana v različna knjižnično-informacijska sistema (SBN v Italiji, Cobiss v Sloveniji), nihče pa nam ne prepoveduje, da bi tudi na tem področju eksperimentirali konvergence. Če bodo skladišča že od samega začetka, iz določenega vidika, skupna, lahko si mislimo, da v ne preveč oddaljeni prihodnosti bosta imeli knjižnici tudi skupne politike izločevanja gradiva, katalogiziranja, digitaliziranja in zlasti nakupovanja knjig s ciljem racionalnega upravljanja s knjižničnimi storitvami.« (ide) Ravnatelj Marco Menato (levo) in dvorana v Trgovskem domu (zgoraj) redipulja Zahtevajo podhod pred kostnico V načrt za obnovo kostnice v Redipu-lji je treba vključiti tudi gradnjo podhoda za pešce pod deželno cesto št. 305. V to sta prepričana župana Foljana-Redipulje Antonio Calligaris in Pierisa Claudio Bignolin. Načrt za obnovo kostnice so v prejšnjih dneh obravnavali na storitveni konferenci v Rimu; srečanja se je udeležil tudi Calligaris, medtem ko je Bignolin poslal pismo z zahtevo po gradnji podhoda. V zadnjih letih se je pred kostnico že zgodilo cel kup nesreč, zato župana opozarjata, da je treba čim prej zgraditi podhod, ki bo pešcem omogočil varen dostop do kostnice. V Redipuljo bo sicer pojutrišnjem prišla obrambna ministrica Roberta Pinotti, ki se bo udeležila slovesne predaje namenu obnovljene ploščadi pred kostnico. gradišče - Center za prosilce azila CARA Spet poka po šivih Potem ko so odpeljali petdeset pribežnikov v Umbrijo, so jih ravno toliko pripeljali iz Gorice Center za prosilce azila CARA v Gradišču poka po šivih, vendar zaenkrat ni velikih možnosti, da bi se število njegovih gostov znižalo. Županja iz Gradišča Linda To-masinsing je vso svojo zaskrbljenost in razočaranje izrazila med srečanjem, ki je včeraj potekalo na goriški prefektu-ri. Ob prisotnosti prefektinje Isabelle Alberti, kvestorja Lorenza Pillininija in deželnega odbornika Giannija Tor-rentija je županja opozorila, da je v Gradišču poskrbljeno za štiristo beguncev, kar je za tako malo občino izredno veliko. »Od nas zahtevate preveč,« je poudarila županja ob ugotovitvi, da je center za azilante v Gradišču že spet poln. Potem ko so v četrtek iz njega odpeljali v Umbrijo petdeset pribežnikov, so jih ravno toliko pripeljali iz Gorice. Pre-fektinja je županji pojasnila, da je zaradi pomanjkanja drugih alternativ center CARA v Gradišču edina možna rešitev. Zeleno luč za selitev skupine pribežni-kov v Umbrijo je sicer prižgalo italijansko notranje ministrstvo, ki je odgovorno za upravljanje centra CARA. S selitvijo petdesetih pribežnikov v Gradišče so se razmere v Gorici nekoliko izboljšale, vendar še vedno niso nikakor optimalne. V prejšnjih dneh je združenje prostovoljcev Insieme con voi na Facebooku sprožilo akcijo za zbiranje odej za begunce. V nekaj dneh se je na njihovo prošnjo odzvalo kar nekaj dobrih ljudi, tako da imajo zdaj na voljo več deset odej. Zasedanje na prefekturi (zgoraj), odeje za begunce (spodaj) bumbaca gorica - Koncert s protivojnim nabojem v Kulturnem domu »Čas je, da odložim sabljo in puško« Prva svetovna vojna skozi oči teh, ki so jo zavračali - Na odru so do besede prišli pacifisti, oporečniki, dezerterji ter uporni in neposlušni vojaki Pripovedoval je Piero Purini, glasbenik in zgodovinar bumbaca »Čas je, da odložim sabljo in puško,« pravi ena od pesmi, ki so nastale v moriji prve svetovne vojne. Napevi s podobno vsebino so bili na programu oktobrskega koncerta v Kulturnem domu, ki se mu je kot soorganizator pridružil goriški Forum. Naslov pevsko-pripovednega večera je bil Zavračam vojno. Na njem so nastopajoči iz Trsta prikazali vojno skozi oči tistih, ki so jo zavračali in se zaman trudili, da bi bilo trpljenja in umiranja v strelskih jarkih čim prej konec. Izpostavljene so bile misli in stremljenja pacifistov, oporečnikov, dezerterjev ter upornih in neposlušnih vojakov, ki jim je začetna evfo-rija ob vstopu v vojno hitro splahnela, saj so na lastni koži kmalu spoznali, da napovedanih zmagoslavnih pohodov ne bo. V pozicijski vojni je bila vsaka stran istočasno napadalec in branilec. Bojevanje ni imelo nič opraviti s puškarjenjem in naskoki pehote iz Napoleonovih časov. Vedno bolj učinkoviti mitraljezi so neusmiljeno »kosili« med napadajočo pehoto, tako tudi vse bolj natančno topništvo, v drugi polovici vojne pa še letalstvo. Ob igranju saksofona je o okrutnosti vojne in njenih dolgoročnih posledicah pripovedoval Piero Purini, glasbenik in zgodovinar, pesmi v raznih jezikih - tudi v slovenščini - je odpel Paolo Venier, Aljoša Starc-Čada je skrbel za klavirsko spremljavo, Olivia Scarpa pa je igrala na fagot in je občasno nastopila tudi kot pripovedovalka. Iz pripovedi pa tudi iz besedil pesmi - odpeli so jih v izvirnem jeziku z italijanskimi nadnapisi - je občinstvo doživljalo bedo vojaka v strelskih jarkih, ki mu je bilo naročeno, da mora streljati na ravno tako bednega vojaka na nasprotni strani. Do- gajalo se je, da so vojaki prekrižali roke in uprizarjali dneve »oddiha« ter si celo izmenjavali darove in voščila. Poskuse bratenja so poveljstva najstrožje kaznovala. Niso bili redki primeri, ko so poveljniki enot »na slepo« izbirali med »vojaki-iz-dajalci« in jih za zgled usmrtili pred sobojevniki. Na koncertu je bilo jasno povedano, da gre za manj znana poglavja, ki jih je vojno in cenzuri podvrženo zgodovinopisje prikrivalo. Isto je počenjalo tudi s podatki o posledicah bojev za vojake. Poleg mrtvih je bilo na tisoče lažjih in težjih invalidov, psihično prizadetih, med njimi veliko »vojnih bebcev« in takih, ki so se težko vrnili v normalno življenje. Vojaki so se borili za domovino, ki pa se je izkazala kot pošast in ne mati, je še bilo poudarjeno. Dogajanje na odru je obogatila tudi projekcija vojnih posnetkov. (vip) 14 Nedelja, 8. novembra 2015 GORIŠKI PROSTOR nova gorica - Incidenca višja kot v slovenskem prostoru Več raka na pljučih Šolski botanični vrt / V luči mednarodnega meseca oza-veščanja o raku pljuč, je včeraj v šempetr-ski bolnišnici potekalo srečanje strokovnega kadra, bolnikov in svojcev o tem, kako živeti z rakom. Rak pljuč je eden izmed najpogostejših rakov pri moških in četrti najpogostejši rak pri ženskah. »Pojavnost pri ženskah žal še vedno narašča, predvsem kot posledica kajenja. Še posebej opažamo porast kadilk med mladimi ženskami,« opozarja onkologinja Tanja Čufer, predsednica Sekcije za raka pljuč. »Na Goriškem je incidenca raka pljuč nekoliko višja kot v slovenskem prostoru, beležimo namreč več kot 5-odstotno pojavnost. Za mezoteliom, ki je tudi povezan s pljuči, pa je Goriška na prvem mestu v državi, saj beležimo desetkrat večjo pojavnost od slovenskega povprečja. Na letni ravni beležimo okrog 15 primerov mezoteliomov,« pojasnjuje Marko Vudrag, predsednik društva Ko-rak.si in predstojnik novogoriške enote Inštituta za nacionalno zdravje. V letu 2014 so na Goriškem zabeležili 66 smrti zaradi raka pljuč. »Gre za porast. Žal je število raka pljuč narašča med ženskami,« poudarja tudi Vudrag. Da obolevnost za rakom raste na svetovni ravni, je v prvi vrsti posledica staranja prebivalstva nasploh. »Raka ne bo manj, pri določenih rakih pa lahko zmanjšamo incidenco, eden takih je tudi rak pljuč. Treba je zmanjšati kajenje in prisotnost azbesta v okolju,« je jasno sporočilo onkolo-ginje Tanje Čufer, ki napoveduje, da bo do leta 2030 vsaka tretja ženska in vsak drugi moški obolel za rakom. Dobra novica je ta, da je tudi rak pljuč, ki je še pred desetletjem veljal za hitro napredujočo in neozdravljivo bolezen, s pomočjo najnovejših zdravil in diagnostike postaja rak, ki ga ni težko obvladati, opozarja Čuferjeva, ki poudarja pomen zgodnjega odkrivanja in ozaveščanju glede obolenj. Izjemno je tudi pomemben dostop do novih oblik zdravljenj in dovolj onkoloških centrov v državi. Nekatere vrste raka obravnavajo tudi v šempetrski bolnišnici. »Diagnostika in zdravljenje krvnih rakov v šempetrski bolnišnici teče že okrog 40 let. Od leta 1999 smo dodatno prevzeli še dodaten program - solidne rake. To so tisti, ki jih je moč operativno odstraniti. Diagnostiko opravljamo tudi s področja raka prebavil ... Od leta 2009 še zdravljenje raka dojke s kemoterapijo in imunoterapijo, z izjemo obsevanja. Prevzeli smo manjši del zdravljenja s kemoterapijo raka črevesja in trebušne slinavke,« našteva direktorica šempetrske bolnišnice, Nataša Fikfak. Programa zaenkrat ne morejo širiti, ker še nimajo dovolj kadrov in prostora. Z vzpostavitvijo urgentnega centra in preselitvijo urgentnih ambulant iz poliklinike, bodo pridobili dodatne prostore, kjer bo lahko potekala kemoterapija. Z novimi kadri, ki so na specializaciji, pa predvidevajo širjenje na področje raka pljuč in črevesja. Katja Munih vileš - Avtocesta Obnova nadvoza Zaprt izvoz za Trst Zaradi obnovitvenih del na avtocestnem nadvozu med avtocestama A4 in A34 bo danes v Vi-lešu zaprt zaprt izvoz za Trst. Iz podjetja Autovie venete sporočajo, da se bodo gradbena dela začela ob 7. uri in se zaključila jutri ob 22. uri. Avtomobili, ki prihajajo iz Gorice in iz nakupovalnega središča v Vilešu, bodo na avtocesto lahko vstopila v Redipulji. Prihodnji teden bodo na avtocestnem odseku med Redipuljo in Vi-lešem opravili še nekaj vzdrževalnih del, zaradi katerih bosta zaprta oba prehitevalna pasa. šempeter - Nova urgenca ob bolnišnici Zgrajena in opremljena Prve bolnike bodo sprejeli v decembru, direktorico skrbi le kadrovska pokritost V novi objekt bodo premestili tudi internistično in kirurško prvo pomoč Stavba bodočega urgentnega centra ob šempetrski bolnišnici je že popolnoma opremljena. »Opravili smo pregled opreme, ki je vrhunska. Želimo si, da bi s prvim decembrom tam že obravnavali prve bolnike,« je včeraj za Primorski dnevnik povedala Nataša Fikfak, direktorica šempetrske bolnišnice. V novem objektu je oprema torej že nameščena. Pričakujejo še dva ultrazvočna aparata, ki bosta pretežno namenjena za uporabo na urgenci, pa tudi za ostale uporabe. Direktorico v zvezi z novo pridobitvijo najbolj skrbi kadrovska pokritost. »Doslej namreč nismo še prejeli popolnega soglasja z ministrstva za dodatne zaposlitve. Tu mislim na medicinske sestre, tehnike, čistilno ekipo in pomožni kader. Pa tudi na prenos programa oziroma prenos dela iz primarnega zdravstva v skupni urgentni center. Včeraj je izšel pravilnik o organizaciji ur-gentne službe v Sloveniji, ki je zelo splošen, daje sicer usmeritve, ni pa konkreten kot smo pričakovali. Glede tega še čakamo zadnje sestanke, mislim, da se bo