VLADIMIR POŽAR: Pravni položaj učiteljstva. (Daije.) Brez dvoma je, da se opravlja služba našc stroke 1. s posebnim naporom in stalno zvišano pozornostjo, (n. pr. vedne priprave dan na dan. študij vedno novih metod itd.). 2. da je naša služba vedno zvezana z nevarnostjo za naše zdravje, (kar kaže visok procent umrljivosti našega stanu vsled sušice. jetike in drugih pljučnih bolezni). 3. da se naša stroka po svojem značaju posebno odlikuje (dvojno dek): delo v šoli. izvenšolsko delo med narodom) in da gre pravzaprav vse.i naši stnoki v tem 61. zaikona predvidena posebna doklada na pla5o, bodisi v denarju bodisi v naravi. Je pa naš dd krajine — logaško okrajno glavarstvo pove5ini tudi tako. da je z ozirom na to. da meji neposredno na tujo državo naša služba zvezana tudi z življenjsko nevarnostlo. Znani so slučaji vpadov italijanske finance v obmejneTn delu Hotedršice irt ondotni poboji. gode pa se slični dogodki tudi v Planini in drugod. le da vsa javnost zanje ne ve, marveč vemo zanje le bolj domačini. Na lastne oči sem videl čez mejo v Planino došle fašiste. ki gotovio ne prihajajo na naše ozemlje iz ljubezni do našega rodu, marveč, da kdaj »zarobijo« tega ali onega vro5ega jim neprijatelja, kar so jim zlasti naši učitelji vsled tople propagande proti njim. Korak od ceste 5e stopiš. te lahko vjemo in odvedejo v deželo pomaranč, katerih ti pa ne pokažejo, pač pa bi ti dali občutiti trdriost njih zapornih naprav. Ce kateri okraj v Sloveniji, zasluži naš okrai obljubljemh doklad in jih zato tudi moramo dobiti. Ne gre nam tu za pas 10 km, kot ga zahtevajo naši tovariši v severnem delu. gre pa nam zato, da dobe. kar. jfan gre oni, ki so tik ob meji. pa tudi ne samo to, marveč vse u5iteljstvo okraja Ln države radi njih službe, ki je zvezana s posebno pozornostjo. s posebnim naporom, z izvestno nevarnostjo za zdravje in vsled svojega <xiličnega značaja. S tem členom v zvezi in na njegovi podlagi pa moramo in moremo zahtevati tudi šolski voditelji pLačilo. ki nam gre za upraviteljske posle naših šol. Naš službeni položaj je tak, da nam gre po vsej pravici posebna dioklada na plačo. ker se naš položaj dviga nad skupino. v katero spadamo. pa vendar ne moremo biti uvrš5eni v višlo skupino. Mi vršimo službo učiteljev, delno nadzorstvo nad njimi in smo obremenjeni še z delom v pisarni, z odgovornostjo za red in enotnost v šoli, za disciplino učencev in učiteljstva itd. Opravljaino torej šolsko. izvenšolsko in pisarniško službo za enaiko plačilo z onimi, ki v pisarni nimajo dela. Zahtevamo torej opravilne doklade za. ves 5as nazaj. odkar so nam bile ustavljene kljub nakazilom v prejšnjih imenovanih dekretih. mioraTno pa dobiti opravilne doklade, in sicer delu primernejše kot so bile prejsnje tudi v bodoče. kar naj nam UJU vsekakor in 5imprej izposlnje na pristojnih mestih. Gotovo je, da ugodnost, ki nam gre glede drv vn natura ali v denarju, ne moremo prezreti. ker nam je obljubljena z izpremembo in popolnitvijo zakona o narodT-ih šolah z dine 19. aprila 1904. 51. 