. . • Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Gena 50 lir Goldwaterjev program \!it po tej poti naprej! Od prve delovne seje deželnega sveta je ponovno stopilo v ospredje političnega življenja v Trstu in naše dežele vprar sanje pravic Slovencev v Italiji, predvsem uporabe slovenskega jezika. Ni se treba čuditi temu dejstvu, saj je naravno, da prihajajo in bodo prihajale na površje v večjem ali manjšem redu vse nerešene zadeve, posebno take, ki imajo po svoji pomembnosti večjo težo. Povod za to je enostaven. Deželni svet je začel delovati in reševati osnovna in razna praktična vprašanja. Po sodbi zastopnikov naprednih strank in svetovalcev slovenske narodnosti še posebej, spada med osnovna vprašanja uveljavljenje pravic Slovencev, s posebnim poudarkom o uporabi slovenskega jezika. Deželna svetovalca Siškovič "n škerk sta začela svoj prvi govor v deželnem svetu v slovenskem jeziku. Histerično razgrajanje desnice je prekinilo oba govornika. Predsednik Rinaldini je to Prekinitev potrdil z bolj sprav-formulo. Pozval je sloven-ska svetovalca, «naj govorita v jeziku, ki ga razumejo vsi svetovalci, ker ni v veljavi noben Pravilnik, ki bi določal, da se na sejah deželnega sveta lahko govori tudi v jeziku, ki ni italijanski«. Obljubil pa je, da bo sprejemal v slovenskem jeziku napisana vprašanja, interpelacije in resolucije. Oba svetovalca sta nadalje-yal? svoj govor v italijanskem jeziKu. Izrazila sta svoje ogor-cenje nad dejstvom, da ne mo-reta govoriti v materinem jezi-mi kljub določbam deželnega statuta. Oba sta terjala pravico po uporabi slovenskega jezijo v imenu demokratičnih na-cel. enakopravnosti vseh državni?.11?'' in človečanskih načel na splošno ter izjavila, da se bosta obveznosti, ki sta jih sprejela do svojih volivcev, »Strajno tudi naprej zavzemala. . Kaj bi deželni svet izgubil « tnvN bi bll° dovoljeno svetovalcem slovenske narodnosti, ,Ba “Pogovorijo v slovenskem jeziku? Ali bi izgubil kaj v svojem «nacionalnem» značaju? ' DANES - .. V Skopju ae danes spominjajo katastrofalnega potresa, ki je pred enim letom do tal porušil mesto In terjal nad tisoč človeških žrtev. V zvezi s to žalostno obletnlso so prispele v Skopje delegacije iz vseh jugoslovanskih republik ter številne druge delegacije, ki bodo položile vence na ■kupno grobnico žrtev potresa. Poleg tega bodo številne druge manifestacije, ki bodo simbolizi-mle mednarodno solidarnost, ki Jc prišla do izraza ob potresu in pozneje. V Pulju, kjer se danes začenja filmski festival, bodo v začetku prikazali film «Skopje 63». Okrog Cipra se znova širijo vznemirljive novice, da se Turki pripravljajo na Izkrcanje na otoku in da v ta namen zbirajo vojake in padalce v Iskanderunu. medtem je grški zunanji mlni-»ter zanikal trditve o načrtu za Prepustitev Rodosa ali Lezbosa Turčiji v zameno za priključitev ^Pra h Grčiji. Glavni tajnik OZN U Tant, ki dL. dn‘ obiskal Pari* in Lon-*®r Je predvsem obravnaval ‘ Mjovomuni politiki ciprsko £7je’ * včeraJ prispel v Ran-v^’, kjer se bo razgovarjal o položaju v Jugovzhodni Aziji, pred-em pa v Južnem Vietnamu. 2e on prihodu v Rangun je izjavil. Je nujno potrebno spore na Področju reševati po poli-k diplomatski poti, ne pa jaška. Toda predsednik južno-vietnamske vlade general Kan Je Poslal noto 34 državam, s kate-o zahteva njihovo pomoč za vojno proti osvobodilnemu gibanju ameriški predsednik pa je Vietk * Eaostr*tev vojne proti .Jod' na karibskem področju •kušajo ZDA v okviru organiza-‘J* ameriških držav znova razplamteti hladno vojno. Na seji ■dnanjlh ministrov te organizacije *o namreč pozvali vse države, naJ prekinejo diplomatske odno-®e * Kubo In naj uvedejo proti “Jej gospodarsko blokado. Hkrati grozijo Kubi z oboroženim napadom. I* ZDA še vedno prihajajo po-zočiia o demonstracijah črncev Proti rasni diskriminaciji ln pro-11 Policijskemu terorju. Včeraj je Prišlo do izredno ostrih spopadov •“ed črnci ter policijo in belci v mestu Rochester. Bilo je mnogo vanjenlh. Oblasti so odredile Izcedno stanje ln policijsko uro. V Yorku je bilo včeraj mirno, vendar se za konec tedna bojijo novih neredov. Zato je vseh 21.000 policajev v pripravljenosti. Ali bi bilo to protizakonito, ali nepraktično in nefunkcionalno? Pravimo, ne samo, da ne bi deželni svet nič izgubil, ampak bi na svojem ugledu pridobil, ker bi začrtal jasnejšo črto ločnico med protidemokratično desnico in ostalim delom sveta in bi nudil dokaz široke strpnosti, človeškega razumevanja in popustljivosti ter plemenitih naporov, da je izpran strup, ki sta ga desetletja in desetletja sejala šovinizem in fašizem. Kaj naj izgubi v ((nacionalnem« smislu? Dežela Furlanija-Julijska krajina je v Italiji in nobena slovensko izgovorjena beseda v deželnem svetu tega ne more izpremeniti. Trije svetovalci bodo kot živ in otipljiv dokaz, da živijo Slovenci v deželi, ostali Slovenci, tudi če ne smejo izpregovoriti v svojem materinem jeziku. Da, ostali bodo Slovenci, toda ponižani in potisnjeni v položaj drugorazrednih državljanov. Deželni svet je suveren in sam odloča v okviru statuta, kaj in kako bo delal. Sestavil bo svoj pravilnik, če tega še ni, bo lahko v trenutku sklepal, tako kot sklepa v drugih stvareh, torej tudi o uporabi slovenskega jezika. Slovenska beseda bi torej ne bila nezakonita. Praktični razlogi in funkcionalnost, ki naj bi obstajali v tem, da bi bilo treba prevajati iz slovenskega v italijanski jezik, so samo pretveza tistih, ki načelno priznavajo pravice, toda nimajo volje jih uresničiti. Doslednost današnje večine deželnega sveta v zadržanju do problemov slovenske manjšine se kaže tudi v vseh dosedanjih sklepih in odklanjanju predlogov in amandmajev, ki zadevajo ta vprašanja. Pa naj gre za paritetno komisijo, v katero je bil predlagan Slovenec in je bil od večine odklonjen, ali za predlog, naj bi se predsedstvu deželnega odbora dodelila posebna pristojnost za obravnavanje vprašanj, ki zadevajo manjšino; ali za amandma, naj se spremeni naziv oddelka «za splošne zadeve« pri predsedstvu deželnega sveta, ki naj bi se po zagotovilih večine uKvar-jal z manjšinskimi vprašanji, v oddelek «za splošne zadeve in narodne manjšine«, ali končno za predlog pravilnika (poslovnika), ki ga je večina pripravila in ki v svojih 104 členih ni omenjen niti slovenski jezik ali kaj drugega v zvezi s Slovenci. Današnja večina v deželnem svetu, demokristjani in socialdemokrati, sicer priznava obstoj, za sedaj predvsem na Tržaškem in Goriškem, toda ne dopušča nobene manifestacije tega obstoja, bodisi z dopuščanjem uporabe slovenskega jezika na sejah, ali pa samo napisane in uzakonjene obveznosti. Oddelek za splošne zadeve bo po izgovorjenih zagotovilih urejeval zadeve manjšine, toda neobvezno, samo iz dobre volje, ker to v zakonu ne bo izrecno določeno. Obstoji obljuba predsednika sveta, da bo sprejemal pritožbe, amandmaje in podobno v slovenskem jeziku, toda v predlogu za pravilnik tega ni. Zopet je odvisno od dobre volje in možatosti tistega, ki je obljubo dal. Nič čudnega torej, da povzroča to dogajanje v deželnem svetu ogorčenje slovenskega prebivalstva. Resolucije občinskih svetov podeželskih občin na Tržaškem in Goriškem so vidna manifestacija tega neraz-položenja in ponovnega razočaranja. Vsi se upravičeno sprašujemo, čemu imamo deželo s posebnim statutom, če se ta posebnost noče potrjevati v vsakdanji praksi, v jasnih zakonskih določilih in pravilnikih. Vsem je na ustih demokracija, enakopravnost, ko je pa treba to v odnosih do Slovencev dokazati z dejanji, začuda vse odpove. Hvale vredna so načelna priznanja, toda brez doslednega praktičnega uresničevanja izgubijo tudi najlepša načela svojo vrednost in se spremenijo v svoje nasprotje. Ali je končno resničen tolikokrat poudarjeni strah pred desnico? Upravičeno je lahko ponosna na važnost, ki ji s tem pripisujejo, ker sodimo, da mora mnogo vplivnih ljudi, ki Jih sicer ne prištevamo k desnici, premagati v prvi vrsti strah, ki je v njih samih. Deželni svet je na začetku svojega dela. Dosedanji sklepi njegove večine so nas Slovence v deželi razočarali. Prizadelo nas je odklanjanje konkretnih predlogov, ki so bili stavljeni zato, da bi nam bil javno priznan položaj enakopravnih državljanov. Naj bo soglasno razpoloženje Slovencev resno opozorilo, da ne bo v svojih nadaljnjih sklepih današnja večina trmasto nadaljevala po poti, na katero je stopila. BORIS RACE Leto XX. - Št. 166 (5849) ________——^——— TRST, nedelja 26. julija 1964 Jutri se v Kopru in drugih istrskih obalnih mestih prične V. jugoslovanski folklorni festival, pa katereip bodo sodelovale številne skupine narodnih manjšin, ki živijo v Jugoslaviji, ansambel lužiških Srbov, izbrani folklorni ansambli iz Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvatske in profesionalni ansambli «Lado» iz Zagreba, »Taneč« iz Skopja in «Kolo» iz Beograda- Z nastopom ansamblov narodnih manjšin, ki živijo v Jugoslaviji, so hoteli prireditelji dati priložnost pripadnikom posameznih manjšin za prijateljsko srečanje,'hkrati pa so hoteli poudariti načelo jugoslovanske politike, da »e vsaka narodna manjšina po svpje kulturno razvija. Slika prikazuje prizor iz nastopa šiptairske skupine iz Zagradske Hoče s plesom s Šar planine. Izredno stanje v ameriškem mestu Rochester po krvavih spopadih med črnci in belci Nerede je izzvala policija skupno z beici, ki so napadli črnce - Okoli sto ranjenih, 80 črncev aretiranih * Vsi policaji v New Torku v pripravljenosti ■ Zahteve črncev županu Wagnerju ROCHESTER, 25. — V črnskem delu mesta Rochester (država New York) je prišlo danes do hudih neredov, med katerimi so se spopadli črnci in belci. Neredi so se začeli, ko so policaji skušali aretirati v neki plesni dvorani črnca, češ da je pijan. Ostali plesalci so ta- koj reagirali in v kratkem je v dvorani prišlo do prerivanja. Kmalu je na stotine črncev odšlo na ulice, kjer so začeli demonstrirati in razbijati izložbena okna. Kmalu se je zbralo okrog 2000 črncev, ki so demonstrirali proti policiji. Cez nekaj časa pa je v črnski del mesta prišla velika skupina belcev, ki so napadli črnce in začeli razbijati izložbena okna. Sledili so krvavi spopadi. tako da je bila policija skoraj brez moči. Na pomoč so prišli štirje odredi gasilcev, toda tudi to ni mnogo zaleglo. V vseh glavnih ulicah mesta je nastal zastoj v prometu. Poli-cijski poveljnik je v vsej naglici prišel ha kraj neredov, toda demonstranti so njegov avtomobil prevrnili, poveljnika pa pretepli. Oblasti so uoločile policijsko uro od 20 do 7 zjutraj v vsem mestu, razglasile so tudi izjemno stanje. Policaji so proti demonstrantom uporablja 1: soizilne bombe, demonstranti pa so metali v policaje vsako- vrstne predmete. Guverner Rockefeller je odredil, naj na kraj neredov odide 200 policajev države Nzw York, narodni gardi pa je dal ukaz, naj bo pripravljena. Po dosedanjih poročilih je bilo ranjenih okoli sto oseb, med katerimi 24 agentov. Aretirali so 80 črncev. Demonstranti so uničili več avtomobilov in razbili mnogo izložbenih oken. Neredi, ki so se spočetka začeli v bližini o-menjene plesne dvorane, so se naglo razširili na bližnja področja. Demonstranti so prevrnili 6 policijskih avtomobilov. V središču črnskega predmestja je izbruhnil požar, ne ve se pa, ali je v zvezi z neredi. Policija je obkolila črnsko četrt mesta. Rochester je mesto, ki ima 311.000 prebivalcev in je v državi New York. Tu je sedež tovarne »Kodak*. Približno kilometer od kraja neredov, v četrti belcev, so skupine belcev izkoristile zmedo in začele pleniti po trgovinah Po petin urah bitke med črnci ter policaji in belci je župan v Rochestru ra/glasil izredno sta- nje. Policija ni uporabljala strelnega' orožja. V New Yoricu je kilo preteklo noč mirno, toda še vedno je zelo napeto. Načelnik občinske policije je sinoči prepovedal protestno demonstracijo pred policijsko postajo v Harlemu, ki je bila določena za danes. Voditelji črnske organizacije »Harlem Defense Council«, ki so organizirali demonstracijo, so izjavili, da je prepoved protiustavna, in sporočili, da bodo demonstracijo kljub temu organizirali. predstavnik omenjene organizacije je izjavil, da bodo na demonstraciji izvedli proces proti policijskemu agentu Gilliga-nu, ki je prejšnji teden ubil 14-letnega črnskega dečka. Vseh 27 tisoč občinskih policajev v New Yorku je v pripravljenosti, ker se pričakujejo novi neredi ob koncu tedna. Vsi policijski a-genti, ki so zaposleni v uradih, so dobili ukaz, naj oblečejo u-mforme in naj bodo pnpravlje ni za patruljiranje po ulicah. Zupan Wagner se je sinodi dolgo razgovarjal z guvernerjem Rockefellerjem o možnosti nastopa narodne garde države New York. Sinoči se je več sto črncev | zbralo pred policijskim povelj stvom v , Manhattanu. Demonstracija je potekala mirno in ni prišlo, dp inci(ientoy. Demonstranti so nosili table z napisi, da je treba policaje razorožiti. Kakor piše «World Telegram And Sun«, bo prihodnji teden v New Yorku sestanek glavnih črnskih voditeljev, da pripravijo akcijski načrt, s katerim bi preprečili, da bi se akcija za izvajanje zakona 6 državljanskih pravicah kompromitirala z nasilnimi dejanji. Sinoči so imeli predstavniki črncev v Harlemu zborovanje in so nato postavili policijskemu poveljniku štiri zahteve: takojšnjo odstavitev Gilligana v pričakovanju izida preiskave; takojšnjo ustanovitev civilnega odbora z nalogo, da prouči obnašanje policije; posebni odred policije, ki nastopa med demonstracijami, naj se izmakne iz Harlema; imenujejo naj se črnski policijski častniki, in prav tako naj bo za pomočnika policijskega poveljnika i-menovan črnec. Poslali so brzojavko županu Wagnerju in za-hetvali sestanek z njim. Hkrati so ostro obsodili Wagnerjevo prepoved napovedane demonstracije, vendar pa so pozval; organizatorje, naj demonstracijo odpovedo. Goldvater Izvolitev senatorja iz Arizone Barryja Goldwaterja za predsedniškega kandidata republikanske stranke je nedvomno dogodek, ki ima lahko daljnosežne posledice za politično življenje Združenih držav Amerike. To še toliko bolj, ker ne gre samo za reakcionarnega desničarja ki mu je uspelo, da se je vsilil eni izmed obeh vodilnih tradicionalnih strank, s tem da je kandidiral na republikanski listi za najvišji, najvplivnejši in najodgovornejši položaj v Združenih državah Amerike, marveč za širši splet vzrokov in posledic, ki so omogočile, da se je na vrhu piramide ameriškega političnega življenja pojavila taka osebnost, kot je Goldicater. Njegov program, objavljen na k°nvenciji republikancev p San Franciscu poln groženj svetovnemu miru, pozivanja na križarsko vojno proti socialističnim državam, vštevši Jugoslavijo, poskusov, dn bi notranji razvoj Združenih države Amerike »mili v prejšnje stoletje — odseva gledišča človeka, ki ni sposoben, da bi šel v korak z zahtevami časa, ki mu ni do prihodnosti sveta in či-gar pustolovska politika bi lahko imela v primeru da bi pri tem uspel, zelo hude negativne posledice, in to prav v času, ko postaja politika krepitve svetovnega miru in sporazumevanja z državam i z različnimi družbenimi sistemi vsi bolj trajen proces, ko tudi same Združene države Amerike preživljajo obdobje razvoja, ki ga je po mnenju številnih opazovalcev a-meriških razmer mogoče primerjati samo z najpomembnejšimi in najbolj usodnimi trenutki v preteklosti te države. S tem da se je ameriški narod posvetil lastnim notranjim problemom, do česar je prišlo po letih hladne vojne, ko je tako rekoč vse intelektualne in materialne zmogljivosti države pretežno namenil zunanjemu svetu njegovo prizadevanje, da u-skladi potrošnjo s proizvodnjo v prihodnjih letih, razširitev državljanskih pravic tudi na črno prebivalstvo, do česar je prišlo skoraj po sto letih od Lincolnove deklaracije o odpravi suženjstva, «voj-n a proti revščini», katere namen je zboljšati gmotno stanje kakih 20 milijonov Američanoo. ki so na najnižji socialni lestvici, to, da vrhovno sodišče razlaga ameriško u-stapo na način, ki vse manj ustreza nazorom in koristim desnice — vse to je dokaz o pomembnih spremembah, do katerih je prišlo zadnja leta v Združenih državah A-merilce. Goldivaterfev uspeh v San Franciscu, ki je tolikb bolj nenormalen, torej ni samo posledica spretno pripravljene konvencije, marveč tudi močnega odpora zoper vsa ta progresivna prizadevanja, ki so od Kenned-gjeve izvolitve za predsednika najprei kljub pomembnim nihaniem uradne politike vendar daiale poalavitno barvo življenju države. Kolikor so bila ta prizadevanja močnejša in vidnejša, toliko je bil tudi odpor proti njim odločnejši in bolj organiziran. Stežka bi rekli, koliko je Gold-uiaterjeva zmaga na republikanski konvenciji dejanski odsev razmerja sil v tej stranki. Gotovo pa je da se je desnici ne glede na njeno dejansko Številčno moč, posrečilo, da prevzame vodstvo stranke v svoje roke. Zdi se, da je s tem še bolj spodbudila proces polarizacije sil v sami stranki jn tudi v ameriškem političnem žiplje-nju sploh. Že prej precej omajana vdanost črnskega prebivalstva Lincolnovi stranki, ki so ji zaradi ste- ka zgodovinskih okoliščin desetletja pripadali, je doživela z Goli* waterjevo odkrito izjasnitrijo proti zakonu o državljanskih prani-cah, odločilni udarec. Proces, g katerem črnci odrekajo podpora republikanski stranki in ki P a je že dolgo časa mogoče spremljati, bo s'tem nedvomno samo pospešen. Izjasnitev za zakon o državljanskih pravicah ali proti njemu pa vendarle ni samo vprašanje, ali naj se črnskemu prebivalstvu priznajo enake pravice kot belcem, marneč tudi vprašanje progresivne in demokratične usmeritve ameriških državljanov sploh — vprašanje njihoue vesti. Zato ni izključeno, da se bo v zvezi s to preizkušnjo še naprei izvajala polarizacija sil v ameriški družbi, to •še toliko bolj, ker je mogoče umiti, da bo to vostala osrednja točka n bližnji volilni kempanii. Stežka bi verjeti, da bi se mogel Goldtvateriev uspeh na republikanski konvenciji spremeniti tudi v njegov uspeh na predsedniških volitvah. Vendar pa je ameriški politični organizem tako zapleten in pogosto podpržen tolikim različnim vplivom in pritiskom, da presenečenja niso nemogoča. (O tem priča sicer tudi samo Goldma-terjevo imenovanje, ki j e prišlo precej nepričakovano), Zato lahko Goldwaterjeva ekstremistična politika vpliva tudi na dozoritev nekaterih radikalnih gledišč in jasnejšo opredelitev v zvezi z njimi, ob nekih okoliščinah pa tudi na delno opuščanje programa demokratske stranke in odstopanje od posameznih njenih naprednejših stališč. Italija Vladna -eriza, ki je nastala 211. junija, se je končala 22. t. m., ko je poverjeni predsednik vlade Moro umaknil svoj pridržek in predložil v podpis predsedniku Segni-ju seznam ministrov nove vlade levega centra, ki so naslednji dan prisegli pred predsednikom republike zvestobo italijanski ustavi. Pogajanja med delegacijami štirih strank levega centra so trajala od 7. t. m. in so se zaključila ob 3 zjutraj v soboto, 18. t. m. Sporazum se n bistou ne razlikuje od sporazuma, ki so ga te stranke zaključile v preteklem . novembru lani. fcp jp sestopili pmio plado levega centra z neposrednim sode-lovanj®NŠ—bodiaUMotl,'rker so vse programske obveze prejšnje »la-de potrjene tudi v sedanjem programu, vendar pa bo tempo uresničenja tega programa še počasnejši, ko bodo dali prednost u-krepom za stabilizacijo gospodarstva. V' sporazumu je šest glavnih točk, ki jih moremo povzeti ta-kole : Konjunktura: Ta vprašanja imajo prednost in zahtevajo zmanjšanje in om.ejitev državnih izdat-kov, fiskalne ukrepe m izvajanje politike dohodkov; kar zadeva ft-skalne ukrepe, gre za povišanje dopolnilnega davka na donodke, Ki presegajo 10 milijonov letno, povišanje dohodninskega davka, povišanje davka na promet (1GE) od 3,33 na i odst., povišanje železniških in poštnih tarif ter za ukrepe, ki naj pospešujejo izvoz- Gospodarsko načrtovanje: Vlada bo predložila dc konca leta nov petletni gospodarski načrt. Deželne ureditve: Zakonski u-krepi, ki so že pred parlamentom, bodo šli svojo normalno pot, predložili pa bodo še manjkajoča zakone, hkrati pa bodo predhodno ugotovili obseg finančnega bre- (Nadaljevanje na 2. strani) Skoraj dvesto mrtvih pri eksploziji egiptovske ladje «Star of Alexandria Doslej so ugotovili 85 mrtvih in 162 ranjenih - Škoda znaša skoraj 240 milijard lir ALŽIR, 25. — Policijsko poveljstvo v alžirskem mestu Bona je sporočilo, da je pri eksploziji na egiptovski ladji »Star of Alexandria», ki je nastala včeraj, zgubilo življenje približno 200 oseb, mnogo pa jih je bilo ranjenih, škoda znaša skoraj 200 milijard starih frankov (približno 240 milijard lir). U-radno pa so do sedaj ugotovili 85 mrtvih in pogrešanih ter 162 ranjenih. ------------- dva kilometra, je Pil še posebno poškodovan. Močan zračni val, ki ga je povzročila eksplozija, je odtrgal stene in kose zidov. V tem delu mesta je več desetin ranjenih, mnogo ljudi pa je dobilo živčni pretres. Zaradi panike med prebivalstvom si ni bilo dio sedaj še moSoče napraviti točne slike o škodi. Danes je odpotovala iz Kaira tehnična komisija, ki io bo vodil glavni ravnatelj egiptovske ustanove za pomorski promet., da izvede preiskavo o vzrokih nesreče. Komisija bo delovala skupno s komisijo, ki jo vodi egiptovski vojaški ataše v Alžiru in ki je že od včeraj na kraju nesreče. Motoma ladja «Star of Alexa«-dria» je bila zgrajena v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu. Splavili so jo januarja 1963. Odrivala je 3700 ton. Današnji «Alger Republicain» objavlja naslednje podatke o eksploziji, ki je nastala, ko so razkladali strelivo, ki ga je prevažala ladja: «Ladja je na pol potopljena in sinoči ni nobenemu potapljaču uspelo prodreti v njeno notranjost. Približno 50 članov posadke, ki so bili na ladji, je med žrtvami. Samo 10 od njih, ki so bili v trenutku eksplozije v mestu, se je rešilo Življenje je zgubilo tudi okoli 100 pristaniških delavcev. Njihova trupla so vsa ožgana in razmesarjena. Kapitan ladje, ki ga je eksplozija zagnala v morje, je živ. Pristanišče Annaba (Bona) je skoraj popolnoma uničeno. Materialna škoda znaša skoraj 200 milijard starih frankov.