to zgodilo v teku enega meseca,« pristavlja direktorica, ki konec novembra pričakuje uradno odprtje urgentnega centra, s prvim decembrom pa se v bolnišnici nadejajo, da bodo v novem urgent-nem centru že sprejemali bolnike. V no- fotok.m. vi objekt bodo premestili tudi internisti-čno in kirurško prvo pomoč. Kljub zaključeni gradnji se pereči problem v zvezi s pomanjkanjem parkirišč v okolici bolnišnice še ne bo razrešil. Prihodnji teden se namreč ravno ob pločniku pred urgentnim centrom in za staro bolnišnico začenja izkop kanalov za meteorne in fekalne vode. Tudi šempe-trska bolnišnica oz. celoten bolnišnični kompleks se bo namreč priključil na centralno čistilno napravo v Vrtojbi. »S tem povezana dela bodo trajala tri do štiri mesece. Parkirišč torej še ne bomo urejali, zaenkrat ostajajo zasilna parkirišča tam, kjer so,« pojasnjuje direktorica. (km) ronke - Odbor proti združitvi s Tržičem in Štarancanom Izdali tudi slovenske letake in zbrali preko 650 podpisov O pokolu nad Perjem ® ® ® V knjigarni Leg v Gorici bodo dai V botaničnem vrtu ob slovenskem višješolskem središču v Puccinijevi ulici v Gorici, za katerega že dvajset let skrbijo dijaki, profesorji in neučno osebje licej-skega pola Trubar-Gregorčič, bodo danes med 12. in 13. uro posadili štirinajst novih dreves. Sadilna akcija bo odprta za javnost. (av) Sovodenjska poje Kulturno društvo Sovodnje prireja ob 70-letnici osvoboditve in ponovne ustanovitve društva nocoj ob 20. uri v Kulturnem domu Jožef Češčut 32. Sovodenjsko poje. Nastopili bodo dekliška vokalna skupina Bodeča Neža, ženska vokalna skupina Danica, moški zbor Skala, mešani zbor Rupa-Peč ter mladinska zbora Neokortex iz Gorice in Anakrousis iz Bazovice. (av) Spomin na osvoboditev Združenje staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu prireja ob 70. obletnici osvoboditve izpod nacifašizma prireditev z naslovom »70 X Svoboda«. Potekala bo danes ob 18. uri v občinskem avditoriju v Ronkah. (av) Partizanski koncert V občinski dvorani v Koprivnem bo danes ob 18. uri večer partizanskih in uporniških pesmi. Nastopila bo pevka Lucilla Galeazzi. (av) Gorica skozi oči vojakov Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici bo danes ob 17. uri predsednik združenja Isonzo Bruno Pascoli poskrbel za prvi voden ogled dokumentarne razstave o vojakih in kasarnah v Gorici; vstop bo prost. (av) Tržič bo danes zaplesal V Tržiču bo danes cela vrsta brezplačnih plesnih delavnic. Pester spored se začenja ob 9.30 na Trgu Tommaseo. Ples bo nato požvil trga Cavour in Repubblica ob 11. uri, živahno jutro se bo zaključilo ob 12.30 na trgu v Pancanu. Ob 14.30 bo po zaslugi zumbe in flamenca zaživela Ulica S. Am-brogio, ob 16.30 bo v knjigarni Tutta un'al-tra storia delavnica za otroke. (av) Od 19. oktobra do današnjih dni so zbrali že preko 650 podpisov; člani odbora proti združitvi ronške občine s Tržičem in Štarancanom so izredno zadovoljni s podporo, ki so je bile doslej deležni. Kampanjo proti združitvi bodo vodili tudi v slovenščini; na Facebooku so že poskrbeli za slovenski logotip, v kratkem bodo natisnili še letake v slovenščini. »Nismo pozabili, da je v naši občini od vedno prisotna slovenska jezikovna manjšina, ki si vseskozi prizadeva za krepitev sožitja. Zdi se nam, da tega niso upoštevali pobudniki novih medobčinskih unij,« pravijo člani odbora. »Če je združitev tako dobra rešitev, zakaj ne predlagajo združitve vseh devetih občin iz tržiškega mestnega okrožja? Izvedli smo anketo med ron-škimi občani, iz katere izhaja, da ljudje ne vidijo posebnih koristi v združevanju,« poudarjajo člani odbor proti združitvi treh občin in pojasnjujejo, da zavračajo katerokoli strankarsko opredeljenost. »Smo heterogena skupina, ki si prizadeva edino, da bi ronška občina preživela in ostala samostojna,« zaključujejo člani odbora. RONKE |\J (S) PFtOTL ZDRUŽEVANJU Logotip v slovenščini V knjigarni Leg v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo o partizanstvu in pokolu nad Porčinjem »Porzus - Guerra totale e Resistenza nel Nord-Est«. Avtor je Fabio Vander. (av) Nakupi s soškim raftom Obiskovalci informativne točke goriške pokrajine v nakupovalnem središču Tiare v Vilešu bodo danes in jutri spoznavali Sočo in osnove raftinga. Stopiti bo mogoče tudi v gumenjak, ki so ga namestili v sodelovanju s Kajak centrom iz Solkana. (av) gorica - Božič Kdo bo občini podaril jelko? Goriška občina poziva občane, ki bi radi darovali med 18 in 25 metrov visoko jelko - ali bi se je radi znebili -, naj se javijo, saj bo lahko njihovo drevo protagonist letošnjega goriškega božičnega praznovanja. »Kot v preteklih letih smo se iz okoljevar-stvenih razlogov odločili, da bomo božično drevo poiskali v Gorici,« poudarja občinski odbornik Francesco Del Sordi. Občina bo tako prihranila kar nekaj denarja, ekonomskega prihranka bo deležen tudi zasebnik, ki bo poklonil drevo, saj ga bodo brezplačno odžagali občinski delavci, ki ga bodo nato odpeljali na Travnik. Za tiste, ki bi radi poklonili jelko goriški občini, so do konca naslednjega tedna na voljo telefonski številki 0481-383325 ali 0481-383204in naslova elektronske pošte segreteria.sindaco@gori-zia.it ali ambiente@comune.gorizia.it. (av) Lanska jelka bumbaca gorica - V organizaciji Karitas Tridnevni tečaj za prostovoljce Namenjen je mladim Goričanom in študentom Glede na vse večjo razsežnost begunske in ekonomske krize tudi v naših krajih potrebujejo krajevna združenja, ki se ukvarjajo z ljudmi v težavah, pomoč, predvsem pa nove sile oziroma prostovoljce. Prav zaradi tega prireja goriška nadškofijska Karitas tridnevni tečaj, med katerim bodo usposabljali mlade, ki bi se radi približali svetu pro-stovoljstva. Tečaj bo potekal na sedežu nadškofijske Karitas na Trgu San Francesco v Gorici 16., 17. in 19. novembra med 20.30 in 22. uro; namenjen je mladim goriškim občanom med 19. in 35. letom starosti ter univerzitetnim študentom, ki študirajo v Gorici. Tridnevne delavnice bosta vodila Cristina Luciano in Nicola Ban, prisotni bodo tudi nekateri prostovoljci, ki bodo orisali svoje izkušnje. Vpisnina je brezplačna; zainteresirani se lahko predhodno najavijo s sporočilom na telefonsko številko 339-3395109 ali preko elektronske pošte na naslov giovani@arcidiocesi.gorizia.it. (av) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 7. novembra 2015 15 VRH - Danes odprtje obnovljenih zaklonišč Bunker atrakcija Zgradili so ga med hladno vojno - Obnovilo ga je združenje veteranov italijanske pehote Goriški Kras je posejan z bunkerji, ki so jih italijanski vojaki zgradili v obdobju hladne vojne, da bi nadzirali premike sovražnika iz socialističnega bloka. Enega izmed bunkerjev so zgradili na Škofniku. Ostanki podzemne utrdbe so se ohranili do današnji časov, ko sta se goriška pokrajina združenje veteranov vojaške pehote Comitato Fanteria dArresto odločili za njihovo prenovo. V zaselku Cotiči na Vrhu bodo tako danes slovesno odprli javnosti obnovljeni bunker, ki naj bi postal nova turistična znamenitost. Goriška pokrajina je pred nekaj meseci na pobudo združenja veteranov vojaške pehote podpisala z agencijo državne posesti dogovor, na podlagi katerega je dobila bunker v šestletni zakup. Pokrajina je nato zaupala v brezplačno uporabo omenjenemu združenju dve od šestih podzemnih zaklonišč. Združenje je v prejšnjih mesecih poskrbelo za njuno obnovo, za zagotovitev varnosti in električno napeljavo, zdaj pa ju odpira javnosti. Predstavitev bo danes ob 10. uri v Lokandi Devetak na Vrhu, kjer bo spregovoril general Pietro Maccagnano, uradno odprtje zaklonišč ob prisotnosti predsednika pokrajine Enrica Gherghette bo ob 11. uri. Do vojaških objektov je kakih deset minut hoje po stezi, ki iz bližine vrhovskega pokopališča zavije proti Škofniku. Dogodka sta odprta javnosti, prireditelji priporočajo primerno pohodniško obutev. Vhod v bunker OBVESTILO Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije danes, 7. novembra 2015, zaprto Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-7786339) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 13. ure [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Gledališče »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 8. novembra ob 17. uri »Vse zastonj!« (Dario Fo), nastopa Koroški Deželni Teater - Slovenj Gradec; prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 10. novembra ob 19. uri interaktivni dokumentarni program v okviru vseslovenskega družbeno odgovornega programa NE-ODVISEN.SI: »Izzivalec ulice« (Bojan Kodelja), prepovedan mladim pod 18. letom. Prireja občina Nova Gorica, brezplačne vstopnice na voljo pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica; informacije po tel. 003865-3354013. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU ob 21. uri: 8. novembra »For-bici&Follia«, nastopajo Michela An-dreozzi, Roberto Ciufoli, Max Pisu, Barbara Terrinoni, Nino Formicola in Nini Salerno; informacije po tel. 0481969753. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 11., 12. in 13. novembra, ob 20. uri dramsko plesna etuda »Kdo se boji črnega moža«; informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. M Izleti Razstave 0 Mali oglasi IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja in poslovne prostore. Popravljam pohištvo, peči na drva in pelete ter kamine; tel. 340-2719034. PONUJAM se za varstvo otrok; tel. 333-6572533. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 18.00 -21.15 »Spectre 007«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 18.30 »Snoopy and Friends - Il film dei Peanuts«; 20.15 - 22.10 »Belli di papa«. Dvorana 3: 15.30 »Belli di papa«; 17.50 »Tutto puo accadere a Broadway«; 20.00 - 22.00 »La legge del mer-cato«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.40 -20.30 »Spectre 007«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 20.10 »Snoopy and Friends - Il film dei Peanuts«; 18.15 »Tutto puo accadere a Broadway«; 21.45 »Spectre 007«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.00 »Freeheld: amore, giustizia, ugua-glianza«; 22.00 »The last witch hunter - L'ultimo cacciatore di streghe«. Dvorana 4: 16.00 »Ghosthunters - Gli acchiappafantasmi«; 18.00 »The last witch hunter - L'ultimo cacciatore di streghe«; 20.00 - 22.00 »Belli di papa«. Dvorana 5: 15.00 - 17.15 - 19.50 -22.10 »Alaska«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 18.00 »Hotel Transilvanija 2« (Filmski vrtiljak). V MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen vodeni ogled razstave; do 31. januarja 2016 ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.30-19.00, ob nedeljah 10.30-19.00; vstop prost. V GORIŠKEM GRADU je na ogled razstava z naslovom »1915. L'esercito marciava. L'avanzata verso Gorizia«. Prireja Zgodovinsko raziskovalna skupina Isonzo; do 8. novembra ob ponedeljkih 9.30-11.30, od torka do nedelje 10.00-19.00. V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava akvarelov Jožeta Ceja; do 10. novembra ob delavnikih 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30; vstop prost. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo v torek, 10. novembra, ob 18. uri odprtje likovne razstave »Med tukaj in onkraj. Andrej Jemec«. Umetnika in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn. V SOVODNJAH: ob 70-letnici osvoboditve in ponovne ustanovitve KD Sovodnje prirejata KD Sovodnje in občina Sovodnje 13. novembra ob 20. uri v Kulturnem domu Jožef Češčut odprtje umetniške razstave »Beseda barvi«. Razstavljali bosta Janina Co-tič (olje in akvarel grafit) in Loredana Zega (kaligrafija) z glasbenim po-klonom flavtistke Valentine Nanut. ~M Koncerti ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja 12. decembra dvodnevni izlet z avtobusom v Zagreb in Samobor z ogledom božičnih tržnic. Vpisovanje in informacije v trgovini jestvin v Doberdobu, Rimska ul. 36. Tel. št. 048178036. GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA« - NAGRADA MACEDO-NIO: ob 20.45 v gledališču Verdi v Gorici danes, 7. novembra, koncert kitarista Riccarda Chiariona, pevke Diane Torto, saksofonista Juliana Siegela, kontrabasista Alessandra Turcheta in bobnarja Luce Colussija. Predstavili bodo zgoščenko »Waves«; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 7. novembra, ob 21. uri koncert skupine Trittico polifonico (Alexander Ipavec na harmoniki, Alessandro Mansutti na tolkala, Simone Serafini na basu); vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 9. oktobra ob 20.15 bo koncert Zagrebških Solistov (Hrvaška); informacije po tel. 003865-3354013, več na www.kulturnidom-ng.si. SKPD F.B. SEDEJ pod pokroviteljstvom SSO, ZSKP in ZCPZ vabi na glasbeno prireditev ob 40-letnici ustanovitve otroškega pevskega zbora F.B. Sedej iz Števerjana »Kako srce se GORIŠKA Prva martinovanja Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja tradicionalno marti-novanje danes ob 18. uri v restavraciji Eda centra v Novi Gorici. Odhod bo ob 17. uri iz Doberdoba, nato z običajnimi postanki v Jamljah, v Sovod-njah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču in pri lekarni, v Podgo-ri pri telovadnici, pri vagi in na Trgu Medaglie d'oro v Gorici. Kulturno društvo Skala iz Gabrij v sodelovanju z Lovsko družino Gabrje prireja martinovanje na vaškem trgu jutri, 8. novembra. Ob 13.45 bo maša v društveni dvorani, ob 14.15 blagoslov pridelkov, sledila bosta nastop moškega pevskega zbora Skala ter družabnost ob lovskem golažu in drugih dobrotah. Martinovanje v organizaciji društva Tržič bo 14. novembra, ko se bodo odpravili na izlet v Goriška Brda. V Sovodnjah bodo v nedeljo, 15. novembra, obeležili 70-letnico osvoboditve in ponovne ustanovitve Kulturnega društva Sovodnje; ob tej priložnosti bo ob 11. uri pri Kulturnem domu Jožef Češčut martinovanje v čast vaškega zavetnika. Po maši bodo blagoslov kmečkih pridelkov in orodja, nastop otroškega pevskega zbora, umetniška razstava »Beseda barvi«, tržnica ročnih del (ob lepem vremenu), predstavitev koledarja KD So-vodnje in prigrizek v organizaciji Lovske družine in domačinov. SKUPINA 75 Fotografija kot jezik Fotoklub Skupina 75 občasno prireja za svoje člane izobraževalne tečaje in predavanja z udeležbo mojstrov fotografije. To se bo zgodilo tudi v ponedeljek, 9. novembra, ko bo društvo v svoji Galeriji 75 na števerjanskem Bukovju gostilo Giancarla Torresani-ja, znanega kritika in docenta fotografije, ki je bil tudi direktor oddelka za kulturne dejavnosti DAC pri italijanski zvezi fotografskih društev FIAF. Predaval bo na temo »Fotografija kot jezik«. V ospredju bodo govorica podobe, retorične figure in žanri fotografskega jezika ter še marsikaj. V fo-toklubu Skupina 75 pojasnjujejo, da je predavanje še zlasti primerno za mlade tečajnike, ki se šele uvajajo v skrivnosti fotografije. Pri slovenskem društvu pa ne bodo imelo nič proti, če se predavanja in kasnejših dejavnosti udeležijo tudi zunanji gostje. (vip) veseli, ko lepa pesem zadoni« v nedeljo, 15. novembra, ob 17. uri v župnijskem domu v Števerjanu. □ Obvestila KRUT obvešča, da v četrtek, 12. novembra, steče jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gra-dežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SKRD TRŽIČ prireja od 18. novembra ra-zgovorni tečaj slovenskega jezika (informacije in prijave po tel. 347-2471222). SKRD TRŽIČ sporoča, da poteka spro-stilna telovadba v telovadnici Duca dAosta 4 v Tržiču ob 18. uri, obenem se nadaljuje tudi nordijska hoja po Marini Juliji (prijave in informacije po tel. 347-2471222). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljena elektronska prijavnica na 47. revijo Primorska poje 2016. Prijava bo možna do vključno 4. decembra. ALCI obvešča, da bo danes, 7. novembra, v Tumovi dvorani v KB Centru v Gorici od 15. do 18. ure mesečno srečanje Družinskih postavitev. Prijave: mari-sa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.00-13.00), ali SMS po tel. 327-0340677. GORIŠKI LITERARNI KLUB razpisuje literarni natečaj GOvoRIČKA za kratko prozo. Organizatorji vabijo na udelež- bo in zaradi tega so podaljšali rok za oddajo do vključno 10. novembra. Pobuda v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka. Več informacij po tel. 00386-53309100 ali www.ng.sik.si. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN ZSKD »Do svobodnega giba« bo v soboto, 28. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade 13. novembra. Informacije na www.zskd.eu, info@zskd.eu, tel. 040-635626. 15 Prireditve KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi v torek, 10. novembra, ob 10. uri na kavo s knjigo »Od Save do srebrne reke. Spomini šolnika, glasbenika, publicista in urednika prof. Alojzija Geržiniča« (Ljubljana 1915 - Buenos Aires 2008). O knjigi bodo spregovorili urednik Ivo Jevni-kar, prof. Mira Cencič in avtorjeva hčerka Teodora Geržinič iz Buenos Airesa. PD RUPA-PEČ vabi izletnike na srečanje in ogled fotografij letošnjega izleta po Normandiji in Bretanji v torek, 10. novembra, ob 18.30 v društvenih prostorih v Rupi. V GRADU KROMBERK bo 10. novembra, ob 20. uri predstavitev knjige Matjaža Stibilja »Bratstvo na delu. Delovne enote cone A Julijske krajine«. »JEZIK-LINGUA«: v sklopu projekta bo v torek, 10. novembra, ob 18. uri v mali dvorani Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici predstavitev zbornika »Spletna jezikovna svetovalnica za slovenski jezik - izbor gradiva«. SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira v soboto, 14. novembra, ob 20. uri mar-tinovanje v župnijski dvorani v Doberdobu. Na programu skeč »Avdicije« v izvedbi članov KD Jezero in družabnost. Informacije in rezervacije po tel. 3471243400 (Magda) do 10. novembra. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo v petek, 13. novembra, ob 19. uri slavnostna akademija ob 40-le-tnici delovanja Slovenske Skupnosti na deželni ravni. Častni gost bo profesor Boris Pahor. V NOVI GORICI: v veliki dvorani občine bo v petek, 13. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige »Bratje Slovani« Franca in Zorana Jerončiča. ZSKD vabi v petek, 13. novembra, ob 18. uri v Kulturni dom v Gorici na prireditev »Naj otroci ... pojejo, plešejo, igrajo in ustvarjajo!« Nastopajo otroški zbor SKRD Sovodnje, mažoretna skupina Kras Doberdob, harmonikaš Sebastjan Bagon AŠKD Kremenjak Jamlje, mažoretna skupina Kras Doberdob, otroški zbor in recitatorji SKRD Briški grič Števerjan, skupina Zumba kids AŠKD Kremenjak Jamlje, mažoretna skupina Kras Doberdob; gost bo srednješolska skupina društva Škamperle-Grbec-Barkovlje. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na predavanje o varnosti državljanov, ko bo v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri v Tu-movi dvorani na Verdijevem korzu 51 v Gorici govoril o preprečevanju tatvin in goljufij kapetan goriškega pokrajinskega poveljstva karabinjerjev Lorenzo Pella v sodelovanju z goriško pokrajino in drugimi ustanovami. Pogrebi DANES V GORICI: 9.50, Carlo Paulin iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Roka v Podturnu in na glavno pokopališče; 11.30, Sandro Scandolara (z glavnega pokopališča) v cerkvi Srca Jezusovega, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.45, Gigliola Clai iz hiše žalosti v Ul. della rotonda 1 v kapeli pokopališča ob 11. uri, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 11.50, Silvana Castiglioni vd. Novati (iz tržiškega pokopališča) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 9.55, Noemi Cecot iz bolnišnice v cerkvi Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V TURJAKU: 12.00, Oddinea Tomasella vd. Romi (iz Trsta)na pokopališču. 