LetO LXV PoStnlna plačana y idiorbi V Ljubljani, v nedeljo, dne 12. decembra 1937 Stev. 284 Cena 2 Din Naročnina mesečno ^^^^^^^^^^ Cek. račun: Ljnb- za ^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^r ^^^ ^^^^^^^^ Ijana St m gtvo — ne- ^^^^^^ m^^B Y ^_ fl^^L m ^__™ 10.34l> za ^^^^^^^ AHHj ^^m m BHnrbq| b^^^L m ■ MM ^^m M ^^B m ^^m m^M Din ^^B ^^m Mb ^m M Uredništvo je t JELmm*SPW JBm^ Upra va: Kopitar- Kopitarjevi nL 6/111 jeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika etvo 40 Din — ne- 10.344 za insernte: Slovenska akademija znanosti in umetnosti ustanovljena Akademik Aleš Ušeničnik starostni predsednik Akademije Na tih in skromen način, kakor so slovenski znanstveniki in umetniki skromni, je stopila v življenje včeraj Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Kulturnemu središču slovenskega naroda pomeni ta ustanova poleg univerze najvišji pogon duha in najvišjo kulturno avtoritativo. S tem so je uresničil sen slovenskih znanstvenikov, ki so že stoletja sanjali o takem resnično osrednjem, vse zemlje Slovencev združujočem »učenem društvu«, v katerem bi bile osredotočene vse panoge ved in umetnosti, ki bi združevalo v sebi enotno vodstvo v raziska-vanju narodnih znanosti, odpiralo razglede v evropski svet in dajalo pobude slovenski umetnosti. V nas je še živ spomin na klasicistično humanistično akademijo prvih ope-rosov v 17. stoletju, še se spominjamo naporov druge akademije prosvetljencev v 18. stoletju, prizadevanj Kumerdeja in Japlja; svetel spomin hranimo v svoji zgodovini o znanstvenem krožku ob hromem polihistorju in prirodoslovcu baronu Zoisu na Grabnu, tej naši stvarni akademiji ob vstopu v novo 19. stoletje, iz katerega je izšla prva resnična slovenska pesem Val. Vodnika ter prva slovenska in slovanska sistematična slovnica Kopitarja, ki je prvi sanjal celo o centralni vseslovanski akademiji. Vse to so bili poizkusi v naši preteklosti, ko je Akademija v vseh svojih razredih deloma že stvarno obstojala (Operosi, Zois), pa prenehala zaradi malenkostnih razmer, morda intrig, pa tudi zaradi smrti mecenov, ki jih Slovenci nikdar nismo imeli mnogo. Toda misel na Akademijo je bila v nas tudi 19. stoletja živa in jo je že pred 125. leti jasno izrazil prvi državni profesor slovenščine na vseučilišču Primic v besedah, ki jih podajamo zaradi častitljivosti v tedanji bohoričici: »Vis unita major — Naj Ikulijo G. G. Uzheniki eno Iloventko akademijo napraviti!« Sicer se je prav v tem času začelo drugo gibanje z Vrazom in potem njegovimi nasledniki, zanikajočimi potrebo slovenskega znanstvenega jezika, ki so slovenski jezik delili v dva dela: v jezik za domačo porabo, za govedarje in za ljudstvo ter v jezik za izobraženstvo in visoko znan-stvo. In ta naj bi se počasi odmikal ljudskim osnovam ter v celoti prevzel oblike sorodnih večjih slovanskih rodov, s katerimi bi tvoril enotno znanstveno književnost. Celo ob svetovni vojni in tudi še po prelomu niso utihnili glasovi, ki so težili po nenarodnem znanstvenem jeziku ter govorili o iluzornosti slovenskega znanstva. Toda ljubezen Slovenca do svoje kulture je bila močnejša kot okoliščine, s svojo lastno močjo si je ustvaril zrelo slovensko znanstveno literaturo, ki je postala deležna velikega priznanja tudi v inozemstvu, dvignil je slovensko univerzo na gladino evropskih priznanih vseučilišč in slovensko umetnost v isto vrsto s svetovno umetnostjo. Zato mu je misel na Akademijo bila se bolj živa in postavljena za najvišji cilj. Sicer smo Slovenci že davno ustanovili Slovensko Matico, ki že malo manj kot eno stoletje uživa sloves naše najvišje znanstvene ustanove in ki je dozdaj predstavljala začetek bodoče akademije. Ustanovili smo si Znanstveno društvo za humanistične vede, ki je samo po sebi že celotni odsek akademije z istimi nalogami in pogoji in istim delokrogom: saj izdaja svoj Časopis in Razprave, ki so po vrednosti in veljavi enako izdajam raznih svetovnih akademij. Imamo Muzejsko društvo v Ljubljani s svojim Muzejskim glas- nikom, imamo drugo Muzejsko društvo v Mariboru, s prav t^ko akademskim glasilom, ki pred svetom predstavljata dostojno našo zgodovinsko znanost. Imamo Zgodovinsko društvo in Geografsko, ki gojita svojo panogo znanosti, imamo Slavistično društvo, ki bo vsak čas začelo s svojim glasilom, imamo dalje Leonovo družbo s »Časom«, Pravniško s »Pravnikom« in Prirodoslovno z »Razpravami«, ki si v svetu pridobivajo vedno novih čitateljev in s katerimi vzdržujejo naši priro-rodoslovci stike z evropsko prirodoslovno znanostjo ter se merijo z njo ozir. jo dopolnjujejo z raziskovanji na naših slovenskih tleh. In ne samo to: z naporom vse slovenske javnosti se je ustanovila v Ljubljani Narodna galerija, sveti hram slovenske likovne umetnosti, v kateri so zbrani dokumenti slovenske oblikotvornosti, in imamo PEN-klub, enakovreden vsakemu evropskemu pisateljskemu društvu, ki ga kot samostojno narodno telo priznava ves svet. In imamo Slovenci še in še društev, ki goje slovensko znanost, toda enotne, osrednje ustanove, kjer bi se zbirale vse vodilne in usmerjajoče sile slovenskega duha, nimamo in do danes nismo imeli. »V i s unita major!« je rekel Primic: združena moč je večja! Združiti vsa slovenska znanstvena in umetnostna prizadeva nja v eno močno kulturno centralo, v kateri bodo vse panoge zastopane po syojih najmočnejših predstavnikih, postaviti trden temelj razvoju duhovnih in prirodoslovnih ved in poskrbeti čim bolj za razvoj umetnosti — to je naloga vsakega naroda, ki se sebe in svoje notranje duhovne moči zaveda! In to ždruženo moč slovenskega znanstvenega napora in umetnostnega uspeha — cvet naroda — naj predstavlja slovenska Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. In ta se je ustanovila včeraj v vsej skromnosti, kakor bi kdo ne pričakoval o taki ustanovi, ki predstavlja maximum slovenske kulture in avtoritativno razsodišče v vseh kulturnih vprašanjih. Stopila je v življenje in prevzela nase veliko dolžnost smotreno urediti slovensko znanost in ustvariti pogoje za največji razcvit slovenske umetnosti. Izdajala bo dokumente slovenske preteklosti in monu-mente slovenske tvornosti na vseh poljih in v vseh časih, zbirala gradivo in raziskovala naše narodne probleme in vse, kar se dogaja med nami in v širokem svetu — vse z ozironi na našega slovenskega človeka, zasidranega v slovensko zemljo in razgledanega v vesoljni svet Sedem prvih slovenskih akademikov, sedem prvih slovenskih »nesmrt-nikov« predstavlja začasno saino sedem strok — filozofijo, filologijo (jezikovno in lite-rarnokulturno), zgodovino, pravo, prirodne vede in umetnost —, in predstavnik vsake izmed njih naj organizira svoj razred, v katerem bodo zbrani najvidnejši in največji predstavniki dotičnib ved. To je izbor izbrancev, cvet slovenskih kulturnih delavcev, ki imajo sankcijo predstavljati našo znanost in urediti akademijo kot enakovredno in resnično predstavnico našega kulturnega prizadevanja ob strani in v tekmi z drugimi znanstvenimi akademijami. To sta dve nalogi naše akademije. Posledica bo gotovo preuredba marsikakšnega današnjega znanstvenega društva, ki bo zdaj ob ustanovitvi centrale izgubilo svoj namen in bo preurejeno prešlo v nov delokrog. Na drugi strani pa bo naše zijaTistveno delo dobilo trdno domačo in med- narodno podlago ter bo moglo vse bolj skrbeti za znanstven naraščaj, ki je nam tako potreben, in ki zdaj ni imel kje pri-občevati svojih dognanj. V vsem tem pomeni ustanovitev novo dobo v slovenskem kulturnem življenju, njen vrh in cilj, ki je bedel stoletja v naši zavesti, nov razmah tvornih sil, in zato trden, nepremakljiv temelj in poroštvo za notranjo duhovno in kulturno rast. In s tem, ko bo rastla kulturna moč slovenskega naroda, bo rastel tudi ponos, da taka mogočna stavba kulturnega dela stoji ua jugoslovanskih tleh kol najvišji kulturni vrh in narodni branik na skrajnem zapadu. Notranja okrepitev enega dela države pomeni bogastvo celote! Zdaj slovenska akademija znanosti in umetnosti živi in ni je sile, ki bi jo mogla spraviti s svetal Želeli bi ji, da ji Bog da mecenov, ki jih bo tako potrebovala: saj so Akademije bile že od nekdaj negovanke največjih domoljubov in često celo delo enega samega človeka. Hrvatje so imeli svojega Strossmajerja. ki se med Slovenci še ni rodil, Srbi iniajn mnogoštevilne »zadužbine«, mi pa imamo zdaj samo ljubezen, s katero se okle^ pamo svoje največje kulturne ustanove, ki vsemu svelu spričuje, da smo Slovenci narod, po kulturi enakovreden vsem ostalim. Zalo vsa zahvala neumornim snovateljem Akademije in vsem, ki so z ljubeznijo spremljali njihov trud, zlasti pa tudi našim slovenskim oblastnikom doma in v Belgradu, ki so Akademiji ob njenem rojstvu nudili vso pomoč ter ji zvesto stoje ob strani! Slovenska akademija znanosti in umetnosti pa naj živi, naj raste in naj sc razvija v čast in ponos slovenskega naroda! td. I tati j a izstopila iz Zveze