33., 39. in 41., zato nam naša organizacija UJU izposluj potrebno uredbo. Tudi nova razdelitev draginjskih doklad nas je z delitvijo v tri draginjske razrede presetnetila. Večina naših šol je v 3. draginjskeTn razredu. izvzeti so le sedeži okrajnih glavarstev. kjer velja II. draginjski razred. Vsi pa vemo. da so kraji z okrajnimi glavarstvi v neposredtiji bližini železnic. kjer so živlienjske potreb_5ine cenejše od onih v krajih. ki so oddaljene od železnic, kjer je cena dovozu silno visoka. . Ves živež prihaja iz centrov n. pr. iz Ljubljane. Zagreba. Banata itd. in je v Planini. Staretn trgu. na Rakeku in drugod vedno dražji kot v Ljubljani. Logatcu itd. V našem obmejnem glavarstvu pa dviga ceno živilom še neposredni stik z Italijo, ki ima boljšo valuto od nas. Vsekakor so obmejna glavarstva ali gotovi pasi v njih in to zlasti v bližini držav z boljšo valtrto glede draginje na slabšean. kot ona v sredmi pokrajine ali ob državah z nižjo denarno vrednostjo. Naš okraj bi moral biti torei ves v II. draginjskem razredu. kar naj skuša UJU tudi do-eči. Tudi glede uporabe bolnic in vprašanja našega brezplačnega zdravljenja v njih, ie za nas perece. Da bi hodil državni uslužbenec k privatnim zdravnikom v mesta. ne zadostuje njegova plača tiiti za vožnjo in honorarje zdravni- kom. kaj šele za zdravila in kar zdravniki odrede. Mi sicer nočemo bolehati, raje bi bili vedno zdravi, a kaj ko svojih pljuč in grl nimamo zavarovanih. ko nam jih naša služba kvari^ Mi ne silimo v bolnice. in išečemo v njih zdravljenja šele v najskrajnejši sili. Nam ie vseeno. če smo prisiljeni iti v bolnico. ali smo v deželni ali državni bolnici. da Ie ozdravimo in moremo zopet nazaj v službo. Ker pa uradniški zakon veli, da je naše in naših družinskih članov zdravljenie v državnih bolnicah brezpla5no, je država ta 51en giotovo ustavila v zakon zato. ker uvidi, da bolniških stroškov naši dohodki ne vzdrže. Uverien sem tudi. da skupščina ni bila mnenja, da bodo vsi učitelji Slovenije vedno zdravi. ker je zakicm veljaven za vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in nam je dala sama nasvet. da se pobrinenio. kaiko nai se nam v tein ugodi. Gotovo je. da niosi država stroške zdravljenja uradništva v državnih bolnicah sama in da jih mora kriti. Zakaj bi jih ne rnogla kriti tudi v drugih bolnicah, kjer ni državnih, saj je za državne ali samoupravne bolnice predpogoj zdTav-jenja plačilo in torej tudi eno in isto ali vplača država to vzdrževalniiK) v državno. ali deželno bolnico. Ker pa v Sloveniji ni državnih bolnic. nai izposluje UJU. da se zdravi učiteljstvo ob zakonskih pogojih v deželnih ali drugih bolnicah v kar izposluj pri pristojnem ministrstvu potrebrvo uredbo. e) O prestanku službe govore 51. 131.—135. dovolj jasno, da bi bila razlaga popolnoma odve5. f)O pokojninah inpreskrbi preostalih družinskih 61 an o v velja isto kot glede prestanka shižbe. ker so členi 136. dio 158. jasni. Delno nejasnost uvajajo le prehodne odredbe in zlasti 61. 239.. ki se glasi: »Prej upokojeni uslužbenci ostanejo še nadalje z istimi pokojninami in draginjskimi dokladami. Uslužbenci. upokojeni potem, ko stapi v veljavo ta zakon. a v treh letih od dne. ko stiopi v veljavo. uživajo pokojnino po odredbah dosedanjih zakonov. — Od tega se izvzemajo uslužbenci, ki se upokoje, ko so dovr_.ili zakonsko število službenih let ali so doseg-li starost. po kateri morajo po zakonu stopiti v pokoj. — Uslužbencem. ki se onesposobijo. izvrševaje svojo službo. sme ministrski svet priznati pravico. da se upokoje po odredbah tega zakona.« (Dalje prih.)