16 Sobota, 7. novembra 2015 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Svetovni prvaki, ki nikogar ne zanimajo Darja Kocbek / Ekipa osmih dijakov iz sedmih slovenskih gimnazij je v tem tednu na mednarodnem tekmovanju iz sintezne biologije v ZDA premagala konkurenco z vsega sveta. Zlato medaljo so slovenski dijaki osvojili za idejo, kako iz odpadnih snovi pridobiti gorivo. Ekipa je na tekmovanju prepričala z obsežnostjo projekta in kakovostjo raziskovalnega dela, ki je na več področjih presegala raven srednješolcev, kar je izpostavila tudi komisija, je po poročanju agencije STA pojasnil eden izmed mentorjev ekipe Albin Pintar, vodja Laboratorija za okoljske vede in inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Poleg zlate medalje so bili slovenski dijaki nominirani tudi za najboljše predavanje, najboljšo spletno stran in za najboljše komuniciranje z javnostmi ter za delo na področju promocije sintezne biologije in njihovega projekta na številnih prireditvah in na šolah. »Delo, ki so ga opravili dijaki in dijakinje, ima velik potencial, da ga nadgradimo ter izsledke prenesemo na industrijsko raven,« je še pojasnil Pintar. Projekt ima po njegovem mnenju uporabno vrednost tudi za naslednja desetletja, zato na Kemijskem inštitutu, eni najboljših slovenskih raziskovalnih ustanov, že nadaljujejo z delom. Ni bilo zaslediti, da bi dijakom in njihovim mentorjem za ta uspeh kdo od politikov čestital in tako pokazal, da ga je vsaj opazil. Poslanci državnega zbora so ravno takrat razpravljali o dveh referendumih. Odločali so o razpisu referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ta novela bi ob uveljavitvi omogočila, da bi se v Sloveniji lahko poročili tudi isto-spolni pari in tako pridobili vse pravice iz družinskih razmerij, ki veljajo za heteroseksualne pare. Še isti dan so poslanci vseh parlamentarnih strank razen Združene levice potrdili tudi sklep, da referenduma ni mogoče razpisati za novelo zakona o obrambi, s katerim bi vojska začasno dobila nekatera policijska pooblastila. V vladi za čestitke dijakom prav tako niso imeli časa, saj so iskali besede, s katerimi so državljanom hkrati potrdili in zanikali neuradne informacije, da so že kupili - in to na Madžarskem - ži-čnato ograjo, s katero bo Slovenija pred begunci zavarovala svojo mejo, če (ko) bodo Avstrijci in Nemci zaprli svoji, ker skupna evropska politika reševanja begunske krize ne deluje in ni pričakovati, da bi zaživela, Slovenija pa več tisoč beguncev, ki vsak dan pridejo čez njeno mejo s Hrvaško, sama nima kje namestiti in oskrbeti. Predsednik države Borut Pahor, ki se sicer rad postavi pred televizijske kamere in novinarske fotoaparate z uspešnimi državljani, je očitno bil preveč zaposlen s pisanjem pojasnila državnemu zboru o svojih stališčih do reševanja begunske krize, da bi si lahko vzel čas za čestitko dijakom. Ker politiki niti novice o zmagi slovenskih dijakov niso opazili, seveda tudi niso slišali, da ima večina teh mladih inovativnih ljudi že načrte, da se bodo po zaključku gimnazije vpisali na eno od tujih uglednih univerz. Drugače kot na slovenskih univerzah imajo namreč v tujini že zdaj vrata na široko odprta na več uglednih univerzah. Te že leta načrtno spremljajo in sprejemajo najboljše slovenske dijake in jim tako omogočajo, da imajo na voljo najboljše pogoje, da pokažejo svoje znanje in razvijejo svoje ideje. Koristi od tega seveda nima Slovenija, ampak tuje države in njihovo gospodarstvo, ki vedo, da je mogoče le z najboljšimi ljudmi dobiti najboljše, s čimer je mogoče konkurirati v sodobnem globalizi-ranem svetu. Ivan Lorenčič, dolgoletni ravnatelj ene najboljših gimnazij v Sloveniji, druge gimnazije v Mariboru, je pred dobrim letom dni v pogovoru za Radio Slovenija dejal, da na šoli, ki jo vodi, do zdaj še ni opazil nobenega predstavnika fakultet katere od slovenskih univerz, ker bi želele privabiti najboljše dijake, redno pa s tem namenom prihajajo predstavniki uglednih tujih univerz. Precej najboljših dijakov se nato tudi odloči študirati na teh univerzah. Najbolj sposobni mladi Slovenci tako že zelo zgodaj odhajajo v tujino, od koder se večinoma ne vračajo. S seboj odnašajo tudi znanje in sposobnosti, ki bi jih doma še kako potrebovali. Marsikateri sposobni mladi Slovenec bi z veseljem ostal doma, če bi mu le ponudili priložnosti in bi imel zagotovljene razmere za svoje znanstveno in raziskovalno delo, ki je podlaga za razvoj uspešnih domačih podjetij. »Treba je razviti pamet in iz nje graditi razvojno strategijo,« pravi Lorenčič. Tega ni mogoče zagotoviti z različnimi strategijami in načrti, ki jih pišejo na ministrstvih ob vsaki zamenjavi vlade, četudi jih evropski birokrati v Bruslju pohvalijo, da so med najboljšimi, ki so jih dobili iz prestolnic držav članic. Vedno nove strategije, ki jih pišejo teoretiki, v precejšnji meri predvsem iz zanimanja za honorar, ne zagotavljajo preporoda gospodarstva, ki ga Slovenija še kako potrebuje, da bi njeni državljani dolgoročno imeli službe, država pa prihodke za financiranje javnega sektorja in pokojnin vse večjega števila upokojencev. rim - Srečanje na sedežu ustanove Treccani Pahor: Stari so v resnici tisti, ki ne razumejo aktualnosti RIM - Star je tisti, ki ne razume sedanjosti in mnogi mladi je žal ne razumejo. Boris Pahor (102 leti) je na pred-sinočnjem dobro obiskanem srečanju z dijaki in študenti v Rimu (vodila ga je Sara Gruden) na zavodu Treccani, izdajateljem prestižne italijanske enciklopedije, skoraj dve uri govoril o svojem dolgem in pestrem življenju, drugi svetovni vojni in o aktualnih dogajanjih, začenši z begunsko krizo. Za govorniško mizo sta s Pahorjem in Grudnovo sedela še profesorica Tatjana Rojc in Massimo Bray, nekdanji italijanski kulturni minister in sedaj predsednik ustanove Treccani. Prav je, da se govori o fojbah, treba pa je govoriti tudi o fašizmu in njegovi nasilni zatiralni politiki do Slovencev in Hrvatov. Kdor opozarja na fašizem, ne pomeni, da je pro- Posnetek rimskega srečanja z Borisom Pahorjem ti Italiji. Pahor je prepričan, da je v sedanjem globaliziranem svetu premalo etike in hkrati premalo skrbi za človekovo dostojanstvo, preveč je globalizma, ki divje in neusmiljeno briše identitete narodov in zatira kritičnost ljudi. »Poiščite šolo, ki vam je všeč in ki bo prispevala, da boste koristni sebi in družbi,« je Pahor pozval mlade iz Rima in okolice, ki so ga zelo pozorno poslušali. »In če imate ljubosumnega fanta, ki zavira vaše ambicije in življenjske cilje, zapustite ga pred poroko,« je misel naslovil dekletom. Pahor je pristavil, da v mladih letih nikakor ni nameraval postati pisatelj, ampak le kronist in opazovalec tega, kar ga obkroža. Srečanje je sodilo v pobude za spodbujanje branja med mladimi. TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Kaže, da v italijanskih vojnih četah primanjkuje discipline. »Pri nekem padlem italijanskem častniku so našli neko cirkularno naredbo italijanskega vrhovnega poveljništva, ki dokazuje, da je morala biti disciplina v italijanski vojski, posebno po drugi soški bitki, zelo na slabem, ko je bil potreben tak drakoničen ukaz. Obenem dokazuje, ta dokument, da je bilo resnično, kar smo svoječasno omenjali v enem naših tiskovnih poročil, da namreč Italijani streljajo v svoje lastne čete. Na tej, za italijansko javnost seveda zelo grenki resnici, ne morejo sedaj vsi italijanski vladni komunikeji nič izpremeniti. Točke cirkularne naredbe se glasijo: 1. Disciplina je duševni žar zmage. Zmagujejo najbolje disciplinirane in ne najbolje izvežbane čete. Zmaguje tisti, ki ima v srcu trdovratno voljo do zmage in neomajno zaupanje v uspeh. 2. Prava disciplina se kaže v duhu in v obliki. Prihajati mora iz najnotranjega srca in mora predpostavljence in podrejence spajati v sveti ljubezni. Zahtevati pa mora vsikdar brezpogojnega respekta v vseh dejanjih, tudi v vnanjostih. 3. Vsak vojak mora biti gotov, da ima v svojem predpostavljencu brata ali očeta. Prepričan pa mora biti tudi, da ima predpostavljenec sveto pooblaščenje, da more uporneža ali bojazljivca posekati. 4. Vsakdo mora vedeti, da je vzpričo sovražnika za vseh odprta samo ena pot, ona časti, ki dovaja do zmage ali smrti v sovražnih linijah. Vsakdo mora vedeti, da onega, ki bi se hotel udati, ali umakniti naglo, še poprej, nego bi mogel navaliti nase to sramoto, doleti svinec za njim stoječih čet, ali pa kroglja karabinijerjev, ki za bojnimi četami vrše službo nadziranja, ako ga ni že poprej pobil njegov častnik. 5. Komur bi se posrečilo, da izbegne temu izdatnemu skrajšanemu postopanju, zapade neizprosni, eksemplarični in nemudni obsodbi po vojaških sodiščih. V sramoto dotičniku in v svareč izgled za druge odrejam, da je smrtno kazen izvršiti vsikdar v navzočnosti primerne deputacije oddelka čet. 6. Kdor se je udal ali prišel živ v roke sovražnika, bo takoj obsojen »in contuma-tiam«. Smrtna kazen se ima izvršilti po dovršeni vojni.« TA TEDEN $ P ÍP_BSIÍ I J H EV HI K PRED 50 LETI Na dan mrtvih so tržaški slovenski in italijanski antifašisti počastili spomin vseh padlih borcev in žrtev fašističnega in nacističnega terorja. »V Ul. Ghega so se zbrali predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze, tajnik Bogo Samsa, predstavniki Slovenskega gledališča prof. Rauber in Benedetič ter drugi predstavniki Vse-državnega združenja partizanov Italije, Združenja bivših političnih preganjancev in bivših deportirancev in drugi. Sledilo je polaganje vencev na pročelje poslopja, kjer so nacisti usmrtili desetine in desetine talcev. Predstavniki vseh treh organizacij so se nato napotili v Ul. dAzeglio, kjer so položili vence ob vhodu v garažo, kjer so nacisti usmrtili štiri junaške mladince. Po polaganju vencev na spomeniku padlih odporniškega gibanja na griču Sv. Justa, so se predstavniki omenjenih organizacij zbrali v Rižarni, kjer so položili vence na spomenik žrtev nacifašističnega terorja. Svečanosti se je udeležilo večje število ljudi, ki so se potem podali na pokopališče pri Sv. Ani. Predstavniki Slovenske gospodarsko kulturne zveze so najprej počastili spomin štirih bazoviških junakov ter položili vence pred njihov spomenik. Spominu bazoviških junakov so se oddolžili malo pozneje tudi predstavniki Slovenske skupnosti. Večje število ljudi in predstavnikov raznih organizacij se je nato udeležilo žalne svečanosti polaganja vencev na grobišče padlih borcev na pokopališču pri Sv. Ani, katerih spomin so počastili z enominutnim molkom. Vsi prisotni so nato odšli do družinske grobnice Tomažičev, kjer so predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze položili venec v spomin našega nepozabnega sorojaka Pinka Tomažiča. Te žalne spominske slovesnosti so se zaključile z obiskom vojaškega pokopališča, kjer stojita spomenika padlim jugoslovanskim in sovjetskim borcem. Prisotni so bili tudi predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata. Tudi tu je potekalo polaganje vencev.