narodov „Postedice tega koraka niso še vidne in jih tudi ni še mogoče slutiti .. Rim, It. decembra, c. Italija je nocoj izstopila iz Zveze narodov. Ta sklep je bil sprejet lin seji velikega fašističnega sveta, ki se je zbral v palači Veneziji mulo pred deseto uro. Odločitev je Mussolini sporočil ogromni množici, ki je bila zbrana na trgu, z balkona beneške palače. Njegov ^ovor so obenem prenašale vse italijanske radijske postaje širom sveta. Vse se je izvršilo v isti obliki, kakor ob izbruhu vojne z Abesinijo in ob proglasitvi rimskega imperiju po zmagi v Abesiniji. Točno ob 10 je prišel nn balkon palače Mussolini in po dolgem vzklikn-nju začel: Tovariši! črne srajce revolucije! Italija zapušča Zvezo narodov in v njej ne mara več sodelovati. Ne mara se več družiti z državami, ki nimajo dobrih nnnienov in katerih delegati stopajo kot sence med ženevskimi zidovi. Tam vladajo temne sile in sence, ki sovražijo našo revolucijo iu ki sovražijo Italijo. V teh okoliščinah bi bila naša navzočnost v Ženevi nekaj neznosnega. Ali naj mar v ženevi propadajo naša načela in se z.ataje vse lastnosti našega temepernnientn? Postvaljeni smo pred izbiro: ali naj ostanemo notri? Ves trg zagrmi r silnem vzlilikti: Ne! Ali naj izstopimo? Ves trg zagrmi: Da! Ko namerjamo korak nn lo pot, vzklikamo in vemo, da ga nc bomo nikdar obžalovali. Tam se namreč ne dela zn mir, ampak se pripravlja vojna. Groteskno je namreč verjeti ali verovati, dn bi se kdo trudil zn našo navzočnost v ženevi. Naši prijatelji v Berlinu in Tokiu niso nič vedeli zn ta naš kornk. Odhod Italije iz Zveze narodov je d ogrni o k ogromnega zgodovinskega pomena. Posledice lega koraka še niso vidne in jih ni mogoče niti slutiti. Mi smo večkrat dokazali, dn hočemo delati za mir in v zadnjih dneh smo lo pokazali, ko smo zavarovali mir v jadranskem bazenu. Grožnje se bodo Še dvigale od strani velikih demokracij. (Vzkliki: Fuj!) Mi pa smo do teli groženj čisto hladnokrvni. Italijanski narod je namreč danes sposoben za vse žrtve. Imamo orožje v zraku, nn suhem in na morju, številno in preizkušeno v dveh zmagovitih vojnah. V nas pa vlada še junaški duh naše revolucije in nobena človeška moč ne bo inocln streti teda duha! Vrnitev dr. Stoladinovica Navdušen sprejem v Belgradu Belgrad, 11. dec. AA. Davi ob 10 sp je vrnil v Belgrad, kjer so ga navdušeno sprejeli in pozdravili, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Stojadinovič. Že na vse zgodaj so začela prihajati posamezna društva JRZ in mnoge skupine ljudi, ki so se zbirale na trgu pred železniško postajo. Kmalu po osmi tiri se je začel pol-niti tudi peron z uglednimi osebno«tiiii, v dvorski čakalnici so se pa zbrali člani kr vlade s prometnim ministrom dr. Spaliom na čelu Na peronu se je zbralo tudi veliko število senatorjev, poslancev, višjih uradnikov in višjih funkcionarjev JRZ. Pribori vlaka so pozdravili z viharnimi vzkliki, ki so se takoj razširili tudi na množico, zbrano na trgu pred poslopjem. Prometni minister dr. Spnho je izročil ge. Stojadinovičevi krasen šop rož, nato pa pozdravil dr. Stojadinoviča in mu najprisrčneje čestital k doseženim uspehom v korist našo države in v korist splošnemu miru ki nam jo vsem toli potreben. Predsednik ministrskega sveta se je dr. Spntii zahvalil. Ko sc je dr. Stojadinovič pokazal pri izhodu iz čakalnice, ga je sprejel« preti železniško postajo zbrana množica z viharnimi vzkliki in mu priredila navdušene manifestacije. Sofija, 11. dec. c. Jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič ho t januarju obiskal bolgarsko prestolnico in ostal tam vet dni. Druge telefonske vesti prinašamo ludi na 8. strani Dunajska vremenska napoved: Sneg Zagrebška vremenska napoved: Po večini oblačno s padavinami, padec temperature. Od nedelje do nedelje V ospredju preteklega tedna stojita, v kolikor se tiče evropskega ozemlja, potovanji jugoslovanskega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča v Italijo ter potovanje francoskega zunanjega ministra Yvona Delbosa na Poljsko, v Romunijo, v Jugoslavijo — kamor oride danes popoldne — ter v Prago, kamor bo šel naravnost iz Belgrada. O potovanju ministrskega predsednika v Rim moramo povedati, da je vzbudilo po vsej Evropi izredno zanimanje. Vzvalovilo je vso Italijo in imelo močan odmev tudi po jugoslovanskem tisku. V kolikor se tiče nas Jugoslovanov, smo dobro poučeni o pomenu tega obiska, ki je veljal italijanski vladi kol odgovor na spomladanski obisk grofa Ciana v Belgradu. Jugoslavija želi živeti v miru z vsemi svojimi sosedami. Njo ne brigajo razprtije, ki jih imajo velesile med 6eboj. Naša država želi s svojimi sosedami in z vsemi drugimi državami gojiti plodonosne odnose in od vseh, ce mogoče, dobiti jamstva, da njene neodvisnosti ne bodo ogrožale. Prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo služi temu namenu, predvsem še, ko je Italija naša najmočnejša odjemalka v gospodarstvu. Ce ima Italija nesoglasja ali posebne zveze s katerimi drugimi velikimi državami, nas to trenutno ne briga. Glavno je, da vlada na naših mejah mir. Dr. Slojadiaioviča so v Italiji izredno ljubeznivo sprejeli in je mnogo bolj verjetno, da bodo iz takšnega prijateljskega ozračja zrasle tudi kulturne ugodnosti za jugoslovansko manjšino v Italiji, kakor pa čc bi med obema vladala napetost. 0 potovanju Irancoskega zunanjega ministra po evropskem ▼zho-d u moramo dejati, da je znamenje poživljenja francoskega zanimanja za te predele Evrope. Francija se jc zadnja leta nekoliko odmaknila od njih, ker je imela mnogo opravkov na evropskem zapa-du, Sedaj hoče zamujeno popraviti in moramo reči, da je prav tako. Francoski duhovni vpliv, ki je v zgodovini vedno bil močan, sc mora uveljaviti, da bo tvoril ravnotežje z raznimi duhovnimi toki, ki bi radi Evropo razklali v tabore in tudi manjše države potegnili v svoja vrenja. Delbosovo potovanje bo stara prijateljstva — jugoslovansko prijateljstvo do Francije spada med najmočnejše —- oživelo m delo za mir okrepilo. Krožile so razne vesti, kakor da želi Francija organizirati okrog sebe zavezniški blok manjših in srednjih držav in da prihaja Deibos zaradi tega na vzhod. Te vesti so sc izkazale neresnične, kajti takih namenov Francija nima, na drugi strani pa tudi vzhodnoevropske države manjšega obsega nimajo volje spuščati ee v kakšne politične zveze s katerokoli velesilo, ker to v sedanjem trenutku ni priporočljivo. Potovanje pa bo velike koristi za vse mirno prizadevanje. Jugosla-viia je tega odličnega gosta vesela in mu bo pokazala, da zna biti Franciji hvaležna za pomoč, ki jo jc od nje dobila v borbi za svojo svobodo. Na Daljnem vzhodu se kitajsko-japonska vojna razvija v katastrofo za Kitajce. Japonci so zasedli že prestolnico N a n k i n g m je verjetno, da bodo nadaljevali svoj pohod, dokler Kitajsko ne prisilijo, da sprejme njihove mirovne pogoje: ločitev od Rusije in sodelovanje z Japonci ter ustanovitev avtonomnih pokrajin pod japonskim v-plivom. , V našem domačem življenju bo pac najvažnejši dogodek smrt 81-letnega zagrebškega_ nadškofa in predsednika jugoslovanskega katoliškega e.plskopata dr. Antona Bauerja. Z ujim lega v grob zvest in neomahljiv borec za pravice Imzjega kraljestva na tem svetu. Hrvatom pa je bil ludi zgled iskrenega rodoljuhja, ki ie vse svoje sile in tudi denarna sredstva posvetil napredku njihove znanosti in umetnosti. Pod njegovim vodstvom sc je jugoslovanski katoliški ejiiskopat in z njim ves katolicizem predstavil jugoslovanskemu svetu v listi veliki luči, ki jiovsod vzbudi spoštovanje, v kakih |»osebnih razmerah pa tudi strupeno nasprotovanje. Borbeno je bilo njegovo življenje in značajno, zuto se od njegovega trupla ves resnično kulturni jugoslovanski svet poslavlja s spoštovanjem. V teku so velike priprave za jiogreb, ki bo vsekakor pokazal veličino misli in idej, katerih nosilec jo bil. Uvrstimo ga med tisto velike može, ki so vredni stoletnega spomina, in molimo za mir njegove duše! Te dui se je poslovil od Jugoslavije dosedanji papeški nuncij Hermeiiigild Pelegrlnotti, ki je v tem svojstvu prebil 15 let v državi in od blizu spremljal njen razvoj. Njegovo poslanstvo in želja je bila. da se razmerje državo Jugoslavije do katoliške Cerkve uredi jto tistih načelih, ki odgovarjajo trajni dobrobiti države in značaju in namenu katoliške Cerkve. Svojo dolžnost jo izpolnjeval z vso vestnostjo, zato ga je sv. oče v 61. letu starosti imenoval za kardinalu. Z njim smo v kardinalskem zboru dobili zastopnika, ki Jugoslavijo pozna do vseh potankosti. Minister za telesno vzgojo dr. Vokoslav Mile-tii jo obiskal Slovenijo in si ogleda! vse važnejše športno naprave pri nas. Prišel je v osebni stik r. voditelji naše telesne kulture in spoznal, kaj letih, ko so nekateri s tako zakrknjenostjo hoteli telesno kulturo monopolizirati, pa so pri tem pokazali toliko ncsj>osobnosti in politično jiobarvane vsiljivosti, da je danes že vsem očitno, da