« Zatem piše list o pričanjih o-čividcev, in nadaljuje: «Bila je 22. ura. ko je močna eksplozija pretresla mesto. Nad palačami so »« v višino nad 100 metrov dvignili veliki plameni, ki so razsvetlili nebo s svojimi švigajočimi jeziki in s slapovi isker. Po prvi močni eksploziji je skoraj ove uri sledila cela vrsta eksplozij v presledkih 2 ali 3 sekund, tako da se je vse mesto treslo. Ljudi se je na ulicah polotila panika in begali so na vse strani.« Med številnimi pričevanji omenja časopis naslednje: «Pravkar smo se pripravljali, da ležemo, ko je nastala eksplozija. Ko smo mogli, smo šli k oknu in smo opazili, kako sta se dva vlačilca dvignila v zrak in zopet padla v vodo ter se razletela.« »Treba je bilo videti protituberkulozni zavod, ki je oddaljen več kot 500 metrov in je približno 60 metrov strmo nad pristaniščem,« nadaljuje list. »Desno krilo poslopja, ki je bilo dozidano nedavno, je bilo uničeno. Poslopje sloni na nekakih stebrih. Del ladjinega trupa v velikosti avtomobila je priletel kakih 100 metrov od teh stebrov. Ograja kovinskega mostu poleg poslopja je bila popolnoma odtrgana. Prizor v bližini eksplozije se ne da popisati, prav tako tudi v starem mestu. Ta del mesta, ki je strmo nad krajem katastrofe in oddaljen približno Cestne nesreče RIOCIONE, 25. — Pri cestni nesreči v predmestju Ricciona, ki se je dogodila danes ob 14 uri, so izgubile življenje 4 osebo. Od teh so bile tri v avtomobilu «600», ena pa v avtomobilu »O-pel». Nesreča se je dogodila n» ovinku, na katerem sta se avtomobila trčila. MODENA, 25. — Pri trčenju med dvema avtomobiloma v bližini Modene sta zgubili življenje dve osebi, ena pa je bila laž« ranjena. FERRARA, 25. — Avtobus, v katerem se je vozilo kakih 40 mladih ljudi, je preteklo noč zletel s ceste. Vozač je zgubil živ ljenje, več potnikov pa je laže ranjenih. bilo Atomska sila LONDON, 25. — V ponedeljek se bo v Londonu sestal vojaški pododbor, ki bo proučil predlog o u-stanovitvi večstranske kopenske a-tomske sile dodatno k ameriškemu načrtu o mešani pomorski sili, o-premljeni z izstrelki «Polaris». Pri razgovorih bodo sodelovali ameriški, zahodnonemški, italijanski, tur. ški, grški, nizozemski, belgijski in do trajali do oktobra. Kakor je znano, je načrt za kopensko večstransko jedrsko silo predložila Velika Britanija v začetku julija. Turki pripravljajo izkrcanje na Ciper? NIKOZIJA, 25. — Sit Vilni grški časopisi na Cipru pišejo o govoricah, da se v prihodnjih 24 urah ali pa prihodnji teden pričakuje turško izkrcanje na otoku. O tem pišejo tudi nekateri atenski desničarski listi, ki dodajajo, da je Grčija o tem obvestila glavni štab NATO in da je odredila vse ukrepe za vojaško pripravljenost. Ciprski časopisi pišejo tudi, da zbirajo Turki številne enote v pristanišču Iskande-run in med temi je tudi 1000 padalcev. V Londonu pa v poučenih krogih znova govorijo o angleškem načrtu za Ciper. Na podlagi načrta bi ciprske Turke preselili na neki grški otok, ki bi ga Grčija' odstopila Turčiji, Ciper pa bi se priključil Grčiji. Toda grški zunanji minister Kostopulos je odločno zanikal te trditve. Govori se namreč, da bi Grčija odstopila Turčiji otok Rodos ali pa Lezbos. Minister je .ponovno poudaril, da Grčija ni pripravljena na nobeno ozemeljsko koncesijo Turčiji in da zahteva samo priznanje popolne neodvisnosti Cipra. novitve prevratne in napadalne dejavnosti« uporabila pravica «zaikonite obrambe« in po potrebi uporaba sile, 5. poziva vse zahodne države, naj sodelujejo pri trgovski izolaciji Kube. Računajo, da bo 15 držav od 19 glasovalo za resolucijo. Druge štiri (Mehika, Čile, Urugvaj in Bolivija) pa bodo verjetno glasovale proti ali pa se bodo vzdržale. Novo izzivanje proti Kubi WASHINGTON, 25. — Zunanji ministri organizacije ameriških držav so pripravili danes resolucijo, o kateri bodo glasovali še to noč in ki v glavnem sprejema zahteve tistih, ki so zahtevali o-ster nastop proti Kubi. Resolucija predvideva dolgo vrsto obveznih ukrepov za vse člane organizacije, iin sicer: L obsodbo kubanske vlade «zaradi napada proti Venezueli«, 2. prekinitev diplomatskih i/n konzularnih odnosov s Kubo, 3. prekinitev trgovinskega in pomorskega prometa s Kubo, razen kar se tiče hrane, zdravil ali «izrednih ali človečanskih primerov«, 4. opozorilo kubanski vladi, da se bo v primeru «po- angleški predstavniki; razgovori bo- miimniiiiiiiiuiimniiimrfiniiiimiiiiiiiiiiiiiinniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiišiiiiiuiiiitttti!« Parlament bo začel preiskavo proti bivšemu ministru Trabucchiju Gre za preiskavo o protizakonitem uvažanju tobaka iz Mehike RIM, 25. — Rimsko državno pravdništvo je prekinilo preiskavo o uvažanju ali o tako imenovanem »legaliziranem tihotapstvu« mehiškega tobaka in je izročilo zadevne spise parlamentu, ki je za to pristojen, da se ugotovi morebitna odgovornost bivšega finančnega ministra senatorja Trabucchi-ja. Parlament je namreč edini organ, ki lahko postavi pod obtožbo ministra ali bivše ministre, ki so izvršili kak zločin ali prestopek pri izvrševanju svojih funkcij. Senator Trabuc-chi je namreč leta 1962 izdal dovoljenje družbama SAIM in SAID, da pridelujeta mehiški tobak in da uvozita v Italijo 70.000 stotov tobaka, pri čemer so imeli dobiček, ki se računa na 6 milijard. Omenjeni družbi sta zaprosili upravo državnega monopola za dovoljenje za pridelovanje mehiškega tobaka in za njegovo uvažanje v Italijo. Uprava monopola je izrekla nasprotno mnenje s pripombo, da bi lahko .ržava neposredno uvažala tobak. Prav taka se. je izrekel proti glavni ravnatelj dr. Pietro Cova. Z ikonske določbe nameč prepovedujejo zasebnikom uvoz tobaka. Dovoljen je uvoz samo štirih kilogramov že pripravljenega tobaka. Kljub ime-nejnemu mnenju je baie tedanji finančni minister TrabučShi dovolil, da se v petih letih uvozi 70 000 stotov tobaka. V zadevo sta vmešana tudi ravnatelja omenjenih družb Renato De Martini in dr. Mario Dini. To je prvikrat v Italiji, da se uvede postopek, ki ga določa člen 96 ustave in ki ga ureja zakon št. 1 od 11. marca 1953. Zakon določa, da mora sodna oblast v primeru, da se nakaže morebitna odgovornost nekega ministra ali bivšega ministra pri izvajanju njihovih funkcij, izročiti spise parlamentu, Ce je predsednik mnenja, da je obtožba upravičena, imenuje komisijo petih senatorjev in desetih poslancev, ki začne preiskavo in ima pri tem zelo široka pooblastila. Po končani preiskavi sporoči komisija svoje zaključke parlamentu, ki ima oblast, da lahko postavi na zatožno klop morebitne krivce, in to na skupni seji. V tem primeru se imenujeta dva komisarja, ki imata funkcijo državnega pravdnika in pripravita obtožnico, ki se nato pošlje zbornicama parlamenta, ki morata v dveh dneh poslati obtožnico ustavnemu sodišču skupno z zadevnimi spisi. Obtožnica se dostavi obtožencem, predsednik ustavnega sodišča pa istočasno imenuje sodnika, ki ima nalogo pripraviti vse potrebno za spopolnitev postopka. Dvajset dni po končani preiskavi je treba začeti sodno razpravo, Sodišče je sestavljeno iz 21 sodnikov vštevši predsednika. Proti razsodbi, ki jo izreče ustavno sodišče, ni pritožbe, vendar pa je mogoča njena revizija. Proslave na Visu VIS, 25. — Z odkritjem spominskega studenca v legendarnem Podšpilju in asfaltiranjem ceste od Podšpilja do Titove jame so se pričele na otoku Visu tridnevne slovesnosti v zvezi z 20. obletnico prihoda na Vis centralnega komiteja KPJ, narodnega komiteja ‘n vrhovnega štaba NOV in partizanskih odredov Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita. Proslave 20. obletnice preselitve CK KPJ in nacionalnega komiteja ter vrhovnega štaba NOV Jugoslavije in partizanskih odredov se bo udeležil tudi predsednik republike maršal Tito, ki bo jutri popoldne pri-spel na Vis. V Pulju se danes začne filmski festival PULJ, 25. — V puljski areni se bo jutri pričel 11. festival jugoslovanskega igranega filma, za katerega vlada veliko zanimanje med meščani Pulja in gosti iz inozemstva. Glede na to, da se festival začenja na obletnico skopske katastrofe, se bo pričel s predvajanjem filma Veljka Bulajiča «Skopje 63». Na festivalu, ki bo trajal do 1. avgusta, bodko prikazali 12 igranih filmov, 4 filme v informativni sekciji in pa dokumentarne filme, ki so bili nagrajeni na letošnjem 10, festivalu. Enajsti festival v Pulju bo spremljalo okrog 250 novinarjev iz Jugoslavije ,n inozemstva in številni filmski delavci, Poljske, Sovjetske zveze, Italije, Madžarske, Nemčije, Belgije, Indije, Bolgarije, Češkoslovaške, Danske, Francije, Avstrije in drugih držav. Neredi v Konju ELIZABETVILLE, 25. - Približno 500 bivših Combejevih žandar- jev je danes demonstriralo pred predsedniško palačo, ki je sedež voditelja pokrajinskega izvršilnega urada za vzhodno Katango. Demonstranti so metali kamenje v okna in so skušali prevrniti več avtomobilov. Bivši žandarji zahtevajo svojo vključitev v kongoško vojsko. SAJGON, 26. — Predsednik juž-novietnamske vlade general Kan je poslal predsednikom vlad 34 držav zahtevo, naj povečajo svojo po. moč za vojno proti osvobodilnemu gibanju. Pismo je general Kan poslal raznim zahodnoevropskim državam (ne pa Franciji), petim državam Amerike, 12 državam Azije, Avstraliji in Novi Zelandiji. U Tant v Ranjunu RANGUN, 25. Glavni tajnik OZN U Tant je prispel danes z letalom v Rangun na tridnevni obisk. Na letališču je izjavil: «Mislim, da je za južnovjetnamsko vprašanje moč najti rešitev s pogajanji in ne po vojaški poti.« Glede svojih razgovorov z de Gaul-lom je U Tant izjavil, da sta se oba strinjala, da bi bilo treba v Južnem Vietnamu in v ostali jugovzhodni Aziji uporabljati politična in diplomatska sredstva ne pa vojaška. Komemoracija žrtev potresa v Skopju SKOPJE, 25. — Glavno mesto Makedonije bo jutrišnji dan posvetilo spominu na lanski katastrofalni potres, ki je terjal, tisoč smrtnih žrtev in okrog 3,500 ranjenih. .V zvezi, s to obletnico so prispele danes, v Skopje delegacije iz vseh jugoslovanskih- republik, med temi iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Tito. grada, , Prištine, Novega Sada in drugih mest, delegacija JLA in družbenih organizacij, ki bodo jutri, skupno z zastopniki glavnega mesta Makedonije položile vence na skupno grobnico žrtev skup-skega potresa.. Pred komemoracijo na pokopališču bo slovesna seja mestnega sobranja. Ob prvi obletnici strahovite katastrofe bodo v Skopju tudi štfe-vilne manifestacije, ki bodo simbolizirale solidarnost in človečan-stvo, ki je prišlo do izraza neposredno po potresu in kasneje pri obnovi porušenega mesta ne le v Jugoslaviji temveč v skoro vsem državah na svetu. Med drugim so nocoj v Delavskem domu v Skopju odprli razstavo dokumentov, ki prikazujejo to gesto solidarnosti in človečanstva najprej zajela večja mesta, kjer je pojav urbanizacije najobčutnejši. Zasebno šolstvo: Vprašanje zasebnega šolstva bodo rešili z novim proračunom, do 30. junija 1965 pa bodo predložili zakon o zasebnem šplstvu, ki je izenačeno z, javnim šolstvom. Krajevne uprave: Sporazum poudarja. da je raztegnitev sodelovanja med štirimi strankami levega centra od središča na periferijo ((logičen razvoj te politike», vendar pa se dodaja, da bo ta razvoj odvisen od volje strank in u-speha politike levega centra. V novi vladi so v bistvu isti ministri, ki so bili v prejšnji vladi; nova ministra sta le Mariot-ti (PSI) in Scaglia (KD), ki sta prišla v novo vlado na mesto Giolittija in Bosca, ki sta odklonila sodelovanje v tej vladi. Za-| radi tega so bile potrebne neka- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|Mii|i,iiiiiiiliii||l|l||||imi|,„,l|,||ll|l„m,l||mll||,||„a]|1|,m,l|||||l,|t,l|lj„U|ll||||||||,ll,||l||||imn||,|||)|||,||||,i|||||||||,|| JUTRI ZASEDANJE CENTRALNEGA ODBORA PSI Razprava o vladnem programu in o vlogi strankinega glasila Predaja poslov na ministrstvu za delo - PSBI o neodgovornosti desnice in skrajne levice ■ Cattani o smotrih levega centra (Nadaljevanje s. 1. strani) mena, ki ga bo država morala pre. vzeti nase za uresničenje te reforme. Urbanistični zakon: Obvezna razlastitev bo zajela stavbna zemljišča, ki so že vključena v podrobne graabene načrte; lastnik zemljišč se bodo mogli izogniti razlastitvi, če bodo začeli sami graditi v roku enega leta po uveljavljenju zakona, in če bodo dokončali delo najkasneje v roku dveh let. Odškodnino bodo določili tako, da bodo k tržni ceni zemljišča prišteli katastrsko oceno istega zemljišča, vsoto pa razdelili na polovico. Obvezna razlastitev bo naj- REM, 25. — Predsednik poslanske zbornice Bucciarelli Due-ci je sklical za 30. t.m. konferenco predsednikov parlamentarnih skupin, da bi se dogovorili o vrstnem redu vprašanj bližnjega zasedanja poslanske zbornice, zlasti v zvezi z razpravo o zaupnici, ki bo takoj po izglasovanju zaupnice v senatu. Na tej konferenci bodo proučili tudi druga vprašanja na dnevnem redu, predvsem vprašanje integracije 13. plače javnih nameščencev, ker je predsednik republike vrnil ta ukrep spričo dejstva, da v njem ni označen način kritja povečanih finančnih izdatkov. Na ministrstvu za delo je dosedanji minister Bosco predal danes posle novemu ministru Umbertu delle Fave, ki je bil do sedaj minister za zvezo s parlamentom. V ponedeljek bo zasedal centralni odbor PSI, ki bo razpravljal o rešitvi vladne krize in o nekaterih organizacijskih vprašanjih. Centralni odbor bo nedvomno odobril spo. razum med štirimi strankami za sestavo nove vlade levega centra, hkrati pa bo moral nakazati način, kako naj se rešijo vprašanja, ki so nastala z ostavko Lombardija z mesto glavnega urednika strankine, ga glasila «Avanti!». Po sklepu vodstva PSI je tajništvo stranke začasno prevzelo urejevanje glasila v pričakovanju, da vodstvo stranke, po sklepu centralnega odbora, ime. nuje novega glavnega urednika. V okviru pripravljalnih del za reformo državne uprave je minister Preti razpisal 21. aprila letos nagradni natečaj za nasvete in predloge o poenostavljenju upravnih postopkov v osrednjih in perifernih državnih upravah, vštevši tudi avtonomna državna podjetja. Natečaj je imel izredno velih uspeh, saj je urad za reformo javne uprave dobil več kot 2500 predlogov, ki zadevajo predvsem poslovanje zaklad, nega ministrstva, ministrstva za pošto in telekomunikacije, pravosodnega ministrstva, notranjega mi. nistrstvo in ministrstva za obrambo. Ministrstvo za reformo javne mesta glavnega urednika strankine, ljev z denarnimi nagradami v višini od 50 do 100 tisoč lir. Glasilo PSDI «Agenzia democra-tiea» objavlja članek, v katerem pripominja med drugim, da »neodgovornost zavezniških in prijateljskih vlad' v mednarodnih politiki, in neodgovornost desnice in skrajne, levice v notranji politiki, postavlja pred trdo preizkušnjo čut odgovornosti italijanske vlade«. Kar zadeva zunanjo politiko člankar polemizira z de Gaullom, ki je na svoji zadnji tiskovni konferenci zatrjeval, da se mora Evropa osvoboditi ameriške nadvlade, in se vprašuje, »kakšne nadvlade in katera Evropa«. Ce de Gaulle misli, da more graditi svojo strategijo na sovjetsko-kitajskem sporu, se zelo moti, hkrati pa da gre pri tem za «kavarniško strategijo«, ki ji manjka vsakršna resnost In prav na takih neresnih temeljih gradi Francija svojo politiko in »daje lekcije zaveznikom«. Kar zaaeva notranjo politiko pa člankar pripominja, da naj se iz-treznijo vsi tisti, ki lahkomiselno računajo s centristično ali desničarsko alternativo politike levega centra, ker zaradi neodgovornosti desnice in skrajne levice bodo demokratične stranke, tudi kljub težavnemu položaju, vodile politiko, ki bo zajamčila kupno moč mezd in splošno raven zaposlitve. »Na desnici imamo ljudi, ki računajo z razvrednotenjem denarja, medtem ko komunisti računajo z brezposelnostjo. Med obema hazarderjema je KPI tista, ki je močnejša. Naša desnica misli na človeka z železno pestjo in morda celo še na kaj slabšega. In se zaganja v predsednika Mora. V krajšem razdobju bi naša desnica utegnila imeti prav, toda pustolovščine brazilskega tipa bi pri nas ne imele nobene perspektive. Toda če bi podlost drugih ponižala plemenite napore pogumnejšega dela delavskega razreda za utrditev demokracije, bi se — ne takoj, ampak zatrdno — pojavila alternativa ljudske fronte, vertikalen razcep dežele .. Podtajnik za kmetijstvo Cattani je govoril danes v Ferrari in zatrjeval med drugim ,da je nadaljevanje politike levega centra e-dina možna pot, da bi preprečili nadvlado desnice in da bi bili kos gospodarski recesiji, ne da bi pri- SODNA RAZPRAVA PROTI ^ATOMSKEMU DIKTATORJU> Stanovanjske vile v Ispri za funkcionarje Evratoma Vsem je bilo zano, da je CNEN zahteval od funkcionarjev Evra-torna nižjo najemnino od one, ki jo je plačeval lastniku vil RIM, 25. — Na sodni razpravi proti bivšemu glavnemu tajniku CNEN prof. Ippolitu in devetim njegovim domnevnim sokrivcem so danes zaslišali nekatere razbremenilne priče. Inženir Luigi Carpaneda, upravnik gradbenega podjetja «Odo-rigo» iz Milana je pričal v zvezi z zgraditvijo nekaterih stanovanjskih hiš v Ispri za račun CNEN. Na vprašanje odv. Vassallija, ali je vedel, da je CNEN dal v najem Euratom stanovanjske vile v Ispri po nižji najemnini od one, ki jo je dajal gradbenemu podjetju »Odorigo«, je Carpaneda dejal, da je bilo to znano vsem; ko je vprašal razne funkcionarje Euratom, kje tiči razlog za tako nizko najemnino, so mu dejali. da gre očitno za politično ceno. Nato so zaslišali prof, Gsetana Stammatija, sedanjega glavnega ravnatelja državnega zaklada, ki je pričal v zvezi z naročnino CNEN na revijo «Realtš del Mez-zogiorno«, ki jo je on urejevat. Stammati je dejal, da je ta revija večkrat obravnavala vprašanja, ki so zadevala jedrsko energijo in da je objavila številne članke univerzitetnih profesorjev. Na vprašanje ali so bili, razen CNEN, tudi druge ustanove naročene na to revijo, je ddgovoril pritrdilno, vendar pa ni mogel navesti konkretnih podatkov, češ da se je za te stvari zanimal založnik Cappelli. Nato je, vedno na vprašanje obrambe, Stammati go voril obširno o skladih, ki jih javne ustanove imajo pri raznih kreditnih zavodih. Na vprašanje, ali je član upravnega odbora Banca Nazionale del Lavoro, je to potrdil in pripomnil, da statut tega kreditnega zavoda predvideva udeležbo dveh predstavnikov zakladnega ministrstva. Na podobno vprašanje javnega tožilca, ki pa je zadevalo upravni svet Banco di Napoli, na je Stammati to zanikal, ker pri Bancc. di Napoli ni zastopnikov zakladnega ministrstva. Po zaslišanju prof. Stammatija je odv. Gatt; predložil sodišču nekaj številk revije »Realtš del Mezzogiorno«, da bi moglo kontrolirati število člankov, ki jih je ta revija objavila s področja edrske energije. Na vrsti je bil nato geometer E-doardo Sculati, ki je Izvršil nekatera dela v Ispri za račun Evratoma. Na vprašanje odv. Nencioni. ja, ki je hotel vedeti, ali je ICP (Zavod za ljudske hiše) v Varese-ju stavil ponudbo za najem hišic, je Sculati odgovoril pritrdilno in pripomnil, da Evratom te ponudbe ni sprejel, ker Je zavod zahteval med drugim anticipirano najemnino za petnajst let, hkrati pa da je bila najemnina zelo visoka: za enodružinsko hišico so zahtevali 120.000 lir letno za vsak stanovanjski prostor. Zadnje štiri priče na današnji razpravi so se omejile le na potrditev izjav, ki so Jih dale v preiskavi. Vse te štiri priče so zaslišali v zvezi z okoliščino, da so «Kursaal palače« v Vareseju adaptirali za potrebe funkcionarjev Evratoma. zadeli raven delavske zaposlitve. Cattani je nato poudaril, da je za dosego teh smotrov, pa tudi za ostvaritev »naprednejših oblik svobode in blagostanja, ki bodo zagotovile stabilnost dela, socialno varnost, odpravo razrednih razlik, višjo in učinkovito raven izobrazbe, hkrati s čim širšo politično in gospodarsko svobodo« potrebna skupna in soglasna akcija med socialisti. socialdemokrati, demokristjani in levičarskimi demokrati, da bi se zoperstavili «tako komunistični ekspanziji, kakor tudi konservativnim in integralističnim težnjam KD«. DUESSELDORF, 25. — Aleksej Adžubej je napravil danes izlet v Duesseldorf. Skupina občinskih funkcionarjev mu je obrazložila ur. banistični načrt mesta. Popoldne si je Adžubej ogledal kopanje lignita ob obrežju Rena. tere spremembe v strukturi: Pie-raccini. ki je bil do sedaj minister za javna dela, je prevzel ministrstvo za proračun, ki ga je do sedaj vodil Giolitti; javna dela je prevzel Mancini, ki je bil do sedaj minister za zdravstvo, to ministrstvo pa je prevzel novi minister Mariotti .Dosedanje ministr stvo je obdržal med socialisti le Corona (turizem in prireditve). Resore, ki so jih imeli demokristjani v prejšnji vladi, so prevzeli isti ministri, le ministrstvo za delo je prevzel Umberto delle Fave, ki je bil v prejšnji vladi minister za zveze s parlamentom; to ministrstvo pa je prevzel novi minister Scaglia. Vsi drugi resori so ostali v istih rokah. Vlada je v petek imenovala nove državne podtajnike, 30. t. m. pa se bo predstavila parlamentu s programsko izjavo in pa zanjo postavila vprašanje zaupnice. De Gaulle General de Gaulle je na redni polletni tiskovni konferenci izjavil, da 188 mesecev stari sporazum o sodelovanju med Francijo in Zahodno Nemčijo ni pripeljal do skupne politike, bodisi da gre za obrambna vprašanja obeh držav, reformo atlantske zveze in jugovzhodno Azijo, bodisi za velike probleme sedanjosti v celoti. Kakor je dejal, je vzrok v ((dejstvu, da doslej ZR Nemčija še ne verjame v to, da mora biti politika Evrope evropska in neodvisna.» Če bo negotovost zastran tega trajala neskončno, bo to zbudilo ((sumničenje v Franciji in vznemirjenje pri nemškem narodu,» je dejal de Gaulle. Francija čaka na obetane Erhardove predloge o združitvi Evrope in medtem ((uveljavlja na svetu evropsko in neodvisno politiko.