« PISMO UREDNIŠTVU Cene izdelkov so odvisne od velikosti posameznega trga in poslovne strategije posamezne družbe Cen izdelkov na posameznih trgih ni mogoče primerjati samo na podlagi kupne moči prebivalstva, prav tako pa tudi ne na podlagi ponudbe in cen drugih Lidlov po Evropi. Lidl Slovenija je del Skupine Lidl, obenem pa deluje kot samostojno podjetje na posameznem trgu. Cenovna politika posameznih držav, v katerih se nahajajo Lidlove trgovine, ni odvisna le od poslovne strategije posamezne družbe, temveč tudi številnih zunanjih oziroma administrativnih dejavnikov, ki v največji meri vplivajo na končno ceno posameznega proizvoda. Med slednje je potrebno uvrstiti predvsem količine, ki so v Sloveniji mnogo manjše kot v večjih državah, kar zagotovo vpliva na končno ceno določenega izdelka. Prav tako so med državami različne davčne obremenitve za izdelek, stroški prevoza, cene storitev zunanjih izvajalcev, pa tudi okoljske dajatve in podobno. Cene izdelkov so zato po posameznih drža- vah različne, pri čemer ne smemo pozabiti, da pa tudi v Sloveniji lahko najdemo izdelke, ki so na našem trgu cenejši kot v drugih državah. Način oblikovanja cenovne politike pri Lidlu Slovenija je vedno v skladu z internimi načeli najti najboljšo možno razmerje med kakovostjo in ceno. To dosegamo s stalnim spremljanjem cen pri konkurenci in oblikovanjem ponudbe izdelkov primerljive oziroma višje kakovosti po ugodnejših cenah. Ugodne cene v odnosu do konkurenčnih slovenskih trgovcev pa dosegamo prav z nakupom velikih količin izdelkov, pri čemer se lahko z našimi dobavitelji dogovorimo za ugodne pogoje sodelovanja, ki jih v celoti prenesemo na naše kupce. Da smo pri tem uspešni, dokazujejo številna priznanja, ki smo si jih prislužili v raziskavah med našimi kupci. Med njimi velja izpostaviti Best Buy za najboljše razmerje med ceno in kakovostjo za ponudbo svežih pekovskih izdelkov, svežega pakiranega mesa in podobno. Tina Cipot, Vodja službe za odnose z javnostmi, Lidl Slovenija d.o.o. k.d. Sobota, 7. novembra 2015 1 7 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E APrimorski ~ dnevnik motociklizem - Odločilna zadnja dirka v razredu motogp v Valencii Rossi ali Lorenzo? VALENCIA - Ljubitelji bencinskih hlapov čakajo na jutrišnji veliki obračun za Veliko nagrado Španije v Valencii (start ob 14.00, neposredni prenos po Cielo in MTV8) v motociklističnem razredu motogp. Valentino Rossi ima pred zadnjo dirko sezone sicer sedem točk prednosti, a bo moral dirko začeti z zadnjega mesta. »To dejstvo bo seveda vse le še otežilo. Že brez tega bi bilo dovolj težko, zdaj bo le še težje. A prišel sem in potrudil se bom po najboljših močeh. Na treningih se bom skušal čim bolj pripraviti na dirko. Ko pa se bo začela, bomo videli, kaj bo,« je previden Rossi. Lorenzo lovi svoj tretji naslov svetovnega prvaka: »Če sem pošten, se nisem preveč ukvarjal s temi pritožbami. Moja želja je, da sem čim bolj osredotočen na konec tedna, ki je zame očitno zelo pomemben. O preteklosti bi rekel le, da mi je žal geste na zmagovalnem odru, za vse preostalo pa mi ni prav nič žal, želim se le osredotočiti na zadnjo dirko.« Veliko se je govorilo, da obstaja več klanov, prednjačil naj bi španski. Lanski svetovni prvak Marc Marquez pravi: »Za mano so res naporni tedni. Rad bi na vse samo pozabil in se pripravil na dirko. Moj načrt je, da se borim za zmago in nič drugega, kar pravzaprav velja za vsako dirko. Letos sem se sicer naučil, da včasih ni nič narobe, če si tretji ali četrti, te točke še kako prav pridejo za prvenstvo.« Valentino Rossi (na fotografiji) je na včerajšnjem treningu dosegel peti najboljši čas. Od najboljšega Jorgeja Lorenza je zaostal 364 tisočink sekunde ansa Ker bo imel Lorenzo ne glede na razplet zadnje dirke v sezoni več zmag, mu za naslov svetovnega prvaka zadošča, da ima na koncu toliko točk kot Rossi. Kdo bo slavil zmago? Rossi bo zmagal, če ... bo v Valencii 1. ali 2.; če se uvrsti na 3. mesto, Lorenzo pa ne sme zmagati; 4., 5. ali 6., Lorenzo največ 3.; 7., 8. ali 9. Lorenzo največ 4.; 10. ali 11., Lorenzo največ 5.; 12., Lorenzo največ 6.; 13., Lorenzo največ 7.; 14., Lorenzo največ 8.; 15., Lorenzo največ 9.; brez točk, Lorenzo največ 10. Dragičevih 18 točk MINNEAPOLIS - Košarkarji moštva Miami Heat so v ligi NBA zmagali na gostovanju pri Minnesota Timberwol-ves s 96:84. Goran Dragic je k zmagi gostov s Floride prispeval 18 točk, tri skoke in dve podaji. Nov poraz je doživel Be-no Udrih (9 točk) z Memphisom. Portland Trail Blazers so Memphis premagali kar s 115:96. EVROLIGA - 4. krog, skupina A: Crvena zvezda - Fe-nerbahče 60:74; skupina C: Krasnodar - Izmir 72:53, Žalgiris - Barcelona 78:85, Zielona Gora - Panathinaikos 71:68; skupina D: Malaga - Sassari 80:62. A-LIGA - V današnjem 12. krogu nogometne A-lige bo Milan gostil Atalanto (20.45), Verona pa Bologno (18.00). V Sloveniji: Zavrč - Krško 1:1; jutri: Gorica - Luka Koper (17.45). VATERPOLO - A1-liga: Savona - Pallanuoto TS 12:11. novosti - Na Videmskem Furlanščina, šport in Udinese VIDEM - Furlanščina si vse bolj utira pot tudi na športnem področju. Danes bodo v Remanzaccu predstavili prvo brezplačno aplikacijo za športna društva oziroma ekipe v furlanskem jeziku. Aplikacijo, ki na enostaven način omogoča vodenje društev in urejanje koledarja treningov oziroma tekem in bo koristna tako za odbornike kot za družine, je izdelalo avstralsko podjetje Teamstuff, za furlanski prevod pa je poskrbela Deželna agencija za furlanski jezik Arlef z društvom Aurora, ki je v zadnjem letu aplikacijo testiralo in jo uporabljajo za vodenje vseh svojih osmih nogometnih ekip. Kot je povedal predsednik Arlefa Lorenzo Fabbro, je na področju jezikovne promocije binom jezik - šport zelo pomemben: »Z jeziki in športom poudarjamo različne vrednote, skrbimo za zdravje, vrednotimo razlike in skrbimo za socialno povezanost. Vse to je koristno za športnike in navijače vseh starosti.« Deželna agencija za furlanski jezik je med drugim tudi že podpisala dogovor z Občino Videm in Udinesejem za postavitev tabel in izvajanje dejavnosti v furlanščini na obnovljenem nogometnem stadionu Friuli. Arlef bo za vse to poskrbel do januarja, danes pa bodo v Remanzaccu v sodelovanju z društvom Aurora in občinsko upravo, ob prisotnosti predstavnikov Conija in nogometne zveze Figc pokazali primer dvojezičnega športnega igrišča, kjer bo »furlanščina na domačih tleh«. Ta model bi lahko nato posnemali in ga uporabili tudi drugod po Furlaniji. »Ponosni smo, da bomo pri nas imeli prvo dvojezično, furlansko-italijansko igrišče. Pobuda je naletela na veliko zanimanje s strani mladih uporabnikov in njihovih družin,« je povedala županja Remanzacca Daniela Briz. Dvojezične table, s katerimi so opremili nogometno igrišče in z njim povezana stavbe, bodo uradno odkrili ob 16.15, nato pa se bo začela prijateljska tekma naraščajnikov, ki jo bosta v furlanščini komentirala igralec Claudio Moretti in novinar Enrico Turloni, neposrednemu prenosu pa bo mogoče slediti tudi na valovih Radia Onde Furlane. (NM) odbojka - Na tekmi v ljubljanskih Stožicah ACH Volley - Modena Čar lige prvakov Ljubljanske Stožice v četrtek niso pokale po šivih. Odbojkarska liga prvakov ni košarkarska evroliga. Tekme Unio-na Olimpije so bile v zlatih časih hitro razprodane. Vseeno pa je bilo vzdušje na tekmi ACH Volley - Modena živahno. Ljubljanska ekipa gologlavega (in simpatičnega) trenerja Bogdana Kotnika ni tista udarna šesterka, ki se je pred petimi leti prebila vse do finalnega četveroboja najbolj elitnega odbojkarskega klubskega tekmovanja. Navsezadnje je pred enim tednom izgubila proti kranjskemu Triglavu (2:3). Tokrat pa so imeli pred seboj nič manj kot nekoč slovito Modeno, lanskega italijanskega pokalnega prvaka. Italijanska ekipa trenerja Angela Lorenzetti-ja se je v Stožicah predstavila s prvim zvezdnikom, evropskim prvakom, Francozom Earvinom Ngapethom. Slovenski ljubitelji odbojke so lahko v živo občudovali njegove servise v skoku (in drugo). Na nasprotni strani ni vstopil v polje šte-verjanski odbojkar Jernej Terpin (številka 14), ki - kot nam je povedal po tekmi - je bil lažje poškodovan. »Zadnje dni me je bolela ramenska mišica. Morda zaradi treningov z utežmi v fitnesu. Vedel sem, da ne bom igral. Vseeno je bilo vzdušje izjemno. Liga prvakov ima svoj čar,« je dejal Terpin, ki je po tekmi stekel do tribune in pozdravil številne goriške navijače. »Veseli me, da so prišli v Ljubljano,« je dodal. Goriško skupino je vodil športni vodja Olympie Andrej Vogrič. Prišli so z dvemafurgonoma. Drugi tudi z osebnimi avtomobili. Jernej se je pogovarjal tudi s tržaškim prijateljem Elio Bossijem, ki igra v Modeni. »Zmagali smo brez težav. Vedeli smo, da smo močnejši od ljubljanske ekipe ACH, ki pa se je predvsem v prvem se-tu močno upirala. Veseli me, da lahko igra moj prijatelj Jernej na tem nivoju,« je poudaril Bossi. Trener ACH Volley Bogdan Kot- nik je bil kljub porazu dobre volje: »Vedeli smo, da imamo proti Modeni zelo malo možnosti za zmago. Italijani so morda celo medfavoriti za osvojitev evropskega naslova. Mi se realno lahko borimo za tretje mesto, kar pa ne zadošča za uvrstitev v drugi del. V naši skupini sta še Gdank in Vojvodina, proti kateri bomo igrali v prihodnjem krogu, 18. novembra,« je ocenil trener Kotnik. Prihodnja domača tekma ACH Volleyja pa bo šele 3. decembra, ko bo v Stožicah gostil poljski Gdansk. Najbolj iskan odbojkar med novinarji je bil Francoz Earvin Ngapeth. 24-letni igralec Modene je bil na razpolago prav vsem. »Slovenijo poznamo dobro. Pred kratkim je presenetila vso svetovno javnost in se je uvrstila v finale evropskega moškega odbojkarskega prvenstva. Tudi sami nismo verjeli, da bomo vfina-lu igrali proti Sloveniji, ki je premagala nič manj kot Italijane in Poljake. Neverjetno. V finalu pa jim je najbrž zmanjkalo moči. Slovenija je športni fenomen,« pravi Ngapeth, ki je na igrišču razpoznaven tudi s posebno frizuro. Bolj značilno za nogometaše. »Sem pač poseben. Rad eksperimentiram,« je dodal simpatični Francoz. Trener Modene Angelo Lorenzetti je priznal, da je bil pred tekmo nekoliko živčen: »Fante sem opozoril na uspeh Slovenije na EP. Nisem si želel, da bi proti ACH-ju padli kot italijanska reprezentanca proti slovenski. Zaradi tega smo igrali zelo zbrano in nismo varčevali z močmi. Vse se je dobro izteklo.