vztrajanje v takih zmotah za državo ne bi bilo koristno. Državni proračun tn leto 1938-31» je bil v finančnem odboru že sprejet z 18 proti 13 glasovom. Je sicer za 1 milijardo in 270 milij. višji od lan- skega, toda če država zmore tako povišanje na strani dohodkov in izdatkov, je to dokaz močnej-šoga gospodarskega življenja, ki se jo spričo izboljšane svetovne konjunkture in smotrene gos]x>-darske jiolitike vlade začelo opažati tudi pri nas. V doslej strumno organiziranem Ljotičevem •»Zboru« je izbruhnil spor. ki so ga sprožili glavni tajnik Velibor Jonič, šef » Zborovega« tiska Djor-dje Perič in šef propagandnega odseka dr. Danilo firegorič. Ljotiču očitajo, da se Je oddaljil od prvotnih smernic »Zbora«, ko je po programu desničar, hoče j>a ljubitnkovati z ljudsko fronto v Franciji in se proti sedanji vladi bori vzjioredno z levičarskimi strujami. V petek sme objavili zanimiv in važen pregled o številčnem razmerju prebivalstva Jugoslavije. Po tem pregledu je imela Jugoslavija dne 31. decembra 1936 že 15,173.608 prebivalcev. Od 31. januarja 1921 se je njeno prebivalstvo povečalo za 3,188.697 ali za 26%. Delež dravske banovino na prebivalstvu Jugoslavije je bil leta 1921 8.85%, leta 1936 pa samo še 7.86%. Ni sicer še ugotovljeno,^ ali je ta padec prebivalstva dravske banovine pripisati izseljevanju izven pa tudi v južne kraje države, kljub temu pa se je v ta pojav treba zamisliti Ako izvira iz izseljevanja v tujino, jo naša narodna dolžnost skrb za izseljen-stvo, ako pa izvira iz izseljevanja po državi, bo pa tudi treba gledati, da se ti tisoči ne odtujijo domačemu duhu. Ako pa padec prebivalstva izvira iz nazadovanja rojstev, smo pa pred vprašanjem, kako naj se izpreobrnemo, da ne bomo napravili narodnega samomora, ko jih imamo dovolj, ki bi nas radi odpravili V Ljubljani imamo slikarsko razstavo bratov Šubicov. Vsak, ki se hoče imenovati zavednega in morda tudi še izobraženega Slovenca, bi si moral to razstavo ogledati, da spozna našo tvorno silo in se mu ob lepih delih naših mož vzbudi duševna zaloga za našo največjo potrebo — jjonos in samozavest. Razstava je podaljšana, več o njej med »Ljubljanskimi vestmi-. Dno 8. decembra so katoličani jx> vsej Jugoslaviji slovesno praznovali praznik Brezmadežne, ki mu najglobljo vsebino daje prav katoliška Cerkev. Ce je tako praznovanje pomembno v tej materialistični dobi drugod jx> svetu, je še bolj pomembno na Balkanu, kjer so burna zgodovina in različni kulturni tokovi precej zabrisali pojem jroštenosti in neomadeževanosti. Anketa o varstvu delavstva Belgrad, 11 dec. AA V zvezi s sklepi ankete, ki je bila v Zagrebu 8. novembra o delovnem času pomožnega osebja v trgovskih in obrtniških obratih, je minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sklenil, naj bo 18. in 19. januarja v Sarajevu anketa, na kateri bodo razpravljali v zvezi z izvedbo zakona o varstvu delavstva o naslednjih vprašanjih: Jzprememba uredbe o zapiranju in odpiranju trgovskih, obratov in delovni čas pomoinega osebja, posebno varstvo ienslc in otrok glede na delovni (as, zboljšanje slufbr inšpekcije dela, pojem industrijskih podjetij po zakonu o varstvu dela in izvedba kolektivnih pogodb. Ankete se udeleže zastopniki ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje, ministrstva za telesno vzgojo ljudstva, ministrstva za trgovino in industrijo, zastopniki delodajalskih in delavskih zbornic, zveze delodajalskih združenj, osrednjega urada za zavarovanje delav v in osrednje uprave za posredovanje dela. Anketa bo v mestni po-sveftvalnici. Knegina Olga se je vrnila Belgrad, 11. dec. AA. Nj. kr. Vis. kucginja Olga je po težji operaciji, ki so jo opravili v Londonu, danes ob 10. prispela v Belgrad. Na topčiderski postaji so Nj. kr. Vis. kneginjo sprejeli Nj. kr. Vis. knez namestnik, dvoma dama Nj. Vel, kraljice Marije ga. Srskičeva, dvorna dama Nj. kr Vis. kneginje Olge ga. Lozaničeva, dvorni minister, prvi pribočnik Nj. Vel. kralja, dvorni maršal dvorni upravnik in polkovnik Pogačnik, predstojnik pisarne Nj. Vel. kraljice Marije. Belgrafsb vesti Na jjosredovanje jjoslanca JRZ g;] Karla Gajška je trgovinsko ministrstvo podelilo podporo 4000 din za tečaj za hišno obrt, ki se vrši. pri Gospodarski zadrugi v Žrečah pri Konjicah. Na intervenciji ministra Kreka je poštui minister odredil, da se na pošti Šmartno v Slov. goricah ponovno uvede vsakodnevna poštna služba. Belgrad, 11. dec. m. JRZ priredi jutri v Sme-derevu velik shod, na katerem bo govoril o političnem položaju socialni minister Cvetkovič. Obvezno pokojninsko zavarovanje za zasebne .nameščence po vsej državi Belgrad, 11. dec. AA. Uredba o pokojninskem zavarovanju nameščencev z 12. decembra 1933, je razširjena tudi na 06tale kraje naše države, kjer doslej še ni veljala. Po devetem členu te uredbe nastopi e 1. decembrom 1937 dolžnost prijavljanja nameščencev za pokojninsko zavarovanje. V smislu čl. 10 pa nastopi dolžnoat plačila prispevkov s 1. januarjem 1938. Da bi delodajalci in nameščenci vedeli, kako jo treba izpolniti predpise uredbe o razširitvi pokojninskega zavarovanja, je ministrstvo za socialno politi ko in ljudsko zdravje izdalo tole navodilo: 1. Prijava zavarovanja. —• S 1. januarjem 1938 se prične obvezno pokojninsko zavarovanje zasebnih uslužbencev (nameščencev). Prijave je treba vložiti po stanju zaposlenega osebja na dan 1. decembra 1937. Prijave je treba izročiti v 14 dneh na predjjisaneni obrazcu, ki ga daje brezplačno Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, nadalje vsi okrožni uradi za zavarovanje delavcev, za-sebna društva bolniških blagajn in bralovske radio Lani še bajka — letos resnica! Z» 200 Din mesečno: nclard- Ljudski snper. 44-1 elektranVs, 5 krozov z vsemi najnovejšimi izpopolnitvami radio-tehnike — Nikakršen modni artikol, marveč soliden sprejemnik za dolgo vrsto let! Generalna zastopstvo »a Slovenijo: RADIO -DOSERLET, d. z o. z., UUBIKm Kongresni trg 3 • Podzastopstvo za Maribor: HENRIK ARLATI, Ulica 10. oktobra 4 Minister Miletič o našem športa Belgrad, lt. decembra. AA. Po vrnitvi s svojega prvega inšpekcijskega potovanja v Zagreb in Ljubljano je minister zu telesno vzgojo ljudstva dr. Vjckoslav Miletič dal listom tole izjavo: »lzreduo sem zadovoljen, ker sem se mogel sestati z voditelji sjjorta in sokoistva v Zagrebu in r Sloveniji. Na šjvortnih konferencah v Ljubljani, Celju, Mariboru in Zagrebu so mi poročali voditelji nogometnih, lahkoatletskih, smučarskih in drugih športnih organizacij. Na ta način sem zvedel za njihove potrebe iz neposrednega vira. Na tem potovanju sem prejel mnoge pismene spomenice in resolucije, ki bodo dragoceno gradivo za strokovni in upravni odsek mojoga ministrstva. Iziava Narodni poslanec dr. Jurij Koc-c nam je po. slal naslednjo izjavo s prošnjo, da jo objavimo: Mrakov proces in moj odgovor. »Jutro« in njegovi politični somišljeniki hočejo trdovratno iz tragedijo v Starem trgu delati zase politični kapital To je sicer njihova stvar, če morajo v tem primeru sami sebi dajati nauk o pieteti pred smrtjo. Toda docela ponaredilo in zlonamerno poročilo o poteku procesa v ^ovem mestu z dne 19. septembra in najnovejše poročilo z dne 8-1, m. pa direktno s prstom kaže I.«__i 1 L.'1 _____— „ «-r c«-» in nor K i končno zbal in umaknil, kar mi potrjuje tudi nastop narodnega poslanca g. Stanka Lenarčiča v narodni skupščini dne ti. t. m. Ker le zaradi nekaj besed, izgovorjenih g. Mraku in njegovi ženi, obtožujejo, bom dal tudi možnost, da me lahko tožijo. Zato izjavljam: Če trdi g. Mrak, da je moje postopanje vzrok ali povocl za smrt njegove žene, trdim jaz, da je njegovo postopanje vzrok aH povod za smrt njegove žene. Zadovoljen bom, čc bom zaradi te trditve moral kot toženec sosti na za- Zadnje priprave za pogreb zagrebškega nadškofa Zagreb. 