« De Gaulle je naglasil, da se je položaj na svetu spremenil in da ni več tak kot po vojni, ko so ZDA neposredno ali posredno u-pravljale zahodne zadeve. Razdelitev sveta na dva bloka ne ustreza več novemu položaju. Zvezo z Ameriko je treba ohraniti, toda razlogi za podrejanje Ameriki odpadajo drug za drugim. Evropa mora biti evropska, živeti mora sama ob sebi in zase in izvajati neodvisno politiko. Te politike ne more določati nadnacionalno telo. Samo vlade evropskih narodov lahko to store in so tudi odgovorne za to. Glede Vietnama je de Gaulle dejal, da vojaška rešitev ni mogoča in da ni druge poti, ki lahko pripelje do miru v jugovzhodni Aziji, kakor ta, da se skliče nova ženevska konferenca, ki bo po vrsti razpravljala o Laosu, Kambodži in Vietnamu. De Gaulle je zagovarjal politiko Francije ki hoče postati atomska država, rekoč, da so države, ki nimajo atomskega orožja, prisiljene privoliti v strateško, zaradi tega pa tudi v politično odvisnost od ene izmed dveh velikih atomskih držav. Prve francoske atomske letalske sile bodo ustanovljene letos. Francija ima lahko v šestih letih atomsko silo, ustrezajočo moči 2000 bomb, katerih vsaka ima jakost bombe vržene na Hiroši- lliimilllllmiiillllllllltllllllliiilllllllllllllllllllllllllllllliltif 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 NA ATLETSKEM MITINGU V SIENI Kubanec Figuerola 10”2vtekunal00m Lievore ietrti v metu kopja SIENA, 25. — Danes se Je začel mednarodni atletski miting prijateljstva, za katerega se je prijavilo veliko število atletov in atletinj iz vseli delov sveta. Tehnično najboljši rezultat je dosegel Kubanec Figuerola, ki Je 100 m pretekel v 10”2. Izidi so naslednji: 100 M 1. skupina: 1. Giani 10”7; 2. Sardi RIO DE JANEIRO, 25. — Brazilski predsednik Castelo Branco je po televiziji izjavil, da je pripravljen ostati na vladi do marca 1967, ko bo potekel njegov podaljšani mandat. Dodal je, da bi z osebnega ali političnega stališča rajši zapustil vlado do zapadlosti mandata, j t. j. 31. januarja 1966. j 10”8. 2. skupina: 1. Zanfirescu (Romunija) 10”8; 2. Grevzjev (SZ) 10”8. 3. skupina: 1. Figuerola (Kuba) 10”2; 2. Glannattaslo 10”7. Finale: 1. Figuerola (Kuba) 10”2; 2. Giannattasio 10”5; 3. Giani 10”5; 4. Zanfirescu (Romunija) 10”9; 5. Grevzjev (SZ) 10”9; 6. Sardi 11”. SKOK V VIŠINO (moški) 1. Bogliatto 2,08; 2. Zamparelli 2,04; 3. Tauro 1,95. MET DISKA (ženske) 1. Manoliu (Romunija) 52,13 m; 2. Ricci 49,24; 3. Fancelli 43,81 110 M OVIRE 1. skupina: L Palaro 15”3; 2. Dro-vandi 15"4. 2. skupina: 1. Ottoz 14”1; 2. Mazza 14”1; 3. Cornacchia 14”2; 4. Ba-ličkin (SZ) 14”8. SKOK V DALJINO (ženske) L Viscopoleanu (Rom.) 6,21 m; 2. Trio 5,94; 3. Vettorazzo 5,82; 4. Kovacs (Madžarska) 5,44. MET KOPJA (moški) 1. Sidlo (Poljska) 80,68 m; 2. Pope-scu (Romunija) 75,44 ; 3. Radman 73,17; 4. Lievore 72,32. 100 M (ženske) 1. skupina: 1. Spampani 11”9; 2. Parmelgiani 12”. 2. skupina 1) Cobian (Kuba) 1I”5; 2. Govoni 11”8; 3. Gorega (Pol.) 11”8; 4. Carboncini 12”1; 5. Ro-mey (Kuba) 12”1; 6. Gajda (SZ) 12”2. 800 M (moški) 1. skupina: 1. Riso 1’55”4; 2. Soc-colini 1’57’’7. 2. skupina 1. Jager (Švica) 1’52”4; 2. Bacham (Ivica) 1’52”8; 3. Schiavi 1’53”8; 4. Kiss (Madžarska) 1’53”2. 400 M (moški) 1. skupina 1. Voir (Švica) 49”9; 2. Angelini 50”3. 2. skupina: 1. Bianchi 48”6; 2. Bos-sard (Švica) 48’’7; 3. Ljubimov (SZ) 48”8 ŠTAFETA 4X100 m (ženske) 1. Mednarodna ekipa (Gajda, Go-recka, Fulgencia, Cobian), 45”4. 2 Italijanska ekipa (Spampani, Vettorazzo, Govoni, Trio), 45”6 (ize. načen italijanski rekord). ŠTAFETA 4X100 M (moški) 1 Esercito (Carboncini, Giannattasio, Montanari, Ottolina) 41”. 2 Mens Sana Siena (Rabizzi, Ca- MET KOPJA (ženske) 1. Diaeoneseu (Romunija) 54,35 m; 2.Mazzacuratl 42,18. SKOK V DALJINO (moški) L Diaz (Kuba) 7,44 m; 2. Kolocsai Madž.) 7,37; 3, Grevzjiev (SZ) TENIS VIAREGGIO. .25. — Tudi današnji dan ženskega teniškega dvoboja Italija-Francija se je zaključil z Italijankami v vodstvu s 6:3. Laz, zarinova je v singlu premagala Francozinjo Salfatijevo 6:1, 6:4, Fran. Rees — Lewis pa je odpravila Gordigianijevo 6:2, 6:4. V doublu pa sta obe zmagi pripadli italijanskima dvojicama. Izida: Pericoli — Lazzarino (I.) : Durr - Lieffrig (F.) 7:5, 6:4. Riedl — Bassi (I.) : De Labsalut — Larus (F.) 6:1, 6:1. Turnir se bo nadaljeval jutri po-poldne z dvema tekmama v singlu in z dvema v igri dvojic, • • • V/IESBADEN, 25. - Za finalni teniški turnir za pokal De Galea, ki bo v Vichyju, sta se Nemčija in Češkoslovaška praktično že u-vrstili. Nemci so po prvem dnevu v vodstvu nad Jugoslovani s 3:0, Cehi pa v svoji skupini prav tako vodijo prej. Švedsko z istim rezultatom. V luksemburški coni pa je stanje dvoboja med Ma džarsko in Španijo 2:1 v koris* prvih. AVTOMOBILIZEM FRANCORCHAMPS, 25. — Italijanski šofer Pietro Frescobaldi je danes med avtomobilsko dirko «24 ur Francorchampsa.) postal žrtev smrtne nesreče. Italijan je kmalu po 23. url iz neznanih razlogov zavozil s svojo Lancio 1800 s ceste ln končal v prepadu, kjer Je bil na mestu mrtev. DRSANJE NA KOTALKAH stagnini, Franci, Camarrone) 42”3. pom parov. TRST, 25. — Nocoj se je z obveznimi liki začel prvi del italijanskega prvenstva v drsanju na kotalkah. V moški konkurenci vodi sedanji prvak Merio iz Busta Ar-siaija, v ženski pa prvakinja Mangih iz Brescie. Tržačanka Macorje-va je na sedmem mestu. Jutri se bo prvenstvo nadaljevalo s prostimi izvedbami in z nasto- mo. Francija se uvršča med atomske države, temu pa razni nasprotniki v deželi oporekajo, je dejal de Gaulle, pri tem pa poudaril, da izdatki za udarne sile omogočajo, da se za polovico zmanjšajo vojaška obveznost in vojaški efektivi francoske vojske. Harlem V newyorškem predmestju Hal-lem, ki je črnski del mesta in kjer živi približno milijon ameriških črncev, so bili v zadnjem času številni neredi. Črnci so manifestirali za uveljavljanje zakona o državljanskih pravicah. Med manifestacijami je neki policaj ubil 14-letnega črnskega dečka. Ta dogodek je izzval med črnci veliko ogorčenje. Dan za dnem so se nadaljevale demonstracije, policija pa je surovo nastopala proti demonstrantom. Prihajalo je do pravih prizorov divjaštva. To je črnce še bolj razjarilo, tako da so začeli razbijati trgovine in pleniti. Na policaje so metali s streh steklenice in kamenje. Med večdnevnimi demonstracijami je bilo mnogo črnceu ranjenih. Organizacije za rasno enakopravnost so zaman skušale pomiriti razjarjeno množico. Crnsfci voditelji so govorili na številnih zborovanjih in zahtevali odločen poseg vlade proti brutalnosti policije, črnski nemiri v Harlemu so najobsežnejši in najsrditejši v zadnjih dvajsetih letih in imajo političen pomen. Saj je novi zakon o državljanskih pravicah postal glavni notranji problem države. Izvajanje tega zakona je bilo eno najvažnejših vprašanj, glede katerega so se pokazala velika nesoglasja na konvenciji republikanske stranke v San Franci, scu. Predsednik Johnson je dal ravnatelju zvezne policije nalogo, naj uvede preiskavo o umoru črnskega dečka. Črnski voditelji pa so postavili zahtevo, naj se iz policije izločijo številni brutalni in zločinski elementi in naj se vanjo vključi večje število črncev. Nemiri so se zadnje dni razširili tudi na predmestje Brooklyn. New-yorški župan Vfagner, ki se je nuj. no orni! s svojega potovanja po Evropi, je izjavil, da se je vrnil tako zaradi samih dogodkov kakor tudi zaradi poudarka, ki ga je tem dogodkom dajal evropski tisk. V uradnih krogih so zatrjevali, da so neredi posledica ((komunističnega hujskanja», toda voditelji gibanja za rasno enakopravnost so izjavili, da taki izgovori ne bodo mnogo pomagali v sedanjem trenutku. «New York Times» je tej novi tezi o vzrokih tragičnega harlemskega upora posvetil uvodnik, ki je zelo značilen. List poudarja, da bi pripisovanje odgovornosti za nerede izključno ali predvsem skupinam levih ekstremistov bila nevarna napaka. «To bi bilo preprosto poenostavljenje zelo zapletenega problema,)) piše list in dodaja, da so najgloblji razlogi za upor strašni pogoji geta, ki vladajo v Harlemu Ti pogoji obsojajo na tisoče človeških bitij, da živijo na ravni, ki je blizu živalski. Uvodnik opozarja na nevarnost zapiranja oči pred pravimi vzroki in dodaja, da se nekaj podobnega dogaja s panamskim u-porom in tudi na ameriškem ju-0«, kjer so rasistične sile hotele prikazati sile gibanja za držav. Ijanske pravice kot ekomunistič. no infiltracijo)). Afriški vrh V Kairu se je prejšnji teden zaključilo prvo redno zasedanje dr-zavnih in vladnih poglavar j6v or• gamzacije afriške enotnosti. Na zasedanju so soglasno sprejeli resolucijo o nadaljnjih prizadevanjih za likvidacijo kolonializma na ca-lini, o krepitvi organizacije afri-skh držav in o razvijanju mei afriške enotnosti in sodelovanja, V okviru kolonialne problematiko, ki je bila osrednja tema afriškega vrha, so voditelji afriških držav sklenili zahtevati sodelovanje vseh držav in bojkot Južnt Afrike. Od držav, proizvajalk petroleja bodo zahtevali, naj ustavijo pošiljke tej državi. Zahtevali bodo tudi, naj se spuste na svob& do aretirani voditelji in naj se pd generalnem tajništvu sestavi post-ben urad za koordinacijo prizade i z« bojkot južnoafriške repu b- Skupščina enotno nastopa proti vsakemu poskusu enostranske proglasitve neodvisnosti od strani vla-df belih kolonialistov v Juž. Rode-2»j».. V primeru česa takega bo organizacija ukrenila vse potrebno tudi priznanje afriške vlade Južne Rodezije ki bi se v tem primeru usionovila v izgnanstvu. Afriški Prh je zahteval, naj vlada v Londonu čimprej skliče novo ustavno konferenco vseh političnih strank Južne Rodezije, da bi tako prišli do nove demokratične ustave za to držhvo na podlagi pravila en človek — en glas. Afriški vrh terja od britanskih oblasti osvoboditev Joshua Nkoma ter drugih aretiranih južnorodezij-skih voditeljev. Mimo tega je določil skupino afriških vlad, ki bo delala za združevanje nacionalnih gibanj v tej državi v enotno fronto. Podobne sklepe je skupščina sprejela tudi glede portugalskih kolonij. Pri tem se je odločila ti-stanoviti poseben urad. ki bo skrbel za dosledno izvedbo že osvojenih sklepov o bojkotu Portugalske in ki si bo prizadeval pritegniti v bojkot čimveč prijateljskih držav. Glede na nevarnost, ki preti od vlade Južnoafriške republike trem ozemljem pod skrbništvom, Svaziju, Basutu i7i Bečuaniji. je drugi afriški vrh sklenil, da bo v soglasnosti z oblastmi teh ozemlf zahteval, naj OZN zagotovi njihovo ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost. Stalni sedež OAE bo v Adis Abe-bi. Za stalnega upravnega splošnega tajnika je bil izvoljen gvinejski diplomat Dialo Teli. Sprejet je bil protokol o obvez-nem posredovanju, poravnavi i*1 arbitraži organizacije afriške enotnosti v primeru spora med drža-vamj članicami. Mimo tega so tt-stanovilj dve novi posebni komi**' ji, in to, komisijo za komunikacije ter telekomunikacije in komisijo pravnikov. Tako ima ta organizacija sedaj sedem posebnih komisij. Uradni predstavnik konference je izjavil da bodo vse afriške dr-žone. z izjemo ene ali dveh, sodelovale na drugi konferenci nevezanih držav oktobra v Kairu. Naslednja konferenca voditeljev afriških držav bo v Akri septembra 1965. P. CHERNEY PO ZAKLJUČKU TRŽAŠKEGA FESTIVALA ZNANSTVENO FANTASTIČNEGA FILMA Špike in Calagan sta imela privatni detektivski biro v 15. nadstropju na oglu Glavne in 23. ulice. Vrata biroja so bila nasproti dvigala. Bila so oguljena, toda Špike ni imel denarja, da bi jih pobarval. Razen tega njegovih klientov to ni posebno motilo-V prvi sobi je Affie Pern pisala na pisalnem stroju. Nosila je deset centimetrov visoke francoske pete in rdeče lase. Bila je sex appeal na kvadrat. Klienti so jo gledali z izbuljenimi očmi, vendar jim to ni dosti koristilo, vsaj ne pogosto. Bila je zelo pametna. Za njeno sobo je bila Spikova pisarna. Calagan je bil večinoma na terenu. Špike je sedel z nogami na mizi. Kadil je in razmišljal. Skozi vrata je bilo slišati, kako Affie piše na stroj. Jezilo ga je, ker sploh ni vedel, če mora zares tipkati. Pravkar je zavijal novo cigareto, ko je vstopila Affie. «Prišla Je neka dama... Molly Phackit, Carryjevo dekle.» Špike je tiho zažvižgal in umaknil noge z mize. Nasmehnil se je. “Pripelji jo, lepotica. Morda bo kaj posla.* Špike je z glavo pokazal ženi, naj sede. «Kaj lahko storim za vas, draga?* Sedla je. Bila je lepa kot slika, plavolaska s postavo, ki je človeka pripravljala do razmišljanja. Modre oči so se ji nenehno smejale. »(Poslušajte, mister Špike. Mnogo so mi pripovedovali o vaši organizaciji. Pravijo, da ste zelo sposobni. Glejte, za kaj gre: v nepri-likah sem in mislim, da bi mi vi lahko pomagali.* ((Poslušam...* je rekel Špike. «Jim Carriot je pokazal s prstom na mene. Ne vem, kako je prišel na bedasto zamisel, da sem bila jaz tista, ki je opozorila orožnike, ko so ubili Legnarda v Chicagu. To ni res, toda Jim je trmast. Tako sem pomislila, da zrak v Chicagu ni več čist, in sem prišla v San Francisco.* Špike je spet položil noge na mizo. «In potem?* je vprašal in jo gledal. ((Danes zjutraj so mi sporočili Po telefonu iz Chicaga, da se je Carriot odpravil sem. Ve, da ga bodo tokrat ujeli, toda prej želi ubiti mene. Prihaja zvečer ob sedmi uri z vlakom.* “To je v redu,* je rekel Špike. “Treba je samo obvestiti Colsona na upravi policije. Ta ga bo s svojimi ljudmi že počakal in ga strpal..,* Prekinil ga je njen glasni smeh. «Kaj vi ne veste, kdo je Jim Carriot? Tudi če ga bodo zaprli, bo prišel ven vsaj za toliko časa, kot je potrebno, da me ubije, ali pa bo to storil kateri od njegovih ljudi. Dokler bo živ, ne bom varna.* «Da... Predpostavimo, da ga počakam na postaji in ubijem na vaš račun. Ali hočete to?» je vprašal in se cinično nasmejal. Ona Je primaknila stol bliže in nagnila proti njemu, da ga je vonj po parfumu dražil v nosnicah. ((Točno, to sem hotela. In glejte, kako. Ko bo vlak pripeljal na Postajo, boste z menoj. Ali right: In kaj se bo zgodilo? Jim bo izstopil iz vlaka in me opazil. Kaj boste storili vi v tem trenutku? Zasvetila se bo pištola, kajne. In vi? Vi boste že pripravljeni in še Preden bo potegnil revolver, boste že streljali. Kaj bo pozneje? Vi ste privatni detektiv, ki je u-strelil enega najbolj nevarnih ameriških gangsterjev. Ali razumete?* "Da, dobra ideja. Poslušajte, gospa, koliko je po vašem ta zamisel vredna?* «Deset tisoč dolarjev — tisoč vnaprej. Sprejmeš, možakar?* «A11 right — odštej denar.* Dala mu je bankovec za tisoč •tolarjev, ki ga je takoj vtaknil v Prsni žep. "Kje stanuješ?* Jo je vprašal. Pudrala si Je nos pred ogledalom, ki je viselo na steni. «V Cha-mindal Apartamentu v Ulici Pen-vors.» «0. K.!» Je rekel smeje. «Ob 18.40 pridem pote. In ob 19. uri In pol bom vzel še drugih devet tisoč!* Ko Je Molly Phackit odšla, se le med vrati pojavila Affie. ((Sijajna zamisel, Špike!* “Si prisluškovala kajne?* “Kakopak.* Sedla je in prekričala nogi. — ((Poslušaj, Špike. Veš, da te zelo cenim, hotela sem ti reči... toda mislim, da te je Calagan nevarno prehitel na tistem Poslu v zvezi s Steinerjem.* “Kaj praviš? Vem, da je slab Partner, toda ne morem se ga rediti. Preveč ve in prav toliko ve tudi njegova žena. Ne maram Je.» “Vem, saj tudi ona ne mara tebe. Poslušaj, Špike, zakaj ne urediš, da bi opravil ta posel na podaji Calagan. To Je kot nalašč zanj. Dobro strelja.* Špike jo je sumljivo pogledal. “Kako misliš to?» “Takole. Naj gre z dekletom na postajo in vse naj poteka, kot je predvidela ona. Samo premisli: Carriot nikoli ne zgreši, kamor strelja. Preden bo izvlekel revolver, bo Calagan streljal. Iz neznanega vzroka pa bo njegov revolver odpovedal in... Ugani kaj se bo zgodilo.* «Pa... Carriot bo za hip pustil dekle v miru in bo streljal vanj.. * “Tako je... In potem... ga boš z druge strani, preden bo streljal nanjo, napolnil s svincem ti. Ali razumeš? Z enim zamahom se rešiš nezaželenega partnerja in dobiš deset tisočakov. Potrebno je samo vtakniti v Calaganov revolver nekaj slepih nabojev...* “Odlično...* «In kaj bom dobila za vse to jaz?* «Ne skrbi, mala. Mislim, da bova ti in jaz zvečer odpotovala nekam na dopust.* (Nadaljevanje na 10. strani) Slika iz enega od filmov na sporedu tržaškega festivala ................................................................................... Takoj širok odmev festivala v svetu Poleg najnovejše produkcije je bila izredno zanimiva tudi retrospektivna razstava odličnih filmov Od 9. do 18. julija je bil v Trstu II. mednarodni festival znanstveno fantastičnega filma. Ta festival ima v svetovni javnosti zelo širok odmev, kajti danes pomen znanstvene fantastike presega meje radovednosti. Zanimivost tega umetniškega izraza je v aktualnosti tem, ki jih mora obravnavati: kakšna obzorja se odpirajo človeku zaradi tehnološkega in znanstvenega razvoja? Človek se je že od nekdaj ukvarjal s problemi bodočnosti na zemlji in izven nje. To je dajalo duška njegovi fantaziji, ki je že pred tisoč in tisoč leti oblekla Ikarusa z voščenimi krili, da je lahko poletel v zrak proti soncu. In bogovi so takrat kaznovali Ikarusovo predrznost; sonce je namreč stopilo njegova voščena krila in Ika- .................................miiitimuinmmiiiniiiiiiii...................................«..»«i.iu..m...i»uiiii< PRED 90 LETI SE JE RODILA LJUDMILA POLJANČEVA Pesnica, ki si je pridobila Aškerca čeprav ženskega duševnega dela ni cenil Ker je pesnica že objavljala svoje prispevke v raznih revijah z različnimi psevdonimi, ji je Aškerc za Ljubljanski zvon sam izbral ime Nataša - Pomagal ji je tudi pripraviti zbirko pesmi, ki je izšla 1. 1906 Letos — točno dne 6. julija — je poteklo 90 let od rojstva slovenske pesnice Ljudmile Poljanec. Cas r.a prelomu 19. in 20. stoletja še ni dajal ženi enakopravnosti ne v družbi ne v književnosti, In v tem času se je začela javljati kot pesnica Ljudmila Poljančeva pod imenom Nataša. Anton Aškerc, tedanji urednik vodilne slovenske revije ((Ljubljanski zvon*, pa je le izjavil, da je Nataša najboljša slovenska pesnica. Aškerc je bil Poljančevi tudi sicer naklonjen in je do nje celo čutil taka osebna nagnjenja, ki so med moškim in žensko že po prirodi običajna in opravičljiva. Prve pesmi je Ljudmila Po- ljanec izrečila uredniku Aškercu osebno, To prvo srečanje je bilo za oba precej usodno. Odtlej sta si postala prijatelja... To je bilo v decembru leta 1899. Pred novim letom leta 1900 je Ljudmila Poljanec poslala Ašker-cu s Kapele nad Radenci, kjer je službovala, spet nekaj pesmi. Med drugim tudi pesem ((Mornar*, ki jo je Aškerc objavil v reviji ((Ljubljanski zvon v februarski številki leta 1901 pod naslovom ((Mornarjeva ljubica*. Po prejemu druge pošiljke pesmi pa ji je pisal pismo, ki dokazuje, kako je bil Aškerc tenkočuten urednik in kak odnos je imel do ženskih pesnic. Tako-le ji je pisal: , »Vašo pošiljko sem Ljudmila Poljančeva 1874-1949 Mornarjeva ljubica “Ljubica, ali si zabila, da bi na pir me povabila?*... ««Nisem te zabila; dragi moj pridi med svate nocoj!»» Prišel je ljubček sredi noči, vanjo uprl je lepe oči... “Ljuba nezvesta, kaj ti je mar, danes hodila si pred oltar!* — Usta zaprl mu je bridek nasmeh ... “Cuješ ti, ali ni bilo to greh: pila poljube si moje, dekle —-drugemu dala pa svoje sreč?* — Dal ji je roko, zarajal je ples, v strahu drhtelo je dvoje teles ... Dalje in dalje sta rajala, ijubezen gorkejša je vstajala ... Prsi na prsi slonita si spet, z usten ljubezni si pijeta med. — Ah, kako mil je ljubezni napoj — morda poslednji nocoj? Zjutraj Je line odpirala in se po morju ozirala — morda pa pride še enkrat oni sinočnji svat? — Ni ga, ah ni ga dočakala — zaman po dragem Je plakala On si hladi sedaj želje srca v mehkem valovju, na dnu morja ... NATAŠA prejel. Opazil sem, da napredujete, čeprav Vam moram reči, da imam, kakor sem Vam že menda v Ljubljani povedal, precejšnje predsodke zoper žensko duševno delo. Žensk samih pa, žal, ne sovražim. Torej vam lahko rečem, da so nekatere med poslanimi prav čedne. Posebno mi ugaja balada (ali romanca) «Mornar», ki četudi nas spominja na narodno pesem, je vredna, da pride v ,Zvon’.» Nekaj iet pozneje, ko je A-škerc že odiožil uredništvo »Zvona in torej ni bilo več povoda za zgolj uredniško dopisovanje, sta bila še zmeraj prijateljsko povezana in ji je Aškerc celo pomagal pri urejevanju njene pesniške zbirke, ki je izšla leta 1906 pri 'jubljanskem založniku Lavoslavu Schwentnerju. V pismu z dne 5. oktobra 1904 ji je pisal med drugim: »Odkrito Vam moram priznati. Vi ste res lirski talent. Med vsemi Slovenkami, ki so doslej pisale verze, ste Vi gotovo naj-nadarjenejša.