« V četrtek se je zgodilo tudi to: novinar koprske televizije TV Koper Capo-distria Roberto Siljan je imel neverjetno smolo s telefonsko linijo. Celotno srečanje je komentiral kar s pomočjo prenosnega telefona. Jan Grgič Števerjanski odbojkar Jernej Terpin z osebnimi navijačicami jng odbojka - V državni B2-ligi Sloga Tabor Televita že drevi v Repnu Oba slovenska državna odbojkarska B2-ligaša bosta igrala že drevi. Sloga Tabor Televita bo že drevi ob 20.30 v domači telovadnici v Repnu gostila Porto Viro, ki je v prvem krogu prvenstva premagal Casalserugo s 3:0. Varovanci trenerja-igral-ca Gregorja Jerončiča bodo skušali osvojiti vse tri razpoložljive točke. Med tednom je zbolel Francesco Biribanti, tako da je njegov nastop drevi pod vprašajem. Podobno bodo skušali storiti tudi odbojkarji združene ekipe Olympie, ki se bodo odpeljali na gostovanje v Veneto. V okolici Padove bodo igrali proti Massanzagu, ki naj bi po mnenju trenerja združene ekipe Fabrizia Marchesinija, sodil med ekipe, ki se bodo borile za obstanek. »Vsaj na papirju, kaže, da je res tako. Na igrišču bo drugače. Ekipe iz veneta so zelo agresivne in bojevite. Igrati moramo sto na uro,« je napovedal Marchesini, ki danes ne bo imel na razpolago Dragana Pavloviča. V ženski C-ligi bo Zalet Sloga igral v Trivignanu. Varovanke trenerja Jasmina Čuturiča bodo dale vse od sebe, da na gostovanju osvojijo celoten izkupiček. Za vse tri točke se bodo borile tudi odbojkarice Zaleta Kontovela. V telovadnico na proseški Rouni (Ervatti) prihaja Volley Team, ki je po treh krogih brez točk zadnji na lestvici. V deželnem prvenstvu moške C-ligi čaka domačo tekmo tudi Slogo Tabor. Varovanci trenerja Danila Berlota bodo na Opči-nah gostili videmski Volley Ball, ki je po dveh krogih edino moštvo s polnim izkupičkom. Obeta se zanimiv dvoboj. Demi Vattovaz (Zalet Sloga) Odbojkarji in odborniki goriške Olympie v ljubljanskih Stožicah jng 18 1 0 Torek, 18. novembra 2015 ŠPORT / košarka - V državni C-ligi gold Jadran pred domačim občinstvom Pod drobnogledom Prvič brez poškodovanega (do konca sezone) Daniela Baticha - Vodstvo še išče ustrezno zamenjavo V državni košarkarski C-ligi gold je že napočil čas za sedmi krog prvenstva. Kdor si želi v živo ogledati Jadran, naj torej ne zamudi jutrišnje tekme na Opčinah ob 18. uri proti moštvu Garcia Moreno iz Arzignana, saj je nato koledar poskrbel za nekoliko nenavaden spored; četa trenerja Mure bo naslednji dve srečanji (proti Tar-centu in Coneglianu) odigrala v gosteh, v desetem krogu bo počivala, v enajstem krogu pa jo čaka novo gostovanje v Gorici proti Arditi, tako da bodo Ban in soigralci ponovno nastopili pred domačo publiko čez več kot mesec dni, in sicer 13. decembra proti Calligarisu iz Korna. Jutrišnji nasprotnik je moštvo iz Arzignana, ki ga košarkarji Jadrana že nekoliko poznajo, saj so lani skupaj nastopali v Domači šport Danes Sobota, 7. novembra 2015 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA SILVER - 19.30 v Latisani: Trevisan Confezioni - Bor Radenska; 20.30 v Dolini, telovadnica S. Klabjan: Breg - Ferroluce Romans MOŠKA D-LIGA - 18.00 na Rouni: Kontovel - Sokol UNDER 15 MOŠKI ELITE - 16.00 v Trstu, Stadion 1. maja: Bor - Codroipese UNDER 15 MOŠKI - 16.30 v Červinjanu: Romans - Jadran ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 20.30 v Repnu: Sloga Tabor -Porto Viro; 20.30 v Massanzagu (PD): Massanzago - Olympia MOŠKA C-LIGA - 18.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Volley Ball Udine ŽENSKA C-LIGA - 20.45 v Trivignanu: Borgo Clauiano - Zalet Sloga MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Reani: Reana - Val; 20.30 v Pavii di Udine: Blue Team - Olympia; 20.30 v Sovodnjah: Soča - Villains ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v telovadnici na Rouni: Kontovel Zalet - Apicoltura Comaro 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Štandrežu: Mavrica - Cormons UNDER 16 ŽENSKE - 15.30 na Opčinah: Poggivolley - Kontovel Zalet UNDER 14 ŽENSKE - 16.15 v Nabrežini: Sokol -Oma NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Repnu: Kras - Zaule DEŽELNI NAJMLAJŠI - 15.00 v Trebčah: Kras -Sanvitese HOKEJ NA ROLERJIH A1 -LIGA - 20.30 na Opčinah, Pikelc: Polet Kwins - Asiago Vipers NAMIZNI TENIS MOŠKA C1 -LIGA - 17.00 v Zgoniku: Kras - Padova MOŠKA D1-LIGA - 16.00 v Zgoniku: Kras -Gemona B Jutri B2-ligi, obe ekipi pa sta po koncu sezone nazadovali. Ravno proti Arzignagnu je Jadran v prvem krogu povratnega dela prvenstva dosegel svojo prvo zmago v B2-ligaški izkušnji (87:46). Garcia Moreno je ohranil tri ključne igralce, kot so Venca-to, Bolcato in Monzardo, okrepil pa se je z Montanarijem in Seganfreddom. Moštvo iz Arzignana je v dobri formi, saj je prejšnji teden premagalo močni Tarcento. Nekoliko slabše pa je vzdušje v Jadranovem taboru, v katerem so se morali med tednom sprijazniti s poškodbo Daniela Ba-ticha, ki bo zaradi raztrgane kolenske križne vezi miroval do konca sezone. »Danielova poškodba je vse pretresla, saj je Batich eden izmed stebrov ekipe in najbolj izkušeni igralec. On je tisti, ki je v skupino prinesel profesionalni način dela. Sedaj pa se moramo vsi izkazati in potruditi, da zapolnimo to vrzel. Zavedamo se, da bomo morali še povečati kakovost treningov, saj bomo zagotovo občutili odsotnost tako pomembnega košarkarja,« pravi Jadranov trener Andrea Mura. Jutri bo namesto Daniela Baticha na klopi mladinec (ekipa under 20) Vasja Skoko, pri društvu pa že iščejo ustrezno zamenjavo. »Najbolj logična je seveda notranja rešitev, tako da bomo Batichevo nadomestilo poiskali v ekipi under 20. V teh trenutkih je prav, da si vsa društva v sklopu Jadrano-vega projekta pomagajo med seboj. Upam, da bo poškodba enega košarkarja lepa priložnost, da se kak drug mlajši igralec izkaže,« zaključuje Andrea Mura. (av) Jadranovec Saša Malalan fotodamj@n PROMOCIJSKA LIGA - Sinoči: Dom - Ronchi 77:70 (Zavadlav M. 33, Zavadlav G. 20). nogomet - V elitni ligi prihaja v Križ nevarni Sanvitese Vesna brez Colje? V taboru kriškega društva sta lažje poškodovana Colja in Vatovac - Kras v Guminu - Juventina doma Bliža se prva tretjina deželnih amaterskih prvenstev. V jutrišnjem 9. krogu bo Vesna na domačem igrišču v Križu (ob 14.30) gostila Sanvitese, ki je dolga leta igral v D-ligi. Ekipa iz San Vita al Tagliamento ima prav toliko točk na lestvici kot kriški plavi in repenski Kras (12). »Tekma ne bo lahka. Gostje ne bodo zlahka prodali svoje kože. Želimo si osvojiti vse tri točke,« so želje športnega vodje Vesne Paola Soavija. Trener Luigino Sandrin še ne ve, ali bo imel na razpolago lažje poškodovana Davida Coljo in Roka Vatovca. Oba bo preveril še pred jutrišnjo tekmo. V Križu bo sodil Videmčan Marangone. Težja naloga čaka Kras, ki bo igral v Guminu. Gemonese cilja letos visoko. Doslej so zbrali 14 točk, dve več od Krasa. Varovanci trenerja Tončija Zlogarja bodo skušali presenetiti. Še vedno bo odsoten Daniel Tomizza, ki sicer že trenira po poškodbi. Tudi Milan Grujic se počasi vključuje v trenerski proces moštva. »Potrebuje pa še nekaj časa, saj poškodba ličnice pusti posamezniku močan psihološki udarec. Na razpolago bo morda šele januarja,« je povedal tajnik Krasa Paolo Sarazin. Med tednom se je z lažjo poškodbo soo- Sežanski napadalec Krasa Dino Stančič fotodamj@n čal tudi branilce Jan Pahor, ki pa bo jutri bržkone stisnil zobe. Na razpolago bo znova Fachin. V Guminu bo sodil Roman Zotta iz Manzana. Derbi kroga bo v Cordenonsu, kjer bo drugouvrščena ekipa gostila vodilni Lumignacco. V promocijski ligi bo skušala Ju-ventina podaljšati pozitivno serijo. V Štandrež prihaja Sevegliano, ki je s tremi osvojenimi točkami zadnji na lestvici. Zmaga je imperativ. Težje, toda ne nemogoče delo čaka Primorec, ki bo Nedelja, 8. novembra 2015 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Sanvitese; 14.30 v Guminu: Gemonese - Kras. PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Sevegliano; 14.30 v Trstu, Ul. Locchi, Sant' Andrea - Primorec 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Isonzo; 14.30 v Porpettu: Porpetto -Sovodnje; 14.30 v Terzu: Terzo - Breg; 14.30 v Bazovici: Zarja - Cormonese 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Padričah: Gaja -Romana; 14.30 v Moraru: Moraro - Primorje DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 Trebčah: Kras - Ufm NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Korenu: Virtus Corno -Juventina NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 v Dolini: Montebello Don Bosco - Kras NAJMLJAŠI - 10.30 v Ronkah: Ronchi - Juventina; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Isonzo; 12.00 na Opčinah: Roianese - Zarja KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 na Opčinah: Jadran - Arzignano UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 telovadnica na Rouni: Polet - Libertas Cussignacco UNDER 14 MOŠKI ELITE - 11.00 v Tržiču, Ul. B. Powel: Falconstar - Bor ODBOJKA UNDER 17 MOŠKI - 10.30 v Gorici: Olympia -Cordenons UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Gorici, telovadnica Ul. Venier: Minerva Millennium - Mavrica; 11.00 v Sovodnjah: Soča Olympia - Cormons UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Sloga Dvigala Barich - Altura; 11.00 v Trstu, Ul. Mameli: Eurovolleyschool - Kontovel Namizni tenis: prva zmaga Krasa (C1 -liga) V tretje gre rado ... povsem posrečen pregovor za C-ligaše Krasa, ki so se v 3. krogu državne namiznote-niške C1-lige podali na gostovanje v Vicenzo in odnesli domov prvi par točk letošnje sezone. Zmaga je Krasu prinesila trenutno predzadnje mesto na lestvici, kjer se nahajajo tudi druge tri ekipe, kar pomeni, da je lestvica »kratka« in boj za obstanek povsem odprt. Razveseljivo je tudi dejstvo, da prvouvrščeni ekipi le nista tako oddaljeni, saj sta zbrali vsega skupaj 6 točk. Katja Milič, Tom Fabiani im Alessandro Flego so nasprotnikom ekipe TT Citta di Marostica prepustili pičli dve točki. Začetek sicer ni bil najbolj obetaven, saj so domačini takoj povedli z 2:0. A to je bilo tudi vse. Katja Milič je namreč spravila na kolena vse tri moške kolege ter znatno pripomogla k zaključnemu pozitivnemu rezultatu. Piko na i sta dodala še Fa-biani in Flego, ki sta vsaka osvojila po eno prepotrebno točko. Ze danes jih čaka težka tekma proti Q4 Padova, ki deli z zgoniško ekipo predzadnje mesto. Nadaljuje se pozitivna serija za Kras v D1-ligi, kjer so tokrat rdeče-beli s čistim 5:0 bili boljši od Trieste-Sistiana. V gosteh so nasprotnikom prepustili le tri nize. Z Edijem Bole- tom in Simonejem Giorgijem je tokrat zaigrala Sonja Doljak, ki je po hitrem postopku odpravila starega lisjaka Fulvia Kocha s 3:0. Tudi solidna Enrico Bombace ter Vincenzo Sportiel-lo nista bila kos Boletu, ki je spet dokazal, da doživlja trenutek forme. Prav tako je z dvema točkama dal svoj doprinos mladi Giorgi in pripomogel, da zgoniški sestav kraljuje na vrhu lestvice. V D2-ligi je Kras A po maratonskem dvoboju za las klonil v gosteh pri pordenonski Astri San Vito s 4:5. Solidna igra Monike Mosetti in Etto-reja Malorgia ni zadostovala, čeprav sta vsaka osvojila po dve točki. Paolu Fabrisu pa se je za las izmuznila ena zmaga, ki bi rezultat tekme obrnila v Krasovo korist. V skupini B pa beležimo ponovno zmago Krasa in ohranitev prvega mesta na lestvici. Katarina Milič, Roberto Milič, Luca Cep-pa in Matteo Parenzan so se s 5:2 veselili zmage nad Cusom iz Vidma. Največ je prispevala Miličeva ter mladi perspektivni igralec Ceppa z dvema osvojenima dvoboja. Težje