11 decembra, b. V nadškofovskem dvorcu potekajo zadnje priprave za pogreb. Nn dan pogreba bodo vse šole v Zagrebu zaprte, ker bo vsa šolska mladina sodelovala pri pogrebnih »lovesnostih. Trgovine bodo v Zagrebu ves dan zaprte. Danes in včeraj so krsto nadškofa dr. Bauerja strašili (Mani društva barona Jelačiča in va-raždinska garda, katere pokrovitelj jc bil pokojni dr Bauer. Nj. Vel. kralja bo pri pogrebu zastopal dr Ivo Perovič, «cnat na bodo zastopali dr. Stanko švcrljuga, dr. Kuknljcvič in dr. Gaj. Udeležbo so pismeno napovedali številni člani episkopata in se bodo jiogrcba udeležili med drugimi nadškof sarajevski dr. Ivnn šarič, škof dr. Akšamovič iz Djakova. dr. Ronefačič iz Splita. škof MišiČ iz Mostarja, škof PuŠič iz Hvara, škof dr. Burič iz Senja, škof dr. Srebrnič iz Krka, Jure Mitrovič in drugi. Žalni sprevod bo šel iz nadškofijskega dvorca skozi nadškofijski perivoj ob 9 dopoldne. Pomikal se bo po Palmo-tičevi ulici do Branimirove ulice, nato no vzhodni strani Strossmayerjevega trga poleg Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Tam sc bo v imenu akademikov poslovil od ranjkega dr. Bazala Nato se bodo sprevodu priključili zbrani akademiki. Dalje bo Šel sprevod po za-padni strani Zrinjevca, po Praski ulici in Jela-čičevem trpi skozi Bukačevo ulico pred katedralo. Tam bo več slavnostnih govorov. Truplo pokojnega nadškofa dr, Bauerja bodo nato prenesli' v cerkev, kjer se bo v imenu Škofov poslovil od njega dr. Akšamovič (ne dr. Njaradi, kot sc je prvotno mislilo). Žalnega sprevoda se bosta udeležili tudi delegaciji slovenskega prosvetnega društva »Slomšek« in društva slovenskih akademikov »Daniea. Sodelovali lv»do tudi vsi hrvatski akademiki brez razlike uu poliiiči>o opredelitev. Ker sem pri š|iorlnikih opazil, da kažejo polno razumevanje za svoje delo, in s tem za vdano službo domovini, bora tudi jaz podprl njihova prizadevanja v največji meri. Priredil bora anketo v znižanju taks za amaterske športne prireditve. Anketa naj uredi tudi vprašanje dijakov srednješolcev brez slabih redov, da bodo mogli sodelovati v športnih klubih, šlo bo končno tudi za sestavo posebnega ključa, tako da bodo državne podpore za posamezne športne organizacije pravičnejše in svojemu namenu pri-klndnejše. Naš šport nc potrebuje pretiranih pred pravic, pač pa mu je treba dati to, kar ima tudi v drugih naprednih deželah. Nič več, pa tudi ne manjl« tožno klop. G. Mrak lahko samemu sebi pripiše in tudi »Jutru«, ako so me izzvali in prisilili, da bom kot toženec primoran gledati na to, da se dejanski stan cele zadeve čim bolj pojasni. V dosedanjem procesu nisem bil nikaka glavna priča, ki bi mogla obširno dejanski stan pojasniti, kakor to navaja »Jutro«, ampak sem nasprotno bil čisto postranska priča, ki sem tudi podal svojo izjavo v toku preiskave. Zato moja navzočnost ni bila potrebna. Če bi bilo drugače, bi se proces pač nc mogel brez moje navzočnosti vršiti. Dejansko nujno zadržan po poslih v Bel- gradu sem bil obenem zadovoljen, da se mi ni ilo treba procesa udeležiti. Če pa »Jutro« gre zaradi jiolitike in ne učitelja Mraka predaleč in če g. Mrak to dopušča ali celo podpira, ni to moja krivda. Dr. Jurij Koce. Izjava tehnikov AZ V zavesti, da stavka, ki je bila na vešč način inscenlrana na današnjem sestanku tehnikov, ne more koristiti prospehu naše univerze, in v zavesti, da imajo tehniki v solidarnosti s profesorji in dekanom na razpolago primernejša sredstva za omilitev ostrin nove tehnično uredbe, tehniki, člani Akademske zveze, to stavko najostreje obsojamo! Tehniki, Klani AZ. Osebne vesti Belgrad, 11. dec m. V IV-l so napredovali: dr. Ivo Dornlk, profesor klasične gimnazije v Mariboru. Janko Orožen, profesor realne gimnazije v Celju, Adolf Lnpajne, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani, Franc Kaptts, profesor klasične gimnazije v Ljubljani, dr. Karel Zelenko, profesor realne gimn. v Celju; v IV-2: Žitnik Alojzij, profesor klas. gimn. v Ljubljani, Maks Prezelj, profesor I. renl. gimn. v Ljubljani, Ivan Sušnik. profesor real. gimn. v Mariboru. Adolf OrOmbing, profesor učiteljišča v Ljubljani, Ervin Ropaš, profesor učiteljišča v Mariboru. Viktor Schvveiger, profesor učiteljišča v Ljubljani; v V. skup.: Jožko Tropej, profesor učiteljišča v Mariboru, Ciril Bernot, profesor učiteljišča v Ljubljani; v VI. skup.: Ema K rope j, profesorica učiteljišča v Mariboru, Rihar Katiuka, prof. učiteljišča v LJubljani. Za izrednega profesorja IV-2 nn filozofski fakulteti ljubljanske univerze je postavljen gosp. dr. Franc Štele. Za režiserja pri gledališču v Ljubljani s pravicami uradnika V. skup. jc postavljen Roberf Primožič. blagajne. Predpisano izpolnjene prijave je treba jjoslati neposredno Pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani priporočeno najkasneje do 28. decembra 1937. 2. Prijaviti je treba vse osebe nad 18 let, bi so po vsebini svoje službe uradniki, ali ki opravljajo v glavnem duševno delo ne glede na spol in državljanstvo. Če delodajalec dvomi, ali je prijava za kakega nameščenca obvezna, mora to vseeno storiti in v prijavi navesti svoj dvom. Kakšno delo je duševno, določata §§ 1 in 2 zakona o Pokojninskem zavarovanju uslužbencev. Po teh zakonskih predpisih je treba prijaviti vee zasebne uradnike ne glede na delo, ki ga opravljajo in plačo, ki jo prejemajo, od ostalih nameščencev j>a vse tiste, ki se pečajo z vodstvom obratov ali po-druŽnic, z višjim nadzorstvom nad delom drugih oseb, s pisarniško 6lužbo in z zaposlitvijo, za katero je treba najmanj šest razredov srednje šole ali njej enake strokovne šolske priprave. Za pokojninsko zavarovanje prihajajo torej v poštev predvsem vsi bančni in industrijski uradniki, ravnatelji , poslovodje, prokuristi, predstojniki oddelkov, upravitelji skladišč, voditelji podružnic, zavarovalni uradniki in uradniki raznih kreditnih ustanov in zadrug, uradniki tovarniških in rudarskih podjetij, poleg pisarniškega osebja pa še inženirji, delovodje, višji strojni poslovodje, v časnikarskih podjetjih ravnatelji, stalni sotrudnikj, stalni uredniki in sotrudniki, reporterji in fotorepor-terji, nadalje uslužbenci špediterskili, radarskih in topilniskih pisarn, v kmetijstvu in gozdarstvu, upravitelji posestev, višji vrtnarji, višji reviroki lovci, gozdarji, knjigovodje in korespondenti v tr. go viski h obratih, risarji v tehničnih podjetjih, osebje, zaposleno v odvetniških pisarnah in pri javnih beležnikih, etenografi, trgovski potniki, agenti e stalno plačo itd. Obvezno zavarovanje ne Telja za osebe, ki M postale obvezne šele po 56. letu življenja, kot so otroci in zakonski tovariš, delodajalci, vsi uslužbenci dvora, drŽave in njihovih ustanov iu podjetij, občinski uradniki, zbiraični uradniki, čo imajo pravico do pokojnine, nameščenci banovin-sltih in občinskih podjetij, če veljajo zanje polet-pokojninske pravice tudi pridobljene pravice pri prehodu v pokojninsko zavarovanje, odvetniški in notarski pripravniki, inženirski iu geometreki kandidati med stažem. Nadalje ne spadajo pod obvezno zavarovanje trgovski pomočniki, ki nimajo najmanj 6 razredov srednje ali njej enako šole in pa nekateri drugi poklici, ki jih zakon izvzema iz t© obveznosti. 3. Prispevke Je treba plačati prvi dan vsakega koledarskega meseca vnaprej po Čekovni nakaz-ni« Poštno hranilnice št. J.0.307. V primeru zakasnitve je treba plačati 5% obresti. Delodajalee jo dolžan plačati ves prispevek ne glede na to ali je od uslužbenčeve plače odbil nanj pripadajoči del prisjievka. Del, ki odpade na uslužbenca, emo odtegniti od njegovega zaslužka v treh mesecih od dne zapadlosti prispevka. V nasprotnem primeru izgubi to svojo pravico. Pokojninski zavod izdaja delodajalcu in uslužbencu odlok o pokojninskem zavarovanju, v katerem je označena višina mesečnih prispevkov. Posebnih plačilnih nalogov za pia. cevanje prispevkov Pokojninski zavod ne izdaja. Proti odloku Pokojninskega zavoda o zavartv vanju in višini prispevka je dopustna pritožba v 14 dneh na kr. bansko upravo, kjer je usltižben-čevo mesto službovanja. Proti sklepu kr. banska uprave je dopusten priziv v 4 tednih na ministrstvo za socia4no politiko in ljudsko zdravje. Pritožba ne odlaga ali ustavlja plačilne obveznosti. 4. Delodajalec, ki no bo ravnal po predpisih' zakona in ne bo vložil prijave e točnimi podatki j r/ 1 80 kaznuje z denarno kaznijo od oO do 5000 din, za primer neizterljivosti pa r, zaporom od enega do treh mesecev. Kazni Izrekalo splošno upravne oblasti prve stopnje. Proti tej razsodbi se morejo stranke pritožiti na bansko upravo v 15 dneh. Napredovali so v V. skup. naslednji učitelji in neitoljtee: Viktor Rode v Mariboru, Marija Lorber v Mariboru, Emilija Jug v Mariboru, Anton Gaspari na Rakeku, Pavle Medlč v LJubljani, Jakob Gospodarič na Jesenicah, Albin Zavrh v Senovem, Zadnik Neža v Celju, Vutkovjg Josip v Krškem, Janko Trošt v Ribnici, Helena Potočnik v Ljub jam, Mirko Kovač v Celju, KramariS Ivan r Ljubljani, Julija Tene v Krškem, Rudolf Pečjak ▼ St. Vidu, Marija Lahajnor v Ljubljani, Ivan Ukmar v Ljubljani, Ivanka Prosene v Ljubljani, Cirila Zupane v Ribnici, Frida Hvatal v Ljubljani, Marija Medič v Ljubljani. V V skup. so napredovali profesorji: Davidi <5upan na II. real gimn. v LJubljani, Srečko Bau-cer na klas. gimn, v Ljubljani, dr. Mirko Rupel na klas. gimn. v Ljubljani, Peter KovnčiS no real. gimn, v Celju, Inž. Perpar Marija no real. gimn. v Celju, Rihard Aplenc na II real. gimn. v Ljubljani, Janko Preskei na real. gimn. v Celju, Alfonz Merčun na I. gimn. v Ljubljnnl. V VII. skup. so napredovali učitelji in učiteljice: Ana Gabrijel v Tržiču, Anka Ažman v Mariboru. Bogomir Srebre v Brežicah, Ljudmila Matunovič no Rakeku, Marija Gorišek v Slov. Bistrici. Premeščena je po prošnji Marija čibej z Lesc v Ljubljano. Napredovali so v VII skup. profesorji: Albia Balog ua III. real. gimn. v Ljubljani, Ana Borštnik na II real gimn v Ljubljani, Gorup Anton na klas gimn. v Ljubljani. Za glavno arhivarko pri muzeju v LJubljani Je postavljena Ana Kušar. Dr. Leo Hribar, vel. inšpektor