* Dostavil pa je spet pikro: “Ali — ženska ste vendarle.* Brez vsake obzirnosti ji je povedal svojo strogo oceno, da so njene pesmi še potrebne predelave... Bil je pač strožji kritik kakor le rahli oboževalec svoje literarne prijateljice. Ljudmila Poljančeva je bila precej mlajša od svojega mentorja Antona Aškerca. Bil je od nje 18 let starejši in v času, ko sta se spoznala, je doživel pesnik Aškerc že usodne življenjske pretrese. Pod pritiskom tete Ajke, ki mu je bila življenjska opora, je odšel v semenišče in je postal duhovnik. Za ta poklic pa ni čutil pravega nagnjenja. Ko je začel pesniti, je prišel navzkriž s svojimi predstojniki. Bil je pač preveč svobodomiseln. Študiral je budizem in mnogo potoval in se tako ob spoznanju sveta odtujeval verskim dogmam in svojemu stanu. Zato je dal duhovniškemu poklicu slovo in je postal arhivar mesta Ljubljane. To mesto so ustanovili nalašč zanj na tajni mestni seji dne 3. marca 1898. Dva tedna pozneje je Aškerc vložil prošnjo za upokojitev v duhovniški službi in za arhivarja je bil imenovan dne 7. junija 1898. Kmalu zatem je postal tudi urednik “Ljubljanskega zvona*. Tisti časi so bili za Aškerca ugodni, ker je imel zaslombo pri takratnem naprednem ljub-ljaskem županu Ivanu Hribarju (1851—1941). Leta, ko je načeloval Hribar Ljubljani kot mestni župan (po potresu od leta 1896 do leta 1910), so bila za slovensko glavno mesto nad vse pomembna. To je bila doba veli-kega ustvarjanja in rasti Ljubljane. V takem vzdušju je služboval Aškerc in je urejeval tudi »Ljubljanski zvon*. Ko se je spoznal s svojo mnogo mlajšo sotrudnico Ljudmilo, je pomenilo to novo obdobje v njegovem precej samotarskem in mrkem življenju. Natašo je vzljubil tudi zaradi njene življenjske preprostosti in borbeno-nosti. Ljudmila Poljančeva je bila hčerrka učitelja, ki je ob njenem rojstvu služboval v Brežicah ob Savi. Tam se je očetu Poljancu rodil tudi sin Leopold, poznejši profesor in šolski inšpektor. Ljudmilin oče je umrl razmeroma mlad, ko je bilo hčer-ki komaj štiri leta. Mati vdova se je preselila na rodbinsko posestvo na Kapelo nad Radenci, kjer je znano zdravilišče Slatina Radenci, pri Radgoni. Na vinorodni m razgledni Kapeli je preživela Ljudmila svojo mladost in je tam obiskovala tud: osnovno šolo. Zatem je odšla v zaključne razrede še v Radgono. Čeprav si je močno želela, da bi jo .-neti poslala na učiteljišče, ker si je želela v vzgojiteljski stan, ji sprva te želje niso ugodili. Določena je bila za gospodinjo na domačem posestvu. V tistem času so dokončale mlade učiteljice svoje šolanje z 19. leti. Ljudmili pa je šele tedaj, ko je stopila v 19. leto, uspelo, da je pregovorila mater in jo je pustila na preparandijo. Anton Aškerc Učiteljišče je začela obiskovati najprej v Mariboru, zadnji dve leti pa še v Ljubljani, Tu se je spoznala z urednikom dr. Fran-čiškom Lampetom, ki ji je postal pozoren literarni mentor. Sodelovala je pri mladinskih listih «Ange’čku» in «Vrtcu», pri reviji »Slovenka* pa tudi pri katoliško usmerjenem književnem glasilu »Dom in svet*, ki ga je urejeval dr. Lampe. Ljudmila je pri teh listih sodelovala pod različnimi pesniškimi- imeni kot Ljudmila, Zagorska, Bogomila, Milka, Mira i. dr. V času, ko je prevzel proti koncu preteklega stoletja uredništvo »Ljubljanskega zvona« pesnik Aškerc, si je zaželela, da bi postala sotrudnica te vodilne slovenske literarne revije. Aškercu je izročila nekaj svojih pesmi sama in ko se je urednik Aškerc odločil, da jih bo objavil, ji je določil kar sam nov psevdonim. Preimenoval jo je v pesnico Nataio. Aškerc je bil po svojem prepričanju vseslovensko usmerjen in je bil še prav posebej navdušen za Rusijo. V Rusijo je celo potoval večkrat in je potem še bolj vzljubil severne brate Zato so mu bila všeč imena ruskih žena. Po končanem šolanju na ljubljanskem učiteljišču je mlada u-čiteljica Ljudmila odšla domov na Kapelo in je tam sprejela službeno mesto. Dne 3. januarja 1900 ji je pisal Aškerc na Kapelo: »Raz- gled s Kapele je diven. Jaz sem bil tam leta 1890.» Nato ji je sporočil o njenem novem pesniškem imenu v Ljubljanskem zvonu: »Ker pišete pod imenom Bogomila v Slo- venko in Dom in svet, s katerima listoma ne maram imeti nikakršne zveze, sem Vam ime spremenil. V Zvonu boste — ako Vam je prav — Nataša, kar je prav ljubko rusko ime.» Odtlej je postalo glavno pesniško ime marljive pesnice Ljudmile le Nataša. Pridno je pisala pesmi in se je pripravljala na izdajo prve pesniške zbirke. Sprva se je pesnik in urednik Aškerc branil, da bi ji pregledal, ocenil in razporedil pesmi. Njegov prvi odgovor je bil kratek in odbijajoč: »Nimam časa in nočem svojega okusa nikomur vsiljevati.* Na ponovne prošnje pa je Akšerc Ljudmili le ustregel in je vestno pregledal vse. za natis pripravljene pesmi. To ji je storil, ko sta se že bolj zbližala in si večkrat dopisovala in se tudi sestala. Ljudmila je prišla s Kapele v Ljubljano in Aškerc si je želel, da se je razvedril in pregnal samotarske, puščavniške dneve. Lektorstvo in korekture je sprejel »njej na ljubo*. Se več! Aškerc je tudi posredoval pri založniku Schwentnerju za čim prejšnji in hitrejši natis in večji honorar. Za knjigo, ki je obsegala sedem pol ji je obljubil založnik 300 kron honorarja. Aškerc je imel na Ljudmilo velik vpliv. Saj je njemu na ljubo opustila celo uvodni moto, ki ga je že sestavila za svojo prvo knjigo pesmi, in se je glasil takole: • Ni rož v pomladi brez solza in brez bolesti ni mladosti — Kdor pil v ljubezni ni bridkosti sveta, življenja ne pozna.* Ljudmila je res izpustila v knjigi moto in ko so njene pesmi izšle, se je seveda oglasila kritika. Nekatere ocene so jo zadele v živo. Rane so bile boleče, besede kritike trde... Aškerc pa se ji je oglasil z dobrohotnim pismom dne 31. oktobra 1906 in ji je pisal na Kapelo pismo za okrepčilo in tolažbo: »Razumem Vas, da so Vas razburile nekatere kritike, saj so Vas prvikrat kritikovali. Sčasoma se Vam koža že utrdi. Med nami Slovenci pa mora človek imeti nosorogovo kožo. Ako Vas veseli, pišite brez ozira na desno ali levo pesmi in jih objavljajte še v bodoče.* Nato je dostavil ogorčeno: »Jaz poznam ljubljansko literarno kliko do dna in zato jo — preziram.* Natašino pesniško zbirko so ob izidu ocenili v revijah dr. Tominšek, Vladimir Levstik, dr. Lampe i. dr. Najbolj pa jo je prizadela ocena dr. Robide, ki ji je očital, da preveč posnema Otona Zupančiča in Dragotina Ketteja. Aškerčevo pismo je res potolažilo pesnico Ljudmilo, brž mu je odgovorila in se je zahvalila za duševno oporo. Teden dni kasneje se ji je Aškerc spet oglasil in ji dal priznanje, ker se je odločila, da bo z literarnim delom nadaljevala. Prijateljska beseda mentorja Aškerca je dala učiteljici na samotni odročni Kapeli pogum, da je s »pesnjenjem* nadalje^ vala. Se več: poglobila se je v študij in je odšla celo na dunajsko univerzo: poslušala slavistiko in postala v Mariboru profesorica. Pozneje je izdala še več knjig. Zdaj sniva v grobu na razgledni Kapeli., in ni pozabljena. JOŽE ZUPANČIČ rus je spet padel na zemljo. A človeška fantazija ni odnehala; venomer je človek sanjal, kako bi rešil zagonetna vprašanja podzemlja, oceanskih globin, vesolja. Čutil je, kako ga pravzaprav obdajajo skrivnostne in mogočne sile, ki jim ni kos; pri tem si je ustvarjal mite, poosebljal sile narave in jih oboževal. Razvoj tehnike in znanosti je razjasnil človeku marsikaj in je tudi zrušil mite. Fizika je prodrla v skrivnosti narave in na obzorju sodobne zgodovine se je prikazala nova in velika človeška pridobitev: atomska energija. Je to zmaga ali smrt humanizma? Iz te dileme izhajajo tudi najzanimivejše teme v okviru znanstvene fantastike. Filmska produkcija znanstvene fantastike je še marginalna in neurejena; vsekakor pa so skoraj vsi scenariji povzeti iz literature. Vendar literatura lahko da prosto pot fantaziji, ker ni vezana na vizualne realizacije filmske kamere. Producenti in režiserji se pri tem delijo na dva tabora; na tiste, ki se držijo znanstvene verodostojnosti in u-temeljenosti, in na one, ki izrabljajo znanstveno fantastično temo v zgolj spektakularne name-ne. Tako smo videli po vojni filme, ki so vzbujali v široki nevzgojeni publiki «poceni grozo* zaradi namišljenih napadov bitij iz drugih planetov. Barvani film je to spektakularno »grozo* še boij stopnjeval. Vendar dilema bodočnosti je vse prej kakor spektakularna in se vriva v našo podzavest kakor tragedija humanizma, ki ga je izpodrinila »mrzla preračunljivost* strojev. Bradbury, ki je priznan pesnik sodobne znanstvene fantastike, je sicer optimist in pravi, «da njega ne zanima, kako se dela atomska bomba, pač pa kako človek lahko uporablja atomsko energijo v boljši človeški bodočnosti* in še, «da ga ne zanima kakšni bodo stroji bodočnosti, ampak kakšna bo reakcija človeka pred temi stroji*. Vendar njegovo literaturo in filme, ki bi bili po njej povzeti, kljub tolikšni toplini in zaverovanosti v duševne vrednote človeštva, imenujejo sodobni kritiki »mrzlo* znanstveno fantastiko, kakor jazz. Vsa sociološka in tehnološka znanstvena fantastika (Science fictiori) še imenuje tako, medtem ko imamo antici-pacijske zgodbe in dogodivščine (bitke v Vesolju, zavzetje Zemlje, apokal ptične bitke z atomskim orožjem) za «toplo» znanstveno fantastiko. Znanstveno fantastični film ima svoj izvor že v prvih počet-kih filma (Mčličs, Protazanov, Lang, Pabst); vendar je tak film danes začel ubirati drugačne poti od tistih, ki so bile vezane na katastrofalne in grozotne prizore v vesolju. Danes i-mamo že take primere znanstvene fantastike, kjer se družba, tehnično in znanstveno do skrajnosti razvita, giba v nekem ozrač. ju tesnobne bodočnosti za človeka in človeštvo. Proste volje ni več, naravni zakon vesti je izginil in vsaka vez med družbo in posameznikom je določena po ukazu dehumanizirane znanosti. Te motive je že obdelal Aldous Huxley. Robert She-kley je v svojem romanu »Sedma žrtev*, po katerem pravkar delajo film, opisal družbo v letu 2400, družbo, ki se je rešila vseh potreb, bede, vojne, bolezni, a ki je kljub temu vendar nesrečna. V takem svetu ki se je tehnološko neverjetno razvil, so se v človeku sorazmerno razvila njegova najnižja nagnenja: vsaka sled moralnosti je izginila in je celo umor legaliziran. Danes se je v človeku pojavilo prepričanje, da so znanstvena odkritja, poskusi za raziskovanje kozmičnega prostora, možnosti življenja v drugih svetovih našega sončnega sistema, strah pred totalno katastrofo zaradi atomske vojne posledica »nebrzdanosti posameznika* (Huxley); in tako smo priča velikemu moralnemu nemiru, postopni aliena-ciji, pesimizmu, ki se izraža tudi v posameznih filmih Antonio-nija, Bergmana, Resnaisa. Na tržaškem Festivalu smo videli najnovešjo produkcijo in pa zanimivo retrospektivno razstavo, na kateri so bili zastopani najvidnejši in najvažnejši znanstveno fantastični filmi od leta 1902. (Mčličsov film Potovanje na luno) do današnjih dni. Od S° ° "-r ,f'lm0V 80 «asnikarj, «Th» h ' LojeyeV anBleiki film “The damned*, ki je bil res naj-boljši in ki izraža strah in obup ,,V persPektivi »atomske* bodočnosti. Krik otrok, ki sanjajo življenje pod soncem a so na svojo veliko nesrečo zaprti v podzemlju zaradi atomskega izžarevanja, nas presune in iz-strezni; vendar bi ta krik moral presuniti in iztrezniti tudi tiste, ki imajo v rokah našo bodočnost in bodočnost naših otrok v atomskih laboratorijih. Človeštvo je že poizkusilo atomsko tragedijo v Hirošimi in Nagasakiju; Japonci so v svojih znanstveno fantastičnih filmih to poosebili z pošastmi, ki se vključujejo v izročilo starih, ljudskih elementov, ko so sile narave pooseblja- li bogovi. Žalostno dejstvo je kljub vsemu to, da danes pošasti poosebljajo ljudi. Poletne prireditve 1964 v organizaciji koprske Turistične zveze JULIJ Ponedeljek, 27. Piran V. JUGOSLOVANSKI FOLKLORNI FESTIVAL Slovesna otvoritev »ZEMLJA-CLOVEK-PLES* Skupine izvirne folklore narodnih manjšin, ki žive v Jugoslaviji Torek, 28. Izola V. JUGOSLOVANSKI FOLKLORNI FESTIVAL »KOLO MLADOSTI*, izbrani jugoslovanski folklorni ansambli Srbija: KUD »POLET*, Beograd Slovenija: SKUD »TINE ROŽANC*, Ljubljana Torek, 28. Ankaran »KOLO MLADOSTI*, izbrani jugoslovanski folklorni ansambli Bosna in Hercegovina: OKUD »MITAR TRIFUNO-VIC-UČO., Tuzla Hrvfltslen ■ OKUD « MILIC A-PAVLIC-KATA», Varaždin Sreda, 29. Portorož V. JUGOSLOVANSKI FOLKLORNI FESTIVAL «MLADOST-RITEM-PLES-PESEM* Zaključna revija izbranih jugoslovanskih folklornih ansamblov KUD «POLET», Beograd OKUD »MITAR TRIFUNO- VIC-UCO*, Tuzla OKUD »MILICA PAVLIC- KATA», Varaždin SKUD »TINE ROŽANC*, Ljubljana Četrtek, 30. Koper V. JUGOSLOVANSKI FOLKLORNI FESTIVAL Festivalski gost “VAL D’AKRAGAS», folklor-no-plesnj ansambel iz Agri-genta (Italija) Petek, 31. Piran V. JUGOSLOVANSKI FOLKLORNI FESTIVAL «LADO», Zagreb Petek, 31. Portorož »TANEČ*, Skopje Petek, 31. Izola »KOLO*, Beograd A VGUST Sobota, 1. Koper V. JUGOSLOVANSKI FOLKLORNI FESTIVAL “JUGOSLAVIJA PLESE IN POJE* Uvod: SKUD «TINE ROŽANC*, “KOLO*, «LADO», «TANEC» Prenos za jugoslovansko TV, Evrovizijo in Intervizijo Sreda, 5. Puran LUZISK1 SRBI Plesno-folklorni ansambel Četrtek, 6. Koper THOMAS CAREY - črnski baritonist iz ZDA BRANKO SEPCIC - klavir, Zagreb Nedelja, 9. Lipica TRADICIONALNI JAHALNI IN VOZNI TURNIR Sobota, 15. Portorož PORTOROŠKA NOC Nedelja, 16. Koper UKRAJINA PLESE IN POJE • Solisti kijevske drž. Opere Petek, 21. Koper PESMI IN RITMI JUŽNE AMERIKE Luis Alberto del Parana la ansambel »Los Paraguayos» Sobota, 22. Izola PESMI IN RITMI JUŽNE AMERIKE Luis Alberto del Parana bavili zadostno količino in po bolj ugodnih cenah. * Bruno Kante iz Praprota št. 3 je kot nagrado za svoji vino na vinski razstavi v Nabrežini dobil škropilko, ki jo je podarila Kmetijska zadrugo. Osrednja trgovina Kmetijske zadruge v Trstu in njeni poslovalnici v Ul. Flavia ter v Miljah bodo zaradi uvedbe kratkega tedna vsako sredo popoldne zaprte, j OPOZORILO Tisti člani, ki so dobili opomin za plačilo družinskega davka in imajo opomine v na!> pisarni, naj se javijo med #' radnimi urami, da ne bodo zamudili roka. Taj‘ništvo Tj Kmečke zveze in ZMr NEKAJ ZA NAŠE GOSPODINJE BUČKE, BUČKE jih damo v krop, pomočimo v mrzlo vodo ali pa jih samo obrišemo z mokro krpo. * * • Jed kaj rada prekipi, če jo kuhamo na močnem ognju-To preprečimo, če namažemo notranji rob posode s kako maščobo. Bučke (zucchini, zucchette) so izrazito poletna vrtnina, čeprav jih ponekod pridelujejo že aprila. Gospodinje se bučk zelo razvesele, ker so tako dobrodošla jed v poletni vročini. Morda poreče kdo, da bučke niso kaj prida hranilna jed, češ da ne vsebujejo ne beljakovin ne maščobe. To je sicer res, toda vsebujejo precej vode in pa velik odstotek rudninskih soli, ki so prav poleti za naše telo nadvse dragocene. Nazadnje pa niti niso kalorije tisto, kar pri bučkah najbolj cenimo. Saj si lahko pogasimo žejo tudi s takimi živili, kot so bučke in ne zgolj s tekočinami. A zdravniki menijo, da je tak način odžejanja bolj priporočljiv, ker ima te vrste živilo še vrsto drugih zdravilnih snovi, ki so našemu organizmu zelo potrebne in mu koristijo. Poleg tega, da so bučke osvežujoče, vsebujejo mnogo kalcija, fosfora, železa ter vitamina C, A in B2. Celuloza, ki jo vsebujejo bučke, pa u-godno vpliva na prebavo in jih prav zaradi tega močno pri- poročajo posebno tistim, ki i-majo s tem težave. Najprimernejše so bučke, ko so kakih 15. do 20. cm dolge. Večje in debelejše bučke niso več primerne za jed, ker so pretrde in ne vsebujejo več toliko osvežujočih in zdravilnih snovi. Bučke pripravljamo na mnogo načinov. Uživamo jih kuhane in cvrte, dušene in nadevane, same in z drugimi vrtninami. Temu dodamo še pest namočene kruhove sredice in potre-samo z naribanim sirom. Vse to stresemo v kozico, * kateri smo prej močno razbelili surovo maslo. Fritato cvremo najprej na obeh straneh n» močnem ognju, zatem pa še na zmernem. . NADEVANE BUČKE Z OMAKO OCVRTE BUČKE Mlade bučke skrbno olupimo, jih narežemo na centimeter debele rezine, jih osolimo, povaljamo v moki, zatem še v stepenem jajcu ter jih hitro ocvremo v vročem olju. Bučke očistimo, izdolbemo in nadevamo z zmletim mesom, zmešanim s strokom čeStl na, skodelico riža, ki smo §9 predtem na pol skuhali, osoljenim, popopranim in potres«' nim s peteršiljem. Posebej pripravimo redk® paradižnikovo omako, v kat®” ■ ro denemo nadevane bučk®i ter jih kuhamo na zmerne®9 ognju približno tričetrt ure- SOLATA IZ BUČK FRITATA IZ BUČK Bučke narežemo na kocke ter jih prepražimo na surovem maslu. Zatem jih pustimo ohladiti. Ko so hladne jim dodamo stepeno jajce, osolimo in potresemo s ščepom sesekljanega majarona s česnom. Bučke skuhamo v slani v®’ di. Ko so kuhane, jih odcedi', mo in pustimo, da se ohlad® Nato jih zrežemo, jim dodam® sesekljan zelen peteršilj, po P" trebi sol, poper in po želji sen ali čebulo, zabelimo z ljem, o^^mo in zmešamo t®1 serviramo. [P Na Pesku Gročana, Pesek in Draga spadajo pod dolinsko občino, toda imajo slabe zveze s središčem in sedežem občine. Razen tega pa se prebivalci iz teh vasi čutijo nekoliko zapostavljeni in očitajo občinski upravi, da jih zanemarja. Ne bomo se spuščali v ugotovitve niti utemeljevali očitke ter navajali ugovore, ali o-pravičila. Navedli bomo le nekaj pritožb, ki smo jih te dni slišali od vaščanov. Vsekakor pa se nam zdi, da bi bilo še najbolj primerno in učinkovito, če bi domačini sestavili pismo in navedli vse svoje pritožbe ter ga poslali občinski upravi v Dolini. V vseh treh vaseh se ljudje pritožujejo, ker nimajo zdravniške ambulante. Pred nekaj meseci je sicer bila na Pesku, pa so jo zaprli, ker ni če se lastovke v avgustu selijo, pred hudo zimo bežijo. bila primerna. Zdravnik bi prihajal redno, če bi bila ambulanta. Dokler je ni, pa ne bo mogel sprejemati bolnike na kakšnem dvorišču. Poiskati bi morali primemo sobo in Jo urediti. Kdor potrebuje zdravniško pomoč, mora zdaj v Log, kar pa je zelo nerodno, saj mora napraviti cel krog v Trst in iz Trsta v Log, ali Pa z avtobusom do Bazovice, nato peš skozi Ricmanje v Log. še zdrav človek bi se dvakrat prej premislil. Kaj še bolnik. In tako gre marsikdo, ?