gre kra-sovcem v prvenstvu D3 Open, saj po štirih krogih samevajo na dnu lestvice. Najmlajši si sicer pod vodstvom veteranke Isabelle Torrenti šele nabirajo izkušnje. (R) igral v gosteh proti tržaški ekipi Sant'Andrea San Vito. V 1. amaterski ligi bosta na domačem igrišču igrali Mladost in Zarja. Ekipa iz Doberdoba bo gostila Isonzo. Zarja pa Cormonese. Obe ekipi bosta skušali osvojiti zmago. Pomembno gostovanje čaka Sovodnje. V Porpettu se bosta spopadli ekipi s spodnjega dela lestvice. V 2. AL bo Primorje igralo v Moraru. Gaja pa bo na Padričah gostila Romano. (jng) Podvig Sovodenj U14 Pieris - Sovodnje 1:3 (0:1) Strelca: Briz; Solinas 2. Sovodnje: Vuk, Lupoli, Solinas (Argentin), Faggiani, Ocretti (Lakovič), Piovesana, Pintar, Faidiga, Briz (Marega), Bolteri (Troncar), Trevisan. Trener: Cijan. V zaostali tekmi sta se v Pierisu pomerili ekipi, ki sta imeli v dosedanjem delu prvenstva stoodstotni izkupiček. Domača ekipa je do tekme s Sovodnjami dosegla 38 zadetkov, prejela pa nobenega. Obeti iz sovodenjskega tabora pred tekmo niso bili spodbudni, saj so bili zaradi bolezni odsotni trije standardni igralci začetne enajsterice: Juren, Liut in Ožbot. A homogenost in srčna borbenost najmlajših iz Sovodenj je privedla do rezul-tatskega presenečenja, za katerega so zaslužni prav vsi igralci. POPRAVEK - Šport in šola Tudi Nika Pregarc Na 25. podeljevanju nagrad Šport in šola je bilo 31 in ne 30 dijakinj in dijakinj slovenskih goriških in tržaških višjih srednjih šol. V včerajšnji izdaji našega dnevnika je izpadlo ime Nike Pregarc, ki se ji oproščamo. NIKA PREGARC - Znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu; učni uspeh: 8,58; košarka - Pallacanestro Interclub Muggia. luka carli V Ljubljani po trebensko »Hitr ku m'čka« ••• Trebenca Luko Carlija (letnik 1974) marsikdo pozna kot odličnega glasbenika: dvanajst let je bil kapelnik trebenske godbe na pihala Viktor Parma, pri kateri igra še vedno klarinet. Malokdo pa ve, da je Luka pred kratkim pretekel ljubljanski polmaraton. »Bila je moja prva rekreativna tekaška tekma. 21 kilometrov dolgo progo sem pretekel v času 1 ura in 53 minut. Z dosežkom sem zelo zadovoljen, saj sem načrtoval, da bom na cilju v okrog dveh urah. Do 15 kilometra sem tekel s časom 5:30 na km, nato pa sem pospešil,« se teka po ljubljanskih ulicah spominja Luka, ki je za svoje prvo tekmovanje oblekel poseben dres. »Grafično ga je izoblikoval prijatelj Peter Ferlu-ga. Na sprednjem delu je po tre-benskopisalo 'Hitr ku mčka, zadaj pa 'Fuc'm ku mčka. Trebenci smo namreč mčke.« Glasba je Lukova prva ljubezen. Pri trebenski godbi na pihala igra klarinet in saksofon že celih 32 let. »Tu tudi učim v glasbeni šoli. Sem tudi član nekaterih glasbenih bendov: The Authentics, Rag Time Jazz Band in po potrebi se pridružim tudi drugim.« Teku se je Luka približal pred petimi/šestimi leti. »Ko je vsega preveč, si obujem tekaške čevlje in grem s hiše. Vsakič tečem okrog 12/13 km. Včasih potegnem do 18. Odvisno od časa, ki ga imam na razpolago. Tečem pa okrog Trebč, Orleka, Gro-pade in Bazovice. Približno 3-krat do 4-krat tedensko«, je povedal Luka, ki je kot otrok preizkusil kar nekaj športnih panog. »Opravil sem le en nogometni trening pri Primorcu in hitro razumel, da ta šport ni zame. Nekaj več časa sem vadil akrobatiko pri Boru. Nato pa sem se pri 14 letih odločil za gorsko kolesarstvo. Tekmoval sem za tržaški klub in nastopal sem na deželni ter tudi državni ravni. Enkrat sem tudi uspel zmagati nek pokal,« je svojo športno zgodovino obnovil Trebenc, ki je kolesarstvo vzljubil ... »ker smo se kot otroci potepali po vasi z 'graziellami'«. Kaj pa cilji za prihodnost? »Rad bi nastopil še na drugih rekreativnih tekih. Mika me, da bi se januarja preizkusil na daljši 32 kilometrov dolgi progi iz Boršta do Volnika. Nato bo sežanski Kraški maraton in drugo. Tekaških prireditev je na pretek. Le odločiti se moraš za ta pravo,« pravi Luka, ki obenem letos spremlja tudi bejzbol. »Moj sin se je namreč odločil za ta šport. Igra pri openski Alpini.« / RADIO IN TV SPORED Sobota, l. novembra 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 7.00 Experia - Viaggio in Italia nell'anno dell'Expo 8.00 Serija: Heartland 8.45 Sulla Via di Damasco 9.15 Parlamento Punto Europa 9.50 Frigo 10.15 Serija: Il nostro ami-co Charly 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.00 18.35, 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Serija: IK1 - Turisti in pe-ricolo 15.40 Serija: Squadra Speciale Lip-sia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccar-da 17.10 Sereno variabile 18.05 Viaggi da record 18.45 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: The Blacklist 22.55 Sabato Sprint 23.45 Rubrike RAI3 RAI4 21.15 Film: Giorni contati - End of Days (triler, '99, i. A. Schwarzenegger) 23.25 Film: Il diario di un condannato (vestern, '53, i. R. Hudson) RAI PREMIUM 12.45 Serija: L'ispettore Gently 14.25 Cult-Fiction 14.45 Aktualno: Anica - Appunta- mento al cinema 14.50 Nad.: È arrivata la felicità 16.4018.50 Il più grande pasticcie-re 18.40 0.55 Novice 19.15 Rai Player 19.20 Nad.: Sposami 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegior-ni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Buon-giorno benessere 11.00 Line Verde Oriz-zonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Linea Blu 15.00 Nad.: Legami 15.45 Sabato In 17.15 A Sua immagine 17.45 P assaggio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Ti lascio una canzone 21.20 Film: Con il sole negli occhi (dram.) 23.15 Nad.: Amanti e segreti _RETE4_ 7.00 Media Shopping 7.50 Nad.: Due per tre 8.35 Film: Il bestione (kom.) 10.45 Ri-cette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo spor-tello di Forum 15.30 Ieri o oggi in TV 15.55 Nad.: Monk 16.50 Nad.: Poirot 19.35 Serija: The Mentalist 21.30 Film: Programma-to per uccidere (akc., '90, i. S. Seagal) 7.00 Serija: Zorro 8.00 Film: Anna (dram.) 9.40 Film: Attenti a quella pazza Rolls Royce (kom.) 11.00 12.25, 14.45, 18.05 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.55 Dnevnik, vreme in šport 14.55 TV Talk 16.30 Report 18.10 Serija: I misteri di Murdoch 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Ulisse - Il piacere della scoperta 0.15 Un giorno in pretura 13.25 Pechino Express 16.05 Continuum 16.50 Delitti in Paradiso 17.55 Novice 18.00 Charlie's Angels 19.30 Rai Player 19.35 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 21.10 Film: The Bank Job (krim., '08, i. J. Statham) 23.15 Sorci Verdi _RAI5_ 14.15 La Terra vista dal cielo 15.05 India selvaggia 16.05 Gledališče: Statue unite 17.10 Laboratorio teatrale di Luca Ronco-ni 18.40 Novice 18.45 Ubiq - Origine 19.15 Ubiq - Metamorfosi 19.45 Memo -L'agenda culturale 20.35 Rai Player 20.45 Ogni quadro racconta una storia 21.15 Gledališče: Bagatelle teatrali 22.50 C'è musica e musica 23.45 Ghiaccio bollente RAI MO VIE 13.15 17.10 Rai Player 13.25 Film: Passioni e desideri (dram.) 15.20 Film: Mystic Pizza (rom., '88, i. J. Roberts) 17.05 0.50 Novice 17.15 Film: La tigre e il dragone (pust.) 19.15 Film: 8 donne e un mistero (krim., Fr., '02) 23.25 Film: Fuga da Absolom (akc.) _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 Mondo sommerso 10.30 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Film: Inga Lindstrom - L'eredita di Granlunda (rom.) 15.40 Nad.: Il segreto 16.10 Verissimo 18.45 Igra: Avanti un al-tro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 Tu si que vales _ITALIA1_ 7.05 19.00 Risanke in otroške oddaje 8.30 Film: Scooby-Doo e il mostro di Loch Ness (anim.) 9.55 Film: La leggenda del tesoro scomparso (pust.) 11.50 Live a casa tua 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Grande Fratello 201514.05 Film: Sherlock - Il grande gioco (krim.) 16.00 Film: Su-percop (akc.) 18.00 Nan.: La vita secondo Jim 19.30 Film: Alvin Superstar 2 (kom., '09) giorno 15.10 Serija: Jane Doe 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Cara, insopportabile Tess (kom., '94, i. N. Cage) 23.00 Film: California Suite (kom., '78, i. J. Fonda) TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 9.30 Ring 13.00 Rotocalco Adnkronos 13.10 Occhio alla spesa... 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 0.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 10.55 David Rocco: Dolce vita 11.55 Jamie: Menu in 15 minuti 12.55 18.15 Il re dello street food 13.30 Posso dormire da voi? 15.35 Vicini di viaggio - C'e posto per me? 16.05 Film: Il sarto di Panama (spio., '01, i. P. Brosnan) 19.15 Bourdain: Cucine segrete 20.10 Storia segreta 22.25 Dok. film: Cane e padrone _CIELO_ 12.15 13.25, 14.50, 15.55 Studio MotoGP 12.35 Motociklizem: Moto3, VN Valencie, kvalifikacije 14.10 Motociklizem: MotoGP, VN Valencie, kvalifikacije 15.05 Motocikli-zem: Moto2, VN Valencie, kvalifikacije 16.15 MasterChef Italia 18.15 Alessandro Borghese - 4 ristoranti 19.15 Affari in grande 20.15 Af-fari di famiglia 21.10 Film: Scandalo (dram.) _DMAX_ 12.30 Auto da rockstar 13.20 Incidenti di percorso 14.10 Ciak, ti sfido! 15.05 Nudi e crudi 15.55 Bear Grylls: l'ultimo soprav-vissuto 16.50 Super grattacieli 17.45 Inge-gneria impossibile 18.35 Affare fatto! 19.30 Unti e bisunti 20.20 Cacciatori di tesori 21.10 World's Top 5 22.00 Megacostruzioni 22.55 Armi d'elite SLOVENIJA1 6.10 Odmevi 7.0018.40 Risanke in otroške serije 9.10 Kviz: Male sive celice 9.55 Kratki film: Dajmo, Daan! 10.10 Infodrom 10.20 Razred zase 10.55 Dok. odd.: Gozdna dediščina Franje Pahernika 12.00 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.20 Dok. serija: Klekljana čipka v risu časa 14.50 Dok. serija: Koreja - nikoli več ena? 15.55 Dok. film: Burkež Pavliha 17.20 Posebna ponudba 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Vse je mogoče 21.35 Nad.: Pogrešani sin 21.10 Film: Garfield - Il film (kom., '04) 22.50 Film: Il regno di Ga'Hoole - La leggenda dei guardiani (anim., '10) _1RS_ 14.55 Film: La retata (kom., '87, i. T. Hanks) 17.00 Adesso cinema 17.25 Film: In fuga col malloppo (kom., '98, i. M. Brando) 19.15 Film: L'onorevole con l'amante sotto il letto (kom., It., '81, i. L. Banfi) 21.00 Film: I pompieri (kom., It., '85) 23.00 Film: La ver-gine, il toro e il capricorno (erot., It., '77) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.30 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 Il pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.20 Ta-gadà 16.20 Chi guida meglio? 