banske uprave Svinjska kuga Prav nič ne pretiravam, če trdim, da je bilo letošnje leto za naše kmetovalce prava katastrofa. Razne vremenske nezgode 60 mu uničile skoraj vse poljske pridelke in posledice se bodo poznale do prihodnje spomladi — ako bo boljše vreme. Pri živini pa se bodo poznale posledice prav često še dalj, ker so se jx>javile z letošnjim letom bolezni, ki jih ne bo mogoče odpraviti kar tako hitro. Naj tu omenim n. pr. samo metiljavost, ki bo strašila gotovo dalj časa. Pod ugodnimi pogoji se bo to že ublažilo, ali s tem se bolezen še ne bo iztrebila. Posebno pa eo letos prizadeti svinjerejci. Malo je že bilo let, ki bi zapuščala tako težke posledice kot ravno letos, število na raznih kugah prijavljenih slučajev je ravno letos tako veliko, kakor se nikoli. In če prištejemo k tem še One primere, ki niso bili prijavljeni, potem dobimo število, ki si ga ne upamo, pa tudi ne moremo točno objaviti. Posebej velja to za svinjsko kugo. Svinjske kuge do nedavna pri nas sploh nismo poznali. Nekdaj so bili okuženi le oni kraji, ki so mejili na Madžarsko in Hrvatsko. V teh pokrajinah je bila kuga že od nekdaj doma. Po vojni, ko nas ni meja proti Hrvaški več tako strogo ločila, je bila trgovina vedno živahnejša in s tem seveda tudi prenos svinjske kuge. Počasi je bila okužena tako cela Štajerska in del Dolenjske, danes pa emo že tako daleč, da je okužena cela dravska banovina in to mestoma prav v hudi meri. Svinjsko kugo poznamo sedaj približno 6to let. Prvič so jo ugotovili leta 1833 v ameriški državi Ohio. V začetku se je kuga le počasi širila. Do leta 1846 je v Ameriki zaznamovanih samo deset slučajev. Ko pa so začeli graditi železnice, je bil promet vedno živahnejši in s tem je bilo svinjske kuge vedno več. Leta 1867 so bile izgube v okuženih krajih cenjene na 15—60 odstotkov. V Evropi eo baje ugotovili svinjsko kugo že leta 1826, vendar to ni zanesljivo. Gotovo pa je bila kuga, ki se je pojavila leta 1862 na Angleškem pri svinjah, svinjska kuga. Potem pa se je počasi širila jx> vsej Evropi. Francozi pa so jo baje dobili iz Afrike. Kdaj smo jo dobili k nam, ni znano. Danes je svinjska kuga tako razširjena, da je potrebno, da ve vsak svinjerejee nekaj od nje, ker drugače je ne bo mogoče omejiti, kaj šele zatreti. Pri nas smo dosedaj poznali od kužnih bolezni prašičev samo svinjsko rdečico. — Ta je takorekoč povsod doma in njeno zatiranje ni delalo jtosestnikom nobenih posebnih preglavic. Cepivo, ki ga imamo, nam skoraj sigurno reši tudi že obolele prašiče. Zato 60 tudi izgube razmeroma zelo majhne. Povzročitelj svinjske kuge Drugače pa je s svinjsko kugo. Najneugodnejši moment je, da se svinjska kuga neznansko lahko prenese od živali na žival bodisi s tem, da pride zdrava žival v dotiko z okuženo ali pa z raznimi drugimi predmeti, ki so okuženi s povzročiteljem svinjske kuge. Svinjsko kugo povzroča ku-živo, ki ga danes še ne poznamo. Kuživo je tako majhno, da ga ne vidimo, pa naj se poslužujemo najmočnejših povečav. Zato imenujemo tudi kuživo, ki jx>vzroča svinjsko kugo, virus. Svinjska kuga spada med one kuge, ki jih moramo po zakonu o odvračanju in zatiranju živalskih kug prijavljati pristojni oblasti. Da pa to lahko storimo, moramo kugo tudi poznati. Svinjsko kugo poznati pa je zelo težka stvar. To je stvar živinozdravnika, dolžnost svinjerejca pa je, da obolenje takoj prijavi pristojni oblasti, če mu oboli več prašičev naenkrat ali pa v več dvorcih istočasno. S tem pa še ni rečeno, da moramo vedno čakati, da se pojavi bolezen na več prašičih. Ie dobro bomo storili, če prijavimo kugo takoj, čim nam le en komad oboli. Pri svinjski kugi pa velja še prav posebno to, da prijavljamo bolezen takoj in če le mogoče živinozdravniku. Pri svinjski kugi pa trenutno pride v poštev samo državni živinozdravnik. Znaki kuge Na svinjsko kugo pa sumimo s precejšnjo verjetnostjo tedaj, če opazimo sledeče- znake: Živali dobijo vročino in ne jedo več rade. Rade se skrivajo na ta način, da se zarivajo v steljo. Ce jih poženemo, vstanejo le nerade. Ako jih natančneje jiogledamo, napravijo na nas vtis, kot da so zelo zmučene. Rep ni zavihan ampak visi navzdol. Obrvi so natečene, krvave, iz njih se cedi najpreje bistra, potem sluznatognojna tekočina. Pozneje se tekočina posuši in imajo oči zaprte. Večkrat opažamo tudi, da se jim cedi tekočina iz rilca, včasih pa tudi krvavijo. Cesto opazimo po telesu škrlat-r.ordeč izpuščaj. Ta izpuščaj je včasih omejen samo na manjše ali večje pike, včasih pa je na videz cel del telesa rdeč. Najraje se izpuščaj pojavlja na ušesih, trebuhu in na nogah. V začetku bolezni je žival navadno zaprta, pozneje pa dobi močno drisko. Blato je tekoče, smrdi, rumenkasto ali zelenkasto, včasih pomešano s krvjo. Živali sem in tja tudi povračajo. Pri nekaterih opažamo krče. Ko bolezen že nekaj časa traja, začnejo živali v zadnjem delu omahovati in se končno sploh ne morejo več dvigniti. Tedaj konec ni več daleč. Vsi ti znaki, ki sem jih opisal, pa niso značilni ^za svinjsko kugo. Imamo tudi druge prašičje kužne bolezni, ki se nam javljajo pod istimi ali stičnimi znaki. Zato se na temelju opisanih znakov ne more s sigurnostjo postaviti diagnoza svinjska kuga. Le v izjemnih slučajih, kjer tudi druge, strokovnjaku pridržane okolnosti govore za to, tudi to zadostuje.^često tudi po več znakov bolezni manjka in to že otežuje točno ugotovitev kuge. Zato zahtevamo od strokovnjaka, da raztelesi, ako mu je to mogoče, eno svinjo in na temelju sprememb na notranjih organih jx>stavi pravilno diagnozo. Za vsako sigurnost pa še odpošlje kak spremenjen organ ali pa več organov v bakteriološko preiskavo. S tem je njegova diagnoza šele končnoveljavno potrjena. Spremembe na notranjih organih, kot na pljučih. jetrih, ledvicah, na raznih sluznicah so tako različne, da jih često more prepoznati samo izurjeno oko strokovnjaka. Svinjerejcem pa morem pri poročati samo eno, da ne raztelesu jejo pogino-lih živali,_ ker e tem kugo samo raznašajo. Pogi-nole živali naj raztelesi živinozdravnik, jx>tem ali pa še pred raztelesbo pa naj jo vzame in zakoplje konjač. Potek bolezni Potek bolezni ni vedno enak. Po poteku razlikujemo ali prav hitro svinjsko kugo, znanstveno imenovano perakutno obliko svinjske kuge, potem naglo ali akutno obliko svinjske kuge in končno počasno ali kronično obliko svinjske kuge. Le redki pa so slučaji, da obolele svinje res ozdravijo. Takih slučajev pri nas takorekoč še ne poznamo. V krajih pa, kjer se kuga ponavlja leta iu leta, je potek blažji in ozdravljenje verjetnejše Pri nas znaša odstotek smrtnih slučajev sedaj še 70—80. kar pomeni, da od sto obolelih svinj jiogine 70 do 80, pa tudi še več. Še celo slučaji s 100 odstotnimi izgubami niso redki. Kako se širi kuga Ce pa se hočemo te nevarne kuge z uspehom izogibati, moramo pa vedeti, kako se ona širi in kaj naj napravimo, da je sami ne raznašamo. Kot smo ze rekli, se kuga prenaša neposredno (direktno) ali pa posredno (indirektno). Neposredno se prenaša le od svinje na svinjo. Posebno nevarne so one svinje, ki na videz niso bolne ali nosijo kužne kali v sebi. To so prikrito ali latentno bolne svinje. Posredno pa se prenaša svinjska kuga po ljudeh, ki prihajajo v dotiko z bolnimi svinjami ali pa z njihovimi odpadki. Dalje se raz-nasa kuga z gnojem in največ pa z mesom. Pri večini slučajev prenosa svinjske kuge ima živinozdravnik priliko ugotoviti, da je dotični posestnik kupil meso okuženih svinj, meso opral, pomije pa dajal svinjam in po preteku nekoliko dni ima kugo tudi v svojem dvorcu. Zato je mesogledstvo po zivinozdravnikih danes nujna potreba in oni, ki se tega branijo, že vedo, zakaj to delajo. Kakor ima oni, ki ima trud z vzrejo svojih živali, pravico, da dobi za to primerno odškodnino, prav tako pa ima tudi kupec pravico, da kupi dohro in neokuženo meso. To velja še posebno tedaj, če ima dotični doma živali, ki so sprejemljive za svinjsko kugo. Sprejemljive so sicer samo 6vinje ali to je tudi velik kapital v današnji krizi. Ce že kdo zakolje doma bolno 6vinjo in če ga nihče ne dobi, naj to že na koncu koncev stori, saj za to sam odgovarja pred zakonom; ali nihče naj ne bo tako brezvesten, da bi to meso prodajal drugam. Okužiti sosedove svijne je neznansko lahko. V dokaz naj navedem samo to, da ee je posrečilo okužiti svinje tudi še tedaj, če se je vbrizgalo svinjam samo pol ku-bika virusa svinjske kuge, ki je bil razredčen z 1:100.000 in to je že neznansko majhna količina. Zato se s svinjsko kugo ni šaliti 1 Dejansko sicer jtotrebujemo zato mnogo večje količine ali tudi te so še vedno zelo, zelo majhne. Zelo dobro sredstvo za raznašanje svinjske kuge so tudi razni sejmi. V nekaterih krajih naše banovine že naravnost vedo, kdaj se bo pojavila svinjska kuga. Ljudje eo mi že večkrat sami pripovedovali, ta in ta dan je bil semenj tam in tam, sedaj bo gotovo zopet svinjska kuga. In navadno se ne motijo. Ljudje