®prav je socialno zavarovan 111 ima pravico do zdravniške °skrbe, rajši na svoje stroške in v Gročani pritožujejo... k zasebnemu zdravniku v Trst. Druga zadeva, ki sicer ni tako «strašna», a dela slabo kri, je postajališče za avtobuse na Pesku. Ko žge sonce, ali dežuje, sneži ali piha bur-ja — in na Pesku še kako piha in kako zebe — morajo potniki čakati na prostem, ker rh čakalnice. Pa tudi zaradi tega, ker ti avtobus kar zbeži pred nosom. Pot s Peska v Gročano «pol-ževo» asfaltirajo, kljub vsem obljubam in visokim obiskom. Prometa je precej, za vozili pa se dviga oblak prahu. Ubogi šofer, Id vozi zadaj, in otroci, ki hodijo v šolo, ali pastirji, ki ženejo živino na pašo itd. In v Gročani imajo več živine kot v vsaki drugi vasi, ali v več vaseh skupaj. Imajo več glav živine, toda po vasi tudi več odpadkov kakor drugod. In nihče jih ne pobira, ker nihče ne skrbi za snago po vasi. To ni lepo in ni higiensko. Nekatere stvari bi lahko občinska uprava uredila, za druge, ki ne spadajo med njene dolžnosti, pa bi lahko posredovala na pristojnem mestu. Uspehi in težave z domačim vinom Črno gre bolj kot belo - Da ne bo manjkal prigrizek - Razstave Spomladi so se naši kmetovalci pritoževali, da imajo še polne kleti vina in da ne vedo, kam z njim. Gostilničarji so se namreč iz našega vina takorekoč norčevali, češ da i-majo pri domačem vinu premalo dobička. Raje kupujejo furlanska vina, ki so bolj poceni, a glede okusa daleč zaostajajo za našim vinom. Kmetje so proučili vse možnosti in prišli do zaključka, da se za zdaj še najbolj splača odpirati osmice. Tu so nastale nove težave, ker so se morali kmetje vrstiti z odpiranjem osmič, da je šlo vino bolj od rok. Tako se je zgodilo, da so morali nekateri kmetje odpreti osmico v največjem poletnem delu. To so občutili toliko bolj večji kmetje, ki so imeli v kleteh veliko količino vina, a so ga morali točiti v največjem poletnem delu. Če ima kmet dobro vino, ga kmalu stoči. Prijatelji in znanci kaj kmalu zvedo za dobro vino in ga radi pijejo. Doma potem med tednom govorijo s prijatelji in jih pripravijo, da naslednjo nedeljo, mogo- če pa že kak večer prej, obiščejo osmico. Tako se čuje v vročih poletnih večerih v naših vaseh veselo petje iz osmič, ki pomeni zadovoljstvo pivcev nad našim vinom. Večkrat se tudi zgodi, da si nakupijo zlasti Tržačani večje količine vina in ga potem v steklenkah peljejo domov. Taki pivci so pri naših kmetih še najbolj zaželeni, ker pripomorejo, da gre prodaja hitro od rok. Zadnje čase je bilo večkrat opaziti, da zlasti gostje iz Trsta povprašujejo za prigrizkom, ker se da tako spiti še kak polič. Kmetje pa v osmicah ne smejo prodajati obloženih kruhkov. Prav bi bilo, da bi kmetom, ki odpirajo osmice, dovolili prodajati tudi prigrizek, recimo pristen domači kraški pršut, salamo in podobno. Mnenja smo, da bi lahko tudi naše strokovne organizacije posredovale v tem smislu in tako napravile veliko uslugo našim kmetom. še do drugega neprijetnega pojava je prišlo pri odpiranju osmič na naših vaseh. Večina kmetov toči na osmicah črno in belo vino. Dejstvo pa je, da Natečaj za kokošerejo NABREŽINA Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo je razpisalo 3. nagradni natečaj za izboljšanje kokošereje. Vpisovanje do 31. avgusta. Natečaja se lahko udeležijo kmetje-kokošerejci, ki imajo najmanj 20 kokoši in ki nameravajo zgraditi nov kokošnjak ali izboljšati starega. Nedavno ste pisali, kako kmetijstvo v naši občini močno propada. To ie posebno vidno pri zmanjšanju števila glav goveda, torej v stroki, brez katere je v naših razmerah uspešno kmetovanje popolnoma izključeno. Pred 50 leti je bilo v vaseh naše sedanje občine okrog 750 glav goveda, 350 prašičev, nekaj konj in precej ovac. Živina je bila slabša od današnje, vseh mogočih pasem, a razmeroma lepa. Gospodarji so bili ponosni na svoje močne in lepe vole. gnoja je bilo dosti, čeprav ne tako skrbno pripravljenega kot danes, in njive pognojene. Prva svetovna vojna, politični dogodki med prvo in drugo svetovno vojno in preobrat no drugi vojni, zlasti v gospodarskem in socialnem pogledu, so življenje po naših vaseh preusmerili. število živine se je stalno krčilo in se do lanskega septembra skrčilo na 367 glav goveda, 72 prašičev, 7 konj in nekaj ovac. gre črno kraško vino, ali teran, hitreje v prodaj, čeprav je njegova cena znatno višja. Tako pride do tega, da ostane kmetu samo belo vino, s katerim ima potem težave za prodajo. To kaže, da imajo ljudje zelo radi kraški teran, ker ni premočan, ima pa poseben prijeten okus. Močnejše belo vino pa v tej hudi vročini ne gre dosti v prodaj in večkrat kmetom ostaja. Kako rešiti to vprašanje? Nekateri kmetje so mnenja, da bi se dalo na Tržaškem ustanoviti širše zasnovana zadružna klet, ki naj bi skozi vse leto odkupovala vino pri kmetu po primerni ceni in skrbela, da ga med letom spravi v promet bodisi s prodajo gostilničarjem, bodisi z neposredno prodajo potrošnikom. V tem drugem primeru bi bilo moč prirejati pogosteje vinske sejme in razstave. Pa tudi sicer bi lahko tako zasnovana zadruga sezonsko odpirala nekake osmice v širšem pomenu besede. Vse to bi se dalo narediti z ustanovitvijo take zadruge. S. Kraški vodovod... že od 18. t. m. dalje odpove vodovod (ne vemo če povsod) v popoldanskih in večernih u-rah. Mogoče je to iz previdnosti, da bi se voda ne trošila po nepotrebnem in zaradi nizkih padavin tudi ne primanjkovala. Ukrep je umesten, le načina izvajanja ne moremo odobravati. Uprava vodovoda naj bi bila zaporo na primeren način javila, da bi se potrošniki pravočasno oskrbeli s potrebno količino vode za hišno potrebo. To je toliko bolj potrebno v vročih dneh, ko je voda nujno potrebna za osebno rabo. Kako naj si potrošniki pomagajo, če vodovod naenkrat odpove in ni v bližini vodnjaka, kot je danes malone povsod? Nekaj iz Lonjerja Pred nekaj tedni smo spremili k večnemu počitku 64-let-nega Karla Čoka. Pokojnik je izhajal iz stare in zavedne lo-njerske družine. Bil je dober družinski oče in skrben gospodar. Med zadnjo vojno je bil eden izmed prvih aktivistov. Bil je zvest čitatelj našega dnevnika in se je vedno zanimal za dogodke v domačih krajih in v tujini. Zapustil je cej mladine. Lonjerci, zlasti pa tisti, ki stanujejo blizu otroškega vrtca, se pritožujejo zaradi močnega pokanja in eksplozij v kamnolomu. Večkrat se strese vsa vas, kakor da bi bili na fronti. Zaradi tega priporočamo podjetju, ki izkorišča kamnolom, naj bolj upošteva mir in varnost domačinov in naj poskrbi, da ne bodo mine tako močne. Skupina nagrajenih vinogradnikov iz nabrežinske občine Kmečki koledarček za avgust Zaradi suše mora kmetova--ec v tem odločilnem mesecu se bolj upoštevati navodila glejte rahljanja zemlje in nama-jjsnja. Prav tako je treba takoj ukrepati in se ravnati po navodilih strokovnjakov v primeru toče. NA NJIVI kopljemo krom-Ph- Letos se ni bati, da bojno spravili pod streho vlažen krompir, pač pa moramo pa-«ti, da ga bomo hranili na suhem prostoru in ne v prevelikih kupih. V dobro pogno-”®no zemljo sejemo repo in sadimo zelje, cvetačo, ohrovt, kokelj. V VINOGRADU dokončamo okopavanje trt. »Enkrat trto kopati velja toliko kakor jo takrat zaliti.» Po dežju škro-Pimo in žveplamo zlasti mlade rte. žveplalnika ne bomo še odložili in bomo vsaj še enkrat požveplali grozde, kar je ravno v tem času še bolj nevarno, da napadeta grozde strupena rosa in grozdna plesen. Opleti moramo plevel, ker pozneje ni priporočljivo delati v vinogradu. V KLETI naj bo hladno. Velika vročina je zelo škodljiva vinu. Klet naj bo podnevi zaprta, v hladnih urah pa jo odprite, da se prezrači. Klet dobro očistimo in pobelimo. Pokvarjeno posodo popravimo. Ce bomo potrebovali novo posodo, jo moramo že naročiti, da ne bomo ostali ob trgatvi praznih rok. NA VRTU — Poberemo rumeno čebulo, presadimo na njeno mesto cvetačo, zelje, o-hrovt, glavnato solato. Sadi- mo broklje, solato endivijo in sejemo motovilc, zimsko špinačo in navadno solato. Zeleno odgrni, ji odstrani gornje korenine. Rastline dobro okopavaj. Pazi in škropi s preparati paradižnike, če jih napada peronospora. V SADOVNJAKU zrahljamo zemljo rodovitnih in oslabelih dreves, še je čas, da cepimo sadno drevje na oko. Ako se je na breskvah, češpljah in češnjah pojavila smolika, o-koplji okoli takih dreves in pognoji z apnom. Smolo obriši s cunjo in rano operi. Nato napravi čez rano nekaj po-dolgastih zarez, globokih do lesa. BRISCKI DA NE POZABIMO... 15. avgusta zapade rok za plačilo davkov. ženo in dve hčerki, katerim izražamo naše globoko sožalje. V nedeljo, 12. julija, se je zbrala kar čedna skupina domačinov in je na novo prekrila streho sedeža prosvetnega društva. Sodelovalo je tudi pre- Ponovno se oglašamo iz naše vasi s pritožbami, ker dosedanje niso še zalegle. Predvsem moramo omeniti, da so poti po vasi v zelo slabem stanju in ne delajo lepe reklame občini, saj prihaja v našo vas vedno dosti izletnikov, ki obiščejo našo znano kraško jamo. Na občinski upravi je bilo pred meseci govora, da bodo te poti asfaltirali. Toda kdaj? Prav tako je občinska uprava obljubila, da bo postavila dve novi luči za javno razsvetljavo. Toda... Pokrajinska uprava, ali železniška uprava, bi morali dokončno urediti cesto Briščki-Opčine, zlasti pod železniškim mostom. Luknje so take, da je vožnja zelo nevarna in neprijetna. Cesto so napravili, ko so premaknili železniško progo. Zato se nam zdi, da bi tudi uprava železnic morala poskrbeti, da se delo dokonča kot je treba. PfimofštrfJnevuiV Več skrbi Z namenom, da bi zmanjšala uvoz goveje živine za zakol in s tem v zvezi tudi deficit plačilne bilance s tujino, skuša italijanska vlada zadnje čase prepričati potrošnike, naj bi porabili več prašičjega in kokošjega mesa, a manj govedine. Kokoši, oziroma kokošje meso so do nedavnega morali v velikih količinah uvažati iz tujine, a zadnje čase se je število rejcev kokoši tako povečalo, da skoro ni več potrebno uvažati niti jajc niti kokoši. Uvaža se le v obmejnih krajih, a v zelo skrčenem obsegu Tudi prašičereja se je v Italiji zadnje čase zelo razvila. To pa zato, ker je vzreja prašičev cenejša kakor vzreja goveje živine. Zaradi tega svetujemo tudi našim čitateljem— živinorejcem, naj se tudi oni pričnejo ukvarjati z vzrejo prašičev in naj vzgajajo za prodajo mesarjem predvsem prašiče do 100 kg žive teže. Kar gre čez, se ne izplača. Prašiči za zakol ne smejo biti preveč mastni, sicer jih s težavo prodamo. Dober prašič nemastne pasme bo s primernim krmljenjem dosegel težo 100 kg v 5—6 mesecih. Pa tudi prašiči naših domačih pasem bodo dosegli enako težo v približno istem času. Hlev za prašiče naj ne bo vlažen. Ograja je lahko cementna, pod pa naj bo iz opeke in nekoliko nagnjen proti žlamborju, da se bo z lahkoto odcejala voda. Korito je lahko ludi iz cementa. V primeru, da je iz cementa, dajmo v en kot nekaj desk, da bo prašič na njih ležal. Če je mogoče, naj bo v zvezi s hlevom primerna kad, v kateri se bo prašič kopal. Prašič je zelo čista žival in se zelo rad koplje, zlasti v poletni vročini. Poleg hleva naj bo tudi primeren izpust, ker prašič zelo rabi zrak, in pa rad rije po zemlji, kar je za zdravje zlasti do-raščamčih prašičkov zelo koristno. Prašiče, katere izberemo za pleme, naj imajo dolg in istočasno širok trup. Poleg tega pazimo, da bi imela vsaka svinja vsaj 12 seskov. Prašiča skoti namreč tudi 12-14 in včasih še več prašičkov. Pra-sico, ki je dobra za pleme, lahko držimo 4-5 let, nakar jo prodamo za zakol. Prašiče se prašijo že pri 5-6 mesecih, vendar bomo svinje dali oploditi šele, ko bodo stare 7-8 mesecev. Tudi samci so pri 5-6 mesecih že godni za' pleme, venaar jih bomo pričeli tozadevno uporabljati šele ko bodo 7-8 mesecev stari. Vsakemu merjascu dodelimo letno cca 40-50 svinj v oploditev. Brejost pri svinjah traja cca 115 dni (tri mesece, tri tedne in tri dni). Med brejostjo po-kladajmo prašiči precej sveže detelje in pa mineralnih soli. Poleg tega naj se breja svinja giblje precej na prostem. Porod je pri svinjah o-bičajno lahek in se izvrši v nekaj minutah. Mladi prašički so zelo živahni in tehtajo ob rojstvu od 0,700 do 1,500 kg. Takoj po porodu obrišimo lih s čisto krpo in položimo jih v zaboj, v katerem naj bo čista pšenična slama. Pametno je tudi. da ob isti priliki razkužimo popkovino z jodovo tinkturo. Dojenje prašičkov traja približno 60 dni. V primeru, aa bi svinja žrla male zaradi razbolelosti po porodu, kar je živčnega izvora dajmo jj nekoliko sala. Prvih 30 dni naj prašički uživajo samo materino mleko, a pozneje, poleg sesanja, po-kladajmo jim tudi zelo redek koruzni ali ovseni močnik. Do-raščajoči prašički bodo tako dobili dovolj beljakovin v hrani. Beljakovine so namreč nujno potrebne za njihovo rast in razvoj. Odst«viter od IV 26. julij* 1964 • v# v • za razvoj prašičereje PRIDELUJMO VEČ REPE dojenja naj ne bo takojšnja, ampak naj se izvrši polago-mo. Pri 60 dneh starosti bodo prašički tehtali od 15 dc 18 kg. Prašičke, ki niso določeni za razplod, bomo dali skopiti nekaj časa pred odstavitvijo, in sicer pri 5-6 tednih. Skopiti damo tako samčke, kakor tudi samičke. Skopljenje, zlasti samičk, pa naj izvrši le živinozdravnik. Prašiče krmimo s hrano, ki naj bo zelo prebavljiva. V ta namen naj vsebuje le malo celuloze. Torej detelja na.i bo mlada in ne stara. Dorašeajo-či prašiči naj dobijo precej beljakovinske hrane, zlasti v oblikj raznih otrobov ali pa celo v obliki ribje in kostne moke. Za doraščajoče prašiče je zelo primerna deteljna moka, katero dobimo s semlet-jem mlade suhe detelje. Deteljna moka je zelo bogata na beljakovinah in pa na rudninskih snoveh. V zvezi s tem pripominja- mo še enkrat, da gojitev prašičev preko 120 kg, ali pa celo preko 150 kg, je zelo nerentabilna in stane preveč, da bi se izplačala. Dr. D. R. Posvet o mleku Poglaviten nasvet nad 1000 izvedencev oziroma strokovnjakov iz sedemnajstih držav za mleko in mlekarstvo, ki so se pred nedavnim zbrali v zahod-nonemškem mestu Kiel je bil, da bi moralo postati mleko ne samo hrana za otroke, temveč tudi za odrasle. Kot rečeno izvedenci in strokovnjaki ter znanstveniki in zdravniki, ki so se zbrali na nekakšnem svetovnem kongresu, so razpravljali predvsem o perečih problemih gospodarjenja z mlekom in da bi izmenjali izkušnje. Uradni naslov tega sestanka je bil ((Teden gospodarjenja z mlekom« Žitaricam in krompirju sledijo strniščni posevki. Nekoč sta bili na prvem mestu ajda in repa, danes so krmske rastline (pitnik, inkarnatka). Če ajda dobro obrodi, da dosti, ker je njena moka zelo cenjena. A dobre letine ajde so bolj redke, ker je ta rastlina zelo občutljiva za sušo, slano in veter. Bolj bi našim razmeram odgovarjala repa, ki je v vsakem primeru bolj sigurna in je po njej večje povpraševanje. Potrošniki so se namreč spametovali in vedo kaj je okusno in zdravo. A naše «kraške» repe, ki si je meščani želijo, češ da je posebno dobra, je na trgu zelo malo, ali je skoro ni, ker so jo poljedelci že davno opustili, saj je postala odvečna tudi za domačo potrebo (kisla repa). Postopno pa se ta zadeva obrača, potrošnik postaja bolj oprezen in vedno bolj ceni naravno hrano. Tako se repa vrača na naš jedilni list. Nekateri naši gospodarji so to zavohali in spet uvrščajo repo v kmetijski kolobar, ker se da prodati po primerni ceni. Treba je torej poskrbeti za čim boljši pridelek in streči temu posevku po njegovi zahtevi. Prvo, kar storimo, je takojšnje preoran j e strni-šča, da se izgubi čim manj vlage, ki je nujno potrebna, da seme lahko vskali. Če sledi za žitom, ji je treba gnojiti z gnojem. Suho vreme in pregosta setev jo zadržujeta v rasti, kar pomeni slabši pridelek. Raste 3—3 in pol meseca. Ako je zemlja suha jo povaljamo, toda takoj nato pobranamo in sejemo. Ko napravi 5—6 listov, pregoste rastline odstranimo na razdaljo 20-25 cm, ostalo dobro okopljimo! Po kakih treh tednih jo ponovno okopljemo in po potrebi razredčimo. Le redka repa bo debela. Če slabo raste, ji pomagamo s solitrom. Zelo ji prija kalijevo gnojilo (kalijeva sol) vsaj okrog 10 kg na 1000 kv. m. Proti bolhačem in gosenicam so razni pripravki. Sejmo v vrste, ker je okopavanje tako sejane repe mnogo lažje. NEKAJ NASVETOV ŽIVINOREJCEM Razne bolezni na seskih Soparica in peronospora Mlečna žleza, katere proizvod je mleko, ki igra pri prehrani človeka tako važno vlogo, je podvržena različnim boleznim. Pomisliti moramo, da je mlečnost goveda po odstavitvi telička nekaj nenaravnega. Nar ravno bi bilo, da bi laktacija-mlečnost trajala samo toliko časa, dokler tele še potrebuje materino mleko, kot se to godi pri divjačini. Z neprestano molžo pa se mlečna žleza, to je vime goveda, stalno draži in proizvod teh dražljajev je mleko tja še do pozne brejosti. Nič ni čudnega, da so bolezni na vimenu pri tej nenaravnosti precej pogosta stvar. Oglejmo si torej nekatere bolezni na seskih goveda. Vnetje na koži seskov so prav pogosta stvar. Neprevidna molža in zamazano ležišče so največkrat vzrok takih obolenj. Drži vime snažno, odstavi tele ako se to zgodi v času dojenja, molzi previdno in rabi nekoliko borovega vazelina, pa bodo ta vneja na seskih izginila. Bradavice na seskih, katere opažamo pogostokrat, so zelo neprijetne, otežkočajo molžo. Dokazano je, da se morejo te bradi vice tudi prenesti od goveda na govedo z molžo. Kaj naj naredimo s takim vimenom? Kravo z bradavicami pomolzimo najzadnjo. Zdraviti pričnemo te bradavice takrat, ko krave zaradi visoke brejosti več ne molzemo. Majhne bradavice namažemo z jodovo tinkturo ali pa z mazilom sestavljenim iz polovice lesnega katrana in polovice špirita. Večje bradavice more odstraniti le živinozdravnik. Pogostokrat najdemo tudi rane na seskih, ko se živmčeta odrgnjeno na ostrih predmetih. Male rane ozdravijo navadno hitro, posebno za časa, ko živali zaradi visoke brejosti ne molzemo. Bolj nevarne sc rane blizu izliva iz seskov, ker utegnejo grinte zožiti m zapreti odtok mleka. Za zdravljenje ran na seskih rabimo borov vazelin. Ako bi bili seski preveč boleči in bi bila molža nemogoča bi mogel živinozdravnik pustiti primešati mazilu nekoliko kokaina, kar bi imelo za učinek, da bi bil sesek bolj neobčutljiv in bi bila molža olajšana. Zgodi se tudi, da se cel sesek vname zaradi surove molže, udarca sosedne živali ali zaradi tega, ker se žival nerodno vleže na posamezen sesek in ga preveč pritisne. Sesek se lahko vname tudi zaradi oku-ženja z glivicami- Opažamo sledeča znamenja obolelosti: sesek je boleč bolj rdeč in bolj topel. Mleko priteka prav malo, ali pa sploh usahne; vime zateče. Včasih občutimo kot svinčnik debelo stvar v sesku. Kaj se zgodi pozneje s takim seskom in tako otečenim vimenom? Znamenja nabreklosti vimena in seska izginevajo počasi, mleko se izgublja v tisti četrti vimena, kar ima za posledico, da se ta del vimena prične sušiti. Ozdravljenje nastopi samo od sebe, toda z izgubo mleka iz enega seska. Operacija na vimenu, ki bi povzročila morebitno ozdravljenje, se zaradi nevarnosti okužen j a rane po gnilobnih glivicah. katerih je v hlevu na milijarde, raje opusti. Bolje je gotovo ozdravljenje vimena z izgubo enega seska, ako vimena nič ne zdravimo, kot pa nevarnost operacije z dvomljivim izidom in hudimi komplikacijami. Izguba mleka iz enega seska ni pri govedu tako hiida stvar, ker se mlečnost v ostalih treh četrtih vimena po taki izgubi pomnoži. Ali vse zgorim, ali vse zorim. Velika toplota z visoko zračno vlago nam da soparico. Takih soparnih vremen je pri nas v Primorju mnogo, ker smo na takšni zemljepisni točki. Soparni dnevi so nezaželeni, ker so utrudljivi. Enako slabo učinkujejo na živali in rastline. Posebno občutljive za soparico pa so močno listnate rastline, ker jim ta naglo izsrka viago in naglo uvenejo, in to zlasti na nezračnih ali malo zračnih (rahlih) tleh, ker se z zemeljsko vlago ne morejo osvežiti. V takšnem vremenu se razbohotijo razne glivične bolezni, posebno strupena rosa — peronospora, in ni čudno, če se je vinogradniki letos tako bojijo. Sicer je resnica kot pravijo izkušeni vinogradniki, da so peronospora v vročini ni tako nevarna. Najbolj se namreč razpase med 18 in 23 C pri zračni vlagi okrog 70 odst.* Nad 240 pa ta nevarnost pada; pri toploti nad 29“C se trosi več ne pojavijo, ker so listne reže pri tako veliki toploti stalno zaprte. To pa pove, da moramo biti stalno na preži z ozirom na toploto in vlago, in da glede škropljenja trte ni pravila. E-dino pravilo je: škropi po potrebi! Ce ni nevarnosti za pe-ronosporo ali če ni pogojev za njen razvoj (če je hladno vetrovno vreme, nizka zračna vlaga) ni potrebno škropiti. Takšna poletja pa so tod bolj redka. Potrebno pa je opozoriti na škorpijenje, ki je več- POSTRANSKE DREVESNE VRSTE Zaradi stavke tiskarskih delavcev ni priloga nNaša zemlja» izšla 28. junija. Cedra je med iglavci ena izmed redkih gozdnih vrst, ki dobro uspeva v območju kostanja in hrasta. Ni čuda zaradi tega, če to lepo drevo uporabljajo ne samo za okiasitev vrtov in parkov, temveč tudi pri pogozdovanju srednjegor-skega pasu. Pri nas poznamo tri vrste cedre in sicer: tako imenovano afriško ali atlantsko cedro (Ce-drus atlantica), indijsko (C. deodara) ter libanonsko cedro (C. Libanotica). Večkrat ni lahko ugotoviti, h kateri vrsti spadajo cedre v tukajšnjih parkih in nasadih ker imamo mnogo primerov križanja. Indijsko ce-dro-deodaro na vsak način spoznamo že na prvi pogled iz njenih dolgih po navadi svetlosivih iglic. Libanonska cedra ima nasprotno kratke in temne iglice. Atlantska cedra pa je po zunanjosti nekako med omenjenimi vrstami. Med vsemi Je atlantska cedra najbolj skromna glede zemljišča in vlage. V naravnem rastišču jo dobimo v severni Afriki, predvsem v. Maroku. U-porabljajo jo z uspehom na pustih kraških zemljiščih. Indijska oedra ima nekaj večje zahteve, ker je hitre rasti, vendar je tudi ta vrsta zelo odporna proti suši. V njeni naravni domovini Indiji jo imenujejo «dar božji* — deodara — in jo zelo cenijo. Libanonsko cedro sadijo zlasti v parkih. Cedra je zelo odporna proti vsem rastlinskim boleznim in proti mrčesu. Njen les lahko u-porabljamo za vsakovrstna mizarska dela. Za nasade uporabljamo po navadi štiriletne sadike, ki so bile v drevesnici presajene po dveh letih rasti. Pripomniti je, da je cedra pri presaditvi zelo občutljiva in da moramo -tiradi tega pri nasadu paziti, da to opravilo točno in skrbno izvršimo. Cedra zasluži pri nas vso pozornost. Uporabljati bi jo morali zlasti za zboljšanje o-pustošenih nizkih gozdov. V ugodnem okolju se ta vrsta drevja razmnožuje s semeni. krat napačno in zato premalo učinkovito. Treba je torej škropiti zlasti spodnjo stran listov zelo temeljito, in sicer tako, da pade škropivo v obliki najdrobnejših kapljic. Poškropiti pa je treba tudi grozde, ker so tudi ti podvrženi okužbi. ŠVEDSK A švedska, največja med nordijskimi državami, se od ostalih zahodnoevropskih dežel zaradi posebne zemljepisne lege močno razlikuje. Med severnim in južnim delom države so velike razlike v zemlji, prebivalstvu in v načinu kmetovanja oziroma obdeiO; vanja zemlje. Švedska meri 449.750 kv. km in ima blizu 7,500.000 prebivalcev. V švedskem narodnem go-spodarstvu ima kmetijstvo najmanjši delež in še ta naglo pada. Zakaj na Švedskem je le 10% orne zemlje, 55,v’ od celotne površine je gozdov, ki dajejo skupaj z rudniki poglavitni vir dohodka v narod-em gospodarstvu. Presenetljiva zanimivost in posebnost švedskega kmetij" stva pa je tudi zelo naglo zmanjševanje števila kmečkega prebivalstva. Najbolje je to razbrati iz številk: leta 1880 je bilo na švedskem od skupnega števila prebivalcev io dolgem in hudem času v veliko veselje vaščanov in nevaščanov, ki so poslušali naše koračnice. Pokazali in dokazali smo, da vojna ni strla v nas veselje do glasbe, Tr mesece pozneje so se pridružili društvu mnogi mladeniči in žara-di tega smo