17.00 Serija: Ironside 18.00 Serija: L'ispettore Barna-by 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: Josephine, ange gardien _LA7D_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 16.50 I menù di Benedetta 13.05 19.00 Chef per un 23.15 Film: Zgodbe o konjih in ljudeh (dram.) SLOVENIJA2 7.00 Najboljše jutro 9.00 Dober dan 10.35 Polnočni klub 11.45 Slovenci po svetu 13.00 Na lepše 14.00 10 domačih 14.50 Športni izziv 15.45 Igralci brez maske 17.05 Dok. odd.: Vietnam - Pastirji nebeških oblakov 18.00 Trije zvezdniki v Munchnu 19.30 Razred zase 20.00 Film: Dekle tvojih sanj (dram., '98, i. P. Cruz) 22.00 Zvezdana 22.40 Presenečenja 23.30 Odd.: Bleščica 0.05 Aritmija _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 Boben 15.25 Potopisi 15.50 Webolution 16.25 Iz arhiva po vaših željah 17.25 23.30 Vse-danes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Predstava: Krivda staranja 21.45 TG dogodki 22.15 Io che amo solo te - Sergio Endrigo 22.45 Vrt sanj _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 10.45 13.05 Tv prodaja 11.00 Film: Tabornice z Beverly Hillsa (kom.) 13.20 Tri želje 14.20 Slo- Sobota, 7. novembra Raimovie, ob 19.15 VREDNO OGLEDA Otto donne e un mistero Francija 2002 Režija: Francois Ozon Igrajo: Danielle Darrieux, Catherine Deneuve, Isabelle Huppert, Emmanuelle Beart in Fanny Ardant Po istoimenski drami Roberta Thomasa, je francoski režiser Francois Ozon posnel film, čigar dogajanje je postavil na samotno posestvo na sredo petdesetih let. Velika, žensko obarvana družina, se zbere, za praznovanje božičnih praznikov. Namen pa se kaj kmalu izjalovi, ker edinega prisotnega moškega, očeta Marcela, nekdo zabode. Snežni metež prekine vsakršen stik z zunanjim svetom. Iskanje krivca postane vse težje a vsem prisotnim je jasno, da je to lahko bila samo ena oseba ... venija ima talent 16.30 Film: Evina božična želja (kom.) 18.20 Celi svet ima talent 18.55 Vreme in novice 20.00 Gostilna išče šefa 22.00 Top 4 s Tjašo Kokalj 23.00 Film: Črni labod (dram., '10, i. N. Portman, M. Kunis) _KANAL A_ 7.3016.05 Serija: Naša mala klinika 8.20 Serija: Goldbergovi 8.4517.00 Serija: Dva moža in pol 9.10 Serija: Veliki pokovci 10.05 ŠKL - Šport mladih 10.35 Tv prodaja 10.50 Serija: Nepraktični šaljivci 11.20 23.45 Top Gear 13.25 Motociklizem: MotoGP, VN Valencie, kvalifikacije 17.30 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Rudar Velenje - Olimpija Ljubljana 20.00 Film: Varuh legende 3 (akc.) 21.50 Film: Ameriška pita (kom.) PLANETTV 12.15 Piflar in lepotica 13.10 Nan.: Vojaške žene 14.05 Hiša vaših sanj 15.10 20.00, 21.05 Kmetija: Nov začetek 16.55 Bogne-daj, da bi crknu televizor 17.55 Nakupuj in zmaguj 19.00 21.45 Danes 19.25 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 21.55 Film: Princ in jaz (rom., '04, i. J. Stiles) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino; 9.50, 14.40 Music box; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Pier Paolo Pasolini: Ubesedovanje - radijska drama, režija Marko Sosič; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronika mix; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Ante-prima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. APrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sobota, 7. novembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V naslednjih dneh bo obširen anticiklon afriškega izvora zajel južno in srednjo Evropo, kar bo zagotavljalo stanovitno vreme a obenem tudi temperaturne inverzije, ki se bodo postopoma še krepile. V višinah bo dotekal za ta letni čas zelo topel zrak. V___A Povsod po deželi bo prevladovalo pretežno jasno vreme. Sprva bo zjutraj ob morju še pihal burin nato pa krajevni vetrovi. V spodnji nižini bodo ponoči lahko nastajale meglice ali megla, po kotlinah pa nizka oblačnost, ki se bo čez dan razkrojila. Danes bo povečini jasno, popoldne bo predvsem na vzhodu države občasno nekaj več oblačnosti. Zjutraj in deloma dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Megla bo zjutraj lahko nastala tudi ob morju. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, ob morju okoli 7, najvišje dnevne od 16 do okoli 21 stopinj C. Nadaljevalo se bo lepo stanovitno vreme. V hribih bo jasno, drugod pa le zmerno oblačno. V spodnji nižini bodo ponoči možne meglice ali megla. Po kotlinah se bo lahko pojavila nizka oblačnost, ki se bo čez dan razkrojila. Prisotna bo temperaturna inverzija a s prijetnimi dnevnimi temperaturami tudi v višinah. Jutri in v ponedeljek bo pretežno jasno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Razmeroma toplo bo. ¡2 Sonce vzide ob 6.52 in zatone g ob 16.45 Dolžina dneva 9.53 Luna vzide ob 2.27 in zatone ob 14.57 2014 - Drugi dan zapored >£nS so se ponekod v osrednjem, zahodnem in z južnem delu Slovenije pojavljali močnejši nao livi, ponekod je v nekaj urah padlo okoli 100 mm < dežja, dnevna in dvodneva višina padavin pa je bila na nekaterih merilnih postajah rekordna. Danes: ob 1.18 najnižje -29 cm, ob 7.31 najvišje 37 cm, ob 14.27 najnižje -29 cm, o ob 20.03 najvišje 21 cm. 2 Jutri: ob 1.54 najnižje -30 cm, ob 7.57 najvišje 41 cm, ob 14.54 najnižje -36 cm, ob 20.38 najvišje 25 cm. Morje je mirno, temperatura morja 17,1 stopinje C. 500 m...........16 1000 m...........13 1500 m...........11 2000 m............6 2500 m............4 2864 m............2 UV indeks je ob jasnem vremenu sredi dneva okoli 2,5. Na Rodosu želijo zgraditi nov kolos ATENE - Skupina mladih arhitektov, inženirjev in arheologov želi v pristanišču mesta Rodos zgraditi novi kolos. Kolos, ki je nekdaj stal ob vhodu v pristanišče v mestu Rodos, je eno od sedmih čudes starega veka. Kar 30 metrov visok kip se je zrušil v potresu leta 226 p.n.št. Skupina mladih strokovnjakov iz Grčije, Španije in Velike Britanije si je novi kolos zamislila kot gigantsko stavbo, v kateri bo urejen kulturni center. V novi, okoli 150 metrov visoki stavbi, ki bi bila kar petkrat višja od originala, so si zamislili še knjižnico, razstavišče in svetilnik. Pobudniki trenutno zbirajo sredstva za projekt, katerega vrednost je ocenjena na 240 milijonov evrov. Doslej jim zanj ni uspelo zbrali še niti centa. Priletna Avstrijka razcefrala milijon evrov azija - Prvo srečanje voditeljev dveh držav po letu 1949 Danes v Singapurju zgodovinski vrh med Kitajsko in Tajvanom SINGAPUR - V Singapurju se bosta danes srečala predsednika Kitajske in Tajvana, Xi Jinping in Ma Ying-jeou. To bo prvo srečanje voditeljev z nasprotnih bregov Tajvanske ožine po letu 1949, ko se je z zmago komunistov nad nacionalisti končala državljanska vojna na Kitajskem. Novica o srečanju je na Tajvanu povzročila nemalo razburjenja. Ma Ying-jeou je v četrtek zaskrbljeni tajvanski javnosti pojasnjeval, da gre za prvi korak k normalizaciji odnosov med voditeljema 23-milijonske-ga otoka in azijske sile. Kritiki svarijo pred pretiranim zbliževanjem z veliko sosedo po desetletjih sovražnosti in Maju očitajo, da je razprodal tajvansko suverenost. Ma si, odkar je leta 2008 prevzel oblast, prizadeva za otoplitev odnosov s Kitajsko. Taipei in Peking sta od takrat podpisala 23 sporazumov, sosedi sta postali tesno povezani, z neposrednimi letalskimi linijami in turističnim razcvetom v zadnjih letih. Ma je v nagovoru narodu poudaril, da je cilj srečanja utrditi mir, blaginjo in status quo v Taj-vanski ožini. Vrh bo po njegovih bese- Na Tajvanu se je javno mnenje razdelilo na dva tabora: eni so za dogovarjanje s Kitajsko (na levi), drugi pa mu ostro nasprotujejo (na desni) ansa dah tudi priložnost za Tajvan, da se vsaj nekoliko otrese mednarodne osamitve. Kot je dejal Ma, bo srečanje namenjeno »blaginji prihodnje generacije«. »Obe strani v ožini bi si morali prizadevati za zmanjšanje sovražnosti. To je prvi korak k normalizaciji srečanj med voditeljema,« je dejal. Tajvan je leta 1971 ostal brez sedeža v Združenih narodih, kjer ga je zamenjala Kitajska. Danes ima otok diplomatske odnose samo z 22 večinoma afriškimi, srednjeameriškimi in pacifiškimi državami. Tajvan je tako potisnjen na obrobje mednarodne skupnosti, zaradi česar so številni Tajvanci jezni. Nasprotniki očitajo Maju, da poskuša vplivati na izid januarskih predsedniških volitev, ki jih bo vladajoči Kuomintang (KMT), kot vse kaže, izgubil. Tako Ma kot njegova stranka izgubljata podporo, deloma tudi zaradi protikitajskega razpoloženja na Tajva-nu v strahu pred naraščajočim vplivom Kitajske. »Jezni smo, ker bo Ma prodal Tajvan,« je dejal tiskovni predstavnik opozicijske stranke Tajvanska zveza za solidarnost, ki se zavzema za neodvis- nost otoka. V stranki sumijo, da imata Ma in Xi nekakšen skriven dogovor. Čeprav Tajvan že več desetletij živi samostojno, v Pekingu na otok gledajo kot na odpadniško provinco, ki čaka na združitev - če bo potrebno tudi s silo. ZDA, ki so se še v času hlade vojne zavezale, da bodo branile otok pred morebitno kitajsko ofenzivo, so previdno pozdravile napovedani vrh, na katerem bosta voditelja spregovorila pred javnostjo in za zaprtimi vrati. Opazovalci se strinjajo, da gre za prelomen dogodek, vendar pa se jim poraja vprašanje, zakaj je Peking v srečanje na najvišji ravni privolil ravno zdaj, pred tem pa je zavračal Majeve predloge. Nedvomno gre za javni izraz podpore KMT pred bližnjimi volitvami. Kandidatka opozicijske Demokratske napredne stranke na predsedniških volitvah Tsai Ing-wen, ki velja za favo-ritko, je dejala, da bo srečanje v Singa-purju »škodilo tajvanski demokratični politiki«. »Ljudje mu ne bodo dopustili, da bi omejil prihodnost Tajvana izključno za svoj politični ugled.« (STA) DUNAJ - Ostarela Avstrijka je na koščke raztrgala skoraj milijon evrov, s čimer naj bi želela razjeziti svoje dediče. Ko je 85-letnica umrla v domu za starejše občane, so na njeni postelji našli raztrgane bankovce v vrednosti 950.000 evrov in varčevalne knjižice. Tožilec Erich Habitzl je povedal, da ne morejo nič narediti za sorodnike. »Poškodovanje denarja v lasti ženske ni kaznivo dejanje, zato nismo sprožili preiskave,« je dejal. Časnik Kurier je sicer poročal, da za sorodnike še ni vse izgubljeno, saj naj bi avstrijska centralna banka bankovce zamenjala. »Če dediči najdejo raztrgan denar in če pristnost denarja ni sporna, ga seveda lahko zamenjamo,« je povedal predstavnik banke Friedrich Hammerschmidt. fotoutrip "15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Olivija Smotlak iz Mačkolj med pobiranjem oljk in branjem Primorskega dnevnika na "Devcah" marina in magda sturman