so kupili navidezno zdrave svinje, po p>ar dneh pa so prenehale jesti in poginile. Sprememba okolice, to je zraka (klime) in pa hrane je pospešila ali povzročila izbruh, in rejec, ki je polagal vse svoje nade v nakup, nima pa v kratkem času nič drugega kot kup poginolih prašičev. Zato je potrebno, da gremo na 6ejme, kjer kupimo živali, ki ustrezajo našim prilikam in za katere vemo, da so iz neokuženih krajev. Predpisan in točno izstavljen potni list ni torej samo sekat ura, temveč zelo dobra in koristna stvar. Ce kje obole svinje, tudi ni potrebno, da moramo biti takoj zraven. Nasprotno, pojdimo raje proč. Nikdar nismo sigurni, da ne bomo prenesli kuge. Če pa že moramo tja, ei razkužimo vsaj obutev in umijmo roke z lizolom ali s kakšnim podobnim sredstvom za desinfekcijo. In tako bi lahko našteli še velike možnosti, kako lahko zanesemo kugo v svoje domove. Kako zatiramo kugo Ce pa se dogodi nesreča m kuga ee pojavi, potem kugo tudi takoj prijavimo. Prva instanca zato je občina. Ker pa je potek bolezni pri svinjski kugi če6to zelo nagel, administracija pa [»časna, je bolje, da gremo takoj na okrajno načelstvo in prijavimo to živinozdravniku. S tem smo se že rešili nevšečnosti, da bi nas jx>zneje morebiti še kaznovali za to, da je že nesreča tu. Preje pa poglejmo še doma, kako se obolele svinje obnašajo, da lahko to po svojem znanju tudi lahko opišemo. Potem pride živinozdravnik in ugotovi uradno kugo. Posestnika to itak nič ne stane. Nato pa pride na vrsto zatiranje kuge. V nekih državah je navada, da vse svinje, zdrave in bolne takoj pobijejo, ocenijo in država plača odškodnino. To je najboljši način zatiranja. Pri nas se to ne dela in tudi pri današnjem stanju razširjenosti svinjske kuge ne pride več v jjoštev. Vendar pa imamo še eno sredstvo in to je cepljenje. Zdravila pri svinjski kugi, mimogrede povedano, ne koristijo skoraj ali pa prav nič. V6S6U PRAZNIKI DROETKER JEVIM Za cepljenje v okuženem in pa v ogroženih dvorcih daje danes država siromašnim posestnikom cepivo brezplačno na razjiolago. Pri še zdravih komadih je cepljenje zelo zanesljivo in svinje so po cepljenju najmanj eno leto odporne proti okuženju s svinjsko kugo, večinoma da celo življenje. Pri bolnih komadih in sicer takoj, ko se pojavi vročina, je cepljenje še na mestu, uspeh jm je dvomljiv, pri dalj časa bolnih pa je cepljenje navadno brezuspešno. Zato je tako nujno potrebna hitra prijava in hitra pomoči V krajih pa, kjer je svinjska kuga stalen gost, je priporočljivo, da se s cepljenjem pravočasno zaščitijo svinjo, ker drugače je zelo verjetno, da se bo kuga pojavljala vsakoletno. Cepljenje je sicer danes še precej drago, ker je produkcija seruma draga ali je še vedno v primeru z morebitnimi izgubami zelo poceni. Cepljenje proti svinjski kugi pa ščiti živali samo proti obolenju za svinjsko kugo in ne proti drugim boleznim, torej ne proti svinjski rdečici in ne proti drugim nalezljivim boleznim. To naj bo I>ovedano onim, neredkim svinjerejcem, ki mislijo, da je cepljenje univerzalno sredstvo, ki svinje po cepljenju obvaruje pred vsako boleznijo. — Pri današnjem stanju svinjske kuge bodo svinjerejci pač morali počasi misliti na to, da bodo pustili svinje cepiti proti svinjski kugi in svinjski rdečici. Ce ne, ne bodo vzgojili niti ene svinje. To se najbrže ne bo zgodilo vsem, mogoče samo redkim ali vsakdo mora računati s tem dejstvom. Poleg cepljenja pa ne smemo pozabiti tudi na zadostno in pravilno prehrano. Mislim, da ne jx>-grešim, da je današnja prehrana naših svinj precej pogrešna in da je bilo včasih v tem oziru mnogo bolje. Svinjam se mora dajati to, kar potrebujejo in za kar je njihov organizem ustvarjen. Na vseh koncih in krajih opažamo to, da ne dobijo dovolj mineralnih snovi in vitaminov, ki so živalim brezpogojno potrebni. Te snovi imajo tudi to dobro lastnost, da napravijo živali mnogo bolj odporne proti vsem živalskim kugam. Zato bo ob priliki o tem govora posebej. Za danes pa naj zadostuje to. kar je bilo o njih samo kratko rečeno. Na koncu pa pride na vrsto še temeljita raz-kužba. Če te ni, ee bo kuga prej ali slej zopet pojavila v dvorcu. Kako naj se razkužba izvrši, to pove živinozdravnik navadno ob ugotovitvi kuge, potem pa to še posebej pismeno naroči občini. Posestnik naj vedno poskrbi za to, da bo ta razkužba res tako izvršena, da bodo razkuženi vsi predmeti, ki so prišli z okuženimi svinjami ali z njihovimi odpadki v dotiko. Ne razkužujte zato, ker je to uradno naročeno in zato, da ne boste kaznovani, temveč radi zaščite svojega lastnega imetka. Kdor bo to imel pred očmi, bo gotovo vestneje postopal. Kdor pa ee zadovolji 6amo s tem, da malo pobeli svinjak zunaj in znotraj, ta lahko z mirno vestjo pričakuje, da se bo kuga jx>javila, ko bo kupil nove svinje. Razkužba je važna, pa tudi težka stvar. Zato vedno zahtevajte točna navodila in se teh navodil tudi držite. Svinjsko kugo moramo znatno omejiti, če ne se svinje-reja res ne bo več izplačala. Za elektrifikacijo Zgornje Savinjske doline Kakor žc povsod drugod po Sloveniji, taiko se je tudi v našem okraju pričela akcija za napeljavo banovinske elektrike. Ta zamisel je pričela zadnje čase dobivati tudi pri nas konkretnejše oblike. Dne 7. decembra so se zbrali v Nazarjih predstavniki občin, ki bi zaenkrat prišle v poštev za elektrifikacijo. Sestanku so prisostvovali gosj>odje župani in njih zastopniki sledečih občin: Šmartno ob Paki, Mozirje, Rečice, Ljubno, Nova Štifta, Gornji grad in Bočna. Tudi ostali zasebni interesenti so bili v prav lepem številu udeležni. Zborovanje je otvoril in vodil gospod okrajni načelnik iz Gornjega grada, ki je uvodoma naglasi! važnost elektrifikacije obeh dolin, to je Savinjske in Zadreške doline. Gosp. inž. Rueh je nato podal kratko pred-zgodovino elektrifikacije Slovenije, nato pa obrazložil pogoje, pod katerimi bi se zamogla naša dolina elektrificirati. To zborovanje m bilo prvo, vendar pri nobenem prejšnjih zborovanj ni bilo opaziti tolike soglasnosti med zborovalc.i ko tokrat, h. vsega poteka je bilo razvidno, da obstoječe manjše zadružne elektrarne ne ustrezajo več potrebam časa. Tudi obrtništvo se živo zanima za elektrifikacijo, ker vidi. da je le stalen in dovolj močan tok pogoj za razmah njihove obrti. Ob tej priliki se je konstituiral pripravljalni odbor, ki bo vodil vse predpriprave za elektrifikacijo obeh dolin. Po načrtih banovine je zamišljeno, da se izpelje električni vod od Bra-slovč j>reko Letuša do Nazarja, kjer pa bi se glavni vod cepil v dva dela, in sicer savinjski do Ljtibnega, drugi pa po Zadreški dolini do Nove Štifte. V Letušu pa bi se zgradil manjši vod, ki bi šel na Šmartno ob Paki do Gorenja. Stroški za napeljavo bi znašali okroglo tri milijone dinarjev. Zasebni interesenti pa bi morali prispevati okoli četrtino, t. j. okroglo 800 tisoč dinarjev. Ta prispevek bi bil z oairom na velik okoli* in velik odvzeim toka brez dvoma izvedljiv. Naloga pripravljalnega odbora bo tudi ta, da pokrene akcijo za zgraditev železniške proge od Šmartnega ob Paki do Radmirja, odnosno Ljub nega, ki bi naj bila elektrificirana, s čimer bi se znatno povečal konsum toka in bi se s tem tudi pripomoglo k boljšemu razvitku tujskega prometa v okraju. Pripravljalni odbor je zelo posrečeno sestavljen in ie npati, da se bo ta splošna želja vsega prebivalstva čimprej uresničila. Trdno smo prepričani, da nam bo gospod ban šel na roko in nam pripomogel do uresničenja želj vsega prebivalstva. Prebivalstvo v okraju sedanjega gospoda bana visoko ceni, ker vidi, da se še pod nobenim banom ni delalo in pričelo v okraju toliko javnih del, kakor prav sedaj, ko jc on na tem visokem in odgovornem mesto Ptui Mestno načelstvo je dalo razglas sledeče vsebine: V smislu odloka za likvidacijo agrarne reforme št. 2198-1 od 2. decembra t. 1. bo v nedeljo, 12. decembra 1937, ob 9 razprava med veleposestnikom in interesenti pri upravi veleposestva na Turnišču glede odkupa zemljišč in sklenitev tozadevnih pogodb v smislu čl. 36. zakona o likvidaciji agrarne reforme. V poštev pridejo le oni Interesenti, ki so z veleposestvom pogodbe glede odkupa zemljišč že sklenili. Okrajno načelstvo vabi vse v poštev prihajajoče kupce, da se gori navedenega Restanka polnoštevilno udeleže. Ljubljanska Glasbena Matica priredi v nedeljo, 12. decembra, ob 20 Robert Soetensov koncert v dvorani društvenega doma. Akademija Dekliške Marijine druibe s sodelovanjem vseh katoliških društev priredi v nedeljo, 12. decembra, po večernicah v mestnem gledališču svojo akademijo s pestrim sporedom. St. Vid nad Ljubljano Fantovski odsek ima v torek, dne 14. t. m., ob 20 svoj redni sestanek v Ljudskem domu. Predava g. dekan Zabret. Udeležba za vse člane obvezna. Novi člani dobrodošli! Na Marijin praznik popoldne je okrajni glavar g. dr. Maršič izročil predsedniku gasilskega okrožja g. Arharju Jožetu, p. d. Koslerjevemu očetu, zlato kolajno za velike njegove