zaprosili pok. učitelja Ivana Lavrenčiča iz Trsta, da sprejme vodstvo naše godbe. Pod njegovim vodstvom smo hitro napredovali, toda na žalost je naš učitelj 5. januarja 1922 umrl in za naše društvo je pomenila njegova smrt hud udarec. Za njim je žalovala vsa vas in spremljala ga je na poslednjo pot — na pro-seško pokopališče, Vodstvo Je prevzel domačin Ivan Rebula, ki nas je zapustil po drugi svetovni vojni in odšel v Jugoslavijo, kjer deluje kot vojaški učitelj. Od takrat pa vse do danes vodi godbo domačin Zdravko Kantč. Pod spretnim vodstvom Ivana Rebule se je naš repertoar zelo razširil in vsi člani so pridno pri. hajali k vajam. Dne 24. avgusta 1924 smo se udeležili proslave gasilcev v Sežani. Igrali smo tudi prelepe skladbe pok. Lavrenčiča, ki jih je m tudi skomponiral. Fa-štisti so začeli razgrajati ln napadati, ker so hoteli preprečiti proslavo. Ranjeni so bili trije godbeniki, enega pa so odpeljali v zapor, ker j« protestiral proti i'- liiillillliliilIllliiitiiiiiMiinliilliliitiiiiiiiHlMliiliitlliiiiHilMiilliliiiiiillliiiiiiiiiiiiiilitiiiiiiiiiiiiiiiiiiliillilililliiiiiiliiiiliiliiiiiiiiimiiiimimiititiiliiiiiiHiitiiiiitiiititiiiiiiiiiiiiiiitiillinitiiiiiiltiiiuMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimi IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAŠKIH VASI Slivno v preteklosti in sedanjosti Slivno je staro okrog 450 let - Kako je bilo pod grofi - Skrb prednikov za kmetijstvo - Vino, sadje in oljke, pa še kaj Stari Slovani in torej tudi Slo- j sodeloval naj starejšemu rodu venci kot najzahodnejša veja južnih Slovanov so se kot po ljedelci močno bavili tudi s sadjarstvom, kjer so bili za to pogoji, so gojili razno sadno drevje in med tem tudi slive (češplje). Nešteto je naselij z imenom po tem ali onem sadnem drevju, n.pr. Jablanica v Istri, Hruševica na Krasu, Hruševje na Notranjskem. Od Notranjske do štajerske, v Istri in drugod naletimo na Slivice, Slivje, Slivnico, Slivno, Celo v Bolgariji je mesto Slivno. Nedvomno so že prvi Slovenci gojili dosti sliv; ta sad je bil zaradi svoje hranilne vrednosti, okusa in uporabnosti še v tem stoletju tod zelo cenjen. Iz neke italijanske revije smo zvedeli, da se Slivno imenuje tudi «Villaggio del Castelliere«. To ime nam je znano. Po našem bi rekli Gradec ali Gradišče. Gradec pa rečemo griču, oddaljenem 3 do 4 km Jugovzhodno od vasi, znanem po naselbini starih narodov Ilirov, ki so za časa Rimljanov živeli med Jadranskim morjem in Donavo. Po hudih borbah so jih Rimljani malone zatrli. Takih selišč je bilo polno na tržaškem in ostalem Krasu ter po drugih slovenskih in istrskih krajih. Spričo tega je toliko naselij z nazivom Grad, Gradec, Gradišče. Tudi ledinska imena, (zemljišča) se tako glasijo. Naš Gradec ima torej lep kos zgodovine, a zastrte s tajno, ki toliko bolj zanima zgodovinarje in druge, ki jih mikajo starine in bi radi dobili vsaj skromno sliko iz davne pre-tekiosti. Zato prihajajo izletniki k nam ln mnogi povprašujejo po ((Villaggio del Castelliere«. Pod bivšo Avstro-Ogrsko so tudi dunajski arheologi poznali to ilirsko naselbino, a pod imenom Gradec, jo temeliito prebrskali in baje tudi dobili nekaj pomembnega gradiva. Pri tem je znani pleskar Heler (Hrvat), bivajoč v Nabrežini, ki ga je to izredno zanimalo. Prve slivenske naseljence moramo uvrstiti v dobo nastanka Mavhinj in Vižovelj. Verjetno so se oddvojili od tod in so se jim kasneje pridružile družine iz drugih krajev in zasedle odvečne prosto površine. To domnevo potrjujejo priimki Mo-koie, Kralj, Sardoč, ki jih v teh dveh vaseh prvotno ni bilo. Za priseljevanje so nedvomno skrbeli zemljiški gospodarji, v tem primeru devinski, ki jim je bilo za to, da so imeli čimveč podložnih kmetov in so jim njih dajatve čimveč prinašale. Slivno je torej staro okrog 450 let. Kraj je s svojo posrečeno lego proti jugozahodu, polkrožne oblike, ki se položno dviga proti severovzhodu, z nadmorsko višino 156 m, sončen, zdrav in prikupen. Naseljencem je nudil ugodne naravne pogoje za njihovo kmetovanje. Temu je odgovarjala tudi dobra kremenica, takrat še močno nasičena s humusom, ki so ji ga bili skozi stoletja preskrbljall gozdovi. Vse to je usposobilo tla za poljedelstvo, sadjarstvo ln vinarstvo ter kasneje tudi oljarstvo. Oljke so Sli venci gojili predvsem ob nabrežinski obali (v Bregu), ki je bila določena za trto. Graščinska uprava je namreč zelo skrbela, da Je bila grajska klet polna čim boljšega soka. Bregi in Slivno so dali znatno količino vina. že ledinsko ime Brajde (njive nad vasjo) spominja na nekdanje latnike. Trto so gojili še pred dobrim stoletjem tudi više nad Brajdami — na Korpah, kjer so kasneje imeli senožeti in gozd. Še v tem stoletju so bili tukaj sta-siti hrasti. gospodarski vlogi, še pred 1001 Kranjske. Nad vasjo je bila ovft-leti enako zgovorni so kamni ja staja, tam pravijo Karlovec, za oljčno olje z vsebino okrog ’ 150 1 ln kot ostanki torkel, ki jih je bilo v vasi več ter so se jih iz enega ali drugega razloga večkrat posluževali tudi Križani. še pravimo prostorom, kjer je bila nekoč stiskalnica olja, «torkla». Naj omenimo še eno rastlino, nekoč sicer manjšega gospodarskega pomena, ki pa pove, kako so prednamci v prejšnjem in sedanjem stoletju skrbeli, da so iz zemlje kaj izvlekli tudi za po- S® bi ne h«0 ^pormh zidov bi da-m .na osredkih naletite na moc nes ^ bi]o y Brajcmh zemlje. Treba je bilo trdo garati, ker ne in čvrste čoke ter debla koprivnic (koprivenc), kr -so jih pri nas in v soseščini gojili v prejšnjem in še v tem stoletju. Je to gozdno drevo z izredno prožnim lesom. V Brestovici, Temnici in Opatjem selu je bila bičarska obrt. Bičarji so nakupovali koprivnice (debla) in iz njih izdelovali (stružili) predvsem biče raznovrstne in čimbolj prikupne oblike in jih razpošiljali v Ljubljano, Gradec, na Dunaj. Saj so se možje šalili, da te konje poganja kraški korobač (bič). Veljalo, je, da so dale slovenske koprivnice odličen (trden in prožen) les in so se bičarji zanj ldvili' Mogoče sta. lega in . sestava zemlje tej rastlini posebno ustrezali. Kaj pa z ostalimi površinami s tanjšo plastjo zemlje? Služile so za skupne pašnike, ki so jim rekli — kot povsod — gmajna (ta naziv je vnesla graščinska uprava, in Je nemškega izvora — iz besede gemein — skupno), živinoreja je bila tod važna, lahko bi rekli glavna kmetijska stroka, saj je bila razmeroma najboljši vir dohodkov. Slivenci so imeli dosti goveda in drobnice (ovce). Semkaj so Še je kakšna oljka kot posled-. priganjali v poznem jesenskem nja trmasta priča o svoji važni I in zimskem času ovce na pašo s Kjer pa je bil svet količkaj pripraven za seno, so ga čimbolj zavarovali (ogradili) in čim bolje pripravili za koso in srp: strebili drevje, kamenje i.e. V kupih griže po senožetih odseva znoj takratnih in posnejših Slivencev, znoj žuijavih rok, ki ga danes le težko razumemo ali ga sploh ne razumemo. A tudi za ornice in vinograde je bilo treba razen tekočih opravil še drugih ukrepov, zlasti pa jpo-skrbeti, da ni voda na visečih zemljiščih odnašala zemlje. Če je vsaka hiša morala skrbeti zase in za zemljiškega gospodarja. Dajatve niso bile majhne. Sicer so se imenovale desetina, a •so rekli, da ta beseda ni imela ne začetka ne konca, ker se je nanašala na vsak najmanjši pridelek. V glavnem se je ta nanašala na žito, vino in živali. A upravnik je s svojim upravnim osebjem (oskrbnik — tukaj so mu rekli «fliger» — grajski pisar — ki je vodil urbar ali zemljiško knjigo — desetnjak, ki je pobiral desetino, i.dr.) natančno izvohal, kaj vse je še v hiši. Krušni pridelki, bob, leča, lan, meso, jajca, sir, med, vosek, olje i.e., vse je bilo zaznamovano za dajatev. Nekaj dajatev je pritikalo tudi vaškemu predstavniku — županu, ki je razen drugega skrbel, da se je tlaka vršila v redu, pogoščal je funkcionarje zemljiškega gospoda, ko so prišli v vas, skrbel za prenočitev ln oskrbo konj i.e. Pa so bile še druge dajatve, ki jih tukaj ne moremo naštevati. Malha zemljiške gospode je torej bila globoka in se ni dala zlahka napolniti. JANKO FURLAN (Nadaljevanje sledi) Vrem* včeraj: najvišja temperatu-ra 30.4, najnižja 21.6, ob 19. uri 27.2; zračni tlak 1018.7 narašča, vlage 30 odst., veter 8 km. severovzhodnik, nebo 4 desetine poobta-čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 26. julija Ana Sonce vzide ob 4.41 in zatone ob 19.41. Dolžina dneva 15.00. Luna vzide ob 20.35 in zatone ob 5.03 Jutri, PONEDELJEK, 27. julija Natalija Enomesečni tečaj n popravne izpite v Dijaškem domu Ko smo opravili svojo novinarsko dolžnost ter vestno poročali o zaključku šolskega leta na naših šolah, o zaključnih prireditvah in razstavah, o malih in velikih maturah in končno še j ekskurziji tržaških srednješolcev Po matični državi, smo mislili, da se bodo članki o šolskih zadevah kar ustavili. Pa ni tako-Razpis uprave Dijaškega domu je opozoril, da se že prihodnjo soboto, to je 1. avgusta prične v domu enomesečni tečaj Za popravne izpite. Želeli srno nekaj informacij, pa smo obiskali u-pravnika Draga Pahorja. «Ze četrto teto,s tako nam je upravnik poročal, «prirejamo e-nomesečni tečaj za popravne izpite, Iz prijav se vidi, da se je naš tečaj močno uveljavil. Tečaj organiziramo iz dveh razlogov: prvič, da se dijaki na popravne izpite res temeljito pri-pravijo in da sploh vzamejo solo in izpite bolj resno, kakor bi sicer; drugič pa zato, da omogočimo inštrukci je tudi revnejšim dijakom, ki bi sicer sami ne zmogli visokih honorarjev za indi- vidualne inštrukcije.» Trenutno je v tečaj vpisanih SO dijakov in stežka bi mogli sprejeti še katerega. Na našo pripombo, da je vendar kapacitete doma večja, smo dobili pojasnilo, da se za tečaj potrebuje več prostora kot med šolskim letom za predavalnice; za učilnice, kjer se tečajniki učijo tudi popoldne, pa izberejo najbolj hladne prostore. Torej je pomanjkanje prostora, ki zabranju-je, da bi sprejeli še več tečajnikov. Sicer pa prostrani park z velikimi košatimi drevesi ustvarja dovolj sence in hlada (med obiskom smo naleteli v domu na nekatere tržaške visokošolce, ki so pribežali iz mestne sopa-rice študirat v Dijaški domj. Tečaj zahteva od dijaka precej napora. Od S. ure in skoraj do '13. se zvrsti pouk po šolskem sistemu. Vsak tečajnik ima vsak dan Po eno uro inštrukcije iz vsakega izpitnega predmeta. O-stali čas dopoldanskega študija prebije v skupni učilnici pod nadzorstvom vzgojiteljev. Poskrbljeno je tudi za korepeticije, zlasti pa za one tečajnike, ki pri redni inštrukciji zaostajajo. V prvem popoldnevu zasedejo tečajniki zopet svoja mesta v učilnici, da študirajo in poglabljajo obravnavano snov. V 25 delovnih dneh morajo predelati snov šolskega leta. Zato svetuje u-pravnik zlasti tečajnikom s težjimi izpiti ali če imajo tri ali več izpitov, da postanejo notra. nji tečajniki. Ti so v domu na celotni oskrbi m prenočevanju i» imajo zato že zjutraj pred rednim poukom učno uro; drugo učno uro pa zvečer, preden gredo k počitku. Posebno skrb je moralo vodstvo posvetiti sestavi inštruktor-skega zbora, pri čemer so morali upoštevati tudi dejstvo, da je letos tečaj razširjen tudi na viš-ješolce, medtem ko je bilo lansko leto v tečaju le nekaj srednješolcev samo za nemščino. Vodstvo tečaja, ki se zaveda, da je tečaj v avgustovski pripeki in s tako intenzivnim dnevnim redom izredno naporen, bo poskrbelo tečajnikom tudi za primeren oddih, razvedrilo in zabavo. Med našim obiskom je prišel v upravo oče po informacije za vpis svojega sina za prihodnje šolsko leto. To nam je dalo povod, da smo vprašali upravnika Pahorja o perspektivah Dijaškega doma, zlasti ob uvajanju e-notne srednje šole. Upravnik nam je podal zelo obširna pojasnila in utemeljeval tudi svoje poglede na vprašanja današnje vzgoje. Njegova razlaga gre preko namena in okvira tega Članka, pa smo ga naprosili, da nam ob priliki sam napiše članek. Obljubil nam je, vendar je še pristavil; «Prosim, povabite v dnevniku vse tis te, ki nameravajo prihodnje leto vstopiti v dom, da vložijo prošnjo fimprej. To priporočilo pa naj velja še posebno Za tiste, ki prosijo Dijaško Matico za podporo, oziroma za znižano vzdrievalnino. Tudi odboru Dijaške Matice je treba dati časa, da prošnje temeljito prouči in v redu ,reši.» S SEJE ZGONISKEGA OBČINSKEGA SVETA Nov protest proti prepovedi slovenščine v deželnem svetu Protestna resolucija predsedniku vlade Moru, predsedniku deželne vlade Berzantiju m predsedniku deželnega sveta de Rinaldiniju - Uporaba sredstev iz gospodarskega načrta Občinski svetovalci zgoniške ob- gramskega značaja. Pripisovati sa-čine so na sinočnji seji soglasno mo PSI ali celo samo videmski fe-odobrili resolucijo, naslovljeno na|deraciji odgovornost za pomanjka- predsednika deželnega sveta dr. de R.inaldtnija, na predsednika deželnega odbora dr. Berzantija in na predsednika vlade Mora, v kateri ogorčeno protestirajo proti prepovedi uporabe slovenskega jezika v deželnem svetu. Pravice uporabe slovenščine, ki nam jo jamči ustava in posebni statut dežele Furlanije Julijske krajine, sta se poslu-■:iia slovenska svetovalca na seji deželnega sveta dne 9. julija letos, katerima pa je bilo zabranjeno spregovoriti v materinščini. Svetovalci so nato začeli razpravljati o upravnih vprašanjih občine. Že vrsto let plačuje občina avtobusnemu podjetju ,La Carsica' znesek 100.000 lir mesečno za prevoz otrok v otroški vrtec v Grabrovcu, Župan je že neštetokrat interveniral pri pristojnih oblasteh na prefekturi, da bi si iz občinskih sredstev občina kupila majhen avtobus za prevoz otrok. Znesek približno enega in pol milijona lir so že vne. sli v proračun, vendar je prefektura doslej še vedno črtala postavko sa nakup avtomobila in nič niso pomagale tudi druge intervencije župana. Občina pa polaga izredno važnost na nakup avta za prevoz otrok, saj bi s tem prihranila mesečni znesek, ki ga mora plačevati avtobusnemu podjetju «La Carsica«. Doslej so vse prošnje naletele na gluha ušesa, zato je bil župan mnenja, naj bi občina prihranila aenar s tem, da bi za dobo enega šolskega leta ukinila vrtec v Gabrovcu, ter otroke premestila v vrtec v Zgoniku. S tem bi prihranila na plači za dve učni moči, na ogrevanju in mesečnemu strošku za prevoz z avtobusi »La Carsiche*. Svetovalci so bili prot, temu predlogu, ker bi se z enoletno prekinitvijo vrtca znalo zgoditi ,da bi potem pristojne oblasti morda našle izgovor, da vrtec v Gabrovcu ni več potreben. Upoštevati je treba tudi mnenje prizadetih staršev in vprašanje brezposelnosti učnih moči v vrtcu. Svetovalci so se soglasno strinjali s tem, da se raje prosi ali zahteva posojilo za nakup avtomobila, vrtec pa naj ostane, ne glede na to, ali bo imela občina težave s prevozom o-trok. Svetovalci so nato pooblastili župana, naj poskusi vse mogoče poti, da dobi potrebni denar, če že ne drugače, tudi s prodajo kakega občinskega zemljišča. Vprašanja seveda niso rešili in ostane odprto, dokler ne bodo do bili potrebnih fondov za nakup avta. Zupan Pirc je nato poročal svetovalcem kako je občina uporabila sredstva, ki so bila vključena v gospodarski načrt. Naštel je razna popravila cest. šole v Saležu in raztegnitve vodovodne mreže, na koncu je še izrazil zadovoljstvo, da se industrijski objekti gradijo v zgoniški občini, kar predstavlja veliko korist za občane. Svetovalci so nato razpravljali še o prodaji nekaterih občinskih parcel v Repniču in o popravilu ceste pod železniškim nadvozom pri Briščkih. Na koncu seje so občinski očetje razpravljali tudi o sporu med dvema družinama in zasebnikom, ki hoče zapreti neko dohodno pot v Saležu, katero že dolgo vrsto let uporabljajo vsi vaščani. Ob-činski svetovale so se sporazumeli, da bodo zasebniku priporočili naj poti ne zapira. nje sporazuma za sestavo deželne vlade levega centra, morda lahko služi socialdemokratski propagandi, v nobenem primeru pa ne odgovarja dejstvom. Poleg odgovornosti KD, ki je trmasto vztrajala na nekaterih važnih programskih točkah, je tudi nič manj huda odgovornost PSDI ki ni znala in hotela podpreti stališča socialistične delegacije in je s tem, da se je izognila točni, že nrej snrejeti obvezi, da ne bo sodelovala v deželnem odboru brez 1 SI, raje izbrala do kraja pot sodelovanja za vsako ceno. To sodelovanje je res zagotovilo socialdemokratom določene položaie v odboru, je pa deiansko preprečilo uresničenje nolitike levega centra v novi deželi Furlaniia - Julijska krajina. Izbrane rešitve zaradi tega prav gotovo ni mogoče o-značiti za levi center ker sta iz hišo v skoraj isti višini s kuhinjskih balkonom ter izginil v noč. Predvčerajšnjim zjutraj je Meierho-fer prišel na komisariat, kjer je tatvino prijavil, povedal je tudi, da mu je neznanec odnesel tudi vozniško dovoljenje, ki ga je bil pustil na neki stolici. Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznanca Spet so pozabili na Slovence... Na svoji včerajšnji seji je občinski odbor sklenil, da se bo trg pod konjskim dirkališčem (Montebello) imenoval odslej naprej po pokojnem italijanskem državniku Alci-deju De Gasperiju. Poleg tega je odbor določil tudi uradne nazive za nekatere ulice na področju Kjadina, Nove ulice se bodo imenovale po priim1 kih raznih italijanskih in tujih m tako'PSl'kot* PRL ^oSsL^^prava Stališče PSI do izjav deželnega tajnika PSDI V zvezi s tiskovno konferenco deželnega tajnika PSDI, o kateri smo poročali včeraj v krogih pokrajinskega tajništva PSI ugotavljajo, da je tvegano in neprimerno zatrjevanje, da je «potrjena veljavnost programa, ki so ga izdelale vse štiri stranke levega centra v deželi«. Ta program namreč deželni socialistični odbor ni smatral za veljavnega in ga je odklonil z znanimi razlogi politčnega in pro- MlIlIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIItlllllllimimillllllllllllllllllllllllllMIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiniflllllllllll SKLEP PREFEKTURNE KOMISIJE ZA CENE Cena telečjega mesa znižana za 40-60 lir Sklep o znižanju stopi v veljavo takoj Včeraj se je v palači prefekture sestal pokrajinski odbor za cene, ki je razpravljal o vprašanju cen teletine. Odbor je sklenil, da se zadevne cene znižajo od 40 do 60 lir za kg. Novi cenik, ki stopa takoj v veljavo, je naslednji; Meso za ragu 860 lir za kg; prsi jn hrbet 960 lir za kg; telečji hrbet z ledvicami in rebra 1.680 lir za kg; pleče brez kosti 1.780 lir za kg; stegno brez kosti 2.200 lir za kg; telečji zrezek 2.480 lir za kg. Pijan je z avtom zavozil pred stražnika Ni imel sreče 41-letni šofer Carlo Valil iz Ul. San Donato 9, ker je zašel naravnost v past, potem ko je v četrtek popoldne obiskal nekaj gostiln v mestu. Proti večeru je Valli stopil v ženin avto TS 47272 in se po Ul. Sv. Frančiška odpeljal proti domu. Na vogalu z Ul. Pale-strina je hotel zaviti proti Ul. Bat-tisti, na njegovo nesrečo pa je bila tedaj ulica zaprta, ker so tedaj gasilci pregledovali zidovje stavbe, ki jo sedaj rušijo. Nekdo je namreč opozoril pristojne organe, da je opazil zidove, kako se majejo, zato so gasilci zaradi varnosti zapr. li promet na omenjeni ulici, dokler Je trajal pregled. In Valil Je prav tedaj nič hudega sluteč privozil mimo. Videl ga je mestni stražnik ter mu dal znak naj se ustavi, kar je Valli tudi naredil. Nesreča pa je hotela, da je bil Valli pijan. Seveda je stražnik takoj obvestil agente letečega oddelka policije, ti pa so Vallija najprej spremili v bolnišnico, potem pa na kvesturo na zaslišanje. Noben izgovor ni pomagal, agenti so Vallija aretirali in prijavili sodišču zaradi vožnje avtomobila v pijanem stanju. V takih pogojih si socialdemokrati ne morejo lastiti nobene naloge zastopanja dveh strank v notranjosti deželnega odbora. Prav gotovo je želeti, da bi se mogel razgovor med štirimi strankami obnoviti, toda to se bo lahko zgodilo na osnovi programa z bolj napredno vsebino kakršno so snre^u socialdemokrati in zavrnila PSI. Ugotavljajo se tudi odkrita in očitna nasprotja med izjavami deželnega tajnika PSDI in dejansko linijo niegove stranke predvsem kar zadeva probleme upravnega aparata dežele, ki se ustvarja na nesprejemljiv način; politiko pro-gramacije v okviru kateri so socialdemokrati odbili predlog o odboru za gospodarski razvoj in še kar zadevh slovensko manišino, kjer je PSDI na prav gotnvo še bolj nazadnjaških pozicijah kot sama KD. V krogih pokraiinskega tajništva PSI končno odločno odklanjalo izjavo, do kateri ;e treba imeti politiko levega centra kot osnovo za združitev obeh strank. Ta formulacija je nesprejemljiva in problem se na tak način ne postavlja. Italijanska socialistična stranka se zavzema za enotnost vsega delavskega gibania mimo in preko sedanjih ločitev. Izpiti za poučevanje na srednjih šolah šolsko skrbništvo sporoča, da bodo z ministrskim dekretom, ki bo v kratkem objavljeni v uradnem listu, razpisani usposobljenostni izpiti za poučevanje v srednjih šo lah. V Trstu bo sedež izpitov za italijanščino in italijansko literaturo, latinščino in grščino ter zgodovino in zemljepis; za italijanščino in italijansko ter latinsko literaturo, zgodovino in zemljepis; za italijanščino in italijansko literaturo, zgo dovino in zemljepis ter za pouk slo. venščine in slovenske literature. Urnik in datum pismenih izpitov je objavljen na oglasni deski šolskega skrbništva. Ti izpiti seveda veljajo za poučevanje omenjenih predmetov na srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom. , Namesto kokoši je našel pesti Kot tat, 59-letni delavec Mario Taucer s Proseške ceste 197 na Opčinah ni kaj prida, njegov izjalovljeni nočni pohod na tuje kurnike pa je v veliki meri treba tudi pripisati nesrečnim naključjem. Taucer se je predvčerajšnjim ponoči napotil v Ul. Ferrovia na Opčinah, kjer je hotel v kurniku Co-stanta Nicchielina v Ul. Ferrovia 6, ukrasti nekaj kokoši. Taucer je bil že na dvorišču, ko je na svojo veliko presenečenje ugotovil, da je Nicchielin kokoši spravil drugam, višek nesreče pa jp bil v tem, da ga je pri tem poslu zasačil lastnik kurnika, ki je skupaj s sinom pošteno namlatil tatu ter ga nato izročil agentom komisariata na Op. činah. Agenti so Taucerja aretirali in ga seveda prijavili sodišču, Se prej pa so ga morali spremiti v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi več udarcev in podpludb na levem sencu in čelu. Taucer se bo moral zdraviti 5 dni. mudo, se je občinska uprava spomnila dr Julija Kugyja. ki je bil eden od najznamenitejših raz iskovalcev Julijcev. Pomembno je tudi, da so se spomnili njegovega prijatelja Bois de Chesneja (mnogi ‘zmed naših čitateljev poznajo verjetno botanični vrt «Juliana» v Trenti, ki ga je ta ustanovil). Poleg teh dveh Tržačanov je odbor sklenil tudi preimenovanje nekaterih ulic z naslednjimi imeni: Pospicnsl, Francis Burton Lo-visato, Vercelli in Civrani. Dru gi del Ul. Cavana pa bodo preimenovali j Ul. Torino. Ko z veseljem ugotavljamo, da so se občinske oblasti spomnile na primer Kugyja in Bois De Chesneja, ne moremo mimo dejstva, da so zopet pozabile na zahtevo, da bi kaka tržaška ulica nosila ime kakega zaslužnega Slovenca. SESTANEK ODBOKA TRGOVINSKE ZBORNICE Bogat obračun dejavnosti tržaške trgovinske zbornice Ugotovljen zadovoljiv potek gospodarskih odnosov z Jugoslavijo • Plodni stiki med velesejmom 24. t. m. se je sestal odbor govske zbornice kateremu je za radi obolelosti predsednika Ca:-dassiia predsedoval Suttora. Na sestanku je bil podan pregled dela predsedstva zbornice in zborničnih organov od polovice junija do danes. V prvem delu poročila je bil v glavnem podan prikaz raznih stikov in razgovorov z inozemskimi predstavniki v okviru tržaškega velesejma, predvsem s pred. stavniki srednjeevropskih držav Češkoslovaško, Madžarsko, Jugosla vijo in Avstrijo ter Nemčijo, po tem pa tudi s predstavniki Indije in afriških držav. V tej zvezi je bila tudi ugotovljena opor-tunost, da se na velesejem prihodnje leto povabita poleg Kameruna samo še dve afriški državi s strokovno kvalificiranimi zastopniki. Na sestanku so tudi govorili o vedno bolj aktualnem vprašanju vodne poti skozi Padsko nižino. To vprašanje zanima tudi Trst in prav zaradi tega je imel dr. Caidassi 4. t. m. sestanek s predsednikom trg. zbornice iz Ferrare, 9. t. m. se je sestal odbor za upravo kemično-živilskega laboratorija, na katerem so odobrili obračun za le. to 1963 in proračun za letošnje leto. 10. t.m. je imel predsednik zbornice razgovore s podprefek-tom dr. Pasinom in šefom kabineta vladnega komisarja dr. Moli-narijem, katerima so bili prikazani podatki o škodi, ki jo je povzročilo neurje septembra lani v miljski občini, problemi v zvezi z ustanovitvijo pokrajinskega odbora za usmerjanje potrošnje in pa vprašanje cene mleka v hlevu. 15. in 16. se je dr. Caidassi mu ciil v Rimu kjer je v zunanjem ministrstvu prikazal potrebo, da se tudi Trst vključi med kraje, ki jih bodo v septembru obiskale inozemske gospodarske delegacije iz Bolgarije, Romunije, Libanona, Nigerije, Venezuele in Tanga- tr-lnjike. Zagotovljeno je bilo, da bo za-1 vsa dežela Furlanija-Julijska krajina vključena v ta program. O vprašanju financiranje avto-strade Trst-Benctke se je dr. Caidassi razgovarjal s svetnikom evropske banke za investicije, v sredo pa je dr. Caidassi sprejel častnega konzula Kameruna v Trstu dr. Hesseja, s katerim sta razpravljala o pobudi dr. Hesseja, da bi se v Trstu ustanovil konzorcij za uvoz kamerunskih ba nan skozi Trst. To vprašanje je toliko bolj aktualno sedaj, ko bo ukinjen monopol na banane. Dr. Vatta Je na sestanku izčrp no poročal o poteku jugoslovanskega dne na velesejmu in o stikih z jugoslovanskimi gospodarskimi predstavniki, med katerimi je bil prvič tudi predsednik trg. zbornice Hrvatske. Proučena je bila možnost okrepitve sodelo vanja med jugoslovanskimi industrijami in industrijami naše dežele in možnost povečanja obmejnih izmenjav. Govora je bilo tudi o možnosti posredniške vloge Trsta v italijansko-češkoslovanški trgovinski izmenjavi. Z vespo v avto Včeraj popoldne se je v Ul. Baia-monti na vogalu Ul. di Servola dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 18-letni mehanik Giovanni Giorgi iz Ul. I. Svevo 15. Giorgi se je na vespi TS 23245 vozil navzdol po Ul, Baiamonti, na omenjenem vogalu pa je trčil v fiat 500 TS 12215, ki ga je nasproti privozil 27-letni Sergio Schia-von iz Ul. Segantini 34, Zaradi trčenja se je Giorgi prevrnil ter se pobil in ranil po levem kolenu ter po levi piščali. S policijskim avtom karabinjerjev, so pkonesrečen-ca prepeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 10 dneh, Sum papirja izdal tatu v spalnici Presenečenje je bilo res veliko, ko se je 35-letni uradnik Enrico Meierhofer iz Šalite Contovello 6, preteklo noč nenadoma zbudil in zagledal v spalnici neznanca, ki je ko j zbežal. Meierhofer j a je zbudil šum časopisnega papirja, na katerega je bos stopil neznani tat. V polsnu se je najprej zmislil, da Je zvečer pustil časopis na tleh in Je mislil, da je v sobo prišel kak maček, bil pa je človeški maček, ki je izkoristil priliko, da je Meierhofer spal ter mu odnesel listnico s 30.000 lirami in 100 švicarskimi franki. Meierhofer Je skočil s postelje in tekel za tatom, ta pa je že dosegel kuhinjski balkon in od tam skočil na pašten, ki je takoj za ■iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiriniiiiiiii, iiihiihii, POPRAVEK V včerajšnjem poročilu o seji deželnega sveta se nam je vrinila neljuba pomota ko smo v zvezi z izjavo dr. Jožeta Skerka zapisali, da je «dr. Skerk poudaril važnost in pristojnost dežele kot organa, ki je neprimeren za dokončno reševanje vprašanj slovenske narodne manjšine«. V resnici je dr. Jože Škerk dejal, da je »dežela organ, ki je najbolj primeren za reševanje vprašanj slovenske narodne manjšine. Napako s tem popravljamo. Uredništvo, llliuiiiii 11111111111 iiiiii iiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiminriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiifiiiiiiiiiijKiiiiiiii VČERAJ V NABREŽINI Enotno zborovanje delavcev v kamnolomih in kamnosekov Delavci so začeli s tridnevno stavko - Zagotovilo nabrežin-skega župana glede zahtev delavcev - Konec stavke pri Orehu žaški sindikalni predstavniki sestali z delodajalci iz Verone te; podpisali nov sporazum, ki so ga včeraj zjutraj predložili delavcem. Skupščina je sprejela kompromisno rešitev ter je zato sklenila, da stavka preneha ob 24. uri sinoči. Aretiran povzročitelj smrtne nesreče Na podlagi odloka državnega tožilca dr. Ballarina so predvčerajšnjim aretirali ter ga premestili v koronejske zapore pod obtožbo nenamernega umora 21-letnega delavca Marina Specio iz Ul. Bove-t° 50^ Mladenič je 13. junija letos v bližini lokala «Tenda rossa« na obrežni cesti pod Križem, povzročil prometno nesrečo, pri kateri se je smrtno ponesrečil 37-letni natakar Lucio Ulcigrai iz Križa 160. Tedaj je Specia vozil fiat 1100 v smeri proti Trstu, na ovinku pa je zašel na levo stran ceste zaradi velike hitrosti. Prav tedaj je z avtom privozil nasproti Ulcigrai in trčenje je bilo neizogibno. Pri nesreči se je poleg Specia ranila tudi 17-letna Onorina Gorlato iz Ul. Melara 40. Policija je po zaključeni preiskavi o vzrokih nesreče predala zadevni zapisnik sodnim oblastem, ki so na podlagi ugotovitve agentov spoznale Specio za krivega nenamernega urtiora. Začetek festivala «Dela» v Dolini V Dolini, po domače «Na šanci«, se je sinoči začel festival Dela, glasila KPI za Slovence v Italiji, ki se bo nadaljeval danes in zaključil jutri zvečer. Prireditelji so lepo uredili prostor za ljudsko zabavo za ples, za točilnice in stojnice, v spodnjem delu pa so postavili na pobočju hriba, oder na katerem so sinoči nastopali pevski zbor, dramska družina in solisti prosvetnega društva «Vesna» iz Križa. Številne domačine in goste iz sosednjih vasi ter iz mesta je po kratkem otvoritvenem nagovoru pozdravil odgovorni urednik Dela Miro Kapelj. Pevski zbor je pod vodstvom- Frančka Žerjava zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Mlajši solisti so nastopili z recitacijami in popevkami, zapeli pa so tudi nekai starih narodnih pesmi. In so zelo uaajale poslušalcem. Nato pa je dramska skTinina prikazala veselo igro «N a kraški osmici«, ki jo je navisal pokojni Justo Košuta v .kriškem narečju in ki prikazuje odlomek resničnega življenja domačih vi-bičev ter se konča s kriško himno. Tudi veseloigra je bila všeč ob činstvu, ki je izvajalce nagradilo s ploskanjem. RAZPIS ZA PRIJAVE V SLOVENSKI DIJAŠKI DOM 1. Dijaki in dijakinje, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1964-65 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica št. 72 ali pri predsednici Dijaške matice v Ul. Geppa 9/II. (pri SPZ). 2. Prošnje za sprejem v dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest. 3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški matici posebno prošnjo po navodilih razpisa Dijaške matice. 4. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v točki 1. ali po telefonu 93-167 (uprava Dijaškega doma) oz. 31-119 (Dijaška matica). Uprava Slovenskega dijaškega doma ima v juliju uradne ure vsak delavnik od 9. do 13. ure. Poletno uradovanje slovenskega Dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 je vsak delovnik od 9. do 13. ure. IZLETI ZA VELIKI ŠMAREN Potovalni urad AURORA prireja za veliki šmaren naslednje izlete; Od 14. do 16. avgusta potovanje okoli Istre z bivanjem v Pulju. Od 14. do 16. avgusta wee-kend v Umagu. 15. in 16. avgusta izlet na Bled in v Opatijo s prenočevanjem v Ljubljani. 16. avgusta izlet z ladjo v Poreč. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA,. Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. Festival «DELA» v Dolini DANES, 26. JUILIJA: Ob 10. uri otvoritev; ob 16. uri igra godba iz Brega; ob J8. uri ponovitev II. revije slovenske popevke «TRST 64». Nastop orkestra — Ob 19. uri javno zborovanje, na katerem govorita senator Vittorio Vidali deželni svetovalec Karel Šiškovič Predseduje dolinski župan DUŠAN LOVRIHA 6b 21. uri FILMSKA PREDSTAVA — Od 20.30 do 1. ure po polnoči PLES JUTRI, 27. JULIJA: Od 20. do 24. ure ples; ob 21 uri filmska predstava — Vse tri dni bo tudi razstava knjig. Knjige bodo tudi v prodaji Vljudno vabljeni! KARLO ŠKABAR Veliki Repen, 23 je odprl osmico in toči pristen domač teran. Bari Cagliari Firence Genova Milan • . Neapelj Palermo Rim . . Turin . . Benetke Neapelj II Rim li . 66 15 51 X 57 X 66 86 89 44 X 85 77 39 X 66 2 Včeraj je bilo v prosvetni dvorani «Igo Gruden« v Nabrežini napovedano zborovanje delavcev v kamnolomih m kamnosekov, ki so ob 6. uri zjutraj zapustili delo ter začeli tridnevno stavko, ki se bo končala ob 6. uri pojutrišnjem zju-traj. Kot smo že poročali, so delavci te stroke že stavkali v tem mesecu. Zaradi nepopustljivosti delodajalcev pa so bili prisiljeni, da ponovno zapustijo delo ter sodelujejo pri vsedržavni stavki svoje kategorije. Na včerajšnjem zborovanju sta govorila predstavnik Nove delavske zbornice - CGIL Mario Cri-scent; in predstavnik Delavske zbornice Bruno Degrassi. Sindikalna predstavnika sta pojasnila vsebino zahtev, ki jih sindikati postavljajo ter sta pozvala delavce, naj z vso odločnostjo^ ppdprejo skupni nastop proti delodajalcem. Zborovanja se je udeležil tudi nabrežinski župan Albin Škrk, ki je zagotovil, da se bo občinska 0-prava zavzela za upravičene zahteve delavcev glede obnove delovne pogodbe. Sindikalni predstavniki menijo, da se je včerajšnje stavke udeležilo okoli 95 odst. delavcev. Včeraj se je končala stavka v opekarni Valdadige pri Orehu Stavka, ki je bila krajevnega zna čaja, je nastala zaradi odklonilne ga stališča delodajalcev glede ob računavanja številnih izrednih na grad na račun dopustov, prazni kov itd. Poleg tega pa so delavci stavkali tudi zaradi namere rav nateljstva, da deklasira nekaj de lovnih kvalifikacij ter uvede nO' ve delovne urnike. Po nekaj dneh stavke so se tr- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE NAROČNIKOM Naročnikom PRIMORSKEGA DNEVNIKA sporočamo, da bomo odbili naročnino za vse tiste dneve, v katerih list ni izšel zaradi tiskarske stavke. ENALOTTO Natečaj št. 30 ZMAGOVITI STOLPEC PKOVIZOKICN1 dobitki r.u zmagovalce z 12 točkami lir 9.827.000 11 točkami lir 170.000 K) točkami lir 20.900 Dokončne kvote določi o-srednja komisija * Obranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade Dne 26. Juti Ja se Je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa Je 16 oseb. UMRLI SO; 75-lelna Luci« Bres-san por. Canoianii, 79-l«tna Cleliia Fragiacomo, 80-letna Maria Vatovec por. Zorzuit, 76-letmi Vinc en zo Saitz, 78- letni Stefane Fabbri, 59-1 e trni Francesco Zurzolo, 86-letni Guido Ra-ponii, 76-letni Andrea Petrinja, 7 giallo« Gregory Pečk, Richard VVidmark. Aurora 15.03 »I ire moschettieri«. Cristall0 15.30 «La vergine di cera« Techniicolor. Prepovedano miaairu. Capitol Zaprto zaradi počitnic. Garibaldi 15.30 »La battaglia del mar dei Coralli« Clift Robertsom. Zadnji dan. Impero 16.00 «Un buon prezzo per morire«. Moderno Zaprto zaradi počitnic. Astra '15.30 «L’albero detla vita«. Vittorio Veneto 16.00 Revija crimi-nalniih filmov. «11 mistero del fal-co». Astoria 15.00 «11 gramde ribelle« — Technicolor. Abbazia 14.00 «11 mio amore con Sa-mantha« Technicolor. Paul Nevv-man. Ideale 14.30 »Una lacrima sut viso« Bobby Solo, Laura Afrikian. Marconi 14.30 «1 tromooni di Fra Diavolo« Scopecolor. rognazzi, Via. ne Ho, Mo ira Orfe i. KINO NA PROSTEM Marconi 20.15 «1 tromboni di Fra Diavolo« Tognazzi, Vianello, Moira Orfei. Scopecolor. Paradiso 20.30 «Missione in Orien. te« Techniicolor, Marlon Hrando. Arena Diana (Ulica Revoltella, fil. št. 11) 20.30 «1 tre del Texas» Technicolor. TOm Tryon, Norma Moore. Satellite (Naselje sv. Sergija, Globus št. 21. Se ponovi prvi del) 20.30 »I magnifici tre« Tognazzi. Chiari, Vianello. Warnercolor. Skedenj 20.15 (v dvorani ob 18 00) »Sclarada« Technicolor. — Cary Grant, Audrey Hepburn. Prosvetno društvo Marij Matjašič priredi 15. avgusta izlet čez Novo Gorico, Bovec k izviru Soče nato čez Vršič v Kranjsko goro in preko Jesenic na Bled, kjer bo kosilo. Povratek preko Ljubljane in Postojne. Vpisovanje na sedežu pri Rumeni hiši vsak dan od 18. do 20. ure. Iz. letniki bodo potovali s skupnim potnim listom. SPDT priredi 15. in 16. avgusta dvodnevni izlet v vzhodne Julijce. Za planince vzpon na Triglav iz Vrat s povratkom čez Dolič v Tren. to. Za turiste: potovanje skozi Mojstrano in Kranjsko goro na Vršič, od koder proti večeru v Trento, kjer se bo prenočevalo. Pohitite z vpisovanjem v Ul. Geppa 9. Mali oglasi PEKARNA išče 14-15-letno vajenko in prodajalko. Za potrebne informacije telefonirati na št. 29-938. PODI m pokrivala za pode, preproge in sintetične preproge za hodnike iz plastike, gume, Moquette In Me-raklon. Beneške zavese (tende vene-z:ane) po meri, zastori. Cinz lava-tex, prevleke iz plastike. A. R. P. ITALPLAST — Trg Ospedaie št- 6, Tel. 95-919. IZGUBIL se je čmobeli psiček «Ri-ki» Najditelju obilna nagrada. Telefonirati na št. 30334 od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. STANOVANJE V VILI NUDIM hišni pomočnici tudi z družino. Pisati Casella Postale 364 Trieste. CINE FOTOMATEKIALE SECUL IN Trst, (J1. Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo. Hvala 1 kino Skedenj predvaja danes, 26. t. m. ob 18. uri v dvorani in 20.15 na prostem Technicolor prekrasni film: SCIARADA IGRAJO: Cary Grant in Audrey Hepburn V ponedeljek, 27. t.m. ob 20.15 ponovitev filma: SLIAIIADA V TRGOVINI VELIAK - ŠPORT v Ul. dellTstria 13 Tel. 14-237 dobite vso poletno športno opremo: za v hribe, morje in za Jezera kopalne obleke — kvalitetno blago. Oglejte si danes, 26. t, m. od 9. do 13. tire razstavo šotorov na vrtu v Ulici Gampa-nelle, štev. 18. ZAHVALA Vsem, ki so počastili spomin in spremili na zadnji poti na. šo predrago mamo in nono MARIJO PRAŠEU roj. PUNTAR se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, ter domači godbi. ŽALUJOČI OSTALI Kontovel, 26. Julija, 1964. HOTEL RESTAVRACIJA «WEEK EN D PROSEK, državna cesta 202 (TARVISIANA) | Novi hotel vam nudi vse sodobne konfortne, modeme sobe, pristno pijačo in jedi za vse okuse. Prijetno vam bo v mirnem, z gozdom obdanim hotelom KINO PKOSEK-KONTOVEV predvaja danes, 26. t. m. ob 16. uri dramatičen barvni film: d 'uomo senza paura (ČLOVEK BREZ STRAHU) " IGRAJO: Kirk Douglas, Jeanne Crain, Claire Trevor KlJtfO «IB1S» PROSEK predvaja danes, dne 26. t. m. z začetkom ob 16. uri zabavni pustolovski, ljubezenski film v barvah: «PUGNO PROIBITO» (PREPOVEDANA PEST) IGRAJO: Elvis Presley — Gig Young — Lola Albright Kine na predvaja danes, 26. t. m. ob 16. uri v dvorani in ob 20.30 uri na prostem film: V ponedeljek, 27. in v torek, 28. t. m. ob 18. uri in ob 20.30 uri na prostem ponovitev filma: «SODOMA IN GOMORA» TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPflEVOZNIŠKO PODJETJE ^lps|p LA GORIZIANA GORICA - 01. Duca d’Aosta 180 - TeL 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA GI0BATTA ANGEU 0 ODPORNIŠKEM GIBANJU V FURLANIJI Največja pridobitev je nova ustava ki jo je treba v celoti izvesti Divizija Garibaldi-Natisone je ustvarila pogoje za prijateljsko sožitje Slovencev in Furlanov Ob prisotnosti številnega občinstva, med katerim smo opazili tudi predstavnike sredinskih strank in goriškega krožka za svobodo kulture, je bilo v petek zvečer v prostorih kluba «S. Gregorčič« na Korzu Verdi v Gorici predavanje o antifašističnem in odporniškem gibanju v Julijski krajini, s posebnim ozirom na delovanje garibaldinske divizije Natisone na področju videmske pokrajine. Predavatelja, deželnega svetovalca Gio-batto Angela, ki je bil takrat komisar te divizije, je predstavil Silvino Poletto, ki je obenem poročal o letošnjih proslavah 25. aprila v Gorici in o razgovorih predstavnikov partizanov z goriškim županom. Predavatelj je nato v uvodu poudaril, da je glavnina furlanskega ljudstva, pasivno prenašala fašizem in da so bile v glavnem le štiri skupine, ki so se aktivno borile proti njemu. Te skupine so bile KPI, PSI, nekateri laični intelektualci in katoliško gibanje. Po padcu fašizma je vsa teža borbe padla na ljudstvo, zlasti po reakciji Nemcev, ko so sledila preganjanja in deportacije. Po tem uvodu je Angeli govoril o brigadi Natisone, ki je v prvem obdobju sodelovala z ozopovci (katoličani) pod imenom Garibaldi -Osoppo ter ustvarila v Karniji leta 1944 do nemške ofenzive precejšnje svobodno ozemlje. Po nemški ofenzivi, ki jih je od tam pre- gnala, so se ločili, ker so ozopovci bili na stališču, da naj bi pozimi odšli partizani domov, kar je bila tudi želja zapadnih zaveznikov, garibaldinci pa so vztrajali pri tem, da je treba z borbo nadaljevati. Zaradi tega je prišlo tudi do obračunavanja pri Porzusu in do borbe med obema skupinama partizanov. To je sicer s človeškega vidika obsojanja vredno, vendar je bilo neizbežno zaradi velikih ideoloških razlik med obema skupinama. Divizija Garibaldi - Natisone se je potem preselila na ozemlje Beneške Slovenije, kjer je imela v svojem sklopu tudi beneško četo in Briški bataljon ter je stopila pod poveljstvo slovenskega IX. korpusa in z njim sodelovala v borbi tudi po Sloveniji. Govornik je poudaril, da so bili odnosi s slovenskimi borci dobri in da so jim tudi ljudje po Sloveniji radi pomagali ter še sedaj radi vidijo borce bivše divizije Natisone, kadar pridejo na obisk. Zaključil je z ugotovitvijo, da je divizija Garibaldi-Natisone napravila prvi konkreten korak na poti zbližanja in prijateljskega sožitja med Furlani in Slovenci, med katerimi je fašizem ustvarjal samo sovraštvo. To zbližanje je rodilo po vojni konkretne sadove, katere danes uživamo. Največja pridobitev osvobodilne borbe pa je bila republiška ustava in sedaj se je treba boriti za njeno popolno izvedbo, ker vsebuje osnove demokratske svoboščine. Nova poslovalnica Delavskih zadrug VESTI IZ SOVODENJ Odobren je predlog za popravilo županstva V Rupi bodo razširili vaško cesto j ■ r-11 Na Korzu Italia 12 bodo v sredo 29. julija odprli nove poslovne prostore Delavskih zadrug. Imenovali se bodo Super Coop 14. Otvoritev bo ob 18. uri. Goriška prefektura je odobrila zadevni šklep občinskega sveta v Sovodnjah za nekatera dela na poslopju županstva, za katera je predviden strošek okrog štiri milijone lir. Gre za popravilo navoi-nic pri oknih in za ureditev centralne kurjave na nafto, ki jo bo oskrbelo podjetje Medeot iz Moše. Prejšnji večer je imel občinski izvršni odbor sejo, na kateri so proučili razna upravna vprašanja in sprejeli ustrezne sklepe. Med drugim so pregledali tudi načrt za asfaltiranje nekaterih ulic po vaseh občine za znesek 10 milijonov lir, ki jih je občina v ta namen pre- it AZ VE SEL J IVA VEST Doberdob pripravlja načrt za asfaltiranje vaških cest Za to delo je določenih 7,5 milijona lir iiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA PODLAGI PREFEKTOVEGA DEKRETA Uvedba skrajšanega tedna v goriških prodajalnah Trgovine bodo po skupinah zaprte polovico dneva enkrat na teden Na podlagi zahtev strokovnih organizacij ter določil delovne pogodbe je goriški prefekt odločil, da bodo vse vrste trgovin od jutri dalje do 31. oktobra letos zaprte polovico dneva na teden. V ponedeljek dopoldne bodo zaprte trgovine z oblačili, čev- terem je vozil 15-letnega Ferruc-cia Mužiča iz Sentmavra peljal v Podsabotin, ko mu je čisto po levi pripeljal nasproti 40-letni Teofil Cuorlo iz Sentmavra. Pri trčen jv) se je najbolj potolkel Cuorlo, ki' so ga v bolnišnici pridržali na opazovanju zaradi udarca v glavo, lji, optiko, urarne, prodajalne go-1 prebitja lobanje, šoka in udarca v spodinjskih električnih strojev, radia in TV, papirnice, veliki magazini itd. V sredo popoldne bodo zaprte trgovine z jestvinami, prodajalne sadja in zelenjave, pekarne, drogerije, trgovine na debelo s pivom, vinom in mineralnimi vodami. V soboto popoldne bodo zaprte vse trgovine z železnino, pohištvom, stroji, gradbenim materialom, kme. tijskimi izdelki, kurivom, lesom ter trgovine, ki prodajajo kolesa, motocikle In avtomobile. Ce je dan pred zaporo praznik, bo veljal normalni delovni čas. V občini Gradež ta režim ne velja do 30. septembra. Za izvajanje bodo poskrbeli župani. Trčenje motociklistov včeraj na poti v «Bužo» Na poti v #Bužo» sta se včeraj zaletela dva motocikla. Nesreča se je pripetila nekaj po 13. uri, David Terpin z Valerišča št. 5, star 23 let, se je z motociklom, na ka- Radio Trst A 8.30 Poslušali boste...; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 O vincu zapojmo; 11.15 Oddaja za najmlajše; nato harmonikar Wolmer; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.30 Glasba po željah; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45 Lahka klavirska glasba; 15.00 Zlata risanka: Petula Clark; 15.20 Motivi za orgle Hammond; 15.40 Jam session; 16.30 Baletna glasba; 17.30 Popoldanski ples; 18.30 Kino, včeraj in danes; 19.00 Skladbe avtorjev dežele Furlamje-Julijske krajine; 19.30 Glasba iz revij ln glasbenih komedij; 20.00 Šport; 20.30 Večer z Arnejem Domnerusom, Germano Caroli in Francois Vermeillejem; 21.00 Folklora z vsega sveta; 21.30 Ciganske melodije; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Plešite z nami; 23.00 Zbori a cappella. 