zasluge. Odlikovanje je bilo prav slovesno. Navzočnost številnih zastopnikov vseh uradov, društev in precej občinstva je pokazala, kako visoko cenijo in spoštujejo Sentvičani uspešno delo za narod in njegove zaslužne može. Po pozdravnem govoru župana gospoda Erjavca je okrajni glavar g. dr. Maršič v temeljitem govoru predočil zasluge g. Arharja na I»lju gasilstva, v društvu Blaž Potočnikove čitalnice i. dr. s posebnim ozirom na prepotrebni viž-marski vodovod, ter mu nato pripel nad lepo vrsto odličij, ki dičijo njegova prsa, največje odlikovanje za državljanske zasluge — zlato kolajno. Nato so odlikovancu čestitali v imenu občine g. župan Erjavec, za gasilsko zajednico g. dr. Kodre, v ime-ne župuije in Blaž Potočnikove čitalnice dekan g. Zabret, za ljudsko šolo in odbor društva RK g. šolski upravitelj Hladnik itd. Ganjen se je odli-kovanec zahvalil vsem govornikom z besedami: >Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan l< Medvode Tukajšnja upraviteljica pošte, višja kontro-lorka ga. Vida Modic je bila na praznik zedinjenja odlikovana z redom sv. Save. Izrekamo ji k temu zasluženemu odlikovanju naše priznanje in čestitke. Pri tej priliki ne smemo pozabiti, da biva upraviteljica med nami že polnih deset let m da sta skromnost in vestnost v službi njeni posebni odliki. Za vsakogar ima prijazno beseda če treba tudi pomaga starčkom in ženicam rade-volje, sploh je bila zadovoljnost občanov s pošto njena največja skrb. Tako je neutrudljivo prepričevala svoje nadrejene oblasti o potrebi še enega pismonoše leta in leta in uspelo ji je. Že nekaj let dostavljata pošiljke redno v vsem obsežnem okolišu dva pismonoša. Tudi bi bila potrebna še ena uradniška pomožna moč, ker je toliko dela, da ga zmore eden sam le s težavo, posebno ob gotovih terminih. Do Št Vida vozi tramvaj št 1 in tam pri firmi ..STAKLO" B.TOBER dobite brušene Service za likerje, vino in vodo po din 33"— do din 115"—. Za malo denarja si lahko izberete porcelan ali steklo za Vaše gospodinjstvo, Kranj Dekliški krotek r Kranju ima svoj redni sestanek zopet v sredo ob 8 zvečer. Novo mesto Zanimiva razstava ionskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ predivom za ročna dela v Novem mestu: Sokolski dom, odprto od torka 14. decembra do vključno četrtka 16. decembra 1937, dnevno od 10 do 18 nepretrgoma. Vstop prosti Ne prodaja sel Vsak naj ti nabavi Philips radio, ker je ne-nadkriljiv. Ze za 141 din mesečno ga dobite prt M. Vahter. Brežice Miklavž jo v nedeljo popoldne obiskal v župni-šču mladinski cerkveni pevski zbor, zvečer pa fantovski odsek v društveni sobi v samostanu. ^Političen shod. Krajevna organizacija JRZ v Brežicah priredi danes dopoldne ob pol 10 v novi dvorani kina, poleg g. Resnika, politični shod, na katerem govorijo gg. Vesenjak Ivan, minister v pok., dr. Veble, narodni poslanec, in Kranje Marko, tajnik JRZ v Mariboru. Pozivamo vse somišljenike in prijatelje, da se shoda udeležijo v čim večjem številu. Gospodinjski »efaj. V času od 1. septembra do 30. novembra t 1. je bil v Brežicah 3 mesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj. Tečaja se je udeleževalo 14 deklet Vodila ga je ga. Jela Premrou in njena jiomočnica gdč. Barle Mira. Kot krajevni predavatelji so sodelovali: župnik Klasinc, notar Lesar, zdravnik dr. Berglez in okrajni kmetijski referent Vrisk. Za Brežice in okolico je bil to prvi gospodinjski tečaj. Upamo, da bo prosvetno društvo, ki je tečaj priredilo, nadaljevalo s tečaji tudi v bodočnosti in s tem vršilo važno nalogo stanovske strokovne izobrazbe našega ljudstva. Obenem tem potom izrekamo toplo zahvalo ge. voditeljici in njeni pomočnici, ki sta tečaj vodili, kakor tudi krajevnim predavateljem, ki so s predavanji pri tečaju sodelovali, nadalje pa tudi onim, ki so s podporami omogočili tečaj, in sicer v prvi vrsti kr. banski upravi v Ljubljani, nadalje okrajnemu kmetijskemu odboru v Brežicah' narodnem'poslancu dr.Veblctu in občini Brežico' okolica. Japonska ne odneha Tokio, 11. decembra Na seji ministrskega sveta je popolnoma prodrlo stališče armade Vlada jc sklenila, da vojne s padcem Nankinga ne bo konec, ampak da se bo nadaljevala tako dolgo, dokler čankajšek kot šef kitajske vlade ne odstopi in dokler se kitajska vlada popolnoma ne podvrže pogojem zmagovalca. Vlada je nadalje sklenila, da odklanja v sporu s Kitajsko vsako posredovanje tretje velesile. Armada bo čankajška in njegovo armado preganjala in porazila do konca in njegove vlade, ako se popolnoma ne podvrže, ne bo priznala, temveč delala na to, da se ustanovi v osvojenih pokrajinah severnega Kitnja nova kitajska vlada s sedežem v Pekingu. Te neodjenljive politike armade baje nekateri japonski odličniki ne odobravajo vendar pa ni dvoma, da bo šla politika Japonske po poti, ki jo narekuje armada. Japonska armada se sedaj pripravlja na to, dn zavzame tudi Urnikov in Kanton, ki je v neposredni bližini angleške kolonije Honkong. V ta namen so Japonci na več otokih ua jugu izkr- Yvon Delbos prihaja v Belgrad Belgrad. 11. dec. m. Na svojem krožnem potovanju francoski zunanji minister Delbos prispe jutri v Belgrad z brzovlakom ob 7 zjutraj. Na kolodvoru ga bo sprejela vlada s predsednikom dr. Stojadinovičem na čelu. Na peronu bo postavljena častna četa z zastave in godbo. Belgrajska občina je okrasila vse glavne ulice, ki se stokajo na kolodvor, s francoskimi in jugoslovanskimi zastavami. Preprečen atentat na Delbosa Pariz, 11. decembra, c. Iz Valenciennes poročajo, da so tamkaj zaprli nekega Kolomana Buda-ya, ki je baje nameraval izvršiti atentat na Delbosa med njegovim bivanjem v Pragi. Budaya so pred nedavnim aretirali, češ da je v zvezi z mar-sejskim atentatom. Iz Pariza so takoj obvestili policijo v Pragi, da ima Budaya v ČSR sodelavce in da jih naj takoj zapro. Kmalu nato je policija v Moravski Ostravi aretirala nekega moža, ki se je nekje pohvalil, da je v zvezi z Kolomanom Budayem. Vendar pa policija ne mara povedati niti njegovega imena in tudi ne mara dajati pojasnil o tem, v kakšni zvezi je bil aretirani s teroristom, ki je bil aretiran v Valencien-nesu v Franciji. Snoči je Havas objavil pojasnilo, češ da je policija postala pozorna na Kolomana Brdaya zaradi tega, ker je ujela dvoje njegovih šifriranih pisem. V pismih je Badaya obljubil tudi denar Pozneje je ravski Ostravi razlagal, da je treba izvršiti atentat na Delbosa in na guvernerja v Alžirju de Beauja. V pismih je Buday obljubil tudi denar. Pozneje je Havas še objavil, da je policija izdala več tiralic in zapornih povelj za razne Budayeve sotrudnike. Vprašanje obveznih bivše A O Belgrad, 12. decembra, m. Na današnji seji je skupščinski finančni odbor sprejel tudi v podrobnostih postavke za pokojnine, invalidnine in državne davke. Pri razpravi o postavkah, ki se nanašajo na državne dolgove, sta govorila JRZ poslanca dr. Gavrilovič in Karel Gajšek. Ga.jsek se je v svojem govoru predvsem bavil z izplačilom obveznic bivše Avstro-Ogrske in z vprašan j eim avtonomnih posojil ter je poudarjal, da je naša država prevzela v saintgermainski in trianonski pogodbi izplačilo rent, ki so jih imeli tuji državljani nu področju bivše monarhije. Vse tuje države so te obveznice deloma že izplačale, deloma pa izplačil jejo obresti, samo naša država tega ne stori ter je leta 1919 ustavila izplačevanje obresti, ki so medtem narasle nn višino no-niinala. Naše regulativne hranilnice imajo prejeti za 15 milj. teh obveznic ter so jih finančne oblasit po prevratu celo silile, da te obveznice kupijo. Teh vrednostnih papirjev pa nimajo samo denarni zavodi, razne občine, obe škofiji, štipendije in privatniki Če bi se denarnim zavodom ta denar izplačal, bi bilo zelo pomagano likvidnosti denarnega trga, zlasti še, ker so denarni zavodi občutno prizadeti zaradi kmečke zaščite. To vprqšanje se vsako leto nanovo odpre in je bilo že dvakrat vnešeno v finančni zakon jk) 15 milj. za anuitete, vendar ni prišlo do uresničenja teh plačilnih problemov. Država bi morala prav tako začeti izplačevati avtonomna posojila bivše Kranjske, ki se pa ne izplačujejo že od leta 1924. Da bi država to vprašanje čim bolj usodno rešila, bi bilo to v interesu države same, kajti potem bi dobila ugled in zaupanje zaradi rednega izplačevanja svojih obveznosti. Pred kratkim je bilo urejeno vprašanje vlagateljev pri bivši avstro-ogrski poštni hranilnici, tako da naša Poštna hranilnica izpjačuje te vloge v razmerju 4 krone za 1 dinar. Finančni odbor bo Imel prihodnjo sejo v torek, 14. t. m. ob dopoldne. Prej se bo še sestala večina finančnega odbora. Iz Španije Pariz, 11. decembra. AA. (DNB) Po poročilu iz Hendaya so vojaške oblasti v Irunu snoči obvestile francosko redarstvo, da bo meja do SO. decembra zaprta. Zakaj, niso povedale. Vse kaie, da je to v zvezi z veliko ofenzivo nacionalističnih čet. 70 km vzhodno od Saragose je prišlo do velike letalske bitke, ki je bila doslej največja bitka v zraku, odkar se je pričela španska državljanska vojna. Na obeh straneh je sodelovalo nad 200 letal. Nacionalisti trdijo, da so sestrelili 20 republikanskih letat, po drugih verzijah celo 25, sami pa so baje izgubili samo eno letalo. cali svoje čete, kar posebno Anglija gleda z veliko skrbjo in pozornostjo. Angleške vojne ladje, ki so dosedaj bile vsidrane pred šanhajem, so pod vrhovnim poveljnikom admiralom Little od-plule pred Honkong. Po poročilih iz Nankinga se glavni oddelki kitajskih čet umikajo proti zapadli in severu. Kitajske straže skušajo umik zavarovati. V samem mestu preganjajo japonski oddelki zadnje ostanke kitajske vojske. Odstop maršala Cangkajška postaja vsak dan verjetnejši in splošno se pričakuje, da bo Čang-kajšek odstopil še pred mirovnimi pogajanji. Ako bi se on sam spustil v ta pogajanja, bi ga narod brez dvoma zapustil, ker je bil on eden izmed glavnih zagovornikov politike žilavega odpora Maršal Čangkajšek bo po hudih porazih bržkone odpotoval v inozemstvo. Vest o padcu Nankinga je napravila po vse| Japonski ogromno veselje Nestrpno pričakuje japonsko ljudstvo uradnega potrdila da je Nanking popolnoma v japonskih rokah Nocoj pripravljajo v Tokiu grandiozno ba-klado po vseh lukah. Napredovanja na univerzi Belgrad, 11 dec AA. S kraljevim ukazom na predlog prosvetnega ministra so na vseučilišču kralja Aleksandra v Ljubljani napredovali: na filozofski fakulteti za rednega profesorja tretje položajne skupine 2. stopnje dr. Franc Turk, izredni profesor iste fakultete, na pravni fakulteti za rednega profesorja druge položajne skupine 1. stopnje di. Albin Ogris, redni profesor iste fakultete, na bogoslovni fakulteti za izrednega profesorja 3 položajne skupine 2. stopnje dr. Josip Turk, izredni profesor iste fakultete, na tehnični fakulteti za redne profesorje 2. položajne skupine 1. stopnje dr Miroslav Kasal, dr. Marij Rebek in inž Marij Osana redni profesorji iste fakultete, za izrednega profesorja 3 položajne skupine 2. stopnje inž. Roman Strijnik, izredni profesor iste fakultete. Imenovanja v sodni službi Belgrad, 11 dec AA. S kraljevim ukazom na predlog pravosodnega ministra so napredovali v 4. skupino Matija Meznarič, vodja zemlijške knjige 7. skupine pri okrajnem sodišču v Mariboru, Josip Medved, vodja zemljiške knjige pri okrajnem sodišču v Novem mestu. Ivan Barbič, vodja zemljiške knjige pri okrajnem sodišču v Novem mestu, za pisarniškega uradnika 6. skupine pri okrožnem sodišču v Mariboru Mihajlo Visočnik, višji pisarniški oficial sedme skupine pri istem sodišču, za višje pisarniške oficale 7. skupine Franjo Ivačič. pisarniški oficial 8. skupine pri okrajnem sodišču v Krškem, Viktor Nemec, pisarniški oficial 8 skupine pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, Drago Prezelj, pisarniški oficial 8. skupina pri okrajnem sodišču v Metliki, Metod Sprofič. pisarniški oficial 8. skupine pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici, Franjo Ložar. pisarniški oficial 8 skupine pri okrajnem sodišču v Novem mestu. Alojzij Segulj. pisarniški oficial okrajnega sodišča v Kamniku, in Franjo Blago-tinšek. pisarniški oficial 8. skupine pri okrajnem sodišču v Celju. Nenavadna nesreča Ljubljanski reševalni avto je bil včeraj opoldne poklican na Zaloško cesto. Reševalci so morali namreč intervenirati v nenavadni nesreči. 68 letna zasebnica Frančiška Glinškova je imela opravka z nekim jarcem. Kozlička pa je nekaj raztogotilo, tako da se je zaletel v Glinškovo ter jo prekucnil na tla. Pri padcu si je starka zlomila desno nogo v kolku. Prepeljana je bila v bolnišnico. Osebne vesti Sprejeta je ostavka na državno službo, ki jo je dal di. Pavle Grošelj, docent na medicinski fakulteti ljubljanske univerze. Premeščen je Karel Butinar, postajni načelnik, iz Tomaševcev v Zidani most. Dve novi palači v Befgradu V Belgradu nameravajo na prostoru med Na rodno skupščino in palačo Agrarne banke postaviti novo palačo pravosodnega ministrstva, katere gradnja bo stala kakšnih 10 milijonov din. Poleg tega bodo postavili še palačo za belgrojsko redar-stveno policijo Požar Miinehen. 11 decembra. AA. (DNB.) Sinoči je zgorela cerkev sv Petra Kanizija v predmestju Groshndern pri Miinchenu. V pol ure je zgorela vsa cerkev, ki je bila zgrajena pred 12 leti. Požar je nastal zaradi kratkega stika. Ne bo ga več nazai Berlin. 11, dec. c. Sovjetski odpravnik veleposlaništva v Berlinu je danes obiskal nemško zunanje ministrstvo in tam j>ovedal, da se dosedanji vele|)oslanik v Beilinu Jurenjev ne bo več vrnil iz Moskve na svoje mesto. Zasorje Umrl je na praznik Brezmadežne v 84. letu starost; Cebin Jurij, po domače Skorjovec, iz Za-vin. Bil je ugleden krščanski mož, stara korenina poštenosti. — V petek pa je umrla v Bevškem 82 Prosenc Apolonija, stara 78 'et. Pobrala jo je zadnja jugovina. Naj v miru f>očivata! Prijatelje lepe pesmi opozarjamo na pevski koncert, ki bo v nedeljo. 12. t. m„ ob 7 zvečer v Prosvetnem domu. Koncert je posvečen Foerster jevemu spominu ter so na 6poredu le njegove pesmi. Neprijetne motnje na električnem toku so skoro na dnevnem redu, kar povzroča razumljivo ne-voljo pri vseh odjemalcih, zlasti pa še pri radio-posJuJalcih Pozivamo merodajne. da nedostatke vendar že kako odpravijo. Primerno pa bi bilo. da se za to pozanima tudi pristojna poštna uprava, ki mora biti vsekakot zainteresirana, da imajo poslušalci radia čim boljši sprejem. Znova opozarjamo na današnja predavanja o dobrem tisku, ki bodo s skioptičnimi slikami v dvorani Prosvetnega doma in sicer po prvi in f>o osmi maši ter popoldne po litanijah. Pridite polno-številno! Na prošnjo obrtnikov ter drugih prebivalcev je zagorska občina zaprosila T P D„ da zniža ceno premogu lokalnemu prebivalstvu približno v taki meri, kot je to že bilo pred vojno. Ob splošni obubožanosti 6koro vseh naših slojev nujno želimo, da bi prošnja ne bila zaman! Za delavstvo Strojnih tovarn Delavstvo Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani ie že okrog dva meseca brez posla. Ker postaja njegov položaj z vsakim dnem težji in obupncjSi je povabila Delavska zbornica v petek, dne 10. t. m. predstavnike delavstva in referente socialnih zavodov in oddelkov na skupno posvetovanje, kjer naj bi se določilo, kako naj bi se obvarovalo to delavstvo s koordinirano akcijo pred najhujšim. Vabilu so se odzvali zastopniki Delavske zbornice, Javne borze dela ter 6ocialno političnega odseka banske uprave. Vodja socialno-političnega oddelka mestne občine je svojo odsotnost opravičil. Na anketi je bilo sklenjeno opozoriti vso javnost z javnim apelom na težak položaj delavstva Strojnih tovarn. Gre tu za 232 delavcev in 40 nameščencev. Izmed teh je le okrog 80 samcev, tako da gre tu za okrog 190 rodbin. Za najnujnejšo prehrano tolikega števila rodbin se potrebuje na teden 35.000 do 40.000 din, tudi, če se računa da potrebuje rodbina za najnujnejšo prehrano le po 700 dinarjev, samec pa po 240 dinarjev na mesec, kar je gotovo številka, pod katero ni mogoče iti. Dosedaj je dobilo to delavstvo od javnih ustanov te-le podpore: od Delavske zbornice 25.000 dinarjev, od Javne borze dela 75.000 dinarjev od mestne občine okrog 28.000 dinarjev. Sedaj se je začel za delavstvo težak in ponižujoč križev pot od uManove do ustanove. Povsod pripovedujejo predstavnikom delavstva, da so vsa budžetska sredstva izčrpana. Pod vtisom teh vesti je začelo nabirati delavstvo podpore s pomočjo javne nabiralne akcije. Tudi taka akcija ne more roditi kakih posebnih uspehov in je vrh vsega ponižujoča. Anketa, ki )o ie sklicala Delavska zbornica, naj bi odgovrila na vprašanje, kaj se mora pri tej in taki situaciji v zaščito delavstva ukreniti. Na anketi je prišlo najprej do izraza mišljenje, da prava rešitev tu ne more priti od podpor, temveč da je treba iskati rešitve predvsem v dveh pravcih. Predvsem v tem pravcu, da bi se kolesa v tej najstarejši ljubljanski industriji zopet zavrtela. Velika železniška nesreča v Angliji London, 12. dec. b. O snočnji ielezniški katastrofi ekspresnega vlaka Edinbourg-Glasgoiv poročajo. da je lo najhujša ielezniška nesreča na Angleškem od leta JIJl,r). Doslej so potegnili izpod razvalin 3i trupel in 100 leiko ranjenih potnikov. Večje število leiko ranjenih bo bržkone podleglo poškodbam Točno število irtev še ni znano, kajti izpod razvalin osebnega vlaka še vedno rešujejo nove irlve. Reševalna dela napredujejo sel o po-oldne ob 10 v Fortejevi dvorani predavanje: Problemi slovenstva. Oovori g. Zemliak iz Ljubljane Društvo je idealno zamišljeno. Upamo, da bo znalo ohraniti 6vojo pravo črto brez levičarjev. Film o Lurdu se bo predvajal v Društvenem domu do srede zvečer, 15. t. m. Zvišanje cene mleku. Kakor v sosednjih ob- jbčii j povišajo i mleku 6 15. decembrom za 50 par pri litru. Dejstvo je, da sedanje cene ne ustrezajo več dauašnjim razmeram. činah, tako so tudi kmetje trboveljske obč me na zborovanju 5. decembra sklenili, da cene