9.30 Oddaja za poljedelce; 11.25 Tržaška mandolinistična skupina; 12.30 Glasbeni vložek; 13.00 Almanah; 13.30 Glasba po željah. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.40 Domače viže; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne arije; 11.30 V nedeljo skupaj; 11.45 Pomenek s poslušalci; 11.50 Glasba za vas; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 12.45 Lahka glasba; 12.50 Glasba po željah, drugi del; 13.40 Od melodije do melodije; 14.00 Glasba po željan; 15.10 Lahka glasba; 15.15 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 19.00 Petnajst minut z orkestrom Maxa Greger-ja; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Šport; 22.45 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NEDEUA, 26. JULIJA 1964 Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 7.10 Almanah; 7.15 Jutranja glasba; 8.30 Oddaja za poljedelce; 9.00 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozt čas; 11.25 Roditeljski krožek; 14.00 Operna glasba; 14.30 V nedeljo skupaj; 16.15 Glasba za praznični dan; 17.15 Simfonični koncert; 18.40 Plesna glasba; 19.15 Šport; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.20 Koncert pianista Rudolfa Firkusnyja; 22.20 Plesna glasba. //. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Italijanske narodne pesmi in plesi 9.00 Oddaja za žene; 9.35 Odda jali smo; 10.25 Ključ uspeha 11.35 Pevski program; 12.10 Pio šče tedna; 13.00 Srečanje ob tri najstlh; 14.00 Nedeljski orkestri 15.45 Plošče; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši najljubši pevci; 21.40 Večerna glasba. ///. program 16.30 Kantate Johanna Sebastia-na Bacha; 17.20 »La Loira«. dramatična uprizoritev v štirih dejanjih; 19.00 Jean Baptiste Davoux koncert za violino, čelo in orkester; 19.15 Pregled filma; 19.50 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Nino Rota: godalni kvartet; 21.20 «Flgarova svatba« od Mozarta. Slovenija 6.00-7.00 Dobro Jutro!; 7.15 Narodni in domači zvoki; 8.00 Veseli tobogan; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 Med partizanskimi tankisti; 10.30 Pesmi borbe in dela; 10.50 Zabavna glasba; 11.15 Lahka glasba; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Koncert pri vas doma; 14.15 Od uverture do scherza; 15.05-19.00 «Danes popol- naras dne« (šport in glasba); 16.00 Humoreska tega tedna; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Sergej Prokofjev: Pepelka; 20.50 Športna poročila; 21.00 Melodije v izložbenem oknu; 22.10 Godala v noči; 23.05 Nočni komorni koncert z deli slovenskih skladateljev; 24.00 Zadnja poročila. Ital. televizija 10.15 Oddaja za poljedelce; 17.00 Oddaja za najmlajše; 19.30 «La sclarpa«; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «1 proverbi per tutti«, komedija v enem dejanju; 22.55 Športna nedelja, nato dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Disney-land; 22.10 Note v večeru. Ponedeljek, 27. julija 1964 18.00 Oddaja za najmlajše; 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Srečanje v Rimu«, glasbena prireditev; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «La gang«; 22.40 Šport. Jug. televizija 9.30 Deček iz cirkusa — film za otroke; 10.00 Kmetijska oddaja; 19.30 Skopje leto dni po potresu — oddaja studia Skopje; 20.00 TV dnevnik: 20.45 87. Policijska postaja — serij, film; 21.35 Mali komorni koncert; 22.15 Poročila. Ponedeljek, 27. julija 1964 8.00 Jubilejna proslava na Visu — direkten prenos do 10.00; 19.08 Objava dnevnega sporeda; 19.10 TV obzornik; 19.30 S kamero po svetu: 20.00 TV dnevnik; 20.45 Tedenski športni pregled; 21.00 Oddaja posvečena prvi svetovni vojni; 21.30 Celovečerni film; 23.00 Včeraj, danes, jutri. koleno, Terpina ki se je udaril v ramo in komolec ter Mužiča, ki se je potolkel po desnem komolcu, so v bolnišnici samo obvezali in ju poslali domov. Silvano Dolani star 19 let, rojen v Idriji in bivajoč v Ul. del Pra-to 31, se je včeraj porezal po gležnju. Ponesrečil se je pod železniškim mostom čez Sočo kjer se je kopal. Okreval bo v šestih dneh. Občinska uprava iz Doberdoba je naročila tehniku, da izdela načrt za asfaltiranje vaških poti. Sredstva je nakazalo ministrstvo za javna dela. Občini Doberdob je priznalo 7,5 milijona lir. Uprava si prizadeva, da bi s temi sredstvi, ki niso tako visoka, asfaltirala čim več poti. Kakor smo neuradno izvedeli, naj bi asfaltirali del ceste, ki pelje s pokrajinske ceste na Poljane, dalje del ceste, ki pelje iz Doberdoba proti Jezeru, Ulico Val-lone ter Ul. Boneti. Ko bodo uredili vsaj te poti, tedaj bo v Doberdobu cestna mreža vsaj za silo urejena. Vaščani pa se bojijo, da ne bo dolgo trajala, ker že ■sedaj vojaška vozila povzročajo na glavni | (in seveda tudi po poljskih poteh) občutno škodo, ki bi jo morala pristojna oblast poravnati. ce in Gorica - Sovodnje avtobusi ne bodo vozili. Izredne vožnje mestnih avtobusov Zaradi stavke uslužbencev podjetja ATA tudi danes ne bodo vozili mestni avtobusi v Gorici. Za jutri, v ponedeljek 27. t.m. pa -je goriškp prefektura odredila izredne vožnje na dveh avtobusnih progah po naslednjem voznem redu; Proga št. 1: Odhod iz Standreža ob 6. uri in potem vsakih 20 minut do 20. ure. Odhod s Svetogor-ske postaje ob 6. uri in potem vsakih 20 minut do 20. ure. Proga CRE (Gorica - Podgora • Ločnik - Gorica): Odhod izpred glavne pošte v Gorici ob 7.30 in potem vsako uro do 20. Odhod iz Ločnika ob 8. uri in potem vsako uro do 20.30. Na progah za bolnišnico - Straži- lIllllliliiiMlllllllliiiiiMllilliitliiiilliiiliillliiminniuiiiiiiiiiiilllllliiiillIlliliiiiiiiiliiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Pismo števerjanskih prosvetarjev Naša vas ni samo med najaktivnejšimi na Goriškem, kar zadeva prosvetno dejavnost. Žalosten primat nosi tudi v dejavnosti, ki je slovensko skupnost na splošno ne bi smela poznati. »Zaslugo« za to nosijo »reakcionarni« prosvetarji, da se izrazimo v jeziku, ki ga oni, odnosno nekateri izmed njih neodgovorno in zlobno uporabljajo. Ti ljudje si že dolgo časa sem grizejo nohte, ker je naše prosvetno društvo postalo dejavno, kot je bilo prva povojna leta. Namesto da bi se objektivno radovali nad tem dejstvom, ki izkazuje vitalnost naše vasi tn briškega človeka, izkoriščajo oblast, ki jo imajo na občini, da bi nam otežkoči-U delovanje. Njihova zloba se je pokazala med pripravami letošnje vinske razstave. Namesto, da bi objavili sporočilo, po katerem so organizatorji dolžni v določenem roku prijaviti vinsko razstavo, te okrožnice ni videl nihče. Tudi na oglasni deski ni bila. Ko smo vložili prošnjo za razstavo, so prišli z okrožnico na dan, da bi je ne napravili. S tem se ni hotelo prizadeti prosvetno društvo, ampak tudi številne vinogradnike. Jezi jih, da si upa kdo drug prirejati vinske razstave, ki ni v odboru sZa Steverjami. Pozabljajo pa, da so bile takšne razstave pred njimi fn da bodo tudi mimo njih, zakaj vaščani vidijo ,da spada odbor «Za fiteuerjan« tja, kjer so kmečko delavska zveza, SDZ, občinska u-prava, katoliško prosvetno drVŠtvo m morda še kuj. »Reakcionarji« (da se spet izražamo na odiozen, toda njihov način) mislijo, da bodo spravili vse v svoj krog. Želeli bi. da bi mogli samo oni vedriti in oblačiti i> števerjanu in da za druge iniciative ni prostora. Takšno mišljenje je nespametno in je povzročilo odpor vseh tistih, ki jim jezuitizem, svetohlinstvo in podobne lastnosti nekaterih ne gredo po grlu. Mi si od njih ne dovo-tirno nikakršnega očitka na račun poslopja osnovne Sole na Valeri-šču, ker imamo čisto vest. Nismo pa prepričani, da je tako tudi na drugi strani. Medtem ko je Stekat izplačal vse delnice, se nekateri Se sprašujejo: kdaj nam bo blagajnik izplačal naš delež? Nikakih skrbi naj nimajo s tem, kakšnemu namenu služi zgradba na Vale-rišfn. Vsakdo lahko vidi, da služi slovenski skupnosti, izobraževanju ri, ki niso jasne, ne dotikajo; naj ne hodi na sonce tisti, ki ima maslo na glavi. Veste kaj pravimo tistemu, ki vnaša zdrahe v vas in polemiko. »ki je nočeš (?), da je svet velik in dni v letu več kot klobas. De-lat je kar hočete, prirejajte prireditve kolikor jih hočete, zbirajte se v odboru *Za Steverjan«, v kmečko delavski zvezi, v katoliškem prosvetnem društvu in še kjer hočete, toda bodite odkriti, držite se predpisov v vsem in za ose enako ter nas pustite pri miru, da bomo delati tako kot se nam zdi in tisto, kar nam ugaja. Ce se pri vaših organizacijah povsod pozna politična senca in je vse v službi ideologije in politike, pri nas ni tako. Mi znamo biti tu di ljudje s širokim gledanjem, predvsem pa samostojnim gledanjem. Mi smo takšni kot naši rojaki o drugih slovenskih vaseh na Goriškem, ki tudi aktivno delujejo v svojih društvih, le da imajo to srečo, da na drugi strani nimajo ljudi kot pri nas, ki se kar naprej zaganjajo v rdeče, ki ga sedaj vidijo že povsod, najbrž tudi že v samem grofu. Pri takšni stopnji bolezni pa je res najbolje, da končamo prvi in za vedno. Steverjanci V petek seja pokrajinskega sveta V petek 31. t.m. zvečer ob 21. uri bo seja pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu je med drugim razprava o naftovodu Tržaški zaliv - Bavarska ter razne upravne zadeve. Padec priletne žene po stopnicah Po stopnicah se je včeraj dopoldne zdrsnilo v »tanovanju 77-letni Carmeli Dongetti iz Ul. Pola 20. V bolnišnico so jo pripeljali z rešilnim avtom Zelenega križa. Pridržali so jo na zdravljenju za 30 dni zaradi zloma kolka in levega dela prsnega koša. Na delu pri gradbenem podjetju Tomasin v Ločniku se je na opeki zdrsnilo 16-letnemu vajencu Bregantu jz Ul. Sartori 45. V bol- nišnici so ga pridržali na zdrav-mladine, zabavi slovenske mladi ljenju za 20 dni ker si je porezal ne. Mi ji m svetujemo, naj sc stva | čelo in poškodoval lobanjo. Počitniški tečaj za popravne izpite V Slovenskem dijaškem domu bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v ponedeljek 3. avgusta ob 8.30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila in prijave pri upravi doma, ki je zainteresiranim na razpolago vsak delavnik od 10. do 12 ure. Nesreča dečka iz Sentmavra Včeraj popoldne je mama pripeljala v bolnišnico v Ul, Vittorio Veneto 4-letnega Jožka Ferija iz Števerjana, ki si je na dvorišču prerezal levi gleženj. Med igranjem je stopil na pločevinasto škatlo. Okreval bo predvidoma v desetih dneh. DANES CVETLIČARNE ODPRTE Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo v skladu s pre-fektumim dekretom danes, 26. julija, na praznik sv. Ane vse cvetličarne goriške pokrajine odprte od 8. do 13. ure. TEMPERATURA -VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 29.2 stopinje ob 15.15 in najnižjo 17.8 ob 5.30 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 55 odstotkov. DANES IN JUTRI jela od ministra za javna dela. Tako so odobrili sklep, da bodo v Rupi asfaltirali cesto od šole proti cerkvi in s tem v zvezi prestavili zid ob cesti, da jo bodo razširili. Asfaltrali bodo tudi glavne poti na Peči in na Vrhu. Vaščani še vedno z nestrpnostjo pričakujejo, da bi pokrajinska u-prava začela z urejanjem in asfaltiranjem glavne ceste Standrež-Sovodnje v smislu zagotovila, ki ga je dal predsednik pokrajine dr. Chientaroli na zadnji seji pokrajinskega sveta socialističnemu svetovalcu Marinčiču na zadevno vprašanje. Ker je svet odobril tudi najetje potrebnega posojila pri mestni hranilnici, tudi s te strani ni zadržka in prav tako ne zaradi ovir pri gradnji mostu čez Vipavo. ker bodo ureditev ceste razdelili na odseke in bi morebitno zaviranje zaradi vojaških služnosti zakasnilo dela samo na odse-ku od cerkve v Sovodnjah proti Vipavi. Razpis za prijave v Slovenski dijaški dom v Gorici Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1964/65 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda. Prošnje za sprejem v Slovenski dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest. Vsa ostala pojasnila prejmejo prosilci pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Montesanto 84, vsak delavnik od 10. do 12. ure. Tekstilne delavke prizadete zaradi ukinitve voženj ATA Notranja komisija podgorske tekstilne tovarne je poslala občinskemu odboru v Gorici pismo, v katerem zahteva, da čimprej obnovijo vožnje na mestnih progah, da bi se delavci mogli voziti na delovno mesto. V pismu komisija opozarja županstvo, da so delavke že v začetku meseca kupile mesečne vozovnice ne da bi jih izkoristile. Vožnja z avtobusom pa naj se prilagodi potrebam delavk, se pravi, da se morajo vzpostaviti redne zve. ze za vsako izmeno. PRAZNIK V ŠTANDREŽU na igrišču Juventine z naslednjim sporedom: DANES, 26. julija: ob 20.30 pevski koncert, nato ples do 1. ure JUTRI, 27. julija: od 21. do 24. ure ples z izvolitvijo « MIS S JUVENTINE« Podelili bodo nagrade najboljšim domačim nogometašem. Deloval bo dobro založen bife s čevapčiči in raznimi pijačami. Parkirni prostor za vozila je zagotovljen. Vljudno vabljeni ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 19. do 25. julija se je v goriški občini rodilo 24 otrok, umrlo je 12 oseb, porok je bilo 8 in oklicev 11. ROJSTVA: Renzo Lupi. Antonel-la Perco Rosanna Podbersig, Daniele Gratton, David Mian, Diana Giacomelli, Daniela Boscarol, David Bittesnich, Mariantonietta Pe-risi, Tiziana Erzetti, Gianna Mar-Bon Alessandro Nonino, Ferdinande Gottard, Lorella Lenardon, An-drea Bressan, Elisabetta Gironcoli de Stembrun, Gloria Piticco, Fla-via Candussi, Luca Zanetti, Daniela Martina Sandra Tuzzi, Cri-stina D’Osvaldo, Mauro Maligna-ni, Alessandro Aita. SMRTI; gospodinja 73-letna Ga-briella Sdrigotti vd. Pavlin, upokojenec 84-letni Virgilio Olivo, delavec 39-letni Agostino Passelli, u-pokojenec 75-letni Francesco Gal-lo, gospodinja 88-letna Luigia Keber vd. Skok, dninar 54-letni Desi-derio Fikon upokojenka 84-letna Maria Maglizza vd. Cherin, upokojenec 69-letni Aldo Borlenghi, trgovec 69-letni Ugo Sforzina, upokojenec 88-letni Francesco Dell’Er-ba, 60-letna Antonia Fratnik, 71-letna Anna Silla vd. Delich. POROKE: zidar Luciano Tron-kar in tekstilka Antonietta Marconi, tehnični delavec Leonardo Calligaris in tekstilka Iolanda Tre-visan učitelj Ennio Milanese in u-radnica Emma De Chirico, bolničar Giorgio Ghiotto in baristka Lauretta Cociani, soboslikar Valentino Mughelli in tekstilka Emi-lia Bergnach. zidar Marcello Mi-tocco in tekstilka Claudia Sturm, orožniški karabinjer Domenico De Rosa in gospodinjka Maria Fantini, bančni uradnik Antonio Cotti-Cometti in uradnica Vladimira Scherti. OKLICI: tekstilec Franco Ciubei in delavka Graziella Medeot, tehnični uradnik Daio Gnesutta in u-radnica Maria Tacchinardi, uradnik Tristano Gardoni in uradnica Rosanna Ferrari delavec Dionisio Lutman in gospodinja Angelina Di Flora, učitelj Carlo Ballaben in u-radnica Lidia Bernobini, učitelj Aldo Giacoppo in učiteljica Bruna Gaggioli, gozdarski uradnik Antonio Tomasi in baristka Rosalia Nanut, soboslikar Vittorio Selva in delavka Nadja Zej. profesor Um-berto Martissa in gospodinja Anna de Reva, mlinar Edoardo Piani in tekstilka Adriana Simionatto. trgovec Aldo Franceschini in trgovska pomočnica Maria Vidmar. v Gorici VERDI. 15.00 Toth contro il Pirata nero s Totč ;n GM Spina. Italijanski barvni film. CORSO. 14.30: «1 violenti«. C. He-ston in A. Baxter. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 22. V1TTORIA. Zaprto zaradi počitnic. CENTRALE. 15.30: »I rinnegati del-1’isola misteriosa«. D. Andress in J. Powell. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. v Tržiču PRINCIPE. «Giomo maledetto«, S. Tracy ln Robert Ryan. Barvni ki-nemaskopski film. NAZIONALE. «Hatari», J. Wayne. AZZURRO. «La ballata del boia«. Nino Manfredi in Emma Pa-mella. EXCELSIOR. «11 marmittone«, Jer-ry Lewis. v Ronkah RIO. «La grande ruota«. Maria Schell in W. Fischer. EXCELSIOR. «1 vagabondi«. Stan Laurel in Oliver Hardy. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO«, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. OSTANKI ob koncu sezone m m m PITASSI GORICA - KORZO VERDI. 92 RAZPRODAJA potrjuje vsem> da je lo prava POZOR! Kot dokaz navajamo nekaj cen PO POLOVIČNIH CENAH! ZA MOŠKE Obleke iz lahke volne od L Suknje iz bombaža » » Hlače » » Srajce » » 6,900 dalje 2.350 „ 950 » 850 „ ZA ŽENSKE Obleke iz bombaža Tailleurs Krila Hlače 1.300 dalie 1800 „ 1.100 „ 1.100 „ Obleke Suknje Kratke hlače Srajco ZA OTROKE » » 3.900 dalje ® » 1.200 „ » » 500 n » » 750 D r OD 20. JULIJA DALJE A Dim PLAŠČI NYL0N PO L 2.900.- P. CHERNEY Poštena pogodba (Nadaljevanje s 3. strani) Špike je potegnil iz blagajne Calaganov revolver, izvlekel štiri naboje in odstranil svinčenke. Odprtino je zakoval, da ne bi izpadel smodnik. Vrnil je naboje v saržer in dal orožje Affie. «Daj to Calaganu, potem pojdi domov in pripravi kovčke. Čakaj me v svojem stanovanju. Prišel bom pote zvečer ob devetih. Na »videnje, bebica.» Ko je Affie odšla, je Špike poklical po telefonu Molly Phackit. »Poslušaj, lepotica! Vse je v redu, samo majhna sprememba. Posel bo opravil Calagan, jaz pa bom v bližini. In še nekaj mislim, da bi se midva lahko večkrat videvala, hej?» «Zakaj pa ne? Kakor želiš, sar mo da se zvečer vse dobro konča!« • • » «Ne skrbi, pridi s kovčki pome ob 19.30 in prinesi denar. Mislim, da bi bilo dobro odpotovati malo do New Yorka. Pristajaš? Na svidenje, draga.« Špike je sedel z nogami na mizi in zavijal cigareto, ko se je med vrati pojavila Molly Phackit. Preoblekla se je bila in bila videti čudovita. «Uspelo je. Toda žal mi je Ca-lagana. Bil je čeden moški«) »Bil je čeden, toda neoprezen z orožjem. Morda se mu je zataknil naboj v cevi.« Odprla je torbico. — »Tu Je denar!« «Naj bo, saj ga bova tako skupaj potrošila!« Dvignil se je in šel proti njej. V tem hipu je zazvonil telefon. Bila je Affie. «Kako je bilo, Špike?« «Vse je v redu, Affie. čakaj me, pridem pote ob devetih.« «Prideš, ti lažnivec nemarni! Poslušaj. Ko sem odnesla Calaganov revolver, sem pozabila rokavice in se vrnila. Slišala sem, kako si se dogovoril s tisto damico — Mol-ly Phackit. Mene pa si nalagal.« «No prav, in kaj bi rada zdaj?« «Nič, samo da veš, govorim iz trafike tu v bližini. Poklicala sem Calaganovo ženo in JI vse povedala. Odšla je k tebi in v tem hipu stopila v lift. Pod krznenim plaščem ima avtomat. Ta ni polnjen s slepimi naboji. Zbogom, Špike.« Špike je spustil slušalko. Čutil je, kako ga je spreletela zona. Pogledal je ženo, ki je stala pred njim in potem blagajno, kjer je bilo orožje, njegov in Calaganov revolver, ki ga je pobral na mestu uboja... Toda ni bilo časa. Vrata so se odprla in gospa Calagan je z maščevalnim izrazom na obrazu pričela streljati... GRAND HOTEL «LNI0N> Tel. 20-750. 21-742 s svojo restavracijo in senčnatim vrtom, kavarno m hotelom, se priporoča cenjenim gostom HOTEL